Leto (H.* štev. 187
tzhatm ob 4 glutraf.
Stane mesečno 10-— Din za inozemstvo 20-— m
Oglasi po tarifo. Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/L Telefcm št 72.
V Ljubljani, četrtek dne 10. avgusta 1022
rOsUUH
Današnja številka 1 Din - 3 K
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Upravnlštvo:
Ljubljana. Prešernov: ul. št. 54. Telef. št 36
Podružnice:
Maribor. Barvarska ulica
štl. TeL št 22. Celie, Aleksandr. cesta.
Račun pri poštn. čekov, zavoda štev. 11.812.
Današnja številka *Jutra* obsega osem strani in stane 1 Din.
Ljubljana, 9. avgusta.
V Londonu grozi izbruhniti kriza antante. Konferenca francoskega ministrskega predsednika Poincaieja z LI.oydom Georgeom dokazuje v celem svojem poteku da obstojajo med Fran-eijo in Anglijo globoko segajoča nasprotstva v" nazorih na glavni problem Evrope: nemške finančne obveznosti; izvirajoče iz mirovne pogodbe.
Problem je grandijozen po svojem obsegu in po svoji kompliciranosti. Dosedaj je Nemčija izplačala zaveznikom 415 milijonov funtov šterlingov vojne odškodnine. Plačevanje se je vršilo z neprestanimi krizami. Nemčija je od vsega početka porabila vsako priliko, da se svojim obveznostim izmakne in da z diplomatičnimi intrigami, zlasti z izigravanjem Francije proti Angliji, razrahlja antanto ter doseže svoj veliki cilj — revizijo finančnih mirovnih pogojev. Res je, da gospodarska_ situacija Nemčije postaja vedno slabejša in da konstantno padanje nemške valute žene nemško državo v katastrofalne težkoče. Res je tudi. da pomenja finančna propast Nemčije veliko opas-nost za ozdravljenje gospodarskih prilik cele Evrope.
S tega stališča motri Anglija danes nemške obveznosti. Angleški državniki smatrajo, da je treba dati Nemcem olajšav in oddiha, ker bo sicer nastopila katastrofa in bodo zavezniki sploh izgubili možnost, dobiti še na-daljna odškodninska plačila. Anglija rada vidi, da je Nemčija slaba, toda njeni politiki ni všeč. da bi bila pre-t-laba. Anglija si ne želi še jačje po-maknrtve evropskega ravnotežja proti zapadu.
Francija je v drugem položaju. Obnova njenih porušenih provinc je brez nemških reparacijskih plačil nemogoča in vsaka reparacijska kriza izzove v Franciji notranje gospodarske in politične pretresljaje, jd občutno kvarijo normaliziranje življenja francoskega naroda. Francoska je tudi uverjena, da Nemčija namenoma sabotira izvrševanje svojih mirovnih obveznosti in trdi. da Nemci umetno kvarijo svojo valuto, uprizarjajo gospodarske krize, samo da bi se izognili plačevanju in oškodovali Francijo.
Neposredni povod sedanjmu težkemu stanju je dalo dejstvo, da je Nemčija odklonila nadaljno plačevanje takozv. kompenzacijskega dolga. Po!eg_ vojne odškodnine morajo namreč nemški državljani preko takozvanih kompenzacijskih uradov, za katere zopet garantira nemška država, plačevati zavezniškim upnikom svoje predvojne obveznosti v mesečnih obrokih po 2 milijona funtov šterlingov. Maja meseca je Nemčija zahtevala reparacijski moratorij. Koj nato je zaprosila tudi za odgoditev kompenzacijskih plačil.
Po mnogih predhodnih razpravah je francoska vlada energično odbila kompenzacijski moratorij in Poincare je poslal nemški vladi dne 1. avgusta ul-timatum, ki zahteva do 5. avgusta pozitiven odgovor Nemčije, da bo do 15. avgusta, zasiguran mesečni kompenzacijski obrok nd 2 milijonov funtov. Nemčija je odgovorila, da. ne more plačati ter zahtevala znižanje obroka, odnosno moratorij.
Tako so Francozi tik pred sestankom londonske konference, na kateri naj bi prišlo do sporazuma glede na-daljnega enotnega nastopa antante proti Nemčiji, pričeli izvajati proti Nemcem silne finančne represalije ter so pričeli proti njim z novo, sicer ne- j krvavo, pa navzlic temu zelo pogub- j no vojno.	# j
V pondeljek je prispel Poincare v London, da se dogovori z IJoydom Ge-oreeom. Konferenc se udeležujejo tudi italijanski Schanzer ter belgijski in japonski festopnik. Angleška osnova za sporazum je reparacijski moratorij do konca 1922 in znižanje kompenzacijskih obrokov, francoski projekt izhaja s stališča, da je treba poseči Ie po pravih sredstvih, pa bo Nemčija že izpolnila svoje obveznosti. Na prvi pogled je razvidno nasprotstvo v osnovah in je razumljivo, da, je silno težko najti kompromisno formulo. Francija je precej izolirana; Italijani in Japon ci so na strani Anglije, pa celo Belgija ni povsem solidarna s Parizom. Diference so za nadaljni obstoj antante največjega pomena. Ako se konferenca razide brez rezultata, potem je na-daljno sodelovanje Francije in Anglije po likvidaciji vojnih posledic onemogočeno in kriza antante je otvorjena, v Evropi se prične novo grupiranje, ki je v dobi obče mednarodne nesigurno-iti onasno za vse prizadete narode.
Naši beli Ljubljani!
Podpisano starešinstvo iskreno za- j sto. Prepričani smo, da si LJubljana hvalja vse prebivalsvo našega mesta,! zopet nadene slavnostno lice in da ki je ali z vidnimi znaki ali z vzkliki j tako okrašena ostane do konca zlet-radosti in navdušenja obnovilo svojo i nih dnL Saj je želja nas vseh, da pozornost do Sokolstva ob U. pred- i vsak, kdor nas obišče, ponese s se-zletnem dnevu! Ob teh predzletnih boj o naših bratskih sprejemih najlep-dneh je naša bela Ljubljana v polni še spomine In o lepoti našega mesta
meri izvršila dolžnost bratstva in gostoljubnosti!
Začenjajo se zletnl dnevL Gosti, bratje, sestre že prihajajo v naše me-
najugodnejše v tiske!
ZDRAVO! Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza.
Prihod mednarodnih
telovadcev v Ljubljano
Prihod Luksenburžanov in Belgijcev.
Danes ponoči okrog polnoči so se pripeljali z gorenjskim vlakom, ki je imel skoro dveurno zamudo,, v Ljubljano Iuk-senburški in belgijski tekmovalci za mednarodno telovadno tekmo. Tudi f ranco-zi so bili prvotno najavljeni s tem vlakom, a so v zadnjem hipu spremenili smer potovanja in prispejo v Ljubljano tekom današnjega dne preko Trsta, dočim so Belgijci in Luksenburžani potovali preko Nemčije in Avstrije (Monakovo, Solnograd, Jesenice). Bili so na potu skoro tri dni.
Na kolodvoru je pričakovalo odlične goste odposlanstvo saveznega starešinstva, poleg njih pa tudi večje število Sokolov in drugega občinstva. Gostje so bili kljub naporni vožnji prav čili in so se živahno in prisrčno pozdravili z našimi Sokoli, ki so jih nato spremili na odkazana jim stanovanja.
Luksenburška gimnastična zveza je poslala v Ljubljano 13 članov in 1 članico. Tekmovalno vrsto vodi znani luksenbur-ški gimnast g. Duche. Telovadci imajo s seboj tudi svoj prapor.
Belgijcev je došlo 15, med njimi tri dame. Telovadci imajo enake slamnike, ovite z belgijskim narodnim trakom (črao-rumeno-rdeč). Drugače so potovali tako Belgijci kakor Luksenburžani y civilnih oblekah.
Prihod čeških Sokolov Iz Bolgarske.
Z nočnim beograjskim brzovlakom, ki je imel tudi precejšnjo zamudo, je dospela ob pol 1. na zlet deputacija 10 članov češkega Sokola iz Orehovice v Bolgariji. V deputaciji je 9 gospodov in 1 dama. Dopotovali so v civilu, imajo pa s seboj zastavo in kroje.
Prvi domači udeleženci.
Po dosedanji prijavi prispe danes zju-
Fašisti zmagali na vsej črti
PROGLASITEV DEMOBILIZACUE. - NEMIRI SO PONEHALL
Rim, 9. avgusta. (Izv.) Vodstvo soci- zopet nastopili Milanski listi poročajo, jalistične stranke je izdalo manifest v da so fašisti sestavili listo oseb, kate-katerem naglasa, da 6e ne čuti prema- rim je bivanje v Milanu pod kaznijo ganim in napoveduje novo zbiranje i prepovedano. Med njimi so tudi Tre-prcletarskih moči. Izjavlja tudi, da | ves in Turati in 70 drugih oseb iz Mi-voditelja Treves in Turati nista bila dana. izgnana, kakor so poročali nekateri
listi.
Komanda fašistov je napovedala danes splošno demobilizacijo. Le_ kraji, ki še niso umirjeni, naj obdrže fašistov-sko posadko pod orežjem. 44 provinc je popolnoma mirnih. Nemiri se pojavljajo le še v Genovi, Mantovi, Livornu in Anconi. Občinski svetovalci, ki so zapustili svoja mesta, jih bodo sedaj
IZGREDI SE ŠE NADALJUJEJO.
Rim, 9. avgusta. (Izv.) Do težkih izgredov je prišlo med fašisti in komunisti v Sorianu, kjer so fašisti praznovali konec splošne stavke. Komunisti so nekega fašisti težko ranili. Da maščujejo svojega tovariša so navalili fašisti z orožjem na komuniste ter zapalili delavski dom.
prvi oddelek splitske žnpe, močan 200 — 300 telovadcev in telovadk z večimi zastavami in močno fanfaro. Dragi Dalma-tinci pridejo v soboto.
Možno je, da pridejo tekom današnjega dne že tudi naši Američani, okrog 300 po številu. Odpotovali so 1. t m. Iz Newyorka in se v nedeljo izkrcali v Cherbourgu na severnem Francoskem. Od tam so potovali preko Pariza. S katerim vlakom dospejo, še ni znano. Prihod starešinstva ČOS v Ljubljano.
Danes popoldne pride v Ljubljano s praškim brzovlakom starešinstvo CGS, in sicer starosta dr. Scheiner in pod-starosta V. Stepanek ter 10 odbornikov. Na kolodvoru jih sprejme starešinstvo JSS. Vlak pride v Ljubljano ob 16-35.
Tudi Italijani pridejo v Ljubljano?
Po pripovedovanju Alžircev, ki so dospeli včeraj dopoldne, je na potu v Ljubljano, tudi italijanska tekmovalna vrsta, ki se hoče udeležiti mednarodne telovadne tekme. Italijani dosedaj sicer še niso službeno prijavili svoje udeležbe pri tekmi, lahko pa store to po pravilih mednarodne federacije še do danes zvečer ob 8. Italijanski tekmovalci bi se bili morali pripeljati že včeraj, pa so jih baje med potom zadržali fašisti, ki jim hočejo za-braniti obisk Jugoslavije.
Ako Italijani res prispejo, opozarjamo občinstvo, da so bili tudi oni vabljeni k mednarodni tekmi, ravno tako kakor Francozi, Belgijci in drugi Mi bi zlorabili zaupanje in se pokazali nevrednim odlikovanja, ki nam jo je izkazala ta najvišja telovadna organizacija' s tem, da je izbrala ravno Ljubljano za mednarodno tekmo, ako bi se obnašali nevljudno proti kateremukoli od federacije povabljenih gostov, pa naj so to tudi
Napeta situacija v Londonu
POINCARE HOČE POPUŠČATI. - STRAH PRED NEUSPEHOM KON-
FERENCE.
Pariz, 9. avgusta. (Izv.) «Agence Ha-
vas» javlja iz Londona, da. potekajo pogajanja med Poincarejem, Llovd Geor-gem in Schanzerjem neugodno. Od francoskih predlogov eo dosedaj sprejeti le: L) da se zaseže Nemčiji 26 odst. v tuji vrednosti pridobljenih vsot ali izvoza; 2.) da se zaplenijo carinski dohodki, ki znašajo 300 milijonov zlatih mark 3.) da se uvede kontrola nad ruhrskimi pre-mogokopi in državnim denarjem na levi strani Rena. — Drugi predlogi so bili odbiti vsled odpora Anglije, vendar pa se bodo še ohravnalL
Po dragi vesti «Agence Havas» se pričakuje, da bo vsled neugodnega položaja francoski predlog za sporazum v celoti odklonjen. V tem slučaju se bodo
prosil belgijskega ministrskega predsednika, naj =kuša omiliti nasprotstva med obema državama. Če tega ne bo mogoče doseči, naj sa dovoli Nemčiji, ako sprejme del zahtevanih pobojev, začasni moratorij, končno rešitev na naj se preloži reparacijski komisiji za pozneje. Francoski finančni krogi upajo, da se bo med Anglijo in Francijo posrečilo preprečiti prelom.
London, 9. avgusta. (Izv.) Iz francoskih virov izhajajoče poročilo q popustljivosti Llovd Georgea se z angleške strani označuje kot preuranjeno. Poročilo izvedencev še ni gotovo. Ves dan se ja privatno razpravljalo, konferenca se bo sestala v plenarni seji šele jutri. V popoldanskih urah se je govorilo, da bo
CttlUU UUJ^iUllJtio. *	------ puitltili^a-Ui U.1U.L. CO JC,	-U.C
skušali najti primerni protipredlogi, da ; treba konferenco najbrže preložili. Poin-
. - - _ • »C	lTTlAlnitftV i ~ _ —A i«	r. 1 r. —»» !nri r, o cfftnifi
se omogoči vsaj delna izpolnitev francoskih zahtev. — Anglija je za dovolitev Kratkega moratorija. Sodijo, da bo za preštudiranja položaja sklicana nova konferenca.
Pariz, 9. avgusta. (Izv.) Kljub temu, da je Anglija zagrozila z odklonitvijo francoskih predlogov, prevladuje v Parizu mnenje, da bo prišlo vsaj do pro-vizoričnega sporazuma. Poincare sam je
traj ob 5.35 preko Karlovca v Ljubljano | Italijani
lz ministrskega sveta
KREDITI IZ PRVEGA OBROKA AMERIŠKEGA POSOJILA.
Beograd, 9. avgusta. (Izv.) Danes dopoldne od 10. do 13.30 je bila seja ministrskega sveta, na kateri bi imel minister za zunanje stvari dr. Ninčič podati svoj referat z Bleda. Ker pa še ni prispel, so razpravljali ministri o kreditih za posamezne resorte. Najprej so razpravljali o prvem obroku posojila 100 milijonov dolarjev, in sicer o vsoti 4,500.000 dolarjev, ki je v zakonu o posojilu predviden za investicije za šole in bolnice. Finančni minister dr. Kumanudi je naznanil, da ie iz rednega proračuna bil izpuščen skupn! kredit za investicije po 1S0 milijonov dinarjev, in da se ima ta vsota pred vsem
Sprememba v načrtu
uradniške pragmatike
SPORAZUMNO Z URADNIŠKIMI ORGANIZACIJAMI. — ZAKONODAJNI ODBOR ZAČNE Z RAZPRAVO V SREDO.
Beograd, 9. avgusta. (Izv.) Minister 3.) z najmanj 4 razredi srednje šole ali " " " ' "temu enako izobrazbo. Kategorija se
delijo v skupine, in sicer prva na 6, druga na 5 in tretja na 4 skupine. Prva kategorija začenja s plačo od 3900 do 12.000 dinarjev, druga od 3000 do 9000 Din, tretja od 2500 do 7200 Din.
pokriti iz tega obroka Vlada je to zahtevo finančnega ministra sprejela Potem je vlada odobrila, da se iz iztega kredita odredi pokritje 100 milijonov dinarjev, ki ga je že odobril ministru za javne zgradbe za popravo in gradnjo cest. Vojni minister je nato zahteval izredni kredit 100 milijonov dinarjev za plačilo dolgov vojnega ministrstva. Vlada je sklenila, da se za ta kredit izdela poseben zakon, ki se predloži narodni skupščini. Prometnemu ministrstvu se je odobril kredit za dovršitev unske proge v Bosni Končno je bilo podpisanih več manjših odlokov.
čare je vsekakor pripravljen nastopiti proti Nemčiji z milejšimi odredhaim. Odhod Poincareiev in konec konference bi znaeil obenem tudi konec antante. Odbor izvedencev je odklonil francoske predloge glede carinske meje, zaseženja nemških posestev in soudeležbe pri nemški industriji. Položaj je jako resen. — Ce bo prišlo do odločitve, bo ta le provizorična.
Kralj pride na
vsesokošski z!@t
Beograd, 9. avgusta. (Izv.) Danes po-
Pogaianla msd Berli« no m in Monakovem
Berlin, 9. avgusta. (Izv.) Bavarski trd-
poldne ie ministrski predsednik Pašič, nistaski predsednik grof Lerchenfett je prejel brzojavno poročilo z Bleda, da je ; dospel danes dopoldne semkaj mM kralj odložil svoje nameravano potova- j sp»J* ^d.jeuci pri teavnem pred-nje v Marijine Lažne, kamor naj bi od-! tedniku m kancebtrju. Popolane se je šel JutTd sicer zato, ker želi prisost- j vršila pod predsedstvom _ državnega vovati vsesokolskema zleta v Ljubljani. j predsednika seja na kateri se je raz-S tem v zvezi je odložil svoje potovanje pravljalo o zakonu za zabito države m tm Jn™* predsednik Pašič, ki bol o bavarski ^^^amS po zleta skupno s kraljem odpotoval v m Por°<^ da Bavarska ne namerava
za izenačenje zakonov dr. Trifkovič je predložil narodni skupščini zakon o državnih uradnikih in drugih državnih civilnih nameščencih. Ministrski^ svet je spremenil prvotni splošno znani projekt v sporazumu z zastopniki uradni-štva v sledečih glavnih točkah: Uradniki se po svoji izobrazbi v posameznih strokah dele v tri kategorije: 1.) s popolno fakultetno izobrazbo; 2.) s popolno srednješolsko izobrazbo, in
V Londonu zbrani državniki se seveda v polni meri zavedajo teh posledic. Zato z vnemo iščejo izhoda, tudi za ceno, da bi tak izhod predstavljal le kratkodoben provizorij. Genova, Haag, London — vse to so znaki, kako globoko še tičijo narodi v težkočah vojne dobe in kako težavno, in daleč ja še ozdravljenje Evroga,
David od plač se bodo plačevali tako - le: do 4000 dinarjev po 1 od 4001 do 7000 po 2 %, od 7001 do 10 tisoč dinarjev po 3 %, od 10.001 dinarja naprej po 4 %. Druge odredbe ostanejo enake, kakor jih je predvidela prva komisija v svojem načrtu, Id je bil svoječasno natisnjen. Predsednik skupščine je vladni predlog takoj izročil Zakonodajnemu odboru. Besedilo zakonskega načrta se je razmnožilo in razdelilo poslancem.
Seja Zakonodajnega odbora, ki bo razpravljal o uradniškem zakonu, je določena za 16. aveusta.
Marijine Lažne
PRIHOD MINISTRA PRIBlCEVlCA V LJUBLJANO.
Beograd, 9. avgusta (Izv.) Nocoj ob 19.40 je odpotoval v Ljubljano minister prosvete Pribičevič, ki bo prisostvoval vsesokolskemu zletu.
JUGOSLAVIJA IN ČEŠKOSLOVAŠKA. Izmišljene vesti o obstoječih nesoglasjih.
Beograd, 9. avgusta. (Izv.) Danes popoldne je poslanik češkoslovaške republike na našem dvoru g. Kalina posetil v ministrstvu za zunanje zadeve ministrovega namestnika in z njim razpravljal o vprašanjih, ki se neposredno tičejo naših dveh zveznih držav. Po tem sestanku se je izdal sledeči komunike: Povodom pisanja nekaterih tukajšnjih listov o nesoglasju med našo in češkoslovaško vlado glede kandidature enega zastopnika Male antante v svetu zveze narodov kakor tudi v vprašanju sestanka ministrskega predsednika Pašiča z-dr. Benešem smo od pristojnega mesta pooblaščeni, vse te vesti odločno dementiratL Glede omenjenih vprašanj ni med obema vladama nobenega nasprotstva Zelo je obžalovati, da listi na podlagi neverificiranih glasov pripravljajo Javnost v zmedo.
NOV D'ANNUNZUEV PROGLAS.
Milan, 9. avgusta. (Lav.) Vočigled današnje četrte obletnice D'Annunzijeve zrakoplovne ekspedicije na Dunaj je po-slal včeraj DVAnnunzio svojemu takratnemu spremljevalcu, sedanjemu fašistov-sfeemu poslancu Aldo Finziju brzojavko, v kateri pravi med drugim: « Jutri je četrta obletnica najinega dolgega poleta. Tisti strašni dan naju je vodil pravi duh požrtvovalnosti. Tudi danes je tak duh potreben kajti, časi so resni Vsa-ka beseda se mora danes pretehtati; vsako dejanje se mora premisliti, j«aki pogreški ea J» treba mssgT
preklicati svojih ukrepov,
Protidraglnlske
demonstracsie na
Dunaj, 9. avgusta. (Izv.) Pri današnjem izplačevanju podpor brezposelnim je prišlo do velikih demonstracij. Demonstranti so korakali v notranje mesto; policija je zastražila dvorna vrata in parlament Do izgredov ni prišlo. Od pondeljka dalje bo stal hlebček kruha 3000—3500 kron; tudi cen« mesu so se izredno dvignile. Posebno značilno je, da se izplačuje brezposelnim tedensko 20.000 kron, to je ravno še enkrat toliko, kot dobi konjederec za vsakega vjetega psa.
PRVI OBROK AMERIKANSKEGA POSOJILA IZPLAČAN.
Beograd, 9. avgusta Na današnji seji ministrskega sveta je finančni minister dr. Kumanudi sporočil, da mu je Blero-va skupina že stavila prvi avans od 100 milijonskega posojila, na razpolago. O uporabi te vsote bo razpravljal ministrski svet na eni prihodnjih sej.
RAZMEJITEV Z MADŽARSKO.
Beograd, 9. avgusta. (Izv.) Dne 14. t m. bo seja naših in madžarskih delegatov pod predsedstvom arbitra Hymensa, da se reši spor radi meje pri Subotiri, Hodošu in v takozvanem «trikotu» med našo državo in Madžarsko. Na to sejo so povabljeni naši in madžarski delegati za razmejitev. Odločitev arbitra bo obvezna za obe stranL
POSLANIK TRESIC-PAVICIC V BEOGRADU.
Beograd, 9. avgusta (Izv.) Danes popoldne je posetil ministrskega predsednika Pašiča naš poslanik v Washingtonu dr. Tresič-Pavičič in ostal z njim dalj časa v razgovoru. Obenem je dobil in-^nikcfig za_ svoje novo mesto,
Vsesokolski zlet
Alfiraki telovadci v LJublJanL
Včeraj ob 11. uri so prispel T LJul>-IJano s tržaškim vlakom telovadci telovadne organizacije «L' Avant Garde D' Alger, eociete Franco - Arabe* iz daljne Afrike, da nastopijo pri javni telo adbi s posebnimi točkami, ki so jih izvajali tudi v Cannesu. Telovadci po prispeli pod vodstvom svojega sivolasega voditelja, profesorja telovadbe in načelnika treh telovadnih društev in vojaške pripravnice. Omar ben .<tah-mouda. Za prihod se je zvedelo že v jutranjih urah in se je zato na kolodvoru poleg starešinstva JSS zbralo tudi mnogo občinstva. Vsi telovadci -12 po številu — so krepki in čili, dasi so bili ves teden na potovanju. \ Ljubljani etanujejo v gluhonemnicl, kjer bodo nastanjeni vsi mednarodni tekmovalci.
Bosanski gkavti - sokollči T Ljubljani.
Z dolenjskim vlakom jc prispelo včeraj v Ljubljano 38 bosanskih skavtov - sokoličov pod vodstvom maturanta K os te Gavriča in starešine prof. Dragotina Perca. Skavti so doma iz Tuzle, kjer obstoja poleg beograjske organizacije najkrepkejša skavtska or-■zanizacija v Jugoslaviji. Skavti eo pohvali iz Tuzle na Makarsko in od tam oreko Bakra v Ljubljano, da so udeležijo vsesokolskega zleta. Sokoliči lma-i0 s seboj vso skavtsko opremo ter bodo prenočevali v svojih šotorih na Kozlerjevem vrtu. Na kolodvoru Jih Je sprejelo in pozdravilo starešinstvo Jbb.
Predstave Narodnega gledališča ob času I. vsesokolskega zleta.
Na čast udeležencem I. vsesokolskega zleta v LJubljani priredi Narodno gledališče tri dramske in tri operne predstave in sicer: v petek 11. t. m. v drami Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šent-'lorjanski«, v operi Musorgskega opero ,Boris Godunov*, v soboto 12. t. m. v drami Tučičevo dramo »Golgota., v operi Charpentlerovo »Lulzo*; v ponedeljek dne 14. t- m. v drami Nučičevo enodejan-*o »Semberijski knez* in eno dejanje Iz dramatične povesti Pavla Golie »Pri kralju Matjažu*, v operi pa Smetanovo .Prodano nevesto*. Predstave se prično v drami in operi vselej ob pol osmi uri rveter. Vstopnice sc na razpolago dne tO., IL, 12., 13. In 14. t. m. dopoldne od 10 do pol 1. ure in popoldne od 3. do 5. pri dnevni blagajni v opernem gledališču ln na dan vsake predstave pol ure pred začetkom pri večerni blagajni v dramskem in opernem gledališču.
PredprodaJa vsiopr.it za gledallične Ul koncertne prireditve povodom I. jugoslovanskega vsesokolskega zleta v Ljubljani. Za vse prireditve, ki se vrše v opernem in dramskem gledališču se prodajalo vstopnice pri gledališki blagajni, čez dan In eno uro pred začetkom pri-reditev, za vse druge prireditve (koncerti, akademije, matineje) prične prodala vstopnic v petek, dne 11. t. m. zjutraj v paviljonu pred Narodnim domom. Pre-skrbite si vstopnice takoi!
Slavnostni prostor pod Tivolijem (bivše dirkališče) bo v zletnih dneh od 12. do 15. avgusta otvorjen ves dan. Vsak večer teh dni se vrše na tem prostoru koncerti, akademije, pevski nastopi itd. Za obisk se izdajajo dnevne vstopnice.
•
Sokolstvo in druge udeležnike opozarjamo, da se bodo na slavnostnem prostoru pod Tivolijem oddajala mivla in gorka jedila ves dan. Za druga okrep-žila je preskrbljeno.
•
TJdeležnike prireditev na slavnostnem prostoru in ostalo občinstvo opozarja^ mo. da se bodo oddajali kozarci in stek-
Udoležnike ▼ narodni noši iz I-jublJar ne in dežele opozarjamo, da je glavni dan za nastop narodnih noS 15. avgust. Udeležniki se zbirajo ta dan ob S. uri zjutraj na slavnostnem prostoru pod Tivolijem (bivše dirkališče). Vhod it Gosposvetske ceste in Latennanovega drevoreda. Od tu jih odpeljejo reditelji na določena mesta. Po končanem sokol skem sprevodu razhod. Ob pol 14. nri (pol dveh popoldne) tbirališče na'Odr.ih no« na Kongresnem trgu v »Zvezul*. odkoder odkorakajo T sprevodu pet in
na vozovih na zletno telovaditi*. •
Izvenljubljanske pevske zbore, ki so
priglasili svoje sodelovanje v skupnih pevskih nastopih ob priliki I. Jugoslov. vsesokolskega zleta v Ljubljani prosimo, da nemudoma naznanilo podpisanemu odseku natančno število svojih članov, ki se udeleže zleta, da Jim moremo poslati legitimacije za polovično vožnjo v LJubljano in nazaj. Vsi sodelujoči zbori se morajo pri načelniku koncertnega odseka zglaslti dne 15. avgusta točno ob, 8. url zjutraj na dvorišču realke, Vegova ulica, kjer se vrši pevska vaja ln kjer prejmelo posamezni zbori za svoje člane pevske znake. Koncertni odsek za I. Jugoslov. vsesokolski zlet v Ljubljani.
Pevci pozor! Zadnja skupna pevska vaja vseh ljubljanskih zborov, ki so priglasil! svoje sodelovanje v skupnih pevskih nastopih ob I. Jugoslov. vsesokolskem zietu so vrši v petek, dne 11. avgusta t. 1. točno ob osmih zvečer v dvorani Filharmonije na Kongresnem trgu — skupno s fanfarami. Arhivarji posameznih zborov naj prlneso seboj notni materijal pesmi: Molitev, Cu) nas zemlja, Morje adrljansko, Slovenec, Srb, Hrvat ln Bože pravde. — Naj prav nihče ne manjka! Koncertni odsek za I. Jugoslov. vsesokolski zlet v Ljubljani.
tlTftCoO KCL
»Poštni Glasnik, piše, da naj vsakdo Izkoristi svoje sposobnosti, da se mu bo bolje godilo, ln zdi se mu čisto v redu, da gredo nižji državni uslužbenci delat ca polje Itd. S tem si pač svoje prejemke Izboljšajo. Vsako delo Je spoštovanja vredno. Kdor Je sposoben za nočno delo, naj ga opravlja; kdor ima Študije, da lahko opravlja le duševno delo, naj lih Izkoristi zase In za svojo obltelj.
morata »ara* irftaK kakor rano, »f — Mednarodni rudarski kongres T«
rfmfrSvoditeljev in je | bil 7. t. m. zaključen v Frankfuitu Na t	v.____ t.. . a L t {.<*„( «» ha antriasno snre;et3
bila predmet razprav t Beogradu. »Bankoslavija*, ki je doecdaj 8e vsa-
ko podobno vladino Izjavo s prezirom omalovaževala, se globoko klanja pred komunikejem prt*biroja — kar je vsekakor napredek. Vzrok je enostaven. Kot zvest hlapec gowpc<ia Kamenaroviča, smatra namreč »Bankoslavija*, da je koinunik6 nekaka zaup-
Ml temu le še dostavljamo: Poznamo niča vlade goejodinu generalnemu visokih ter celo ravnatelju in nezaupnica — mim-tru
celo vrsto odličnih in ....----- ... ---- - - ------.	- , . „,_
najvišjih državnih uradnikov, ki po urad- Žerjavu! Očividno je dr. 2erjav na pranih urah ne posedalo po kavarnah ali j vil zaroto proti Kainenarovicu tudi gostllnicah, nego delajo v pozne nolne mod primorskimi politiki, očividno je uro zato,da si svoje prejemke izboljšajo.1 on odredil falzifikacijo knjig v tržaški Vzorni uradniki »o ti, načelniki velikih j banki, očividno je on knv. aa so ne uradov, a poštenjaki! Delajo in služIjo i katere krivce zaprli ln da Jih še veono ter so pri tem Idealni domoljubi ln ne-i ne izpustijo in očividno jo, da niso go-omajno zvesti državni lde|l. Tisti pa, ki ljufije prizadetih gospodov »kodile ul-
. . . _	.	. .	----1.. . ..	rk/M-niMla n f«»h fOllllli
Jega dela od 8. urednikov poslancev Bernotov, ki vlečejo sove] poslanske dllete zato, da pišejo •Naprej* ln prtobčujejo take dopise!
UIIIUJIH/ 4VCS11 Ul	• H«,	• • '----- x	»-i	, v. „,li,,f;
niso sposobni ničesar drugega kakor s v o- I vodu, temveč poročila o teh goljut _ 2.? Tisti naj se drže jah. Očividno minister Žerjav zaariu.H celo samega Kamenaroviča, da ne gre v Trst razjasnit, da so se falzifikacije vršile le iz strahu pred njim. — smo x ozirom na bližajoče se slavnosti skrajno obzirni, vendar nas bodo podobne brczobraznostl »Bankoslavije* končno le prljiravil. do tega. da lopovščin ne bomo več prijemali z roka
vicamL	„, „
Slavlka. »Slov. Na-
Sokol I. želi spreleti In pozdraviti sokolske goste v zletnih večerih na način, ki Jim nudi razvedrila In zabave. V ta namen se vrši na Taboru: v soboto ljudski koncert, v nedeljo in pondeljek telovadna akademija s specljalnlmi točkami vseh oddelkov ln velika ljudska zabava s sodelovanjem dveh godb, umetalnim ognjem, razmnoženo razsvetljavo itd. Priprave so nujne. Zato vabimo vse brate In sestre, ki so pri zadnjih prireditvah sodelovali pri blagajniškem, redltelj-skem In paviljnnskem poslovanju, da se zanesljivo udeleže skupnega sestanka na Tabora danes ob 20. — Odbor.
Sokolsko društvo Ljubljana IL opozarja svoje Članstvo, da se dobe zlotni znaki samo še v četrtek dne 10. avgusta od 18. do 20. ure v društveni sobi na realki. Vsi člani, ki še nimajo maka, naj si ga torej nemudoma preskrbe.
Reditelji, ki imajo trakove od št. 1 do 60 in ne nameravajo ob zletnih dnevih sodelovati, se pozivljejo, da trakove vrnejo takoj in sicer bratu Certar liču. Sv. Petra cesta 83.
Ubiti Idealisti
Iz uradniških krogov smo prejeli: V »Našem Glasu*, glasilu Osrednje Zveze organizacij državnih nameščencev, trdi neki državni uradnik, da Je že vse zastavil in prodal ter da tnu nc preostaja nič drugega, nega da začne prodajati
Politične beležke
+ Likvidacija bosanske pokrajinske upravo. Is Boograda poročajo: Ker je dosedanji pokrajinski naniettnlk doktor Gjurgjovid imenovan za državnega svetnika, jo nastalo vprašanje, ali naj dobi naslednika. Z ozirom na to, da bodo že v prihodnjih tednih imenovani veliki žuj>aid, se je vlada odločila, da lirične v Bosni z likvidacijo pokrajinske uprave ter prenosom poslov na oblastne velike župane. Kot kandidat za sarajevsko oblast se imenuje mo-s tars ki okrožni načelnik Vulovič, ki bo obenem likvidator bosanske pokrajinske upravo. S|K>redno s Bosno je nameravana Izvedlia oblastne organizacije v Sloveniji ter bo tudi tam izvršeno enako postoj>anje kakor v Bosni. Tudi na Hrvatskem ter ▼ Srbiji prične likvidacija sedanje upravne organizacije tekom septembra.
Jugoslovansko - bolgarski incident V torek, dne 8. avgusta je bolgarska policija aretirala nekega uradnika našega konzulata v Varni. Naš konzul jo takoj energično protestiral j>ri bolgarski vladi. Zastopnik zunanjega ministra dr. Kačilov je takoj po prejemu proteeta jiosetil našega poslanika v Sofiji dr. Raklča in mu izrazil obžalovanje bolgarske vlade radi nedeljskega incidenta Izjavil je tudi, da je bil funkcijonar, ki je izvršil aretacijo, takoj odpuščen iz službe. Istotako je bolgarski prefekt v Vami izrazil obžalovanje našemu tamošnjemu konzulu. Incident se smatra radi toga za poravnan.
+ Iz bojev s bolgarskimi četaši. Ze
več dni se vršijo ob jugoslovansko-bolgarski meji boji med našimi orožniki in bolgarskimi komitaši. Pri preganjanju bolgarskih četašev so naši orož niki nedaleč od Gorice ustrelili glaso-vitega bolgarskega komitaškega vojvodo Jovana Vardarskega. Njegova četa se je nato takoj razpršila in pobegnila nazaj na Bolgarsko.
+ Slovenska neodvisna gospodarska stranka. Novo ustanavljajoča se trgovsko - obrtniška stranka v Maribo-iu se bo imenovala Slovenska ^neodvisna gospodarska stranka (SNGS). Ustanovni občni zbor bo 13. avgusta ob 9. dopoldne v restavraciji »Maribor* in je na dnevnem redu tudi volitev odbo
zaključni seji Je bila soglasno spre;et3 resolucija proti veraailieski mirovni pogodbi.
— Konec stavke v Ameriki se bliža. 110.000 železničarjev ln 150.000 zavi-račev in kurlačev Je pretekli teden ie vzpostavilo delo. Preskrba s premogom katero je organizirala vlada iz Avstralije dobro funkcijonlra.
Prosvefa
»Zvestoba za zvestobo!* V »pomia našega bratstva ob L jugoslovanskem
vsesokolskem tiotu leta 11)22. Izd aU Češkoslovaška iugaslovenska liga v Ljubljani. S t. 32. Cena 2 Din. — Nažj. liga ;e izdala v pravem času pravo deice. *> ; čni biošuri bo izšli zb.ani popularno in toplo pisani člar.ki: T. G. M&earjfc. — Koliko je Slovanov na svetu? — i< naše preteklosti. — Zvestoba za zvestobo. — Slavnostna prisega r Pragi dne 13. aprila 1918. — Češkoslovaška soke' bka mladina jugosloven. bratom Ir. «" Hram ob poklonitvl novega prapora. V teh člankih je tgoščena naša in češka zgodovina borbe za svobodo in nje-dinjenje. Dogodki zadnjih let so opisni s plam lečo ljubeznijo moža. ki misli, čuti in deluje slovansko, sokoisko. P. -ce je Izšlo ▼ lepi obliki ter prinaša tud"
-J- Popravek dr, rod. je v svoji itevilkl dne 8. avgusta m_
19-*> pod tem naslovom priobčil po tr- 'd0bio sliko češkoslovaškega predSH.n: žaškem »Piccolu* izjavo dr. Fbvika o ka dr. Masarvka. tega genialnega sms aferi »Jadranske banke* čeS, da je preprostega slovaškega kovača, a dane? vzbudila »občo pozornost in je bila ; enega največjih mož evropskih, nad v c «»H«niih razmer Drav gotovo ze- i zaslužne-ra prvoboritalja ;:a resnico
svoje poštenje. Urednik »N. O.* mu Je to
odsvetoval, češ, videli le. da ima še dru-! ra. »Straža* trdi, da se za novo stran-ge talente, da nI ie birokrat; zatorej naj
si poišče postranskega zaslužka ali novih poštenih pridobitnih virov. Saj tako morajo delati dandanes tudi najvišji državni uradniki.
»Naprej* silno zameri uredniku »Našega Ghsa*, ker se Je uprl misli, da bi naši uradniki prodajali svoje poštenje. Nasvet, naj bi si državni nameščenci po-
ko zavzemata zlasti trgovca Džamonja in Zagorski in da se je po Dravski dolini že pričela živahna agitacija za novo stranko.
-f Tako se ne dela. Včerajšnja »Bankoslavija* objavlja uvodnik, v katerem z velikim reši>ek1om govori o nekem komunikeju presbiroja, ki formalno brani našo rimsko delegacijo ;»red očitki, da ni dovolj ščitila splošnih na-
vspričo sedanjih razmer prav gotovo lo umestna in potrebna*. Med drugim je »Slov. Narod* priobčil kot dr. Slavl-kovo Izjavo tudi naslednji odstavek: »V vladi SIIS se nahaja tudi minister Žerjav, ki je pred daaom v ljubljanski centrali Jadranske banke Izzval škandaL 8 pomočjo njenega tedanjega ravnatelja je prejel nekoliko milijonov, ki jih je porabil pri političnih špekulacijah itd. »Slov. Narod* je k tej izjavi ie pristavil, da kdor pozna dr. Edvarda Slavika, da mora uvaževati bret vsega pomisleka in ugovora njegovo Izjavo, češ, da govori kratko poročilo tržaškega voditelja cele in dolge knjige o tej veega obžalovanja, pa tudi vse in vsake naj-obzirnejše sodbe vredni aferi*. Včerajšnji »Slov. Narod* prinaša sedaj o gorenji izjavi naslednjo dr. Slavikovo novo Izjavo: »Na vprašanje reporterja (»Piccoia*), kako si razlagam napačno izjavo Kolumbičevo, sem mu odgovoril: Kolumbič se je hotel maščevati zaradi svoje suspenzije in je to storil tim raje, ker je videl, da t ozirom na napade ravnatelja Kamenaroviča na ministra dr. Žerjava, prejšnjega bančnega ravnatelja Praprotnika in demokratsko stranko in z ozirom na nasprotstvo, ki je nastalo ix tega v prizadetih krogih v Jugoslaviji v nekaterih krogih odobravanje. Pri tem pa sem pojasnil napade g. Kamenaroviča, ne da bi njegove trditve prikazal kakor dokazana, ali verjetna dejstva*. G. dr. Slavik se je predvčerajšnjim oglasil tudi v našem uredništvu z enakim popravkom in pojasnilom o izjavi priobčeul v »Piccolu*. »Slovenski Narod* pristavlja topot k Slavi-kovem popravku, da se mu »zahval! -j(> za objektivno pojasnilo, zlasti ker je z njim zanj vsa zadeva J. B. r Trstu povsem pojasnjena.* Pohvalno bi bilo od »Slov. Naroda*, da bi tudi povedi da so »cele in dolge* knjige, o katerih je pisal dne 8. avgusta s Slavikovem popravku postale preluknjane ln zelo kratke. --
| zaslužnega prvoboritolja pravico. Brošurico, ki bo spomenik trans vrednosti na naš sokolski r.iet, pra-toplo priporočamo. Preči-a si jo vsakd-z vžitkom in hadkom.
Spori
iskali tudi postranskih poštenih zasluž-lenice proti nizki zastavnini v zato do- | kov, se mu zdi »norčevanje* Iz državnih | rodnih interesov ločenih paviljonih v uporabo. Zastavni
na se ob vrnitvi posode vrne v polnem , !e;no na puaicuuju »»»ou	■ •	. ',i»w<i<»;;n "v »afero
Zletni odbor je v očigled po- Glasnika., glasila Poštne Zveze, ki ob-j kdo opletal našo	»afero
naročil večje j soja neprestano javkanje ter priporoča j Jadranske tonkev množine lončenih vrčkov, ki se bodo na j istotako postranske zaslužke. Se več slavnostnem pro narjev komad.
znesku. Zletni odbor je manjkanja vrčev za pivo
^ ^ ............ko je z italijansko
nameščencev. Slučajno se lahko"sklicu-j vlado razpravljala o zamenjavi kron. jemo na poslednjo številko »Poštnega ! Prešbiro pogrešno predpostavlja, da je •t... — 1	7L-l nV»_ ! Wln IU nlotal nnšo delegacijo v »afero
ali točnejše pove
h vrčkov, ki se bodo na I istotaso postranske "».u^c.	■ dano v zadevo fa'f1 f p. ^ ,•'n''
astoru prodajali po 5 di-, »Poštni Glasnik, obsoja tiste državne central. tega zav^a^Pntožba radi ne i nameščence, ki smatrajo vsako delo iz-! zadostne zaščite interesom na.ib pri
Rokometna tekma Ilirija : Jadran 5 : 1 12 : 1).
Včeraj smo po dolgem času v Ljubljani zopet videli rokometno tekmo, in sicer med Ilirijo in Jadranom. Precej velik-diierenca golov mogoče ni popolnoma upravičena zlasti z ozirom na igro, k: nam Jo Je nudil team Jadrana v prvi polovici, v kateri Je bil skoraj v premo:.. Zlasti napadalna vrsta Jadrana se ie odlikovala s preceišnjo odločnostjo in lepimi kombinacijami. Obramba je biia siabejša in Je v drugi polovici odpovedala. Pri Iliriji se ie že lani odlikovala branilka gč. Bambičeva; topot je malo popustila, vendar menimo, da Izvira to ic iz trenutnega aerazpoioženia. Sicer je b • la obramba dobra; vratarica Je dobre obranila močne In lepe strele Jadrauove ga napada. Najslabši del Ilirije je bila napadalna vrsta, pri kateri se ie opaziis nekaka nervoznost ln razkosanost. drugi polovici Je bila Ilirija vsekakor v premoči in Je dosegla tri prav lepe gole. Sodnik g. Pretnar ie bil zelo dober, zlasti se Je odlikoval s svojo odločnost
pri odločitvah glede nefair igre. •
Lahkoatletičnt miting S. K. Primer ja, ki se vrši 11. ln 12. avgusta, obeta uspeti nad vse pričakovanje dobro. Zla sU številne so prijave hrvaških klubov predvsem Haška, ki nastopi z 18 najboljšimi atleti. Prihod so naznanili tudi atleti Iz Nemške Avstrije in iz zasedenem ozemlja. V petek, 11. avgusta ob 15. uri se vrše nastopne tekme: 1.) tek na tO1 m; 2.) tek na 60 m za dame; 3.) tekna S0-, m; 4.) met diska; 5.) finale 100 ra; 6.~) finale 60 m za dame; 7.) met kroglje; 8.1 skok v višino brez zalet3 za gospode:
9.)	skok v višino brez zaleta za dame:
10.)	skok v višino z zaletom za gospode; 11.) skok v višino z zaletom za dame; 12.) štafeta 4krat 100 m; 13.) štafeta 4krat 60 m za dame. — V soboto, 1--avgusta ob 15. url sledi nadaljevanje • nastopnem redu: 1.) tek na 200 m; 2. tek na 200 m za dame; 3.) tek na 3000
Po svetu
—	Zvišanje tarifov na Jui. železnici v Avstriji. S 15. avgustom poviša tudi južna železnica v Avstriji, enako kakor državna, svole tarife za osebni In blagovni promet.
-	Orijcntsko vprašanje. Prancoska vlada Je poslala v Angoro k kcmalistlčnl j m; 4.) skok ob palici; 5.) skok v dalja-viadl polkovnika Mouglussina, ki bo kakor trdijo pariški listi, fungiral pri Ke-malu kot poslanik. Baje ima angleška vlada dokaze v rokah, da gre za protl-angleške Intrige v orijentu, bale tudi za pohod kemalistov proti Carigradu s francosko pomočio.
vo z mesta za gospode; f>.) skok v daljavo z mesta za dame; 7.) skok v dalja-o z zaletom za gospode: 8.) skok v daljavo z zaletom za dame; 9.) finale 2OT m; 10.1 mtt kopia; 11.) tek na 400 m z--gospode; 12 ) tek na 400 m za dame; oešhoja na 6000 m.
Minka Govčkarjeva:
Ženska s^sncjssdis
»Mnogo boš trpela in možu boš v stra- i .
je veljal
paeije nekak »ilobran, upor proti socialnim krivicam, ki jih je trpelo žensBvo tisočletja.
Ženske so večkrat začutile, da postajajo breme svoji rodbini, ki nima zanje
je sledila Norveška, kjer imajo ženske že od L 11)07. omejeno od L 1918. pa splošno volilno pravico.
V bivši Avstriji so se za politično enakopravnost z največjo vztrajnostjo po-tezale Cehinje, na čelu jim »Klub pro
J škim. Cehoslovakinja ima celo pravico j do mesta predseduika! Vse češkoslovaške politične stranke imajo tudi ženske i poslanke in občinske svetovalke . . . I »Praksa je prinesla krasne posledice., piše v »Ženskem Obzoru. češkoslovaški
ski senat se je izrekel za žensko volilno pravico, predeu se je razšel letos na počitnice. Vendar pa piše francoski li« »Ezcelsior*, da v Franciji nihče ne verjame. da dobe ženske v -esnici splcii''' aktivno in pasivno volilno pravico, aa4
ster Jan Havlasa. »Na j to vprašanje že od L 190fi. skoraj ni s-
hu.* Ta svetopisemski izrek je ve.jai ■ ^ - de, tudi ne jela. 2en?ka 8e tezale Cv.....,^ — ---- .-	• , - . =_ minis
dolga stoletja za neizpremenljiv zakon | ' svojevoljno odtrgala od svoje ; volebni pravo žen*.	^r™	kakor so pričakovali i ginilo z dnevnega reda.
nfrave.3Od_nekdaLm dolgojo bde Jen-1 ^ ^ s? j0 potisni«, družabne | Franta ^V^mJ^ZZo^ l nekate" a tudi ne radikali prevrat I , Italija, Jpanij* Grčija, Bolgarija i-
.-svobodna ter v javnosti ni imela nobene , b;lo {reba napi!iati debeie knjige, ako bi
" • -----------"	...	. ; UL IU utua uuj'ipc*h
' lastne volje. Možje so ?e borili za svojo hote,. pribUžn0 0pis svobodo, a Xenstvo so držali v suženjski i toyna voina_ fe. je rodi_ odvisnosti: možje umirajo za domovino, , ?]a -e priaesla ienam mnogih držav so-žene rode nove boritelje, a vendar naj bi . da,no Jn poUti?no svobodo. V Času voj-
sati jo. No, sve-rodila vobče toliko
?ene le trpele in molčale!
i ne so imeli ženske dovolj prilike, poka-
Tako je šla svetovna kultura vedno : 2?.tl svoje sposobnosti in vrline, ki so
le mimo ženske. Njena volja se je zalila, njena višia sposobr.ost se ni smela razvijati Zato je ženski duh otrpnii, kakor otrpne telesni ud. ki jo povezan in se ne more gibati.
Toda tekom let se je izpremenilo živ-iier.ie docela. Težke razmere so prisilile
izvrstno urejevan Tako so se
jevan tednik »Pravo 2eny*. j kor se je spbšno P"«™^	ln tudi jutri ne. Ali gorje moškim
Cehinje pripravljale na pol,-j Pdeg	^rLU naj- gorje nam ženskam, gorje vsemu narM-:
tično svobodo. Z L 1912. je bila izvoljena ta poslanko bolj
vzeiuale za poi:
Nemke. Dunajski »Fraueintimm
v Vški^želnrTbor" v'volilnem "okraju | rechtskomitee. pod načelstvom g^ Nini mladoboleslavskem g. Vikov, Kunftlcka, | Fttrthove je bil ^
ln
sede deželnem
kar hitro v praksi dokazale, da je len ska trela maledane za vse poklice ter seveda tudi za parlament kjer »e kujejo zakoni ln se odloča njihova ln njih otrok
usoda.
7e pred vojno so dobile ženske volilno pravico 1. 1868.—1S96. v posameznih dr-
ki jo je postavila "na svojo kandidatno (^-..rijakem J*™^ ,pnsk.
- -------->„ „„ avptn in ai 5e i žarah Severne Amerike, v Avstraliji leta
zeisko, da se je ozrla	V Evropi ie bila Finska prva dr-
listo socialno demokntska stranka. Te- zboru ter danji češki kralievi namestnik, kne. | NemSkl drtavm zbor Keje okoli 80 po Tbun sicer gospej Kunčticki ni dal v<v j slank. Poljska ima 9 žensk b poslank, lilnega poobUstila. ali zgodovinska rev i Ma Ion. ska 10. Holadlja l.Ogrska L V niča ostane, da so ie leta 1911 volilei | Rusiji, Estlandiji, Livlandij. »o j^k«
mladoboleslavski z f inimi listki »Voraj povsem enakopravne moškim. Ireka je
soglasno izrazili željo, da bodi ienika j dala ženskam komun,ka'ro vo d..-, pranjih poslanec.	"" ' ' " "
ako nas preseneti ta trenutek nepripra-. Ijene! Prosvet.jene ženske, ki znajo nr.r-liti s svojo glavo in poznajo življenje doma in drugod, ne morejo biti nevrrr« napredku nobene države. Saj one ne b" do slepo orodje v rok^h demagogov, ne go bodo dobre pomočnice in sodelavke svojih molkih tovarišev. Le nekulturer. neveden človek se da slepo izkorišča:: v reakcionarne svrbe. Zato mov.je, ki ste res moderni, svobodomiselni in napredni,
izktišalA pridobiti v stališče. Nit:dar ne smemo .ie p. vi in c'avni vzrtl*
JU pozabiti, da ! žava, ki je Dodelila 1. 1906. ženskam ak-ženike anumei-1 tivno in oasivao volilno pravico. Njej
Takoj, ko se je Češkoslovaška osam.o- svetovalk =vojila v republiko, je podelila ženskam : žela toliko psov prav »te »olitičoe pravioe kakor «o-»danes omeieno volilno vrav«o. I ranco
ie nribližno Va vseh obV.nskih ; brigajte se za pravo unmver.o in srčne k ženskega »pols. Angleška, de-I izobrazbo Sen«tva, ker mlM* žene iko psovanlh sufraietk, ima še inerUo ta kulturo na: oda.
Priloga „<Jutruf št. 187, dne 10. avgusta 1922.
Politični odmevi«
Mi in grško-turški spor
Grško-turški spor se vleče brez konca in kraja. Intervencija zapadnib velesil bi imela prinesti hitro razrešitev nS škodo Grčije, toda zadeva se vendar noče izčistiti. Nepopustljiva stranka na Grškem poskuša preprečiti koncesije na korist Turčiji, ki bi vsekakor ne bile majhne. Sedaj se je pojavil načrt zasesti Carigrad in ua ta način izvajati pritisk mi Turčijo in morda napraviti vtis tudi na zapadno Evropo, da se zaključi vojno stanje v bližnjem orijentu s kolikor mogoče ugodno formulo.	_.,
Grčija je danes edina od evropskih držav,'ki ima še direktne meje s Turčijo. Ker je vrh tega tudi naš mejaš in takorekoč cel n naš zaveznik, zato se vselej o priliki kake nove faze grsko-turškega spora v našem časopisju pojavijo razprave o našem razmerju do Gr či 3 9«
Javno mnenje v celi naši kraljevini kaže ob vsaki priliki veliko nerazpolo-ženje napram Grkom. Prvič so om ze od nekdaj eden glavnih nasprotnikov južnih Slovanov, kar sa ostali do najnovejše dobe; na. stran Srbije so stopili 1. 1013. edinole iz strahu pred Bolgari. Na novo pa so se zamerili nam 1.1915., ko so tako grdo pustili Srbijo na cedilu. Po zaključku svetovne vojne pri, bajajo često 'k nam tcžbe jugoslovanskih rojakov iz južno Makedonije, katerih je ostalo 300.000 pod grškim go-spodstvom.
" Država, kakor je sedanja, Grčija, je v moderni dobi nemogoča Mislimo pri tem nenaravno obliko, ko pripada pod •atensko gospodstvo vse primorje skoro vsega Egejskega morja. To je bilo mogoče v starem in srednjem veku; v današnji dobi pa ' gre kvečjemu še v Afriki. Evropske države pa si danes ne dajo vzeti svojega litorala. Zato se splošno in takorekoč instinktivno smatra obstoj današnjega obsega Grčije kot skrajno labilen in mi se nehote vedno vprašujemo, kdaj in kako naj se likvidira nenaravni položaj ob Egej-skem obrežju.
Ako bi mi smatrali Grčijo kot iskrenega naravnega svojega zaveznika na Balkanu, tedaj bi morali želeti, da se čim manj angažira v Mali Aziji. Kajti kot posestnik zapadne maloazijske obale ostane neizprosno sovražnik Turčije, in vsak konflikt, v katerega bi bila Grčija zapletena na evropski strani, bi izrabila Turčija, da jo vrže iz Srnirne. Kot aktivni faktor v balkanski politiki bi tedaj prihajala zelo malo v poštev.
S tem pa je že izrečeno, da je z ozirom na naše aspiracije na Solun in Bolgarske na Dedeagač ter Kavalo koristno, da ostane grška pozornost obrnjena na Malo Azijo. Trgovski ter gospodarski interesi so tam vsekakor mnogo več vredni, nego na balkanski obali, £rrških rojakov je tudi tamkaj mnogowveo in so v neprimerno hujši stiski. Seveda, grških aspiracij_ na Carigrad pač ne moremo jemati resno; uiogle bi služiti le kaki evropski velesili kot ščit za lastne načrte.
Ako bi sedaj Grčijo popolnoma potisnili iz Male Azije in tudi iz bližine Carigrada, nastane seveda vprašanje, (.3 bi se 6 tem že odrekla nadaljnim stremljenjem po teh ciljih. Ako pa bi
£8, _ bi vsled tega gotovo trdovrat-
neje vztrajala na posesti južne Makedonije in zapadne Trakije in bi ju tudi lažje 'branila.
S teb vidikov moramo opazovati razvoj grško-turškega spora.
Vsesokolski zlet
Misticizem g. Cičerina
Nebroj not je že poslal g. Čičerin iz Moskve v Evropo. Čutili smo, da ie spreten diplomat in da boljševiška diplomacija nič manj ne prikriva in zavija svojih misli nego tako zvana - stara. diplomacija Mojstra v nadmodrivanju se je pokazal tudi v Genovi Torej rafini-ran diplomat in ne utopični boljševik? In ali je bil vedno tak?
Kakšen je bil pred 18 leti, za rusko-japonske vojne (1904.), nam kaže njegovo lastno pismo, ki ga je pisal takrat (bil je takrat uradnik v arhivu ruskega ministrstva za vnanja dela v Petrogra-du) in ki ga sedaj objavlja krakovski «Czas>. Cičejin je zapisal:
«Vedno se še čutim zelo slabega: ne-vrastenija in histerija; ta nevrastenija je prokletstvo mojega življenja, ne pripušča nobenega pozitivnega dela.. Moj dan je kratek, a moje sile jako majhne; stalno stanje predenervovanja, zdaj vnema, zdaj depresija, mi zastruplja čas, ki mi ostaje. Nekoliko bolje je sedaj, nego je bilo 1895. in morem vsaj malo delati. Ali nisem normalen in sigurno ne bom nikoli... Ne morem študirati nobene znanosti niti slediti misel človeško. Kvečjemu morem loviti po lobanjah, kar je novega v literaturi...
Časi, ki v njih živimo, so v zraku kapitalizma, svetovne politike, imperializma, velikih ekonomskih skupin, trustov, egoizma v politiki, prevelikega napenjanja živcev. Mislim zato, da je znamenje sedanjih časov orgijastični misticizem (dionizisem). Ta misticizem le aristokra-tičen (Aristokratie des Geistes). Kakšen bo misticizem mas? Ne vem. Trenutkoma se masa obrača nekako na strankar-stvo; ali vse, kar se napravi na vrhovih, ide potem dol, v maso. V kakšni formi pride do mas ta misticizem »fin de siecle.? Morda bo videla to bodoča generacija.
Razpoloženje, ki sedai vlada v Rusiji, se da težka določiti. To pa lahko trdim, da je nervozno do nemožnosti. Nisem izjema, če čutim v sebi ogromen pritok narodnega čuta: ko sem zvedel za močni napad japonskega brodovja na naše, sem začutil, kar da bi japonske torpe-dovke se vrezale v moje telo. Izpregovo-rilo je v meni strašno močno čustvo skupne narodove duše, lzražujoče se v junaštvu vojujočih se, v živcih pri drugih, v nemirh pri vseh, a zlivajoče v ene celoto Port-Artur in Sebastopol, Borodi-no, Poltavo.
Absolutno nisem mislil, da vojna tako silno zgrabi mojo dušo. Tako prevrača življenje, zgradbe, iz kart v naših kabinetih postavljene. Sedaj čakam, kaj prinese bodočnost — ne morem naprej videti, kam spravi ona mene in nas vse.
Svet kipi, kakor kotel. Velike sile in protivni si interesi so v konfliktu. Sve-dok sem in udeležnik ali prerok ne morem biti. Sedaj je moja domovina v nevarnosti; s celo dušo sem pri njej in delam, kar morem, delam, kakor moreni v svojem ministrstvu..., pri moji živčni bolezni je izključeno vsako drugo bolj intenzivno delo..
Cičerin je torej histeričen, živčno bolan človek Podlega očividno razpoloženjem; takrat mu je živo razvnela nacio-nalnoruska stran, leta 1917. nasprotna ii boljševiška, a kakšno pesem poje sedaj, ko se vrača nazai v Moskvo in v Berlinu hiše kupuje? Leta 1904. se je tresel ob misli, da 60 Japonci vdrli na ruska posest, a letos je on sam hotel v Rusijo uvesti — Nemce. Zdi se mi, da je vse Cičerinovo delo nadaljevanje — romanov, ki jih je Čičerin v svoii nervozi leta 1904. še najbolj razumel...
Slavnostni sprevod
Poziv na občinstvo in »deležnike zleta.
V torek, dne 15. avgusta se vrši slavnostni sprevod vseh Sokolov in gostov Sokolstva po Ljubljani Ob tej priliki nastopi ogromna množina v sprevodu, obenem moramo računati z ogromno množino, ki bo sprevod gledala. Da se v teh okoliščinah ta velika manifestacija vsega Sokolstva izvrši točno in primerno velikemu svojemu namenu, je treba, da naše občinstvo vsestransko podpira Sokolov nastop. Obzirnosti in discipline prosimo tudi od strani občinstva	__
Sokolstvo se zbere po izdanih navodilih (SLetski vesnik št. 10) zjutraj ob
liki ne pase svoje radovednosti, ki mu nikakor ne more biti v čast. Tudi pomilovanje in vzdihovanje' ne pomaga, treba je samo mirna krvi in hitre pomoči
Rešilne postaje so označene z belimi zastavami z rdečim križem in se nahajajo na naslednjih mestih:
1.) Da glavnem kolodvoru, ") v Kreditni banki, 3.) v hiši policijskega ravnateljstva, 4.) v: šoli na Grabnu, 5.) v policijski stražnici na, magistratu, 6.) v Mestnem domu, 7.) v hiralnici, 8.) v Dvorcu (univerza), 9.) v Marijauišču.
Ponovno opozarjamo, da sokolski sprevod ni samo preizkušnja discipline sokolskega članstva temveč je tudi preizkušnja našega občinstva, našega naroda. Ta dan stoji Sokolstvo, Ljubljana
polosmih pred glavnim kolodvorom na , j lovenski narod na mednarodnem
Resljevi cesti in na Bleiweisovi cesti
Občinstvo prosimo, naj ne sili med uvrseujoče se sokolske zbore in naj ugodi vsaki žeji 6okolskih rediteljev (e rdečim trakom na leivem rokavu ia številko).
Točno ob poldevetih se 6prevod premakne v pohod.
Takrat naj bodo ceste ih ulice, po katerih se bo vršil sprevod po celi širini do hodnikov proste, mesto za občinstvo je na hodnikih, v prav ozkih ulicah pa naj bodo tudi hodniki prosti Sokolstvo koraka v šesterostopih.
Pot ki jo prehodi sprevod, je dolga 5 kilometrov, občinstvo naj se ob tej poti porazdeli ter naj osobito na križišča cest in ulic ne navali Samo, če se občinstvo porazdeli, bo mogoče, da bo vsakdo videl ves sprevod.
Sprevod gre po naslednjih ulicah in cestah:
po Dunajski cesti do glavne pošte — po Aleksandrovi cesti do Narodnega doma — po Bleivveisovi cesti — po Rismki cesti do Valvazorjevega trga — po Emonski cesti — po Cejzovi cesti — čez Sv. Jakoba most (naj bo prost občinstva) in Trubarjevo ulico do Sv. Jakoba trga — po Starem trgu — po Mestnem trgu — mimo magistrata po ulici Pred škofijo — po Poljanski cesti čez Sv.JPetra most (most naj bo prost občinstva) — po Škofji ulici do trga »Ta-bor> — mimo trga « Tabor. po Vidov-danski cesti — po Sv. Petra cesti na Marijin trg — po Prešernovi ulici do pošte — po Šelenburgovi ulici do kavarne »Zvezdam.
Pri »Zvezdi, zavije na levo ter koraka mimo Dravske divizije do konca drevoreda, kjer zavije ua desno proti Dvorcu in koraka na Kongresni trg, na katerem je stik Sokolstva
Občinstvo opozarjamo, da je izključeno, da bi mogel vsakdo videti stik Sokolstva prostora .je mnogo premalo. Naj to občinstvo izprevidi in naj se po tem ravna. Vsako gnetenje, vsako pritiskanje in siljenje v ospredje ni samo znak nediscipliniranosti, temveč je naravnost opasno. Zgodijo se lahko po krivdi občinstva največje nesreče. Ponovno torej prosimo, naj se tudi občinstvo izkaže, da je zrelo za take prireditve.
Po stiku na Kongresnem trgu odkoraka sprevod v istem redu kakor je prišel po Wolfovi in Prešernovi ulici ter po Dunajski cesti do kavarne »Evrope., odkoder odidejo posamezni oddelki na svoja stanovanja.
Za primer kake nesreče poslujejo za Sokolstvo rešilne postaje. Teh rešilnih postaj se lahko poslužuje tudi občinstvo. V primeru nesreče, hipnega oslabljenja i. dr. ostanite mirni, obrnite se brez razburjenja na najbližjega sokolskega reditelja in če je treba, pomagajte sami, da se oslabeli pripelje na najbližjo rešilno postajo. Nikdo pa naj pri taki pri-
foru, pred tujimi gosti, ki bodo po vti skih tega dneva sodili našo cL-iurelost. Dokažima jim, da smo discipliniran narod, ki jo kos tudi najtežjim nalogam.
Zato Vam bo hvaležno Sokolstvo in Vam bo hvaležen ves jugoslovanski narod,	,, .,...,.
Zdravo!
Starešinstvo in tehniški odbor JSS.
Narodne noše na zletu
Narodne noše se zberejo 15. t. m. ob 8. uri zjutraj na veseli čnem prostoru v Tivoli (poleg velesejma). Gorenjci in Kamnieanji, ki pridejo z jutranjim vlakom, izstopijo na državnem kolodvoru (Šiška). Vozovi izven Ljubljane naj se odpeljejo tačas na dvorišče topi,ilirske vojašnice (Dunajska cesta). Priporoča se, da prlneso zunanje narodne noše s seboj hrano, ki jo shranijo ob prihodu na veseličnem prostoru. Kdor prido pred 15. t. m., naj se glede 6tanovanja zglasi že prej pismeno pri stanovanjskem odseku, Zletna pisarna, Narodni dom, ali pa ob prihodu pri stanovanjskem odseku na kolodvoru. Dne 15. t. m. se raz-dele narodne noše v dve glavni skupini, od katerih »e postavi ena ob Narodnem domu, druga pa na Sv. Jakoba trgu. Po sokolskem sprevodu povratek na veselični prostor, kjer bo skupen obed. Popoldne ob pol 2. uri pa se zbero narodne noše na Kongresnem trgu (pred nunsko cerkvijo), pešci, jahači in vozovi, odtod pa se pomika samostojna povor-ka narodnih noš skozi Wolfovo ulico, Marijin trg, Prešernovo ulico, Dunajsko cesto, Linhartovo ulico pred telovadišče. Tu je razhod, za tem pa poset javne telovadbe. Okinčani vozovi se odpravijo na dvorišče topničarske vojašnice.
Na telovadišču je za narodne noše rezerviran prostor na clacsv_« tribuni Vstopnina je 5 Din. Na tej tribuni se zberejo vse narodne noše v eno skupino, ki naj s svojo pestrostjo in lepoto povzdignejo sijaj zadnjega zletnega dne. Pridite v narodnih nošah v obilnem šte-
"gov se naslednje posebne' v&fi»" Sa t®!
finstvo:
Dne 13. avgusta vozi iz Maribora ^
Ljubljano posebni vlak, iz Maribora ob S., iz Celja ob 10. in pride v Ljubljano ob 12.10. Ta posebni vlai se vrača iz Ljubljane isti dan ob 22. in prida v Ma. ribor ob 2.
Dne 15. avgusta vozi iz Maribora posebni vlak ob 4.20, iz Celja ob 6.30 in pride v Ljubljano ob 8.30. Iz Ljubljane sa vrača isti dan ob 22. in pride v Maribor ob 2.
Dne 14. avgusta vozi iz Zagreba ■v Zidani mo.-t posebni vlak ob 22.41 ter pride v Zidani most ob L zjutraj. Vlak ima v Zidanem mostu zvezo na osebni vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 4.10.
Dne 12, 13, 14. in 15. avgusta vozi iz Ljubljane do Zidanega mosta posebni vlak vsak dan ob 20.30 in prihaja v Zidani most ob 22.
Dne 12, 13, 14. in 15. avgusta vozita na progi Ljubljana^Vrhnika oba nedeljska večerna vlaka. Odhod iz Vrhnike ob 20.-10 ter prihod v Ljubljano ob 21.15 in v obratni smeri odhod iz Ljubljane ob 22.20 in prihod na Vrhniko ob 22.55.
Vsi navedeni posebni vlafci imajo postanek na vseh postajah in postajališčih.
Občinstvo je naprošeno, da uporablja za vožnjo v Ljubljano in iz Ljubljane navedene posebne vlake v svrho rav bremenitve rednih osebnih vlakov.
Ker rabi južna železniaa za prevoz sokolstva iu ostalega občinstva vsak po-edini osebni voz, zaradi tega so v Ljubljani pričenši z 12. avgustom do vkljuS no 15. avgusta ne izdajajo kopalne karte za Laze; nadalje ne .prevaža tovorni vlak št. 835 na progi CeSje-Zidani most -od 11. avgusta do vključno 16. avgusta, potnikov (odhod Celje ob 13.35. prihod Zidani most ob 14.38); iz istega vzroka izostane dne 13. in dne 15. avgusta na progi Celje-Trbovlje nedeljski turi-stovski vlak (odhod Celje ob 5. uri 10 min. in prihod v Trbovlje ob 7.9 uri.
i
ilisjo-
Opozorila
Občinstvo opozarjamo, da ue jemlje v zletnih dneh dragocenih predmetov na razne prireditve, ker se med veliko množico ljudi vrinejo razni nepoklicani elementi. V interesu udeležnjkov zleta je» da puste vse nepotrebne dragocene pred-mete doma.
Občinstvo, ki se udeleži javne telovadbe na telovadišču, ponovno prosimo da se pokori vsem odredbam refUteljev, ki so odgovorni za red na telovadišča. Prosimo, da se opusti vsako tekanje pa telovadišču, ki povzroča le zmešnjavo. Na slanjanje ua ograjo na telovadišču se naj opusti, istotako je strogo prepovedano vsako plezanje po ograji
Stanovanjski odsek za I. rufostoven« ski vsesokolski zlet posluje od 10. avgusta dalje v novi palači »Ljubljanske kreditne banke, v pritličju levo od glavnega vhoda V tej centralni pisarni se nakazujejo privatna prenočišča onim udetežni-kom, ki se zanje niso pravočasno prijavili Pisarna daje tudi splošne informacije v stanovanjskih zadevah. Uradne ure so od 8. do 21. ure. Centralna pisarna ima tele-
vilu, pa pripeljite s seboj tudi godce s a"5'43 rid 21. ure dalje vrši stanova-harmoniko.	_	! nteki odsek permanentno službo v pisarni
Železniške legitimacije se bodo odpo- ; ej^poziture ua glavnem kolodvoru (nek-slalo pravočasno, prireditvene^ legitimar j dan;a iampisterija. V tej pisarni sa bodo
cije, ki opravičujejo brezplačen vstop k vsem prireditvam, pa se razdele 15. t. m. ob 8. uri zjutraj na zbirališču. — Na zamudnike se no bo oziralo. — Razposlane železniške legitimacije naj izpolni vsak zase. Vsaka zloraba je strogo prepovedana
Posebni vlaki južne železnice za občinstvo
Južna železnica vpelje ob priliki L jugoslovanskega sokolskega zleta v Ljubljani poleg že javljenih sokoiskih vla-
nakazovala skupna prenočišča (v šolah) za privatnike. Ekspozitura ima telefonsko številko 412.
Izkaznice za najemnike paviljonov m njih uslužbence za prost vstop na zleti-šče se dobijo v zietni pisarni v <Nanod-nem domu.. Obenem se najemnike opozarja, da je dovoz materijala (vina,, piva, jestvin) z vozovi do paviljonov dovoljen, samo do 6. zjutraj ter od 12. do L ure popoldne. Po 6, odnosno 1. url ne sme nihče z vozom na slavnostno cesto. Cene pijačam in jestvinam morajo biti vidii£> nabito v vsakem paviljonu.
Kraljevski Bled
Letošnja sezona na Bledu se bliža svojemu višku. Ko se je spomladi raznesla vest, da pride kralj po poroki na naš Bled, so pač nmoga letovišča zavidala našo Gorenjsko za to izredno čast. In vendar mora priznati vsakdo, da ni bilo mogoče nuditi mlademu paru lepšega in primernejšega kraja za prve tedne po poroki. Bled je in ostane -kini nebeški*, najlepši gorski kraj ne le v Jugoslaviji, ampak še daleč okrog po svetu.
vlaaujejo Srbi — predvsem Beograjčani. Hrvatski gostje so baje letos odšli preko Karavank in so napolnili letovišča ob koroških jezerih. Da v tej pisani družbi ne manjka zastopnikov izvoljenega ljudstva, se razume samo po sebi.
Bled je bil torej letos polu. S tem ni rečeno, da ni bila tu in tam prazna kaka soba — poleg stalnih gostov so pač tudi gostje, ki prihajajo in odhajajo — v splošnem pa je bilo in je še napolnjeno vse in je tu in tam res težko dobiti prenočišče.
Kraljevske prisotnosti sicer nI mnogo občutiti. Nad Suvoboiom vihra lahna za-
ča zvečer z izleta. Tako ga vidijo gostje tu in tam mimogrede. Sicer živi mladi par v dvorcu; tam so lepi parki in gozdi in od povsod je krasen razgled na jezero in aa najlepše gorske vrhove.
Bled se je v zadnjih letih nekoliko iz-premenil. V starih časih pred vojno ie bilo to znano zdravilišče »riklijancev>» Z geslom, aa je svetloba najvišja zdravilna moč, je stari dr. Rikli privabil tujce na Bled in seveda predvsem v svoje zdravilišče. Gojil se ie posebno sistem solnčnih in zračnih kopeli. Ob zgodnji jutranji uri so že hiteli gostje v sandalah ali celo bosi, v lahni obleki ali takorekoč
To nam pričajo izjave raznih svetov-	_______________________
nih potnikov, pa naj omenimo onega Ki-	smva, ki veselo plapola s svojimi bar- i napo' goli v posebne oddelke na Straži,
tajca, ki ie zadnjič povedal o tem svoje	vami p0 jasnem zraku; ako greš po poti kjer so se kopali na jutranjem solncu.
mnenje, ali gosp. Belugdžiča, ki se ni	ok0!i jezera, opaziš tri častne straže kra- : Dopoldne so nato sledile kopeli v doma-
mogel načuditi našim gorskim krasotam,	jjevske garde, ki stoje ob vhodih na vrt. čem kopališču. Gostje so hodih navadno
Naravno je bilo torej, da bo letošnja	' Kako je bilo tu nekdaj vse prazno. J«" podnevi y svoii »nklijanskb-. obleld
sezona na Bledu zelo živahna Bled je	Vila je staJa zapuščena in zdelo se je, da;'" s° bil. po večini vegetarijanci. Bil. so
vabil naše jugoslovanske goste takoj. po Prevratu — bilo jih je vsako leto več — posebno iz Srbije, letos pa so prihiteli v tem večjem številu.
Prišli pa so tudi gostje od drugod. Celo Dunajčani, ki so pred vojno prihajali k nam, vkljub svoji slabi valuti niso vzdržali doma in so prišli obujat stare lepe spomine. In tudi Madžari. In naši banatski Švabi, ki so svoj čas tako radi prihajali v našo Rogaško Slatino. Tudi Rusi so tu, kakor povsod Poleg teh je prišlo nekaj Čehov, ki so bili že cd nekdaj naši stalni gostje. In tudi Italijani. Sicer jih ni toliko, kakor pred vojno, ko so prihajali bolj in bolj v naše gorske kraje, a nekaj jih je prišlo — posebno
Tržačanov.
Tako se je sešla na Bledu pisana svetovna množica. Dva gosta sta celo iz Indiie. Med jugoslovanskimi gosti Dre-
tu ni nikoli nobenega prebivalca. Tista kapelica ob jezeru s slovanskima svetnikoma sv. Cirilom in Metodom je tako čudno gledala na mimoidočega potnika, kakor da se skriva v teh krajih neznana skrivnost.
Sedaj je vsa ta skrivnost razodeta, ln potnik se z veseljem ozre na okna, ki so bila nekdaj zaprta, zdaj pa so odprta na stežaj, in solnce iznacj Triglava vsiplje žarke po balkonih. Zvečer so okna razsvetljena in njih sijaj se razliva daleč čez jezero. Ta okna so bila nekdaj temna in mračna, le redko se je tam zasvetila kaka luč — kakor da je vila mrtva. Zdaj se svetijo v polni svetlobi in vrata na balkon so odprta, da se vidi v razžarjene prostore.
To je vse, kar priča o kraljevski prisotnosti na Bledu. Kralj se navadno po-noldne odDelie z avtomobilom in se vra-
med njimi navdušeni pristaši Riklijeve zdravilne metode. »Naturheilkunde. je bila zanje najvišja znanost.
Priznati se mora, da ne brez uspeha, dasi se je tu in tam pretiravalo. Bled ie zato zaslovel po svetu. Dr. Rikli je baje iskal po Švici in drugod primernega gorskega kraja, kjer bi bil mogel uresničiti svoje načrte. Šele na Bledu je našel vse, kar je bilo potrebno za njegove namene: voda, zrak, svetloba. (cDas Was-ser thufs ireilich, hoher doch steht die Luft, am hochsten das Licht., po naše: voda je zdrava, toda višje stoji zrak, najvišje svetloba.) Ta evangelij Riklijan-cev je stal svoj čas v Peternelovi gostilni zapisan tudi za druge ljudi češ: voda je zdrava, toda boljše je pivo, najboljše pa vino.
Rikli je gotovo verjel v svojo metodo, ki mu ie prinesla tudi mnogo dobička.
Saj je zasedel ves del Jezera s svojimi sot Pa pojdimo naprej! Ob jezeru okoh zračnimi lopami in ie umrl kot bogataš.; dvorca se ni nič izpremertilo. ro ^ ppv. Rlklijand so se tako pomnožili, da ni | Ta kot je lep, kakršen je. Okoh Pirana bilo zanje pri Rikliju niti dovolj prostora; vidimo precej novega; nastaJo .e tu v
zadnjih letih nekai novih stavb. Cesta od Petrana do vile Belle je sedai nekoliko
zato so se tudi druga kopališča prilagodila n. pr. pri Vovku.
Z vojno pa so Riklijanci nekako Izginili — vsaj na Bledu jih skoraj ni več. Iz zračnega zdravilišča je zdaj nastalo letovišče in kopališče. Zato ni na promenadah in v restavracijah več videti suhih ogorelili riklijanskih gostov — zavladala je eleganca Uj zabava V kopelih ob jezerih je vse dopoldne živo in veselo. Posebno v grajski kopeli
V zdraviliškem parku je vse po starem; zdi se v Zdraviliškem domu dobro obiskana Tomčeva restavracija. tKako bi pravzaprav rekli na kratko Cur-haus, cur-park? Te naslove bi bilo treba zamenjati s posebnimi imeni) Park bi se lahko še precej olepšal in spopolnil.
Ako gremo naprej ob jezeru, opazimo na bregu pod grajskim vrtom lepo mlado nasajeno drevje, ki nam kaže umno gospodarstvo novega gospodarja Zložna pot nas vodi na grad, kjer se nam nudi
razširjena: prej je bila za avtatnobac res preozka Okoli vile popravljajo vrt
Govori se, da je kupil to vilo rumunski kralj. Ta vda je res krasna
Pot nas pripelje do hotela Toplice. Tudi tu se zida. Sedanja lastnica sezida terme. Na tem mestu je namreč zdravilni vrelec s toplo vodo. V starih letih so vedeli za ta vreiec domači ljudje in romarji ki
___________so prihajali na Bled. Njegova zdravilna
le" da*^ je "bolj" polno,' ker jc moč je bila dobro znana; sedaj bo tu urejeno krasno novo kopališče poleg hotela; na ta način bo omogočeno gostom kopanje v vseh letnih časih in se zato gotovo podaljša posebno jesenska sezona, ko je Bled najlepši
Kotel Toplice zavzema že danes prvo mesto. Poleg hotela je kavarna, kjer je vsak večer koncert, pod kavarno ob jezeru pa je bar za bogato in zabaveželj-no družbo. Tu je središče prometa: v neposrednji bližini so odprle že tri ban-
razgled brez primere. Prej je bilo vse to j ke svoie filijalke. Okoli Malnarja je vse zanemarjeno, sedaj je vse urejeno za go-1 po staTem — v parku je par novih pa\i-ste in mimogrede lahko gledamo, kak- j ljonov.
šen bo grajski vrh, ko se razraste novo- j Qori v vasi se je le malo izpremenilo. nasajeno drevje ia bodo urejeni novi j peCovici še vedno rastejo- ciklame gozdni sprehodi Na daljni poti ne opazimo nič posebnega novega; pat pa nas zanima Zaka, ki ostane športni prostor in bo vsako leto zbrala v sebi naše kmete na veliko zborovanje.
Ti kmečki tabori na Bledu so se našemu kmetskemu ljudstvu zelo prikupili. Ako
— pa Bled ima še mnogo lepih skritih kotov.
Ako smo že na Bledu, pojdemo «ot<». vo tudi na otok. Zvonček poje neprestano. Za čoln je treba vložiti 50 dinarjev in »ladja giblje se in ziblje nas k kraljic' nebes.. Kdo bi ne čutil čarobne poezije.
bi' stegnili, bi stopili na Osojnico, ki ima j če se vozi »po jezeru bi iz' Triglava*! v sebi in okoli sebe toliko priročnih kra- i Vse okrez sama lecota,.
Šport pri nas in drugod
Tnhlrontlp+irna sekciia i kateri atletiki, kot Perpar. Valtrič, Stare, l*aHl£oaueticna sencija , ^^ ^ popiUamli ven<lar man]ka
i vsem Se dosti Intenzivnega sistematič-
S. K. Primorje
nega treninga. Res Je, da !e glavni cil) j
r Toflbo «6 potamtBt JB V tfnBmUB
I okinčaai in s zdraviliškimi poeti in domačini iivanredno prenapolnjeni dvorani zavzel zbor, burno aklamiran, svoje mesto. Ravnatelj zdravilišča g. dr. 6ter je r imenu uprave v navdušenem govoru pozdravil in očrtal kulturno delovanje
^»Iiu	m	v Z ! odločilo praznovati svojo tridesetletnico ______,„ ........................
orv rs	eU a a 1 ki s d" I -union/ga in požrtvovalnega d«a ba, STte^rf^ plastike v Atiki. ! * -knez Vitenval*.
segli v teku en e ga te ta ta ko viso ko for- | -	so nato še naprej in našli mar-1	^^
segli v teku enega
mo, ne odnehajte! Trdno voljo in ne	. .
upogljivo energijo, da ponesete v sveij^S* najodličnejžega, še vedno čilega
ime
naroda!
Lahka atletika je pri nas koma) v pr-1 lr"11"s " ^sem a\lei;ke VZgojiti te-1 'Glasbene Matice*. izrazil Poveljstvo, vlh začetkih, goji jo le par naših vodil-• ^ J	državljane, res! da se je predsedstvo .Glasbene Matice*
nih klubov v Ljubljani; druga mesta kot	BJepKC m zur" c	a,.................
Celje in Maribor pa spijo spanje pravičnega. Sicer je pri naši publiki res težko vzbuditi zanimanje za to panogo športa, atletične sekcije so zaradi tega vedno pasivne, naši klubi, ki ne razpolagajo s tisočaki, da b! podprli pasivne sekcije, favorizirajo zato vsi le nogomet, sai so nogometne tekme edine, ki imajo na maso privlačno silo.
S. K. Primorje je ustanovil atletsko sekcijo komaj iansko leto. Ambicija poedinih in ljubezen do stvari sta dvignili sekcijo že tekom prvih mesecev na drugo mesto v Sloveniji, jasen dokaz, kako ničevoi so izgovori drugih klubov, češ, saj bi trenirali, a nimamo igrišča, nimamo trenerja! Tudi letos so atleti Pri-morja pogrešali tekališče, pogrešali skakalnic, pogrešali trenerja, a so si kljub temu priborili že v začetku sezone vodstvo lahke atletike v Sloveniji! Sedaj ima klub svoje igrišče, atletom je na razpolago vzorno tekališče, skakalnice, se-
Iz življenja in sveta
Dragocene starinske izkopanine na Grškem
našega sicer' malega, a krepkega1 ^ neumornega dela*-« na glasbenem
i polju, ravnatelja konzervatonja fr. Mateja Hubada. Imenom »Glasbeno Matice* je njen predsednik g. Prnnk objasnil
moment, ki je igral merodajno vlogo, da se je Matica odločila praznovati svojo tridesetletnico ba£ v Rogaški Slatini. Kot vneti borilci za jugoslovansko idejo so videli v Rogaški Slatini minjaturo Jugoslavije. In res! Kajti dvorana je bila polna gostov iz najrazličnejših krajev tal, delo tvrdke VVeissbacher. Dosedaj j od Soče do Vardara. ki bodo nesli ju-
Novi športni prostor S. K. Primorje
Novi športni prostor S. K. Primorje, ki leži na Dunajski cesti 68, obsega površino okoli treh oralov. Prostor je ograjen v celem obsegu, na pročelju proti Dunajski cesti ga krasi monumentalni por
je dograjeno nogometno igrišče, ki meri 107 m X 70 m. Okrog igrišča je napravljeno tekališče. Tekališče je široko 4 m, dolgo 410m, posuto je z lešom, ima kri-
gosioveniske milopojke široni naše domovine. Zmagovita je misel edinstva, ki jo vceplja »Glasbena Matica*.
Spored koncerta je bil sestavljen s
oljem v Nld. Astrandn. Avanztral »
namreč na rimskega vojvodo. Neki D»-chery, sin trgovca v St. Ouentlnu, Je po-Na klasičnih tleh starih Helenov so ! stal .princ d'Achery*. neki Henry »princ tekom letošnjega leta izkopali nove zna-! de Nissole*. dočim ie postal neki Laforge, menite starine. Tako so na tkz. Temlsto- j ker )e Imel že preveč konfliktov s ka-klejevera zidu dobili več kipov, ki so kra- j fens,kirn_	1X1 m,lostt w
rodbin so bili že od nekdaj najboljši odjemalci vatikanske plemiške tvornlce. Takega plemstva ie še dandanes mnogo na svetu, toda ljudje Imajo slab spomin ln drugi ali tretji rod sploh ne vpraša več nikogar, kako ie njegova rodbina prišla do zvenečega naslova
vzhodni strani, proga pred projektirani mi tribunami je široka nad 8 m, tako da daj komaj bo mogoče pričeti s sistema- j starta za tek na 100 m lahko naenkrat
vulie, kojih radij meri 35 m. Cilj je na ! priznanja vrednim poznanjem psihe občinstva. Efekt je presegal vsako pričakovanje in jo raste' od točke do točke.
tičnim treningom.
Sekcija se je udeležila dosedaj desetih atletskih tekmovanj in dosegla 21 prvih mest. Lansko sezono je sekcija dosegla prvenstvo Slovenije v petih panogah, dosegla je dva slovenska in en jugoslovanski rekord. Letos je zmagala sekcija na blejskem meetingu celo nad atleti liaška. V sedem atletov broječi slovenski reprezentanci, ki je tekmovala v Beogradu, bili štirje od Primorja in edini Slovenec, ki je starta! v državni atletski reprezentanci, je bil član Primorja. Brezdvomno bi prišlo tudi v tc reprezentanco, ki je tekmovala sedaj v Pragi, par atletov Primorja, če ne bi naš lahkoatlctski podsavez tako kar kratkomalo Ignoriral raredbe J. A. S. in opustil zahtevani izbirni meeting! S. K. Primorje razpolaga
osem tekmovalcev. Na prostoru med goli in tekališčem so skakalnice, na zapadni strani skakalnica za skok v višino, na vzhodni se gradi pa skakalnica za skok v daljavo. Južno od nogometnega igrišča je rokometno igrišče v meri 48 X 32 m, vzhodno od rokometnega igrišča se prične graditi drugo leto hockey-prostor v obsegu 90X50 m in prostor za tenis. Za tekališčem sta do sedaj dograjeni dve vrsti klopi na vsaki strani, na južni strani se bo pričela graditi velika tribuna, ki bo imela krasen razgled na naše Kamniške Alpe. Pod tribunami bodo garderobe in kopalnice. Pomanjkanje vode na igrišču se že sedaj občuti jako neprijetno, neobhodno je potrebno, da dobijo tekmovalci pršne kopeli. Ko bo Igrišče dograjeno popolnoma, bo eno najlepših v
trennutno z izbranimi močmi v atletiki, ne- I vsej Jugoslaviji.
Kulturni pregled
^Spavaj moja deklica..
K predstavi šentjakobskega odra v ljubljanskem dramskem gledališču. Kdor Je opazoval igranje Šentjakob-čanov, je moral priti do zaključka, da so ti mladi, resni igralci že davno prekora- i ®
Koncert Glasbene Matice v Rogaški Slatini
Rog. Slatina, 7. avgusta.
Nedeljski koncert ljubljanske »Glasbene Matice* v našem divnem zdravili-
mornato ploščo, na kateri je bila našli kana sedeča oseba. Ob straneh in zadaj sta dva napisa. Portret kakor tudi oba napisa sia izdolbljtna z ostrim predmetom in je zato napise težko razrešiti. Ugotovljeno je le toliko, da izvira slika iz druge polovice šestega stoletla pred Kristom. Del napisov je bil najbrž sestavljen v heksametrih, ostali del pa vsebuje podpis znamenitega kiparja Endoio-sa. Verjetno je torej, da predstavlja slika tirana Peisistrata, ali pa enega njego-; Zgodovina je razkrila nov0 znam* vih sinov. Ako bi slika predstavljala se- njt(MU u t>o nedvomno presenetila ue Ječo boginjo Attno, potem gotovo nt- bi ;samo pristaše ampak tudi nasprotnike bilo vzroka za razpraskanje slike. Ako stanove osemurneera delavnika- Po pa ie slika portret kakega tirana, potem najnovej§ih razi>-kovanjih osemurnl de je to popoinoma razumljivo; zlasti Pei-| jav[ijk ^ nikaka pridobitev neposred sistrati so bili silno osovraženi in so po ne sedanjosti, ampak datira že iz le-ti njihovem Izgonu očividno hoteli Izbrisati j 1579. Vendar pa ni bil takrat uve-JL. vsak spomin nanje. To se je dogajalo iu- ; Ilitj aa ((0diagi kakega gospodarsk
Kralj Filip IL — ustanovite!] 8 urnega delavnika
jezu,*. k.	, , vel za časa Pelsistratov. Dosedaj je bilo: vla(lar> ampak ena najbolj reakciona:
frenetičen aplavz.	Priljubljene I «mo znano, da je deloval po njihovem nih oscbi kar jih r hiIo kerlaj na ev
lčeve kompozicije	ravno zato, I izgonu. iroiekih prestolih, namreč spanski kral
r -	l-.t-^n.mini. c* ti a rtnrrtrirn i -: i: it _ -__________r «-_____.—
čili običajno mero diletantstva in celo več: piemeniti mir in očarujoča resnost, 5 katero so šli preko najtežjih točk tega težkega dela, nas nehote spominjata na ametnost velikih odrov.
Odčno. Deželjakovo je treba omeniti pred vsemi ostalimi Ce se bo posvetila drami, bomo dobili moderno, senzitivno salonsko damo, kakršne slovenska drama danes še ne premore. Gdč. Petriieva je podala svoj tekst v taki obliki, kakršne že dolgo nismo videli: izliv duše v eni sami Uniji s toliko verjetnostjo, da te nikoli ne dolgočasi, čista lirika z najfinejšo dikcijo. To je bilo odločno daleč visoko nad diletantstvom. Gg. Cesar, Markič in Bučar so bili zelo dobri, toda so očividno zaostajali za damami.
V vseh pa je bila umetniška resnost, nrepričevalen mir in predvsem inteligen-
šču je zopet ena trofeja na glasbeno kulturnem polju slovenske umetnosti. te sam sprejem Matice dokazuje, da pravilno shva&uno in cenimo njeno kulturno in požrtvovalno delovanje. Mrtva beseda bi bile kompozicije naših skla^ dateljev umetnikov, izraz našega čustvenega sveta, če ne bi imeli tako izvrstnih interpretov, ki oinogočujejo narodu, da pije iz čaše umetnosti.
Goste je pričakovalo na kolodvoru mnogobrojno občinstvo in deputacije vseh narodnih društev. Gospod Bizjak ie v imenu občine in narodnih društev v vznešenera, jedrnatem govoru pozdravil zbor. Po burnih klicih občinstva se je predsednik »Glasbene Matice*, go-
spod Prunk, ginjen zahvalil, nakar so gostje odšli v odkazano jim stanovanje. Zdravilišče je bilo ta dan slavnostno ca v razumevanju — kar zasluži gotovo ; odeto in posebno živahno. Posamezne v vsakem ozirn rešpekta. Šentjakobčani! gruče pevcev so si ogledovale zdravili-so si s to uprizoritvijo pridobili veliko na • ško naprave, občudovale krasno prirod-ugiedu. Režija ni bila dovolj izdelana, j no lepoto zdravilišča in gasile žejo pri
vendar pa naj bo režiser g. Cesar z uspe-i ^latinskih vrelcih. Po skupnem obedu ----------. ,	_	.
hom to pot zadovoljen. Uprizoritvi je ; v zdraviliški restavraciji so nekateri pri- poln in misija Matice častno izpolnjena, bistveno pomaga! arh. g. Kregar z eno- i redili izlet v okolico, drugi pa eo se
Ciklus umetnih pc3mi j« otvorila Adar mičeva »V snegu*, vse prevzemajoča tužna pesem, kateri je sledila .Mlad junak po cesti jezdi*, ki je izzvala v poslušalcih so Adamičeve ker
katerega nejši
v srca poslušalcev. Dr. Schwabova »Zdrava Marija*, porojena iz razdvojenega, molitve potrebnega srca, je morala vzbuditi sveta čustva v vsakem, najsi bo še tako zakrknjenem srcu. Brezdvomno je dr. Schwab boljši skladatelj nego zdravnik. Videli smo ga med občinstvom, a llubadovi pogledi bo ga med neprestanim aplan-diranjem zaman iskali, boteč ga predstaviti navdušenemu občinstvu. Toda veličina in skromnost njegova se krijeta. Solistično partijo je gdčna. Bo-hinjčeva dovršeno absolvirala in njen prijetni mezzosopran je tvoril z zborom absolutno harmonijo. Krasen šopek, izročen jej po hčerki drja. Sorlija, je ven-čal njen uspeh. Globoko občutena Krekova .Tam na vrtni gredi* izvajana s preciznostjo, ki je lastna samo Matici, je moderna, kontrapunktičuo izvedena skladba, ki s svojimi alteriranimi akordi vzbudi v poslušalcu zahtevano razpoloženje. Ravno tako moderni in strogo umetni sta Lajevčevi .Pastirčki* in »Ples kralja Matjaža*. Izvajani sta bili tako dramatično, da je v vsakem poslušalcu vstala veličina kralja Matjaža obenem z otročjo nagajivoatjo in topotom turških kopit. Lavorjev venec, poklonjen g. Mateju Hubadu, je izrazil vso zahvalo in priznanje občinstva za velik in čist umetniški užitek. Po kratkem odmoru je prednašal zbor naše jugoslovenske narodne pesmi, izoblikovane od naših najboljših in najmarljivejših čuvajev narodove vokalne glasbe. Mokranjačeve srp-ske, Andela in Ilatzeja hrvatske in Hu-badove slovenske narodne, izvajane vse z ljubeznijo in poznanjem, so bile prava dušna hrana za vsakega, ki ljubi svojo ožjo in širšo domovino, ki mu ni še ugasnil spomin na milo materino uspavanko. Ko 30 dodali še dve pesmi izven programa ni hotelo biti konca navdušenja in bratskega pozdravljanja. živio-klicev. kar še ta dvorana ni slišala odkar diha svobodno — jugoslovansko. Razumljivo je, da je bil uspeh po-
di v Rimu po smrti nepriljubljenih vladarjev.
; niti političnega prevrata, ampak s. kr,. Iljevim ukazom. Najzanimivejše M
Najvažnejše, kar izhaja iz te izkopani- stvari j,a da ni izdal ukaza mor. ne, pa je dejstvo, da je kipar Endoios žl-j kak priljubljen ali prosvitljen naroči ;
ozemlju, ki se je zvalo v starih časih •Pelargikon*. Razkriti so hoteli sledove najzgodnejše kulture v Atenah in rezultati so bili presenetljivi. V bližini Eume-novega kipa so našli ostanke naselbine iz pozne kameuite dobe in pa velike množine glinastih črepin". Glinaste posode spadajo med tipe, ki 50 bili dosedaj v srednjem Grškem šc nepoznani. Pra-prebivalci Aten so Imeli najbrž zveze z narodi na severu, ker imajo izkopane posode popolnoma tesalskl slog. Angleži so kopali v Macedoniji pri Ohaochitsu in prišli na sled grobišču Iz starejše železne dobe.
Uverjeni smo, da jim ni žal, da so
stavnostjo kulis in inventarja ter ilustra- i osvežili v plavalnem in solnčnem kopa- \ proslavili tridesetletnioo baš v Rogaški
cijo luči.
S. D. i lišču.
i Slatini.
Vatikanska plemiška tovarna
Zadnja leta je sicer Ic malokdaj slišati, da bi papež podelil komu plemiški naslov, vendar pa je bila svoječasno trgovina s plemiškimi diplomami za sveto stolico zelo razvita in dobičkanosna kupčija. Zanimivo je, da je Vatikan za te svoje kupčije dobi! največ odjemalcev ravno v republikanski Prar.ciji, ki temelji takorekoč na tradicijah velike revolucije. Za 50.000 frankov je vsakdo postal vojvoda, za 20.000 frankov grof in za 12.000 frankov baron. Ako smo prav puučeni, se mora sedaj vsa vsota vplačati naprej, dočim je bila svoječasno kasirana šele po izročitvi diplome.
Nekega dne se je zgodilo, da Je bogat bankir poravnal račun samo na polovico. Kardinal Antonelli. ki je bil takrat državni tajnik v Vatikanu, pa si je zna! takoj pomagati. Podelil je skopuhu naknadno pridevek grofa .Monte Avarico, nakar je bankir nemudoma poslal še ostanek zneska z nujno prošnjo, naj ga vendar Vatikan čimprej oslobodi tega zoprnega plemiškega naslova (grof Skope gore).
Latinščina, v kateri so bile spisane diplome, ni bila ravno klasična, o zaslugah odlikovancev na raznih znanstvenih ali političnih poljih pa se seveda sploh ne more govoriti. Edon naikrasnejših grbov je bil podeljen lastniku trgovine z
ta v Dole v Franciji in je datirana dne 10. januarja 1579. Narodba pri ' med drugim: »Ukazujemo p° fv°ji v0 I ji, da naj delajo rudarji samo osem ur na dan, po prvih štirih urah pa na; imajo kratek odmor. Ako je potrebr.; (lospešenje dela, naj se dodelijo ?.■ štirje delavci, ki morajo delati šest u* nepretrgoma. Po teh šestih urah mo rajo vsi delavci odložiti svoja orodja, tako da imajo 18 ur počitka. Pred; i sani orazniki se morajo plačati do^ cem ne glede na to, ali so delali ali ne.»
Iz ravnokar omenjene naredV-razvidno, da je bil ta razvpiti tr:.-: morda le boljši, kakor je nj^go-ves v zgodovini.
Preko oceana
Rekord hitrosti na AtLmtskem oc- .i nu je zopet stopil v ospredje. V kra'-kem se bo vršila glavna oceanska ka* v tekmovalni liniji Southamgstoi:-New York. Med šestimi velikimi 1 liki so tudi nemške ladje, ki so zda. [kmI tujo zastavo. Velikani - rakmov ci. ki pridejo v poštev, so: Mauretar/ •• Majeetic (prejšnji .BL*mark>\ P-er traria (tudi prejšnja nemška ladj? . Aquitania, Olvmpic in Hom^ri*.. Po ! zini, ki so jo imenovane ladje dosev • v tekoči sezoni na vožnjah med An; jo in Ameriko, prednjači Mauret-n i a s 25 29 vozli, za njo .jc M a j -s t i c s 21-2 vozli- To sta torej najrtv nejša tekmeca, in vsi krogi, ki se za -zanimajo, napeto pričakujejo, ali V bivšemu nemškemu parnikn uspelo, premagati Mauretanijo. ki ie dor; uživala ponovno titulo »Kraljica ner na*. Trdijo namreč, da Majestic pri <!<'•_ sedanjih plovbah sploh še ni -ioee?< svoje prave brzine in da bo ori tekrr . z lahkoto dosegel tempo 27 vozlo Nekateri pretkani Angleži pa so li za svojo favoritko Berengarijo ki Šele nedavno pričela z oljno kurjavo, a že se govori, da prinese poeebno p' senečenje.
Res. čudovit je ta biser. Zjutrr', opoldne, zvečer, v mraku, v noči - am ne veš, kdaj je bolj veličasten. Fo starih stopnicah iz leta 1650. lezemo navzgor, kakor je lezlo že toliko pobožnih romarjev. Na vrhu je na mizi spominska j značajnik izdajica. knjiga in deklica, ki sedi pri pove prav po blejsko:
»Tu naj se vpišejo pa eno ?.a plačat.* Plačamo dve in g nit...
Kraljevski Bled! Dežela Kranjska nima it.pšega kraja. Veseli nas, da je tako J naš, ves naš. Pretila mu je nevarnost r J Nemcev in Italijanov. Zdaj je rešen | in bo kraljeval nad našo lepo Gorenjsko in vabil k sebi jugoslovanski in slovan- !
svet. Cas bo še pomnoži! krasoto1 njegovega obrežja: v tem oziru bo treba
'pozablja na vest, dolžnost ter divja [»reko vseh ovir.
Zirodi se potem, da se modrijan strmoglavi v neumnost, da poštenjaka za-skomina" po sleparstvu. da poetane
nejši pesniki. Ker neizčrpna kakor morje je blaženost in strahota teh večno novih dram. In z različnih stališ? gledano življenje se pač tudi vidi zelo različno.
vsaka ženska brezsrčna in brezzmiselr.a žival, sebi in možu v gorje in sramoto.
Toda Strindbersr in Ibsen sta vendar neizmerno jioglobila problem ljubezni in zakona. Simbolski, ne junaški junaki
bile ženske vampirji j ^novi so prav s svojo
natnrali.-ticno
vražnega ;x)java, da je človek tolikrat igrača svoje krvi in sam sebi sovraž-
Odkar je vzcvela iz človeške kulture j najlepša cvetka: umetnost, rešujejo pesniki problem ljubezni, a rešijo ga
objektivna kritika Strindberga patološko mržnjo ženstva, Ibsonu pa pretirani kult istega ženstva. Individualno, v vsakem posameznem primeru sta pisala bridko resnico: generelno, na splošno vzeto pa sta bila oba krivična.
nikoli. Najsvetejše in najslajše darilo i Zakaj ženske niso vse niti hudiči niti nature je človeštvu v največjo srečo j angeli in moški niso vs i ne<b>lzue j in najstrašnejšo nesrečo. Zaradi lju-j žrtve niti podleci ali omejenci-
še dela kajti Bled bo raste!. - Vreme j bezni"80 se diIa Iiajvc5ja junaštva) strindw<T in ,Ken sta kot dra
ie letos izredno iepo in se bo sezona po-	n tn.Ii naUtra5nei"i cuniut" rg 111 1
Slišala noruo v ie^er	lt,,sa deU' a. tudi naj6trasin. ; 1 ^ - namenoma postavljala k<
•	::dogil" ter 80 se VTS1,e cdo	Za* Ume znata ic naproti. Iz te kont
Drama liiibesni in zakona.
Ljubezen je sinfonija harmonij du-
.-.■vnih, srčnih'iu telesnih. Zvestoba pa i i,; duša ljubezni.
In le zakon, sklenjen iz ljubezni, je moralen, zdrav in živ. Vsak drugačen
;.:*.kon je prostitucija, Ze ob svojem rojstvu zapisan smrti, ker je notranje niil.
' Toda nesrečna, bitja so ljudje. Nikoli zadovoljni, vedno temno po nečem hre-r.neči Pohlep »h preganja in razdva-■'; lakomnost po slavi, vplivu in zlatu ji«, zatemnjuje pogled. Tudi v^najbol.] 'j.-uH->-.Vanem Človeku spi ukročena žival. In če se tei besu ji oslas« instinkti.
radi onega, po čemer se ozira Venus Kallipygos ir. zaraJi onega, kar skriva Venera lledičejska, tekmuje v ve-lečinih moštvo ter se mesari človeštvo že od Kaj,lovih časov. Sam Zeus, bog vse), bogov na Olimpu, mož najmo-| dreiše in najlepše Here. je bil najnič-vreilnejši zakonec ter po svoji brez končni nezv^tobi podlejši od Don Juana. In Afrodita, boginja lepote in dražesti. inkarnacija ljubezni, je hkra-tu tip nezveste žene.
Od Homerjevih zakoncev, Helene in Menelaja do najplemenitejših zakoncev starogerm.mske narodne poezije, Izol-de ir, Markeja so opevali jwniki v ne-številnih varijacijah lepoto ljubezni in
drama-kont-
ne značaje nasproti. Iz te kontrar-uo»ti sta izvajala f><tre konflikte, ki so losrično morali dovesti do različnih ka-
globolte mistike. V vseh Ihs- noviL fir-^; mah pa je ljubezen glavni motr^ . kot temeljni ton zveni njegov zamr." . a zato tem silnejši klic: Bodi do sebe in do drusrih'. ReSi se !?.ži. t navščine in vsakršnje prevare! Najlolj pogosti laž in najg
žabne lažnive morale.
Kakor Emil Zola po svoje je Henrik Ibs id
roičnih
V Ibsenovem prvencu, dramj <SIa\
rfiik malim ' 1 imlern	Klasika Alffor, In kaznovanj,
danjosu ter jih človeštvu predstavila oba: Margita odide v sam ostem
v trtjlesti. ne 'la bi izognila niti psi h o patskih primerov. Publika ju dolgo ni razumela in jc odklanjala ter obsojala oba.
Tragedije ljubezni in zakona sta sli kala vedno iznova, vedno z novih stra ni in 7. novih vidikov. Zakaj ljv.-]je sc>
-„_____ -—	.različni kakor cvetje in trava na polju.
ta=trof. Njune glavne osebe so kakor- Ujerman Bahr pravi v svoj"m 'Moj
koli manjvredne, ali omejene, neiz obražene, dedično obtežene, uravna ali umstveno prizadete, vsekakor ne povsem zilrave in nonnalne. Zavedno ali nezavedno so si te osebe po tragični krivdi zaslužile nekako kazen.
Trezni razum pa vprašuje: vse to velja i tudi za vse one, vendar dokaj številne zakone, ki so bili sklenjeni svobodno in v popolni barmo"i'j? Tudi v zakonu često dosezata mož in žena srčno, umstveno ter fizično dru? dru-•rega. se izpopolnjujeta in zato lehko
bedo nesrečnih zakonov. V dramah j živita vzorno. Ni istina, da je v^k liubezni in :'/:kona so peli grški tra-lmcški isrrača usode, čolmč brez v-'a siki klasiki, romantiki iti naimoder-lin iadra- slabi.*, brez voae ter ua m
stru*: »Kar je Vam prav in dobro, se ne sme vsiljevati drugemu, zakaj nie-mu bi bilo morda napačno in slabo: kar eden mora. drugi ne sme .. .* Zato moderna pesnitev ne docira in ne pri-diguje. ne jiostavlia nonn in zakonov, nego «e drži edino pravega načela: Vse razumeti in vse o<lpuščati: —
Tts=enov dosledni naturalizem ®e je|mers povzpel od čudovite resničnosti vselej tudi v romantične in mistične sfere ter se
tenscua ubijejo.
V	eStrahovih» je končna katastrof. ■ ki zadene Osvalda, kazen za tragič--krivdo staršev — zs zakonsko go =r>e Alvingove.
' V »Divji raci* je frsen prefistz-. st rašni zakon med frazerjem Hjalma* j,-m in Gino. ki mu • ostane žrtev ma'
Hedvika.
V	«Rosmersfcolmtr» vidimo rr-zakon med Rosmersbolmom in njegov, ženo. ki ju razdvaja Rebeka ter : stane končno prostovoljna žrtev /. vedcncem vred... Prav tik ne!.' j; ničen zakon je v «Male*n Evolfu« r. Allm^rsom :-n P:?o. ki ostaneta pri k
vana dresr na oruerega, \sto.
ljubi A
pravo lj »P
KUP
John Gabrijel Borkn.ao j
bico in prodal sebe; ubil je jev* zadnjem njegovem delu upal! bežen v sebi in v Eli za prav do pra-a metafizike. V vseh Tb-! Poslej tava od zmote Ho M-. «enovih dramah se mešata trezni in ro- i mu ne umre duša. \ strašni mantični element ter se njegova ro-: končno y od^nti m. r • zaiu..- .aiij. mantika v kasnejših delih storoiuie dois»u živ ola Uabrucl ia Goubiloa. vr -

Gospodarska vprašanja
Gospodarski položaj Nemčije
Berlin, 4. avgusta.
Nemška marka pada katastrofalno. Posledica tega je, da rastejo cene V3em predmetom, kar ima zle posledice za gospodarsko in finančno »tanje države. Nemški narod je prepričan, da tudi Nemčija drvi po strmini v prepad, v katerem se nahaja Avstrija skoro ie tri leta.
Bedni finančni položaj Avstrije je da-Bes stičen nemškemu, vendar pa. so vzroki, ki so pahnili Nemčijo v to stia-ko povsem drugi od onih v Avstriji. Avstrija reprezentira danee driavico, od katere so po preobrata odpadle bkoro rse jaice industrijske pokrajine. Poleg tega ja Avstrija, kar se tiče prehranjevanja prebivalstva, navezana v prvi vrsti aa inozemstvo, a ravno ta odvisnost od inozemstva je eden glavnih vzrokov, da je Avstrijo zadela finančna katastrofa. V Nemčiji je položaj bistveno druga^ Sen. Nemška industrija je vsled vojne le malo trpela, izguba Alzacije-Lorene, nekih delov vzhodne Prusije in šlezije ni Nemčijo nikakor gospodarsko uničila in pahnila v odvisnost inozemstva. Nasprot ao, nemška industrija se danes krepko tatvija in dosega že skoro predvojno produkcijo, a kljub temu nima marka uiti polovice predvojne vrednosti Kje torej tiči glavni vzrok za padanje marke?
Nemčija je bila v svetovni vojni pr»-aiagana, u posledice toga so padla n* njene rame. Reparacijski problem je zio ki uničuje Nemčijo. Saj mora Nemčija plačati na račun reparacije mesečno oko li 50 milijonov mark v zlatu; potemtakem mara plačati do konca tega leta v gotovini preko 300 milijonov zlatih frankov. kar bi bilo okoli 40 milijard mark t papirju. Poleg teh ogromnih vsot pa mora Nemčija plačevati vojno odškodnino tudi v blagu, kar znaAa letno zopet milijarde.
Nemški uvoz je danes momentano reč jI od izvoza: vsled tega je tudi zun*-nja trgovina pasivna. Prezreti pa se ne Nne tudf dejstvo, da pridržujejo mnogi isvozničarji svoje izkupičke v inozem-stvn, da se tako zavarujejo proti nadaljnjemu padanju marke. Poleg tega pa je Kemika državna banka — da krije potrebo države na tujih devizah, ki je v sveži s p bičanjem dospelih obrokov voj ne odškodnine — prisiljena, da v pomanjkanju drugih sredstev nudi marke t inozemstvo. Te ponudbe so seveda ogromne in ker morajo biti izvršene brez ozira na tečaj, delujejo katastrofalno na padanje marke. Računa se, da se nahajajo v inozemstvu milijarde in milijarde mark.
V današnjem kritičnem položaju, ko Marka neprestano pada, navdaja tudi Špekulante, kl so v nadi na zboljšanje nemške valute pokupili milijarde mark, bojazen, da bodo imeli vedno večjo izgubo. Ti se zato trudijo, da svoje marke prodajo in tako rasto ponudba mark dan na dan. Marko ponuja tudi nemški avoznik, samo da pride na ta način do deviz, ki jih potrebuje za finansiranje uvoza-. To vse stalno in vedno v večji meri ubija vrednost nemške valute.
Pri takem gospodarskem stanju trpe skoro vsi sloji prebivalstva, največ seveda uradništvo. Industrijalec poseduje svoje tvomice, poljedelec svoja polja, delavec je po svoji močni organizaciji pedno pripravljen 8 stavko izboljšati si svoje stanje, samo uradnik je nesposoben xa socialno borbo in vsled tega največji trpin. Kdo naj reši državo iz tega obupnega položaja? Kljub vztrajnemu delu, veliki podjetnosti in ogromnemu prometu, je država prepuščena sa-
ma sebi in navezana izključno le na samo sebe. Revizija mirovnih pogodb bi edina bila ▼ stana bboljJati finančni položaj Nemčije, toda Francija ne mara ničesar slišati o reviziji. Dokler bo morala tiskati Nemčija milijarde in milijarde, seveda ni govora o sanaciji
V zadnjem časn skoro nihče veC ne veruje v zboljšanje marke. Vsem plove pred očmi temna slutnja, da se bo ▼ kratkem nahajala marka v istem položaju kakor avstrijska kron*. Iz te mučne situacije bi lahko rešila Nemčijo edino odgoditev plačevanja vojne odškodnine in sklenitev večjega inozemskega posojila, kar bo morala prej ali alej uvideti tudi antanta ia o tem premišljevati.
Ljubljanski veliki sejem
Legitimacije in vstopnice. Permanentne legitimacije se bodo dobivale pri naših razprodajalclh (bankah) v vseh mestih v Jugoslaviji in pri naših generalnih zastopnikih v inozemstvu, kakor tudi v vseh uradih večjih Inozemskih ve-tcseimov za ceno 40 Din za komad. Ime-jitelj legitimacije je opravičen do polovične vožnje na vseh železnicah ln vseh razredih osebnih vlakov v Ljubljano In nazaj, permanenten prost vstop na sejmišče in na obisk historične razstave slovenskih slik — Dnevne vstopnice za ceno 10 Din se dobivajo pri dnevnih blagajnah na sejmišču in opravičujejo do enkratnega obiska vseh prostorov Ljubljanskega velikega sejma in historične razstave. — Stanovanjski odsek preskrbi na zahtevo stanovanje v hotelu In privatno. Navesti Je treba razločno napisano Ime m koliko časa ostane dotič-ni posctnik v Ljubljani.
Telefonska naprava. Vsi oni, kl želijo imeti v svojih razstavnih prostorih na razpolago telefon, prosimo, da to nemudoma javijo Uradu Ljubljanskega vele-jejma. Instalacija telefona stane 600 Din, najemnina za aparat pa se mora plačati enomesečno, ker se za manj časa aparat ne oddaja v nJem. Ker vsi znaki kažejo, da bo promet na letošnlem velesejmu zelo živahen, priporočamo vsem Interesentom, da se poslužijo tega prometnega sredstva, da jim bo poslovanje na ta način uspešneje ln olajšano.
Dekorativna in reklamna dela. Olede opreme prostorov naj si vsak razstavljale« že danes poišče dekoraterja, ker na koncu vsled preobilnega zaposlenja isti najbrže ne bodo mogli sprejeti nobenega dela več. Pripominjamo, da nl upravičena prevzeti reklamna in deko-raterska dela za Ljubljanski veliki sejem samo tvrdka Milan Auman & Comp, Krško, kot le ona to že pomotoma objavila, marveč si naj vsak razstavljale« poišče sam tvrdko, za katero misli, da mu bo delo najokusneje izvršila. Priporočamo pa v lastnem interesu strank, da si opremijo prostore na sejmišču umetniško, ker s tem svojo llrmo zelo repre-zen tirajo.
lnseratne cene. Vsak industrijalec, trgovec in obrtnik more razviti moderno reklamo in propagando. Cene za posamezne inseracije so sledeče: Selmski vestnik: cela stran 3000 K, pol strani 1500 K, tretjina strani 1000 K, četrtina strani S00 K, osmina strani 500 K, na platnicah ln inseratl na posebno željo so za 50 do 100 odst. dražji. — Oticilelni katalog za leto 1922: cela stran 2000 K, pol strani 1000 K, tretjina strani 680 K, četrtina strani 560 K, osmina strani 280 K, inseratl na platnicah, eventuelno na barvanem papirju in po posebnih željah z 30 do 100 odst. poviškom. — Naročila za inserate sprejema urad Ljubljanskega velikega sejma, tvrdka Aloma Com-
puy t f a K tifemftta ti rvrufa 86-
sdjak ta drug, Ljubljana. — Cene prostorom za reklamne deske, pritrjene na sejmski ograji In paviljonih Ljubljanskega velikega sejma glasom posebnega cenika. — Akvlrlrajo selmski akvlziterjl z blokom urada Ljubljanskega velikega sejma, ki obiščejo stranke osebno. V slučaju, da kakega interesenta izpuste, naj blagovoli isti to nemudoma javiti na dopisnici Ljubljanskemu velikemu se|mu, da pošlje takoj enega svojih akviziterjev. Cene prostorom za lepake nalepljene na lepačnih deskah na sejmišču: Za običajni format reklamnega plakata 63 X 95 cm za dobo velikega sejma 120 K. Reklamni plakati nalepljeni na karton in viseči v istem formatu 63 X 95 cm 120 K za en reklamni plakat
Tržna poročila
Vinski trg v Vršcu. Stanje vinogradov izredno lepo. Cene so padle povprečno od 18 na 10 — 12 K za liter ln se še po tej ceni slabo prodaia. Producen-tl zelo ponujajo, ker Jim vsled dobre letine grozi pomanjkanje posode.
Novosadski žitni trg (dne 8. t m.) Ma) dovoz, ker se producentl nadelajo porasta cen. Na drugi strani pa konzu-menti pričakujejo padca cen. Radi tega Je kupčija zelo mrtva Cene: pšenica 1800 — 1820 K. koruza 1380 — 1420 K, oves 1280 — 1300 K, moka št 0 2750 K, št. 2 2650 K. št. 6 2450 K, otrobi 850 — 900 K. Tendenca čvrsta, čeprav promet ni živahen.
_____ f flinfiuit, Tbomaa SlnwD-
tachitach. trgovina s klavno livino v Plitvici: Prane Seheff. gostilna v Sladkem vrhu; H. C. Hanson. umetni mlin in laga na TratL
=• Kongres vseh aavezov poljedelskih zadrug se vrši ▼ Novem Sadu 14. in 15. avgusta. Razpravljalo se bo o vpraša-nju ujedinjenja vseh poljedelskih zadrug v naši državi
-= Obtok bankovcev ▼ naši državi se je povečal po izkazu Narodne banke z dne 31. julija od 22. do 31. julija za 6,425.500 na"4„868,701.175 dinarjev. Isto časno pa se je povečala tudi kovinska podlaga za 718.447.79 dinarja na vsoto 362.046.386.75 dinarja.
Uspeh žetve v Italiji Mednarodni poljedelski uvod ▼ Rimu javlja, da se letotaj« žetev v Italiji ceni na 44.2 milijona metrskih stotov, to je 2 milijona pod srednjo tet vi jo.
— Izvoz sladkorja iz Češkoslovaške. Češkoslovaška družba za izvoz sladkorja je izdala podatke o polletni produkciji Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo od celokupne produkcije izvoženih
Drobne vesti
—	Obrtna razstava v Celju (12. do 22. avgusta 1922): Vozne olajšave. Opetova-no se opozarjajo vsi posetniki Obrtne razstave v Celju, da je dovoljen 50odst. popust voznih cen za potniške vlake na vseh Železniških progah Jugoslavije onim osebam, ki se izkažejo s belo legitimacijo razstavnega odbora. Te legitimacije so na razpolago brezplačno pri obrtniških organizacijah ▼ vseh krajih Slovenije, kjer se take organizacije nahajajo in v vseh važnejših krajih ostalega dela države, razen tega pa tudi na vseh železniških postajah južne železnice. Legitimacijo je treba pri odvozu na vstopni postaji prevideti z uradnim pečatom, enako tudi na celjski postaji. Legitimacijo potrdi razen tega razstav-ni odbor. Na vstopni postaji se kupi cela karta, katera velja tudi za povratek. Ako s« želi večje Število legitimacij v krajih, kjer jih ni ▼ zalogi, naj se to nemudoma sporoči razstavnemu odboru, ki bo takoj skrbel za dostavitev. — Obrtniško zborovanje. Posebno velik dotok obrtništva v Celju je pričakovati v nedeljo dne 20. avgusta. Ta dan se vrši v Narodnem domu ustanovni občni zbor Zveze obrtnih društev za Slovenijo in v zvezi * tem shodom sploSen obrtniški shod, na katerem bosta predavala gg. Ivan Bizjak in Fran Mohorič o aktualnih obrtniških vprašanjih. Ta dan je pričakovati tudi precej obrtništva u Hrvatske ln se obrtništvu vseh krajev priporoča, da pridejo ta dan korpora-tU no v Celje. Zborovanje se vrši v veliki dvorani Narodnega doma.
—	V trgovinski register so se vpisale nastopne firme: Franc Kolleritsch, trgovina z manufakturo, specerijo in ie-leznlno ▼ Apačah; Alojz Remic, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki na drobno, podružnica ▼ Meii; Fran Soramer. proizvajanje žganja v Drob-tincih; Frančiška Kveder, prodaja moke na drobno ▼ Ljubljani; J. Hutter, trgovina z manufakturo na debelo v Mariboru; Kosta M. Ivanovid, carinsko posredovanje, podružnica v Mariboru; Jo sip Jaklič, carinsko posredništvo in spedecija v Mariboru; A. Kos, izdelovanje likerjev v Mariboru; Drago Sčekid, trgovina i lesom in drvi na drobno in
kletstvo mrtvega zakona pa živi še v nadaljnji usodi nesrečnic Ele in Gon-hilde: Gabrijelov sin namreč zavrže ljubezen obeh svojih matur vdov ter utveče v življenje za zdravo žensko.
V epilogu «Če se mrtvi prebudimo« ai stojita kot sovražna kontrasta zakonca* Rubek in Maja nasproti, ter se zaključi tragedija s smrtjo v lepoti: ljubljena Irena pogine z Rubekom pod snežnim plazom ...
Nora spozna, da se je sedem let vezala na nevrednega Helmerja. plitkega egofeta. Imam druge, prav tako svete dolžnosti: dolžnosti do sebe same!* pravi in zapusti neljubljenega moža in otroke ter odide v svobodno, dostoj-nrdše življenje.
Zelo so zamerili Ibsenu to »Noro*. Toda 11*en je polagal dosledno torpede tod današnji svet gnilih kompromisov". Naj pogine, kar je bolnega! Le, kar je zdravo, naj živi! Resnica nad vse! "v zakonu viadaj absolutna^ harmonija, ali pa naj se razklene! Zakaj najsvetejše dolžnosti imata žena in mož do samih sebe. Samo en greh ne naide nikdar odpuščanja: zakonska laž. hitiavščir.a v ljubezni!
Prav ta načela zastoja Ibsen v svoji drami »Gospa z morja». Zdaj nam jo je preložil iz norveščine Vojeslav Mole ter jo je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani.
Morje, neskončno, nerazumljivo, vabljivo in ostraše.ioče morje daje tej drami temeljni akord. Kakor je vzajemno delovanje narave in duš občutiti v vseh Hrenovih dramah, tako je mistika morja presajena v tej igri tudi v duši VVamrelovo in »tujca*. Kakor goni taina moč mortki val za valom v
objem in preko vseh ovir, tako žene tajna sila Elido in tujca, oba otroka morja, drugega k drugemu.
Kot mlado dekle se je poročila Elida, hči ]>aznika na morskem svetiljni-ku, z neznanim krmarjem. Ničesar ui vedela o tem možu; niti njegovega imena ni poznala Toda grozna skrivnost, neka tajna, nerazumljiva mikavnost, ki je žarela iz tega tujca kakor iz morja, ju je združila proti njeni volji. Svoj in njen j>rstan je tujec natek-nil na obroček ter ga vrgel v morje. »To je najina zaroka!* je dejal in odšel proko morja...
Elido je vzel kasneje zdravnik Wan-gel za ženo. Bil je vdovec, imel je ic napol odrasli hčerki ter je svojo ženo globoko ljubil. Tudi Elida ga je ime a rada. Toda pravega zakona ni bilo med njima. Kajti Elida so ni otnožila z Wangelom svobodno, prostovoljno, nego ]>od pritiskom uboštva roditeljev. Prodala se je. prelomila zaroko, obetano zvestobo' ter se zato smatra za nrešestnico. In čuti se izdajalko ter navezano na strašnega, mikavnega tujca. Porodi otroka, ki ima oči tujčeve, in ki umre kmalu po rojstvu. Tudi to smrt smatra za kazen svoje nezvestobe. Zato poslej ne občuje z možem več kot žena ...
Nepričakovano se vrne tujec in za hteva svojo pravico. Ve. da je Elida omožena, a naglaša. da je »predvsem* njegova. Samo en dan ji dajn časa, da se odloči; ako ne odide ž njim prostovoljno, se ne vrn« nikoli več.
Začne se borba. Elida prosi moža. naj se loči od nje, a T'7angel vztraja na svoji zakonski pravici Toda e tem
jO odbijn tem bolj. Tajna, stražna mi ka< uot tujčeva že zmasruje. Tedaj se dvigne dr. \Vangel sam preko sebe, spozna bistvo pravega zakona, ki je le v svobodi, ter pravi:
»Voli si svojo pot v polni svobodi'. Poginoma svobodna si mene in vsega moj. ga. Zdaj lahko izbiraš prostovoljno in v uvesti si svoje lastne odgovo--noslL Elida!*
In Fl-da voli — moža Wangela. Iz premem I« je morala priti, ker jc sme la prvič izbirati prosto.
fa«o je «Gost>a z morja* 1 runa
H.rbe m"d svobodo in sužnjostjo ž*-n' v zakonu In »Nora* je nasproi-k Idile. Cesar banavz Helmer ni razumel, je i dkril Wangel: pravico ženske svobod..•=■ odločitve: zato je Helmer icn<-izgubil, a \Vangel rešil. Tu in tam isto vprašanje, a tu drugačen odgovor.
Kajpada nam je odgovor v »Nori* verjetnejši. Zakaj U'žko si mislimo, da se "ho Elida »aklimatizirala*. Njeno bisto nima z Wangelom nič skupnega, pač pa jo veže vse s tujcem. Morda pride dan, ko spozna F.lida. da se je vendarle zmotila v svoji svobodni od ločitvi...
Tudi dr. Wangel primerja ljubezen v zakonu z morjem, ki ima oseko in plimo Morda si Elida le domišlja, da je končno postala kopno bitje, ki ne najde več poti nazaj — ven v morje; toda tudi nji lebko nenadoma zrastejo plavute ter jo buškne v valove.
In potem? — Potem se začne nova drama.	Fran Govekar.
r tstm ten, ta rtmr V TOiiMfr
I ton, t Anglijo 61.220 ton. ▼ Avtirij--' 45.890 ton. v Romunijo 6620 ton t Neir> čijo 6590 ton, v Jugoslavijo pa .>rt40iae. — Danska — konkurent aaiema izve
zu v Švico. Danska izvaža t Švico v
glavnem isto blago kakor Jugoalav:j«. Njen izvoz je znaial v letu 1920 07.7 milijona frankov, dočim se je v letu 192' znižal na, 70.1 milijona frankov. Naš ir voz v Švico se je znatno povečal in t»> od 48.578.067 Din, v letu 1920 na vsot.. 109,101.503 v letu 1921- V letu 1021 j, izvozila Danska v Švico posebno mi. o go svežega mesa, dalje sira. masla Li mleka.. Isto blago smo izvažali tudi mk a poleg tega tudi mnogo leenih produ* tov. Ravno tako smo izvažali v .Švico moko in vino, dočim je izvažal* Dan s k* poleg tega tudi nekaj industrij«',-.!!-.
proizvodov.
= Nov nemški kovani denar. Nem4
državni zbor je sklenil, da izd* v kr« kem nov iz aluminija in bakra kova«; denar, in sicer 400 milijonov komano-[>o 1 marko, 600 milijonov komadov S marke in 800 milijonov po 5 m*r\.
Sah
i
Odklonjeni damski gambit
V naslednjem objavljamo natančni potek igre, ki jo je igral naS prvak dr. Vidmar v 2. kolu n* mednarodnem šahovskem turnirju v Londonu z ruskim mojstrom Snosko-Borovskim in ki jo oznv čujejo londonski listi kot najlepSo igro 2. kola. Prijatelje Sahorvske igre opozarjamo zlasti tudi na opombe k igram, ki smo jih dobili od enega naših Sahistov, ki je tako glede teorije, kakor glede prakse priznan kot eden naših najboljših Sahistov.
Beli: Dr. Vidmar. — Crak 8nosko-BorovakL L d2 — d4 d7 — dB 2. c2 —o4 al — e« S. Sbl — c3 e7 — e5(r
4.	e4 — d5: efl — d6 :
5.	Sgl —f3 8b8 —e6
6.	g2 — g3 O Lc8 —«*>
7.	Lfl—g2 Lf8—e7
8.	0 — 0	Sg8 —» ». Lcl—g« 0 — 0
10.	d4—e8:	Le7 —e6:
11.	Tal— cl	LcB —e7
12.	SfS- d4	Ta8—c8(ri
13.	Sd4 — e6 : (*)	H —e 6:
14.	Lg2 — hS	Dd8 —d6
15.	Lg5 — f4	Dd6 —d7
16.	e2 — »41	d5 —d4
17.	Ddl —b3	Se6 — d8
18.	Tel — dl	Tc8 — e6
19.	DbS — a4 1	Le7 —e6
20.	Lf4 — e5	d4 — d3 žl. Da4 — b5l(»)	Sf6 —e4:!?(»)
22.	Tdl — d3 :1 I C) Se4 — d8
23.	LM —d6: Lc5 — d6:
24.	Lh3 — g21 Tc6 — e7
25.	Db5 — d7 : Tc7 — d7 28. Sc3 — ©4 Sd8 —R
27.	Tfl —dl	Tr8 —d8
28.	Lg2 — h3(»)	Kg8-B
29.	LhS—e6:	Td7—e7
30.	Le6 — O:	Te7—e4
31.	Td3 —d6:	Td8 —d6:
32.	Tdl —d6:	Kg8 —f7:
33.	Td6—d7 + (•) Kn—f6
34.	Td7 —b7:	a7 —a5
35.	Kgl — fl	Te4 — a4
36.	a2 — aS	Ta4 — e4
37.	Kfl — e2	Tc4 — e6
38.	h2 — b4	h7 — h5
39.	Ke2 — d3	g7 — g5
40.	Tb7—b6+	KfO—f5
41.	h4 —g5:	Kf5 —g5:
42.	a3—a4	Tc5—d5+
48. K (13 - «3
44.	Tb6 — b5
45.	Tb5 — a5 .
46.	Ke3 — dS
Kg5 — g • Td5 — TdS — črni se v<k
Opombe:
1.)	Tarra&chova varijanta. ki .ie n--prišla čisto iz mode kakor vse prejknj* normalne obrambe damskega gambita
2.)	ScMechter-llubinsteinov napad, ka terega je posebno Rubinstein analir^a" v različnih smereh.
3.)	Najbrž odločilna, napaka, čeprav poteza ne izgleda slabo. Isto jetrno j? igral dr. Vidmar kot črni proti Rubin steina v Karlsbadu leta 1911. Cglej dr Vidmarjevo Kongresno knjigo, T. dei str. 111). Dotična partija, je končala v 61. potezi s remijem. Rubinstein je n* daljeval ravno tako kakor tukaj dr. V ld mar vendar pa ni izvedel napada take energično. — Za najboljšo obrambo z* črnega velja danes 12. r=d4 v 13. IM4:. Da5 14. b4k DaS, 15. Dd5.
4.)	Glej citirano partijo Rubinsfeuv Dr. Vidmar, Karlsbad 1911., ki je — vzemši nebiseveni izpremembudastatam kaj skrajna kmet* belega damskega kn la že na aS in b4 — še nekaj poter tx> poinom* stična tej partiji.
5.)	Videti je, d* je kmet dS izgubljen ker na d3 —d2 sledi Db5 — tU.
6.)	Črni najde ženijalno refitev za kmet* Na 22. 8e4: sledi namreč Dd5
j (z grožnjo Lf2+) 23. 8e6:. TeS: to ▼ de deči potezi De5
t 7.) Ta odgovor je dr. Vidmar dal ta ko j. Moral je torej imeti že izra&mjent vse konsekvence in prera/mnjeno celo sledečo igro, medtem ko je njegov na. ' sprotnik preračunaval žrtev Se4:. Gle. 'zlasti 33. potezo! Z dr. Vidmarjevo 21 potezo se pričenja odločilna kombto* cija, obsegajoča naslednjih U potez, to jih je dr. Vidmar vse izvrSll a tempo Snosko-Borovski se ni mogel braniti j ScS:, ker bi bilo sledilo 23. Td7:. ! Sb5: 24. Tg7+, Kh8 25. Tg5+ in mat v prihodnji potezi. Tudi na R! ni mogel erai očividno vreti z nobeno figuro, ostala mu je torej aamo igrača poteza, po kateri »o vse ostale poteze izsiljene
8.)	Vrhunec cele krasne V- Racije!
9.)	To potezo je bilo treba videti ** nri 22. Td3:!!, ker za odločitev e» sa» kmet ne bi bil zadostoval
Za vseh 46 potez je dr. Vidmar po» bil 1 uro 29 minut.	_
Po zunanjosti
pozna že večina nažih gospodinj teeteaiB« „Pekatet«". Odločno zavračajo vsake druges ker »o spotnaie, da z njimi najbolj« j postrežejo svojo družino.	42/li
M...I. M SO »...01 Ota. T-	«d.ll.|H. S b««« 1 O*. - Trj«.W
tf* BO »•••dl 6 Dl«, •••»M. ••J«I)B|II> S B««I» 9 — Pl*i» •• Mpr*|. <u»M _ — mmkik.) Na rpretanja •• »ago»aria '«. •>• I« •praianii. prtlot—a w»i — »av—r.
Klad. Inteligenten
gospod,
ki ma obojno knjigovodstvo, slovensko stenografijo ter strojepisje in obvlada poieg sl^veničine Se srbohrvaščino,
nemščino in italijanščino išče kakrSnekoli primerne i službe r kakem mestu aii | na deželi. Ponu.ibe pod Šifro »Vesten in marljiv* na upravo t.iutra*. 2620
mešanim hlapom. Ponuabe je poslati na upravo »Jutra" pod lfro „Učeuka ix dežele".
Dva gospoda 2603
iSčeta meblirano mesečno sobo b 1. septembrom. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Meblirano sobo*.
H a pro da J:
Kipi, zagrinjala, preproge garnitura za kavo pri Hinki Severja, Stari trg Stev. 34 * Ljubljani. 260*
Korespondentlnjo,
perfektuo, porabno tudi za druga pisarniška dela, išče iiidu»trijsko podjetje. Pogoj popolno znanje slovenskega in nemškega ježka v pisi.ii In steuografiji. Ponndlie t i zahtevo plače na upr vništro lista »Jutra* pod ,Koresp< n deoca". i601
2619
Učeneo
za manufakturno trgovino se
iš.-e. Ljudska preskrli valnica, Turjaški trg 1.
Dekli oa, 2607
star* 14 let, ki ia izvršila pet razredov ljudske šole in en razred meščanska šole, šali vstopiti v treovino s
Bukova drva 2410
kupoje vsako množino lesna družba »Ilirija* Ljubljana, Kralja Petra trg 8.
Vrstam
Mlad trgovec,
samostojen, se želi radi slabega poznanstva seznaniti v
svrho ženitve z ljubeznive gospodično, staro do 28 let. ki ima trgo»ino ali posestv. na deželi. V pošte v pridej' samo resne ponudbe s slike. Tajnost strogo z a jam če cs Pisma je poslati poštnoležec
Liut.Ijana pod -RadoTeunosr
30». 260i.
I
Sokolski kroj, 2605
zurko, hlače, pas, čepico, vse v dobrem stanju, iz finega blaga in finega dela. prodam Cena 2800 K. Velikost srednja. Alojzij Glušič, krojaški mojster, Mokronog.
400 m trafinlo,
130 mm visoke, okoli 33 kg pri metru težke, z vsemi pripadajočimi deli (tr čnice ležeče v Mariborn), se takoi od dado. Ponudbe na poštni nredal 29. Maribor. 2304
Modlatlnji
je dana priložnost eiahlirati ge. Mlajše, spretne, tndi bre, gotovine niso isključea«, ev. proti mesečni plaei- Natanč-nejie ponudbe s pojasnili b upravnistvo »Jutra* po..
»Uspeh*. 260S
Boljše konfekcijsko
delo
se odda dobrim sarnostejo u
j krojsškiui mojstrom. Na»Io-' J	.pravi »Jutea*. J
Slatinska princesa.
Dnevnik neznanke. Izdal dr. It. Lah.
In tudi Ti si me ljubil. Chitila sem to rz Tvojih pogledov in Tvojih besedi. Toda misel na bodočnost Te je. zadrževala, da nisi hotel razkriti svoiiih misli. Cli-tDa sem, da me spoštuješ iui da me hočeš obvarovati bolesti ločitve in negotovega pričakovanja. Zato si govoril o času, ko se vrneš iti bo vojne konec.
Takrat — si rekel — pridem zopet k vam in takrat bo vse lepo. Sedaj pa ie yse samo prehod, nejasnost, negotovost. Moje srce je vaše, iaz pridem...
Tako si govoril in si ml poljubljal roko Razumela sem to Tvojo ljubeznivost in sem jo znala ceniti. Toda srce. srce ni hotelo'Čakati in ni lj otelo poslušati lepih obljub. Sprejela t>i bila smrt za trenutek ljubezni, živelo je sedanjosti in ni mislilo na bodočnost. Zato je bilo tako hvaležno za vsak tak sprehod .skozi gozd, ker se je nasanjalo tam ob Tebi najlepših sanj. In v mi.i ie ponavljalo vsako Tvojo besedo, naslajalo se ja ob Tvojih pogledih in T«; je klicalo ž najslajšimi imeni. Štelo jes minute, ki jih bo še preživelo s Teboj.
Zadnji dve noci nisem mcjsla več zaspati. Videla sem pred seboji samo trenutek ločitve in sem trepetali v tihi bojazni pred njo. Toda vedela jiem, da pride poprej najslajši trenutek, ko se strni-ta najini duši. In trepetala .sem od radosti pri misli na to.
Moje zdravje je bilo slabo, bila sem bleda in onemogla, ln tudi Tebi se je ■poznalo, da imaš nemirne noči.
Tako je prišel predposlediiji dan, in ta-soj zjutraj sva se pozdravila s posebno mislijo v srcih. Videla sem i|o v Tvojih očeh in čutila sem io v svojam pogledu: .skoraj sva se bala iti v gozii, ki je bil
nama kakor tiho svetišče sredi šumnega sveta, ki naju je obdajal. Pospravljal in urejal si svoje stvari, poslavljal si se od znancev, ker si hotel zgodaj zjutraj oditi in tako je prešel ves dan, kakor da nisi več namenjen meni, ampak tujemu svetu.
Šele proti večeru sva odšla ca sprehod, tiha in molčeča, kakor da se bojiva lastnih besedi, da ne bi z njima izdala svojih misli. Ptički so peli ta večer čudno veselo-otožno, cvetke so nagibale svoie glavice in skozi veje je šel skrivnosten Mini, poln nejasnih ptjcrokuiočih misli. Zdelo se mi je, da hodim težko in da sem silno utrujena in vendar bi bila hotela tako iti s Teboj do konca sveta.
Hodila sva počasi in sva obstajala pri vsakem koraku, kakor da bi hotela zadržati neizogibno pot usode.
Tako sva prišla do najinega drevesa, ki je bil naiin od onega prvega dne, ko vsa sedela pod njim na zelenem mahu in sva se pogovarjala o najinem življenju, o mislih in željah. Tu sva obstala in nisva mogla naprei, kakor da je nevidna sila zadržala najiu korak.
„-Tu vreziva najino ime v spomin in opoiniu, da se vrnemsi rekel. Vzel si nož in si vrezal v drevesno skorjo črki C in V, pod njima pa si vdolbel datum 4. V. 1809.
Stala sem poleg Tebe ln sem gledala najino ime v starem drevesu. Takrat ie prešinila strašna bolest moje srce. Za-plakala sem kakor otrok in sem se zgrudila na tla: ujel si me v prvem trenutku Lil jaz sem onemela v Tvojem sladkem objemu. Začutila sem na ustnih Tvoj vroči poljub in slišala sem svoje ime iz Tvojih ust.
«Charlotta!=>
Kako je bilo to opojno krasno v neskončnem trenutku! Dvignila sem svojo glavo, da bi me poljubljal s svoji-
mi žarkimi slastno pekočimi poliubi, Ti pa si se zgrudil pred menoj in si poljubljal moje roke. Nisem hotela, da bi klečal pred menoj, hotela sem, da si junak, ki premaguje sebe in svet Naslonila sem se na drevo in Ti si v trenutku stal pred menoj, tako velik in lep, polu sile in krasote, uagnil si se nad menoj iu si govoril tako sladko, sladko...
Kako dolgo je traja! ta nebeški trenutek, ta najkrasnejši sen? Ne vem. Bil je že mrak, ko sva se ločila od tega srečnega kraja in sva stopala počasi nazaj po poltemnih stezah. Na vejah so se oglašali zadnji ptiči-pevci, kakor da si sporočajo zadnji večerni pozdrav; skozi gozd je dehtelo o opojnih cvetovih in ves mrak je bil poln sladkega šepetanja. Saj je v njem odmevala najslajša skrivnost najine ljubezni. Tako sva se vrn.la domov, kjer je bila pripravljena pojedina za slovo.
In potem je sledila zadnja noč. Poslovila sem se kmalu od mize, ker sem hotela biti sama s spomini tega lepega dne. Moj oče je bil debre volje, ker so hila prišla poročila o naših zmagah; zato sem vedela, da ostanejo gostje dolgo v noč. Bilo mi je žal, da si moral ostati z njimi, toda želela sem Ti zabave in razvedrila, da bi pozabil na slovo.
Naslonila som se na okno in sem gledala v noč. Po nebu so gorele zvezde in ena iz njih se je utrnila iz visokih daljav in je padala z žarkim svitom v neskončnost. Obšlo me je neprijetno čustvo, toda nisem se hotela predati neugodnim mislim. Moja duša ie bila polna radosti in sreče. Videla sem Tvojo ljubezen iu vedela sem, da bom Tvoja. Verjela sem v svojo srečo in sem iskala nje zvezdo po nebu.
Noč ie bila sladka in sanjava in želela sem, da bi je ne bilo nikoli konec. Sanjala sera z odprtimi očmi in vse mo-
je misli so bile tiha molitev neskončne
sreče in hvaležnosti. Parkrat sem se ozrla, ker se mi je zdelo, da so se vrata odprla in da je nekdo vstopil v sobo. Mislila sem, da si TL O, da si prišel! Pre-sanjala bi bila skupaj vso noč do jutra, do dne, ko si moral oditi na neznano pot. Ne vem, kdaj in kako sem prišla v posteljo.
Ko je zjutraj nekdo potrkal na moja vrata, me je pretreslo po vsem telesu. Vedela sem, da si prišel po sJovo. Oblekla sem svojo jutranjo obleko in sem odprla vrata. Stal si pred menoj v svoji polni vojaški opravi. Bil si Lzpremenjen, teman in tuj, govori! si komaj slišno: cOdhajam^ Charlotta, dolžnost kliče.> Na hodniku so stali tuji ljudje; zato si mi poljubil roko, pogledal si me in si j odšel.
Stopila sem k oknu na hodniku, videla sem, kako si zajahal konja in Tvoj sluga za Teboj; pomigal si znancem v slovo, ozrl si se še enkrat na moje okno in si oddirjal po cesti...
Odšla sem v svojo sobo, vrgla sera se na posteljo in sera plakala dolgo, dolgo ..
Danes sem stala ob najinem drevesu. Crke in letnica se poznajo še prav .dobro in ne izginejo nikoli.
Drugi dan po Tvojem odhodu sem obolela in obležala v postelji. Bilo je preveč sreče in preveč bolesti v meni, da bi bilo vse to moglo prenesti moje slabotno telo.
Moj oče se je počutil dobro in ie vsak dan praznoval zmage s svojimi prijatelji.
Naenkrat pa se je zgodilo nekaj, česar se niso nadejali niti najbolj črnogledi vojni preroki. Prišle so prve vesti o težkih porazih, ki jih ie doživela naša vojska na severu in na jugu. Stari bojevniki se tudi teb vesti niso ustrašili. Iz-
govarjal! so se na vojaško taktiko, M
gre za tem, da izvabi sovražnika iz njegove črte v notranjo deželo in ga tam
uniči.
Trepetaie smo sprejemali vsako najmanjšo novico, ki 60 jo nam prinesli ljudje, prihajajoči od juga. Štajerska mesta so se polnila z begunci iz južnih mest. Pričakovali smo veliko bitko na Soči in smo zaupali v naravno trdnjavo naših gor. Toda bitka na Seči ie bila v par dneh končana in francoska vojska je stala pred Ljubljano. Takrat ie moi oče izgubil zaupanje in njegova bolezen se je poslabšala.
Morala sem vstati in preživela sem težke noči ob njegovi postelji Bili bi se odpeljali na Dunaj, toda med tem je že prišla vest, da se je severna armada umaknila in da stoje Francozi pred samim Dunajem.
V teh težkih dneh sem mislila, kje si TI kje se boriš, kod hodiš. Verjela sem v svojo dobro srečo in sem bila prepričana, da Te višja sila obvaruje vsake nesreče. Da, še več: upala sem, da prideš nekega dne nenadoma k nam, da bo med tem sklenjeno premirje iu ostaneš pri nas. Skoraj sem želela, da bi bil ranjen, da bi Te pripeljali sem, kjer bi bila tako srečna, ko bi Ti mogla streti z vso svojo ljubeznijo, dokler ne bi ozdraveL
Pojavile so se pri nas prve patrulje bežeče vojske: vojaki so bih' utrujeni in razgreti oficirji obupani in zbegani. Odhajali so preko Rogatca naprej na Hrvatsko. Pravili so, da se vali glavna \oj-ska proti Gradcu in tam čez na Ogrsko.
(Dalje prih.)
f Priporoča se špedicija ^^
| R. RANZINGER j
^ Ljubljana — Jesenice. 33 J
Društvo krovsUh mojstrov ze. Slovenijo b sedežem v Ljubljani
opozarja vee cenjene hišne posestnike, gospodarje, njih namestnike i. t. d., da ne dajo pokrivati in popravljati svojih streh ua poslopjih raznim elementom in krpucarjem, kakor se je to v večji meri dogajalo
Taki ljudje pokTarijo, strehe tako da jih strokovnjaki za njimi popravljati ne morejo. Tudi bode odslej dalo društvo take nekoucesionirana kvaritel e streh ra vsak slučaj policijsko zasledovati ter jim tako na mestu ustaviti delo.
V Ljubljau i, dne 25. julija 1922.
J. Križna?,	Grli,
predsednik.	tajnik.
I «BSBaes»Ba»»B«M
Medic, Rakove & Zanki "i
Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov.
D. z o. z.
Centrala Ljubljana. Podružnica Earibur. |		SMadifte Novi Sad.
Brzojavi: MERAKL LJUBLJANA. :-: Telefon: 64.		
Emajlni laki.	Prani firnsž.	Barsa za pode.
za promenadne m š ortne obsene » bogati izbiri A. &. E. Skafceme, Ljubljana, Mestni trg št. 10. iu
rriznano najuoiis.1 m »ucsijuj	--— — ------->	• . .
in oljn.te, mavec (Gips), mastenec (Fedenveiss>, strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski copici, kakor tuai drugi
v to stroko spadajoči predmeti ..tJERAKL" lak za pode. „*ERA«L" Uuoieuialak za poda. „HEBiKL" Emajlni lak. ,,HERAKL' Bronollne.
Ceniki sa začasno ne razpošiljajo!	8«02
S . .	a
cmHiisa»a3BaMaaia ..<aaaaaa<ii«»ii«c»fc ■ gjgggaa«iB»agB«cfci(g
Kdor hoče imeti res b pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje raznih nkoles" t peči, naj se obrne na tvrdko
B stavbni In gsoftištvsni pieskar in eižar
bukove 15 X 20 X 230 in 15 X 25 X 250
Obvezne ponudbe z rokom dobave franko Ljubljana, drž. kolodvor, je nasloviti na:
impregniranje lesa, (U.
Dunajska cesta 38/1.
sec?
Maribor—Tel. int. št. 207
Popolne opreme in razne potrebščine za konje, usnjate torbice, listnice, tobačnice in kovčeki za potovanje, ga-maše, nahrbtniki itd. |
Trgovina: Aleksandrova c. 13 Delavnica: Koroška cesta 17
Gonilni jermeni za stroje.
j I
133^3, 0=
Ko5oc£vorska uiasa 6. 0
s a m o
edino najkrajša črta preko Havre in Cherboarga v I1ewyor3t. — Fredprodaja ladijskih listkov in železniških voznih listov za sosedne države. — Pojasnila daje konc. potovalna pisarna
____________Ivan Kraker
v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 41, nasproti glav. kolodvora. Oglasi *e se vedno v meji pisarni.
Delniška glavnica: Din 60,000.000 —. Rezerva: Din 30,000.000
Podružnice:
Bled, Cavtat, Celja, Dubrovnik, Hercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor. Kranj y Ljubljana, Maribor, Metko vič, Prevalje; Sarajevo, Split,
Šibenik, Tržič, Zagreb. Amerikanski oddelek.	36/22
Naslov za brzojavke: JADRANSKA.
Afiliirani zavodi:
jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar. Frank Sakser State Bank, Cortlandt Street 82. New-York City. Banko Yogoslavo de Chile, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas,
Puerto Natalos, Porvenir.

d. d. Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov telesa j §ki, šenljassski in
trboveljski premog
z
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
Ia čeliosloiraški in angleški koks za liv&rne isa domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne hrikete.
Naslov:	16
Prometni zavoj za premsg, i d. u bjufeijani. Miklošičevo c. 15/11.
»i""*\x»* >N*	^ t-
a
«
u a
iV
v« v* i*
ii u
V*
«
U i*
V* Vž V4
DomaČe vesti
*	Krlžarenje prve eskadre po Jadrana. Ir Tivta v Boki Kotorski nam po roža jo, da je dne 7. avgusta L eskadra naSe vojne mornarice odplula iz Boke Kotorske i<a pomorske manevre po Jadranu, ki bodo trajali do konca meseca avgusta. To so prvi večji manevri aaŽe vojne mornarice.
*	Ljubljanski zdravnik poklican na zagrebško univerzo. Kakor poročajo zagrebški listi, je profesorski zbor medicinske fakultete tamkajšnjega vseučilišča sominiral za rednega profesorja kirurgije uglednega ljubljanskega zdravnika gospTdr. Eda S 1 a j m e r j a. Gospod dr. Slajm-er'je priznana kapa-citeta. dobro znan po širni Jugoslaviji 8e iz dobe balkanske vojne, ko je ranjenim srbskim vojakom prihitel na pomoč in zlasti tudi s prvega jugoslovanskega zdravniškega kongresa, ki se je vršil leta 1911.
*	Iz uredništva. Direktor naših listov goep, dr. Albert K r a m e r je odšel na dopust, s katerega se vrne sredi septembra. Za list« namenjena pisma naj se ne naslovijajo nanj. ampak naravnost na dotična uredništva.
*	Pomanjkanje učiteljstva ob naši severni meji. >-a včerajšnji seji okrajnega šolskega sveta za mariborsko okolico ni bilo mogoče sestaviti tro-predlogov za 6 razpisanih mest deloma v "okolici Maribora (Jarenina),_ deloma v obmejnih občinah (Sv. Jurij in Svežina), ker ni bilo nobenih prosilcev.
*	Nacionalistični dan v Splitu. Splitski nacijonalisti so proslavili pro-Sli pondeljek svoj dan na svečan na-iin. Vse mesto je bilo okrašeno z dr-iavnimi zastavami. Predpoldne se je služila zaJušnica za one nacijonaliste, ki so padli v svetovni vojnL Zvečer se je vršila zabava, ki je imela ogromen uspeh. Cisti dobodek znaša nad 200 tisoč kron.
*	Odlikovanja hrvatskih županov. Njeg. Veličanstvo kralj Aleksander je odlikoval mestnega župana v Varaždinu gojp. Podgajskega in mestnega župana v Osijeku gosp. dr. H e n g-ia z redom sv. Save III. stopnje.
*	Priznanje za zasluge. Dogotovljen Je zakonski načrt o narodnem priznanju zaslužnim osebam, ki so se posebno odlikovale v požrtvovalni službi narodu in narodni državi. Načrt predvideva za rodbine zaslužnih mož mate-rijalno nagrado ali dosmrtno pokojnino. O načrtu i>o razpravljal ministrski svet v eni prihodnjih sej.
*	Jugoslovanska akademska zadruga v Berlinu. V Berlinu se je ustanovila »Jugoslovanska akademska zadruga*, ki ima namen podpirati siromašne dijake ter zastopati akademske interese pri nemških šolskih oblastih. Razen tega bo zadruga prirejala nauč-na potovanja in predavanja. Slične ustanove namerava osnovati zadruga aa vseh nemških univerzah.
*	Otvoritev učiteljišča v Šibeniku Minister prosvete je odredil, da se učiteljišče, ki je bilo prej v Arbanasih pri Zadru, a po osvobojen,pi začasno v Dubrovniku, prenese v Sibenik. kjer začne delovati že pričetkom prih. šol. leta. Šibeniško meščanstvo jo tem povodom priredilo veliko manifestacijo ter razobesilo narodne in državne zastave.
*	Važno za izseljence v Ameriko.
Konzulat Zedinjenih držav severne Amerike razglaša: Ker je z 10. avgustom izčrpana kvota za jugoslovanske izšeljenike v tekočem mesecu, se lo omenjenega dne prenehalo z izuava-njem ameriških vizumov ter se bo nadaljevalo šele pričetkom meseca septembra.
*	»Ljubljana-- v angleški službi. Pa-robrod »Ljubljana*, last »Jadranske plovidbe* je izposojen neki angleški družili za progo Malta - Sirakttza.
*	Italijanska justica. 0 priliki faši stovskih izgredov v Trstu je 24. vimbra 1(J21 skupina fašistov zajela na ulici dva tiskarja, Mullerja in Gi-raldija, in ju odpeljala k Sv. Andreju. Tam so pobesneli fašisti iz bližine oddali na oba več strelov, Milllreia in Giraldija i« težko ranili. Ko je Giraldi okreval, se mu je posrečilo ugotoviti tri izmeti morilcev. Ta teden se je vršila proti njim obravnava pr-cd tržaško poroto, prvič uo italijanskem za konu. Obravnava je trajala štiri dni in je bila zaključena v torek zvečer ob %9. Vsi trije morilci so bili — oproščeni. nakar so jih drugi fašistovski prijatelji v velikem trumifu vodili po mestnih ulicah.
*	Nedolžne žrtve v tržaških zaporih. One tri fante, ki so jih imeli dosedaj zaprt« v Kobaridu in ki jih dolže, da so poškodovali vojaški spomenik na Krnu, so prepeljali te dni v tržaške zapore.
*	Francoski konzulat v Ljubljani francoski podkouzul v Ljubljani nazna o*a prebivalstvu Slovenije, da se njegova pisarna nahaja provizorno na Krekovem trga št. 10 v Ljubljani ln je odprta ob delsvnikih od 9. do 12. ure.
*	Iz »Uradnega listaš. Včerajšnja Številka »Uradnega lista* pokrajinske oprave za Slovenijo objavlja med drugim zakon o zaščiti dcce in mladine ter zakon o organizaciji in ureditvi dižav-nih vzornih poljedelskih posestev.
*	Razpisana službena mesta. Zdravstveni odsek razpisuje dve mesti upravnih prakiikantor v splošni boNiei v Ma-rlboru oziroma p: i obči javni bolnici v Morski Soboti. Interesente se opo-sariaio na razois T »Uradnem listu*.
*	Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrla gospa Frančiška Zdolšek * Okroga pri Ponikvi, mati odvetnika in župana v Brežicah g. dr. Zdolška.
*	Tečaj ia čevljarje v LjubljanL Urad z* pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev namerava prirediti v Ljubljani prikrojevalni tečaj ia čevljarje. Interesent je, mojstri in pomočniki, naj prijavijo »vojo ndeležbo najkasneje do sobote dne 19. avgusta 1922 pismeno aii ustno v pisarni Urada za pospeševanje obrti, LJubljana, Dunajska cesta 22.
*	Culukalerska knltura »Murske Straže. pred tod Iščem. Te dni se je zagovarjal pred kazenskim senatom mariborskega okrožnega'sodišča Roman Bende, odgovorni urednik tednika »Murske Straže* iz Gornje Radgone, ker je meseca novembra 1921 v članku »Culukalrska kultura, nesramno oblatil trgovca Franca Korošca v Oornll Radgoni, kl je bil takrat načelnik tamošnje organizaclie S. K. S. »Murska Straža* Je g. Korošca že prej ponovno zasramovala ln blatila, kar pričajo številne ovadbe Korošca proti uredniku Bende. kl bi imel priti prvotno že pred zadnjo poroto, pa se |e Ista izrekla v smislu določil ustave za neprl-stoino v tiskovnih pravdah. V članku »Culukafrska kultura* pa ie g. Bende ubral strune mariborske »Straže*. Q. Korošca je obdolžil med drugim s sledečimi rovtarskiml psovkami: »Korošec si usvaja Gornjo Radgono z neprimerno surovostjo, je tipičen bahač, posestnik milijonov In vodja takozvane Samostojne stranke, hijena v človeški podobi, manjka mu vsak čut dostojnosti ln plie-tete, Ima hotentotsko obnašan|e brez-taktnega stvora, Je izvržek človeške družbe, madež naše severne meje, ljudstvo naj nad tem brezvestnežem Izvaja primerne posledice* Itd. Itd Urednik Bende, kateremu njegova stranka SLS. nI dala zagovornika, če prav Ima v Mariboru 2 svoja advokata, se Je sam zagovarjal ln je (nasprotno od mariborske .Straže*) priznal, da je sestavil te napisa! inkriminirane članke, prevzel zanje osebno vso odgovornost ter ponudil dokaz resnice. Ker pa z dosedaniiml pričami nI mogel dokazati gorostasnih ob-dolžitev, Je predlagal še eno pričo in Je bila razprava nato v svrho zaslišanja te priče preložena.
* Državne doklade za farovške kuharice. Hrvatski »Katoliški list* zahteva državne doklade za farovške kuharice. Dr. Jura] Cenkič, župnik kalničkl, piše namreč o kengrui ln dokazuje, da mora država dovoliti tudi duhovniškim gospodinjam po načelu obiteljske plače primeren dodatek za preživljanje. »Ako bi nam država dala ta dodatek*, meni dr. Cenkič, »tedaj bi nas Izenačila z onimi cerkvenimi služabniki, ki se svobodno že nijo ter bi Imeli obenem analogijo z uradniki. Pri nas namreč gospodinja v istini opravlja one posle, ki jih opravljajo soproge uradnikov, pravoslavnih pa-rokov ln drugih verskih služabnikov, ki se ženijo... Zdal že pokojni monsigno: Karlo pl. Horvat ml je rekel pri neki priliki, da Je v vatikanskem arhivu našel dokument nekega bosanskega paše ali turškega sultana, s katerim dovoljuje bosanskim franjevcem po župnijah, da Imajo svobodno po dve ženi. Mislim, da na ša moderna demokratska država ne bo manje šarmantna napram katoliškemu kleru in da zato dovoli za naše gospodinje vsaj dodatek.* Zagrebška »Svobodna Tribuna* se Je povsem priključila mnenju župnika drja Cenkiča, češ da bi dr žava pri ureditvi duhovniških prejemkov vsekakor morala dovoliti tudi kuharicam vsaj dodatke. »Rimsko katoliška liijerar-hija Je v praksi odobrila Institucijo gospodinj pri katoliških duhovnikih kot su rogat za sakrament zakona», piše »SI. T.». »V zadnjem času ie vzel celo papež k sebi v Vatikan svojo mnogoletno gospodinjo, gospodično Lindo. Ako le torej cerkev sankcionirala ta sistem gospodinj, potem nI več daleč misel, da se ta sankcija dobi tudi od države, da bo volk sit in koza cela*. Tako argumentira .Siobodna Tribuna*. Toda napačno! Draginjske doklade in dodatke prejemajo državni uradniki le za zakonske žene in za zakonske otroke; takisto bi bilo torej možno govoriti le o dokladah za zakonske žene in zakonske otroke pravoslavnih parokov In drugih verskih nameščencev. Ako bi se upoštevale farovške kuharice, bi se morale dovoljevati doklade tudi samskim državnim nameščencem za gospodinje ali kuharice. Da pa je treba končno pravično urediti prejemke katoliške duhovščine, o tem ni dvorna. Kakor poiočajo Iz Beograda, se še te dni predloži Narodni skupščini zakonski načit. s katerim se končno reši vprašanje duhovniških plač In pokojnin.
*	Lep pojav je dejstvo, da se og 1&-šajo dan na dan s primernimi prispevki za »Otroški dom kraljice Marije* v Ljubljani občine iz vseh kra ev Slovenije. Prav ginljivo je tudi. da žrtvujejo državni in privatni nameščenci vseh vrst ra ta prepotrebni Dom, dasi vemo, da sami nikakor ne žive v dobrih razmerah. Znano je, da ima revež največ srca in najgloblje razumevanje za reveža, medtem ko gre.bogatinu denar včasih le težko izpod rok. Iskrena hvala vsem onim, ki jim je pri srcn naša iibožna deca!
•	Čuvajmo se kuge! Zagrebški mestni firikat ie opozarja po zagrebških dnev-nikih na nevarnost, da se zanese kuga iz Soluna tudi med nas. Poživlja občinstvo, naj se briga za največjo čistost po hiš-ih in izven hiš tar nai nosveč« ik>.
_____se* sBfBsvanJtt podgan te m®,
ki so glavne raznašalke kuge. Treba js torej sistematsko uničevati podgane in miSi, ker okužene inficirajo mačke in druge živali ter po teh tudi ljudi. Po Ljubljani se Js začelo cepljenje ljudi s serumom prqti kugi in tifuiu. Nadaljnjih odredb pa je še pričakovati
•	Strela Je udarila v nedeljo popoldan v hišo Andreja Lombarja, posestnika v Zgornji Šiški. Sreča je bila. da »o bili domači vsi od doma. Posebne škode ni bilo, kar je strela poškodovala samo električno napeljavo in ubila domačega psa.
•	Zdravstveno stanje v LJublJanLGla
som uradnega zdravstvenega Izkaza Je bilo v mestni občini ljubljanski v dobi od 80. julija do 5. avgusta rojenih 83 otrok, umrlo na je 11 moških in 6 žensk skupaj torej 17 oseb, in sicer po 1 oseba ia jetiko, pljučnico, srčno hibo ln ia rakom, 8 osebe vsled slučajnih smrtnih poškodb, 10 pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. V omenjeni dobi so 8 osebe obolele ta grižo, 1 pa »a škr tatico.
•	Moka za kruh, kilogram po 22 kron
se dobi pri ljubljanski mestni aprovlsar ciji na Poljanski cesti »t. 15.
•	Odbor gradbene akcije za Maribor
ima danes ob 17. uri na okrajnem glavarstvu sestanek z obširnim dnevnim redom, na katerega vabijo vsi interesenti
•	Mestna zastavljalnica v Ljubljani ne posluje od inkl. Bobote do inkl. torka.
Nesreča v vlaku Zagrsb-Beograd. Z zagrebškim vlakom je predvčerajšnjem vojak Josip Vlasaj potoval v Beograd. 3 sabo je imel smodnik in rakete. Nevarni zaboj se je vsled neprevidne manipulacije s cigareto vnel in eksplodiral. Težko ranjen je bil Vlaaaj prepeljan ▼ novosadsko bolnico. Tudi trije sopotniki so bili težko poškodovani.
•	Nesreča pri razstreljevanjn. Posestnikov sin Franc Šuštar Iz Podgorice pri Kočevju je z dinamitom razstreljeval kamenje. Ker se dinamit nI hotel takoj vžgati, je Šuštar vnovič vžgal vžigalno vrvico. Dinamit je nato tako hitro eksplodiral, da se Šuštar ni mogel več umakniti in mu je priletel kamen v obraz, ki ga je nevarno raniL
žrtev Gradaščice. V Gradaščicl, na Pasjem brodu za Kolezijo je v torek zvečer vsled lastne neprevidnosti utonil 251etni delavec Franc Snahe! iz Ljubljane. Skakal je na glavo ln obtičal končno v gožči, kl se nahaja na dnu vode.
Velik požar v Beograda. Včeraj
zjutraj je v Duklanski ulici v Beognv-du požar popolnoma vpepelil tri hiše posestnika Rističa. Gasilno delo je bilo onemogočeno, ker ni bilo v bližini vode. Pozneje sta prispela dva avtomobila vodo, a bilo je že prepozno. Ristič sam je pri reševalnih delih dobil tako težke opekline, da je njegovo stanje skrajno nevarno. Značilno je, da v bližini zaposleno delavstvo ni hotelo priskočiti na pomoč. Vse ▼ hišah stanujoče stranke so prišle ob vse premoženje.
•	Polzkušen samomor češkega tehnika Včeraj popoldne je višnjegorski župan pripeljal z vlakom s seboj v nezavesti se nahajajočega tehnika Roberta Na-stracho iz Češke. Nastracha se je v torek odpeljal iz Ljubljane v Višnjo goro kjer je popival v dveh gostilnah. Okoli 11. ure ponoči je nenadoma izginil in odšel v višnjegorski gozd, kjer so ga včeraj popoldne našli nezavestnega. Izpil je v samomorilnem namenu neko strupeno tekočino. Poklicali so takoj zdravnika, ki jo nesrečnežu injeciral najprej protistrup, nato pa odredil njegov prevoz v bolnico. Kaj je gnalo nesrečneža k usodepolnem koraku, še ni mogoče ugotoviti, ker je bil včeraj še vet dan v nezavesti.
•	Otoptjsuse * ChffiJttML M trti
ki veža prisilno delavnico * Javno bolnico, so našli predvčerajšnjem truplo približno 70 let starega mota ter je pre peljali v mrtvašnico pri sv. Krištofu. Policiji js dognala, da Je utopljenec čevljar Jane* Hudeček, kl je stanoval v Tesarski ulici »t. 8. Je-11 Hudeček ponesrečil aii prostovoljno šel v smrt, ni znano.
•	Svojo ženo Ja hotel ntopItL Mariborska policija je aretirala železničarja L. M., ki je hotel v torek pri kopanju v Dravi utopiti svojo ženo. Surovi mož se je najprej mirno kopal » svojo ženo, pozneje pa jo je nenadoma pričel tlačiti pod vodo. 2.ena se mu js komaj izvila is rok in prihitela nato v bližnjo hišo na pomoč. Aretirani železničar je priznal da je hotel ženo utopiti, ker se je nI upal zastrupiti.
•	Obstreljen Je bil v prsa od na«e obmejne straže na državni meji pri Kalcah Fabjan Ivan iz Gradišča pri Vipavi, ko je tihotapil tobak. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico.
ta tthtnr opfts&L VVBi MH^i
like značke, ki pa Jih veje sa drsvesa tako zakrivalo. iia -ih nt op&zll, dokler ae prideš do njih. Take vele js treba
odsekati Kjer se porabljajo podolgovat« značke, naj bodo postavljene tako, da it Iz njih lege spoznaš nadaljno smer pota
R. P,
Borza
— 180
— 215
168.
Zagreb, devize: Dunaj 0.1625 — 0.175 Berlin 10.25 — 11, Budimpešta — o. Milan 380 — 385, London 376.5 — 377.5, Newyork 82 — 82.50, Pariz 682.50 — 685, Praga 20* — 208, Švica 1600 -1615, Varšava 1.60, valute: dolar 82 — 83, češke krone 2"5 — 205.50, marke 12.15 — 13.
Trg. obrtna banka 62 — 62.50. Brodska banka 80. Hrvatska eskomptna banka 177 Jadranska banka 425 — 430. Ljubljanska kreditna banka 210 Slavenska banka 112.50 — 113. Praštediona 1130 — 1142. Slovenska eskomptna banka 160 Srpska banka 152 — 152.50. Dubrov. parob. družba 1200. Ooranln 100.
Narodna šumska Industrija 10C Našlčka industrija drva 126 — 140 Gutman 280 — 290. Slavoniia 100 — 105. Trbov. premog, družba 250.
Beograd, devize: Dunaj 0.17, De: i 11.35, Budimnešta 5.50 — 6, Mflan ?*>■ , London 377. Pariz 6S0, Praga 200.7-. valute: avstr. krone 0.20.
Dunaj, devize: Zagreb 156.35 - 15N6-, Beograd 625.40 — 626.60. Berlin 65.60 65.90, Budimpešta 32 96 — 33.04, Lordon '30 900 — 231.100. MIlan ?373.s9 --2376.50, Newyork 51.775 — 51.825. Pnr<x 4227 — 4233, Praga 1254 — 1256, So':. t 319.50 — 320.50, Varšava 777 — 783, Cn-rlh 9843 — 9857, dolarji 51.550 — 51.65't levi 309 — 311, nemške marke 65.65 -■-66.15, funti 230.350 — 230.650. fr. rrsr-.: 4195 _ 4205, lire 2348 — 2352, dinar;! 622 — 624, poljske marke 770 — 77.-. leji 539.50 — 540.50, švic. frank: 979° 9810, češke krone 1250.50 — 1252.50 madžarske krone 33.19 — 33.31.
Praga, devize: Berlin 493.50 - 513,-Curih 773.50 — 776.50. Milan 184.25 — 185.75, Pariz 328.25 — 329.75, London 180.75 — 182.25, Newyork 4825 — 4875, Sofiia 23.05 — 23.45, Beograd 50.75 --51.25, Dunai 0.0825 — 0.0925, Varšava 0.57 — 0.67. Budimpešta 2.65 —• 2.75. I Curih, devize: Berlin 0.65. Newvork
Turislika
Koroilca - Vtllka planina čez Konja (4 ure). Interesantna pot > Korošlce (1808) pod Ojstrico (2349) preko slovitega Konja čez Dol (1312) na Veliko planino (1558), katere so »e turisti zavoljo nekaterih nevarnih mest v območju strmega ln propadnega Konja (1803) kaj radi Izogibali, Je sedai na vseh te-žavnejših in nevarnejših točkah popolnoma zavarovana z močnimi žičnimi vrvmi ln trdno vdelanimi klini, da se Je turist, kl nI vrtoglav, prav lahko poslužuje. Vseeno pa mu priporočam na prostoru od Presedleja naprej po robovih in stenah čez Konja (nekako pol ure hoda) primerno previdnost. Do Presedleja (1610) le pot prav lahka ln dobro zaznamovana — paziti Je samo na precej široke, gladke ploščnate skale, na katerih se človeku z okovanimi čevlji lahko Izpodrsne. Naravnost ljubka pa Je pot od Konja čez planino Erženik — potem navzdol na prijazno planico Dol in odtod zopet navzgor preko Konjšice na Vel. planino. Samo značke od Dola naprej so tako zabrisane, da bo treba poskrbeti za nove. Pri tem bi omenil, da se m! zde značke, s kakoršniml je začel zaznamovati pota turistov, klub Skala (rdeč krog z belo piko v sredi) zelo primerne, zlasti na potih skozi gozdove
— v skalnatem terenu brez drevja bi! uur|n>	uctllll u.uj.
mi bili ljubši primerno veliki rdeči krogi j 52625i London 23.43, Pariz 42.45, Milan brez bele pike v sredi — ker Jih turist, 238?i Prajfa ,295 Budimpešta 0.36, Z?
že od daleč pa tudi ponoči s pomočjo j Kreb l f)25, Bukarešta 3.25, Varšava C.0«
svetilke lahko opazi. Tistim prijateljem - ■	... ----- .-----
naših planin, ki so prevzeli nalogo, da
nanovo markirajo naša pota ln steze, bi polagal na srce, naj vedno in povsod! pazijo na to, da bo pot markirana na obe strani In da turist pri vsaki znački lahko opazi prihodnjo (to zlasti tam, kjer ni nadelanlh potov). Kjer se križajo aii odcepljajo pota, oziroma značke, tam ne smejo manjkati primerni napisi Na nekaterih krajih v skalovltem terenu naj bi bile značke posebno velike in na takem mestu, da se oddaleč, pa tudi v sne-
Dunaj 0.01, avsrt. žigosane krone 0.0125.
Berlin, devize: Italija 3573.70 - 3578.30 London 3465.65 — 3474.35. Newyork 77.902 — 78.098. Pariz 6352.05 - 6367.95, Švica 14.981.25 — 15.018.75, Dunai 150.= "; — 154.50, Praga 1992.50 — 1997.50, Budimpešta 52.92 — 53.07. Bukarešta 7.70 Zagreb 900, Sofiia 462.40 — 463.60.
Odgovorni urednik Fr. Bro z o vir. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d- d. v Ljubljani.
Vremensko
poročilo
Ljubljs.ua 306 m nau morjeu
Kraj : opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0-10	Padavine f mra
Ljubljana . 1 Ljubljana . Ljubljana . 1 Zagreb . . Beograd . 1 i.uuaj • » Praga . . Inomost, .	7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.	761-6 759	5 769-6 7633 762 1 7606 760	4 761-3	14 8 306 24 2 260 180 21 0 17 0 17-0	jug. vzh. brezretra H ▼shod It sapad d * vzhod	jasno « n H deL obl. del obl. oblačno	i i i i i£2E <
V Ljubljani barometer nižji, temperatura visoka. Soince vtbajt ob 4"oO *ahaj> ob 19"S?
mr-nr t ti—: ~ tt*™* 9kt-.	-»-—^— -
^SSBS jgssae > sam mmm mtm »bb s
eeeautB
SSRSSftJS!
oslomne prostore
3»»
3M
I
na najlepšem kraju v Ljubljani, in sicer v pritličju i prvem in drugem nadstropju v BO¥i zgradbi na voglu Aleksandrove in Gledališke ulice bo oddal v najem Pokojninski zavod predvidoma od L avgusta
1923. naprej.
Interesenti, kojim so najemninski pogoji na vpogled v zavodu, Šolski drevored št. 2, vsak delavnik od 8. do 12. predpoldne, naj vložijo svoje ponudbe najpozneje do pondeljka 21. avgusta 1.1. pri ravnateljstvu zavoda.
V Ljubljani, dne 9. avgusta 1922. Pokojninski zavod za nameščence v kjnbljani
Upravitelj: Fr. Vedcrnjak.	Ravnatelj: Dr. Sagadin.
8610


Hči papeža 80
— Lukrecija Borgia
Ona se skloni k njemu, položi svf>-je mehke roke ca njegove rame, nato ga objame okrog vratu in ga pritegne bliže k sebi.
c Ti mili, ti dragi, dobri moj Giovanni,« rsiu zašepeče, »kako lahko ie je prevaliti, premamiti! No, ravno zato je dvakrat hudoben, kdor hoče varati tebe. Ali zares verjameš, Giovaa-ni Sforza, da sem prišla k tebi samo zato, ker nisem mogla nikjer drugqd najti zaščSte, ali si res domišljaš, — da bi se Lukrecija Borgia tako globoko ponižaja, da prosi pomoči človeka, ki ea je tako naglo nadomestila _ z dragim V Ne, prijatelj moj. Ko bi bila v resnici ona Lukrecija Borgia, za kakršno me smatra ves svet, tako hn-dobna, lokava in zahrbtna, z eno besedo prava Borgijka — tedaj bi zdajle držala tvojo usodo v svoji roki in čez par dni bi ležal ti pokopan pod razvalinami svojega ponosnega gradu.»
.r Lukrecija* »
Mladi grof skoči na noge, bled in zmeden, nesposoben, da si razjassd zmisei njenih besed, in prične vprašujoče strmeti v njo.
Toda Lukaecija ga ponovno objame, rrritegne k sebi in ga tako prisili, da zopet sede k njenim nogam. _
»Položi svqjo glavo v moje krito ti glej mi v oči,-*- mu reče nato, «ti veliki otrok, zdaj čuješ iz mojih ust popolno, resnico. Tudi slutnja, ki se ti ]e porodila ono noč, ko sem to rešila bor-gijsidn krempljev in odpravila iz Klina, se sedaj potrjuje. Vedi in po\*u svetu: Lukrecžja ne izdaja onega, ki je njej zvest. Pravzaprav prihajam ik tebi'kot izdajalka, z znanjem svojega očeta in brata, da, še več, na njun« zapoved sem danes potrkala na tvoji grajska vrata in te prosila, da me pristaš k sebi. Cezar namreč od mene ne. zahteva drugega, ko da mu neko naslednjo noč dam dogovorjeni znak, s katerim naj mu označim vhod. katerega hi skrivno pripravila zanj. Razumos zdaj, Giovanni, da Cezar v naslednpi dneh ne bo zaman napadal tvojega., •-radii; razumeš, da borba proti tebi ni ničesar drugega, kakor zasnovan načrt, ki naj le Cezarju prinese korist, ako se lokavi računar to pot ni strahovito uiačunal.*
cKot vam faktor v svojem načrtu je postavil tudi svojo sestro Lukrecijo. Name 6-0 zanaša, ker me smatra za Borgijko, podlo, lokavo in zahrbtno, kakršen je pn sam. Ako bi ravnala po njegovi volji in po navodilih njega in svetega Očeta, tedaj, Giovanni Sforza, bi bil ti izgubljen, čeprav je tvoj grad obdan s čvrstimi zidovi in okopi In enako bi padec Pesara odprl Cezarju pot v središče ostalih kneževin in preteklo bi komaj par tednov, ko bi v Rimu zopet zadonelo zmagoslavno zvonjenje in bi zopet odmevali slavo-spevi Cezarju Borgiji, ki bi ponovno kot triumfator stopal skoa Angeljsko trdnjavo.*
»Ah, kako ogabna mreža spletk, lopovščin in izdaje!*, sikne Giovanni Sforza in skoči na noge. »Toda vem, Lukrecija, in bil sem vedno uverjen, da ti nikoli ne maraš postati orodje tako nizkih in podlih osnov svojega očeta in brata. A dovolj o tem,* nadaljuje mladi grof s posebnim dostojanstvom, «še enkrat in poslednjič ponavljam: dohrodošla si mi in le prosim te, da se odslej za vedno smatraš za gospodarico mojega gradu. Podnevi in ponoči morajo biti zate svobodne vse trdnjavske poti in jutri naročim stražnikom, da od tebe ne zahtevajo gesla Svobodni so tvoji koraki, nikdo to ne sme ustavljati in nadlegovati. Verujem v tebe, Lukrecija, kakor v samega sebe ia z mirnim srcem polagam svojo usodi^ v tvoje roke.»
Lukrecija se dvigne in stopi k mlademu grofu- Lica so mu žarela a iz oči mu je sijal liubavni žar. Objele so ga njene mehke roke in ga pritegnile na kipeče grudi.
i Tako plemenite besede, mali moj Giovanni, se morejo nagraditi samo s poljubi,s vzklikne Lukrecija. * Odkar te nisem videla, ei postal popolnoma drug človek »
c Tvoja ljubezen do mladeniča je bila najčvrstejša opora, da sem postal mož,* odvrne Giovanni Sforza, vračajoč ji vroče poljube. «0, ljubljena Lukrecija, nekdaj to nisem bil vreden, toda zdaj, zdaj ti hočem dokazati, da te zaslužim kot svojo soprogo. Ali mi dovoljuješ, da se borim za tebe?*
* Zalim in pričakujem željno,* mu šepeta lepa Črnolasa žena z glasom, ki je ža mnogim moškim zlnedel glavo.
»Daj, Giovanni pripravi najino zakonsko posteljo... reči bi mogla: na-
jino poročno posteljo, ker do tega trenutka 6em bila tvoja žena le po imenu.
Mladi gro F* vzklikne navdušeno in se drhteč vrže v Lukrecijino- naročje.
»Še pred eno uro sem imenoval temo, ki se je razprostrla nad tem krajem, strašno pesarsko noč... zdaj jo imenujem drugače... to je noč moje blaženosti.*
»Oprosti, Giovanni, ako te malo razočaram,* reče Lukrecija s pritajenim glasom in ga zopet nežno objame; «toda, dobro veš, da je treba vsako srečo pridobiti z borbo, ker je šele to prava sreča Da postanem popolnoma tvoja ti stavljam pogoj; ali ga hočeš izpolniti?*
11zpolnim vsak pogoj, ki ga izgovorijo tvoja usta, in naj bo tudi najtežji* »Tedaj znaj,* povdari Lukrecija s takim glasom, da se je Giovanni presenečen zastrmel vanio, »znaj, da zahtevam od tebe: glavo Cezarja Bor-gije!>
»Glavo svojega brata?* »Mojega smrtnega sovražnika, ruši-fcelja moje sreče, tatu moje življenjske blaženosti. Da, Giovanni Sforza, daj mi Cezarjevo glavo in vsa bom tvoja, ln to ne samo eno noč; nočem biti ob tebi le eno noč, da ti ja zasladim z vsemi blaženostmi ljubavi, ne, temveč vse noči in vse dni, ki so še usojene tebi in meni, vse te dni in noči ostaneva skupaj dvoje nerazdružnih teles, dvoje prijateljev, dvoje zaljubljencev, kakršnih še niso nosila italijanska tla. Glej, ponosna Lukrecija kloni glavo pred teboj, poljubi to ponižno, kadarkoli boš zahteval, — vse življenje ti ostane družica v vseh težkih in mračnih dneh, a vse, vse to, Giovanni Sforza, samo za eno ceno, ki jo zahtevam od tebe —• za Cezarjevo glavo.*
Tedaj iztrga Giovanni svoj meč iz nožnice in ga dvigne visoko:
»Prisegam ti s svojim svetim mečem, katerega so moji predniki grofi Sforze, vedno viteško vihteli v neštetih bojih, da sem pripravljen, položiti glavo tvojega brata k tvojim nogam! Dobiš jo, predno se mesec pomladi!* »Prej, prej jo moram imeti, ljubljeni moj,-- vzklikne Lukrecija, »moja strast je divja. Hočem ti pa pomagati, Giovanni, delovati hočem s teboj, ako pristaneš na moje načrte, ljubljeni, takrat pa
Lukrecija ga zopet objame in pove-de k naslanjaču, nad katerim visi na zidu slika prvega grofa Sforze.
»Vedi,» nadaljuje Lukrecija, »z istim izdajstvom, s katerim namerava Cezar uničiti tebe, z istim orodjem hočem jaz pobiti njega in vso njegovo vojsko. Izročil mi je to snov, ki gori z modrikastim plamenom in meče v zrak blesteče zvezde. Dobil jo je na dvoru Lju-devita XV. To naj bi zanj bil znal:, da vdre s svojimi ubijalci skozi ona grajska vrata, nad katerimi bi S9 pojavil modri plamen.*
»Izdajalski lokavec.* reče Giovanni Sforza in udari z mečem po gladkem podu dvorane, »to je torej sredstvo, s katerim me je nameraval uničiti — toda plaši ji vec, zoprni plaši jivec ...!«
»Bodi miren, ljubljeni moj, poslušaj me, pusti me, da izgovorim,* nadaljnje Lukrecija z zamolklim glasom. »Modri plamen bo neko naslednjo noč vrgel svoje zvezde nad vratmi tvoje trdnjave. Vrata se odpro, ko da so jih raz-fnaknili duhovi, in Cezar naj vdre s svojimi ljudmi. Ti Giovanni, čakaš v
Na srečnem otoku Tahiti
V skupini otokov, ki jih obsega Po-llniizija v Tihem oceanu med Ameriko in Azijo, se nahaja otok Tahiti. Šteje 11.000 prebivalcev in stoji pod francoskim protektoratom. Njegovo pristanišče je Papehiti s 3000 prebivalci, med katerimi je okrog 800 Evropejcev. Otok obdaja mnogo drugih manj važnih malih otočičev. Cele črede morskih psov spremlja v teh vodab ladje in poželjivo preže na vsak odpadek.^ Mno-gobrojne ribe se s pomočjo svojih dolgih plavut dvigajo iznad vode in se nato zopet potapljajo; velike morske ptice, slične galebom, se onemogle od morske bolezni cesto v iatah spuščajo na ladje.
Kadar se ladja bliža tej skupini otokov, nudi Tahiti čarobno sliko temno-zelenega gaja, prepletenega z živimi barvami bujnega cvetja Posebno vzbujajo pozornost ognjenordeča drevesa, ki rastejo na otoku v obliki rdečih eolnenikov. Med Tahitijancj je obilo stasitih mož in krasnih žensk Nosijo čudne visoke slamnike, okrašene s školjkami in cvetnimi venci v obliki belih zvezd. Oblečeni so v lahna volnena ogrinjala modre ali rdeče barve z rumenimi ali pa rdečimi progami. Ženske nosijo »tahitijska ogrinjala*, ki
zaledju z vegibJ svojimi ljudmi v zasedi in ujamemo jih v past. Tvoji ljudje planejo nanje, pobijejo jih in po-koljejo. Ti pa v borbenem metežu poišči edinca katerega moraš najti, da postaneš najsrečnejši, najblaženejsi med smrtniki! Samo njega poišči pri-nesi mi glavo njegovo, potem...
Ona ni dovršila svojega govora Vrgla se je v naročje Giovanni ju in ga obsipala z opojnimi poljubi.
V tem hipu odjeknejo s podnožja trdnjave ostri zvoki trombe. V dolini Foglia je vstala burja, ko da so se od vseh strani strnili vetrovi v tej mirni krajini Udarci konjskih kopit, žven-ketanje orožja grmeče razbijanje in zvoki rogov prodirajo skozi temno noč do grada. Istočasno napolni veliko dvorano, v kateri sta Lukrecija in Giovanni krvavordeea svetloba ko da je jutranje solnce uprlo v dvorano svoje najsvetlejše žarke.
Ogenj, ogenj! Spodaj se je mogočno razširil požar, ki so ga razbojniške tolpe podnetile v hišah mirnih meščanov pesarskib.__(Dalje prih.)
izgledajo kakor naše damske spalne srajce iz muslina z vtkanim, živobar."-nim cvetjem. Lasje, ki jih nosijo izpuščene, so gosti in temni Oči njihove so kakor žamet. Polt je zelo različna in se lahko opažajo vse nianse od _ka-vine do bele barve. Mnoge Tahitijau-ke, vzgojene v šolah tamošnjih prote-stantovskih misijonarjev, so zelo izobražene, muzikalne in govorijo angleško in francosko. V občevanju so zelo ljubeznjive.
Življenje na otoku Tahiti spominja na pravljico iz tisoč in ene noči Morje, kokosovo drevje, cvetje vseh mogočih barv in lepi ljudje, ponosni, ka-Ikor bogovi — vse ta se koplje v bleščeči luči solnea in v najopojnejšem vzduhu. Solnc3 pripeka močno, pesek je žareč in voda je toplejša ko ozračje. Noči pa so precej hladne. Tabitijanci so zelo gostoljubni in blagodarni, sprejmejo vas v hišo in popeljejo na sprehod. In snaga vlada povsod. Polovuo dneva prebijejo v morski vodi. Vsak odličen Tahitijanec ima več ohlek in se preoblači vsak drugi dan. Tahitjjan-j ci o boža vajo svoj otok in vse, kar je lepo. Blagi so, mirni in umerjeni pri vsakem gibu in koraku. Tujec, ki ga zanese pot na ta otok blaženih, se no more odločiti za odhod in vee življenje ohrani bajne spomine.
[iovna zadruga v
Zbirka »Slovenski pisatelji".
Urednik dr. Ivan Prijatelj.
Josipa Jurčiča zbrani spisi. I. zvfezek. Broš. D14*—, po pošti D 1*50 več. — H. zvezek D 14*—, po pošti D 1-50 več. — ID. zvezek. (V tisku.) Simona Jenka zbrani spisi. Uredil dr. J. Glonar.
D 14-—, p0 pošti D 1-50 več. Dr. Iv. Tavčarja zbrani spisi. VI. zvezek. Broš.
D 24-—, po pošti D 1*50 več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. I. Prijatelj. Broš. D 11-—, vez. D 14'—, po pošti D 1'— več.
Izven zbirke: Fr. Milčinski, Drobiž. Zbirka humoresk. Broš.
D 13-—, vez. D 17-—, po pošti D V— več. Anton N&vačan, Veleja. Drama. Broš. D 9*—, vez.
D 13'—, po pošti D —-75 več. Bamir Feigel, Tik za front«. Broš. D 13*—, vez.
j) 17-—} po pošti D —*75 več. Ante Bebeljak, Soince in sence. Pesmi. Broš. D 5*—,
vez. D 9-—, po pošti D —*50 več. Fr. Zbornik, Pesmi. Broš. D 10*—, vez. D 14-—,
po pošti D —-5 P5 več. Cankarjev zbornik. Uredil dr. J. Glonar. Broš.
D 23*—, vez. D 28-—, po pošti D 2 — več. Br. Iv. Lah, Noč na Hmeljuiku. D 5-—, po pošti
D —-40 več. Simon Jenko, Pesmi. Vez. D —S', broš. D 5"—,
po pošti D —'50 več. Eenr. lbsen, Gospa z morja, igra v petih dejanjih.
Prevel Voj. Mole. D 15*—, po pošti D —-75 več. Branislav ISiušič - Govekar, Navaden človek, šala v treh dejanjih. D 6-—, po pošti D —-50 več.
Zbirka „Prosveti in zabavi".
Igo Kaš, Dalmatinske povesti. Broš. D 5*—, vez.
D 9'—, po pošti D —-50 več. Jos. Stare, Lisjakova hči. Povest. Broš. D 5*—,
vez. D 9'—, po pošti D —-50 več. Br. E. Bolenec, Izbrani spisi. Broš. D 6*—, vez.
D 10*—, po pošti D —'50 več. J. Stritar, Sodnikovi. Broš. D 7*—, vez. D 11*—, po pošti D —'50 več

Prešernove »lica, nasproti Biavne poste, priporoča svoje pubiifcacije:
Zbirka Mladinskih spisov.
Fr. Milčinski, Tolovaj Mataj. II. natis. Broš. D12-—
Cika Jova-Gradnik. Pisani oblaki. Vez. D 10'—, po pošti D —'40 več.
Br. 1. Šorlt, Bob in Tedi, dva neugnanea. Broš. D 8-—, vez. D 12-—, po pošti D —-75 več.
Cika Jova Zmaj-Gradnik, Kalamandarija. Otroške pesmi. Vez. D 8*—, po pošti D —-35 več.
2. JVaschtetova, Pravljice. Z barvanimi slikami. Vez. D 15-—, po pošti D —-50 več.
Zbirka Prevodne knjižnice.
F. M. Bostojevskij, Besi. Roman v treh delih. Broš. v dveh zvezkih D 17'—, vez. v eni knjigi D 24-—, po pošti D 2-— več.
Fdmond de Goncourt, Dekle Eliza. Broš. D 7'—, vez. D 11*—, po pošti D —-60 več.
Mig. Urvantes, Tri novele Broš. D 5-—, vez. D 9-—, po pošti D — 50 več.
Anatole France, Pingvinski otok. Broš. D 12'—, vez. D 16*—, po pošti D 1*— več.
Barbusse, Ogenj'. Broš. D 23'—, vez. D 28*—, po pošti D 1*— več.
Andrejev, Plat zvona.Broš.D 12*—, vez. D 15'50.
Strug, Jutri. Broš. D 8'—, vez. 11*—.
A. Cehov, Sosedje in druge novele. Broš. D 6-— vez. D -10—, po pošti D — 50 več.
Shakespearjeva dramatična dela.
Prevel Oton Zupančič.
Sen kresne noči. Broš. D 10—, vez. D 14-—, po pošti D —*50 več,
Macbeth. Broš. D 10*—, vez. D 14—, po pošti D —"75 več.
„Pota in cilji".
Zbirka poljudno-znanstvenih spisov.
I. in U. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. I. del, vez. D 8-—. II. del, vez. D 15-—. Za oba zvezka po pošti D 2*25 več.
m. in IV. zvezek: Br. Fr. Weber, Uvod v filozofijo. D 22'—, po pošti D 1*— več.
VIL — IX. zvezek: Br. Prijatelj, Predhodniki in idejni utemeljitelji rnskega realizma. Cena meh-
X. zvezek: Stfibrny-Glonar, Simon Gregorčič. Broš. D 11, meh. vez. D 13*—
Zbirfea političnih, gospodarskih in socialnib spisov.
Br. Bogdan Berč, Dojenček. Broš. D 5'-, po pošti D —.35 več.
St. Sagadin, Naš sadašnji ustavni položaj. Broš. D 5*—, po pošti D —*35 več.
Leonid Pitamic, Pravo in revolucija. Broš. D 2*—, po pošti D 25*— več.
Dokumenti o jadranskem vprašanju. Broš. D 5'—, po pošti D —*35 več.
Alb. Ogris, Borba za jugoslovanske državo. Broš. D 10-—, po pošti D —-35 več.
VI. Corovič, Rasa in vera v srbski prošlosti. Broš. D 5*—, po pošti D —'35 več.
Fr.Goršič. Socijalna zaščita dece in mladine. D 10, po pošti D —-75 več.
Br. J. ličar, Boj nalezljivim boleznim. D 13, po pošti D —*75 več.
Razne brošure.
Br. fr. Hešič, Vežbenii-a brvatsko-srbskega jezika. D 18-50, po pošti D 1*— več.
Zakon o volitvi v občinska zastopstva. D 4-—
Zakon o zavarovanju delavcev. D 8'—, po pošti D —-50 več.
Zakon o obči upravi. Cena D 5*—, po pošti 35 para več.
Br. Ig. Butar, Zbirka vojaških zakonov SHS. Broš. D 10*—, po pošti D —'75 več.
Albert Sič, 0 slovenskih narodnih nošah. Cena D 3*—, po pošti D —-25 več.
Ir. Hdler, Prigode gospoda Collina. D 6'—, po pošti D —"75 več.
Fr. Beller, Blagajna velikega vojvode. Broš. D 12, po poša D —*75 več.
Claude Farrere, Gusarji. D 16*—, po pošti D 17*—.
ljubljanski Zvon Mesečnik za književnost in prosveto. 1921. D 60-—. Letnik 1919: D 45'—, letnik 1920: D 45*—, po pošti D 5 — več.
^^	-- ---	ko vezani knjigi D 25*—, po pošti D 1*50 več
Dobivajo se vse slovenske knjige. - Vse zbirke se nadaljujejo. Sprejemajo se stalni naročniki na vse publikacije ali
samo na posamezne zbirke. Plačuje se lahko tudi v mesečnih obrokih.