Liubliana, petek 10. mA|a 1929 Cena 2 Din meaetao 29 Din. m tnoacmstvo 40 Din. UrednKtvos Ud4n, Knaflfeva rica S. Tefcfen Ker. 3122. 3123. 3124. 3125 ki 3126. Maribor: Aleksandrova oesta li. Telelo« U. 440. Cefles Kocenova oL 3. Tetefoe ttev. 190. BofcopM M M vra<5a>3. - Ogtam po tarifo UpravalStv« UaMtaa*. Pieteraova d M Teleta« it. 3122, 3123, 1124. 3I2S. 3124 haeratai oddelek: L*uhijan». Prešernov nfica 4. Telefoo t*. 2402. Podružnica Pvlbori \l«ksan 78.180; Wiea Nr. 105.241. Kočevska Reka postala žrtev požara Včeraj popoldne je izbruhnit v tej veliki lepi vasi ogenj, ki je upepelil nad polovico vasi - Obup prebivalstva - Ogromna škoda Kočevje, 9. aprila. Danes je postala tnična Kočevska Reka, ki je od Kočevja oddaljena kakih 16 km, žrtev strahovitega požara. Okoli 11.15 dopoldne se je začni po vasi obupen klic: »Gori! Gori!« Obenem je začelo biti z župne cerkve plat zvona. Goreti je začel kozolec posestnika Du-kerja hiš. št. 45 sredi vasi. Kakor se je pozneje izvedelo, so se otroci igrali z žveplenkami in so tako zanetili silen požar, kj je v svojem strašnem besnenju z največjo naglico objel vse bližnje hiše in gospodarska poslopja. V desetih minutah je gorelo že 8 hiš. Z divjo brzino je plamen objel vedno nove objekte. Domači gasilci so skušali požar lokali-zirati, toda zaman. Vsak napor je bil brezuspešen. Gasilci in prebivalci bližnji vasi iz Gotenice, Novih Lazov, Štal-carjev in drugih krajev, so prihiteli na pomoč. Ko so prišli v Kočevsko Reko, je bila videti cela lepa vas v enem samem plamenu. Pihal je silen veter ter z neodoljivo silo netil strašen požar. V strašni vročini so se gasilci le s težavo bližali gorečim objektom in curki z brizgaln niso zalegli nič. Poštni urad v Kočevski Reki je skušal poklicati na pomoč kočevsko gasilno društvo, toda ogenj je zajel tudi brzojavne drogove in žice in zveza je bila pretrgana. K sreči je bil na razpolago avto, ki je odhitel v Kočevje po pomoč. Okrog 15. so v Kočevju trobili alarm in ob pol 4. je odšla moderna kočevska motorna brizgalna z avtomobilom že v naglem diru proti Kočevski Reki. kamor je dospela ob 15.45 ter takoj stopila v akcijo. Požar je divjal celo popoldne. Po vesteh, ki so dospele zvečer v Kočevje, je zgorelo nad 20 hiš In mnogo gospodarskih poslopij, skupaj 50 do 60 objektov. Očuvali so županišče, cerkev in šolo ter hiši Lackner in Medic. Lepa vas je v razvalinah. Obupni prebivalci so rešili večino živine in nekaj živeža ter pohištva, vse drugo je zgorelo. Uničene so vse zaloge sena, živeža, večji del gospodarskega orodja. Več ljudi je ranjenih. Škoda gre v milijone in je le po neznatnem delu krita z zavarovanjem. Do pol desete zvečer se kočevski gasilci še niso vrnili. Kakor se čuje pozno zvečer Je ob 19. požar še vedno divjal. Gašenje je silno težavno, pričelo ie primanjkovati tudi vode. Zatrjuje se, da je od 120 hiš ostalo le 50 hiš nepoškodovanih. Povratek kočevskih gasilcev se pričakuje šele pozno ponoči. Pred izplačilom ostanka uradniških razlik Država je eskomptirala drugi in tretji obrok monopol-skega posojila v znesku 730 milijonov Din. - Izplačilo letečih dolgov 17 1*1 v»vv • • | v n Veliko čiščenje v upravi Južne arbije Dosedaj obtoženih po zakonu o korupciji 739 uradnikov, ovadenih še enkrat toliko Skoplje, 9. maja r. Apelacijsko sodišče v Škoplju, ki je kompetentno za delikte po zakonu o korupciji, je prejelo od podrejenih mu sodišč akte o izvršeni predipreiskavi proti 793 uradnikom, od katerih se jih 66 nahaja že v zaporu. Največ obtoženih uradnikov je iz pedročja kumanovskega okrožnega sodišča (103), beranskega (95) in giljamskega (78). Gre predvsem za poneverbe, potvarjanje uradnih dokumentov odn. izdajanje lažnih dokumentov, aktivno in pasivno mito, zlorabo uradne oblasti. Obtoženi so mno-!gi sreski poglavarji, davčni uradniki, poštarji, blagajniki itd. Poleg tega je prisipelo že sedaj od sreskih poglavarjev 9ilno mnogo ovadb zlasti proti raznim samoupravnim organom, županom, obč. blagajnikom. V nekaterih primerih so ovadeni celi občinski odbori. Teh ovadb je daleko preko tisoč. Računa se, da bo v območju skopskega apelacijskega sodišča potrebno izvesti preiskavo proti približno 4000 osebam. Dosedaj vodi sfr ar le eden preiskovalni sodnik, smatra pa se, da bo moralo biti 10 preiskovalnih sodnikov, ako se hoče preiskavo resno voditi in pravočasno dovršiti. Novi cestni zakoni Včeraj je kralj podpisal zakon o državnih in zakon o samoupravnih cestah Beograd. 9. maja p. Z včerajšnjim datumom je kralj podpisal zakon o državnih in zakon o samoupravnih cestah. Oba zakona Sita objavljena v današnjih »Službenih itovmah« ter vsebujeta nekatere važne določbe tudi za slovenske pokrajine, dasirav-mo se pri nas organizacija in kategorizacija cest v bistvu ne bo spremenila. Zakon o samoupravnih cestah Zakon o samoupravnih cestah določa, da so samoupravne ceste v smislu tega zakona vse iavne ceste, ki so za promet vsakomur dostopne in ki so na zakonit način uvrščene med samoupravne ceste. Čl. 2. deli samoupravne ceste v oblastne ceste iprve in oblastne ceste 2. vrste (sreske ceste), v občinske 1. in 2. vrste ter v dovozne ceste k železniškim postajam. V drugem delu tega zakona se nahajajo določbe o gradnji in vzdrževanju samoupravnih cest. Tretjj del vsebuje določbe o pokritju izdatkov za gradnjo in vzdrževanje samoupravnih cest. Cl. 37. uvaja upo-rabo ljudskega dela (kuluk) pri gradbi in vzdrževanju samoupravnih cest in se glasi: Za gradnjo in vzdrževanje samoupravnih cest se ima uporabiti ljudska moč. v kolikor samoupravna telesa teh poslov ne bi mogla izvršiti iz svo}ih denarnih obvez. Zakon o državnih cestah Prvi del zakona obsega splošne določbe. V smislu člena 1. so državne ceste vse j javne ceste, ki služijo v prvi vrsti prometu med posameznimi kraji države aH ceste, ki tvorijo zvezo z glavnimi prometnimi cestami sosednih držav ter z glavnimi pristanišči, kakor tudi vse one ceste, ki so iz diugih razlogov posebno važne za državo. Kot javne se označujejo vse ceste, ki so vsakomur za promet dostopne. Mostovi in drugi zgrajeni objekti na državnih cestah tvorijo sestavne dele cest. Državne ceste s pripadajočimi zemljišči za cestne potrebe so last države ter se ne smejo izkoriščati v nasprotju s svojim namenom. Tudi se ne simeio obremenjevati in odvzemati svoiemu namenu na podlagi zasebnega prava, mar. več samo po določbah tega zakona. Državne ceste, cestne gradbe in pripadajoča zemljišča morajo biti vpisana kot državno lastništvo v zemljiške knjige, kjer pa teh ni, se bo izstavila lastninska listina za državne ceste po državljanskem zakoniku. Cl. 5. navaja poimeujčno vse državne ceste. Drugi del tega zakona obsega določbe o gradnji in vzdrževanju državnih cest tej Podrobne določbe o projektiranju cestnih gradenj, o razlastitvi posebnih zemljišč ter o nadzorstvu cest. Tretji del zakona obsega določbe o kritju izdatkov za državne ceste in za gradnjo državnih cest V zadnjem delu zakona so pooblastila za ministra javnih del glede uredb za izvršitev tega zakona. Pojasnilo ministra pravile o amnestiji Amnestija z dne 6. februarja vel|a tudi za vojaške obsojence, ne nanaša pa se na kazniva dejanja po zakonu o zaščiti države Beograd, 9. maja p. Današnje »Službene Novine« objavljajo naslednje pojasnilo ministra pravde o kraljevi amnestiji z dne 6. februarja: V zvezi s prejšnjimi razpisi ministra pravde od 72. februarja 1929 št. 14.524, ki pojasnjujejo pravilno uporabo ukaza Nj. Vel. kralja od 6. februarja 1929 št 9.600, dajem po potrebi na podlagi točke 3. tega ukaza naslednje pojasnilo: Točka 2. ukaza Nj. Vel. kralja od 6. februarja 1929 št. 9.600 obsega tudi vojaško-sodne obsojence, torej tudi osebe, ki so bile obsojene od vojaških sodišč zaradi dejanj, navedenih v točki 1. tega ukaza, v kolikor so bila ta dejanja izvršena pred 6. januarjem 1929. To sledi na pod'agi logične interpretacije iz besedila točke 1. tega ukaza, ki amnestira (izroča pozabi) razna kazniva dejanja v tej točki, pa naj si so bila ta dejanja izvršena od civilnih ali pa od vojaških oseb, kajti amnestija je bila splošna. Zato odpadejo tudi že izrečene in izvrševane kazni, kar velja ne glede na to, ali so bile izrečene sodbe od civilnih ali pa od vojaških sodišč. Z ukazom Nj. Vel. kralja o splošni amnestiji z dne 6. februarja I. 1929 št. 9.900, je bila dana po točki 1. tega ukaza amnestija med drugim tudi za kazniva dejanja po paragrafu 95. k. z. za kraljevino Srbijo. Dejanja po paragrafih 93. in 94. istega zakona ne spadajo pod ta ukaz, ker je njegova intencija ta. da amnestira le kazniva dejanja, ki so bila izvršena od več oseb. Kazniva dejanja, ki so kvalificirana po točki 1. čl. 1. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi od 2. avgusta 1921, ne spadajo pod ta ukaz in niso amnesti-rana, ker so ta dejanja težka in nevarna za državo in za pravni red in zato kvalificirana kot zločin'", za katere je po čl. 2. tega zakona predvidena najtežja, t. j. smrtna kazen. Včerajšnje avdijence Beograd, 9. maja. p. Nj. Vel. kralj je sprejel v avdijenci našega poslanika v Bruslju generala Pešica. Kralj je nadalje sprejel v avdijenci ministra financ dr. Švrljugo, ministra za šume in rude Radivojeviča, ministra javnih del Savkoviča, ministra prometa dr. Korošca in namestnika ministra zunanjih del dr. Kumanudija. Tekom popoldneva je bil sprejet v avdijenci naš sofijski poslanik Ljuba Nešič. Zakon o avtorskem pravu Beograd, 9. maja r. V ministrstvu prosvete je dovršen projekt zakona o avtorskem pravu v definitivni redakciji. Člani komisije, ki je izvedla projekt, poudarjajo, da bo ta zakon najmodernejši v Bvropi. Ni še rešeno, ali bo projekt predložen Vrhovnemu zakonodajnemu svetu ali ne. Minister Švrljuga predsednik zagrebške borze Zagreb, 9. maja, r. Zagrebška borza je na včerajšnjem občnem zboru ponovno izvolila za svojega predsednika finančnega ministra dr. Švrljugo, za njegovega namestnika predsednika Save-za industrijcev S. D. Aleksandra in generalnega direktorja Milica. Za predsednika borznega razsodišča je izvoljen dr. Kostrenčič, generalni direktor Jugoslovenske banke. Proračunske izpremembe Beograd, 9. maja. p. Današnje »Službene Novine« objavljajo zakon o izpremembah v državnem proračunu dohodkov za leto 1929=30. Izpremembe se nanašajo na virma« ne kreditov v skupnem znesku 32,960 931 Din. Vsi ti krediti so preneseni iz posames« nih resorov na proračun vrhovne državne uprave oziroma na predsedništvo vlade. Vse izpremembe so v zvezi z reorganizacijo predsedništva vlade. Poslanik Nešič je optimist Beograd, 9. maja. č. Naš sofijski poslanik Lduba Nešič, ki ie preživel pravoslavne velikonočne praznike v Vel. Bečkereku v krogu svoie družine, je bil danes dopoldne sprejet od kralja v avdijenci, nakar je posetil zastopnika zunanjega ministra dr. Kumanudija. Kakor se doznava, je poslanik Nešič mnenja, da je kriza med Beogradom in Sofijo prebrodena in da se razmere polagoma normalizirajo ter da bo na obeh straneh potrebni napori, da se razmere zfooljšajo in stabilizirajo. Pred pogajanji za konkordat Rim, 9. maja. 5. Tukajšnji listi objavljajo informacijo, da se bodo pogajanja med Jugoslavijo in Vatikanom za zaključitev kon-kordata pričela prihodnji teden. Ta informacija potrjuje prejšnje vesti, da se bodo pogajanja vodila paralelno v Rimu in v Beo-giadu. V to svrho sta jugoslovenski poslanik pri Vatikanu in papežev nuncij Pelle-gnnetti v Beogradu že prejela potrebna navodila. Računa se, da bodo preliminarna pogajanja trajala zelo dolgo, ker je gradivo, ki se ima obdelati, zelo obsežno. Proslava desetletnice inženjer-skega udruženja Zagret). 9. maša n. Danes se je tu vršila glavna skupščina zagrebške sekcije Udružeraja jugoslovanskih imžeinjerjev in arhitektov. Po razpravi o internih drsiStvenih zadevah je biio sklenjeno, da se iavoli 45 delegatov za kongres Unuženjs juigoslov. inženjerjev in arhitektov, H bo meseca septembra v Ilidžu turi Sarajevu. Ob tej priliki se bo tudi proslavila 10-ietnica obstoja udruženja. Za 10-Ietnico bo izdana oMMma sipomemioa, v kateri bo opasano v« tehnično delo, izvrženo v zadnjih desetih letih v naši diržavi. G. Marjanovič nastopil službo Beograd, 9. maja. r. Gosp. Milan Marjanovič. novo imenovani šef centralnega pres-biroja. je nastopil službo ter takoj pričel z organizacijo svojega urada. Beosrad, 9. maja p. Iz kabineta ministra financ je bil nocoj izdan naslednji komunike: V pogodbi o 6Vi % monopolskem posojilu v višini 22 milijonov dolarjev, ki je biio sklenjeno 30. oktebra prejšnjega leta ss švedskim vžigaličnim trustom. odnosno z družbo Svenska Tandsticks Aktiebolazet (Stab), je bilo predvideno, da ga družba izplača državi v treh obrokih: prvi obrok 23. marca t 1., drugi 23 julija t. 1. in tretji 23. marca 1930. Nominalni znesek prvih 2 obrokov znaša po 7 milijonov dolarjev, nominalni znesek tretjega obroka pa 8 milijonov Prvi obrok ie bil drživi že izplačan, tako da ima na ta račun terjati še 15 milijonov dolarjev, oziroma po emisijskem tečaju, ki je bil za to posojilo določen, efektivno 13.5 milijonov dolarjev. Kakor znano, je to posojilo z zakonom od 23. decembra prejšnjega leta namenjeno izključno za likvidacijo državnih obveznosti iz prejšnjih let. ki tvorijo leteči dolg države. Iz prvega obroka je država izplačala mnoge manjše, večinoma personalne obveznosti (invalidnine, plače, pokojnine, potne tro-ške državnih uslužbencev). Iz ostalih obrokov bi se izplačale še preostale državne obveznosti iz prejšnjih let do 31. marca 1928. Sedanja vlada ie smatrala likvidacijo državnih obveznosti iz prejšnjih let kot najnujnejšo in najvažnejšo nalogo, take v interesu narodnega gospodarstva, kakor v interesu državnih iinanc. Zato je 'inančni minister podvzel korake, da pospeši izplačilo drugega in tretjega obroka monopolskega posojila. V tem pravcu je vodil Dogajanja z bančno tVrdko Rotschild v Londonu, da eskomotira drugi in tretji c.brok in da na ta način omogoči državi potrebna sredstva za takojšnjo izplačilo vsen državnih obveznosti iz prejšnjih let. Ta pogajanja so bila zaključena z uspeli »m in 8. t. m. sta bila oba obroka eskomptirana. Tako država že sedaj razpolaga z vsotami, ki bi jih po prvotni pogodbi s Štabom prejela šele 23. julija t. I. oziroma 23. marca ormodnie-ga leta. Pogoji transakcije so naslednji. 7 %, bančna pro- Eskomptna mera znaša . ________ vizija pa lU %. Finančni minister je prodal bančni tvrdki Rotschild začasn_ obveznice v znesku drugega in tretjega obroka monopolnega posojila. Stab pa bo moral te obveznice odkupiti od Rotschilda ob pogojeni zapadlosti obrokov. Pogoje za eskomp-tiranje obeh obrokov je treba smatrati kot ugodne, zlasti glede na sedanje razmere na denarnih tržiščih v Londonu in Newyor-ku, ki so povsem nenormalne. Podražitev denarja na teh tržiščih je najbolj razvidna iz dejstva, da je Angleška banka zvišala eskomptno stopnjo na 5 in ool %. Ako se upošteva nominalna obrestna mera mono-polskega posojila, ki znaša 6 in XU %, je razlika med to obrestno mero in eskomptno mero za omenjeno transakcijo docela neznatna. Pri tem je treba tudi upoštevati, da se 6 V« % obrestna mera plača od nominalnega zneska posojila, dočim se es-komptna stopnja računa na efektivno sprejete zneske. Ta razlika ie v ostalem povsem kompenzirana s koristmi, ki izhajajo iz takojšnje likvidacije državnih obveznosti. S to transakcijo je država prejela 730 milijonov dinarjev, kolikor znaša protivrednost eskomptiranih obrokov. Za ta znesek se bo okrepila devizna zaloga Nar. banke, kar je važno za popolno stabilnost dinarja. Ohranitev te stabilnosti pa spada med osnovne točke gospodarsko finančnega programa sedanje vlade. Finančni minister je že odločil, kako se imajo uporabiti realizirani denarni zneski. Takoj se ima izplačati druga polovica uradniških razlik od oktobra 1923 do maja 1924 kakor tudi ostalih personalnih terjatev, kolikor niso bile poravnane iz prvega obroka monopolskega posojila. Istočasno se bodo poravnale tudi ostale državne obveznosti na podlagi pravilnika, ki je bil z rešitvijo ministra financ v vseh podrobnostih predpisan. Na podlagi tega pravilnika bo minister financ otvoril kredite pristojnim naT redbodavcem. ki bodo na podlagi otvorjenib kreditov odrejali izplačila. Versko-prosvetne zahteve muslimanov Intervencija vrhovnega muslimanskega verskega poglavarja v zadevi ureditve verskih in šolskih vprašanj muslimanov v naši državi Sarajevo, 9. maia n. Glede na potovanje reis-ul-uleme Cavševiča, vrhovnega muslimanskega verskega poglavarja v naši dr- žavi. ki je včeraj odipotoval v Beograd, se doznava iz njegove okolice, da nameravajo merodaed.ij mano. je določena anuiteta ca Jugoslavijo 360 miluonov Din. Ta reparaeijska vsota bo »plačevala naši kraljevini 37 let -t »7UTR0« št. 108 2 Petek, 10. V. 1929 Gospodarstvo Pilsudski napada poljsko birokracijo Višji uradniki širijo demoralizacijo v državni upravi — Maršal bo v svojem področju brezobzirno iztrebil vse koruptne življe „Predpogoj za |1 siguren it k voza so 4 povsem neprodušni obroči, ki dolgo časa ohranijo predpisani zračni pritisk. Tvornica Continental uporablja za izdelavo zračnic posebno skrb. Noben obroi ne zapusti tovarne, ne da bi sa prej naj-natančiieje preskusili. Varšava, 9. maja d. Vojni minister maršal Pilsudski je presenetil poljsko javnost z novim izpadom. O priliki odstavitve generala Minkiewicza je naslovil na predsednika vlade pismo, v katerem po svoji navadi z najostrejši-mi izrazi obsoja višje uradnike. Pilsudski pravi, da se je med visoko poljsko birokracijo vdomačila šega, uporabljati odgovorna mesta v državni upravi v osebne svrhe. Večina uradnikov pušča državne zadeve v največjem neredu, kadar ostavlia svoje mesto, samo da otežicoči nasledniku delovanje. Zgodili so se celo primeri, da so obenem z odhodom uradnika izginili iz pisarne važni državni dokumenti. Na tak način se ie v državnih uradih razšrila popolna demoralizacija, ker se n hče ne zaveda krivde in odgovornosti. Ako naj ta- Zgradba vodovoda v Crikvenici Sušak, 9. maja n. Občinska uprava v Crikvenici je pričela graditi vodovod, tako da bo naše največje kopališče na Jadranu v kratkem preskrbljeno z dobro pitno vodo V teku so tudi priprave, da bi dobil vodovod tudi Novi. Včeraj so se pričela tudi dela za zgraditev vodovoda v Baški na otoku Krku. Podporo v to svriio sta dala primorsko-krajiška oblastna samouprava in higije>nski zavod v Zagrebu, dočim bo preostanek stroškov nosila občina Baška. Vodovod bo gotov v 2 ali 3 mesecih. Otvoritev medicinske razstave v Zagrebu Zagreb, 9. maja n. Danes ie bila otvorje-na v Zagrebu medicinska razstava, na ka-teri so razstavljeni tudi statistični podatki o zdravstvenem stanju Zagreba. Razstavo je otvon'1 mestni župan dr. Srkulj, ki so ga sprejeli zastopniki mestnega fizikata in zdravstvenih ustanov. Župan dr. Srkuli se je v svojem otvoritvenem govoru zahvalil šefu mestnega fizikata dr Kuharju in njegovim sodelavcem mestnim zdravnikom za ves trud, ki so ga imeli s prireditvijo razstave. Samomor v zaporu Osjek, 9. maja n. Včeraj se ie pričela pred tukajšnjim sodiščem razprava proti Rudolfu Bajgetu, ki je obtožen, da je s svojim prijateljem Ferdinandom Holcem zadušil osemletnega dečka, sina postaje-načeinika Matiča v Starem Vukovaru. Dočim je bil videti obtoženec na včerajšnji razpravi razmeroma dobro razpoložen, se je danes pojavila pri njem duševna depresija. Ko so ga odpeljali zopet nazaj v jet-niško celico, si je neko veliko iglo zabodel v prsa in si predrl pljuča in srce Prepeljali so ga v bolnico, vendar pa ni upanja, da bi ostal pri življenju. Nova konjska kužna bolezen Zagreb, 9. maja č. ^Novosti« objavljajo razgovor svojega sotrudnika s proi. dr St. Plasaiem, predstojnikom zavoda za proučevanje kužnih bolezni na veterinarski fakulteti, ki je med drugim navedel, da je profesor veterinarske fakultete dr. Jurak odkril povzročitelja nove kužne bolezni konj, ki se je pojavila v nekaterih krajih. Pri mikroskopski preiskavi te konjske bolezni so bile ugotovljene piroplazme v rdečih krv nih telescih. To bolezen prenašajo neke uši s štirimi nogami, ki žive po grmovju na vlažnem ozemlju. Prve češnje v Hercegovini Mostar, 9. maja n. Po hladnih dneh je nastalo v Hercegovini toplo vreme in so dozorele že prve češnje. Danes ie bila prva večja pošiljka odposlana v Beograd. Drag plemenski žrebec poginil Beograd, 9. maja p. V državni žrebčarni Lju- bičevo je poginil žrebec Dragon, ki je bil svoj čas v plemenske svrhe nakttpljen za ogromni »nesek 1,200.000 Din. Proslava 10-letnice Velike Rumunije Bukarešta, 9. maja. p. Rumunski narod bo prihodnje dni proslavil 10. obletnico ujedi-njenja vsega rumunskega naroda in ustanovitve velike rumunske države Proslave, ki se bodo vršile po vsej državi in v vseh pomembnejših mestih, bodo trajale do 23. t. m. Posebno svečano bo proslavljen jutrišnji dan, na katerega je bila pred 10. leti proglašena neodvisnost Rumunije. 20. maja pa bo v Albi Juliji proslavljena ohletnica kronanja kralja Ferdinanda za kralja Rumunije. Tekom jutrišnjega dne bo v Marašesti odkrit veličasten mavzolej, kjer je pokopanih 20o0 ru-munskih vojakov, padlih v svetovni vojni. Odkritja tega spomenika se udeleži kraljevska rodbina, regentski svet, vlada, parlament in senat, diplomatski kor in predstavniki kulturnega in gospodarskega življenja. Za tem bo velika parada vojske. O priliki jubileja je vlada izdala obširno amnestijo za politične prestopke. Izgredi litovskih fašistov proti Poljski Kovno, 9. maja. g. Po vsej deželi se vr« šijo demonstracije litovskih fašistov proti Poljski. Poljski vladi se očita, da je podpis rala emigrante, ki so v zvezi z atentatom na ministrskega predsednika Voldemarasa. Demonstracije je organiziralo udruženie »Železni volk«. V resolucijah, ki so bile sprejete na protestnih zborovanjih se za« hteva. naj se najostreje nastopi proti tero« rističnim emigrantskim organizacijam Pred stanovanjem Voldemarasa so se vršile sim« patijske manifestacije za diktaturo. ke razmere trajajo še dalje, bo država kmalu enaka bankerotni tvrdki, iz katere odnese vsak, kar se mu ljubi. Pilsudski je svoječasno, ko je odstopil od predsedništva. pustil vse v najlepšem redu, zato pa ie tudi imel same neprijetnosti. Vlade, ki so prišle za njim, so kradle spise, ponarejale njegov podipis in se celo lotevale njegovega zasebnega imetja. Pilsudski obeta v pismi u, da bo v svo.iem uradu brezobzirno napravil red, ne samo ker se mu gabi početje korumpiranih birokratov, marveč ker ima trden namen braniti državo proti takim uradnikom, ki ji mamšaio ugled in spodkopavajo nie obstoj. Za generalom Minkievviczem bo odpuščenih še cela vrsta drug:h veličin, ki služijo korupciji, plačuje pa jih ljudstvo. Mali paket - nova pisemska pošiljka Pravkar izišla številka »Poštarja« objavlja članek o svetovnem poštnem kongresu v Londonu, kjer se bo sklepalo o novi pisemski pošiljki Zadeva tangira zlasti gospodarske kroge, zato objavljamo glavne informacije tega članka: Prihodnji svetovni poštni kongres, ki se bo vršil koncem meseca maia t. 1. v Londo. nu, bo ustvaril za mednarodni poštni promet novo pisemsko pošiljko, ki se bo imenovala »mali paket (petit paquet)«. Že nekaj let si nekatere države, ki imajo zelo razvito trgovino, prizadevajo, da bi svetovni poštni kongres kot mednarodni poštni zakonodavec odpravil ali pa vsaj omilil omejitev, da blago, ki se razpošilja v blagovnih vzorcih, ne sme imeti nikake prodajne vrednosti. Dosedaj tem državam to ni uspelo. Ker je pa to že stara zahteva najširših krogov poslovnega sveta, so se te države, ki jam prednjači Nemčija, odločile, da ne bodo predlagale glede predpisov za blagovne vzorce nobenih izprememb, pač pa bodo zahtevale, da se ustvari nova pisemska pošiljka, ki bo pripravna za razpošiljanje malih količin blaga Komisija, ki je v novembru 1928 izdelala predloge in besedilo konvencij, je načelno sklenila, da se ta pošilrka uvede v mednarodnem poštnem prometu in je hkrati določila tudi ostale pogoje in predpise za take pošiljke Končna odobritev tega predloga na kongresu je bolj formalnega značaja, zato o tem lahko govorimo, kakor da je že izvršeno. V malih paketih se bo lahko razpošiljalo blago ki ima prodajno vrednost, težie od 1 kg pa take pošiljke ne bodo smele biti. V takih paketih se bo pošiljalo tudi blago, ki je v naslovni državi podvrženo carini, zato pa bo morala biti vsaka taka pošiljka opremljena s predpisanim carinskim listkom Pošilike bodo morale biti tako zaprte, da se bo njihova vsebina lahko pregledala. Pismenih sporočil ne bodo smele imeti, pač pa odprt račun in popis blaga. V ostalem bodo veljali zanje predpisi, ki veljajo za blagovne vzorce Uvedba teh pošiljk bo fakultativna: dovoljene bodo samo v prometu z državami, ki nanje pristanejo. Pristojbina bo znašala 15 centimov za vsakih 50 gramov, najmanjša bo 50 centimov. Razen tega bo smela naslovna država pobirati največ 50 centimov kot pristojbino za ocarinjenje in 25 centimov kot dostav-nino V praksi se je že davno opažalo, da obstoja v predpisih glede razpošiljanja manjših količin v pisemskih pošiljkah neka omejitev Sicer dovoljujejo sedanji mednarodni poštni predpisi, da se sme to blago razpošiljati v zaprtih pismih, v vrednostnih škatlah oziroma v blagovnih vzorcih, toda poslovni svet s tem nikakor ne more biti zadovoljen, ker so omenjene pošiljke za fo deloma nepripravne ali pa so pristojbine previsoke. Blagovne vzorce mora kar izločiti, kajti v ni i h se sme razpošiljati samo blago, ki nima prodajne vrednosti. Tu nastane vprašanie, ali eksistira blago, ki bi do 500 gramov teže ne imelo prodajne vrednosti Vzemimo za primer semena. Teh vendar trgovec ne more razpošiliatj samo po kilogramih, temveč v dosti manjših količinah. V blagovnih vzorcih jih ne sme. ker imajo prodajno vrednost, v pismih jih pa ne more. ker je poštnina po navadi dražja Poslovni svet se je pri nas kakor tudi drugod izognil tem neprilikam na ta način, da kratkomalo pošilja v blagovnih vzorcih blago s prodajno vrednostjo. Poštne uprave se sicer trudijo, da bi te nepravilnosti omejile, ne morejo pa doseči zaželienega uspeha. Od vsakega poštnega uslužbenca ne moremo zahtevati, da je toliko vešč v poznavanju blaga, da lahko sam presodi, kdaj ima ali kdaj nima kako blago prodajne vrednosti Vsekako bo končno vendarle prodrlo spoznanje, da zahteva ne baš majhen interes splošnega gospodarstva medsebojno iz.- 1 menjavo blaga tudi s pisemsko pošto in «!a bodo morale končno tudi poštne uprave to ne samo upoštevati, temveč tudi pospeševati. Res je, da je za prevoz blaga v prvi vrsti določena paketna pešta. Imamo pa primere, v katerih je za to najbolj primerna pisemska pošta in sicer v prvi vrsti tedaj, kadar gre za hitrost prevoza, potem pa tudi, kadar gre za blago, ki se zaradi manjše količine obsega ali vrednosti zelo težko razpošilja s paketno pošto, ne glede na to, da je tak prevoz seveda tudi predrag v primeri z vrednostio blaga. Glede na vse to bo uvedba teh malih paketov v mednarodnem poštnem prometu 1 važna tudi za našo notranjo postno službo, ker je verjetno, da bodo ti mali paketi kaj kmalu postali tudi tuzemske poštne pošiljke, čim se bo pokazalo, da se je izpolnilo vsa, kar so interesirane države od niih pričaka- ' vale. Izseljeniška kvota za Slovenijo Kakor že javlieno, je ministrstvo so-cijalne politike izdalo razpis, v katerem objavlja, da je za teritorij beograjskega ameriškega konzulata (Srbije, Vojvodina, Srem. del Bosne) izseljeniška kvota za Zedinjene države za letos izčrpana in se torej ne sprejemajo nobene prošnje več. Za teritorij zagrebškega ameriškega konzulatu (kamor spada tudi Slovenija) je prostih še 140 kvotnih mest. Od teh mest odpade na ljubljansko in mariborsko oblast po 20. Pravico prositi za izseljeniško dovoljenje pa imajo le oni, ki uživajo tako zva-no prvenstvo v redni kvoti. t. j žene ter neporočeni otroci pod 21. letom onih oseb, ki so stalno nastanjene v Ze-dinjenih državah ter so se tjakaj vselile rednim potom. Veliki župani imajo predložiti prošnje za izseljeniško dovoljenje najkasneje do 10. junija ministrstvu za socijalno politiko in ne smejo po tem roku sprejemati nobenih prošenj več. Nespremenjeni ostanejo predpisi glede tako zvane prvenstvene kvote in glede prošenj izven kvote. Te prošnje se sprejemajo tudi po 10. juniju. Ministrstvo za socijalno politiko istočasno opozarja na ameriški zakon od 4. marca t. 1., ki absolutno zabranjuie pod težko kaznijo vselitev on:h inozem-cev, ki so bili iz Amerike denortirani. Ravno tako je vselitev za dobo enega leta zabranjena onim osebam, ki so bile pri orejšnji priselitvi v ameriškem pristanišču zavrnjene. Zborovanje zveze slovenskih vojakov v Petrovčah Petrovee. 9. maja. Ob impozantni udeležbi se je danes tu vršilo veliko zborovanje Zveze slovenskih vojakov, katerega so se udeležili vsi vojaki, ki so se udeležili svetovne vojne. Sreskesa poglavarja v Celju je zastopal vlad. svet. g. Lajoš Klopčič. Predsednik Zveze major g. Colarič je otvoril in vodil zborovanje. V svojem lepem govoru je zborovalcem pojasnil cilje in naloge Zveze ter pozival navzoče, naj se trdno oklenejo Zveze, da bo mogla vršiti med narodom svoje plemenite naloge. Vladni svet. g. Klopčič je pozdravil zborovalce v imenu sreskega poirlavaria, na-glašujoč, da slovenski narod goji globoko pieteto do pokojnikov. Viharno je bil sprejet govor priprostega kmeta Bošnjaka iz Žalca, ki je pozival navzoče, naj postavijo pokojnikom povsod spomenike, a izbrišejo naj žalostne spomine na svetovno voino, ki je med mladino zasejala mnogo slabega. Zborovanje je trajalo do 13. Vršilo se je pred cerkvijo, kjer je bil postavljen govorniški oder, bogato okrašen z narodnimi in državnimi zastavami. Pred zborovanjem se je vršila božja služba. Jugoslovenska delegacija na rumunski nroslavi Beograd, 9. maja. p. Vlada je sklenila, da bo našo državo na velikih svečanostih, ki se vrše v Rumuniji povodom desete ob« letnice državnega ujedinjenja zastopala po« sebna vojaška delegacija. Minister vojske in mornarice general Hadžič je v to de« legacijo imenoval načelnika generalnega štaba Milana Milovanoviča, njegovega po* močnika generala Ljubomira Marica in ge« neralš^abnega polkovnika Dimitrijo Živko« vida. Delegacija odpotuje v Bukarešto dne 15. t. m. Katastrofa čsl. letala Kassel, 9. maja g. Letalo češkoslovaške letalske zaveze je moralo na poletu iz Prage v Rotterdani pristati pri Eitterbagemi. Letalo se je pri tem popolnoma razbilo. En potnik in monter letala sta bila ubita. Kralj Boris pri svojem očetu Sofija, t maja r. Finačr.i minister Molov je prejel obvestilo, da se je bolgarski krali Boris sestal v inozemstvu s svojim očetom bivšim kraljem Ferdinandom. Poletni čas v ministrstvih Beograd, «. „naja r. V vseh ministrstvih bo uveden preko poletja poletni delovni čas, ki bo trajal od 7. do pol 14. »Včeraj sem inseriral, da bi našel kakšnega nočnega čuvaja.« »In uspeh?« »Ponoči so prišli vlomilci.« Spori Pred koncem borbe za podsavezno prvenstvo Prihodnja nedelja nam prinese reprizo borbe med Primorjem in Mariborom na ljubljanskih tleh. Letošnje nogometno prvenstveno tekmo« vanje se nagiblje h koncu. To velja v prvi vrsti za močnejše kluhe v poedinih naših podsavezih, dočim so klubi nižjih razredov še precej v zaostanku, kar je zaradi leto« šnjih zimskih in zgodnjepomladanskih vre« menskih neprilik razumljivo. Situacija je v skoro vseh podsavezih že kolikor toliko razčiščena Za tekmovanja v državnem prvenstvu prihajajo v poštev edi« no prvaki, odnosno najmočnejši klubi v podsavezih. Zato so se tudi forsirala pred« vsem tekmovanja prvorazrednih klubov, da se lahko prične pravočasno kampanja za državno prvenstvo. V Sloveniji se je plasiralo za tekmovanja v državnem prvenstvu moštvo Akademske« ga športnega kluba »Primorje«. Ta privile« gij je prvo moštvo Primorja v polni meri zaslužilo, vendar je obenem prevzelo nase nemalo delikatno nalogo, da primerno za« stopa pred široko jugoslovensko športno javnostjo uspehe in plodove truda na slo« venskih športnih poljih. Preden pa se Primorje povsem legitimi« ra za to svojo častno in odgovorno nalogo, mu bo treba prestati še zadnjo poskušnjo v ponovni tekmi z reprezentantom Maribo« ra. Zadnja nedelja nam je prinesla morda nepričakovan triumf Ljubljane nad opas« nim tekmecem v Mariboru, preostane še, da se superiornost Ljubljane afirmira tudi na domačih, ljubljanskih tleh. Zaupamo moštvu Primorja, ki je v leto« šnji sezoni hitelo od uspeha do uspeha. To« da prezgodnje veselje bi bilo nevarno, pre« optimistično razpoloženje morda goljufivo. V živem spominu so nam še lanske hude borbe med istima kluboma, borbe v čijih razplet je moral končno poseči sam savez, da so se razjasnile za zeleno mizo, v koli« kor se niso mogle popolnoma razbistriti na zelenem polju. Letos, pravijo, je moštvo Maribora še močnejše, je svojo igro in svoj sistem še bolj izpopolnilo, in če je minulo nedeljo klonilo pred ljubljanskim prvakom na lastnih tleh, je dopustna samo dvojna razlaga za ta debakl: ali je bilo Mariborovo moštvo indisponirano, ali je pa ljubljanski prvak v resnici trenutno toliko močan, da prihaja edino njegovo moštvo v poštev, da kot najmočnejše reprezentira slovenski nO« gomet. V Mariboru je bil na igrišču rekorden po« set. Pričakovati je, da bo tudi športna Ljub« liana storila svojo dolžnost in podprla do« mače moštvo s svojo navzočnostjo v težki borbi za ponosen naslov slovenskega prva« ka. To ji bo tem lažje, ker je že v naprej sigurno, da bo bitka zanimiva, ker se bo« sta pomerila dva nasprotnika, ki sta vsak na svoj način gotovo najmočnejša na na« ših tleh. Tekma se bo odigrala na igrišču Primorja na Dunajski cesti. Čas in druge podrobno« sti se bodo še pravočasno objavile. Včerajšnje nogometne tekme v Ljubljani SK Svoboda : SK Slavija 2:1 (2:0) Včeraj se je odigrala na igrišču Ilirije prvenstvena tekma med drugorazrednima moštvoma Svoboda in Slavija. Tekma je potekla v znamenju boia za točke. Vsekakor se je pričakovalo, da bo Svoboda, ki aspirira na prvi razred, premagala svojega nasprotnika z večjo goldi-fe-renco. Reči se pa mora, da je bila Svoboda skoraj skozi vso igro v premoči in je bila Slavija le nekolikokrat pred golom nevarna svojemu nasprotniku. Slavija si je z deienzivno igro izsilila gornji rezultat. Svobodi manjka strelcev. V prvem polčasu je izvedla nebroj lepih napadov, ki so pa vsi ostali brez uspeha. Zanimivo je. da so vsi trije doseženi goli padli iz enajstmetrovke. Sodnik g. Pevalek je s svojimi odločitvami glede foulov ustavil več lepih napadov pred golom v škodo Svobode. Svoboda rezerva : Slavila rezerva 7:0 (4:0) Rezerva Svobode je po lepi igri premagala šibko rezervo Slavile. JUNIORSKE TEKME Včeraj so se pričele tudi prvenstvene tekme juniorskih moštev. Juniorji Ilirije so premagali tumorje Jadrana s 5:1. Tekma med juniorji Primorja in juniorji Slovana pa se ni vršila, ker Slovan ni nastopil z zadostnim številom igralcev Zagrebška Concordia v Mariboru Maribor. 9. maja. Danes je gostovala v Mariboru zagrebška Concordia, ki je igrala s tukajšnjimi Železničarji. Tekma je z ^2: 2 (2 :1) ostala neodločena. Rezultat je za mariborsko moštvo dokaj časten, vendar treba pripomniti, da so Zagrebčani nastopili s precejšnjimi rezervami. Sofijska Slavija v Osijeku Osijek. 9. maja. n. Danes je tukaj igrala sofijska »Slavija« proti tukajšnjemu Gradjan-skemu ter zmagala z 2 : 1. V soboto in nedeljo bo prvak Slavija nastopila v Zagrebu. Nogometne tekme v inozemstvu DUNAJ: Austria : Slovan 3:1 (2:1), Hertha : Viienna 5:4 (4:3), Adtmra : VVaoker 2:1 (1:1). LVOV: Pogon : Si mirne ring (Dunaj) 3:0. PARIZ: Anglija : Francija 4:1. Službeno iz LNP. (Kaz. odbor.) Danes v petek (10. 5.) ob 20. uri seia kazenskega odbora v kavarni Evropa. Na to sejo se vatočjo in sicer ob 20.10 igr. Jenko Boris, ob 20.20 igr. Drami-čanin M. in Koša k N. (vsi Ilirija); ob 20.40 igr Erman Josip (Jadran) m pods. odb. gg. Bucik in Dečman. — Tajnik II. Pred novim povišanjem carin v Zedinjenih državah Evropski gospodarski krogi so v zadnjem času z veliko pozornostjo zasledovali gibanje za ponovno povišanje carinske zaščite v Zedinjenih državah, zlasti ker so že danes ameriške carine zelo visoke. Kakor sedaj poročajo iz Newyorka, je bila novela k carinsKemu zakonu v torek že predložena reprezentančni hiši. Pri tej no-veii ua ne gre samo za noveliranje, temveč za temeljito revizijo dosedanjih carinskih postavk. Predloženi zakonski načrt obsega 434 strani in vsebuje znatno povišanje ogromne večine postavk carinske tarife. Poleg tega pa vsebuje določbe, ki bodo v bodoče omogočale povišanje carin brez sodelovanja kongresa. Sprejetje te novele bo pomenilo popolno zmago ameriških carinskih protekcijonistov, kar pomeni za vso Evropo težak udarec. Ni izključeno, da bo povišanje ameriških carin povzročilo nove komplikacije v evropskem gospodarstvu, ki je tako močno navezano na izvoz v Zedinjene države, in sicer ne samo za kritje uvoza iz Amerike, temveč tudi za kritje ogromnih denarnih obveznosti. Vojni in povojni dolgovi Evrope napram Zedinjenim državam gredo v milijarde dolarjev. Obresti in amortizacijt teh dolgov pa more Evropa redno piač^ vati le tedaj, če bo imela možnost izvažati svoje izdelke, kajti koncem koncev se iz-ravnanje obveznosti med državami izvrši vedno Ie z izmenjavo dobrin, zlasti ker Evropa ne prideluje zlata, da bi z njim lahko poravnala svoje dolgove. Amerika pa gotovo tudi ne bo pripravljena ta kapital za stalno investirati v Evropi. Posledice, ki bodo nastale zaradi ograditve Zedinjenih držav z novimi carinskimi ovirami, se bodo morda pokazale šele, ko bo Evropa prestala najemati v Zedinjenih državah nova posojila. Nasprotstva med Evropo in Ameriko pa se bodo s povišanjem carin v Zedinjenih državah gotovo še povečala in bodo okrepila ona stremljenja v evropski politiki, ki gredo za tem, da se tudi Evropa, vsaj v carinskem pogledu, združi in da se zaščiti proti uvozu blaga iz Amerike. Tudi za našo državo povišanje ameriških carin morda ne bo ostalo brez vpliva. Naš izvoz v Zedinjene države se je lani dvignil na 58.6 milijona Din napram 47.3 mil. Din v 1. 192/. V Zedinjene države izvažamo predvsem rezan in tesan les (lani za 16.7 milijona Din), celuloze (15.4), oluščene orehe (4.2). opij (3.7). višnje (1.8), rezance od sladkorne pese, deloma tudi klobuke, olivno olje, ekstrakte za strojenje, umetni škriljevec itd. Eden najvažnejših izvoznih predmetov pa je buhač. to je rastlina, ki se pridobiva v Dalmaciji in služi za izdelovanje sredstev za uničevanje mrčesa. Lani smo ga izvozili v Ameriko za 7.2 milijona Din. = Konferenca gospodarskih zbornic v Novem Sadu. Kakor smo že svoj čas poročali, se bo 26. in 27. t. m. vršila v Novem Sadu letošnja konferenca Zbornic za trgovino, obrt in industrijo. Na tej konferenci bo sodelovala tudi naša Trgovska zbornica iz Soluna. Razpravljalo se bo o naši trgovinski, železniški in carinski politiki. Tajnik novo-eadske zbornice prof. dr. Mirko Kosič bo re-feriral o sodobnih smernicah srednjeevropske trgovine. Razprava o temeljnih vprašanjih naše železniške in carinske politike bo razdeljena na 7 referatov, in sicer: Industrija in avtonomna carinska politika (ref. ljubljanske zbornice); Kmetijstvo in avtonomna carinska politika (ref. beograjske trgovske zbornice); Obrtništvo in avtonomna carinska politika (ref. beograjska obrtna zbornica); Načelo klavzule o največjih ugodnostih (ref. solunska zbornica); Tarifna politika železnic (ref. zagrebška zbornica); Naša pomorska trgovinska politika (rtjf. splitska zbornica); Rečnoplovne tarife (ref. osiješka zbornica). Konferenca se bo vršila v veliki dvorani novosadskega magistrata. = Pred zakonskimi reformami v zavarovalni stroki. Kakor doznavamo, pripravlja vlada nekaj važnih reform in zakonov, ki se nanašajo na zavarovalno stroko. V prvi vrsti namerava ustanovili državni urad za nadzorstvo zavarovalnih družb v naši državi. Ta urad naj bi strogo kontroliral poslovanje zavodov in pazil, da bodo premijske rezerve sigurno vložene, da bodo vedno odgovarjale prevzetim rizikom in da bodo brezpogojno ostale v naši državi. Nadalje se pripravlja zakon o zaščiti večletnih zavarovanj, e katerim se imajo zaščititi zavarovalne pogodbe, kakor tudi zakon o zavarovalnih j-o-godbah, s katerim naj se uredijo odnošaji med zavarovalno družbo in zavarovancem. Končno se pripravlja še zakon o regulativu za zavaro%7alne družbe, s katerim naj se uredijo odnošaji družb do države. = Lep napredek somborske borze. Som-borska borza za kmetijske proizvode je te dni izdala r>oročilo o svojem poslovanju v letu 1928, iz katerega je razvidno, da se je promet na tej borzi lani nepričakovano naglo dvignil ter je dosegel skoro že promet novosadske borze. Skupno je bilo lani zaključenih 24.777 vagonov napram 10.225 v letu 1927, 9.279 v letu 1926 in 3.287 vasro-nov v letu 1925. Napram letu 1927 se je torej lani promet več kakor podvojil. Največ prometa je bilo v koruzi (13.350 vagonov), v pšenici (9.147 vagonov) in v mlinskih proizvodih (1350 vagonov). Poslovanje razsodišča se je prav tako povečalo ter je bilo lani predloženih 850 tožb napram 711 v letu 1927 in 4S7 v letu 1926. Število ekspert is pa je nazadovalo od 508 v 1. 1926 odnosno 248 v 1. 1927 na 199 v preteklem letu. Borze 9. maja. Devize in valute. Beograd. London 275.66 — 276.46, Pariz 221.33 - 223.33. Newvork 56.67 - 56.87, Curih 1094.4—1097.4, Milan 297.025—292.025, Praga 167.93 — 168.73, Amsterdam 22.84 do 22.90, Berlin 13.4825 — 13.5125. Dunaj 7.9782 do 8.0082. Budimpešta 9.9012 — 9.9312, Bruselj 7-8836 — 7.9136. Efekti. Beograd. Investicijsko 84.50 — 86.25, Vojna škoda promptna 410 — 410.50, za maj 413 — 413.50, za december 435 — 436.50. + Dunajska borza »a kmetijske proiivode (8. t. m.) Nazadovanje tečajev na inozemskih borzah ni ostalo brez vpliva na dunajsko borzo. Kupci so zelo rezervirani. Jugoslovenska potiska pšenica se je za maj nudila po 1.57 K6 ex šlep Dunaj. V koruzi je prišlo zadnje dni do večjega prometa pri nižjih cenah. Za plavajoče podunavsko blago za htevajo prodajalci 1.56 Kč ex ilep Dunaj. Prihod kraljevske dvojice na Bled Ljubljana, 9. maja Današnjemu popoldanskemu mariborskemu potniškemu vlaku sta bila priklopljena dva Pullmannova vagona, v katerem se je vozilo glavno dvorsko osobje. kraljeva garda in dvorski orožniki. Obenem je bil pri-klopljen tudi velik prtljažni vagon. Vse tri vagone so pozneje priklopih gorenjskemu popoldanskemu vlaku. Dvorno osobje z gardo in orožniki je popoldne prispelo na Bled ter takoj začelo pripravljati vse potrebno za prihod kraljevske dvojice. Kakor izvemo, prideta prestolonaslednik Peter in kraljevič Tomislav že iutri s svojim spremstvom na Bled. Kral.i Aleksander in kraljica Marija prispeta na Bled po enotedenskem bivaniu v Zaerebu. Kakor nam iavlja.io z Bleda, se je z današnjim dnem že uvedla redna dvorska služba v poštnem, železniškem in varnostnem oziru Kraljev dvorec Suvobor ie popolnoma preurejen. Vse ie pripravljeno za sprejem visokih gostov. V kratkem prispe na Bled tudi godba kraljeve garde. Zadnji topli dnevi so že privabili mnogo odličnih tujcev na Bled. Ob 1 Oletrsici narodnega železnira^skega sda^enega dr^šh/a ..Slo^a" Letos 1. ma.ia pred 10. leti je prvič rano zjutraj z veselimi koračnicami budila že-lezničarska godba Ljubljančane in Ljubljančanke iz sladkega sna ter iih vabila ven v probujajočo se majsko naravo. Ideja, ki se je zbudila v tedanji Zvezi iugosloven-skih železničarjev pod takratnim predsednikom Ivanom Deržičem. se je z dnem 1. maja 1919 tudi uresničila. Zveza jugoslo-venskih železničarjev ie ustvarila svoj glasbeni odsek ter osredotočila nanj vso svojo pažnjo. V svesti si ie bila, da je s to ustanovitvijo napravila velik korak naprej na polju kulturne prosvitl.ienosti in zavednosti slovenskega železničarja. Poznejša dejstva jo niso varala v tem prepričanju. Le nekaj let kasnie je bilo, ko ie dobil ta odsek že tak razmah, da se je moralo začeti resno misliti na ustanovitev lastnega glasbenega društva. Zveza jugoslovenskih železničarjev, kateri je na srcu ležala edino dobrobit vseh slovenskih železničarjev, je to ustanovitev na vso moč propagirala Tako ie dne 19. oktobra 1924 proniklo naše Nar. žel. glasbeno društvo Sloga. Društvo se je pričelo pod predsedstvom zelo agilnega A. Ludvika, postajnega ra-čelrika Ljubljana gl. kol., razvijati, teko da tvori danes uvaževania vreden faktor na pol.iu glasbene umetnosti. Številen pevski zbor. močna godba ra pihala, čvrst orkestralni odsek, lastna društvena glasbena šola tvorijo neoobirna dejstva neumornega društvenega delovanja in s tem visoko aktivno bilanco prvega 10-letia. Pa tudi zborovodju in kanelniku g. tler-bertu Svetelu je ob te.i priliki društvo globoko hvaležno. Posveti! se ie svojemu delu z le njemu lastno spretnostjo in s takim požrtvovanjem. da jamči že njegova osebnost sama za dosego visokega cilja, li si ga je društvo iz vsega početka postavilo: t. j. sodelovati v našem glasbenem živ-lieniu kot resen faktor. Upravičeno pričakujemo. da se uresničijo vse želje glasbenega društva v drugetn 10-Ietju. Zaradi kruha se je zatekel k prevari Rudar Jože, star 25 let, je dela! na dnevnem kopu pri Dukiču v Trbovljah. Ob zelo skromnem zaslužku je lant razmišljal, kako bi prišel do boljše plačanega dela. Vprašal je za delo pri rudniku v Hrastniku, kjer .ie bil tudi sprejet. Ko pa je prišel z delavsko karto k zdravniku, ie ta ugotovil, da je nesposoben za tečko deic v jami. Jože pa je zaradi kruiia note! na vsak način priti v jamo in zatekel se .ie k orevari. Na dnevnem kopu v 1 rbovljah ie ago-voril svojega prijatelja, močnega, zdravega fanta, da bi šel z njegovo delavsko kr.iigo v Hrastnik k zdravniškemu pregledu. Tovariš mu je storil to usiugo. zd.avnik ga je spoznal sposobnega za jamsko delo in tako je Jože s potrjeno knjigo odštl na delo. dočim je prijatelj ostal v Trbovljah. Ta prevara ne bi bila mogoče nikdar odkrita, če se ne bi biii v rudniški pisarni spomnili, da je bil nek lože d -akrat zdravniško pregledan, najprej zavrnjen, potem pa sprejet. Jože je bil zaslišan, odvzeli so mu delavsko knjigo in ovadili so ga rrož-ništvu zaradi kršitve ?,;lasilnih predpisov. Slika o težkih posledicah zime Mnogo se ie že pisalo, kako težke posledice je povzročila letošnja huda zima v prometu, gospodarstvu in prirodi. Sedaj se iahko vidi, koliko so trpeli zlasti smrekovi gozdovi. Kako ogromno škodo je mraz povzroči! našim železnicam, zlasti na progi Ljubljana-Split, osvetljuje dejstvo, da je postala splitska proga za tovorni promet šele z včerajšnjim dnem popolnoma prosta Do včerajšnjega dneva so bili še vedno na posameznih postajah natrpani tovorni vlaki z blagom, ki so stali tam po več mesecev. Na postajah so čakali na daljno in-stradacijo vlaki lesa. cementa in drugega sličnega blaga kakor tudi vlaki s praznimi vinskimi sodi. Kakor znano, je bila splitska proga zaradi snežnh žametov in ledu popolnoma zaprta za tovorni promet od 12. februarja do -23. marca. Železničarji so pretrpeli na tej progi velike napore in težave. V mrazu in pomanjkanju so vztrajali na progi ter se borili proti mrazu, ki je v njih vrstah zahteval mnoge žrtve. — Železničarji so bili pravi junaki. Bilo je zanje hujše ko v vojski, se je izrazil poznavalec razmer. Splitsko pristanišče je za Slovenijo velikega pomena. Postalo ie izvozna točka za Slovenijo. Že prejšnie zime, posebno pa letošnja so povzročale velike prometne ovire. Letošnja zima pa ie povzročila velike diference tned dobavitelji in odjemalci blaga. Mnogi odjemalci, ki so blago naročili v Sloveniji, so prejeli pošiljke šele po treh in več mesecih ravno zaradi vremenskih ovir. Železniška uprava ie uvidela težavni položaj ter je za trgovce, ki so imeli blago na zatrpanih postajah, omilila ležarinske pristojbine. Pismo iz Koroške Celovec, 6. maja Na pravično slovensko zahtevo, da mora napovedana kulturna avtonomija obsegati vse Slovence na Koroškem, odgovarja »Koroška domovina« z robato trditvijo, da so »domovini zvesti« koroški Slovenci spoznali, da je kulturna avtonomija samo stvar »Koroške slovenske stranke«, to ie stvar, s katero hoče »ein Parteikliingel« delati politične kupčije . . Nov prispevek k nemški in-transigentnosti, katera pa se bo zlornU tod silo evropskopolitičnih ozirov. dajočih manjšinskemu problemu vedno prominentnejšo veljavo . . . Ko se ie mudil celovški knezoškof v preteklem mesecu v Šmarjeti. so ga slovesno pozdravili farani, razdeljeni, kakor poroča »Koroška domovina«, na dva tabora: »die Karntnertreuen« in . »Koroška slovenska stranka«. Dve šolski deklici sta izročili nadškofu šopke in ga pozdravili ena v nemškem, druga v slovenskem jeziku. V žuoni-šču ie potem škof sprejemal pritožbe in želje šmarjetskih faranov. Zastopnik >-dei Karntnertreuen« je želel da nai se v bodoče gleda na to da ne pride na župnijsko mesto v Šmarjeti nikdar več kak jugoslo-venski orijentirani duhovnik, da ostane mir v župnij* in občini: Zastopniki »Koroške slovenske stranke« so tudi povedali škofu svoje želje in pritožbe, opravičene in poštene. »Koroška domovina« se huduje nad njimi in jih označa za »iugoslaviseh orientine Chauvinisten«. katerih celovški škof seveda ne sme uslišati. Svečano je zvenela slovenska narodna pesem na prireditvi v Borovljah. Uspeh je bil sijajen. Že teden dni prej so bile prodane vse vstcpnice. Pevci so nastopali zavestno in ponosno. Ni bilo kmalu pevskega zbora, ki bi bil znal vliti v našo pesem toliko življenja in globoke ljubezni. »Nmav čriez iizaro«, to je himna naših dolin, ta mehka melodija je segla v srca vsem. Skupen nastop pod taktirko šentjakobskega re-vovodje se je obnesel najbolje tudi z drugo pesmijo »Jes s?m an burn pavr« Posamezni zbori s svojimi narodnimi pesmimi so podali sliko smotrenega pevskega po-kreta. ki ga treba držati in vzgoiiti do najvišje mogoče pcpolnosti. Vse točke so uspele v največjo zadovoljnost našega občinstva. Slovenska pesem je triumfirala v Svečah in Borovljah. Miroljubno ie naše ljudstvo. Delati hoče in po delu se veseliti. Živeti hoče in peti na svoji rodni grudi. Iz slovenske pesmi v Svečah in Borovljah ie Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamenih, zlatici uravna naravna Franz-Josefova grenčica prebavo na naravnost popoien način. Izkušnje na klinikah potrjuje io. da učinkuje domače zdravljenje z »FRANZ - JOSEFOVO« vodo posebno dobro, če io. mešano s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec. Dobi se v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. zvenel klic po pravicah, za katere se borimo. Take prireditve morajo zajeti tudi srca onih Slovencev, katera lovijo Nemci v svoje raznarodovalne zanke. Dne 11. in 12. maja priredi Schulverein-Siidinark v Celovcu svojo vsakoletno zbirko. ki se porabi za potujčevauje slovenske dece na Koroškem. Na zbirko vabijo s trditvami. da Ljubljana hujska dovensko ljudstvo na Koroškem in da treba rdbiti naskoke po agitaciji iz Jugoslavije zapeljanih Slovencev, ki zahtevajo pravice, kakršne se iim ne morejo dovoliti, ker bi ogrožale nemški značaj dežele. Na Dravi in v Brdi zidajo in popravljajo. Vas Brda se ie po zadnjem požaru izpre-menila že v majhno prijetno letovišče. Posestnik Ožgan ie ob iezeru oostavil krasen letoviški dom. Čudno, da se baš iz tega lepega in prometnega kraja selijo v Kanado. Ob čni zbor društva »Sloga« v Podravljah je bil prav dobro obiskan. Potekel ie tepo v redu in v zadovoljnost vseli Društvo de-luie uspešno. Izvoljen je stari odbor, v katerem so sami delavni in zaslužni društve-niki. Društvo »Zvezda« v Hodišah proslavi 12. t. m. s primerno prireditvijo 25-letnico svojega obstoja. Italijanska vlada je zagrozila, da bo vsakega Avstrijca, ki bi prekoračil hote ali nehote državno mejo. nriiela in se bo i;roti njemu, ako treba, rabilo tudi orožie. Dvo-lastnikom ie tako odvzeta možnost, hoditi na planine, ki leže deloma na italijanski strani. Deželna vlada mora storiti potrebne korake, da ne bodo prizadeti trpeli škode. Regulacija Be!e ie nuino potrebna ali že določena postavka 30 000 S ie črtana iz letošnjega deželnega proračuna. Ogrožene so hiše in rodovitna zemlja ie vsako leto poplavljena. Toliko se ie že obljubljalo in zagotavljalo. da bo Bela v kratkem regulirana. sedaj pa so vsi načrti zonet pokopani in prizadeti posestniki bodo trpeli vedno večjo škodo. V deželnem zboru ie VVjUroider obža'oval oouctitev velikih investicijskih del. ker bo brezposelnost rastla in slabe ceste ne vabijo tujcev v deželo. Tudi oliučno zdravilišče v Lasu se ne bo moglo dograditi. Zopet detomor v Prekmur ju Murska Sobota, 8. maja V Nemčiji, Franciji in Vojvodini, kamor gredo vsako leto poljski delavci iz Prek* rnurja na sezonsko delo, se odigravajo vča= sih tragedije, ki pač uničijo to aii ono mla* do življenje, v javnosti pa le tu in tam od= jekne slaboten glas. Kje naj z lastnimi te* žavami preobremenjen človek še najde vo* Ijo, slediti stvarem, ki so tako daleč od njenega življenja. In tako se registrira večinoma le dogod* ke. ki vulkanično prodrejo navidezno mir* no gladino — toda tega večnega vrenja pod njo — se malo opazi... Cigler Marija iz Borejcev, sedem kilo* metrov od Murske Sobote, je lansko leto v Nemčiji zanosila. Po njenih navedbah je oče njenega otroka neki zakonski mož z večjo družino, ki pa ji je vkljub temu ob* ljubil zakon — ko njegova sedanja žena ''mre ... 29. aprila t. 1. je doma porodila zdravo dete, moškega spola. Od sosedov ga pa ni nihče videl. In ljudje opazujejo, šušljajo, dolže ... 6. maja je bila v Soboti pri nekem cer* kvenem opravilu — na poti domov pa jo ustavijo orožniki iz Tišine, s pozivom, da jim sledi k okrajnemu zdravniku. Ta je z lahkoto ugotovil dejanski stan in reva skru* šena, uničena jih pelje domov, v hlev za govedo in pokaže pod diio kanala za od* tok gnojnice nedolžno trupelce. ki je kaza* lo še znake nasilne smrti. Nesrečno dekle in njeno mater so pre* peljali v soboške zapore. Neizprosna pravi« ca bo zopet maščevala dejanje poedinca. Smrt mlade delavske žene Jesenice. 9. maja Po odredbi zdravnika jeseniške bratov-ske skladnice je v sredo zjutraj bolniški uslužbenec odpremi! 32-ietno Ivano Legat, soprogo tovarniškega delavca na lavorni-ku, iz jeseniške bolnice z vlakom v ljubljansko splošno boinieo. Težko tuberkulozno ženo je namestil v posebni železniški voz. Tik pred prihodom vlaka na železniško postajo v Žirovnici pa je s presenečenjem opazil, da je reva med vožnjo skozi žirovniški predor — izdihnila. Na postaji v Žirovnici so mrtvo ženo Izvrstna zabava! Sineh in krohot! Lilian Harvey v filmu smeha in veselih pustolovščin Joč v Londonu" Predstave ob 4.. pol 6., pol 8 in 9. uri Tel. 2124. ELITNI KINO MATICA izvagoiurali ter jo prepeljali na njen doni na Rodinah pri Žirovnici Tako ie uboga delavčeva žena po čudnem naključju našla svoi večni počitek na pokopališču svojega rojstnega kraja in ne na ljubljanskem pokopališču, ki ji ie bil namenjen. Proslava IGlotnice Glasbena Matico Mariboru Maribor, 9. maja. Mariborska Glasbena Matica, posestrima ljubljanske Glasbene Matice, tega najstarejšega slovenskega glasbenega zavoda, je včeraj in danes slovesno proslavila lOletnico svojega obstoja. Dočim predstavljata mioč-nii. še bolj pa nocojšnji veliki koncert v ITnionu nekako revijo njenega Kulturnega in umetniškega udejstvovanja. pa je podalo dopoldansko današnje zborovanje v veliki unionski dvorani nazorno sliko razvoja in tihega notranjega delovanja Glasbene Matice v preteklih desetih letih Ponovne prisrčne in navdušene ovacije. ki so iih bili deležni prav vsi. ki so si pridobili zasluge m izredno uspešen procvit tega najvažuej-šega mariborskega kulturnega zavoda, so pač najlepši dokaz, da zna občinstvo pravilno ceniti zasluge njenih delavcev na glasbenem polju. Manifestacijsko zborovanje je bilo spojeno z blagoslovitvijo krasnega matičnega pra-porja in izročitvijo diplom šestim častnim članom, ki so bili izvoljeni na občnem zboru 19. aprila. Počastili so jo s svojim obiskom tudi gg. oblastni komisar dr. .Jo«ip Leskovar. kanonik Mnkso Vraber kot zastopnik škofa dr. Karlitia. mariborski podžupan dr. Fran Lipold. predsednik okrožnega sodišča dr. Fran Žiher. višji finančni inšpektor A Sedlar ter mnogoštevilno cb-činstvo. Članice ženskega pevskega zbora so bile navzoče večinoma v narodnih nošah, za častno mizo pa sta sedela poleg dosedanjega odbora ustanovitelja Glasbene Malice okrožni sodnik in skladatelj Oskar Dev ter prvi predsednik Glasbene Matice odvpfnik dr. Rudolf Ravnik. Se prav posebno obeležje pa je dajala slavnostnemu zborovanju navzočnost gostov. Med drugimi so prišli na proslavo lOletnice Glasbene Matice: odposlanca hrvatskega pevskega dru5tva@Kolo iz Zilgreba Stjepko Debeljak in Josip Boranič, komponista Anton Lajovie in Emil Adamič iz Ljubljane, zastopnika pevskega zbora ljubljanske Glasbene Matice Jakob Ger,~ar in I- Cerar ter zastopnik učiteljskega pevskega zbora UJU Karel Puhar iz Ljubljane. Brzojavne, oziroma pismene pozdrave so pa poslali: ravnatelj Konservatorija v Ljubljani Matej Hubad. pevska društva: Ljubljanski Zvon, Slavec in Krakovo - Trnovo iz Ljubljane. gospa Pavla Lovšetova. skladatelj dr. Schvvab iz Cei.ia, pevska društva: Lisinski iz Zagreba, Zora iz Karlovca, Obilic iz Beograda. Baseler Liedertafel iz Basla, Reclitsziel iz Curiha. Nadalje je prišlo tudi več pozdravnih pisem privatnikov, med drugimi iz Su-botice in Osijeka. Zborovanj je otvoril sedanji zaslužni Zaključek k^ečko-nadaljevalne *ole v Jurju ob j. ž. Pred kratkim Je bilo v Št. JurJu ob |. t. slovesno zaključeno šolsko leto na kmečkr-nidalje-vallil šoli, ki obeta roditi najboljše sadove. Šolska telovadnica je bila ob zaključku mbito polna in vsi navzoči so se čudJH absolventom II. letniki, ki so obdeiavali razne panoge naprednega kmetijstva, koliko koristnega so se naučili v tako kratkem času. Gotovo bodo ti fantje najboljši gospodarji, če bodo sledili duhu časa in pridobljenim naukom. Poleg strokovnega znanja so se absolventi izkazali tudi z lepo ubranim petjem. Fantje 1. in II. letnika so tvoriii močan zbor in se vadili vso zimo. Kulturni pregled Repertoarji LjrBLJANSRA DRAMA. Petek, 10.: Zaprto. Sobota, 11.: ob 15.: Krog s kredo. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. LJUBLJANSKA OPERA Zaprto do 20. moja. (Turneja v Dalmacijo.) MAR1RORSKO GLEDALIŠČE. Petek, 10.: Zaprto. Beograjski PEN-klub PEN - klub v Beogradu deluje že nekaj let uspešno v duhu svojega mednarodnega programa: zbliževanje med raznimi literaturami, navezavanje osebnih stikov z njihovimi reprezentanti. V Jugoslaviji pa so razmere take, da mora delovati tudi za zbliževanje domačih literatur, ki so po tradicijah ločene in hodijo vsaka svojo pot. Prvi pomenljiv korak v tej smeri je storil lani, ko je povabil v Beograd delegacijo ljubljanskega PEN - kluba ter priredil v prostorih ondotne univerze slovenski literarni večer, na katerem so nastopili rrg. Oton Župančič. Fran S. Finžgar, Fran Albrecht, Anton No-vačan, Anton Vodnik in B Borko. Sedanji prihod članov beograjskega PEN-kluba v Ljubiiano ni samo vrnitev lanskega obiska, marveč nova točka v klubovem pro- gramatičnem delovanju: potrditev in osvežitev literarnih stikov med Beogradom in Ljubljano. Tako ne smemo videti v prireditvi PEN-kluba v Narodnem gledališču dne 13. t m. zadeve literatov in njihovega najožjega občinstva, temveč za mnnifestadjo jugoslovanskega kulturnega zbližanja, ki ga vsi hočemo na oni zdravi in stvarni podlagi, ki nas lahko edina preporodi na znotraj in nas vse afirmira v vnan.iein svetu. Predsednik beograjskega PEN - kluba je bivši minister gosp. Milan Grol, podpredsednik pa znani pisatelj gosp. Veliko Petrovič, ki se bo po dosedanjih dispozicijah pridi uži! delegaciji, čeprav najbrž ne bo nastopil. Nove nmzikalije V izdaii Glasbene Matice ie izšel 3. zvezek klavirsko-pedagoškega gradiVa orofe-soria Josipa Pavčiča pod naslovom »Akordi«. Je to sistematično ureiena učna snov za sigurno in usnešno ieranie najvažnejših akordov na nižii stoonii klavirskega pouka. G Pavčič je sestavil nre; še dva dela te. za pravilen klavirski po-uk tako važne klavirske šole: durove in molove skale, ter z vel ko vn-^o in vese-liern gradi svoie delo dalie. Zlasti moram z zadoščenjem uzotoviti. da ie on prvi in .T.tnda tudi edini med slovenskimi klavirskimi pedagogi, ki svoj pouk razširia tudi po tisku. V icm smislu se izraža tudi naš Prvi slovenski pianist Anton Trosit Prvi zvezek ie brez napak, drugi in tretii na s te strani nista brezhibna, vendar iih bo s pomočio svoiega uči tel i a izlahka popravil vsak učer.ec. V predgovoru k »A k o r d o m« sestav-l.iavec pravilno ugotavlia. da ie znanie najvažnejših akordov naibološa oodlaea tudi za razumevanje poznejšega n^iJka o harmoniji. Gojence nai se še po nekai mesecih vadi v čitaniu in gladkem igraniu kromatike da bo kos tudi modernim skladbam, ki ie v ni i h obilo kromatičnih znamenj tudi če so nameniene nižii stoonii Snov ie podana v zvezku no kromatičnem erdu. in sicer načeloma oo anahgnih prijemih akordov, oziroma no enakih oolož?-iin roke. Ta red orovzroča učencem nai-manj težav. Vsi akordi z enak;m oriiemom roke so združeni v eno celoto Glavno ie. da dobi uč&nec pri klavirskem nomku len in pravilen nastavek roke. Od lepega in pravilnega nastavka roke Dri tr-^voku. ki ga Nemci imenuieio »Bock«. zavisi ves na-daljnii razvoi igrartia. Moderni klavirsk' metod;ki začno pouk s tem nas^vkom in preideio š<-1e potem k prstn:m vaiam. Dunajski kritik in pianist dr f! Beninger. ki niše mnogo tudi o pianistki, nravi v svoii kniigi »Die elementaren Spielf^rmen in der modernen Klaviertechnik«': »NVbnliši začetek klavirskega oouka ie dobro ležeči »Bock« (po Pavčičevi terminologiji »na- stavek«), toda ta izraz se mi ne zdi do-Po!noma točen. Toda težko ie r.aiti drugega. Pavčič deli akorde v tro- četvero in neteroelasne ter iih imenuie zaradi lažie-ga razumevania s polnim imenom. V prvi skupini ima durove terekvintne akorde, nato molove. potem n'ihove obratniVe. sekst-ne in kvartseksfcne akorde, razložene in v sknonem udaru: v četveroelasnili akordih ie dominantni septni z vsemi tremi obratni;. nato zmanišani sentni akord, vezanje razloženih trozvoonih in četverozvoenih akordov vseh vrst nn različne mčinc. dalie četveroflasni trozvoki z cnak m nriie-mom in niihovi ob-atniki niTi^vo vezanic. petcrosrlasni dominantni če'vcrozvoki in z m a trša n i scptaknrdi ter nihevo vezanic — Snovi tedai ze'o mnogo in res izvrstno ureicne. O. Pavčič ie o svoiih zvezkih do-bil Irska ve ocene dunaiske akademiie (om-fesor dr VVeingartcn) notem iz moistrske šole v Brnu (nrofesor Kurz) itd. »Akor. d e« mora uvesti vsak glasbeni zavod, služijo Da izvrstno tudi samoukom. C. T«iiJora Sekiilič ne pride v Ljubljano. Poročajo nam iz Beograda, da ga dr. Isidora Sekulič ne bo sodelovala na večeru srbske književnosti dne 13 t. m. v ljubljanskem Narodnem gledališču. Namestu nje bo naslonila pesnica Desanka 5Iak«iinovjp. Obžalovati moramo, da ne bomo mogli poz.dra-viti v Ljubliani tudi Pozivam Vas in v«p navzoče, da čuvate ta prapor, ki naj ponese milo nnšo pesem na vse strani, da jo spozna ves kulturni svet.« Vpovič je zaorila himna »Dvigaj se prapor«-, občinstvo pa je ponovno fonetično zaploskalo in priredilo kumici navdušene ovacije. Prapor ima geslo: »Naša pesem slovanske zemlje slava«. Drog pa krasijo pozlačeni žc-blji z imeni vseh, ki so prispevali za prapor. Slavnostno zborovanje je zaključila slovesna izročitev diplom naslednjim častnim članom: predsedniku dr. Josipu Tominšku, ustanovitelju Oskarju Devu, prvemu predsedniku Glasbene Matice, odvetniku dr. Rudolfu Ravniku, tajnici gdč. M. Rozmanovi in predsedniku pevskega zbora Janku Anmšu, Iz Novega mesta n— Uporaba električne razsvetljave v okolici. Električno luč dobi iz novomeške elektrarne menda tudi graščina Ruperčvh. Ker leži okrog Kuperčvrha večja skupina vasi, bi bilo umestno, pri postavljanju vo» da računati na morebitno souporabo eleks trike tudi v teh vaseh. Možnost bi bila da« na zlasti obema najbližnjima in največjima naseljema: Stranski vasi in Birčni vasi. Tu= di podzemska jama v vasi Jama bi z elek* trično lučjo mnogo pridobila. Seveda bi bi= lo treba jamo najprej raziskati in jo na* praviti dostopno obiskovalcem. n— Pomanjkanje vode v pod grajski fari je zelo občutno, ker je vas brez tekoče vo* de in brez vodovoda V suši in ob požarih utegne postati pomanjkanje vode v teh kra= jih naravnost usodno. Treba bi bilo vsaj v največjih vaseh te fare napraviti velike ob« finske vodnjake, kakor je n. pr. oni v Birč* ni vasi. n— Smrt priljubljenega kmetskega fanta. Preminul je v novomeški bolnici Ivan Šur* la z Jame. Težka bolezen v želodcu je za= htevala takojšnjo operacijo, a bila jc pre« pozna. Bil je šele 20 let star, vzoren fant, vedno zdravega, ne prisiljenega humorja in vedno dobre volje. B:1 je splošno priljubi ljen in kot muzikant znan daleč naokrog. Tudi kot igralec se je že takoj ob prvem nastopu izvrstno obnesel. .Šolski oder v Birčni vasi ga bo zelo pogrešal še bolj pa težko prizadeti starši in prijatelji. Zvesto je vedno prebiral napredne liste in razne knjige ter se iz njih izobraževal Lahka mu bodi domača žemljica! n— Sezona promenadnih koncertov. Godbeno društvo je priredilo v nedeljo prvi promenadni koncert. Promenada ie bila zelo živa in pestra. Krasno pomlndan« sko vreme je povzročilo, da se je v mestu zbralo mnogo okoliškega prebivalstva. Na* ši strumni gasilci pa so v nedeljo imeli svoje tradicionalno slavje na Božjem gro* bu. n— Znana davčna afera, o kateri smo svoičas že poročali in ki bi imela te dni priti pred novomeško poroto, odpade ker jo bodo odravnavali pred rednim sodiščem v Ljuhliani. n— 90letni berač premikastil hlapca Na Bregu se je stepel berač Marko, znan men= da po vsej Sloveniji, s hlapcem Pavletom, ki s'uži pri Kušlanu v Kandiji. Berač Mar* ko ie star 90 let. pa ie do dobra premikn« stil zastavnega fantiča Nenavadni pretep so povzročili nekateri prenapeteži. ki so daiali obema za pijačo in ju vzpodbujali h korajži. Lov na bele medvede kite. mrože itd. Šolska predstava danes ob 14.30 uri v KINU MATICA Domače vesti »Življenje in svet" št. 19 Pravkar je izšla štev. 19. tedenske revije »Življenje in svet« z naslednjo vse-bino: Na uvodnem mestu priobčuje članek slovitega indijskega prirodoslovca Sira Jaga-disha Boseja (z avtorjevo sliko) Življenje rastline z zanimivimi podatki iz učenjakovega življenja in dela. Nato sledi interesantna filmska črtica »Krvnik VVilliams« za njo pa aktualen članek (s štirimi slikami) Sv. Zora Poišči si srečo sam! O poizkusih sodobne medicinske vede z živalmi govori sestavek Živali v službi človeškega zdravja. Prva med evropskimi državami, ki ie pričela uvajat električne lokomotive v železniški obrat., ie bila Šica in o tem poroča V. Šv v članku (s sliko) Velika elektroiokomotiva v Švici. Zanimivo in pončno ie poročilo holand-skega raziskovalca Afrike VV Jasperta Med novo odkritim zamorskim plemenom, ki živi nenkako tisoč kilometrov od obrežja v portugalski kolonij Angoli in se imenuje Vačivokve. (Članek ie ilustriran s šestimi lesorezi slikaria grafika R. Justina.) Pisatelj dr. Fr. Zbašnik zaključuje svojo povest Jabolčni pečki. nakar popisuje Henrik Kollbrunner Slike iz Manile, glavnega me^fa na otoku I.uzon. Dr. VI. Travner nadaljuje svojo veleza-nimivo razpravo o Čarovništvu in čarovniških procesih ter prihaja do prvih modernih čarovniških procesov, med katere spada tudi proces zoner Veroniko Heseniško. Nato sledi članek ene najbolj znane in raiboli priljubljene ameriške pisateljice Kathleen Monis Ali ie vredno biti moralen? Zanimiv je sestavek (s sliko) Ž«val, ki izumira. t. .1. žirafa. ki bo kmalu izginila tudi iz zooloških vrtov, ako ne bo dovolj zaščiten njen obstoj v nieni domovini. Zelo interesanten je opis (z zemljevidom) Krvnih daritev in čarovnij na otoku Haiti. Številko kateri je priložena lepa umetniška priloga Večer v Kokri po originalu F Krašovca. zaključuje sestavek Nova raziskavania o srcu. »Življenje in svet« izhaia tedensko ter stane celoletno so Din. polletno (zaključena knjiga) 40 Din. četrtletno 20 Din. mesečno 8 Din. posamezna številka pa samo 2 Din. — Naroča se pri upravi: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. * Letošnjf kongres Jadranske Straže se bo v smislu zaključka glavnega odbora vršil v Sarajevu v dneh 22. in 2.3. -unija. Kon gres bo izvolil novega predsednika izvršilnega odbora ter bo reševal celo vrsto društvenih vprašani Oblastni odbor v Sarajevu namerava pri tej priliki prirediti veliko manifestacijo za Jadran. Admiral Stankovič bo predaval o pomenu naše voi-ne mornarice, dr. Ivo Tartaglia pa o smernicah delovanja Jadranske straže« Pri tej priliki se bo priredila v Sarajevu velika razstava slik in fotografij z Jadrana * Mednarodni kongres bojevnikov v Jugoslaviji. Kongres Mednarodne federacije bivših bojevnikov se bo letos vršil v Jugoslaviji Kongres se bo pričel v Beogradu 1 septembra istodobno s kongresom na štga Udruženja rezervnih oficiriev in bojevnikov. Po otvoritvi kongresa bodo obiskali delegati nekatere kraie v Šumadiji Potem se bo kongres nadaljeval v Zagrebu. odkodei se bodo udeleženci podali preko Plitvičkih iezer na naše Primorie. kier se bo kongres zaključil Po dosedaniih podatkih se bo kongresa udeležilo nad 150 delegatov iz 9 zavezniških držav. Največ, okoli 50. iih bo prišlo iz Amerike * Za akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani. Oblastni komisar mariborske oblasti dr. Josip Leskovar ie dovolil prispevek 100000 Din za akademijo znanosti in umetnosti v Liubliani * Naši v Ameriki. V Buenos Airesu v južni Ameriki ie prošli mesec začel izhajati »Slovenski tednik« s podnaslovom »KI Semenario Esloveno«. Približno dvajset tisoč Slovencev se ie doslej priselilo v Argentino, ki so prepuščeni samim sebi in nimajo nikogar, ki bi jih branil, učil in bodril. Zato jim bo dobrodošlo glasilo, ki jim bo pomagalo vsa i z dobrimi nasvet' ter $h informiralo o vsem, kar se godi v domovini Novi list. ki ie neodvisno mfor-cnativno glasiio. posvečeno poduku in zabavi, izhaja vsako soboto v Buenos Airesu, Calle Pasteur 52 ter stane za pol leta 4 argentinske dolarje, za inozemstvo 10 dolarjev. — Naš žužemberški rojak Vehovec. o katerem smo svoiedobno poročali, da te na svojem potovanju preko obeh kontinentov Amerike bil ustavljen ob meti Zedinie-nih držav Severne Amerike in ni mogel nadaljevati potovama ie sedai rešen iz zadrege, ker so naši clevelandski rojaki zložili vsoto 500 dolarjev za »bond«. ki ga je zatrtevala obmejna oblast. Vehovcu ie sedai omogočeno potovanie tud: no Zedinje-nih državah. — V Clevelandu ie umrl Slovenec Frank Hren v starosti 45 let ter Marjeta P?pež. rojena P;rnat. stara 53 Ut, kf zapušča osem otrok Rodom ie bila >z tupnije Sv Gregor na Dolenjskem. • Ameriško • JngoMovetiski klub. Kakor javlja »Jugrulovensk-; frbzor«. ki izhaia v Milwaukee. so v Oevelandu ustanovili c,o-v«nri. Hrvati ir Srbi Ameriko - fugpslo-vensk' klub. ki n*: bo nekak reprezentančni forum cfove^aidrkih lugosfovenov Člani odbora *>• Anton Grdina. predsednik: Janko RoretJ. t»Wk m blagajnik: odborni- ki pa dr. Mally, Gornik, Leban. Mandič, Mihaljevič in Brajdič Prvi odlični gost. ki ga bo sprejel novo ustanoviieni klub v imenu naselbine, bo najbrže slikar Jakac iz Ljubljane, ki pride na obisk v Zedinjene države. Klub namerava povabiti tudi' no^ vega jugoslovenskega poslanika v VVa shingtonti dr Pitamica. da poseti Cleveland * Poučno potovanje dubrovnlškili pomorskih akademikov. Skupina 50 akademikov trgovske pomorske akademiie v Dubrovniku se je s svojimi učiteMi prošlo sredo podalo na poučno potovanie na šolski ladji »Vila Velebita«. Potovanje bo trajalo 25 dni po Jadranskem in Sredozemskem morju. * Nova sekundarna zdravnika Gg. dr. Stanko Lutman in dr. Marjan Houška sta imenovana za sekundarna zdravnika pri mariborski državni bolnici. * Poročil se fe včeraj na Brezjah g. Oskar Adamič trgovec v Liubliani z gdč. Mariio Kogovšek iz Viča. Čestitamo! * Smrtna kosa V Žužemberku je umrl 83 letni g lakob Š k e r 1. urar in posestmk Pogrebzaslužnega in priliublienega moža bo danes ob 18 Čast njegovemu spominu, rodbini iskreno soža!,!e. Inšpekcija pomorskih akademij. Načelnik ministrstva trgovine dr David Korenič se ie podal na inspekciisko potovanie ter bo pregleda! vse naše trgovske pomorske akad?miie na ladranu * O požaru v ruSki tovarni smo prejeli naslednje pojasnilo: Dimnik se ni vnel. kei ga sploh ni in se dim odvaia skozi ploče vinaste cevi. Požar ie povzročil kratek stik, ki ie nastal najbrže zaradi slabega materijala v napeHavi Večie škode ni in so stanovanja v baraki ostala nepoškodovana. Gasili niso tovarniški gasilci, ki iih sploh ni. temveč le člani Prostovoljnega gasilnega društva v Rušah k? so zaposleni v tei tovarni in so s pomočio delavcev •akoi začeli z rešilno akciio. Gasilci iz -Ruš so bili 7e nekaj minut po izbruhu požara z motorno brizgalno na mestu ter takoj lo-kalizirali požar Pozneje so prispeli gasilci 'z Bistrice in končno iz Maribora Teh ne bj bilo treba kl;cati. ker imaio domači ga vani komandant dravske divizje Ljub liančanom splošno znani general Tripkovič k- se ie odlikoval v boiih za osvoboienje naše Koroške Na glavnem kolodvoru so generala Tripkoviča pozdravili sreneral Vu-kovič, šef diviziiskega štaba polkovnik Rnpnik. komandanti polkov celokupni oficirski zbor ter predstavnik: civilnih oblasti in korporacii z velikm županom dr. Vodo-pivcem na čelu. u— Kongres bančnih uradnikov v Ljubljani. V dneh od 18 do 20. t. m se bo vršil v Ljubljani kongres bančnih uradnikov Ju goslavjie Kongresa se bodo udeležili delegati vseh organizacij bančnih nameščencev iz cele države in tudi zastopniki inozemskih organizacij, zlasti iz Češkoslovaške u— Zagrebški akademiki v Liubliani. S popoldanskim potniškim vlakom so včeraj prispeli v Ljubljano sjtršatelii zagrebške filozofske fakultete z nekaterimi profesorji. Na glavnem kolodvoru so iih pozdravili profesorji ljubljanske univerze in mnogi sluša^lij filozofske fakultete Akademiki si bodo danes ogledali razne institucije univerze in druge zanimivosti mesta u— Francosko predavanje na univerzi. Pod pokroviteljstvom Francoskega instituta v Liubliani se bo vršilo v soboto ob Pol 19 v slavnostni univerzitetni dvorani predavanje z prof Reya s skioDtičnimi slikami o predmetu: »Le sentiment de i* an-t'quitč dans 1* art francais (Le Lyrisme) Opozarjamo, da je g. profesor Rey. ravna- telj arheoloških izkopnin v Albaniji, odličen znastvenik in da ie njemu pripisovati mnogo važnik iznajdb, ki so vzbudile pozornost med omikanim svetom. Člani in prijatelji Francoskega instituta so iskreno vabljeni, da prisostvujejo temu predavanju. u— Pri Javni borzi dela v Ljubljani je v času od 26 aprila do 4. maja 1299 iskalo dela 1099 moških in 318 žensk, skupaj 1417 brezposelnih. Prostih mest je bilo 155 moških in 10 ženskih, skupai 165. Posredovanij se je izvršilo 98 moških in 9 ženskih, skupaj 107 Odpotovalo je 19 moških in 2 ženski, skupai 21; odpadlo pa je 36 moških in 35 žensk, skupai 71 brezposelnih. u— Lep praznik. Na včerajšnji praznik smo imeli prekrasno vreme, ki ie izvabilo iz mesta v bujno zelenečo naravo na tisoče in tisoče izjletnikov. Jutranji vlaki iz vse smeri zlasti na gorenjsko so bili natrpano polni. Na kolodvoru je bilo zjutraj zelo živahno Tekom dopoldneva in popoldneva ie vporabilo zelo veliko ljudi tudi avtobuse vseh avtomobilskih prog V okolici mesta le vladalo ves dan izredno živahno razpoloženje Močno obiskana je bila včerai Šmarna gora. zaostajala seveda tudi ni Katarina in so v splošnem ljudje okupirali za kratke ure vse vršiče v bližnji in daljni okolici. Izredno veliko izletnikov se je podalo zjutraj tudi v za Ljubljančane še nekam skriv nosten in doslej le malo obiskan polhov-grajski kot Zvezo s tem prelepim krajem, ki ima tako divno gorsko ozadre. kakor malo kakšen kraj, je oskrbelo Magistrovo avtobusno podietje. ki vzdržava zaenkrat promet le ob nedeljah in praznikih, a bo v bodoče, kakor čujemo uvedlo redneišo zvezo. u— »Grob na severnem tečaju.« Danes ob 14.30 bo priredila ZKD prvo svojo šolsko predstavo z velevažnim filmom, ki nam predočuje v izbornih slikah, s kakimi te. žavami se imaio boriti ekspediciie v arktične pokrajine. Izborno je popisan lov na kita, na severne medvede itd. To je spored ki ga moramo šolski mladini kar naitople-je priporočiti. Šolska vodstva si lahko preskrbe vstopnice po 2 ali po 4 Din za sedež v predprodaji dopoldne v tajništvu ZKD ali od 14 dalše pri blagajni. u— Promenadni koncert Nar. žel. glasb, društva Sloge se bo vršil povodom 10 letnice društva jutri v soboto, dne II. t. m. ob pol 19 v Zvezdi pod vodstvom kapel-nika g Herb. Svetelna. Spored: 1.) Uvodna koračnica; 2.) Rihard Wagner: Lohengrin-potpuri; 3.) G. F Handel: Aieluia; 4.) Ru-binste-n: Asra-pesem; 5.) Beethoven- Eg-mond — uvertura; 6.) Ohlsen: Lotosove cvetlice — valček; 7., Schubert: Ob morju — pesem; 8.) Bardorfer; Slovenske pesmi — patpuri; 9.) Grosch: U boj — koračnica, u— Nezgoda. Patruliajoči stražnik je za- čul v četrtek ob 4. zjutraj iz mestne jame med Vodovodno cesto in Podlimbarskega ulico neko stokanje. Stražnik, radoveden, kaj se godi spodaj ie stopil v jamo in našel tamkaj ležečega na pesku trgovca Ivana D., stanu.iočega v Rožni dolini. D. ie bil po glavi ves obli t s krvjo, ki mu ie tekla iz rane nad nosom. Ko ie stražnik ranjenca spravil iz iame na cesto je ta izpovedal, da se je ponoči ponesrečil in ie v temi zdrsnil s poti v iamo. Ker je ponesrečenec tožil o bolečmah v levem stegnu, so ga odpeljali z rešilnim vozom v splošno bolnico. u— Zopet tatvina kolesa. Poduradnik Marij Prelec, stanuioč v Zeleni jami 70, je imel predvčerajšnjim opravka v Dalmatinovi ulici, kjer je zapeljal svoie 1300 Din vredno kolo v vežo hiše štev. 10 jn ga pustil brez nadzorstva. Ko se ie Prelec odstranil, je kolo že zasedel neznan tat in se odpeljal Ukradeno kolo je bilo modro pleskano. znamke »Adler«. u— Tatinski drohiž. Ana Potočnikova, stanujoča na Karlovski cesti 7, je prijavila, da ii ie predvčerajšniim nekdo ukradel iz stanovanja uro budilko, vredno 40 Din. — Steklar Drago Jiiriša iz Zagreba ie prispel nekako pred 14 dnevi v Ljubljano in se naselil pri neki stranki na Sv. Jerneja cesti, št 19 Juriša ie že dne 1. t. m. neznano kam pobegni ne da bi poravnal razne dolgove. Terezija Benegalija. stanuioča sedaj v mestni baraki na Ižanski cesti ie prijavila, da je bilo tekom zadnjega časa dvakrat vlomljeno v podstrešie hiše št 10. na Kiekovem trgu. kjer ima spravFeno pohištvo. Neznani uzmovič, ki se ie poslužil ponarejenega kliuča. ji ie odnesel za okrog 400 Din posteHnega perila u— Seznam izgubljenih predmetov. Od srede do konca preteklega meseca so bili policiji prijavljeni naslednji izgubi ieni predmeti vsota 1200 Din. 3 vsote od 20 do 480 Din gotovine, več ženskih torbic z vsebino od 50 do 100 Din. 1 bankovec za 100 avstrijskih šilingov. 2 zlati damski zapestm uri. I srebrna moška ura. 1 srebrna tro-krovna ura z monogramom A P.. 1 zlata zapestnica. 1 zlata kravatna igla. 'ogrlica iz kristalnih kamenčkov z obeskom vel:ke-ga kristalnega kamenčka. 1 srebrn uhan z 9 briljanti. 1 kovčeg. več poselskih knjižic in 1 pes hrt riave barve Najdem pa so b'!l naslednji predmeti: več bankovcev od 10 do 100 Din, več zlatih prstanov, med njimi tudi 1 poročni, nekai denarnic z malimi vsotami denarja, 3 dežniki, zastavni listek, svilena šerpa listnica s svežniem klhičev. hranilna knjižica mestne hranilnice v Ljubljani na ime Marjan Koželj, športna čepica in končno — 1 čoln. u— Ure za birmo. F. čuden. Prešernova I. 113 u— Foto-Staut, Kolodvorska 18, fotografira po znižanih cenah ves maj. 644 u— 2?lne obleke In plašče, moderne vedno v zalogi pri tvrdki F. Luklč, Stritarjeva ulica. 81 Radioenian^cijJKo termalno kopališče DOLENJSKA TOPLICE (pri Nnvem mestu). Zdravi trajno in sigurno revniarizim. nevralyne, ženske bolezni itd Edino kopališče, v katerem so vse ko-pališone naj>ra've nad izvirki 37—38" C to*>i;ne Železmiška postaja Straža - Toplice Zabrevajte prospekte Cene iniiane. posebno v pred m po seeoni. Iz Maribora Mariborska redakcija »Jutra« ima telefon številko 440. a— Poslovilni večer generala Spasiča. Oficirski zbor mariborske garnizije priredi v soboto 11. t. m. ob 21. svojemu dolgoletnemu komandantu generalu Dimitriju Spa-siču ki ie imenovan za pomočnika komandanta vardarske divizi.iske oblasti v Bitollu poslovilni večer v dvorani Uniona. na katerega so vabljeni vsi prijatelji in znana g. generala. a— Strah Ima velike oči. V noči od torka na sredo okrog 2., ko je ura duhov že davno minula se je pojavila v okolici koroškega kolodvora bela prikazen, ki je nosila na kolodvor razne časopise, košare, svetiljke in druge predmete. Zagonetna oseba, ki ie v tako pozni uri strašila po ulicah, pa je bila. kakor ie ugotovil vratar koroškega kolodvora, umobolni K. M., ki se je v spodnii obelki sprehaial po mestu in vznemirjal pasante. Tudi ie hodil trkat in budit na okna kolodvorskih pisarn. Končno so ga s pomočjo stražnika spravili na dom v Črtomirovi ulici 8. a— Nesreča pri delu. Predvčerajšnjim popoldne ie zgrabil stroj 30 letnega Al Ka-ci;ana, delavca v pletilnici Hutter. in mu zdrobil levo roko pod komolcem Z rešilnim avtomobilom so ga prepeljali v bolmšnico. a— Drzen v!om pri belem dnevu. V stanovanje Jakoba Cebila v Trubarjevi ulici je včerai med 9 in pol 12 dopoldne vlomil neznan nepridiprav ter iz nezaklenjene omare odnese! 8 m belega platna in raznih oblek v vrednosti 2 do 3000 Din. Policija išče predrznega vlomilca. a— Tatovom pride vse prav. Restavra-terju hotela Mariborski dvor. Andreju Ose-tu, je neznan tat ukrade! iz oddelka za žensko toaleto 40X60 cm veliko stensko og'eda!o v vrednosti 400 Din Pred nakupom se svari. — Na vrtu splošne iavne bolnice se ie poiavil preteklo noč čuden tat Spravil se le nad čebelniak. najbrže v veri, da bo našel nekai medu ali vsaj kaj satovia. Ime! pa ie smolo. Prevrnil ie sicer dva panja, a brez uspeha Najbrže so prebujene čebelice odgnale predrznega vlom'!ca. h Kranja r— Hrvati v naših planinah. Za binkošt* ne praznike priredi zagrebško planinsko društvo »Sl.ieme« izlet v dveh skupinah na naše planine. Ena na Stol in Golico druga na Storžič Razveseljivo je, da se pričet njajo tudi Hrvati zanimati za prelepo in ne preveč poznano »Storžiško kraliestvo«, r— Zanimiv obisk v Siražišču. Pretekli torek so se mud i v Stražišču delegati de= lavskega zadružnega kongresa iz Ljubljane pod vodstvom ravnatelja Antona Kristana in tajnika Centrale delavskih zbornic dr. Topaloviča. Ogledali so si staroslavno si* tarsko in žimarsko obrt. ki slovi po svojih izdelkih po vsem svetu in ki je edina te vrste v naši državi Posetili so Sitarsko in ži. arsko zadrugo in M a., 3rlovo tovar* no za žimnice Posetniki so se pohvalno iz» raz.»i tej domači industriji. Goste sta vo gg. Jakob Bajželj in ravnatelj V. Hlebec. h ŠJfofie Loke šl— Gjurgjev uranak je bila za naše mesto zanimiva in vesela novost, ki so nas z njo seznanili oficirji in vojaki naše garnizije. V ponedeljek zgodaj zjutraj so namreč gostoljubni oficirji povabili me* ščanstvo na Krancelj, kjer so nas pogostili s pečenko in vinom, civilist' pa so moštvo obdarovali s polnimi škatljami cigaret Pri jutranji zabavi je igrala godba dravske dis vizije, da so tudi Ločanke poskočile z vo« jaki v razposajenem kolu Uranak so po= setili vsi predstavniki uradov in mnogo meščanstva, ki je zlasti občudovalo pre» cizne telovadne vaje vojakov Komandant garnizije. g major Bakič je v krasnem go* voru razložil pomen tei>a dne, ki spominja na hajdukovanje srbskih vstašev v boju za svobodo. Prireditev je vzbudila najtoplej* še simpatije in navdušenje za naše krepke Ličane. Hercegovce m Srb'jance — rekru* te, vse je pa navdajalo občudovanje, kako ogromna je razlika med staro avstrijsko in našo mlado junaško vojsko. šl— Razglasi Sreska izpostava poziva vse posestnike prašičev, da se prepreči rdečica, ki dela vsako leto občutno škodo, nai v 14 dneh prijavijo število svojih pra= šičev, ki se bodo zaščitno cepili; Posestni* kom, ki so se poslužili varstvenega cep» Ijenja, se bodo za primer eventualnega pogina prašičev od slučaja do slučaja po* delile podpore od strani oblastnega odbo* ra. Proti vsakemu pa. ki b' zakrivil na= stalo kužno bolezen, se bo postopalo stro* go po zakonu š!— Kolo ukradeno Na veselici gasilnega društva Virmaše pri Škofji Loki dne 5 t. m. je bilo iz garderobe ukradeno novo ko* lo znamke »Torpedo« št 349.609 Kdor hi tako kolo slučajno dobil v nakup ali videl, naj blagovoli sporočiti oblasti ali samemu društvu, ker je s tem da je sprejelo kolo v shrambo kot mlado društvo občutno pri* zadeto šl— Županstvo poziva lastnike psov. da plačajo pasjo takso 60 Din v teku osmih dni Danes zadnjič monumentalnl velefllm Beli š a t o r ali Borba za zvestobo in ljubezen. Romantični orijent. Krasne slike. Ne zamud,te! Predstave ob 4.. lAS„ 9. uri. Telefon 2730. Kino .Ljubljanski dvor.. Z Jesenic s— Pred graditvijo občinskega kopališča na Jesenicah V najkrajšem času začnejo na pobudo mestnega občinskega sveta gra* diti moderno in obširno kopališče v bližini kraja, kjer se potok Jesenica izliva v reko Savo Bazen bo 60 metrov dolg, 25 metrov š.rok ter bo poltg njega zgrajenih večje š-tevilo kabin. Dotok vode v bazen bo na« peljan iz onega dela potoka Jesenica. ki goni žago lesnega podjetja g dr Rekarja. Stroški za gradnjo bodo znašali blizu 300 tisoč Din. S tem dobimo prepotrebno kopa* Pšče, saj morda nikjer v Sloveniji ni toliko prahu in dima ko v naši ozki dolini Ško* da da bo kopališče nekoliko preveč odda* ljeno. Zlasti nameščenci se radi oddaljeno* sti ne bodo m-ogli posluževati kopališča v prostih opoldanskih urah. k T v. v 1 rzica č— Otvoritev Zdravstvenega doma se bliž . z naglimi koraki Še teden dni nas loči od pomembnega dne. ko bo otvorjen v Sloveniji drugi dom, kjer bo dobivala de* ca od najnežnejše starosti do končane šol* ske ali učne dobe vso zdravniško pomoč in vsa potrebna navodila, da si očuva in utrdi raooceno zdravje. Pa ne samo za mladino tudi za odrasle bo dom največjega pomena, saj bo v njem nastanjeno javno kopališče. 8 prh in 2 kadi < prho in mrzlo vodo, kjer se bo za mal denar dveh, od* nosno šesterih dinarjev vsakdo okepal in zahvalil oblastem za dobrodelno ustanovo. Tr/.iško javnost že dane-. ",ozi,.amo. da se na otvoritev '- stojno pripravi in da poka* že, kako zna Tržič sprejemati drage, goste od blizu in daleč. Na hinkoštno icdeljo torej < Tržič k otve itvi Zdravstvenega doma! Iz Zagorja z— Gospod Cesar, član ljubljanskega Narodnega gledališča, kot gost v »Dos brem vojaku Švejku«. V soboto ob 20. ho gostoval pri nas znani komik ljubljanskega gledališča g. Csar v glavni in naslovni vio* gi »Dobrega vojaka Švcjka« Komur je do smeha in dobre volje, naj ne zamudi igre. Iz Hrastnika h— Zika koncert v Hrastniku je sijajno uspel v soboto zvečer. Zal. da udeležba ni bila prvovrstna. Ako ne ho večjega zanima* nja in poseta se v bodoče slične prireditve ne bodo tnogle vršiti v Hrastniku. h— Pretep v Brezrtem. Na dan prvega maja je popivalo nekaj rudarjev v gostilni »Kozele« v Breznem. Ko so se pozno zve* čer odpravljali domov, so se v bližini go* stilne steph. Obdelovali so se z motiko, lo« pato in kolom in je dobil v tem pretepu neki rudar težjo rano na glavi. Zadevo ima v rokah orožništvo. h— Našla se je manjša vsota denarja na cesti p.oti postaji. Kdor jo je izgubil, naj se glasi v občinski ekspozituri v Hrastniku. Iz Trbovelj t— Kočo na Mrzlici ima letos v najemu trboveljska podružnica SPD Oskrbovana je ob nedeljah in praznikih ter na predve* čer teh dni. — Pretočeno nedeljo jc bil naš savinjski Triglav prav lepo obiskan Preko 60 planincev je uživalo z vrha izredno obse* žen razgled. Največ je bilo izletnikov iz Zagreba — članov Hrv plan društva Ru* nolist. — Borna Hansenbichlerjeva koča. ki bo praznovala letos 30Ietnico obstoja, je doslužila in je skrajna potreba, da zgradi* mo novo. obsežnejšo kočo. Agilna podruž* niča že marljivo zbira prispevke. V par le* tih bo — brez večje reklame koča postav* Ijcna! Iz Liutomera Ij— Cvetlični dan V nedeljo, dne 12. t. m., ko se proslavlja po vsej državi materin* ski dan. priredi tukajšnje kolo jugosloven* skih sester cvetlični dan v prid ubogim ma* teram in siromašni deci Nikdo, komur je znana beda širokih slojev, naj ne odreče daru. četudi še tako majhnega Ij— »Pri čaju« Še enkrat opozarjamo na* šo gledališko publiko na fino. duhovito in zabavno igro »Pri čaju«, ki jo vprizori dra* matski odsek Sokolskega društva v soboto dne 11. t m zvečer in v nedeljo, dne 12. t. m. popoldne Nedeljsko predstavo lahko poselijo tudi okoličani, ker imajo ugodne železniške zveze pred igro in po njej. Ker je ta predstava najbrž zadnja pred jesenjo, je tudi zaradi tega želeti številnega poseta. Ij— Novi nasadi. S^kolsko društvo pre* ureja prostor pred Sokolskim domom v nov< cvetlične nasade/ ki bodo vnan'e li* ce imnozantne stavbe v nemali meri dvig* nili. Dela vodi br Žagar, ki je tudi pred* sednik Olepševalnega društva. Sporočam v svojem in v imenu svojih sester vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena majka, gospa FANI KNAFLIČ, roj, REPINOVA po dolgi mučni bolezni. prev!dena s tolažili sv. vere, snoči mirno v Bogu zaspala. Položili jo bomo jutri, v petek ob 4. uri popoldne, na pokopališču v Šmartnem pod Šmarno goro k večnemu počitku. Prosimo tihega sožaija. Zg. Gameline. na Vnebohod 1929. Brez posebnega obvestila. Josip Fr. KnafliČ. Koncert ge. Pavle Loršetor« 4 v Ljubljani Pti »roji ve^ettspeSmu turneji v Ameriki m jc «a. Lovšetova, liuMjeaka liubl.fanike koncertne pi*WSke, povrnila, obdana s triurni fom, v Ljubljano ter priredila sinodi svoj ptrvi koncert, ki Je biJ posvečen ameriškim koncertnim in popularnim točkam. O njej ie mogoče le reči, da it vsestranske- obdarjena pevska: ilas sani ji aveni »rebrivD čisto, brez vsakršnega, neprijetnega prt-datfca, v tehniki je popolna, njena izgovarjava Je idealna. Kot iote.rpireti.nja posveča svoje znance in svoja čustva ponajveč pesmim liričnega rast roja; z a t<> jo usposabljata tudi nežna, jasna artiiku!arija ia vzorna vokalizacija. Vsi registri glasu so irtnačeni. Višina doni polno, »ma-#ovrio, v srednji !e«i na.jde pevka izdatne tone. V vsem vzor konceftnega petja in veselje pokušat'. Spo«red sam ie, kot že rečeno, navajal samo ▼ Amerika popularne in največ pete autotrje. Uvodoma biblijska hi.rn.Tia J. P. Scotta (ki oči-všdno s Cyri!lom Soottom ni v nikateem duševnem sorodstvu), preprosta, v poljudnem oerieve-nem slogu zložena pesem. Sledila je skladba »I wiil go with my father a p!ou.ghin«« skladatelja Rceera Omltera. Njegm-o rme je znano po vseh deželah anglosaksonskega Jezika in je morda med resnimi skladatelja najpopularnejši. Navedena pesem se odlikuje po svežosti ter po «*sk)vixitno izbranih harmonijah. »The night w«nd< (Nočni veter) Rolanda Farleya, Frank la Forgeova popevka »Pridite na svetli pirod«, P. Cu.nranova »Ob zori«, znanega E. Nevina »Roini venec« ter C. \V«.kefield-Gad>manova »Ne kliči me več!« so pesmi, ki približno morejo predstaviti poslušalcu povprečni miveau umetne glasbe pri angleškem narodu, ki je trenutno skoro na isti v«Č.ni, kot so bili pri nas nekoč Volarič, Foerster itd., samo prof hijeno in tehnično bolje tundirano. Lahka, vsakemu umljiva, precej banalna in poceni roeloditet. z mehko, ne-karateteristično in nerazbUTljivo harmonizacijo, prototip nwrnega, predvojnega meščanskega življenja. občutenja in hotenja, kakor je očividno ie doma v dežetah blagostanja, bi pa je našo Evropo že zdavnaj zapustilo. Prt nas smo res da že daleč preko te vrste čustvovanja; izgleda pa, da je anglosaksonski rasi prirojeno in priljubljeno. Druga polovica sporeda je navajala tri zamorske duhovne pesmi (negiro spirituals), ki jih je že pred nekaj leti deloma zapel pri nas ameriški tenorisit W. Gwin, v priredbi Horace T. Burleigha. Ta priredba je doka1) priprosta, vendar verna in hvaležna, zato ji množi pevci dajo prednost pred drugimi, usmetnejšimi. »Negro spirituals« so pesmi, ki jih pobožni m otroško naivni zamorski delavci na plantažah pojo v svojo uteho. Večinoma so to improvizacije, kj se od slučaja do slučaja spreminjajo, ki imajo za pod-iajjo kaiterifcnM biblični tekst, pridi®o ali razlago, ali pa premisli«vanje o žalostni usodi in končnem plačilu pravičnim, ki ki se odlikujejo po poipc-lnorrva samonitoli, sila razviti metodiki ter s:nko-pirar,i ritmiki. Ga. Lovšetova jih je zapeta v originalu, t. j. v samorsko kommipframi afi.EiešoimFrom the lan d oi the sky-ib!ue vvater« Noe;urno« in istega skladatelj »Kaj je pesem?« so istega značaija kaikor r gora j navtdene ter so žele vsled svoje serrti-jTremilne metodike mnogo odobravanja. Pevki, ki je z neverjetno lahkoto obvladala ves dokaj dolgi spored. sta bila poklonjena dva lepa šopka •ter jo je publika aklaimirala z navdušenjem. Morala, je dodati, oz. ponoviti nekaj pesmi, da se je mnogoštevilno občinstvo, ki je natpolnilo dvorano skcca<: do zadnjega kotička, slednjič razšlo. >fal ne pmzabim pohvalno omeniti njenega partnerja pri Mavšmju. g. Marjana L5pw§ka, ki j« t izredno prilagodenostjo sledil ipe-vkini interpretaciji ter mnogo pripomogel k uspelemu koncertu, k< je do&azai znova, da si v tujini nismo mogli želeti boljše interpretirale naše pesmi, kot je ga. P. Lovšetova. L. M. š. Pianola •• knenuje najnovejše godalo, Id sa nosiš lahko v iapu. S pihanjem v poseben ustnik ln c rr-tea|etn posebnega ročaja, ki Je v zvezi z srfas-Mnfot valjem, mu izvabljaš baje zelo prijetne flasove k melodije. Sviranje na to godalo torej nI bogve kakšna umetnost. NOGAVICE z ŽI60M Iz življenja in sveta Novi ameriški dolarski bankovci Amerika bo obnovila svoj papirnati denar, ki bo za polovico trpežnejši od sedanjega — Bankovci bodo manjši in se bo zanje porabilo 1,272.000 kg papirja Ameriška vlada se že delj časa bavi s načrtom za obnovitev svojega papirnatega denarja. Izmenjati hoče štiri milijarde bankovcev in jih nadomestiti z novimi, trpežnetjšimi. Stari denar, ki je v obtoku že več desetletij in ki ni videl samo Ameriko, ampak tudi Evropo, posebno v dneh denarne inflacije, bodo požrli plameni. Poglavitni razlog za izmenjavo denarja je baje umazanost in obrabljenost bankovcev. 2e leta in leta se čujejo pritožbe, da povzroča avtomobilska industrija denarju nepregledno škodo. Bankovec se zamaže z oljem ali bencinom in postane nadležen predmet v lastnikovi denarnici. Je pa še nekaj drugega, kar vodi ameriško vlado pri obnovitvi dolarskega novca. Papir, ki je sedaj v prometu, prenese komaj 2000 kratno uporabo, dočim bo materijal za nove bankovce vsaj 3000 krat uporaben. Napravili so poskuse, ki so dokazali, da se bodo dali novi dolarji do 6000 krat zganiti, zložiti, zviti in zmečkati, pa bodo še vedno lepi. Seveda pa bodo tudi v novi emisiji trpeli bankovci manjših vrednosti mnogo občutnejše kakor velik denar po 100 ali 500 dolarjev. Kakor povsod, vodi tudi pri obnovi bankovcev ameriško vlado načelo šted-Ijivosti, znak dobrega in smotrenega gospodarstva. Novi bankovci bodo manjši od dosedanjih. Ker bodo znašali skupno komaj dve tretjini sedanjega obsega, bodo tudi banke prihranile eno tretjino dosedanjega prostora, ki so ga porabile zanje. Sploh obetajo novi bankovci povzročiti veliko revolucijo v industriji. Registrirne blagajne se bodo morale pre-ustrojiti. Denarne shrambe bo treba obnoviti in jih nanovo predelati. Tudi denarnice dobe novo obliko. Takisto za-lepke. v katerih pošiljajo Američani denar iz kraja v kraj in po svetu. Ta procedura bp precej dolga in bo trajala pet let. Štiri mesece in pol bo sedem prvovrstnih graverjev izdelovalo samo eno ploščo za tiskanje ene same vrste bankovcev. Tako skrbno pripravljajo Američani nov denar, ki ga seveda ne bo lahko ponarediti. Novi denar pride v obtok 1. 1934. Mesto dosedanjih 39 dolarskih vrst jih bo po novem komaj II. Papir za bankovce bo izdelala ameriška državna tiskarna, ki bo porabila zanj 200 milijonov metrov lesa. Iz njega bo pridelala 1,272.000 kg papirja. Ljubezenski obračun na pariškem buljvaru Pred dnevi se je odigrala na pariškem Velikem buljvaru krvava ljubezenska drama. Plesalec pariške opere Alfred Bousserin je streljal na znanega mar-sejskega boksarja Francisa Younga. Povod obračunavanja med nasprotnikoma je bila ženska, plesalka Andreja Marise. Marise in Bousserin sta naštudirala skupno z boksarjem nekaj plesnih točk. Vsi trije so se zanašali drug na drugega in so si obetali od skupnega plesa masten zaslužek. V začetku vaj za nastop je ljubimkala Marise z boksarjem, pozneje se je nagnila na stran plesalca Bousserina. Pravijo, da je bil ravs med tekmecema strašen, prizori pa tudi zelo hrupni. Boksarju je bilo slednjič tega dovolj. Jel je zasledovati tekmeca. Res se je ponudila prilika, da je zasačil plesalca in plesalko v bližini Montmartreškega buljvara. Stopil je k Marisi in jo skušal pregovoriti, naj se vrne k njemu. Trojica je tako razgrajala, da jo je ka-vamar postavil na hladno. Na trgu pred kavarno sta začenjala boksar in plesalec streljati drug na drugega. Bousserin je svojega nasprotnika težko ranil, jabolko spora med tekmecema, zapeljiva Marise, pa je postala junakinja večera in se zdaj vsak dan z novim kavalirjem šeta po Velikem buljvaru... Nevesta dvema, žena samo enemu V rodbini knezov Thurnov in Taxi-sev v Monakovem se je zgodila reč, ki jo plebejci redkeje doživljamo. Koncem januarja je bila napovedana v Regens-burgu na Nemškem poroka princa Rafaela. sina kneza Thurna in Taxisa s princeso Ilzo, hčerko tajnega svetnika in feldmaršallajtnanta princa Lamorala^ ter njegove žene, princese Antonije Schaffgotscheve. Poroka pa se je razdrla. Nevesta, ki je bila že zaročena, se je naenkrat odrekla ženinu, češ, da mu ne more postati zakonska družica. In zakaj? Ker se je zaljubila v njegovega brata Filipa Emanuela ... Storrja je tem pikantnejša, ker se je zveza razdrla v trenutku, ko sta imela ženin in nevesta stopiti pred oltar in si priseči večno zvestobo. Svatje so bili že zbrani, ženin je prišel v črni obleki. Čakali so le še na nevesto. A neveste ni bilo od nikoder. Dan pred dogodkom je namreč obiskala svoje starše in Konec velike mornarice 21. Junija 1919 Je svet »reteoetHa vest, da Je skoraj celotna nemška vojna mornarica, 68 bro-dov vseh vrst, razen treh, internirana v Scapa-Flowu (Orkneysko otočje), Izginila v morskih valovih. Maloštevilni nemški mornarji in častniki, ki so Jo na antantin ukaz pripeljali v ta *dfv, to *e bili aa skrival domenili, da Jo rajši potopijo, nego da bi Jo predali nasprotnikom. Dolga leta Je počivalo brodovje na dnu morja, I. 1924. je dobila neka londonska družba dovoljenje, da ga dvigne in proda za »turo žeiezje. Po dolgem trudu se Ji je res posrečilo rešiti 29 torpiHjark fn 3 težke oklopnice, potem se je delo vedno manj rentlralo in, kakor poročajo, ga bo popolnoma opustila. Slika nam kaže eno Izmed rešenih križark, »Hindenburg«, na dan, ko jo Je lastna posadka skušala potopiti. Na nizkem dnu Je nasedla in ji del jamborov in ______dimniki molijo Iz vode Najboljše, naftrafnege. zato Radio X. želi vsem cenjenim poslušalkam in poslušalcem lahko noč...« (Karikatura francoskega slikarja Jeana Chaperona.) je očetu in materi razodela, da se je njeno čustvo do Rafaela ohladilo, zato pa je v jijej vzplamtela ljubezen do Filipa. Nu, starši so rekli, da je prav tudi tako in zdaj bo poroka s Filipom letos v septembru. Seveda, če se nevesta zopet ne premisli. Dve duši in eno telo Ameriški listi so nedavno zabeležili novico, da bi se gospodična Gibb, ena izmed sijamskih dvojčic, ki sta v Ameriki silno popularni, rada omožila. V ta namen je podvzela potrebne korake pri pristojni oblasti. In morda bi bila danes že zakonska žena, da ni oblast odbila njene prošnje z motivacijo, da ima nevesta pač svojo dušo, ne pa tudi svojega telesa, katerega mora deliti s svojo, nanjo navezano sestro. Moža Gibbove bi lahko obdolžili bigamije v tistem trenutku, ko bi postal zakonec. Miss Margareta Gibb odklanja to čudno razlago o dveh dušah v enem telesu in tudi noče nič slišati o bigamiji. Pritožila se ie na višjo instanco in upa, da bo dobila to pravdo.__ Če novinar ni vešč jezika Pri prvomajniških pouličnih nemirih v Berlinu je bil po nesreči ustreljen avstralski novinar Mackay, mož, čigar smrt obžaluje vse angleško časopisje že zaradi izrednih okoliščin, v katerih je žrtev izdihnila. Mackay je šel, kakor drugi inozemski novinarji, na cesto v mraku. Stopal je v eni vrsti s tovariši, ki so pasirali neko ulico, ki je bila zaprta in je imela prost dohod samo zaradi tega. ker se je morala policija trenutkoma premakniti v soseščino. Tam so padali streli. Novinarji so prišli na ta način v dotik z demonstranti in tudi s policijo, ki jih je svarila, naj ne hodijo nevarnosti preblizu. Mackay je preslišal svarilo ali pa ga ni razumel, ker je bil šele kratek čas v Nemčiji. Šel je preko dovoljene meje, postal žrtev položaja in padel od krogle, ki gotovo ni bila namenjena njemu. Vzrok prepira in pretepa Londonska ulica. Dva mlada fanta se začneta grdo gledati. Kričanje, zdai pa zdaj se spopadeta. To se res zgodi, ko se je zbralo okoli njiju že precej ljudi in ko tudi v bližini postajajo in gledajo, kako se bo razvil napad med mladeničema. Fden zagrabi drugega za srajco in vleče in suje, kakor da mu jo hoče raztrgati na drobne kosce. Ženske se zgražajo in kličejo policaia. Fanta se pa še vedno ravsata in v"' "ta za srajce. Ko je krik in razburit -t na višku ter je pozornih na borilca že veliko število ljudi, se ta izpustita, nasmejeta in potegneta pred občinstvo plakate, ki nasvetujeio. da naj vsi kupujejo srajce pri tej in tej tvrdki. ker so tako močne, da se ne dajo raztrgati... Ogenj pokončal milijonsko mesto Milijonsko mesto Hangčau, metropola kitajske province Čekiang, je postalo, kakor smo že poročali, žrtev požara. Hangčau je središče kitajske svilene industrije. Ogenj ga je popolnoma uničil. Škodo cenijo na 30 milijonov dolarjev. Hangčau je znamenito mesto tudi po tem. da je bilo središče islamizma v kitajski deželi. •ILLfc^ Učenko ki »e želi priučiti kuhanja eprpjine takoj večja re?t*v racija. Naslov v Ojjlaein'm oddelku »Jutra«. 12442 Starejšo žensko k) mora biti dobra kuh.nri fi ter položili nekoliko kavcije, sprejmem za vodstvo gospodinjstva k staremu, bolehnemu jrofportu — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12441 Urar. pomočnika mladega in spretnega v malih delih, svreime Jo<«ip Fabjan, nnr r Črnomlju. 12432 Mizarja-modellrarja prvovrstnega strokovnjaka ia iidelavo modelov i T umetnega kamenja, sprejme Ivan Ogrin, stavbenik v Ljubljani, Grubarjevo nabr it B. 12*51 Strojnik dobi takoj namešCenje. Ponudbe na lesno industrijsko družbo Razboršek & 2uraj, Slov. Bistrici. 12S35 Vrata za garažo ter žično vrv za apnenco proda Cvek, Kamnik. 12343 Puhasto perje razioSiljam po povzetju najmanj 5 k? po Din 38 kg Izkoristite priliko, dokler traja zaloga L Brozovič. Zagreb, llica 82 Kemična čistilnic« perja. 189 Kratek klavir črn Bosendorfer, zelo dobro ohranjen, prodam. — Našlo* v oglasnem oddelku »Jutra«. 12557 Brivski pomočnik samo nerfektna moč, po možnosti dober onduler, ki renektira ia trajno mesto, more nastopiti takoj pri Vjekoslavu Giurinu v Mariboru. Jurčičeva 9. 12332 Kovaškega pomočnika dobro uvežbantga v pod-kovanju konj, volov in »?eh drugih kova.šk:h delili »prejme takoj Franc Kre-meseo. Metlika. 12329 Kroj. pomočnika prvovr^tnpga delavca za velike kose sprejme takoj Franc Avaič, Komenskcga ulica 36. 12549 Kroj. pomočnika dobro izurjenega v velikih delih, sprejme 1 Kuril j, modni salon, Turjaški trg $t. 1. 12j<>0 Trgovskega učenca krepkega in zdravega sprejme v trgovino mešan, blaga Ivan Razboršek, Šmartno pri Litiji. 12551 Prodajalka mešane stroke, želi preme-niti službo s 15. julijem. Naslov v ogla-snem oddelku »Jutra«. Osebni avto »Daiminr«. popolnoma v dobrem stanju, 22—27 k. s., tenino-zeleno pleskan. skoro nove pnevmatike, 1 rezervno kolo, 4—Ssedežni. težak 980 kg. rabi zelo malo bencina, razsvetljava na karbid. tafcsa plačana, se za 18.000 Din takoj proda. Voz se lahko ogleda v Mojstrani ali na Jesenicah in ;e pripraven za gg. potnike ali na deželi za avtotakso. — Vprašanja na ravnatelja Mihajla Rozman-a. Mojstrana, Oorenjeko. 12552 Krasna prilika se Vam nud z nakupom posestva, ohsegajočega hišo z 2 sobama, kuhinjo kletjo Poleg nje je lepa kapelica, okoli hiše vrt. lej sadonos-nik, lepa njiva in nekaj travnika. Posestvo leži blizu farne rerkve in šole, je v dobrem »tanlu. prb.ftvno za obrtnika ali vi>okojenra — tudi za gostilno, oddaljeno 2erila lepo in natančno izvršujem po izjemno nizki ceni — J^lvjg Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 12108 Natakar-jelonoša ki govori več jezikov, želi službo v mestu ali kje za sezijo. Pi=mene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Jelonoša«. 12558 Šofer zanesljiv vozač, z večletno prakso, želi službe. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv šofer«. 12445 Ajdovo moko po 5 D;n, fia zdrob it argentinske koruze po Din 4.30. fino moko It 0 iz banaike p&enice po Din 4 30 razpošilja od 25 kg naprei Pavel Sedej. umetni mlin, Javornik. Gorenjsko 10254 Lep nagrobni spomenik prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 125 38.000__ FIAT, 501 Šport. 4sedežni, no-ve gume. nova streha in novo DUCO ličan, > 32.000__ ROLAND PILLAIN. 35 HP. 4 cil„ 4 27.000.— PEUGEOT, 4 15 HP, mali pol-lovorni. dvosedežni, z novo pnevmatiko, > 19.000— PEUGEOT. 3n HP, mala 4se-dežna športna tipa » 30.000— iT TRDEN. 24 H P, Sedežni, v dobrem stanju > 25.000— APSTRO FIAT. 35 HP, 4 cil., 6sedežni. » 15.000— AUSTRO DAIMLER. z dvojno karoserijo, zaprlo in odprto, fisedežni. 65 HP, 6 cil., > 45.000__ S. A. M., športni dvosedežni, 30 HP, 4 cil., > 20.000.— RENAULT OMNIBUS, 16se-dežni. model 1928, 35 HP > 52.000.— Vozovi » vojovno pripravnem stanju, i deloma že plačanimi taksami za letošnje leto. Informacije daje: V. & M. Barešič & Co., Ljubljana DUNAJSKA CESTA 12, fijlavno zastopstvo CHEVROLET avtomobilov I—MBMBMIff IIIBIHH.*«—— * JUTRO « St. 108 6 Petek, 10. V. 1929 Michej Zevaco: 120 V krempljih inkvizicije Zgodovinski roman. »Pardailian! Peklenski Pardaillan!... Tedaj je res ušel smrti, kakor je bil napovedal! Vstal je iz groba, v katerega sem ga živega zazidala! In zdaj se roga mojim besedam, da hočem obnoviti Karlovo državo... In jaz sem sama! Brez kazni me bo zasmehoval. Nikogar nimam, da bi mu porinil bodalo med pleča... ko bi bila baš tu najlepša prilika!...« Niti malo ni trepetala za svoje življenje. Ali ji vobče ni prišlo na um, da utegne Pardaillana, ogorčenega po njenem zločinstvu, vendar že miniti potrpežljivost? Kako lahko bi jo zadavil v tej podzemeljski samoti! Ali pa je bila morda uverjena, da njena ura še ini prišla? Tudi to je bilo mogoče. Vsekako se zase ni bala. Tem neizmerneje pa ji je bilo žal, da ga ne more dati zabosti, čeprav se ji v svoji brezmejni predrznosti sam nastavlja — in to brez orožja v rokah! To obžalovanje je bilo tako skeleče, da je vzdignila oči proti nebu, kakor bi klicala Bega na pomoč____ In tedajci je v temi zagledala Centuriona, ki ji je obupno mahal Z rokami, češ: »Zadržite ga nekaj trenuiikov, da skočim po ojačenja! To pot ga Imamo!« Favsta ie to takoj razumela. Vedla se je tako, da je Pardaillan nehote sedel na zadnjo klop na levi strani ploščadi, to je v edini kot dvorane, kjer ni bilo ne vidnih ne -nevidnih vrat — vsaj Favsta je bila uverjena, da jih ni. Računala je, da bo stal po tem takem Pardaillan v trenutku napada daleč od vseh izhodov, oborožen samo z bodalom — to podrobnost je bila takoj opazila. Težko je bilo misliti, da bi ob takih okolnostih odnesel zdravo kožo. To pot je bil predrznež v pasti, iz katere ni bilo rešitve! Rekli smo, da je sedel vitez v zadnjo klop, na mesto, ki mu ga je pokazala. Ona rr red 170 Din. broš. 140 Din. Naroča se v Gnjigarni TltsGevtte »adruge v Čjuhljam, (Prešernova 64 L. MIKUŠ Mestni trg št 15 Tvorni ca dežnikov, zaloga sprehajalnih — — Palic-- SOTO CHRYSLERJEV IZDELEK Zmožnega in dobro vpeljanega potnika za vino sprejme veletrgovina. Ponudne pod šifro „Potnik z v nom" na podružn co .Jutra" v Ma iboru. o 4/ Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v »Jutru" Samo iz originalne uflobanttt«* patent-mohe $e tloKva najboljše pecivo: Dc Soto Si* meri 14 čevljev. Lep in velik voz, šestcilindcrski voz, popoln do zadnjega dela, ne da bi pri tem ceni na ljubo itedili. Njegove čudovite vrline io posledica največje zmožnosti v produkciji. Odprite široka vrata in zagledali boste naravnost genijalno opremo. Prostor, ki napravi vsako vožnjo za užitek I Pazite na enostavnost rokovanjana sigurnost Lockhead notranječeljustnih zavor s hidrauličnim učinkom na vsa štiri kolesa. Pog!ejte moč njegovega brezglasnega stroja. In kako mirno je poslušen najmanjšemu pritisku. In pomislite - za tem šestcilinderskim vozom in njegovo celokupno dovršenostjo stoje produkcijska iskustva in pripomočki Chryslerjevih tvornic. Ali Vas smemo povabiti na poskusno vožnjo? Vprašajte — in izvedeli boste vse podrobnosti. Šestcllindersk! molet »hokeja efekta. Leži na podlogi Iz gumija. Sati so Izdelani it Invar Jekla. Kart« |« zračen. Mazanje polom visokega pritiska, čistilec zraka. Čistilec za olje. Dovajanje pogonskega sredstva z nizkim pritiskom. Termostatična regulacija hlajenja. Hidravlična notraniečeljustna zavora Okovani deli so eromiranl. Prostorna, luksuriiozno opremljena karoserija. Stikalo za žaromete na volana Električni kazalec za N N I E S, DVOftAKOVA U L. 3, LJUBLJANA De Soto Motor Car*. Division of Chrysler Motors. Detroit. Midtigan. "j" I Potrtim srcem javljamo tužno vest, da je naš predobri oče, stari oče, tast. brat in stric, gospod JAKOB ŠKERL urar in posestnik v Žužemberka po dolgotrajnem in mučnem trpljenju danes ob 20. uri v 83. letu starosti, previden s sv. zakramenti, boguvdano preminul. Pogreb predragega rajnika se vrši v petek, dne 10. maja ob 18. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v Žužemberku. V ŽUŽEMBERKU, dne 8. maja 1929. Škerl Neža roj. Peitler, žena. Škerl Jakob, trg. in pos.. Zagradec, sin. — Hotko Amalija roj. Škerl. hčerka. Hotko Alojzij, trg. in post. v Žužemberku, zet. Skerl Reza roj. Mahajc, sinaha. S lahko. Dušan, Ljubica, Sonjica in Me-litka Hotko, vnuki in vnukinje. Nina Škerl, vnukinja. Jjl Posojilnica v Žužemberku, sporoča žalostno vest, da je danes ob 20. uri po do got ajni in mučni bolezni umrl njen 27. letni član načelstva, gospod Jakob Škerl urar in posestnik t Žužemberku Pogreb bla^eg velezaslužnega pokojnika se bo vršil v petek, dne 10. maja ob 18. uri z hiše žalosti na farno pokopališče v Žužemberku. Slava njegovemu spominu! Žužemberk, dne 8. maja 1929. r-'* - • "i/V.. V ' Urejuj c D*<"fu. Kavtjia Izdaja za konzorcij «jctra» Adoli Ribnikar. Za Narodno