Košarkašem INTERIERJA čestitamo za prvo zmago vA-ISKL AFP AFP d.o.o Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 67-655^ VALVASORJEM KNJIŽNICA IN ČITALNICA 68270 KR5K0 naš glas ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO ŠT. 29 • LETO XVI . 13. SEPTEMBER 1995 • Poštnina plačana pri pošti Krško cena: 100 SIT Y MONT-u slavijo štirideseto obletnico ustanovitve Uspešni v obeh sistemih s smelostjo zrejo v prihodnost Kozje, 8. septembra - Ob udeležbi številnih pomembnih gostov in poslovnih partnerjev so delavci MONT-a obeležili štirideseto obletnico začetka tekstilne industrije v Kozjem. Kot prva tovarna na ožjem Kozjanskem so bili vseskozi usodno povezani z mestom Kozje in tudi tokrat skupno praznujejo obletnico ustanovitve prednikov MONT-a in praznik KS, ob katerem se spominjajo dogodkov izpred 51 let, ko so borci Kozjanskega odreda osvobodili Kozje. Vse prisotne je najprej pozdravil Jože Planine, direktor kontekcije MONT. S posebnim veseljem so pozdravili predsednika države Milana Kučana, podpredsednika DZ dr. Vladimir/a Toplerja in ministrico za delo, družino in socialne zadeve R\no KAinar. Direktor Planine je opisal kronologijo nastanka in razvoja tekstilne industrije v Kozjem. Vse se je začelo leta 1955, ko so v propadajoči graščini postavili manj kot 50 statev in začeli s tkanjem inpletov. Prva, nekateri so ji rekli tudi politična tovarna, je bila sploh prvi resni zametek industrije na nerazvitem, pretež- no kmetijsko orientiranem Kozjanskem. Imela pa je nalogo, da zaposli predvsem žensko delovno silo, ki je bila nezaposlena. Moški so odhajali na delo v večja industrijska središča. V svoji zgodovini so morali kar nekajkrat sprejeti usodne odločitve, s katerimi so prebrodili težave in izšli še močnejši, bolj organizirani. Tako je bilo v letih, ko so se priključili Metki Celje in iz tkalcev postali konfekcionarji, ki so proizvajali posteljno perilo. Leta 1972 so zgradili novo sodobno proizvodno dvorano z najsodobnejšo tehnologijo. Podobna je bila tudi zadnja odločitev, ko so se osamosvojil in se zapisali proizvodnji kvalitetnih tekstilnih izdelkov s področja prostega časa in za posebne namene. Od takrat šivajo športna oblačila (trenerke, hlačke, majice, oblačila za zimske športe, vetrovke, anorake, oblačila za lov in ribolov ter določeno opremo). V tej proizvodnji so uspešni, saj so njihovi izdelki nad srednjim cenovnim razredom. Imajo svojo blagovno znamko - MONT, ki jo tržijo tudi na zahtevnih svetovnih tržiščih. Nadaljevanje na 2. strani Izgnanci in slovenski parlament Središčna spominska proslava v Brestanici Izgnanci pričakujejo, da bodo poslanci na septembrski seji Državnega zbora končno podprli njihove predloge in zahteve Brežice, 11 .septembra -Društvo izgnancev Slovenije in Skupnost borcev in aktivistov Kozjanskega pripravljata na gradu Rajhenburg v Brestanici središčno spominsko proslavo ob 50-letnici zmage nad nacifašizmom in srečne vrnitve iz izgnanstva, ki bo v nedeljo, 17. septembra, s pri-četkom ob 11. uri. Slavnostni govornik bo predsednik DZ Jožef Školč. Od skupno 80.000 izgnanih Slovencev je danes živih še 23.000, od tega jih je kar 19.000 včlanjenih v Društvo izgnancev Slovenije in so, kot je to zatrdil predsednik društva Vlado Der-žič, postali organizirano gibanje, ki se bori za to, da se izgnancem končno popravi petdesetletna krivica, ko so bili zapostavljanj in odrinjeni na družbeno margi- no. "Vsak dan manj nas je, zato se vladi nikamor ne mudi. Proti Predsednik Društva izgnancev Slovenije Vlado Deržič našim zahtevam, podanim z amandmaji, so vlagali celo pro-tiamandmaje, kar je nerazumljivo. Mi spora sicer nočemo zaostrovati, ker verjamemo, da bo v tretjem branju zakon le potrjen in sprejet s potrebno večino," pravi Vlado Deržič. Tri bistvene zahteve izgnancev, ki jih želijo podrobneje predstaviti slovenski javnosti, so: vprašanje doživljenjske rente, priznanje dobe v delovno dobo za vse, ki so bili stari 15 let, in vprašanje beguncev, ki so pred izgnanstvom zbežali na Hrvaško, v italijanski del Slovenije ali pa so se umaknili bohorsko zaledje. Po njihovem mnenju so tudi begunci izgnanci, zato zahtevajo, da zakon zajame tudi njih. Upravni odbor DIS je na svoji zadnji seji sklenil, da bo slavnostni govornik na spominski proslavi predsednik DZ RS Jožef Školč, povabili so tudi vse predsednike parlamentarnih strank, vodje poslanskih klubov in poslance DZ, ki so si za ustrezno in pravično razreševanje problema izgnancev najbolj prizadevali, (dama) Dragi Šolarji! V novem šolskem letu vam uredništvo Našega glasa želi mnogo uspehov, pozivamo pa vas, da kdaj pa kdaj najdete tudi kakšen trenutek za nas in nam pošljete kakšno svojo pesmico ali spis. (iM krško CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 Jože Planine: "Vse svoje sile in znanje smo podredili konkurenčnosti in kvaliteti. Skrbimo, da dobi potrošnik kar največ za svoj denar. Še posebno skrb posvečamo kvaliteti. Za prihodnje leto načrtujemo pridobitev licence ISO 9.001. Brez tega certifikata se preprosto ne bo več dalo v združeno Evropo. Trudimo se, da bi bili vedno korak pred konkurenco, kar pa je danes v tej gospodarski džungli težko. Na poti je precej ovir, ki nam jemljejo zagon. Srečujemo se z nelojalno konkurenco, saj je naš trg preplavljen s poceni in nekvalitetno robo, ki se nekontrolirano uvaža. Problem predstavljajo tudi prehude obdavčitve gospodarstva, nerealen tečaj deviz, kar vpliva na naložbe in naše plače, ter velika delovna abstinenca, saj imamo zelo veliko bolniških izostankov. Zadnja vest: Nesreča v Brestanici Brestanica, 11. septembra opoldne - Na klancu nad bencinskim servisom in gostilno "Pod lipo" je voznik kombija zadel otroka in ga precej poškodovat. To je bila neuradna informacija, ki smo jo prejeli po telefonu. Na policijski postaji smo uspeli izvedeti le še, da je na kraj dogodka odšel preiskovalni sodnik. Otroci se pač zaigrajo in če gre za nesrečno naključje tako ati tako ne pomaga nič. Zato: vozniki, pozor! j^ff w ?p& sA BPežice Trg tzgnancav ta t«i_ oeoe 62-P36 ta* oeoe gzbsz Mi oa B3-I-S, fax 061 H3-t3~47 Ojnajska casta 22 t* OS 31-80-77 MARIBOR CEUC Partizanska c 3-5 lju«jan*ka C 3a M.: OG2 29~06O M; 063 28-936 (•*. OG2 29-DSO fax 063 44KZS Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od «* do 19* In na vseh enotah pošte! Jy_?_jL_^i \ rootAttmA invistkuska okužb*. Življenjski krog V tej številki Našega glasa začenjamo objavljati serijo predstavitev nove oblike življenjskega zavarovanja, ki jo je pred kratkim uvedla zavarovalnica Triglav. Skupni naslov teh življenjskih zavarovanj je »Življenjski krog«, najdete pa jih lahko pod znakom s temi petimi stebri. Adidas Streetball Slovenija Prispevek košarkašev la pomoč Letošnji Adidas Streetball Slovenija '95 je končan. Na enajstih kvalifikacijskih turnirjih po vseh večjih slovenskih mestih je nastopilo več kot 700 košarkaških trojk oz. čez tri tisoč igralcev in igralk. Povejmo, da je letošnja prireditev popolnoma uspela, za kar je zaslužen predvsem organizator-družinsko podjetje AFP iz Dobove. Letošnja prireditev je v humanitarnem smislu potekala pod geslom "Najboljša droga je žoga", saj je ob koncu direktor AFP Dobova Franc Polovic st. izročil ček za poldrugi milijon tolarjev Socialnem forumu za zasvojenost in omame. Veselje na ljubljanskem finalu je bilo toliko večje ob zmagoslavju brežiške ekipe Olimp (v sestavi Krivokapič, Krošelj, Antolovič in Marčetič) v kategoriji nad 21 let. Žal pa so fantje nastopali v kategoriji, ki ne pelje na neuradno svetovno prvenstvo v streetballu v Barcelono. (Galex) Športni dogodki preteklega tedna Košarkaši Interierja zabeležili prvo zmago v A1 SKL. Krški rokometaši v Avstriji; dobovski in sevniški pa so nastopili na rokometnem turnirju v Ajdovščini. Suzana Kos (AK FIT Brežice) postavila nov državni mladinski in članski rekord v skoku ob palici - 315 cm; tudi ostali brežiški in sevniški atleti zelo uspešni. Sevniški TVD Partizan buri duhove. Kolesar Gregor Zagorc uspešen na cestnem državnem prvenstvu v Radovljici. Gerhard Lekše končal letošnjo sezono. Uspešna poletna sezona posavskih alpinistov. '> Krvodajalska akcija t Sevnici Območna organizacija Rdečega križa Sevnica organizira darovanje krvi, ki bo v četrtek, 21., in petek, 22. septembra, v TVD Partizan v Sevnici. Vsak zdrav človek naj bi vsaj nekajkrat v življenju daroval kri, to pa je zagotovilo, da ne bi bil prikrajšan, če bi jo sam potreboval. Da bi bolnišnice v Sloveniji imele vedno zadostne količine krvi, vabijo na darovanje krvi vse redne krvodajalce, pa tudi vse druge zdrave občane, ki se želijo v vrste krvodajalcev tokrat pridružiti. d DRUGA STRAN NAŠ GLAS 29, 13. SEPTEMBER 1995 J Nadaljevanje s 1. strani v M0MT-U slavijo štirideseto obletnioo ustanovitve i Uspešni v obeh sistemih s smelostjo irejo v v prihodnost gospodarstvu, saj je to v domeni vlade. Pohvalil je dosežke delavcev MONT-a in razbijanje oklepa zaostalosti Kozjanskega. Ob tej priložnosti je naslovil čestitke tudi na krajane KS Kozje in jim častital za njihov krajevni praznik. ' V nadaljevanju programa je bila mezdna revija, na kateri je MONT"fJredstavil svoje kolekcije za pomlad in poletje 96 ter zimo 95-96. Oblačila Montove krea-torke Jasne Jakončič so prea-stavili modeli agencije Versus iz Celja. V kulturnem programu so delovali: moški pevski zbor iz Kozjega, mlad plesni par Leoni-da in Zoran Perčič (pokrovitelj Mont) in folklora iz Kozjega. Za veselo razpoloženje je v nadaljevanju skrbel Nasmeh, prav tako iz Kozjega. (Toni) V tem trenutku smo še družbena firma z 220 zaposlenimi, ki pa bo v bližnji prihodnosti postala delniška družba. Predvidevamo, da bo v 60-odstotni lasti delavcev." Sledila je podelitev priznanj in nagrad, ki so jih prejeli zaslužni delavci, partnerji, posebne spominke pa so prejeli Milan Kučan, dr. Vladimir Topler in Rina Klinar. Med nagrajenci so bili tudi upokojenci in med njimi dva, ki sta bila od vsega začetka zaposlena v predhodnikih MONT-a. Slavljence so pozdravili številni govorniki iz vrst partnerjev, sosednjih delovnih organizacij in seveda gostje na čelu s predsednikom države. Predsednik Kučan je povedal, da mu predsedniška funkcija ne daje vzvodov, s katerimi bi lahko pomagal UR *!SČ\ POSAVSKI CENTER ZA *a PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE KRŠKO \]^B W^J Dalmatinova ulica 8, Krško VPISUJE odrasle v šolskem letu 1995/96: V OSNOVNO ŠOLO: 5., 6., 7. in 8. razred V PROGRAME za poklic: PRODAJALEC, NATAKAR - IV. stopnja EKONOMSKO - KOMERCIALNI TEHNIK - V . stopnja V usposabljanje po srednji šoli za poklic RAČUNOVODJA in za VODENJE POSLOVANJA V MALEM PODJETJU ter v oddelke visokih strokovnih šol: VISOKO POSLOVNO ŠOLO Ekonomske fakultete Ljubljana, 1. in 3. letnik, VISOKO UPRAVNO ŠOLO VUŠ Ljubljana, 1. in 3. letnik, VISOKO VZGOJITELJSKO ŠOLO Pedagoške fakultete Maribor, 1. letnik. Podrobnejše informacije o vpisu lahko dobite na telefonski številki: 31 -152 ali 22 - 811. 40. ohieii/dei uiiajmmtm limie. v ' @Ldiika twbja tudi mem kritfanj&m 3C& JCozfe kirufmj/iLm furazjiilm. rHi'tdniUiHi Podjetje Aldos na novi lokaciji Prva lastna računalniška učilnica v Posavju Brežice, 6. septembra - Zasebno podjetje Aldos d.o.o, ki ga vodi direktor Stane Černelič, se je pred dnevi vselilo v nove poslovne prostore na Mi-lavčevo 3 (vila Vrenko nasproti Rokove cerkve) v Brežicah, kjer bodo na 110 m2 zagotavljali celovito ponudbo tako strojne kot programske opreme ter opravljali servisno-sto-ritveno dejavnost. Po besedah direktorja Černeliča so v letošnjem letu pridobili "Microsoft dealers certificat", ki zagotavlja, da je podjetje Aldos uradni prodajalec Microsoftove opreme. Tudi v naslednjem letu želijo ta certifikat obdržati, kajti število prodajalcev te opreme se bo v Sloveniji bistveno zmanja-šalo. Mlado, a uspešno podjetje se poteguje tudi za pridobitev pooblaščenega Microsoftovega šolskega centra, ki bi bil tako za podjetje kot za stranke zelo pomembna pridobitev. Podjetje Aldos, ki je bilo ustanovljeno leta 1991, ima v novih prostorih tudi specializirano trgovino in računalniško učilnico. To je prva lastna tovrstna učilnica v Posavju, opremljena z sodobnimi računalniki, ki bodo dostopni vsaki stranki, namenjeni pa so tudi izobraževanju oz. računalniškim tečajem. (Galex) Plinifikacija je ena od rešitev za kakovostnejši zrak a0v* s [rasfpg NAš GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% - Cena posamezne številke 100 tolarjev, za naročnike 80 tolarjev, za tujino 900 tolarjev (poštnina + carina) - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.300 tolarjev, na prvi strani 100% in na zadnji strani 80% dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Za naročnike mali oglas brezplačen, za nenaročnike do deset besed 1.100 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. Cene veljajo od 1.4.1995. C NAŠ GLAS 29, 13. SEPTEMBER 1995 IZ NAŠIH OBČIN D IO. redna seja OS občine Sevnica Odslej komunalni nadzor ODGRNJENA ZAVESA ¦ni Sevniški svetniki so večji del razprave na seji posvetili prvi ali drugi obravnavi nekaterih pomembnejših komunalnih odlokov Boštanj, 6. septembra - Tokratna seja sevniškega občinskega sveta je potekala v prostorih OŠ v Boštanju, torej že v tretji krajevni skupnosti po Zabukovju in Loki, če seveda izvzamemo KS Sevnica in seje, ki potekajo v prostorih občinske stavbe. Ljudi in življenje v KS Boštanj so na zanimiv način, skozi igro in pesmi predstavili učenci tukajšnje osnovne šole, podrobneje pa je o KS spregovoril njen predsednik Jure Šlogar. V KS Boštanj živi 2.645 prebivalcev v 973 gospodinjstvih, po površini je največja krajevna skupnost v sevniški občini. Ponosni so, da so v treh samoprispevkih (tretjega bodo zaključili do konca leta) zbrali 46,3 milijona SIT, kar je omogočilo izgradnjo mnogih vodovodov, nekaterih cest, postavitve hidrantov v posameznih večjih naseljih in ostale komunlno-infrastrukturne dobrine. Ker pa KS Boštanj spada med demografsko ogrožena območja, se nadejajo še kako potrebnih sredstev za dosego zastavljenih nalog, tudi iz te domene. V nadaljevanju so svetniki najprej obravnavali oklok o ravnanju z odpadki na območju občine, ki ga bodo do naslednje seje še dopolnili in deloma spremenili. Zdi se pomembno, da so upoštevali mnenje krajevnih skupnosti in sprejeli njihov predlog. Precej časa so člani sveta namenili razpravi o odloku o plakatiranju in koncesiji za plakatiranje v sevniški občini. Tudi ta odlok bodo ustrezno dopolnili, čeprav je bila večina mnenja, da naj se koncesija vedarle podeli. S sprejetjem odloka o komunalnem nadzoru v občini Sevnica se določa organizacija, pristojnosti in naloge komunalnega nadzora v občini. Uvaja se radarska služba, ki nadzoruje izvajanje občinskih predpisov o javnem redu in miru, komunalni urejenosti, uporabi in varstvu javnih in zelenih površin, čistoči kraja, parkiranju vozil, zimski službi, nameščanju reklam in plakatiranju ter drugih zadevah, ki jih določajo občinski in drugi predpisi. ¦ Prestavljena predstavitev platoja Na pobudo brežiškega župana Jožeta Avšiča je bila za torek, 6. septembra, načrtovana predstavitev projekta Gospodarski plato na mejnem prehodu Obrežje. Vendar je bila zaradi odstotnosti vabljenih iz republiških ministrstev prestavljena na sredo, 13. septembra. Več o tem v prihodnji številki. IR INŽENIRING. d.e.O. KRŠKO "IR" INŽENIRING O.O.O. KRŠKO objavlja na podlagi 5. člena Razpisa (Naš glas št. 26 z dne 26.7.1995) in 9. člena Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Naš glas št. 15 z dne 20.4.1995) naslednji seznam upravičencev do dodelitve neprofitnih stanovanj v najem: Stanovanje tipa A: - Barbari Smolej, Krško, - Suzani Bahč, Veliki Podlog, - Nataši Kršak, Brežice. Stanovanje tipa C: - Mojci Troha, Krško. Stanovanje tipa D: - Janezu Požarju, Krško, - Anici Pire, Krško, - Alešu Božiču, Sevnica. Stanovanje tipa E: - Vinku Bahu, Krško, - Meti Longo, Krško. V Krškem, 13.9.1995 Pripravila: Komisija za dodelitev Direktor: neprofitnih stanovanj Jože Kos Sodobna cestna povezava Veliki Kamen-Lokve postaja realnost Veliki Kamen, 8. septembra - Nekdaj republiška cesta, sedaj lokalna povezava Brestanice preko Lokev do Velikega Kamna in naprej preko Koprivnice na Kozjansko, dobiva novo asfaltno prevleko. Ozka, nevarna in preluknjana cesta v preteklosti s temeljitim gradbenim posegom dobiva popolnoma drugačen videz. Razširitve na najbolj ozkem delu v Lokovskem grabnu in temeljita prenova celotnega cestišča sta porok in dober temelj za položitev asfaltne prevleke. Delavci cestnega podjetja so položili prvi asfalt na odseku od Velikega Kamna proti Lokvam do kmetije Šerbec. V naslednjih dneh bodo preplastili tudi preostali dve trasi. Prenovljena cestna povezava naj bi vsaj delno razbremenila močno obremenjeno in poškodovano cestišče skozi Senovo proti Koprivnici. (Toni) Sevniški svetniki so po podanem poročilu z negodovanjem razpravljali o izgradnji telovadnice pri OŠ Savo Kladnik, saj nekatera dogovorjena sredstva ne prihajajo redno, kar povzroča nemale teževe pri poravnavanju tekočih obveznosti. Na predlog, naj se posamezni občinski sveti opredelijo do medobčinskega sodelovanja in usklajevanja v Posavju, so člani sevniškega občinskega sveta enoglasno pooblastili župana Peternela, da v razgovorih in morebitnih dogovorih z ostalimi župani polnopravno zastopa sevniško občino, (dama) Boštanjski osnovnošolci med nastopom pred. začetkom 10. redne seje OS Sevnica Svetniki s turističnim vlakcem v Kapele Na naslednjo sejo brežiškega občinskega sveta, ki bo v četrtek, 14. septembra, v Kapelah, se bodo svetniki odpeljali kar s turističnim vlakcem. Osrednji točki dnevnega reda bosta predstavitev vsebine, namena in ciljev uvajanja programov CRPOV v Sloveniji oziroma izvajanje programa v KS Kapele ter predlog odloka o razglasitvi območja "Jovsi" za naravni spomenik. Tretje nadaljevanje seje sveta Brežičani so tudi za medsebojno povezovanje Brežice, 7. septembra - Na prvi podopustniški seji brežiškega občinskega sveta so svetniki nadaljevali oz. dokončali 7. redno sejo, na kateri je bilo govora predvsem o medsebojnem povezovanju in sodelovanju. Najprej so podprli predlog župana, da se pristopi k Stalni konferenci lokalnih skupnosti Slovenije, vendar formalno takrat, ko bo znan program dela in finančne obveznosti. Sprejeli pa so tudi sklep o medsebojnem povezovanju in sodelovanju posavskih občin, med katerimi je takšno sodelovanje že obstajajalo (Svet posavskih občin). K sodelovanju so vabljene tudi novoustanovljene občine Radeče, Kozje, Podčetrtek, Škocjan in Šentjernej, saj jih s posavskimi povezujejo gospodarski, sociološki, prometni in migracijski tokovi, vsem pa je skupna tudi gospodarska problematika zlasti v kmetijstvu, pomanjkanju novih delovnih mest in ogroženosti okolja. Občinski svet je tudi pooblastil župana občine za sodelovanje pri pripravi normativnih aktov novega (starega) Sveta posavskih občin. Občinski svet je potrdil tudi sklep odbora za finance in proračun, ki je predlagal, da se družbeniški delež občine Brežice v družbi Videm papir d.o.o. Krško v vrednosti 127.991 tolarjev proda. Odkup se bo ponudil najugodnejšemu ponudniku, in sicer direktorju Vita-cela za celotno nominalno vrednost deleža. (Gaiex) 8. redna občinskega sveta Sprejet statutarni sklep za KS Ojlašujiz V NAŠ <$LAS Brežice, 7. septembra - Po zaključku 7. seje so brežiški svetniki nadaljevali z delom 8. redne seje občinskega sveta, na kateri je bila osrednja točka dnevnega reda obravnva predloga statutarnega sklepa za krajevne skupnosti. V razpravi o predlogu statutarnega sklepa za krajevne skupnosti so svetniki nenehno poudarjali, da v gradivu ni natančno opredeljeno financiranje krajevnih skupnosti. Kljub temu so dvotretjinsko sprejeli obravnavani predlog, ki podrobno določa naloge, način financiranja, or-ganziranost, organe in druge za- deve, ki urejajo delovanje krajevnih skupnosti. Svetniki so imenovali odbor za pripravo in izvedbo programa ob prazniku občine Brežice v na^" slednji sestavi: župan Jože Av- > šič, predsedujoči OS Ivan Živič, predstavniki političnih strank, ki so zastopane v svetu, predsedniki Športne zveze, Zveze kulturnih organizacij, Obrtne zbdirnice Brežice, sekretar sveta Rudi Vol-čanjšek in vodja Urada župana Ivan Čakar. Pripravljen je tudi občinski razpis za oktobrske nagrade, priznanja in plakete, ki bodo podeljeni ob občinskem prazniku. (Galex) Zapisnik. Brežiški svetniki na zadnji redni seji prvič niso imeli pripomb na zapisnik predhodne seje. To pa zato, ker ga niso dobili. Zaključek 7. seje in začetek 8. seje je bil istega dne, občinske službe pa le niso čarovniki, ki bi zapisnik lahko "pričarali" takoj. Zagotovo se bodo potrudili, da na zapisnik vseeno ne bo pripomb. Bizeljanci tudi z vlakcem. Na naslednje sejo brežiškega občinskega sveta bo svetnike oepeljal kar turistični vlakec. Župan in predsedujoči občinskega sveta si želita, da bi vsi svetniki uporabili tovrsten prevoz. Zakaj pa ne? Le Bizeljanci se bodo morali najprej z avtom (morda tudi kolesom) pripeljati v Brežice, ga tu pustiti in nato presesti na vlakec za Kapele. Nekateri bodo nad tem mogoče negodovali, vendar pa je za njih to idealna priložnost, da se vsaj enkrat brezplačno popeljejo s turističnim vlakom v Kapele. Parkiranje. Na sejah sveta je veliko govora tudi o parkiranju v mestu Brežice in okolici. Mnogi svetniki imajo pripombe, da se okoli njihovih domov, delovnih mest in ne vem še kje nepravilno parkira. To je nujno poVebno urediti z odlokom o parkiranju, ki pa bo moral vsebovati tudi pravila parkiranja pred stavbo, v kateri potekajo seje. Tako bo prizanešeno tudi kakšni zelenici, ki je ob zadnji seji morala trpeti težo nekaterih vozil. Tudi terenskega vozila, ki je last občinskega svetnika. Kot v javnih hišah. Brežičani so pred časom uvedli pobiranje komunalnih pristojbin na mejnih prehodih. Z pridobljenim denarjem naj bi se uredile sanitarije in vse potrebno, kar sodi na mejni prehod. Vendar pa zaenkrat še ni nič narejeno. Šoferji pravijo, da je potrebno najprej zgraditi in šele potem zaračunavati. Ne pa obratno, da plačaš vnaprej - kot v javnih hišah. Odslej bo popolnoma drugače. Župani treh izvirnih posavskih občin so dobili od svojih občinskih svetov zeleno luč, da se lahko pogovarjajo in dogovarjajo med seboj in z eventuelno pridruženimi župani iz Radeč, Šentjerneja, Kozjega, Škocjana in Podčetrtka o konstituiranju bodoče posavske regije. Torej bo tako nekakšen Svet posavskih občin životaril naprej, le vodstvena garnitura seje malenkostno spremenila. Izkazani interes za kolektivno blagostanje v Posavju in širši okolici je zares izrazit, ljudje pa si enostavno niti ne znajo več predstavljati, kako bi bilo, če občine v regiji ne bi bile tako tesno povezane. Še o sevniški pitni vodi. Ker je nekaj občanov zmotno mislilo, da je pitna voda v sevniški občini povsem neužitna in neuporabna in da je Komunala Sevnica tista, ki naj ne bi dovolila ogleda vodnih zajetij in ostalih vodnih virov komisiji, ki bi pregledala kvaliteto vode, je potrebno pojasniti, da se s tem niso strinjali nekateri svetniki v občinskem svetu. Komunala je medtem že omogočila in tudi organizirala ogled vodnih virov. Po sestanku s predstavnikom ZZV Celje je bilo sklenjeno, da naj pristojni redno spremljajo rezultate vzorcev vode, na nekaterih zajetjih pa bo kvaliteto pitne vode potrebno pogosteje kontrolirati. Preventivno, seveda. Kaj bo z našimi cestami, se je na seji sevniškega občinskega sveta vprašal svetnik Zalašček iz Boštanja. Veliko cest je neasfal-tiranih, še več poškodovanih in uničenih, velik del stroškov za njihovo rekonstrukcijo in gradnjo pa naj bi, po njegovem mnenju, odpadel na Ljubljano, češ da so ceste tako ali tako državnega oz. regionalnega pomena. Toda denarja od države ni in ni. "Tudi pogledat gospodje iz Ljubljane ne pridejo, po kakšnih cestah se tukaj vozimo. Morda pa bi le prišli, če bi razkosali 400 kg težkega prašiča, spili par sto litrov vina in nato pomagali sofinancirati gradnjo in obnovo cest v sevniški občini?" je na glas razmišljal svetnik Zalašček. Certifikat kakovosti, imenovan ISO 9.000, odpira vrata v vse sobane svetovnega biznisa. Ta certifikat res pove mnogo o podjetju, delavcih, direktorju, medčloveških odnosih, skratka, papir pove več in vsekakor bolj zanesljivo, kot o sebi največkrat spregovorijo ljudje. Za kaj gre? Pri poslovanju gre za točnost, resnico, poštenost in discipliniranost, vse drugo so primesi, ki se jih nekateri na zahodu že leta in leta otepavajo in se jim izogibajo, ker so že zelo zgodaj ugotovili, da lahkottobremu imidžu podjetja samo škodijo. Slovenska podjetja naj bi Htla teh premesi vse polna, tako da se največkrat sploh ne ve, ali so slovenska ali balkanska. V poslovnem svetu Evrope zaenkrat še'vedno prevladujejo konservativni poslovneži, nemalokrat pravi dlakocepci, ki bi za svoje partnerje največkrat radi imeli Nemce. "Ne moremo vsi biti Nemci, smo jim pa lahko zelo podobni," pravijo posavski podjetniki. Kot je na tiskovni konferenci Združenja podjetnikov Posavja zatrdil direktor GZS - OZP Valentin Dvojmč, predstavlja projekt ISO 9.000 strokovni in organizacijski izziv, na katerega je sedem podjetij iz regije že pripravljenih. Njihovi vodilni so s podpisom pogodbe zatrdili, da so sposobni v dobi enega leta reorganizirati proizvodnjo oz. poslovanje in se prilagoditi zahtevanemu standardu. "To bo preobrazba znoraj podjetja za nastopanje navzven, zadeva pa ni omejena samo na člane GZS, pač pa k tovrstnim projektom lahko pristopijo tudi obrtniki in ostali podjetniki sirom Slovenije," pravi direktor Dvojmoč. Torej, v nekaj letih lahko pričakujemo res velik napredek v kakovosti storitev in proizvodnje v mnogih slovenskih podjetijih. Da bi jim le uspelo! d GOSPODARSTVO NAŠ GLAS 29, 13. SEPTEMBER 1995 J GZS - ZPS -1' Kakovost odpira vsa vrata V Posavju bodo v enem letu usposobili sedem podjetij, ki bodo pridobila certifikat kakovosti v proizvodnih in storitvenih dejavnostih LJk OBMOČNE OBRTNE ls^7 ZBORNICE POSAVJA Krško, 7. septembra - ISO 9.000, standard, ki pomeni hitrejšo vključitev in uveljavitev v tujini, predvsem na zahodnoevropskem in svetovnem tržišču, kjer ima že preko 100.000 malih in srednjih podjetij certifikat kakovosti. Samo v Nemčiji se je v letu 1994 povečalo število certifici-ranih podjetij z 2.000 na 6.000, trend rasti oz. pridobivanja certifikata kakovosti v drugih razvitih državah pa je prav tako več kot dvokraten v letu. S pismom o nameri je stekla akcija, v kateri bodo v Združenju podjetnikov Slovenije skušali pomagati 120 malim podjetjem v državi pridobiti certifikat kakovosti, ki bo za mnoga pomenil lažje vključevanje in nastopanje na odprtem evropskem in svetovnem tržišču. Velik interes slovenskih podjetnikov kaže, da so mnogi visoko organizacijsko kulturo že dosegli. Gre za program Uvajanje sistema kakovsti po ISO 9.000 v mala podjetja, v posavskem prostoru pa so se v izvajanje vključila naslednja podjetja: Cerjak - kardanske gredi iz Brežic, Tips d.o.o. Krško, Al-pves d.o.o. Raka, Zagorec d.o.o. Sevnica, Formtehnik d.o.o. Slovenska vas, INES Sevnica in Regulator Brežice. Pri projektu poleg Gospodarske zbornice Slovenije enakovredno sodelujeta tudi Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Ministrstvo za zananost in tehnologijo, kar kaže, da gre za dobro organiziran in finančno podprt projekt, ki bo vključil predvsem hitro rastoča podjetja, sposobna inovirati tehnologije, izdelke in procese ter ohranjati konkurenčnost na dolgi rok. V pripravljalne skupine so vključena podjetja, ki imajo od 5 do 50 zaposlenih, posavska skupina podjetij, ki so pristopila projektu uvajanja ISO standardov, pa je bila med prvimi, (dama) RENAULT CVETKA UNETIČ s.p. SAJEVCE9 KOSTANJEVICA NA KRKI y// POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel ŠENTJERNEJ k Šmarje 13 ^ 068/81-118 P.E NOVO MESTO Ljubljanski c. 27 068/323-000 COMPUTER CENTER CPB46 Wtfm BREŽICE RAČUNALNIKI IN MREŽE, POSLOVNI PROGRAMI IN PC IGRICE, ORGANIZACIJA SEMINARJEV WINDOWS OKOLJA MICROSOFT DEALEH Certifikat za izvozne usmerjene proizvodnje Podjetje Zagorec d.o.o. je bilo na nek način skoraj prisiljeno vključiti se v projekt za pridobitev certifikata kakovosti ISO 9.000, saj je podjetje, tudi strateško, predvsem izvozno usmerjeno. Direktor Jure Šlogar je na vprašanje, kaj bo vključitev v sistem kakovosti podjetju prinesla, odgovoril: "V podjetju je proizvodnja skoraj v celoti namenjena izvozu, zato bo pridobitev takšnega certifikata predstavljala veliko prednost pri trženju na evropskem in morda svetovnem trgu. Naš certifikat bo dejansko pomenil vhodno kontrolo pri njih (strankah in partnerjih, op. d.k.), tako da bodo že ob prvem stiku z imenom Zagorec pozorni na to, da ima podjetje certifikat kakovosti. Povedati je treba, da v tujini na podjetja iz Slovenije še vedno v veliki meri gledajo z zaznavno mero dvoma, češ da pri nas ni veliko boljše kot kje drugje na vzhodu in da se na naša podjetja ne gre pretirano zanašati. V praksi pa se je pokazalo, da so tista podjetja, ki že imajo omenjeni certifikat, le nekako izvzeta iz t.i. "neresnih" podjetij, zato pričakujem, da bo projekt tistim, ki so se zanj odločili, le prinesel prednost, o kateri sedaj govoriva." Najpomembnejša je kakovost Štefan Mioč, sekretar Združenja podjetnikov Slovenije je ob podpisu pogodbe s posavskimi podjetji v zvezi z uvajanjem kvalitete v mala podjetja povedal: "Uvajanje sistemov kakovosti po ISO 9.000 v proizvodnih in storitvenih dejavnostih pomeni, da nastaja nov gospodarski sistem, ki posluje po zakonitostih in omogoča stopnjo zaupanja pri sklepanju kupoprodajnih pogodb ter omogoča uveljavljanje kakovosti ob nizkih stroških. Takšna, če jim rečemo certificirana podjetja, raje poslujejo s sebi enakimi partnerji. V Sloveniji ima certifikat kakovosti 80 podjetij, tudi Inplet in Metalna iz Posavja. S^projektom za uvajanje kakovosti v mala podjetja, h kateremu pristopa ZPS, želi združenje doseči hitrejšo rast kakovosti v segmentu malega gospodarstva in konkurenčno sposobnost za vstop na zahtevna tuja tržišča." Tudi de sedaj sme redne pregledovali kakovost proizvodov Stanko Sinko, direktor podjetja Formtehnik iz Slovenske vasi, ki je pristopilo k projektu uvajanja ISO standarda, je mnenja, da je njegovo podjetje specifično, saj proizvaja orodja, ki jih prodaja znanemu kupcu: "ISO standard pomeni predvsem urejeno in zato lažje poslovanje, organiziran in sproti strogo preverjan proces proizvodnje, visok nivo samoobvladovanja in samokontrole. Mi proizvajamo za znanega kupca, 90% proizvedenega izvozimo, zato je še kako pomembno, da se kupec, v tem primeru partner, prepriča v našo kakovost oz. kakovost našega proizvoda. Naši izdelki so orodja, ta pa so povečini naročena in jih na prostem trgu ni moč kupiti. Certifikat kakovosti pomeni, da se bo še približno 120 slovenskih podjetij vpisalo v register certi-ficiranih podjetij, kar bo skoraj vsem zagotavljalo lažji preboj na svetovni trg. S pridobljenim certifikatom bodo pravzaprav naši potencialni partnerji dobili večje zaupanje v kakovost izdelka ali storitve oz. nas kot proizvajalce." Na modni reviji predstavili najnovejše Nontove kolekcije pravkar odprtem Celjskem sejmu. Tam so ob drugih predstavitvah predstavili tudi nekaj Montovih izdelkov. (Toni) Kozje, 8. septembra - V sklopu praznovanja 40-letnice obstoja Monta je bila modna revija, na kateri so prikazali najnovejšo kolekcijo oblačil za prosti čas. Modele je oblikovala kreatorka Jasna Ja-končič iz Monta, predstavili pa so jih modeli agencije Versus iz Celja. Prikazali so trenerke, športno opremo (hlačke, majice), vetrovke in oblačila za zimske športe. Oblačila izdelujejo za vse starostne kategorije. Novi modeli so narejeni iz najboljših, modernih in ekološko prijaznih materialov. Poleg omenjenih artiklov pa proizvajajo tudi oblačila za lov in ribolov, spalne vreče in drugo opremo. Vse izdelke tržijo pod blagovno znamko MONT, ki je znana doma in tudi na zahtevnih tujih trgih. Da so modeli kvalitetni, pove tudi cena, ki jo dosegajo in spada v zgornji srednji cenovni razred. Prepričani so, da so kupci zadovoljni in, da bodo tudi naprej njihovi zvesti partnerji. Podobno ekskluzivno modno revijo so konec avgusta pripravili na Rogli. Tam so svoje modele pokazali kupcem in distributerjem. Po predstavitvi so modeli odšli na še eno predstavitev na Kriko. Bohoričeva 20 1el.:06OB/31-218,21-0W fUi 0608/33-118 ^[avtošine ^ ^IU^ trgovina in servis d.o.o. PRODAJA IN SERVIS VOZIL ŠKODA FELICIA Gostinsko-turisticni zbor 1995 Letošnji gostinsko-turistični zbor bo v torek in sredo, 24. in 25. oktobra 1995, v Radencih. Tudi letos bo zbor nadaljeval s strokovno tradicijo, zato bodo organizirana številna tekmovanja in razstave. Gostincem se priporoča aktivno sodelovanje in udeležba na razstavah in tekmovanjih. Izleti Območna obrtna zbornica Brežice organizira za obrtnike in ostale udeležence potovanje v Pariz in London, in sicer 11. oziroma 13. oktobra 1995. Program ste obrtniki prejeli tudi z glasilom. Sklad za izobraževanje delavcev pri zasebnikih v občini Brežice organizira enodnevno jesensko ekskurzijo za delavce. Potovanje se načrtuje za 23. september 1995 v Prlekijo ter Madžarsko. Vsi zainteresirani se lahko obrnete na Območno obrtno zbornico Brežice. Prirejanje iaer na sreče Prirediteljem iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic, ki nimajo registrirane gostinske dejavnosti, so vse izpostave Republiške uprave za javne prihodke dolžne izdati nalepke za prirejanje teh iger. Nalepke naj bi se izdajale 6 mesecev in v tem roku si bodo prireditelji morali priskrbeti ustrezen status. To pomeni, da se bodo po navedenem obdobju igre na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic lahko prirejale le v prostorih, kjer se opravlja tudi gostinska dejavnost. Izobraževanje za obrtnike, delavce pri obrtnikih in trgovce Območna obrtna zbornica Sevnica in Sklad za izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju v občini Sevnica organizirata naslednja izobraževanja: - tečaj tujih jezikov (anglešški, nemški in italijanski); - tečaj računalništva (začetni, VVORDSTAR, OUATRO PRO ZA DOS, PARADOX, WORD FOR WINDOWS); - tečaj za voznike viličarjev in - tečaj kletarjenja in stekleničenja vin. Tečaji bodo izvedeni le v primeru zadostnega števila prijav. Vsi zainteresirani obrtniki in pri njih zaposleni delavci se lahko glede prijav in ostalih informacij obrnete na Območno obrtno zbornico Sevnica. Občina Brežice in Območna obrtna zbornica Brežice v sodelovanju s Centrom za zunanjo trgovino Radenci organizirata seminar, ki zadeva izpolnjevanje carinskih obrazcev in obveznosti, v ponedeljek, 25. septembra 1995, ob 16. uri v prostorih Doma obrtnikov Brežice, Cesta prvih borcev 3. Prijavnice, ki ste jih člani Območne obrtne zbornice Brežice prejeli s svojim glasilom, se zbirajo v pisarni Zbornice do 20. septembra 1995. Sv °3# • TRGOVINA Z BARVAMI 4/ ^CAAVTo^ UGODNO: JUPOL 30 KG - 2830,00 SIT Ljubljanska borza Gibanje tečajev vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, ki so uvrščeni v borzne kotacije A in B, minuli teden ni bilo nič kaj pestro, saj se tečaji niso veliko spreminjali. Za njihove spremembe pa tudi ni mogoče reči, kakšen trend so sledile. Slovenski borzni indeks je v petek znašal 1.146,19 točke, kar je za 2,49 točke oziroma 0,2 odstotka več kot teden nazaj. Trg delnic je po zadnjem popravku navzgor dosegel ravnovesje in brez posebnega razloga ga očitno ne bo zapustil. Kljub temu o zamiranju prorrjeta ni mogoče govoriti, saj posredniki še vedno upajo na pozitiven trend. Minuli teden pa je oživelo trgovanje s kuponi blagajniškega zapisa Banke Slovenije, tretje izdaje, njihova cena se je namreč v treh dneh več kot podvojila. Tečaj je svoj vrh dosegel pri 5.800 tolarjih v petek, medtem ko je bilo potrebno minuli ponedeljek za kupon odšteti manj kot 2.200 tolarjev. Borzni posredniki niso našli posebnih razlogov za takšno nenadno rast, špekulanti pa se s tem niso veliko obremenjevali in so se hitro pridružili ostalim ter poskušali ustvariti dobiček. Borzni poznavalci menijo, da lahko kmalu pričakujemo vnovčevanje dobičkov. Tečaj nakupnega bona druge izdaje se je povišal za 2 odstotka - na 14.003 tolarjev. Minuli teden se je najbolj pocenila redna delnica Gradbenega podjetja Grosuplje, in sicer za 5 odstotkov. Za 3 odstotke se je zmanjšal tečaj prednostne delnice Primofina. Redna delnica Dadasa se je minuli teden pocenila za 0,3 odstotka. Majhne, a le opazne popravke tečajev je moč opaziti pri SKB redni delnici - za 1,9 odstotka, pri redni delnici borznoposredniške hiše Nika - za odstotek in pri redni delnici Term Čatež - za 1,6 odstotka. Ostale spremembe tečajev so bile manj opazne. Na izvenborznem trgu OTC najbolj izstopa rast tečaja Gea College - za 38,6 odstotkov. (NANI) r NAŠ GLAS 29, 13. SEPTEMBER 1995 KMETIJSTVO D Klavnica v Kostanjevici Poskusno obratovanje na vidiku Posodobljena Agrokombinatova klavnica bo zadostila potrebam trga in vsem zahtevam, ki jih tovrstnim obratom nalaga čas. V petek so za obnovljeno in tehnološko posodobljeno klavnico opravili tehnični prevzem od projektanta in predstavnikov izvajalcev, krškega Kostaka in škofjeloškega Limosa. Dela so opravili v predvidenem - sicer kratkem - roku, čeprav so imeli nekaj težav z vremenom in tujimi dobavitelji, ki še niso dostavili vse opreme. Pri posodobitvi je šlo predvsem za adaptacijo prostorov, nova pridobitev pa so trije ločeni sistemi za odpadne vode. Sanitarne odplake se bodo stekale v kanalizacijo, klavne odpadke bo posebna naprava mehansko očistila trdnih delcev in maščob, to bo v predelavo sprejemal Ko-teks, ostalo pa bo šlo najprej v greznico in nato v kanalizacijo. Tako imenovano motorno vodo bodo čistili posebej, očiščeno bodo nato spuščali v Krko in kanalizacijo. V primeru poplav pred izlivom v reko varuje sistem zapore in greznic. Težavo pri odplakah predstavlja neurejena mestna kanalizacija, projekt predvideva vključitev v centralni komunalni čistilni sistem, ki naj bi ga uredili do leta 1997. Takrat naj bi odplake Direktor Agrokombinata Ivan Kozole si skupaj z izvajalci del in inšpektorji ogleduje prenovljene klavnične prostore. iz klavnice kemično in biološko očistili skupaj z mestno odpadno vodo. Krajani so s problematiko klavničnega obrata v veliki meri seznanjeni in vidijo njene dobre in slabe plati. V zvezi z njo pa prihaja na dan težava, s katero se mesto otepa že dlje časa; neurejena komunalna infrastruktura. Upati je, da bodo zahteve sodobne klavnice sprožile proces, ki bi pripeljal do normalnih urbanih pogojev. O klavnici pa takole: Franc Svetec, zavarovalniški zastopnik: "S čistilnimi napra- vami imamo Kostanjevičani izkušnjo, da so bolj formalnost, poglejte samo novomeško napravo - Krka je pa še vedno, kakršna je. Sicer pa je klavnica za kraj velikega pomena; ker je industrija tu slabo razvita, pomeni to službo za precej ljudi. Objekt pa so dobro oblikovali, menim, da se njegova zunanjost lepo vključuje v okolico." Slavko Sintič, upokojenec: "Nisem proti klavnici, moti pa me lokacija. Sem sicer za to, da klavnica v Kostanjevici je, saj je pomembna tudi zaradi zaposlovanja krajanov, bi pa raje videl, da bi bila na predvidenem mestu v industrijski coni. Vztrajali smo, da klavnica ostane, tudi zato, da se bo obenem z njenimi problemi reševal tudi problem mestne kanalizacije. Je pa nova zgradba lepo vključena v ambient." Andrej Božič, pravnik: "Klavnico gledam z dveh vidikov: glede na možnosti razvoja mesta lokacija primerna. Ker pa ni bilo sredstev oz. posluha za novo lokacijo v industrijsko-obrtni coni, je smiselno, da so jo obnovili. Drugo pa je, da bomo po sklepu nekdanjega izvršnega sveta dobili mestno čistilno napravo. Obveza sedanje občinske uprave je, da . Za načrtovano lokacijo v industrijsko-obrtni coni ni bilo posluha oz. sredstev, zato je smiselno, da so objekt obnovili. Pomembno je tudi, da zgradba ne bo prazna. Ker programa razvoja Kostanjevice ni, bi tako gotovo propadel. Cilj je še vedno, da bo šel obrat v doglednem času z otoka, prostor pa naj bi dobil drugo vsebino. V kraju bi morali vsi stremeti za tem, da bi težki promet izločili. Skrbi me, kako bodo uredili okolico. Na-brežino bi morali zasnovati drugače; stavba pa je v redu." (nic) Navodilo pridelovalcem srilažne koruze Za siliranje koruze se odločimo takrat, ko je koruza primerno zrela, to je, ko je v koruzni rastlini največ hranilnih snovi. Ta čas določimo z opazovanjem mlečne črte na zrnju. Koruzni storž oličkamo in prelomimo na pol. Na zrnih na gornjem delu storža lahko opazimo razmejitev med trdim in mehkim (mlečnim) delom zrna. To razmejitev imenujemo mlečna črta. Pojavi se z začetkom voščene zrelosti in se z dozorevanjem koruze seli proti oklasju. Pravi čas za siliranje koruze je takrat, ko je mlečna črta na sredini zrna - pol zrna je že trdega in polovica še mehkega. Večji rejci, ki imajo velik dnevni odvzem silaže in nimajo težav z gretjem silaže, bodo silirali še pozneje, to je v začetku polne zrelosti. Pri normalnem zorenju koruze je zrelost zrnja odločil-nejša od zrelosti koruznih listov. Letos bo zrnje že primerno zrelo, medtem ko je koruzna rastlina še zelena. Zato lahko pričakujemo kakovostno koruzno silažo. Koruzo silirajte le s silokom-bajni, ki ste jim nabrusili rezila in nastavili rez. Brušenje rezil je treba ponoviti po spravilu vsakega hektara koruze. Tako boste imeli dobro zrezano silažo, ki se bo dobro tlačila in porabili boste manj goriva. Koruzno silažo je treba dobro stlačiti. Za to uporabite težji traktor, ki mu dodajte še uteži. Silažo natančno porazdeljujte po površini silosa. Tlačite tanjše plasti. Silaža je dovolj stlačena takrat, ko se silažni kup po siliranju nič ne sesede. Za pokrivanje uporabite vsaj eno novo folijo, ki jo lahko zaščitite s folijo iz prejšnjega leta. Za zapiranje robov pri silosu lahko uporabimo vreče, napolnjene s peskom ali kakim drugim sipkim materialom. Priporočljivo je, da ves silos obtežimo tako, da se folija čim tesneje prilega silaži. Pri stolpnih silosih naj bodo stene vedno čiste. Celoten silos naj bi bil zaščiten s kislinskood-pornimi barvami za beton, ker ga silaža razžira. Pri stolpnih silosih pred siliranjem omočimo stene z vodo, da se silaža bolje seseda in da preprečimo ple-snenje ob stenah. Stolpne silose obtežimo vsaj z 200 kg na kvadratni meter površine. Kakovost koruzne silaže je odvisna od koruze, ki jo siliramo, in predvsem od natančnosti izvedbe siliranja. Napak se pozneje ne da popraviti in to nam lahko povzroči veliko škode. Kmetijska svetovalna služba Krško Mlin na Kobilji v Šentjerneju »Ohranili smo ga, da bodo mlade generacije videle, kako se pride do moke v mlinu, ki ga poganja voda.« Včasih je bilo v šentjernej-ski dolini 48 mlinov, saj tu tečejo trije potoki: Lačni potok, Kobilja in Pendirjevka. Mlini so bili skoraj v vsaki vasi; majhni, z enim ali dvema kamnoma, zato mlinarji niso bili konkurenčni. Kljub temu se je mlinarjeva družina lahko preživljala. Jereletovmlin na vodo v Šentjerneju je zelo zanimiv in edini primerek na Dolenjskem. Preživel je že štiri generacije. Med vojno so bili starši zdajšnjega lastnika zaprti in takrat je začel mlin propadati. Peter Jerele:»MMn je začel umirati počasi, kot umira človek. Delo v mlinu je posebna »muzi-ka«, po kateri moraš znati plesati. Znati moraš igrati na instrument, drugače ne poznaš ritma. V mlinu je potrebno delati s sr- cem. Imeti mora prave obrate, pravilno mora delovati. Po vojni se ni nihče več zanimal zanj, niti toliko ne, da bi ga vsaj ohranil. Mama, kije bila mlinarica, me je/iagovorila, naj ga popravim. Šel sem v tujino za zaslužkom, vendar mi je vseskozi nekaj manjkalo. Kmalu sem ugotovil, da je to moja posebna podedovana žilica. Ko sem prišel domov, sem se takoj lotil popravljanja. Uporabil sem devet vrst različnega lesa brez kakršnega koli žeblja. Bil sem vztrajen in ga počasi obnavljal oziroma izdeloval 2 leti; to je okoli 3.000 ur.« In po kakšnem postopku se pride do ajdove moke? »Zadnja leta se pri nas zaradi neprimernega podnebja seje zelo malo ajde, zato je tudi draga. Od ajde se ne namelje veliko moke, saj je dobre le 40 odstotkov, 60 odstotkov pa je odpada. Ajda mora biti suha, najboljše je sušenje na burji. Včasih so jo sušili na lesenih podih. Posušeno se da v posebno banjo in popari z vročo vodo, potem pa na gred in skozi mlin. Zgornji kamen se vrti, spodnji pa je stabilen. Med drobljenjem gredo zgornji otrobi (sivi in črni) na sito, od tu pa v sejalnik (zauber), kjer se spet razdeli. Odpad gre posebej, ostalo pa pade čez sito. To se še naprej pomelju-je. Tudi kamen je potrebno posebej pripraviti. Skleplje se s klepcem, namaže s črno barvo (včasih so ga mazali z ogljem) in poravna z libelo,« pravi Jerele. Mlin na vodo bodo ohranili, da si bodo mlade generacije lahko ogledale postopek pridobivanja moke na ta način. Pri Jereletovih razmišljajo o turizmu, saj bodo turistom lahko veliko ponudili. Gostje, ki si pridejo ogledat mlin, so vedno navdušeni nad vsem, kar nudi krpica zemlje, na kateri stoj r domačija, njihovim očem. (Lea) (HRVATSKO ZAGORJE TEU: 049/370-SJ5, 370- i KI, 371-2« lj FAX: 049/372-061 PODATKI O PROPAGANDNEM OGLAŠEVANJU SO DOSEGLJIVI NA UREDNIŠTVU NAŠEGA GLASA Vztrajnostno Jahanje (endurance) Čatež '95 Vztrajnostno jahanje (endurance, cross countrv, daljinsko jahanje) je pri nas nova tekmovalna disciplina konjeniškega turizma, v tujini pa je že uveljavljena in organizirana tudi kot profesionalni šport. Tekmovanja v Sloveniji potekajo zadnja štiri leta in se štejejo kot tekme za državno prvenstvo. Letos jih je bilo že devet. Vztrajnostno jahanje vključuje najširši krog ljubiteljev konjeniškega športa. V tej disciplini imajo možnost tekmovati tudi jezdeci, ki iz kakršnihkoli razlogov ne morejo tekmovati v ostalih disciplinah. Predpostavlja se, da imasta konj in jezdec kvalitete in izkušnje, ki so potrebne za ježo v naravi. Namen tekmovanj v vztrajnostnem jahanju je spodbuditi jezdeca k spoznavanju narave, z vsemi posebnostmi in težavami. Zelo pomembno je poznavanje konja, predvsem pa poznavanje njegove primerne obremenitve na potovanju oziroma tekmi in v zvezi s tem način treninga za daljše pohode. Dolžina proge za vztrajnostno jahanje ne sme biti krajša od 30 km za enodnevna ali 30 km dnevno za večnevna tekmovanja. Glavni namen tekmovanja je v čim krajšem času prejahati določeno razdaljo na terenu ob optimalni obremenitvi konja. Enodnevna dirka je razdeljena na več (ponavadi dva) krogov. Ob koncu vsakega kroga veterinar pregleda posameznega konja in oceni njegovo kondicijsko stanje. Veterinarski pregled je obvezen za vse sodelujoče konje. Če zdravstveno stanje ne ustreza kondicijskim normativom, mora jahač s konjem počakati na označenem prostoru za počitek, kar traja največ 30 minut. Čas tekme se ne ustavi. Po pozitivno opravljenem veterinarskem pregledu lahko jahač nadaljuje tekmo v naslednji krog. Glavni namen je torej tudi varovanje konja, ker ga jahač ne sme obremenjevati bolj, kot je on kondicijsko sposoben, saj je lahko na pregledu tudi izločen iz tekme zaradi prevelike obremenitve. Minula, že deveta tekma je bila na Plazu pri Zagorju. V konkurenci dvanajstih jahačev je zmagal Tone Zevnik s Čateža s konjem Kiralfijem. Naslednja tekma v vztrajnostnem jahanju bo na Čatežu, na kmetiji Zevnik v soboto, 16. septembra, s startom ob 10.30 uri in ciljem na istem mestu. Finale državnega prvenstva pa bo predvidoma v Lipici 7. oktobra letos. Kmetijska svetovalna služba S TRŽNIC BREŽICE KRŠKO SEVNICA JAJCA it 14 16 JABOLKA 120 150 140 HRUŠKE 160 150 160 OROZDJE 250 200 230 KM SM 600 560 BANANE 120 110 110 LIMONE 220 220 210 POMARANČE 200 200 200 BRESKVE 130 100 110 NEKTARME 300 300 2» LUBENICE 40 30 40 PARADIŽNIK 200 200 190 PAPRIKA ^ 120 120 120 PETERSUJ 320 300 300 OHROVT 110 200 190 SOLATA 220 250 220 KROMPIR 40 30 30 KORENJE * 'M 150 140 POR . 300 300 210 ČEBULA ' 100 tO 100 ČESEN 300 300 210 FIŽOL (ZRN.) 2«C 300 300 SVEŽE ZELJE 60 60 60 CVETACA 300 . 350 330 OREH 910 900 1,000 OPOMBA: VZETE SO NAJNIŽJE CENE, KOLIČINE SO IZRAŽENE V KILOGRAMIH ¦ ¦ EHm SEJEM 1 ¦ Prašžčji sejem Brežice, 9. septembra - Na redni tedenski prašičji sejem v Brežicah so tokrat pripeljali 140 prašičkov, mlajših od treh mesecev in jih po ceni 320-360 SIT/kg žive teže prodali 55. Prodali pa so tudi 10 od 40 prašičev, starejših od treh mesecev. Za kilogram žive teže pa je bilo potrebno odšteti 220-270 tolarjev. d RAZVEDRILO NAŠ GLAS 29, 13. SEPTEMBER 1995 J TELSAT d.o.o. *%( SATELITSKE IN KLASIČNE ANTENE 1 CPB 20, 68280 BRESTANICA, tel. 0608 79-207 jUČAVNIČARStv Kr1 m>m fr~^s> O IVAN KRAJNIK s.p. Mihovica 28 68310 Šentjernej Tel.: 068/81-571 Doma: 068/42-437 - specialna nadgradnja - izdelovanje in. popravilo kasonov - izdelava avtomatskih dvižnih vrat, vrata na vodila za garaže in delavnice - varjenje aluminija ___________________________3______________ e. OVEN 21.3.-21.4. M BIK 22.4.-20.5. mwk* J DVOJČKA 21.5.-21.6. RAK 22.6.-22.7 P ® LEV 23.7.-23.8. ŠKORPIJON 24.10.-22.11. STRELEC 23.11.-22.12. 3 KOZOROG 23.12.-20.1. VODNAR 21.1.-19.2. RIBI 20.2.-20.3. i. Krška In brežiška glasbena šola Kljub težavam optimistične v nove šolsko leto ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE NEB 14. IN II. SEPTEMBROM V partnerskem odnosu se boste lahko veliko naučili čeprav ne bo vse teklo lepo in gladko, sicer pa se vsi učimo le na osnovi bolečin. Močno boste potrebovali prijatelje in njihovo pomoč. Veliko jim boste zaupali in tega vas ni treba biti sram. Zelo dobre volje boste, zato boste lahko napredovali na vseh področjih. Kot najbrž veste, sta radost in veselje gibalna in kreativna energija. Z žalostjo boste zelo malo naredili in še to bo slabo. Dosti ljudi bo okrog vas, saj boste z optimizmom žarčili naokrog. Vaša fizična odpornost spet pada in spet je tu priložnost, da se vprašate, kaj delate narobe. Če mislite, da so prehlad, gripa ali angina nekaj običajnega, se jaz s tem ne strinjam, ker teh bolezni pri meni že leta ni. Ob partnerju se boste dobro počutili. Privoščite si kakšen dopust in se izpraznite, kajti napetosti med vami in okoljem zelo močno delujejo na vas. Najbolj zanesljivo praznenje je sicer meditacija, vendar vam bo tudi gibanje in bivanje v naravi zelo koristilo. 2al le za kratek čas. Novi znanci! Pri denarju boste lahko imeli velik uspeh, vendar se utegne zgoditi, da boste preveč sebični in boste nekoga "nategnili", kar se vam bo kmalu maščevalo - ne nujno s strani "nategnjenega". V ljubezni ste preveč dlakocepski, kar pomeni, da je "ljubezni" konec. Fizično in zdravstveno ne boste imeli težav, težave pa bodo v ljubezni, saj se s partnerjem ne bosta mogla pogovarjati o bistvenih problemih. Ti se ne nanašajo na denar, avto, hišo, temveč na vajin odnos, na količino in kvaliteto ljubezni. Odprita se drug drugemu. Vaše težave z zdravjem in telesom se utegnejo nadaljevati in še vedno ste v nevarnosti pred nesrečami, zlomi in težavami krvotoka in srca, kar bo vplivalo predvsem na tiste, ki te težave že imajo. Pravzaprav ste na sploh v prav neprijetnem obdobju. f Umirili se boste*in videli, da gre vse skupaj malo bolje kot poprej. To vam bo pomagalo, da se boste lažje izkopali iz osebnih težav. V ljubezni boste doživeli marsikaj lepega. Nekateri med vami bodo uživali v miru z ljubljeno osebo, drugi pa bodo več dali na razburljive avanture. Težave z zdravjem se lahko pojavijo pri tistih, ki so že nagnjeni h kroničnim boleznim in te imajo tudi vzroke v psihičnem stanju. Zato boste tudi v ljubezni manj poželjivi in boste bolj težili k prijateljeskem pogovoru, kar je v redu. V službi - dobro! Še vedno se boste počutili zelo dobro - no, vsekakor bolje kot marsikdaj prej, le na mentalnem, miselnem nivoju vam bo kdaj pa kdaj zmanjkalo energije, zato boste raje sami s seboj in dostikrat boste padli v samoobžalovanje, pa v resnici za to ni pravega razloga. Vaš ljubezenski odnos bo zelo napredoval, posebno če boste partnerju odkrili stvari, ki jih tiščite v sebi že zelo dolgo. Videli boste, da vam on stoji ob strani, da vas razume, odkrili pa boste tudi, da ima podobne izkušnje in videnje le-teh. Pri delu stopite v akcijo in uspehi ne bodo izostali. Zelo boste čustveni, napeti in živčni, zato bo tako stanje močno vplivalo na vaš odnos z okoljem. V odnosu s partnerjem bo še naprej veliko težav, in sicer zato, ker vse tiščite v sebi. V službi pa se boste skušali preveč dokazovati in boste s tem šli nekomu na živce. Bono V začetku septembra se odprejo šolska vrata vseh osnovnih in srednjih šol, pa tudi glasbenih šol. Zato smo obiskali tako ravnatelja krške kot brežiške glasbene šole, ki sta nam predstavila trenutno stanje in načrte za letošnje šolsko leto. V Krškem trenutno obiskuje glasbeno šolo 370 učencev, od tega so v letošnjem letu na novo sprejeli 80 učencev. Večjega števila pripravnikov žal ne morejo sprejeti, ker to narekuje država oz. zakon o organizaciji in financiranju glasbenih šol. mostojnih javnih nastopov v kulturnem domu, od tega dva z resno vsebino in prireditev "Glasbena šola malo drugače", na kateri se bodo učenci predstavili z zabavno glasbo. Med večje nastope sodijo tudi koncerti simfoničnega orkestra, gostovanja tako doma kot v tujini ter organizacija 2. republiške revije som-foničnih orkestrov, načrtujejo pa še skupen nastop harmonikar-skega in pihalnega orkestra. Predstavile se bodo tudi komorne skupine (godala, kitara, tolkala), pihala in trobila pa bodo nastopala v mladinskem orkestru, ki je letošnja novost. Prof. Drago Gradišek Po besedah ravnatelja, prof. Draga Gradiška, v letošnjem šolskem letu načrtujejo več nastopov, od tega okoli 20 internih na šoli, vsak učitelj bo organiziral tudi oddelčne nastope, več sa- Simfonični orkester krške glasbene šole načrtuje novembra snemanje prve kompaktne plošče, na kateri bo veliko popularne glasbe znanih avtorjev. Tudi letos bodo nadaljevali z aktivnostmi v vrtcih in na osnovnih šolah s predstavitvijo instrumentov, kar se je dobro obneslo že v preteklosti. Tako imajo otroci možnost spoznavati različne instrumente, ki jih sicer ne poznajo, kasneje pa se vseeno navdušijo nad njimi. Nadaljevali bodo tudi z gojitvijo skupinske igre, saj je v Krškem in okolici izredno močno razvita instrumentalna glasba. To dokazuje že podatek, da v Posavju deluje kar pet pihalnih orkestrov, sim- fonični in tamburaški ter različne komorne skupine. Šola tudi ne pozablja na dodatno izobraževanje učencev (poletne šole, seminarji) in učiteljev, v poletnih mesecih pa načrtujejo v Krškem organizirati tečaj zabavne glasbe oz. osnov improvizacije. Opozoriti velja tudi na prostorsko stisko glasbene šole, ki se kaže predvsem pri oddelkih za instrumentalni pouk, saj primanjkuje okoli 10 učilnic za individualni pouk ter nauk o glasbi. Zaenkrat težave še rešujejo ob pomoči krškega kulturnega doma in se mu ob tej priložnosti tudi zahvaljujejo. Glasbena šola Brežice, ki je zaživela že davnega leta 1946, je danes zagotovo pomemben kulturni dejavnik v brežiški občini. Tudi v novem šolskem letu jih še vedno pestijo problemi s prostori, vendar so kljub temu vpisali okrog 220 učencev na instrumentalnih oddelkih in oddelku za šolo petje, 70 otrok pa v pripravljalne oddelke v Brežicah, na OŠ Globoko, Velika Dolina in Artiče. Kljub omejitvi vpisa se v zadnjih dveh letih posvečajo predvsem širitvi števila oddelkov, ki so bili v preteklosti nekoliko zapostavljeni - oddelki za godala (violončelo, kontrabas), trobila, pihala (klarinet, saksa-fon); v letošnjem letu pa je pričel z delom tudi oddelek za tolkala. Prof. Dragutin Križanič Ob vseh naporih in prizadevanjih tako učiteljev kot učenecev delo na brežiški glasbeni šoli že kar nekaj časa spremljajo težave s prostori, zato nekari oddelki delujejo kar v Župelevcu, Dobovi in na Bizeljskem. Vseeno pa na brežiški glasbeni šoli po besedah ravnatelja kljub prostorski problematiki ne nameravajo prenehati z vzgojo otrok, ki se nameravajo v naslednjih letih ukvarjati z amatersko kulturo. "Želimo pa, da bi se prostorska stiska v kratkem času rešila na nek zadovoljiv način, to pa naj bi se zgodilo z izgradnjo nove ekonomske šole - s tem naj bi naša glasbena šola dobila prostor v sedanjih ekonomski oz. trgovski šoli," je povedal ravnatelj prof. Dragutin Križanič. (Ga-lex) Klepet: Vsakdo ne zna prisluhniti Včasih se imamo priložnost srečati s kom, ki ne sliši. Takrat se zavemo, da nimamo niti prave predstave o tem. Življenje v svetu tišine je prav gotovo drugačno, včasih morda celo bogatejše od tistega med zvoki. Po odgovor na vprašanje, kako je biti med obojim, smo šli na Zavod za usposabljanje slušno in govorno motenih, h gospe Ljubici Podboršek, ki svoje poslanstvo opravlja že vse življenje. Ljubica Podboršek Kdaj ste se prvič srečali z govorico gluhih? Ta »prvič« je bil pravzaprav ves čas. Ker sem hči gluhih staršev, je bil to moj prvi jezik. Kot vsi dojenčki sem se tudi jaz s starši najprej neverbalno »pogovarjala«, kasneje pa sem ugotovila, da ima ta govorica še drug pomen. Sicer so moji starši tudi govorili in smo živeli v pretežno slišečem okolju, tako da sem se besed učila normalno. Zdaj pa je to vaš poklic? To je dolga zgodba. Otrokom gluhih staršev je že z rojstvom dano poslanstvo; kar se da zgodaj prevzamejo vlogo pomožnega ušesa za starše, pri zdravniku, na sodišču ... Za majhnega otroka ni vedno najprijetneje biti postavljen v vlogo odraslega. Ker sem bila prvi otrok v družini, sem to nalogo prevzela zelo zgodaj. Oče je bil precej aktiven v Zvezi gluhih in me je pogosto jemal s sabo, ko je hodil naokoli. Kaj pa tovrstno šolanje? Posebej v te namene se nisem izobraževala. Ko sem želela oditi na Pedagoško akademijo študirat defektologijo, žal ni šlo, ker je bil vpis le vsako drugo leto. Tako sem šla na Višjo šolo za socialne delavce. Ker pa sem tedaj delala tudi v Kranju pri društvu gluhih, sem imela še naprej stike z njimi in spet vlogo povezave s slišečimi. Obveznosti tolmača pri Zvezi so me večkrat zanesle po Sloveniji, tako da sem se imela priliko srečati z gluhimi in kretnjami iz različnih krajev. Stvar me je zanimala, zato sem že takrat opazovala različne kretnje različnih ljudi, iz česar se je kasneje porodila prva knjiga za učenje kretenj — Govorica rok (1984). Vendar znakovni (ali kretalni) jezik ni bil v zavidljivem položaju. mmmajm^m^^ V razredu nas je malo, pa smo zagnani za štiri (pet!). Pedagoški strokovnjaki so nasprotovali rabi kretenj v šoli — ker naj bi tam vendarle razvijali govor — zato je bilo še ne tako dolgo nazaj tu v Zavodu pri pouku nezaželeno uporabljati kretnje. Nekateri pedagogi so kretnje sicer uporabljali, vendar po lastni presoji. To prakso je v letih 1989/90 prekinil tedanji ravnatelj Zavoda, gospod Kari Destovnik, ki ni bil iz te stroke in se temu pravilu ni podrejal. Od tedaj se stvari razvijajo; ne skokovito, pa vendar, (nic) Še vedno brez naslova in tokrat tudi brez teksta. STUDIO RLeaSil via CESTA KRŠKIH ŽRTEV 58 0827O KRŠKO TEL.: 0808/2 1-781 - TURŠKA KOPEL TETOVAŽA - FITNESS - SOLARIJ KOZMETIČNI SALON ZA OBRAZ IN TELO| PON.-PET. 9-21 URE, SOB. 9-13 URE. C NAŠ GLAS 29, 13. SEPTEMBER 1995 RAZVEDRILO V PA SE SUŠI. Slovenski tednik MAG buri duhove tudi v Posavju. Ko so pred časom v njem opozorili na morebitne nepravilnosti pri poslovanju s sredstvi proračuna občine Sevnica, pri katerih naj bi bil glavni akter župan Jože Peternel, so v minuli številki ponovno pokazali na črno ovco iz Krškega, ki da v Mercatorjevi čredi daje skoraj najmanj mleka, mladičev, konec koncev pa tudi najmanj mesa, kože oz. volne. Kaj narediti, se bojda sprašujejo pri Mercatorju in hkrati zagotavljajo, da je sistem Mercator uspešen poslovodni sistem, ki mu tudi nekaj velikih zgubarjev ne more škoditi. Bo že res. Kaj se zgodi, če vas obišče direktor velikega gradbenega podjetja, ki ste mu zaupali gradnjo poslovnih prostorov ali prostorov, namenjenih proizvodnji. Neimenovanega je, potem ko je bila pogodba za izgradnjo že sklenjena, obiskal vodilni in ga prosil, če lahko na žiroračun podjetja vplača avans v višini 30% vrednosti celotne naložbe, češ da nimajo denarja za izplačilo osebnih dohodkov delavcem. "Dragi direktor, nimate denarja, da bi svojim delavcem zagotovili njihove osebne dohodke, od mene pričakujete, da vam bom dal denar v naprej, pripeljali pa ste se v avtomobilu, vrednem 100.000 DEM. Res ne vem, kaj naj vam rečem," je brez besed ostal neimenovani naročnik. V Sevnici si veliko obetajo od pobiranja raznih občinskih taks, saj naj bi se tako v občinski proračun nabralo kar precej še kako potrebnega denarja. Takse ali pristojbine naj bi plačevali vsi uporabniki javnih mestnih površin, predvsem pa lastniki avtomobilov, ki svoje konjičke parkirajo, kjer jim je pač ljubo. Posebno veliko sredstev naj bi se v proračun steklo od parkirišča v Šmarju, kjer prikolice stojijo mesece in mesece, od tega pa občina zaenkrat še nič nima. Sevničanom v svarilo povejmo, da so podobno pogruntavščino že nekajkrat poskusili izpeljati v Brežicah, pa se je za odgovorne vsakokrat izkazalo, da so premalo odgovorni. In vztrajni. Sevniški sejem je poseben sejem. To ni sejem, kot so sejmi, ki jih poznamo iz večjih sejemskih mest. Je pa ta sejem po nečem le svojevrstna posebnost, ki nima para v posavskem prostoru. Ponavadi se na sejemskem prostoru zberejo sami pesimisti, ki drug drugemu jokajo, stokajo, cvilijo in jamrajo, kako da ni več, kot je bilo in kako nikoli sploh ni bilo, da bi bilo - dobro. So pa možje na sejemski dan velikokrat slabe volje tudi zaradi nečesa drugega. Zdi se namreč, da bo povsem držal pregovor, ki so si ga že pred desetletji umislili takratni sejemski pesimisti, sodobniki pa ga kot dojenčka negujejo za prihodnje rodove. Pregovor namreč pravi, da kadar je v Sevnici sejem, je rad dež. Ljudje, kakršni pesimisti že, imajo največkrat prav. Žal. "Tu ni prostora za birokracijo," je ne ravno obsežnost pisarniških prostorov v obnovljeni kostanjeviški klavnici opisal Agrokombi-natov direktor Ivan Kozole. Sodobno in učinkovito. ' Razsvetljenstvo in Butalci. Ob tehničnem prevzemu klavnice je bilo govora tudi o širših komunalnih težavah, ki tarejo dolenjske Benetke, tako o kanalizaciji in mestni razsvetljavi. Pa je iz enih inšpektorskih ust jezno prišlo: "Najprej je treba razsvetliti v glavah, potem šele pridejo luči." Ali to pomeni, da je Kostanjevica eno , razvojno obdobje preskočila? Na prvi šolski dan so povsod policisti pazili na otroke. Žal pa samo oni niso vedno dovolj, da se bodo malčki naučili držati pravil v prometu. Pri pošti na Vidmu namreč vsi veselo hodimo čez cesto, čeprav tam ni prehoda. Prvi šolski dan pa je bilo prav tam, na "neprehodu", vse polno mamic s prvošolčki. Drage mamice, morda vam tega še nihče ni povedal, ampak otroci se znajo tudi sami paziti, če jim le pokažeš, kako. Zgled velja! Družba Akord d.o.o. iz Brežic nam je poslala vabilo na predstavitev italijanske robe, ki jo uvaža in prodaja pri nas. Napoved je obljubljala žive modele, Saša Hribarja, ogled vrtnarskega centra na Čatežu, koktajl... Na vabilu je pisalo: "Stroški celotnega programa, vključno z ogledom in kosilom znaša 4.000 SIT na osebo. Stroški predstavitve novih proizvidov znašajo 1.500 Sit. Ustrezen znesek nakažite..." Gospodje od Akorda: strošek tega Pasesliši znaša (tako, po bratsko, za vas) 10.000 SIT. Ko nam boste nakazali ustrezen znesek... Lahko pa se zmenimo še nekaj: da si vrtnarskega centra ne ogledamo, da ne gremo na kosilo, kamor nas vabite kot gostitelji in da se ne seznanimo z izdelki, ki jih predstavljate in bi jih radi prodajali. Potem nam ne bi bilo treba nakazati ustreznega zneska, ne? V Sevnici uradno očitno tako ne potrebujejo Našega glasa, da ga ne potrebujejo tudi takrat, kadar ga potrebujejo v humanitarne namene. Tako nam je OO Rdečega križa poslal fax, v katerem nas prosi, naj preko Radia Sevnica večkrat na dan objavimo poziv za krvodajalsko akcijo. Prepričani smo, da bo Radio Sevnica znal to opraviti tudi brez Našega glasa, ki pa tako ali tako podpre vsako humanitarno akcijo, čeprav se različne ustanove najraje opredeljujejo do nas kot do "nenašega". Pardon, ker se vsiljujemo, a saj veste: darovanemu konju... Podpredsednik DZ, dr. Vladimir Topler, zna biti tudi hudomušen, kar je pokazal ob pozdravnem govoru delavcem Monta. Po pozdravu je preprosto povedal, da kot predstavnik oblasti ne prinaša nobenega darila, kar prav gotovo kaže na svojevrsten odnos države do podjetij. S tem je hotel povedati, da država raje vzame, kot kaj da, na kar so opozarjali številni govorniki. Žalostno pa je to, da ni nobenih znamenj o spreminjanju tega odnosa, niti v bližnji prihodnosti ne. Farmacevtov nasvet Posamezne zdravilne oblike Kako uporabljati sirupe? V jesenskem času se lahko prehladimo že ob manjši neprevidnosti. Prehlad ponavadi spremlja kašelj, ki je lahko zelo moteč, tako za posameznika kot za okolico. Pogosto uporabljamo zdravilo v obliki sirupa. Sirupi so tekoči pripravki za notranjo uporabo. Vsebujejo saharozo, raztopljeno v vodi, sadnih sokovih ali izvlečkih drog. Vsebujejo najmanj 45 odstotkov saharoze. V sirupih za diabetike zamenjamo saharozo s sorbi-tolom, manitolom ali fruktozo. Sirup normalno uživamo 3-5 krat na dan po eno žlico pred jedjo. V obliki sirupa so pripravljeni tudi zdravilni pripravki za otroke in starejše, ki ne morejo zaužiti kapsul, tablet, dražejev itd. Bodite previdni pri uporabi antibiotičnih sirupov, ker je rok uporabe omejen! Poseben nasvet: Sirupe lahko pripravite tudi doma. Pri tem pazite, da je razmerje sladkor : voda = 64 : 36 in da polnite v suhe, vroče, ustrezno velike stekleničke, ki jih shranite na hladnem prostoru, zaščitenem pred svetlobo. Tako lahko pripravite regratov, sle-zov, smrekov, žajbljev ... sirup, pa tudi razne napitke, ki jih razredčite z vodo ali čajem in se z njimi dobro odžejate. Kako uporabljamo antibiotični sirup (suspenzija)? - Umijte roke. - Obrišite priloženo žličko s čisto krpo. - Pretresite vsebino stekleničke. - Nalijte predpisan odmerek. - Pri otrocih pazite, da zaužijejo pravilno predpisan odmerek. - Dobro zaprite steklenico, operite žličko in vse skupaj spravite v ovojnino. Opozorila: - Zdravilo shranite na suhem mestu, pri sobni temperaturi.- Zdravilo shranite nedosegljivo otrokom! - Sirup jemljite v rednih predpisanih presledkih. - Porabite vsebino; predpisani rok uporabe prične veljati z dnem odprtja stekleničke. ' Breda Drenek-Sotošek mr.ph.spec. informatike, zasebni lekarnar Glasbeni gost Peter Lovšin & Vitezi of ma Brežiški maturanti v Španiji Brežice, septembra - Večina letošnjih maturantov (dva gimnazijska in dva ekonomska oddelka) si je za piko na i v srednjem šolanju izbrala že ustaljeno pot v Španijo. V sredo, 30. avgusta, so odpotovali z avtobusi, se spotoma ustavili ali si vsaj ogledali Can, Nico, Monaco, Monte Carlo, v deželi bikoborb pa so se nastanili v Loret de Maru. Polni še svežih vtisov so z letalom v ponedeljek, 4. septembra, prispeli na Brnik, (ana) C J—I MS«: Maturanti tudi v Grčijo Brežice, septembra - Za razliko od svojih vrstnikov so se učenci 4. a in c razreda brežiške gimnazije odločili na maturanski izlet odpotovati v Grčijo. Do Ancone so se odpravili z avtobusom, do Patrasa v Grčiji pa so potovali z razkošno ladjo Super-fast. Prvi dan so Grčijo spoznavali v Loutrakiju blizu Korinta. Drugi dan so si ogledali znamenitosti Pelopo-neza; gledališče v Epidaurusu, Mike-ne, Nauplion in korintski prekop, ki ločuje Peloponez od celine ter je vez med Jonskim in Egejskim morjem. Ogledali so si še Atene ter se ustavili v Delfin. Po njihovem mnenju so se imeli bolje kot oni, ki so potovali v Španijo. (B. Balon) SLOVCMIA ewo"PL MIMIHI«lill|,l|!||.l:|ili.||INI,»nM.|l|l>l,,,[J,lt*MI.«iat1;ii^^fll,^t-iL«l«!ar^ Legendarni pankrt, sokol in nadvitez Peter Lovšin je spet prišel na dan z novim, svežim projektom. Po uspehu njegove prve samostojne plošče Hiša nas-prot' sonca, ki je naletela na odlične odzive med strokovnjaki (nagrada Zlata nota za ročk album leta) in občinstvom (srebrna naklada, ki se bliža zlati), je pred kratkim s svojimi Vitezi o'ma posnel kaseto in kompaktno ploščo s pomenljivim naslovom Dolina kraljic. To je najnovejša glasbena izdaja založbe Helidon. Peter Lovšin je skupaj z Vitezi o'ma nastopil pred dnevi v Krškem na promociji prve plošče K.u.t. GAS-a. Legenda slovenskega ročk n' rolla je ponovno dokazala, da še ni za staro šaro in da bo nanj potrebno še računati. V Dolini kraljic je Peter Lovšin tokrat združil moči nekaterih že preverjenih glasbenikov: kitarista Marka Čučka (ex Martin Krpan), klaviaturista Boruta Čin-ča (Buldožer) in polet naših mladih upov - kitarista in madolini-sta Miho Guština, basista Alena Steržaja ter bobnarja Jožeta Ha-bulo (vsi Big Foot Mama). Album je precej raznolik, saj predstavlja kombinacijo surovih rockerskih komadov in otožnih, a strastnih balad. Besedila izražajo rockerjevo voljo in obup, njegovo nezaupanje in zaupanje, njegov blues ter smeh na izrazito svojski način. Dolina kraljic je nežnogrob in grobonežen folk ročk album, na katerem Pero in Vitezi častijo predvsem kult plodnosti. Nove skladbe že pred uradno predstavitvijo doživljajo več kot obetaven sprejem pri občinstvu. Najboljša je prva uspešnica z albuma, računati pa moramo tudi na komade kot Takoj sem vedel. Tole je zate, Dama širocga srca, Prid k men, na priredbo narodne pesmi V dolini tihi, ki jo je pomagala odpeti Tanja Ribič, in verjetno še kakšno zgodbo z Lovšino-vega potovanja po krajini, ki ga je tako prevzela, da jo je poimenoval Dolina kraljic. (Galex) Zoran v Oazi V petek, 15. septembra, ob 20. uri bo v okrepčevalnici Oaza na Senovem nastopil Zoran Predin. Oaza vabi, žur zagotovljen, vstopnine ni! PUESNA ŠOLA LUKEC ^ VPISUJE V: ^ -f Plesni vrtec (od 4. do 7. leta) -f Družabni ples za mladino in odrasle ¦Celoletna plesna šola za osnovnošolce (od 1. do 8. razreda / 8 stopenj) Po končani 8. stopnji preizkus znanja in pridobitev diplome. ¦Aerobika Informacije in vpis na tel. 0608/22 297 in 32 795 SEVNICA frekvenca:. 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. PD Beher Senovo izdalo novi razglednici Senovo, septembra - Člani PD Bohor Senovo so izdali novi razglednici. Na prvi s ponosom razkazujejo planinsko kočo, na drugi pa slap Bojanca pod vasjo Stranje. V letošnjem letu so do njega uredili varen dostop in postavili opozorilne znake. Slap leži ob zanimivi planinski poti iz smeri Gorenjega Leskovca. Od poti je oddaljen samo 15 minut in nudi nova doživetja na že tako lepem masivu Bohorja. Za letošnje leto pa ob zamenjavi upraviteljev koče napovedujejo še prenovo centralne kurjave, prešli bodo na plin. Na vrsto bo prišla tudi cesta, ki naj bi jo v bližnji prihodnosti preplastili z asfaltno prevleko, kar bo omogočilo varen dostop z motornim vozilom tudi pozimi. (Toni) d PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 29, 13. SEPTEMBER 1995 J NAPOVEDI Srečanje radioamaterskih veteranov Zveza radioamaterjev Slovenije pripravlja 16. septembra, ob svetovnem dnevu radioamaterjev, 11. srečanje oldtaj-merjev, katerega pokrovitelj je krška nuklearna elektrarna. Hkrati s svojim mednarodnim dnem bodo radioamaterji počastili še stoletnico radia in bližnjo petdesetletnico svoje slovenske zveze. V avli hotela Sremič bodo že ob 10. uri odprli razstavo starih aparatur in ročnih tipkal iz zbirk Tinčka Ivanuše in Boška Djunce, na razpolago bodo tudi vi-deoposnetki krškega kluba. Organizatorji so pripravili tudi ogled krške elektrarne. Svečana otvoritev srečanja bo ob 14. uri, ob 17.30 pa si bodo udeleženci ogledali postojanko radiokluba Krško na Čretežu. Ostale informacije so na voljo v avli hotela Sremič. Vabljeni » --------------------------------------------------4,------------------------ LD Veliki Kamen dobila sodoben dostop do novega lovskega doma 1* letni koncert HePZ "Viva" Brežice V soboto, 16. septembra, ob 19.30 uri bo v slavnostni dvorani brežiškega gradu 2. letni koncert mešanega pevskega zbora "Vtva" iz Brežic. Dirigentka koncerta bo Simona Rozman, kot gosta bosta nastopita Petra Gačnjk {vioNna) in Branko Rozman (harmonika), klavirska spremljava Alenka Bogolin. Razstava fotografij Hrvoja Orsaniča V okviru prireditev Grajsko poletje 1995 bo v četrtek, 14. septembra, ob 19. uri na sevniškem gradu otvoritev razstave naravoslovnih umetniških fotografij v zelenem Hrvoja Orsaniča. V uvodu bo koncert Vlada Kreslina. Avtorja fotografij bo predstavila Jožica Vrtačnik-Lorber, kustosinja posavskega muzeja Brežice. Razstava bo odprta do 8. novembra 1995. Razstava ročnih in ljubiteljskih del Društvo upokojencev Brestanica vabi občane na ogled razstave ročnih in ljubiteljskih del. Razstava bo na ogled v prostorih društva, in sicer od 15. do 17. septembra med 9. in 17. uro. Vabljeni! BREŽIŠKA PORODNIŠNICA V času od 4. do 11. septembra so v brežiški porodnišnici rodile: Slavica Vukovič iz Samobora - Tomislava, Barica Boronič iz Višnjice - Delfino, Mojca Živič iz Raven - Suzano, Metka Grilc z Razteza - Miroslava, Andrejka Vajdič iz Brestanice - Urbana, Andrejka Črne-lič iz Anovca - Majo, Lidija Cepin iz Višnjice - Kajo, Metka Kužnik-Rimc iz Krškega - Marušo, Suzana Volčanjšek iz Brežic - Hano, Ljudmila Androjna iz Boštanja - Boštjana in Melita Podgoršek iz Krškega - Špelo. Čestitamo! Kozja gora, 9. septembra -Domači lovci in številni gostje, med katerimi so bili tudi predstavniki sponzorjev, ki so finančno pomagali izpeljati zahtevni projekt asfaltiranja dostopa do nove lovske koče, so bili navzoči na otvoritvi in praktičnem preizkusu nove ceste. Kljub veliki strmini je z asfaltno prevleko le omogočen normalen dostop do lepega objekta. Prisotne je najprej nagovoril Peter Požun, predsednik LD Veliki Kamen, ki seje zahvalil vsem, ki so pomagali pri posodobitvi dostopa do lovskega doma. Še posebej se je zahvalil sponzorjem: Cestnemu podjetju - Enoti Krško, Zavarovalnici Triglav Krško. Mont-u Kozje, GG Brežice, GG Bohor, Mestinje žaga Kozje in KS Koprivnica. Prenovljen odsek je odprl predsednik sveta KS Koprivnica Franc Bogovič. Pohvalil je marljivost lovcev in jim čestital za dosežene uspehe. Na koncu jim je zaželel srečno pot navzgor in navzdol. Asfaltno prevleko so delavci cestnega podjetja položili ročno, saj zaradi strmine stroji niso bili uporabni. Prizadevna lovska bratovščina šteje 31 lovcev. V zadnjih štirih letih So zgradili nov lovski dom in v letošnjem letu dokončali notranjost. Fasada bo prišla na vrsto kasneje, upajo da prihodnje leto, ko bodo praznovali 50. obletnico ustanovitve. Po otvoritvi ceste so pripravili družabno srečanje in se ob glasbi in dobri kapljici veselili pozno v noč. (Toni) Posavsko noč umoril dež Veliki Podlog, 8. septembra - Turistična agencija Karantanija in GD Veliki Podlog so za soboto načrtovali veselo posavsko srečanje z ansamblom Agropop in pestrim razvedrilnim programom. Na podloškem prostoru za prireditve se je nabralo že kar nekaj ljudi, otroci so se že na moč zabavali, pa je vse skupaj skazil dež. Več sreče prihodnjič! (nic) Z Deso Nuck zaključili mednarodni knjižni kviz Sevnica, 7. septembra -Tudi v sevniški občinski knjižnici so zaključili letošnji mednarodni knjižni kviz. Zaključne prireditve so se udeležili mladi bralci, prijazno osebje knjižnice pa je mednje pripeljalo slovensko pisateljico Deso Muck. S svojim nastopom je očarala mlade bralce. Desa piše za mlade po srcu, njene knjige pa so poleg zanimivega branja tudi koristni priročniki za najstnike, njihove starše in vzgojitelje. V svojih delih na zanimiv in preprost način razkriva probleme, ki se nam sicer zdijo precej zapleteni. V seriji knjig Blazno resno je pripravila še tretjo knjigo. Mladi že poznajo knjigi Blazno resno Bizeljanska sedmica Brežice, 9. septembra - Na atletskem stadionu je potekal 2. svetovni turnir v ragbiju, imenovan Bizelanska sedmica, ki se ga je udeležilo dvanajst ekip iz sedmih držav. Presenetljivo je zmagala ekipa Ljubljane 35:5 proti lanskim zmagovalcem z Nove Zelandije. Tretja je bila ekipa iz Zagreba. Po napornem dnevu so se športniki in Bizeljani zbrali v zadružnem domu na Bizeljskem, kjer so se zabavali s skupinama The Sausages in Sank ročk. Naslednji dan popoldne pa so se na razmočenem travniku v ragbiju preizkusile štiri ekipe domačinov. o seksu, Blazno resno slavni, sedaj pa sledi še Blazno resno zadeti. Slednja obravnava problematiko zasvojenosti. Gotovo bo tudi po tem delu veliko povpraševanje. Upajmo, da ga bodo mladi vzeli vsaj tako resno, kot je gledališka skupina "Brez zadrege" iz OŠ Senovo vzela delo Blazno resno o seksu, ki ga je uprizorila in predstavila ob zaključku lanskega kviza bralcem krške Valvasorjeve knjižnice. Tudi take prireditve potrjujejo, da je Desa Muck zanimiva in priljubljena pisateljica, ki zna privabiti in motivirati svoje bralce. Prepričani smo lahko, da jo bodo tudi v Posavju še velikokrat vabili v goste. (Toni) Sedmica je enostavnejša in bolj atraktivna inačica ragbija, ki je primerna za turnirska tekmovanja. Vsako moštvo ima sedem igralcev, tekma traja dvakrat po sedem minut, po polčasu pa moštvi zamenjata strani. Igralci si lahko žogo podajajo samo nazaj, z nogo tudi naprej. V obrambi lahko ustavljajo samo nasprotnika, ki ima žogo v rokah. Pri tem ga ne smejo brcati, spotikati, prijeti za glavo ali vrat; smejo ga le s posebnim prijemom okoli nog ali trupa podreti na tla. Cilj igre je doseči več točk kot nasprotnik. Moštvo dobi točko, če igralec položi žogo v prostor za zadetek. Po zadetku strelja igralec na gol, žoga mora zleteti čez prečno in med navpičnima vratnica-ma. Miha Istenič, predsednik or- ganizacijskega odbora, nam je pred tinalno tekmo letošnje Sed-mice povedal: "Druga bizeljanska sedmica je uspela, predvsem se orientiram na izjavo ka-petana Kiwis z Nove Zelandije, ki je dejal, da se je kvaliteta od lani izboljšala, pa tudi konkurenca da je-hujša." Miha Mahkota, tajnik Rugbv zveze Slovenije, pa je menil: "Rabgi je za večino ljudi nov šport, saj ne poznajo pravil, razmerja v svetu, rezultatov; je pa ravno ta turnir lep način, kako ta šport približati vsem, ki se zanj zanimajo. Mislimo, da se je ragbi pri gledalcih "prijel", da so ga sprejeli, in verjamem, da bo vsako leto bolje. Letos se je turnir odvijal v Brežicah, saj na Bizeljskem, kjer je bila prva bizeljanska sedmica, ni primernega igrišča, za ureditev terena pa bi bilo potrebno precej denarja." (B. Balon) Otroci so se navkljub kislemu vremenu na posavski noči dokler je trajala - nadvse zabavali... Razstava Orožje preteklosti Posavski muzej Brežice obvešča, da se razstava Orožje preteklosti, ki je bila na ogled v Posavskem muzeju v Brežicah od 22. junija do 30. avgusta 1995, zaradi velikega zanimanja podaljšuje do 27. septembra 1995. ŽIVLJENJSKI KROG Življenjska zavarovanja Zavarovalnice Triglav Koraki v varno življenje Življenje je odgovornost. To bomo prej ali slej spoznali vsi. Nihče izmed nas ne živi sam, v svojem svetu, odgovoren le samemu sebi in nikomur drugemu, saj ima vsakdo poleg sebe ljudi, ki jih ima rad in jim zaupa. Življenjski krog Zavarovalnice Triglav zajema prav tista zavarovanja, s katerimi lahko sebi in svojim bližnjim podarite najdragocenejše: varnost, trdnost, zaupanje in zavest, da vam lahko v kateremkoli trenutku priskoči na pomoč največja slovenska zavarovalnica. Eno od zavarovanj Življenjskega kroga Zavarovalnice Triglav je tudi življenjsko zavarovanje. S sklenitvijo življenjskega zavarovanja se zavarovanec obveže, da bo določeno časovno obdobje, ki ne more biti krajše od petih let, v rednih obrokih plačeval zavarovalno premijo. Najpogostejša so zavarovanja z devizno klavzulo, kar pomeni, da so tako premije kot zavarovalna vsota v tolarski protivrednosti izbrane devizne valute. Ob doživetju (torej ob izteku zavarovalne dobe) zavarovalnica izplača zavarovancu dogovorjeno zavarovalno vsoto in dobiček, ustvarjen z življenjskimi zavarovanji. V primeru smrti zavarovanca pred iztekom zavarovalne dobe pa zavarovalnica izplača zavarovalnino in do takrat ustvarjen dobiček tisti osebi, ki jo je zavarovanec določil v svoji zavarovalni polici. Skleniti pa je moč tudi vzajemno življenjsko zavarovanje, kar pomeni, da se z minimalnim doplačilom zavarujeta hkrati dve osebi. Starša, ki sta bodisi sklenila vzajemno življenjsko zavarovanje ali pa sta zavarovana vsak s svojo polico življenjskega zavarovanja, sta deležna dodatne ugodnosti: zavarovalnica jima bo ob prvem otroku, ki se rodi po prvem letu zavarovanja, izplačala dodatnih deset odstotkov zavarovalne vsote (vendar največ 1500 DEM) življenjskega zavarovanja, s katerim je zavarovana mati. Življenjskemu zavarovanju lahko dodate tudi nezgodno zavarovanje, pri čemer takšno mešano zavarovanje ohrani vse značilnosti življenjskega, le da je zavarovanec (ali oseba, ki jo je določil v polici) upravičen tudi izplačila dogovorjenih zavarovalnih vsot v primeru nezgodne smrti, delne ali popolne invalidnosti ter začasne delovne nesposobnosti, ki je nastala zaradi nezgode. S kombinacijo življenjskega in nezgodnega zavarovanja se je torej mogoče dobro zavarovati pred nepredvidenimi dogodki, ki nam lahko otežijo življenje, in hkrati varno naložiti denar, ki ga bomo potrebovali kasneje. Zavarovalnica s sredstvi, zbranimi na račun življenjskih zavarovanj, ustvarja dobiček, ki je bil v zadnjih letih v celoti namenjen zavarovancem. Ta dobiček se pri življenjskih zavarovanjih izplača kot povečanje zavarovalne vsote. Pri življenjskih zavarovanjih je še posebej pomembno, pri kako dobri in trdni zavarovalnici ste zavarovanje sklenili. Že sama zakonodaja skrbi za varnost takšnih zavarovanj, saj zavarovalnici nalaga varno investicijsko politiko, poleg tega pa se vsa sredstva življenjskih zavarovanj vodijo na posebnem računu zavarovalnice, s katerega ni mogoče pokrivati izgub drugih zavarovalnih vrst in ki tudi v primeru stečaja ne zapade v stečajno maso. Vseeno pa lahko trdimo, da je za sklenitev življenjskega zavarovanja najbolje izbrati močno in trdno zavarovalnico z dolgo tradicijo, kakršna je Zavarovalnica Triglav. Primer 1: Življenjsko zavarovanje ene osebe z dodatnim nezgodnim zavarovanjem Ste petintridesetleten moški. Želite se življenjsko zavarovati za zavarovalno vsoto 20.000 DEM in zavarovalno dobo 15 let. Poleg življenjskega zavarovanja pa želite skleniti še dodatno nezgodno zavarovanje za primer nezgodne smrti v višini 50.000 DEM, za primer trajne invalidnosti 100.000 DEM ter za dnevno odškodnino za primer začasne delovne nesposobnosti 10 DEM. Za celotno zavarovanje boste plačevali 128 DEM mesečne zavarovalne premije v tolarski protivrednosti: od tega 103 DEM za življenjsko ter 25 DEM za dodatno nezgodno zavarovanje. Primer 2: Vzajemno življenjsko zavarovanje dveh oseb z dodatnim nezgodnim zavarovanjem Ste ženska, stara 28 let. Skupaj z možem, ki jih ima 32, se želita življenjsko zavarovati za zavarovalno vsoto 40.000 DEM za obdobje 20 let. Poleg vzajemnega življenjskega zavarovanja želita skleniti tudi dodatno nezgodno zavarovanje, in sicer vsak po 70.000 DEM za primer smrti, vsak po 140.000 DEM za primer trajne invalidnosti ter vsak po 15 DEM dnevne odškodnine za začasno delovno nesposobnost. Mesečna premija vzajemnega življenjskega zavarovanja znaša 147 DEM, za dodatno nezgodno zavarovanje za oba zakonca skupaj pa 70 DEM v tolarski protivrednosti. Za vse dodatne informacije o zavarovanjih Življenjskega kroga Zavarovalnice Triglav se lahko obrnete na Zavarovalnico Triglav d.d,, Območno enoto Krško, Trg Matije Gubca 3, 68270 Krško. Tel.: 0608/21-385; n.c. 21-892. Fax: 0608/ 22-135. NAŠ GLAS 29, 13. SEPTEMBER 1995 KRONIKA - ŠOLA 9J Zaplet so ustrezno rešiti Otroci z Bučke v šolo v Sevnico K sporazumni rešitvi so prispevali starši otrok, predstavniki občin Škocjan in Sevnica ter vodstvi obeh osnovnih šol Bučka, Sevnica, 10. septembra - KS Bučka je glede na novo lokalno samoupravo postala del nove občine Škocjan. Dvainštirideset osnovnošolcev bi tako moralo v šolskem letu 1995/96 obiskovati osnovno šolo v Škocjanu, vendar so se nekateri starši temu glasno uprli in zahtevali, da njihovi otroci še naprej obiskujejo OŠ Sava Kladnika v Sevnici. Otroci z Bučke, ki obiskujejo peti, šesti, sedmi in osmi razred osnovne šole, se naposled le vozijo k pouku v osnovno šolo v Sevnico. Problem je nastal v začetku septembra, ko se je začelo novo šolsko leto. Nekateri starši z Bučke se nikakor niso mogli sprijazniti s tem, da bi njihovi otroci obiskovali višje razre- de osnovne šole v Škocjanu, med drugim tudi zato, ker so v Sevnici imeli kot tuj jezik angleščino, v Škocjanu pa naj bi imeli učitelja le za poučevanje nemškega jezika. Zadeva je sicer burila duhove, vse pa seje, upajmo otrokom v prid in korist, še pravočasno uredilo. "Izteklo se je tako, kot smo prvotno predlagali v osnovni šoli v Sevnici. Starši imajo po Zakonu o osnovni šoli pravico svojega otroka vpisati v katero koli osnovno šolo, mi pa smo dolžni otroke sprejeti ne glede na to, ali so občani občine Sevnica ali občine Škocjan. V podrobnosti se nismo hoteli spuščati. Da pouk nemoteno poteka v vseh slovenskih osnovnih šolah, skrbi Ministrstvo za šolstvo. Njihova naloga torej je, da preverjajo kadrovsko strukturo zaposlenih v šolah in ocenjujejo ustreznost in strokovnost zaposlenih," je povedala ravnateljica OŠ Sava Kladnika iz Sevnice, Anica Pipan. Po besedah ravnatelja škocjanske osnovne šole so v šoli do 4.9., torej do dneva, ko se je šolsko leto tudi uradno začelo, zagotovili učitelja za poučevanje angleškega jezika. Tudi to ni odvrnilo staršev od namere, da svoje otroke vpišejo v osnovno šolo v Sevnici. "Ne vem, kaj je botrovalo takšni odločitvi nekaterih staršev, mislim, da približno tridesetih otrok, da svoje otroke prepišejo v OŠ v Sevnico. Po anketah, ki smo jo naredili med starši v poletnih mesecih, je nazorno pokazala, da so se starši skoraj v celoti odločili, naj njihovi otroci obiskujejo osnovno šolo v Škocjanu. Kot vidite, se je sedaj zadeva že razrešila. Trideset otrok višjih razredov bo obiskovalo OŠ Sava Kladnika v Sevnici, nižje razrede pa bodo otroci z Bučke obiskovali v Škocjanu," je pojasnil ravnatelj OŠ Škocjan, Anton Zupet. Problem je torej rešen. Za letos. Kako se bodo pripravili na reševanje istega problema, ki jih čaka ponovno v naslednjem šolskem letu, trenutno še ne ve nihče, če bi se zgodba ponovila, bi jo, otrokom v prid, vsekakor morali rešiti že pred uradnim začetkom pouka, (dama) Grajsko poletje se bliža koncu Sevnica, septembra - Ta mesec se bo izteklo že tretje grajsko poletje, katerega organizator je tudi letos sevniška zveza kulturnih organizacij. Letošnji sklop prireditev je drugi v razširjenem obsegu in šteje devet prireditev. "Vse pa se zatakne pri financah," je dejal Albert Felici-jan, tajnik ZKO Sevnica. "Letos nam je načrtovane prireditve uspelo speljati izključno s pomočjo sponzorjev; tako je generalno pokroviteljstvo prevzela Lisca iz Sevnice. Težava je v tem, da je naša kulturna dvorana premajhna in tako uspemo kljub velikemu številu obiskovalcev pokriti le del ogromnih stroškov, ki jih prinese takšna prireditev." "Naš interes je izboljšati vsebinsko vrednost teh večerov, skratka, dvigniti nivo prireditev še bolj kot nam je to uspelo letos in tako si želimo pred domače občinstvo pripeljati tudi tuje go- ste. Za konec poletja sta pred nami še dve prireditvi: 13. septembra bo otvoritev razstave Hr-voja Oršaniča s koncertom Vlada Kreslina v uvodnem delu ter 23. septembra še nastop MePZ Viva iz Brežic," nam je povedal Albert Felicijan. Za mnenje o sevniškem grajskem poletju pa smo poprosili tudi nekaj obiskovalcev. Nataša Podlesnik, fizioterapevtka iz Sevnice, na primer meni, da je ideja dobra. Sama je obiskala kar nekaj tovrstnih večerov. Pravi tudi, da se ji zdi izbor prireditev zanimiv, tako da lahko vsakdo najde nekaj za svoj okus. "Kot edino kulturno dogajanje v mestu pa bi mogoče lahko bilo bolj obiskano, k čemur bi pripomoglo tudi večje informiranje javnosti," meni Podlesnikova. Podobno mnenje pa ima tudi Sabina Pompe, ki je na prireditvah sodelovala kot grajska de- klina. Dekleta in fantje v oblačilih iz pozne renesanse so letošnja novost, ki je lepo pripomogla k pravemu vzdušju. Mnenja Sev-ničanov o grajskem poletju so si zelo podobna. Dijak Pavel Ocepek meni, da je vsekakor pozitivno, da se v kraje, odmaknjene od večjih urbanih središč, vnese malo življenja v kulturno dogajanje. Veseli ga, da je bilo toliko vsebinskih preskokov in so bile interesno zajete vse generacije. Po njegovem mnenju pa je to dogajanje žal skoncen-trirano le na poletje. Pozimi, ko so ljudje več doma, vlada neko mrtvilo v kulturnem življenju. (T.S.) SLAŠČIČARNA IVANKA KOŠAK C \ / TRUBARJEVA 3 ŠENTJERNEJ \i V TEL:(068) 81 860 V IZDELUJEMO VSE VRSTE TORT PO NAROČILU. SLAŠČICE, DO-MAČ SIADOLF.D. SADNE KUPE IN OSTALE DOBROTE. DEJ..ČAS VSAK DAN 6-19 OB PONEDELJKIH ZAPRTO SE PRIPOROČAMO! AVTOKLEPARSKO PODJETJE MTOBOMi SENOVO d.o.o. PARTIZANSKA CESTA 13 - 9*2*1 SBMOVO Ttltton: 0608 I 70-150 Prodaja vozil DAEVVOO in MITSUBISHIMolnost nakupa staro za novo Nakup na kredit do 4. let. V petek 15/9-'95 pred zavarovalnico Triglav v Krškem od 7™ dalje 3% popust za vse modele DAEVVOO !!! Hoja po sredini vozišča Na regionalni cesti Krško-Brežice se je 4. septembra ob 23.15 v naselju Libna zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo telesno poškodoval I.M., voznik kolesa z motorjem. Pešakinja B.M., roj. 1960. leta iz Brezjega pri Dovškem, je hodila po desni strani vozišča regionalne ceste iz Starega Gradu proti Krškemu. Ko je prišla v naselje Libna, v bližino gostinskega lokala Lovec, je nenadoma stopila veliko bolj levo, proti sredini vozišča. V tem trenutku je za njo pripeljal voznik kolesa z motorjem I.M., roj 1978. leta iz Krškega, ki se ji je skušal umakniti, vendar je kljub temu z desnim delom krmila trčil vanjo. Pri trčenju se je I.M. hudo telesno poškodoval, B.M. pa je zadobila le lažje sledi poškodbe. Poškodoval traktorista V naselju Drnovo seje 5.9. ob 23.05 zgodila prometna nesreča zaradi neprilagojene hitrosti, v kateri se je hudo telesno poškodoval V.M. (1938) z Drnovega. V.M. z Drnovega je vozil traktor iz Leskovca proti Drnovemu. Ko je pripeljal do stanovanjske hiše, je traktor ustavil na desni polovici vozišča in odšel odpirat kovinska vrata na dvorišče. Ravno ko se je vrnil do traktorja, je iz leskovške smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila N.A. (1959) iz Krškega, ki je skušal traktor obvoziti, vendar je zaradi neprimerne hitrosti s prednjim delom svojega vozila zadel v zadnje levo kolo traktorja. Zaradi trčenja se je traktor premaknil in hudo telesno poškodoval traktorista, voznik avtomobila, ki je imel v izdihanem zraku kar 1,48 g/kg alkohola, pa se je pri trčenju le lažje telesno poškodoval. Sprainil blagajno senovške poŠte Neznani storilec je 2.9. ponoči s primernim orodjem odlomil cilindrični vložek na vhodnih vratih pošte na Senovem in tako vstopil v poslovni prostor. Nato se je skozi prostor, namenjen razdeljevanju pošte, odpravil v zadnje prostore, kjer sta na steno pritrjeni dve Primatovi blagajni. Z vrtalnim strojem je prevrtal vsa vrata v višini ključavnice in jih odprl. Iz obeh blagajn je odnesel denar in žetone za telefon v skupni vrednosti 1.462.922 SIT. Za neznanim storilcem policisti in kriminalisti še poizvedujejo. Oborožen je hotel prestopiti mejo Na mednarodni mejni prehod Obrežje se je 4.9. ob 10.00 uri z osebnim avtomobilom pripeljal G.P. (1947), državljan RH iz Za-dra, da bi vstopil v R Slovenijo. Med mejno kontrolo je policist pod voznikovim sedežem našel 20 nabojev kal. 38 special, v prtljažniku med prtljago še 100 nabojev istega kalibra, v potovalni torbi pri sopotnici pa še revolver kal. 38 special. Ker osebne oborožitve G.P. ni prijavil, se je takoj po postopku na meji srečal s sodnikom za prekrške v Brežicah. Vozniki, pozort Vsem, ki boste potovali po cesti Zidani Most-Drnovo in obratno, je namenjeno obvestilo, da je zaradi sanacije podpornega zidu železniškega mostu pri železniški postaji Zidani Most delno zaprta cesta magistralna cesta, promet pa je urejen enosmerno s semaforjem. Prometni znak sicer opozarja na postavljene semaforje, vendar stoji pred ovinkom in ga je skrajnje težko opaziti, semafor pa stoji tik za ovinkom. Če se vam zgodi, da prometni znak, ki je, resnici na ljubo, nesrečno postavljen in neosvetljen, spregledate, takoj za ovinkom naletite na čakajoče avtomobile in le sreča, prisebnost in suha cesta vas rešijo prometne nesreče. Čez mejo s tujim potnim listom V zadnjem času policisti na mejnih prehodih z R Hrvaško opozarjajo, da je vse več poskusov prehoda državne meje s tujim potnim listom. Tudi 9. in 10. septembra so na MMP Obrežje s hrvaške strani prihajali ljudje, v glavnem državljani BiH, ki so hoteli mejo prestopiti s hrvaškimi potnimi listi, ti pa niso bili njihovi. Celo ime, priimek in slika ne. Dogaja se celo, da starši kar lastnoročno v potni list pripišejo tudi podatke svojih otrok in prilepijo sliko, če ti potujejo z njimi. Vzrok za poskuse prestopanja državne meje z neveljavnimi a% celo tujimi potnimi listi ni docela razjasnen. Čeprav vsakegi, ki poskuša na tak način priti Slovenijo, predlagajo v postopek pri sodniku za prekrške, kjer naj bi se vse pojasnilo, pa obstaja dvom, da celovitega in predvsem točnega vpogleda v zadevo vendarle ni. Turistična agencija TA/ iz Brežic: Turistični krožki na vseh šolah Če bo akcija uspela, se bo to poznalo pri vseh, ki živijo od turizma, in ne le pri TAJ-u. Brežice, 7. septembra - Na vseh osmih osnovnih šolah v občini bo Turistična agencija TAJ organizirala in vodila turistične krožke. Gre za šolarje od 4. razreda dalje, ki bi jih v nekaj urah teoretičnega in nato še pri praktičnem pouku seznanili s turističnimi znamenitostmi brežiške občine. Ti šolarji bi lahko po zaključenem usposabljanju vodili skupine obiskovalcev ali turiste -posameznike. Miran Bogovič, direktor TAJ-a: "Vsi vemo, da je treba goste pripeljati v našo občino, ne zavedajo pa se vsi, da morajo ljudje vedeti, kaj sploh tu premoremo. Za seznanjanje o tem pa so šolarji najbolj primerni. Na vsaki šoli bomo skušali v krožek vključiti po 20 otrok in jih med 20-ur-nim tečajem seznaniti z osnovnimi podatki. To pomeni po 2 uri predavanj na mesec, ki jih bomo obogatili z ogledom ustreznih vi-deo kaset." Praktični del pouka bo obsegal ogled trase, ki naj bi jo spoznali šolarji - bodoči turistični vodniki. Tako si bodo ogledali vse turistične znamenitosti, ki jih na zaključnih izletih sicer obiskujejo šolarji. To naj bi bil tudi prvi preizkus mladih turističnih vodičev: sami bodo ob koncu leta (seveda samo tisti iz višjih razredov) vodili razrede na zaključnih izletih. Drugi del praktičnega pouka predstavlja raziskovanje domačih znamenitosti. Bogovič: "V okolici Artič imamo na primer samo še eno delujočo apnenico. Za dva dni bi jo obiskali, si ogledali njeno delovanje in posneli video kaseto - za v bodoče. V program smo vključili še gradove, tudi onega pri Podsredi, ko-stanjeviški samostan, jamo itn." Akcijo financira TAJ, z Zvezo vodičev Slovenije pa so se domenili za nekaj pomoči pri predavanjih. Bogovič: "Pomembno se mi zdi, da bi se s temi kadri povezala krajevna turistična društva in izkoristila njihovo znanje za nadaljnje delo." (ika) Pri Miranu Bogoviču v TAJ-u so na mizi tudi potni listi letošnje mednarodne akcije proti AIDS-u. V vsakem je nekaj nasvetov in en kondom. Pisma bralcev Odgovor na članek, objavljen v rubriki Pisma bralcev, dne 23.8.1995, številka 27, v časopisu "Naš glas - časopis za Posavje in okolico" Nimam namena odgovoriti na vse laži, ki jih je gospa Marija Zorič objavila v članku "Delala in trpela sem celo življenje". Navedbe v tem članku so več ali manj vse neresnične in lepo bi bilo - če je res imela kaj za povedati - da bi to storila, ko je moj pokojni brat še živel. Pustimo mrtve, naj počivajo v miru. Navedel bom le nekaj stvari, ki gospo Marijo Zoric predstavljajo v drugačni luči. Povem lahko le to, da ni res, da je mama umrla pred njeno ločitvijo. To se lahko preveri že v njenem članku, pa tudi na napisu nagrobnega spomenika. Govori, da je skrbela za pokojno mamo, ko se je že ločila od Franca Dvorska. To ne drži, saj smo za mamo skrbeli vsi njeni sinovi in hčere, tako da *ni potrebovala njene pomoči in podpore. To pa »zato, ker smo svojo mamo resnično spoštovali in jo imeli radi, tako jaz kot vsi ostali otroci. Res pa je, da je pokojna mama vedno skrbela za svojega sina, da je imel oprano in skuhano, kar naj bi bila dolžnost njegove žene, gospe Marije Zorič. To lahko potrdijo še živeče priče. Ne drži tudi, da je precenil hišo in zanjo zahteval več, kot je bila vredna. Hiša z imetjem je bila ocenjena na pet milijonov, on pa je dal vse skupaj gospe Mariji Zorič za en milijon, kar je bilo zanjo takrat zelo ugodno in poceni. Naj gospa Marija Zorič raje pove, kako je prvič zapustila mamo in svojega moža ter odpeljala štedilnik in tudi nekaj drugih stvari ter ju celo pregovorila, da sta stoječi zazidani štedilnik porušila in tako ostala brez pogojev za kuhanje. Pozneje se je vrnila kot majhen kuža, ki se zaveda, da je naredil nekaj napačnega, in sta jo oba sprejela nazaj - pokojna mama kot tudi moj pokojni brat, njen mož. To je bil po mojem tudi razlog, da je toliko časa trpela in dušila v sebi vse navedene laži. Poudarim naj, da je takoj po smrti moža hotela objaviti članek z isto vsebino v Slovenskih novicah, žal pa ji to ni uspelo. Tudi njena hčerka bi imela kaj povedati o svoji mami, pa raje molči. Predlagam gospe Mariji Zorič, naj raje pove vso resnico o svojem življenju in svojih korakih, ki jih je zakrivila, da se je zakonska zveza razvezala. Proti njej sicer nimam nič in tudi želim, da bi lepo živela še naprej ter pustila umazano perilo, da se samo očisti ali propade. Koper, 8.9.1995. Jože Dvorsak Prisojna pot 1, Koper 7 [jo ŠPORT IN REKREACIJA NAŠ GLAS 29, 13. SEPTEMBER 1995 J KOŠARKA j!' Alpinizem Uspešna poletna seiona posavskih alpinistov KK Incricr Krško : KK Litostroj 69: «7 (17:15) Košarkarji Interierja so se v prvem kolu A1 SKL v leskovški dvorani pomfesjli z ekipo ljubljanskega Litostroja in tesno, vendar zasluženo zmagali. Večji del tekme je bil izenačen, za kar sta bila zaslužna tudi slaba sodnika, ki domačim nista dovolila, da bi si priigrali večjo prednost. V 11. minuti je temnopolti domačin McDonald dobil močan udarec v glavo in moral je oditi na šivanje arkade. Kljub vsem težavam so igralci Interierja prvi polčas dobili z dvema točkama razlike. V drugem delu sta se ekipi vse do 34. minute izmenjavali v minimalnem vodstvu, potem pa so igralci Litostroja dosegli osem točk, domači pa le dve. Sledil je preobrat, domači so ujeli goste in z večjo zbranostjo v končnici zmagali. Ob odsotnosti poškodovanega Kraljeviča, brez Vukiča in Murovca, tremi in nervozi, vendar pa z borbeno igro so si igralci Interierja priigrali prvi dve točki v najmočnejši slovenski košarkaški ligi. V drugem kolu Krčani gostujejo pri ekipi BWC Maribor. KK Interier Krško: Bordelius 2, Krajcar 2 (2:2), McDonald 12 (2:2), Nakič 31 (7:8), Ademi 14 (4:4), Kukič 3 (1:4), Kralj 5,(1:2). (J.A.) » Prva zmaga Brežičanov Pričelo se je tudi tekmovanje v B2 SKL, v kateri posavske barve zastopajo brežiški košarkaši. V prvem kolu so Brežičani gostili ekipo Kemoplasta iz Šentjurja in v zanimivem srečanju zanesljivo zmagali (78:61, 46:37). Najboljša igralca tekme sta bila Marčetič in okrepitev Rozman. Brežičani imajo tudi novega trenerja, nekdanjega igralca in trenerja ekipe Podbočja Vikija Jurečiča. (J.A.) Uspešen nastop Interierja v Avstriji Igralci krškega Interierja so pretekli teden gostovali v Avstriji in odigrali tri srečanja, od tega so dve dobili, eno pa izgubili. Trener Zovko je po dolgem času imel popolno ekipo, saj sta se z mladinskega svetovnega prvenstva vrnila David ImperI in Dušan Urbane. Najboljšo igro v Avstriji sta pokazala Sandi Deržič in Blaž Iskra. Rezultati: HC Celovec - Interier 23:28, West Wien - Interier 24:21, Leibnitz - Interier 18:26. (J.A.) Dobovčani in Sevničani na turnirju v Ajdovščini RK AFP Dobova in RK Lisca Sevnica sta nastopila na rokometnem turnirju spominov v Ajdovščini. Dobovčani so v prvem srečanju nesrečno izgubili z domačini, saj so prejeli zadetek iz prostega strela že ob izteku igralnega časa. Sevničani pa so se kljub porazu s trboveljskim Rudis Rudarjem dobro upirali. V tekmi za tretje mesto so bili v posavskem derbiju uspešnejši Dobovčani, prvo mesto pa je osvojil Rudis Rudar. Rezultati: Fructal - AFP Dobova 17:16, Rudis Rudar - Lisca 24:18, AFP Dobova - Lisca 29:23, Fructal - Rudis Rudar 23:25. Vrstni red: 1. Rudis Rudar, 2. Fructal, 3. AFP Dobova, 4. Lisca. (J.A.) NK Klokocevac - NK Brežice 4 : 5 (1:1) Klokočevac pri Samoboru, avgusta - V prijaznem naselju tik hrvaško-slo-venske meje so odigrali že tradicionalno mednarodno prijateljsko nogometno tekmo med domačim moštvom in gostujočim NK Brežice, v kateri so gostje z boljšo in lepšo igro premagali drugače dobre domačine z rezultatom 5:4 (2:1). Za goste so zadetke dosegli: Ban 2, Panič 1, Polovic 1 in Slakonja 1. Pred nekaj dnevi sta omenjeni moštvi odigrali prijateljsko tekmo v Brežicah, rezultat je bil 2:2. (Božidar Zore) NK Krško - NK Kovinar 6 : I (1:0) V prvem kolu pokalne tekme MNZ Celje so bili Krčani v vseh elementih nogometne igre boljši od tekmecev iz Štor. Strelci za domače: Plankar 1, Stopar 1, Molan V. 2 in Zakšek 2. NK Usnjar - NK Brežice I: I (9:0) Pomlajena brežiška ekipa je na gostovanju v Šoštanju proti favoriziranim domačinom zabeležila velik uspeh v prvem kolu pokalnega tekmovanja. Strelec izenačujočega zadetka je bil Klemen Zorko. Povratna tekma bo v soboto v Brežicah. Uspešne tudi mlajše selekcije Krški mladinci so na domačem igrišču v lepi nogometni tekmi premagali ekipo rogaškega Mons Clauidus z rezultatom 1:0. Krčani so več napadali in imeli pobodu vso tekmo. Zadetek je dosegel Mlakar. Najmlajši krški nogometaši (ml. dečki) so visoko in prepričljivo premagali vrstnike iz Štor z rezultatom 6:0. Strelci: Pilipovič 4, Urbanč in Koretič 1. Tudi starejši krški dečki so bili boljši od ekipe Kovinarja in zabeležili tretjo zaporedno zmago s 5:1. Golob 2, Šetinc 1, Rusič 1 in Sintič 1 so bili uspešni za domače. Brežiški mlajši in starejši dečki so gostovali v Radečah in bili nekoliko manj uspešni kot krški. Radeški starejši dečki so slavili s 5:0, mlajši pa so se razšli brez zadetkov. (Pilip) Nova medalja za brežiške strelce Ljubljana 9. septembra - Na državnem prvenstvu v streljanju s serijskim malokalibrskim orožjem sta nastopila tudi dva mladinca SD Kruno Brežice. Z malokalibrsko puško v trojnem položaju je Peter Fridl s 447 krogi osvojil 8. mesto ter s tem izboljšal svoj lanski rezultat na tem prvenstvu. Robert Ferenčak pa je s 356 krogi v disciplini MK pištola drulov obranil lansko 3. mesto in tako osvojil novo kolajno v letošnji bogati beri brežiških strelcev. Ob tem je potrebno povedati, da je po polovici tekme Robertu kazalo celo na zmago, zatem pa ga je izdala pištola in moral se je zadovoljiti z bronom. (ES) Sevniški Na posebno pobudo Karate kluba Sevnica so se v prostorih sevniške-ga TVD Partizan zbrali domači športni delavci, ki jim je mar za usodo Partizana. Vzrok za sklic t.i. upravnega odbora TVD Partizan Sevnica (o legitimnosti organov glede na pravilnik iz leta 1977 ne bomo razglabljali) so pogoji za vadbo športnih sekcij v prostorih Partizana nenormalni. Kako bodo k problematiki pristopili, bo pokazal občni zbor, ki bo v četrtek, 21. septembra. Do takrat pa ostaja stanje v Sevnici in domačem športnem okolju nespremenjeno. (Galex) Po uspelem prvem delu sezone, ko sta se Bojan Kurinčič in Gorazd Pozvek februarja vrnila iz Južne Amerike z uspešno opravljenim vzponom na najvišji vrh obeh Amerik, 6960 metrov visoko Aconcaguo, Metod Kova-čič pa je prav tako osvojil svojega prvega šesttisočaka, so člani kluba s svojimi aktivnostmi nadaljevali tudi v poletni sezoni. Največ so plezali v domačih hribih, nekateri pa so obiskali tudi tuje gore. Bojan Kurinčič in Matej Zorko sta preplezala najprej eno lepših smeri v dolini Krme, ki ji alpinisti rečejo DKV (Dular, Killer, Vavken), z oceno V, 500 m, nadaljevala pa sta s klasikama Debeljakovo varianto Aschenbrener-jeve smeri v Travniku in Zmajem v Ojstrici, ki sta obe ocenjeni s VI+ . Za zaključek pa sta preplezala še klasično kombinacijo v Triglavu, Helbo s Čopovim stebrom, obe sta eni naj- bolj zahtevnih v tej smeri. Arnold Koštomaj je z Metodom Ko-vačičem preplezal Trmaste kamine in Kamenkov kamin v Mali Mojstrovki. Obe smeri sta VI. težavnostne stopnje. Skupaj pa sta preplezala tudi Severni raz v M. Mojstrovki in smer Prečenje v Ospu. S Francom Gričarjem pa je Arnold preplezal še Shoberjevo smer na prelazu Passo Sella, ki je ocenjena s VII-. Metod pa je s prijateljem iz Novega mesta preplezal še kombinacijo Helbe s Čopovim stebrom. ' Gorazd Pozvek je z Bojanom Jev-ševarjem preplezal smer Herlec - Ko-čevar v Šitah, kjer je najtežji raztezaj ocenjen s VI, drugače pa se težave vrtijo med V in IV, z ženo Danico pa sta preplezala Jubilejno v Dolgem hrbtu z oceno V. Isto smer je preplezal tudi Marjan Zver, prav tako s svojo ženo, Mojco. t* Denis Orač "Maj... tekmovalec Karate klub Sevnica, ki je imel v pretekli tekmovalni sezoni registriranih 34 tekmovalcev iz Sevnice, Radeč, Loke, Krškega, Brestanice, Leskovca in Senivega, je pripravil točkovanje za lovoriko "Naj... tekmovalec", za katero se je potegovalo kar 29 tekmovalcev, ki so osvojili točke. Karate klub je s svojimi tekmovalci samo na pokalnih tekmah, grand prix turnirjih, mednarodnih turirjih in na državnem prvenstvu osvojil rekordnih 54 medalj, od tega je bilo kar 16 zlatih, 16 srebrnih in 22 bronastih odličij. Največ medalj je osvojil Marko Stopar (11, od tega 6 zlatih, 3 srebrne in 2 bronasti). Največji posamezni uspeh pa velja pripisati Denisu Oraču, ki je uspešno nastopal na mednarodnih in državnih tekmovanjih. Končna razvrstitev najuspešnejših tekmovalcev za lovoriko "Naj... tekmovalec" za tekmovalno sezono 1994/95: 1. Denis Orač, 2. Marko Stopar, 3. Rok Črepinšek, 4. Danilo Lisec, 5. Sašo Vaš, 6. Iztok Busar, 7. Silvo Koželj, 8. Besim Dautbegovič, 9. Miha Oštir, 10. Dejan Uranjek, itd. (Galex) SPEEDWAY Gerhard Lekše končal sezono Aktualni državni prvak v speed-wayu Gerhard Lekše je po vseh letošnjih padcih moral končati letošnjo zanj kar uspešno sezono. Po zadnjem padcu v tekmovanju za srednjeevropski pokal v Ljubljani so ren- . tgenski posnetki v novomeški bolnišnici pokazali, da ima Lekše zlom kolka, kar pomeni, da bo moral počivati vsaj dva meseca. S tem pa se je letošnja sezona zanj končala. (Galex) ATLETIKA Državni rekord Suzane Kos Celje, 9. in 10. septembra - Na državnem mladinskem prvenstvu so med tekmovalci iz 12 slovenskih klubov uspešno nastopili tudi atleti in atletinje iz Sevnice in Brežic. Najbolje se je odrezala Suzana Kos (AK FIT Brežice) v skoku ob palici, ki je s preskočenimi 315 cm osvojila 1. mesto ter postavila nov državni članski in mladinski rekord. Nov državni rekord za starejše mladinke je postavila tudi Simona Kozmus v metu kladiva s 34,64 m in zasedla 1. mesto. Prav tako je 1. mesto osvojil tudi brežiški skakalec ob palici Uroš Novak s preskočenimi 430 cm, 2. mesto pa je osvojil njegov klubski kolega Ivan Kostevc (420 cm). Državni prvak je postal tudi sevniški atlet Robert Grojzdek, ki je zmagal v teku na 5.000 m s časom 15:11,58. Tudi v teku na 3.000 m je zmagal Grojzdek (8:49,81), Petra Radišek pa je slavila v teku na 800 m s časom 2:15,75, nedtem ko je njena klubska kolegica Klavdija Tomažin zasedla 6. mesto. Ostali uspešni nastopi brežiških atletov: 2. Robert Lesar- met kladiva 54,58 m: 3. Primož Kozmus - met kladiva 51,86 m; 6. Venes Mešič -met kladiva 41,06 m; 6. Sandra Planine - 200 m 27,03; 7. Sandra Planine - 100 m 13,02. (Galex) 17. tradicionalni Koprski tek Sevničani več kot odlični Koper, 9. septembra - Tekmovalci in tekmovalke sevniškega atletskega kluba so zelo uspešno nastopili na 17. tradicionalnem Koprskem teku, ki ga je na novi progi ŠRC Bonifika pripravil AK Koper. Na 500 m dolgi progi so Sevničani zasedli naslednja mesta: M 1.88 - 16. Drobne; Ž I.88 - 2. Bregar; M I.87 - 6. Bregar, 8. Drobne: M 1.86 - 1. Kozole; 2 1.86 - 1. Virtič; M 1.85 - 1. Plazar; Ž I.85 - 3. Hribar. Na 1.000 m pa so zasedli naslednje uvrstitve: Ž 1.84 - 4. Pinoza; M I.83 - 2. Vodenik; M I.82 -1. Veber; Ž I.82 - 3. Pungerčar; M 1.80/81 - 1. Papež, 2. Knez; mladinci -3. Horjak; 4.000 m članice - 2. Bregar; člani - 4. Drobne. (Galex) ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI BREZPLAČNI TUKAJ BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS! Bojan Jevševar je s prijateljem iz drugega alpinističnega odseka plezal smer DKV v Draškem vrhu, z ženo Nušo pa sta preplezala smer Platen-šus v Dolgem hrbtu. Ker pa imamo v klubu tudi že nekaj pravih veteranov, ki so prav tako željni pravih izzivov, sta poskusila s plezanjem v severni steni Triglava tudi Božo Košenina in Drago Kurinčič in seveda jima je tudi uspelo. Oba sta bila navdušena in pravita, da bosta še plezala. Z njima sta bila v steni Gorazd Pozvek in Bojan Kurinčič. Med najaktivnejšimi v klubu sta bila Andrej Sotelšek in Aleksandra Voglar. (PAK) Novi uspehi športnega plezalca Andreja Sotelška Andrej Sotelšek, član Posavskega alpinističnega kluba, v letošnjem letu dokazuje, da je najboljši posavski športni plezalec. Po kvalitetnem zimskem treningu in uspešnem plezanju v italijanskem plezališču Arco, kjer je preplezal svojo prvo smer z oceno 7c (čista devetka po lestvici UIAA), je z uspešnim plezanjem nadaljeval tifdi v poletni sezoni. Največ je plezal v plezališču Koteč -nik pri Libojah, kjer je uspel v naslednjih težjih smereh: Zlato in Srebrna streha, obe z oceno 7b(8+/9-), Varianto super sira in Ovulacija z oceno 7a(8) in smeri Bambus 6c + (8-) in Korak do sanj 6c+/7a(8-/8). V domačem plezališču v Armeškem pa se mu je posrečil vzpon v smeri Obsedenost z oceno 7b. Vse te smeri je preplezal s takoimenovano "rdečo piko", kar pomeni, da si je smer že poprej ogledal oziroma jo naštudiral in jo nato preplezal. V zadnjem času pa se je posvetil predvsem plezanju "na pogled", kar pomeni, da o smeri ni imel nobenih podatkov in da |o je preplezal v prvem poskusu. Ta način plezanja je vsekakor veliko težji, toda Andreju je vseeno uspelo v naslednjih težkih smereh: Vamp in Bogomoljka z oceno 6c+(8-), Natreks 7a(8) m na koncu še v najtežji smeri Zlato |abolko 7a+(8+). Med počitnicami sta se z Aleksandro Voglar mudila tudi v italijanskih Dolomitih, kjer sta želela preplezati več težjih alpinističnih smeri, pa jima vreme to ni dovolilo, zato pa je Andreju uspelo preplezati nekaj težkih športnih smeri, in sicer na pogled do 6b+, z rdečo piko pa do 7b+. Kmalu po povratku pa je dosegel svo| največji uspeh, saj je preplezal svojp prvo smer z oceno 7c/7c + (9/ 9 + ), kar je tudi najtežja smer, ki smo jo preplezali posavski plezalci. Sam pravi, da je sedaj na vrsti prva 8a in mi mu vsekakor želimo, da bi mu uspelo, saj je pravi vzor za naše mlade športne plezalce, o katerih pa bomo napisali kaj več v naslednjih dneh. (PAK) KOLESARSTVO Golobic tretji na kriteriju Savlje, 9. septembra - Na kriteriju slovenskih mest je starejši mladinec Marko Golobic med 35 tekmovalci osvojil 3. mesto, Sebastjan Gregoršanec pa je v isti kategoriji zasedel 10. mesto. Mlajši mladinec Uroš Dular se je uvrstil na 3. mesto med 45 tekmovalci. (Galex) Zagorc v času zmagovalca Radovljica, 10. septembra - Na cestnem državnem prvenstvu je nastopilo tudi 11 kolesarjev KD Sava-projekt v treh kategorijah. Med dečki A je Gregor Zagorc osvojil 2. mesto (čas zmagovalca), Primož Četrtič pa je zasedel 6. mesto. Andrej Prevejšek je bil v kategoriji dečki B enajsti, Tadej Prevejšek pa je v kategoriji dečki C osvojil 3. mesto. Gregor Zagorc, ki se je na dirki boril tako s krči kot s tekmovalci, je z 2. mestom postavil piko na i letošnje sezone. Njega in vse ostale tekmovalce Savaprojekta čaka DP na dirkališču v Kranju, ki bo 20. in 21. septembra. Krona sezone pa bo zagotovo Velika nagrada Savaprojekta 23. in 24. septembra v Krškem. Kriterij po starem mestnem jedru in cestna dirka bosta šteli za kriterij slovenskih mest in za pokal Slovenije. Krški kolesarji so v letošnji sezoni zagotovo upravičili zaupanje domače športne javnosti, za kar je zaslužen tudi njihov trener Stojan Kajba. Gregor Zagorc, doma iz Krškega, obiskuje 8. razred OŠ Krško, tekmuje drugo sezono, letos osvojil že 22 zmag, je vodilni v točkovanju za pokal Frutabele. Gregor je vesten in ambiciozen kolesar, kar potrjuje dejstvo, da se je kot osmo-šolec odpovedal zaključnemu izletu v korist priprav na državno prvenstvo. (Galex) Zadnja vest: Alenka RadeJ - državna prvakinja Maribor, 10. septembra - Članica ŠK Milana Majcna Sevnica Alenka Radej je na državnem prvenstvu v pospešenem šahu za deklice in dečke do 12 let ter za dekleta in fante do 14 let osvojila 1. mesto in tako potuje v Pariz na svetovno prvenstvo, ki bo decembra letos. Alenka je osvojila 1. mesto brez poraza, zabeležila je le dva remija. Zagotovo je to eden največjih uspehov sevniškega šaha, pa tudi Alenke Radej, ki prihaja iz znane šahovske družine na Blanci. (J.B.) Uspeh tenisačev Brezine Teniška tekmovalna sezona se bliža koncu, ekipna tekmovanja pa so že v vseh državnih ligah končana. Izjemen uspeh je dosegla ekipa Teniškega centra Brezina, ki je s štirimi bivšimi tekmovalci Krškega uspela zmagati v tretji državni ligi vzhod. Prepričljivo je premagala vse tekmece; Novo mesto, Brežice II, Medijske toplice, Radomlje in Litijo ter si izborila nastop v play otfu. Play off tekma z zmagovalcem lige zahod, ekipo Bernardina iz Portoroža, je pokazala pravo vrednost Brežičanov, saj so v obeh tekmah zmagali, v Portorožu s 4:1 in doma s 5:0 ter se zasluženo uvrstili v drugo državno ligo. Tekmovalci Brezine Marko Dujmovič, Kristjan in Krištof Golob, Saša Božovič in Igor Ivanovič, ki je tudi trener ekipe, po zasluženem uspehu niso skrivali veselja. Lastnik teniškega centra Brezina Vinko Ogorevc in trener Igor Ivanovič poudarjata, da je uspeh rezultat trdega dela in požrtvovalnosti celotne ekipe. Načrti za prihodnost so tudi jasni, pridobiti še nekaj tekmovalcev in takoj prijeti za delo za uspešno naslednjo sezono. i C NAŠ GLAS 29, 13. SEPTEMBER 1995 OBVESTILA - REKLAME iT <©. OOaŠdlaS Časopis za Posavje in okolico ^ --------^----- Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov:................................................................................................................ (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:.................................................. Kraj, datum: ............................................... (podpis naročnika in žig) BREŽICE x 1 (3IBJC SPCCIALITETE JEDI PO NAROČILU NEDELJSKA KOSILA. SPREJEMAMO NAROČILA ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE OB VIKENDIH ŽIVA GLASBA DEL. ČAS: vuk delavnik od 1 S. - 24. ure. »oboi« In nedelja od 9. do 24. ure FILMSKI SPORED "Kino servis*« Brežice 13. IX. ob 20.30 uri in 14., 15., 16. in 17. IX. ob 18.30 uri: SKRIVALIŠČE, grozljivka 14., 15., 1& in 17. IX. ob 17. uri: TRNULJČICA, risanka 14., 15., 16., 17. in 18, IX. ob 20.30 uri: PRVI VITEZ, zgod. spek. Kino Kostanjevica 16. !X. ob 21. uri: ČAS DE-KLIŠTVA, melodrama 17. IX. ob 21. uri: Z ODLIKO, študentska melodrama Kulturni dom Krško 14. in 17. IX. ob ia uri in 15. IX. ob 20. uri: BUTEC IN BUTEC, komedija Kino Šentjernej 15. IX. ob 20. in 22. uri: PREGON, akcijska drama HALI OGLASI TELEVIZIJA NOVO MESTO idSnall s Trdinovega vrha na kanalu vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILN in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKCTV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE Most d.o.o., šola tujih jezikov, razpisuje za odrasle začetni in nadaljevalni tečaj nemškega jezika, na različnih stopnjah pa osvežilni tečaj angleškega jezika. Razen tega bodo imeli tečaj angleškega jezika za osmo-šolce z ameriško profesorico (na t i ve speaker) poleg začetnega tečaja angleškega in nemškega jezika za otroke 2. in 3. razredov. Zainteresirani dobite podrobnejše informacije na tel. št. 31-109 popoldne in zvečer ter ob torkih in četrtkih tudi dopoldne. V varstvo vzamem enega otroka. Možno dopoldne in popoldne. Tel.: 33-092. Ugodno prodam R8 letnik 1968, registriran, vozen, lepo ohranjen. Cena cca. 2.000 OEM. Tel.; 31-984, dopoldne 33-975. Oddam dva mladiča, stara devet tednov, mešan ca no-vofundlandec- bokser. Tel.: 62-823. V Brestanici kupim ali najamem telefonski priključek. Naslov v uredništvu. Ugodno prodam novo, nerabljeno peč na petrolej Zi-bro turbo, dvojno izgorevanje, skupaj z 20 I petroleja. Tel.: 31-995. Kupim zemljo za vrt v Krškem (na Vidmu) ali v bližnji okolici. Ponudbe pod "Vrt". Naslov tudi v uredništvu. Prodam obnovljen klavir. Možnost plačila na obroke. Tel.: 33-608. Prodam Visa Club letnik 1982, registriran do 8/1996. Ugodno. Tet: 33-608. Na podlagi 7. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje ustanavljanja novih delovnih mest v malem gospodarstvu v občini Krško (Ur.list RS, št. 66/1993) župan občine Krško objavlja naslednji RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV ZA SUBVENCIONIRANJE REALNE OBRESTNE MERE IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA POSPEŠEVANJE MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI KRŠKO VSEBINA IN POGOJI RAZPISA 1) Sredstva za kredite znašajo do 10.000.000 SIT. Občinski proračun bo subvencioniral polovico realne obrestne mere. 2) s,8.0,3,0,- nakup, graditev, prenova in adaptacija prostorov v stanovanjskih in drugih gospodarskih objektih, namenjenih za poslovno dejavnost, - nakup nove opreme in generalna obnova obstoječe opreme ' za proizvodnjo, - uvajanje sodobnih tehnologij. 3) Prednost pri izboru bodo imele naslednje dejavnosti: - proizvodnja in proizvodne dejavnosti, - gostinska dejavnost (izključno ponudba hrane in prenočišč), - popravila izdelkov široke porabe, - dejavnost zdravstva in socialnega varstva, - druge dejavnosti, ki jih komisija oceni kot perspektivne za razvoj gospodarstva v občini. 4) Za sredstva za razvoj lahko zaprosijo naslednji prosilci: - podjetniki posamezniki, - obrtniki, fizične osebe, - podjetja v zasebni in mešani lastnini z do 20 zaposlenimi, - občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja o izpolnjevanju pogojev oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja. Sedež firme in poslovni prostori morajo biti na območju občine Krško. 5) Višina subvencioniranja obrestne mere znaša do polovice realne obrestne mere poslovne banke ali druge finančne institucije, pri čemer realna obrestna mera (r) ne sme presegati 13%. 6) Doba vračanja posojila ne sme biti daljša od 5 (pet) let. 7) Razpis za pridobitev sredstev po tem razpisu traja do 27.10.1995. 8) Vloge za subvencioniranje obrestne mere s prilogami vložijo interesenti na naslov: OBČINA KRŠKO, Oddelek za gospodarske dejavnosti, Krško, CKŽ 14 (informacije na tel.štev.: 22 -771 int. 293 ali osebno v sobi št. 212). Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. 9) Prosilec mora k vlogi priložiti še naslednjo dokumentacijo: - poslovni načrt ali investicijski program, iz katerega so razvidni viri financiranja investicije, kjer mora biti najmanj: - 30 % lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena za novo enoto malega gospodarstva, - 50 % lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena v širitev dejavnosti, - sklep oziroma pogodbo z banko ali drugo finančno organizacijo, - amortizacijski načrt o odplačevanju kredita in realnih obresti. 10) Župan občine Krško bo na osnovi predloga komisije za dodeljevanje posojil sprejel sklep o dodelitvi sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere v 30 dneh po dnevu poteka roka za vložitev vlog. Sklep o dodelitvi posojila bo posredovan prosilcem najkasneje v roku 8 dni po odločitvi. Sredstva za subvencioniranje obrestne mere se odobrijo samo za nova posojila. 11) Za subvencioniranje obrestne mere se med upravičencem, županom in finančno institucijo sklene pogodba. V pogodbi se določi, da prosilec najprej poravna svoje obveznosti, glavnico in obresti kreditodajalcu, ki ga je kreditiral. Na zahtevo kreditojemalca se na podlagi dokazil o obračunu in plačilu obresti povrne prosilcu subvencionirani del obresti. 12) V primeru nenamenske porabe posojila mora prejemnik sredstev za razvoj v celoti vrniti prejeta sredstva skladno s sklenjeno pogodbo. Župan: Danilo SITER OBČINA KRŠKO obvešča, da Je v Uradnem listu RS, št. 44. z dne 18. J.IOOS Javni razpis C) PODROČJE MALEGA GOSPODARSTVA 1. SUBVENCIONIRANJE OBRESTNIH MER V MALEM GOSPODARSTVU Razpoložljiva sredstva za proračunsko postavko 4738 znašajo: 198.929.000.- SIT I. PREDMET RAZPISA Na podlagi Zakona o razvoju malega gospodarstva, sklepa o merilih, pogojih in postopku za dodeljevanje sredstev za pospeševanje razvoja in ustanavljanje enot malega gospodarstva in sklepa o spremembah in dopolnitvah sklepa o merilih, pogojih in postopku za dodeljevanje sredstev za pospeševanje razvoja in ustanavljanje enot malega gospodarstva ter zakonov, navedenih v uvodnem delu razpisa, bo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti preko Sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva subvencioniralo obrestne mere za projekte na področju malega gospodarstva. II. MERILA IN POGOJI Na razpis se lahko prijavijo enote malega gospodarstva po določilih Zakona o razvoju malega gospodarstva. Prednosti imajo prosilci: 1. v kolikor predstavljajo njihovi projekti proizvodnjo in proizvodne storitve; 2. ki so sklenili kreditno pogodbo: - po 1.1.1995, - z obrestno mero nižjo od 13% na letnem nivoju; 3. ki imajo čim večji delež lastne udeležbe: 4. ki zagotavljajo: a) povečanje dodane vrednosti na enoto proizvoda, b) povečanje zaposlovanja, c) pospeševanje in spodbujanje konkurenčnosti, d) visoko stopnjo inovativnosti, e) uvajanje sodobne tehnologije in sodobnih metod dela, f) energetsko varčnost in ekološko pozitiven odnos do okolja. III. VSEBINA VLOGE 1. Prosilec lahko vloži vlogo za subvencioniranje realne obrestne mere (r), če znaša višina predračunske vrednosti investicije največ do 800.000 DEM v tolarski protivrednosti in ima med viri financiranja zagotovljenih-najmanj 20% lastnih sredstev. 2. Maksimalna višina kredita, pri katerem se lahko subvencionira obrestna mera, je lahko 50% predračunske vrednosti investicije. 3. Obrestna mera pri najetem kreditu ne sme presegati R+13% na letnem nivoju. Doba trajanja kredita mora biti daljša od enega leta in ne sme presegati obdobja petih let. Doba vračanja naložbe ne sme biti daljša od ekonomske dobe programa in ne sme biti daljša od petih let. 4. Doba trajanja kredita in vračanja naložbe je lahko daljša od petih let v primeru projektov iz področja turistične in poslovne • infrastrukture. 5. Sklad subvencionira realno obrestno mero (r) bančnega posojila v višini polovice višine realne obrestne mere (r) bančnega posojila. 6. Vlogi za subvencioniranje realne obrestne mere morajo prosilci priložiti naslednjo dokumentacijo: 6.1 izpolnjen obrazec, ki je objavljen v Ur.l.RS, št. 40/92, 6.2 kreditno pogodbo z banko in amortizacijski načrt o odplačevanju kredita in realnih obresti (r), 6.3 bančno mnenje o ekonomski upravičenosti investicije, 6.4 dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih (za gospodarske družbe BON - 3 podatki o solventnosti in bonitete za tekoče leto od krajevno pristojne Agencije za plačilni promet, za SP potrdilo oplačanih davkih od krajevno pristojne izpostave RUJP), 6.5 pismeno izjavo o pridobitvi sredstev iz podobnega naslova na občinski ali republiški ravni, j 6.6 za gospodarske družbe fotokopijo sklepa o vpisu druibe v sodni register z vsemi prilogami, 6.7 za SP fotokopijo priglasitvenega lista, obrazec 1/1, 1/2, potrjenega od krajevno pristojne izpostave RUJP, 6.8 za vse prosilce, ki opravljajo obrtno dejavnost fotokopijo obrtnega dovoljenja, 6.9 za vse prosilce navedbo števila zaposlenih s priloženimi fotokopijami obrazcev prijav delavcev v zavarovanje (M 112), 6.10 overjen podpis osebe, pooblaščene za zastopanje. IV. ROK ZA PRIJAVO Vloge pošljite na naslov: Sklad za razvoj malega gospodarstva, Štefanova 5, Ljubljana, tel. 061-21 78 72; z oznako "NE ODPIRAJ! Prijava na razpis - Subvencioniranje obrestnih mer v malem gospodarstvu". Rok za prijavo je odprt do 30.9.1995. Valantičevo 17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 Telefax; +386 68/342 094 -ar-^%*k čas oddajanja: ^\^ ftJ^ Ob sobotah oddaja- *Sr ~^8 mo dokler nas boste klicali. 5r* M Vsak dan oddajamo med 5.30 in 24.00 uro. Osnovna šola LeskoveC pri Krškem v spomin ROBERTU TOMAŽINU, učencu našega zavoda, roj. 1983 Mar prav zares odšel je tja, v neznano? Kako Je mogel, ko smo mi še tu...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru. (S. Makarovič) d ZADNJA NAŠ GLAS 29, 13. SEPTEMBER 1995 J Odkup pridelkov - neprizanesljiva slika stanja v slovenskem kmetijstvu Vsako leto se na novo razplamti bitka okrog odkupnih cen poljščin. Najbolj glasni so običajno pridelovalci pšenice, ker država praviloma za njihovo blago določi odkupno ceno tik pred žetvijo - na predlog strokovne komisije. Osnovna odkupna cena velja za vse žito povprečne kakovosti, če pa pridelovalec meni, da je njegovo zrnje kakovostnejše od povprečja, lahko pri odkupu zahteva laboratorijsko analizo. Plačal jo bo sicer sam (150 DEM), a če se njegova pšenica zaradi kakovosti v resnici prebije v višji razred in dobi zanjo 5 tolarjev po kilogramu več, mu pri 5 tonah ostane 250 DEM čistega. To se lepo sliši, a spet je hudič v podrobnostih. Že osnovna odkupna cena se zdi proizvajalcem prenizka, trdijo, da bi z dobljenim denarjem težko pokrili stroške proizvodnje, denarja pogosto ne dobijo prav kmalu in potem jim še odkupovalec namesto gotovine ponudi čeke ali naročilnico za repromateriaj. Na drugi strani seveda simultano teče zgodba kupca, ki to isto pšenico (ali drugo poljščino) kar krepko plačuje in ne ve, da tisti, ki se je zanjo znojil, sploh ni nič kriv. Smetano poberejo taki in drugačni, upravičeni in neupravičeni posredniki. Pa ne gre zgolj za pšenico. Prejšnji Kmečki glas je objavil šalo iz kmetijske šole: "Koliko vrst krompirja poznaš," sprašuje učitelj pred tablo. "Dve: onega pri kmetu po petnajst in onega v trgovini po devetdeset". Podobna slika je pri vseh kmetijskih pridelkih: danes je steklenica cvička v prodajalni po 200 tolarjev, vprašanje pa je, koliko so vinogradniki dobili plačano grozdje s trgatve 92/93. Tisto trgatev so namreč dobili plačano šele sedaj. Če hočemo brskati za resnico, potem sodi v splet paberkov tudi priznanje, da pridelovalci dober pridelek kaj radi prodajo sami, brez posrednika, oddajo pa tisto, česar ne morejo na tak način spraviti v promet. A verjetno je tudi to posledica izkušenj pri odkupu, bodisi z državo, zadrugami, trgovskimi mrežami, predelovalci... Skoraj pravilo je, da je kmet pri delu prvi, pri plačilu pa vedno zadnji in da mu ne ostane drugega, kakor da čaka in benti. Pritožiti se že skoraj nima kam. Pač: neke vrste pritožba so travniki in pašniki, ki so letos ostali nepokošeni, ali pa so na njih seno samo pokosili in požgali. Temu se ne reče le protest, ampak že kar plat zvona. Na teh površinah bi raslo kaj drugega, če bi lahko, ker pa raste samo trava, je edini način njene predelave v človeku prebavljivo živilo, da jo pokrmijo živalim. V strokovnih službah, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, vidijo izhod iz take zagate v dvigu kakovosti in v pocenitvi proizvodnje. Pri dvigu kakovosti je pomembno sprotno spoznavanje in uvajanje novih tehnologij, odločanje za nove programe, dosledno upoštevanje standardov kakovosti... Naša država se po malem že pripravlja na Evropo in prilagaja pravilnike kakovosti njenim merilom. Obstaja celo mnenje, da se bo kmetom, ki bodo sposobni zagotoviti kakovosten proizvod, v Evropski uniji bolje, kot jim je sedaj, brez nje. Kaj pa pocenitev stroškov proizvodnje? Nič. Pravijo, da je dve dostojni plači možno zaslužiti na kmetiji, ki obsega 70-80 ha. Ob uporabi tehnnične opreme in znanja ter racionalnem programu. Tu je menda naredila napako že država, ki je razdelila preveč nepovratnih kreditov na premajhne kmetije. Zato sedaj toliko težimo k samooskrbi kmetij, veliki kmetijski kombinati so v težavah, dolgoročni cilj pa je zmanjšanje števila kmetij v Sloveniji s 300.000 na 100.000. Tisti, ki bodo pogruntali, da je zemlja zanje predraga, jo bodo ali prodali ali dali v najem in tako naj bi v 15 do 20 letih dobili 7-8% dovolj velikih in močnih kmetij, ki bodo svojim zaposlenim zagotovile tisti dve plači. Tisti, ki se ne bodo mogli ločiti od svojih premajhnih kmetij pa se bodo morali lotiti dopolnilnih dejavnosti, kakršne sedaj predvidevajo v programih CRPOV: Kmečkega turizma, dopolnilne obrti... Skratka: naši anketiranci bodo o odkupnih cenah kmetijskih pridelkov sicer povedali svoje, a verjetno bo še kar nekaj časa trajala bitka za to, da bo kmet imel vsaj približno občutek, da je dobil svoje delo plačano, potrošnik pa se bo na previsoke cene živil jezil še naprej, (ika) Edi Butkovič, kmetovalec iz Gržeče vasi: "Pridelali smo vsega po malem -imamo mešano kmetijo. Večinoma smo pridelke oddali Kmečki zadrugi v Krškem, cene pa so določili oni. Sicer ni nikdar ne vem koliko, cene so nekako ravno primerne. Saj tudi za plačo ljudje ne dobijo veliko. V teh zadevah smo bili prej bolj zadovoljni. Če bi hotel sam prodati večje količine pridelkov, bi bila zguba časa. Kakšno gajbo krompirja raje kar podariš." Andreja Jamšek, direktorica KZ Mer-cator Sevnica: "Poslujemo na področju, kjer pogoji za zelenjardarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo niso najboljši. Pretežni del naših kooperantov se ukvarja z živinorejo in pridelovanjem mleka. Vseeno pa vsako leto odkupujemo jabolka, do letošnjega leta smo odkupovali tudi grozdje za vinsko klet v Krškem, pa seveda krompir, zelje in ostale poljščine, ki jih kmetje pridelajo. Povedati moram, da v zadrugi še kako upoštevamo socialne kriterije, tako da dejansko odkupimo vse, kar nam kmet ponudi. V naše področje dela spada tudi sevniška klavnica, tri leta pa se že ukvarjamo z odkupom lesa. Naša plačila so redna, tako kot se s strankami dogovo-rimo." Kmetijstvo je strateška panoga vsake države. Čeprav naši kmetje gotovo ntraajo občutka, da so pomembni. Kako je s samooskrbo v Sloveniji? Namiznih sort vina je več, kot jih potrebujemo, metem ko lahko kakovostnega vina prodamo toliko, kolikor ga pridelamo. Proizvodnja govejega mesa se pokriva s potrebami, metem ko je svinjskega mesa te 80% glede na potrebe. K poslabšanju cenovnih razmerij in zmanjševanju reje prašičev prispeva tudi uvoz, zato se bo treba verjetno oprijeti subvencij in spodbujati'družinske kmetije. Samooskrba s krompirjem je na meji potreb - samo ob normalnih letinah. Če nas prizadenejo naravne ujme, krompirja pač ne pridelamo dovolj. SERVIS IN MONTAŽA HLADILNIH NAPRAV LAPUH Anton s.p., Sp. Stari grad 65 KRŠKO popravilo hladilnih naprav vseh vrst KLIMA NAPRAVE RHOSS, Goldstar menjava izolacij na skrinjah Tudi na kredit! tel/fax : 21-086 0608/62-905,62-906 ita svobode 37; Brežice d. O.O. Plavanje - garaški šport Plavalna sezona je zaključena. Plavalci Celulozarja so dosegli lepe uspehe, kar je posledica dobrega dela vseh, ki skrbijo za razvoj te športne panoge. Uspehi so plod načrtnega dela, ki ga vodijo trenerji. Prof. Tone Bizjak je eden od teh trenerjev, ki je v celoti zapisan plavalnemu športu. V Celulozarju je prešel vse faze, od plavalca do trenerja in pomembnega funkcionarje v PZ Slovenije. Prof. Tone Bizjak: "V PK sem od leta 1957. Takrat sem plaval za najmlajše selekcije (TVD Partizan - plavalna sekcija). Iz te sekcije se je rodil PK Celulozar. V letih 60 do 63 sem kot mladinec plaval v drugi zvezni ligi. Osebno sem najboljše rezultate dosegal do leta 1968. V tem času sem bil članski državni pr- vak v disciplini 200 m prosto (Dubrovnik). Bil sem v generaciji znanih plavalcev: Jenkoletova, Čargo, Zlatic.., ki se je enakopravno kosala z vso jugoslovansko plavalno elito. V letu 68 se je moja plavalna pot končala. Odšel sem v Ljubljano študirat strojništvo. Po dveh letih sem študij opustil, odšel v JLA in se po končanem vojaškem roku vpisal na Fakulteto za šport. Študij sem končal v rednem roku in leta 78 diplomiral iz smeri plavanje. Od leta 78 sem učitelj športne vzgoje na OS Leskovec. S trenerstvom sem se začel ukvarjati že leta 73. Med počitnicami sem učil plavanje in treniral mlajše skupine. Kot honorarni trener pa sem začel trenirati takoj po končanem študiju. V letih 82 do 88 nisem treniral (drugačne usmeritve v klubu). Od leta 88 delam skupaj s prot. Andrejem Škafarjem, ki je trener in organizator kluba. Treniram člansko in mladinsko ekipo. V PK Celulozar imamo piramidno zasnovan program dela. Imamo tudi svet trenerjev, ki ga vodi Škafar. Plavalce pridobivamo na tri načine. Vključeni smo v projekt testiranja otrok prvega in drugega razreda (Fak. za šport); izberemo nadarjene in jih vključimo v selekcije. Drugi način je športni razred ( OŠ Krško, od letos tudi OŠ Leskovec); skozi delo v takih razredih se najde nekaj talentov. Tretji način pa je vadba na pobudo staršev, ki želijo, da se otroci vključijo v delo plavalnih selekcij. Trenutno dela v PK 6 trenerjev. Mlajše kategorije začnejo s tremi tehnikami plavanja. Mlajši dečki in deklice imajo že štiri Ivan Kožar, kmetovalec iz Reštanja: "Na naši kmetiji pridelujemo pretežno meso in mleko. Ob tem pa za lastne potrebe pridelujemo še nekatere druge kmetijske pridelke. Za naš osnovni program je organiziran odkup preko KZ Bohor Koprivnica, ki odkupi vse količine mleka in živino. Odkupne cene so postavljene kar solidno, žal pa jih zaradi visokih normativov ni mogoče dosegati. Sreča je v tem, da tekoče prejemamo plačila za oddane količine, kar pri drugih zadrugah ni tako. Ostalih kmetijskih proizvodov se na našem področju ne izplača pridelovati, saj imamo majhne površine in slabo zemljo, pa tudi odkupne cene so dokaj nizke. Taka Ob kofetku tehnike plavanja in osnove pravih treningov, 2- do 3-krat na teden. Kadeti trenirajo vsak dan (6-krat na teden). Mladinci in člani pa imajo na teden 8 do 10 treningov. Prvi rezultati našega dela so se pokazali že leta 90, ko sta se Natalija Repec in Ser-geja Gradišek udeležili evropskega mladinskega prvenstva. Bili sta v finalu. Že naslednje leto sta na mladinskem balkanskem prvenstvu v Bolgariji osvojili 7 kolajn, kar je največji uspeh Celulozarja. Tudi današnji plavalci Celulozarja so v samem vrhu slovenskega plavanja. Povhe, Anja Repec, Herakovič, Žefran in Nika Pribošič so v vrhu svojih kategorij. Pri najmlajših pa izstopata Zadravec in Kelhar. Vzorov ne manjka. Uspehi so v moškem in ženskem taboru. Sestri Repec, Ivanovičeva, Slapškova in Bizja-kova so bile do letos trikratne Slovenija se pripravlja na vstop v Evropsko unijo in temu prilagaja svoje dokumente. Kriteriji za mteko po novem predvidevajo merjenje vsebnosti stihih snovi, beljakovin, tolšče in mlečnega sladkorja. Oddano mteko razvrščajo v prvi razred, lahko pa tudi v t.i. ekstra prvega. Za mleko, ki nima več kot 50.000 mikrobov v mililitru, dobi proizvajatec 10 odstotkov doplačila na osnovo. Pri 100.000 mikrobih še dosega osnovno odkupno ceno, za višje vrednosti pa je že kaznovan z odbitki. Mleko se razvršča med 2. in 4. razred, odbitki pa znašajo 5 ali 15 odstotkov. Mleko z nad 400.000 mikrobi se izloča. Osnova za določanje cene mleka pri nas je bila vsebnost tolšče tn beljakovin in po vstopu v EU bodo (po zatrjevanju poznavalcev) odkupne cene mleka pri nas višje, kot so bite dostej — ravno zaradi višje kakovosti. proizvodnja se splača samo na velikih površinah ob intenzivni pridelavi, ki zahteva relativno manj vloženih sredstev in truda." David Preskar iz Gornjega Lenarta: "Ukvarjam se z živinorejo oz. pridelovanjem mleka, tako da pridelovanje poljščin v našem gospodarstvu ni posebno zahtevno opravilo. Koruzo in travo pridelujemo zgolj za potrebe naših krav, zato nimam izkušenj, kako je z odkupovanjem in plačevanjem pridelkov nasploh. Sam sem pred leti mleko preko zadruge prodajal Ljubljanskim mlekarnam, danes pa ves. proces poteka povsem neposredno. Na splošno sem zadovoljen, vendar pa lahko iz meseca v mesec vidimo, kako cena mleku pada. Pravijo, da ga je preveč, v kar ne morem verjeti." Milena Košir iz Šmarčne: "Bila sem zaposlena v Jutranjki, sedaj pa se ukvarjam s pridelovanjem zelenjave in ostalih poljščin. Na odprtih kmetijskih površinah pridelujemo vse sezonske pridelke: paradižnik, papriko, kumarice, feferone, razne solate, medtem ko. pozimi veliko kultur uspeva v rastlinjaku, ki ga ogrevamo. Ker naša proizvodnja količinsko še ni takšna, da bi morali prodajati v zadrugo, so naši odjemalci pretežno ljudje iz mesta in lastniki tovrstnih prodajaln." Stane Tomazin, direktor Kmečke zadruge Kostanjevica: "Letos smo prvič organizirali tudi odkup zelenjave; kumar, paprike, paradižnika, fižola in krompirja. Prihodnje leto se nameravamo tega še bolj sistematično lotiti. Ceno kumar je določil kupec, ostale pa so se sproti oblikovale glede na povpraševanje in ponudbo. Tako so se samo za papriko cene spreminjale od 80 do 220 tolarjev za kilogram." Bojan Geršak, vodja odkupnega skladišča in hladilnice Kmečke zadruge Krško: "Predvidevamo, da bodo letošnje odkupne cene kmetijskih pridelkov .enake kot lani, kar je pokazal že odkup izdelkov poleti. Cene se kmetom zdijo dokaj nizke v primerjavi s cenami repromateriala. Zadovoljni so le s tem, da se izdelki lahko prodajo in plasirajo na tržišče (v Ljubljano in večje centre), nekaj pa se ji tudi izvaža. Plačilni rok za odkupljene pridelke je 30 dni, možna pa je tudi kompenzacija v prodajalnah zadruge." članske državne prvakinje in nosilke rekorda v plavanju štafet. Vsi uspehi so dokaz, da se da s strokovnim delom doseči dobre rezultate, če le obstajajo osnovni pogoji za celoletno vadbo. Pogoji v Krškem niso najboljši, so pa letos boljši kot lani. Potrebovali bi pokrit bazen, s čimer bi dobili dobre pogoje za celoletno delo v pravem bazenu in ne v šolskih mini bazenih, ki jih sicer uporabljamo. Ob delu v klubu posvečam veliko pozornosti tudi strokovnemu svetu PZS, ki ga vodim. Kot mandatarju mi je uspelo, da so v njem zopet strokovnjaki, ki so odgovorni za trenige plavalcev. Vse svoje sile in sposobnosti usmerjamo v strokovno pripravo plavalcev. Mislim, da smo uspešni, kar dokazujejo uspehi in vidne uvrstitve na evropskih in sredozemskih prvenstvih. Največ časa pa posvečamo skrbi za iz- Prof. Tone Bizjak popolnjevanje trenerjev. Prirejamo predavanja, na katerih sodelujejo najboljši tuji in domači strokovnjaki plavalnega športa." (Toni) v