f St|241.
V Ljubljani, pondeljek dne 21. oktobra 1918.
Leto II.
RflPREJ
Mo iagostovansle socialno MMm M.
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
CrodnlitT. In upraTulitTO v Ljubljani, Prančiškunika olica štev. 6, L nadeti.
Učiteljska tiskarna.
Haročnina: po poiti s dostavljanjem na dom za celo leto K 42' —, za pol leta
K 21'—, za četrt leta K 10'50, za mesec K 3'50. Za Nemčijo celo leto K 46, la ostalo tujino in Ameriko k 54.
Inserati: Knostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor KI'—; razglasi in poslane vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovora primeren popust
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Wilsonov odgovor Avstro-ogrski.
Državni departeinent je naslovil, kakor Poroča Reuter, na švedskega zunanjega ministra naslednje besedilo odgovora Zedinjenih držav na avstro-ogrsko noto:
Wishington, 18 oktobra 1918.
Gospod!
Čast mi je pritrditi, da sem prejel Vašo noto z dne 7. oktobra, v kateri sporočate predsedniku izjavo avstroogrske vlade. Predsednik mi naroča, naj Vas naprosim, da ste tako prijazni in oddaste po Vaši vladi c. in kr. vladi naslednji odgovor:
Predsednik smatra za svojo dolžnost spo-loc‘ij avstroogrski vladi, da se s predloženim predlogom te vlade ne more baviti, ker so se uogodih izza njegove poslanice z dne 7. januarja gotovi dogodki največjega pomena, ki so '••■•litevali spremembo kompetence in odgovorit sti vlade Zedinjenih držav. Med 14. točkami,
‘ m'.ie takrat predsednik formuliral, je bil na-stednji stavek: »Narodom Avstroogrske, kate-.1,1 Prostor med narodi želimo videti zavarovan
1,1 zagotovljen, naj se omogoči najsvobodneji avtonomni razvoj«. Odkar jc bil ta stavek napisan in ga je kongres izrekel, je vlada Zedinjenih držav priznala da obstoja med Čehoslo-vaki in nemško kakor tudi avstroogrsko državo vojno stanje in da je češkoslovaški narodni svet de faeto vojujoča vlada, ki je opremljena p Primerno avtoriteto, da vodi vojaške in pomične zadeve Čehoslovakov. Priznala je na c*alekosežen način tudi pravičnost narodnih svobodnostnih teženj Jugoslovanov.
Zato predsednik ne more . več pripoznati sa.mo avtonomijo teh narodov kot podlago za 'bir, temveč je prisiljen pristati na to, da sami, ne on, sodijo o tem, katera akcija od strani avstroogrske vlade zadovolji aspiracijam in nazorom narodov o njih pravicah in o njih usodi kot elanov družine narodov.
'Prejmite, gospod, ponovno zagotovilo 'hega največjega spoštovanja.
-	_________’______________Robert	Lansing.
Objava Narodnega Vječa SHS.
ie w.fs!arotlllC) Vječe SHS. naznanja iz svoje seta' n- Se vršila	oktobra	tega	le-
Prev'r°^U Slovencev, Hrvatov in Srbov, da
- ^ema od tega časa naprej pooblaščeno od
vseh narodnih strank in skupin, v svoje roke vodstvo narodne politike. Od sedaj naprej v splošnih narodnih vprašanjih nobena stranka, nobena politična in nobena parlamentarna skupina ne bo več vodila nikake posebne politike niti ne bo stopila zasebno v pogajanja s faktorji izven naroda, marveč bo v vseh teh vprašanjih v bodoče edini predstavitelj in odlo-jčilni činitelj Narodno Vječe.
Narodno Vječe, katero vodijo velike ideje narodne samoodločbe in demokracije, ki so navdajale tudi že pred vojno ves naš narod in ki so z razvojem vojne prišle do zmage v mednarodni politiki, postavlja za rešitev našega narodnega vprašanja te-le temeljne zahteve.
1.
Zahtevamo ujedinjenje celokupnega našega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov na vsem njegovem etnografskem teritoriju, kjer naš narod danes živi, brez ozira na katerekoli pokrajinske in državne meje, v eno samo edinstveno popolnoma suvereno državo, urejeno po načelih politične in ekonomske demokracije, ki vsebuje v sebi odpravo vseh socialnih in gospodarskih krivic in neenakosti.
II.
Zahtevamo, da bo na bodoči mednarodni mirovni konferenci zastopan naš narod enotno po svojih posebnih odposlancih.
111.
Vsled tega odklanja Narodno Vječe načrt rešitve našega vprašanja, kakršen je podan v avstrijskem cesarskem manifestu z dne 16. o-ktobra, kakor tudi vsak bodoči predlog, ki bi Imel namen rešiti naše narodno vprašanje samo deloma ter mu odvzeti njegov mednarodni značaj.
IV.
Narodno Vječe smatra, da se more samo s sprejetjem teh načel zajamčiti trajen mir med narodi, združenimi v svobodnih državah, in s tem omogočiti zvezo narodov in splošno raz-oroženje.
V.
Narodno Vječ izjavlja, da se bo po občih načelih demokracije vsem drugorodnim manjšinam v državi Slovencev, Hrvatov in Srbov zagotovil svobodni razvoj, sosednjim državam v zaledju pa omogočil in zagotovil trgovsko
v
prometni dohod na morje, toda brez posezanja v naš teritorialno celokupnost in državno suverenost.
Narodno Vječe poživlja celokupni naš narod ene krvi in jezika, ene duše in enega srca, da se zastavi za uresničenje teh zahtev in načel z ono vdanostjo in samozatajevanjem, ki jih zahteva sedanja usodepolna doba. Združimo se torej vsi v eno veliko nerazdružljivo narodno »kolo«, kateremu je pred očmi samo veliki ideal narodnega ujedinjenja, svobode in neodvisnosti, da se s tem pokažemo vredne velike dobe. v kateri živimo, in velikih nalog, katere smo prevzeli.
V	Zagrebu, dne 19. oktobra 1918.
Dr. Anton Korošec, predsednik.
Dr Ante Pavelič Svetozar Pribičevič
podpredsednika
Italijanski sodrugi in tržaško vprašanje.
Sodrug Pittoni je v delegacijah cine 17. t. m. v imenu italijanske socialno demokratične stranke podal izjavo, ki je bila tudi sprejeta na strankinem shodu z vsemi proti sedemnajstim glasom. Izjava ima približno naslednjo vsebino:
1. Ustanovitev »Zveze narodov«, ki naj izvede splošno razoroženje, predloži vsa .mednarodna uasprotstva v razsodbo obligatoričnemu mednarodnemu razsodišču, katero naj napne vso svojo združeno silo proti vsaki državi, ki bi kršila pravice ljudstev in ogrožala svobodo bližnjemu.
2. Odklonjenje vsake gospodarske vojne, obojestransko zavarovanje enakega postopanja vseh držav v prometu in v izmenjavi izdelkov. Mednarodni sporazum glede na varstvo delavcev v zmislu sklepov konference strokovnih delavskih organizacij, ki so se zadnje čase vršile v Bernu in v Leedsu.
3. Nobene aneksje in nobene vojne odškodnine.
4. Mirovni sklepi v Brcst-I.itovsku in v Bukarešti se razveljavijo.
5. Finska vlada, ki je nastala potom civilne vojne in z oboroženim nasilstvom tujcev, se ne pripozna. Vsemu finskemu ljudstvu se mora dati možnost, da vnovič svobodno odloči o svoji usodi.
6. Za vse dežele in za vse narode in dele teh narodov,-za katere ni določena ali je še sporna njihova bodočnost, mora odločati princip svobodne samoodločbe.
LISTEK.
^°jna posojila starega veka.
Ur. Bornhard Lanm (Frankfurt).
•z zbirke predavanj o »Gospodarski
sličnosti starega veka s sedanjostjo«, ki
j»h ie predaval pisatelj v visokošolskih
p t , -	.	“rsih	6- nemške armade.
Politični karakter
Ur*av, n, ugoden za gospVj *. (a 11 ‘‘e " *'h) ’nl,eS,n‘h
Oljenje je v ozkih političnihLr“V0,: «>spodarsk°
A,‘tarkija - samosebi zadoščenji T*? ""T'’0'
"nje (nai,l-	i ,	7	®	~ ie ideal ekono-
'"auka o gospodarstvu). Sei(, „	.	..
»mestnih ,i,-	....	,,	,	uničenje	starih
m	rzav«	po	h ipu Macedonskem i>.	•
M|m Aleksa mir v	,	"	"legovem
brskega	VeUkem	16	priprav"°	m<>*"ost	gospo-
iinančno cv,ta' S Povečanjem trgovine se boljša tudi gospodarstvo. V tem času, v četrtem stoletju
"nančn
Pred k • HUU	_______
bila takrai.USOm,.Se ie zaCel° ba"Gio življenje, sploh je ičneJ tehnična stra" f,1,ančnih potez (operacij) in Tak Gospodarstva najbolj popoln - «6
"mevilo"i So nastala, ‘Udi pos°Gla. Samoobsebi ‘eh časov SC ‘a raZV 3	0lneienih	začetkov. Iz
"vno	‘mamo "ek0 zel° Zanl,T,1V0 kll‘iK0' Pravzaprav
stj j	,IRo za finančnike; kaže nam finačne spretno-
l,enar .rpZlafta’ kako s> more Preskrbeti kaka država kje J 11 beremo o S a m i j c i h , ki so hoteli dobiti ne-Cnar za vojsko; obrnili so se na špartance. Občin-
ski odbor v tšparti pritrdi. Tudi način, kako da dobe denar, določi takoj; ta je čudno enostaven. Vsi mestni prebivalci, skupno s sužnji in z domačo živino, se post e en dan, in sedaj pa prispeva vsakdo stroške, ki bi mu jih bila napravila jed onega dne, k posojilu. V oni knjigi nam pripoveduje še o večih takih dogodbah; a splošno so bile to izjema. Navadno so uporabljali druge načine. Posebno priljubljena so bila posojila pri velikih’ premoženjih svetišč (templov). Iz raznih računov Apo-! o novega svetišča v Delih spoznamo lahko veliko število držav, ki so bile posojale denar. Atene so vzele vsote, ki so jih rabile za peloponeško vojsko ■ —404 pr. Kr.) od svetega denarja Palad e Atene na giatu m te so znašale v prvih petnajstih letih vojskovanja 44 milijonov mark. Karakter teli posojil je bil le formalen, z velikimi težkočami je plačevalo mesto zelo majhne obrest., meni se. da en in pol odstotka; na kako povračilo se menda sploh ni mislilo. Vsega ne moremo jasno spoznati, ker smo navezani v mnogih delih na poznejše vire.
Neposreden pogled v posojilno tehniko starih držav moremo dobiti pa le iz originalnih virov, posebno iz napisov. Poznalo se je mnogo primer; a kamni, ki so imeli napise, so zelo porušeni. Pred vojsko so dobili slučajno nekaj dobro ohranjenih izvodov, in sicer so jih izkopali pri delih berlinskih muzejev v Miletu. Kn napis govori o posojilu, ki ga jc vzel Milet pri nekem sosednjem mestu. Organizacija tega posojila je zelo poučna; vendar jc drugo posojilo v tej zvezi važnejše.
Sličnost s sedanjimi posojili, da nas kar preseneča! Na pis nam poroča o sklepu ljudskega zastopstva glede n posojilno akcijo. Način, po katerem dobi država deuai je zelo enostaven in originalen: meščani in meščank so bili pozvani, podpisa vati po 3600 drahem tega pose jila; vsakdo je pa lahko plačal, kolikokrat ie hotel p 3600 drahem. Podpisovalci naj povejo svoje ime pri ob činskem tajniku in ga do gotovega roka vpišejo v pod pisovalne listine. Od 3600 drahem se mora 2000 dra hem oddati takoj mestnim sprejemalcem, ostanek pa na se vplača do konca leta. Država dovoljuje podpisoval eein zelo ugodne pogoje. Obrestna mera znaša deset od stotkov, plačuje se mesečno. Dane so bile tudi garan
cije prot' znižanju ah zvišanju plačevanja obresti.   (
povrnitvi tega posojila ni tu najbrž govora; država s pripravi s tem rento, ki se ji ne more odvzeti. Končen napisa je tu lista podpisovalcev.
Milet je dovolil, kot kažejo to tudi druga poročila ( posojilih, zelo dobre pogoje. Druge državne občine sc izvrševale to veliko ostreje. Posebno vidimo to pri prisilnih p o s o j i h. '1 ako je zahteval D i o n y s i o s, si-rakuški tvan, kot posojilo vse nekovano zlato in srebro. Da dobe denar za vojsko proti Obutim, so sklenil Men .1 o j c i, da proda vsakdo svoje sužnje in da potem izkupiček državi kot posojilo. Vendar so rabili silr le v slučajih najskrajnejše potrebe, mnogokrat so porabljali ta sredstva le tyrani. Prostost oddaje je najlepš kras antične demokracije: vse življenje starega meščana sc osredočuje v državi, zanjo se žrtvuje cel: ne dr
ki naj se uredi potoni demokratičnega plebiscita pod kontrolo zveze narodov.
Nasprotstva, ki bi utegnila nastati vsled plebiscita sc izroče v razsodbo mednarodnemu razsodišču, proti kateremu ni vzklica. Nobenega ozemlja naj ne oddaja ta ali ona država druga drugi, ne da bi interesirano ljudstvo imelo priliko manifestirati svobodno svojo voljo.
7.	Socialistična stranka in delavske organizacije v Trstu menijo, da mora Trst ostati popolnoma svoboden pod protektoratom »Zveze narodov« z v resnici demokratično konstitucijo, ustanovljeno na podlagi splošne, enake, direktne in proporcionalne volilne pravice brez razlike spola, kateremu naj se pridružijo okraji popolnoma ali v velikem delu italijanskih kraljev Istre in Furlanije. Na vsak način naj ljudstvo svobodno določi o svoji bodočnosti.
Izjava kranjskega Narodnega Sveta v Trstu.
Kraicvni Narodni Svet v Trstu odklanja kakor ne-naravno in nesprejemljivo vsako rešitev jugoslovanskega vprašanja, po kateri bi sc tudi v bodoče ločili Slovenc; od Hrvatov in Srbov, zlasti če se takšna rešitev opravičuje z nedotakljivostjo dežel ogrske krone, ki služi le nasilnemu stremljenju madžarskega naroda po oliranitvi njegovega gospodstva nad nerriadžarskimi narodi;
glade Trsta odklanja kakor istotako nenaravno in nesprejemljivo odtrganje tega pristaniškega mesta od njegovega zemljepisnega in gospodarskega zaledja, tembolj ker se takšno odtrganje ne more opravičiti niti po narodni sestavi prebivalstva, ki je mešano, italijansko in slovansko v mestu samem, dočim je pa bližnja in dalnja okolica — že od predmestij naprej — čisto slovenska, tako ia n mogoče spraviti Trsta v državno-teritori-jalno zvezo z nobenim bližnjim italijanskim ozemljem drugače kakor preko slovenskih tal.
V	'I fstu, 19. oktobra 1918.
Vojna poročila.
Avstrijsko vojno poročilo.
D u n a j, 19. oktobra. Ob zapadni Moravi so naše čete zopet stopile v bojni stik s sovražnikom. Severno Aleksinca so bili srbski napadi zavrnjeni. Dalje vzhodno smo dobili vjetnikov v akciji naskakovalnih čet. — Na raznih mestih benečanske gorske fronte živahno poizvedovalno delovanje.
Dunaj, 20. oktobra. Uradno se razglaša: Na obeh straneh južne Morave so bili sovražni sunki zavrnjeni. Srbske čete so zasedle Zaječar. V Albaniji so naše čete nadaljevale svoje premikanje brez znatnega sovražnega vplivanja. Na italijanski fronti nobenih posebnih dogodkov.
Boji na zapadni fronti.
Berlin, 19. oktobra. (Uradno.) Med Briigge in Lyso smo zavrnili ponovne sovražne napade ter vrgli sovražne oddelke, ki so se izza zadnjih bojev še držali na vzhodnem bregu Lyse, zopet čez reko nazaj. Vzhodno Lille in Douai je sovražnik sledil našim četam do črte Ascq-Tempcuve-Marquette. Med Le Cliateaujem m Oiso je izvršil nasprotnik silovite napade. Prodrl ie do Bazuela. Bazuel smo sovražniku z naskokom zopet iztrgali. Pri Assonville so se naše čete tekom noči umaknile. Ob Oisi so se zjalovili sovražni napadi. Ob Aisni je sovražnik nadaljeval svoje napade pri 01izy in Grand Pre ter jih preko Vouziersa razširil na sevru do Brique-naya in do Vaudyja. Pri Falaise se je ustalil na vzhod-
le življenje zanjo, ampak tudi vse premoženje. Ce je pretila kaka vojska, tedaj je pozvala država potom ljudskega zastopstva državljane na prostovoljno prispevanje. Uspeh takih pozivov je bil velik. Prispevali so v denarju, v darovanju orožja in tudi ladje so dajali državi na razpolago. Poznamo mnogo imen atenskih meščanov, ki so žrtvovali za domovino oziroma za rojstno mesto denar; med njimi je D e m o st h e n e s. Slavni atenski bankir Pasion je daroval orožje; tisoč satov iz lastue delavnice. Prostovoljna oddaja ladij ie igrala posebno veliko vlogo pri pripravi na znano sicilsko ekspedicijo (med Peloponeško vojsko, Alkibiades). I e iri-arhe (trovesljače) so bile zelo drage; kajti niso labile le pomorščakov in opreme, ampak pomorščake je bilo treba preskrbeti z vsem: denarjem in hrano. la prostovoljna dela so bila čisto navadna; tu dobimo celo vtis, da se je razvilo tned meščani neko pravilno tekmovanje; kajti le tafio si lahko razlagamo očitanje govornika Isaje proti nekemu bogatemu Atencu, da je kljub svo-iim visokim dohodkom dal za državo le 300 drahem.
To, kar dela starodavnost tako veliko in ji zagotavlja večno kulturno vrednost, je razmerje prostega državljana napram prosti državi; vsak posamezni meščan je razumel, vsakemu je bilo to prirojeno, da sta navezana on in država eden na drugega; zato je bila v vsakem misel, da mora žrtvovati držav, v ur, potrebe Vse, nekako že utelešena. Pa naj sodi modern, svet čez stari svet. kakor že hoče, v tej točki mu ne bo odrekal vzgojevalue vrednosti.	us’
nem bregu Aisne. Na obeh straneh Moze ie dan mirno potekel.
Berlin, 19. oktobra zvečer. Na Flanderskent in na bojišču med Le Cliateaujem in Oiso le manjši spopadi. Severno Laona sc je ponesrečil sovražni napad. Severno Bouzirsa se je sovražnik ustalil na vzhodnem bregu Aisne.
Berili , 20. oktobra. (Uradno.) Nadaljujoč premikanje naših čet smo na Flanderskem izpraznili Briigge, Thiel in Kortryk ter se umaknili na zadaj ležečo črto. Pred novimi pozicijami živahni boji. Zvečer je stal sovražnik jugozapadno Sluisa ob belgijsko-holandski meji pri Poeke in Markeghem. Sevcrnov; hodno Kortryka ie prekoračil Lyso. Južno Kortryka je dospel do ceste Kor-tryk-Tournay in nam je na obeh straneh Douaia sledil do črte Gidiies-Marchiennes. Na bojni fronti Lc Cha-teau-Oise nobenih posebnih dogodkov. Na naši novi črti ob kanalu Sembre-Oise stojimo v bojnem stiku s sovražnikom. V odseku Serre in Souche ie izvršil sovražnik močne napade ter je pri St. Uermainu potisnil našo črto nekoliko nazaj. Na fronti ob Aisni narašča sovražni pri-tisek. Nasprotnik se je ustalil na višinah ob vzhodnem bregu Aisne. Na obeli straneh Moze topniški boji. — Na balkanskem bojišču so naše čete odbile srbske napade severno Aleksinca pri Bukovini. Zaječar je prišel v srbsko posesr.
Berlin, 20. oktobra zvečer. Ljutl boji vzhodno Kortryka. Na obeh straneh Solesmesa in pri Le Cha-teau so sc ponesrečili na široki fronti izvršeni močni sovragi napadi. Uspešni delni boji v odseku Serres.
Belgrad v srbskih rokah.
Ženeva, 19. oktobra. V nevtralnem časopisju kroži dva dni francosko poročilo, da so srbske in francoske čete že zasedle Belgrad, kjer so bile navdušeno sprejete od prebivalstva. Francoska konjenica prodira ob Savi proti zapadu. V okolici Valjeva se jo pojavila vstaja. Civilno prebivalstvo je zapustilo Zemun.
Nemci zapustili belgijsko obrežje.
Berlin, 20. oktobra. »Germania« javlja iz uradne- j ga vira, da se ie pomen belgijskega obrežja kot baza za j nemško podmorsko vojno v zadnjem času zelo zmanjšal. Vojaške naprave v Ostende in Zeebrligge so so razdrle ali odpeljale ali pa prepustile sovražniku v nerabnem stanju. Posrečilo se je, da so se vse ladje vrnile v nemška pristanišča.
Velika angleška operacija na morju.
Ženeva, 19. oktobra. Pariška izdaja »Ne\vyork Heralda« napoveduje veliko angleško pomorsko operacijo proti Nemčiji.
Srbsko vojno poročilo.
L c n d o u . 20. oktobra. Srbsko vojno poročilo javlja: SiHske cete so zavzele Aleksandrovac. Francoska kavaleriia s srbsko infanterijo je zasedla Knjaževac in Kraljevo Sele.	__
Politični pregled.
Gosposka zbornica se poslovi. Kakor se z Dunaja poroča, je gosposka zbornica zelo užaljena, ker jo je cesarjev manifest pri pripravah za federalizacijo popolnoma prezrl. Vlada pa da se je morala ozirati na mišljenje socialnih demokratov i;; Cehov, ki so gosposki zbornici od nekdaj odločno nasprotni. V nov državni ustroj gosposka zbornica najbrže ne pride ter je današnja seja gosposke zbornice po vsej priliki zadnja.
= Za državne uslužbence. Parlamentarni pododsek za državne uslužbence je pretečeni petek razpravljal o predlogi za vštetje vojnih let v službena ieta. Pododsek je vse predloge odobril. Vlada namerava še tekom oktobra izdati tozadevne odredbe.
= Manifest jugoslovanskemu narodu. Jugoslovanski Narodni odbor je v permanenci in nadaljuje svoje razprave. Sej se udeležujejo zastopniki vseh strank iz jugoslovanskih pokrajin. Svoj pristop so prijavili tudi bosenski mo-hamedanci, ki izjavljajo, da se v polnem obsegu pridružujejo načelom zagrebške marčne deklaracije, v kateri je izraženo načelo brezpogojne narodne samoodločbe in ujedinjenja naroda Slovencev, Hrvatov, in Srbov v neodvisni na demokratičnem temelju zasnovani državi. Sklenilo se je, da izda Narodni odbor manifest na jugoslovanski narod. Objavili se bodo tudi drugi sklepi odbora, ki so v zvezi s tem, da vrhovna narodna reprezentanca stori z ozirom na važnost sedanjega političnega položaja odločilne korake za ves narod Slovencev,
Hrvatov in Srbov.
= Hrvati in cesarjev manifest. \ hrva. sko časopisje zavzema napram cesJne manifestu odklonilno stališče m izjavlja tla se hoče enostransko reševati narodne probleme, ki se tičejo cele monarhije. Hrvatska se nikakor ne sme ločiti od ostalih Jugoslova-nov in Jugoslovani vztrcijcijo n p, zdhtcvi, del se reši njih narodni problem edino in celotno na mednarodnem mirovnem kongresu.
== Za neodvisnost Ogrske. V ogrskem dr- -žavnem zboru_ se je v petek in soboto nadaljevala debata o izjavi ministrskega predsednika. Poslanec Vajda, Rumun, pravi, da poslej ne bo več nobenega razločka med velikimi in malimi narodi. Naglaša. kako se čutijo Rumuni zadete, ker se na Ogrskem postopa z njimi koi z narodnostjo, dočim se smatrajo sami za narod. Ako se posreči izvesti VVilsonove točke, bo to za ustanovitvijo krščanstva največji čin zgodovine. Poslanec je nato prebrat resolucijo lumunske narodne stranke, ki se med drugim glasi; Po stoletnem trpljenju in bojih pričakuje in zahteva v avstrodgrski monarhiji živeči ru-munski narod uresničenje nezastaranih pravic samostojnega narodnega življenja. Ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e pravi, da je ogrska država nasproti narodnostim vedno zastopala stališče, da naj bodo deležne enake svobode iti enakih državljanskih pravic. Stojimo na podlagi NVilsonovih točk za mirovna pogajanja, kar pa ne pomeni, da se bo na mirovni konferenci rešilo narodnostno vprašanje za vsako deželo posebej. Določile se bodo marveč splošne mednarodne smeri in načela, ki se bodo na enak način kakor pri nas uveljavljala tudi v drugih državah. Poslanca J u r i g a in P o p -C i č o ministra neprestano prekinjata z med- ; klici; Madžari jima kličejo zato, da sta veleizdajalca. Ministrski predsednik Ugovarja nadalje mnenju, da naj bi o vprašanju ogrskih narodnosti odločili zunanji činitelji. Izvajati hočemo politiko sporazuma in dokazati narodnostim najdalekosežnejšo lojalnost. Ce se le-ta doslej ni docela izvedla, se bo pa to v bodoče zgodilo v tem večji meri. Govornik odklanja vsa stremljenja, ki so naperjena proti integriteti ogrske države. Na mirovnih pogajanjih moremo imeti samo enega zastopnika, ki bo zastopal nerazdeljeno enotno Ogrsko. Poslane-O s s o i n a k protestira proti stremljenjem, ki hočejo žrtvovati Reko hrvatsko - jugoslovanskim idejam. Reka ni bila nikoli hrvatska, marveč italijanska in bo taka vedno ostala. Poslanec grof A p p o n y i je izvajal: Ako bi se povodom mirovnih pogajanj kršila integriteta Ogrske, bi bil trajen mir izključen, kajti ogrski narod se bo tudi proti sili boril za enotnost ogrske države, dokler bo še kak Oger živel. Kar se tiče napovedi samostojnosti Ogrske, je bila pomanjkljiva. V interesu dežele je, da ministrski predsednik v zbornici jasno pove, da gre za samostojnost v vseh panogah državnega življenja, tako v gospodarskih kakor tudi v vojaških in zunanjepolitičnih zadevah in da kljub gotovim naravnim stikom z drugimi državami rie bo nobenih skupnih organov ne skupnih institucij. Ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e izjavi; Reka je bila tekom mnogostoletne zgodovine corpus separatum, ki je brezpogojno pripadal Ogrski. Proti združitvi Bosne, Herce- i govinc in Dalmacije s Hrvatsko in Slavonijo načelno nismo ugovarjali, toda glede pripadnosti Reke Ogrski vztrajamo na našili dosedanjih pravicah in seveda prav tako glede poti. ki vodijo tjekaj. Govornik se obrača na narodnosti s pozivom, naj ravno v interesu nravne opravičenosti njihovega stališča opuste vsako izjavo, ki bi oteževala sedanji položaj naroda--Ogrski .narod mora v zvezi narodov zavzemati dostojno mesto. Govornik predloži znam1 resolucijo svoje stranke. Predsednik naznanit da je nad 50 poslancev zahtevalo tajno sejo-Tajna seja je trajala do četrt na 3. uro, nakar se je zopet začela javna seja. Prečitali Karolyijev predlog za upostavo neodvisnost' Ogrske, ki se glasi: Clen I.: Stara neodvisnost Ogrske se upostavi. V bodoče bo vse državno zadeve reševala v zmislu njenih lastnih zakonov in običajev izrecno njena lastna zakonodaja in odgovorna vlada. Clen II.: § XII. zakona iz leta 1867. se razveljavi. Na skupno vlado prenešeni delokrog pripade zopet ogrski vladi. Vse vojne zadeve rešuje honvedm mlnistei. vse finančne zadeve finančni minister. Za ,e‘ vanje zunanjih zadev se takoj ustanovi ogisy zunanje ministrstvo. Clen III.; Vlada je dolžna da nemudoma predloži predloge, ki so potrebo1 za odstranitev vezi, ki vežejo Ogrsko s kralj?' vinami in deželami, ki so zastopane v avstrijskem državnem zboru.
- Francoski glas o ogrskih razmerah. Ugledno cosko glasilo »Journal des Debats« piše o razmerah Ogrskem: Grof Karolyi uživa v ententnih deželah
go simpatij, pa je ravno tak šovinist kakor grof I• Edina pametna rešitev ogrskega problema ie: odi naj se oligarhija, ki vlada od leta 1867.. Ogrska !>•> se omeji lc na madžarske pokrajine.
- Finska brez Nemcev. Iz Stockholma \ ročajo: Med generalom Goltzem m finskim
dpr»v na!
najim ministrom je dosežen sporazum, Nemci zapuste Finsko.
==' Pašič v Londonu. Srbski ministrski predsednik Pašič je došel te dni v London, kjer ga je sprejel angleški ministrski predsednik Lloyd George. Pašičeva pot v London je baje velikega političnega pomena in je v zvezi z ustanovitvijo Velike Srbije.
= Bulgari za »zvezo balkanskih republik«.
V Bulgariji se je republikansko gibanje že zelo razširilo. Bulgari so prišli do prepričanja, da bo njih dinastija trajen vzrok sovraštva med balkanskimi narodi. Prihajajo na misel, da bi bilo možno ustanoviti »zvezo balkanskih republik«.
Mirovna manifestacija italijanske socialistične frakcije. Socialistična frakcija italijanske zbornice je izdala oklic delavstvu. V oklicu se ugotavlja, da je mir pred vrati .ter izjavlja, da bodo osebe in skupine, ki maierielno izkoriščajo vojno, storile vse, da preprečijo mir. Delavstvo — pravi oklic — zahteva za vse enake obzire ter vzajemnost dolžnosti in jamstev, da se doseže trajen mir. Wilsonova načela vsebujejo v svojih splošnih točkah podlago za dokončanje vojne. Vlade in stranke se mora torej prisiliti, da pri razgovorih ne zataje iskrenosti. Razvoj mirovne akcije je v znatni meri odvisen od jasnega pogleda in odločnosti delavstva, ki mora pod socialistično zastavo u-dejstviti vse sile svojih gospodarskih in političnih organizacij, da odstrani ovire mirovnega dela ter onemogoči imperialistična in nasilna stremljenja.
Ententa proti mešani komisiji. Iz Londona se »Corriere della sera« poroča, da se ententa ne more spuščati v to, da bi mešana komisija določila način izpraznitve po ‘Nemcih zasedenega ozemlja. Ententa je mnenja, da bi v taki komisiji delegati Nemčije in Avstrije zavlekli pogajanja. Zato je ena kardinalnih zahtev entente, da ona sama določi pogoje pretili rij in pogajanj za premirje ter da moraja centralne države brezpogojno in brez ugovora sprejeti te pogoje, sicer da bi prišla ententa končno v položaj, da bi morala zopet pričeti s sovražnostmi pod mnogo, bolj neugodnimi pogoji, kakor si jih more izvojevati sedaj.
= Strankin zbor italijanskih sodrugov v Avstriji, ki se je imel vršiti 1. in 2. novembra
V 1. v Trstu, je vsled nove politične situacije f,dgoden na nedoločen čas.
Dnevne vesti.
-	‘Boljševiki zmagujoio!« ali »To sc boji »Narod« boliševikov!« V sobotnem »Slovenskem Narodu« beremo: »Poulični boji v Sofiji. — Budimpešta, 18. oktobra.
V Sofiji so se vršili zadnje dni poulični boji. Padlo je kakih 3000 (!??) oseb. Nekako 5000 boliševikov stoji Pred mestom.« — Beremo, beremo in čudimo se... Boljše vik;, ki so bili pred poldrugim mesecem v »Narodu« še »pied padcem« in kjer so je izvršil slovesno že nekohkokrat »Konec boljševiške vlade«, ti da stoje da-»es že pred Sofijo...! Da tako neverjetno hitro napredujejo, nismo vedeli, veseli nas pa •— Kdo pa ve, če
ue vidi tu »Narod« boliševikov v kakih drugih ljudeh,
°t tn v;di često v Ljubljani? Kdo ve, če niso ti le ®|lSeviško navdahnjeni?« Kaj če ne »vdirajo v hiše« llr" :ii »na čelu kak Ljenin ali Trocky«? Mogoče ima »Slovenski Narod« le slabo vest?! (V tem slučaju bi pa "e hi'i lat!- na mestu »Narodovih« urednikov.) Pvouin-110 vhgo igrajo tu----
Odredba o varstvu najemnikov. Posvetovanja Slede odredbe o varstvu najemnikov so bila včeraj zapičena. Najvažnejši sklepi konference so izraženi v lih ukrepih proti zahtevam odkupnine za stanovanje protSlran' naiemnikov :<h najemniških organov, pa tudi ° 1 Vl*ok‘m cenam za meblovane sobe in stanovanja, ski zbormer^8"!” »Cenenega minimuma. V poslan-
katerim zahtevaj .d? s?" Stra"kC d° P *
umn b	n/o,	i	zvlSa	eksistenčni minimum od
160« kron na 3600 kron. , u- ,	-,.i, i—
_. . ,	, , , ,	...	’ "L da bi se k temu vstele dia-
doklatle’ r,) "a) b‘ veljalo tudi za leto 1918.
Vojaški dopusti ustavljeni, obenem z omejitvijo
usl-vlr8 "a železnical1, pricensi z včerajšnjim dnem. so
-	‘ 'leni tudi vsi vojaški dopusti. Vojaška uprava ic 'epovedala za dobo prometne omejitve pošiljati voja-s e osebe na dopust.
Izstopil io iz Šusteršičeve »Kmetske stranke« de-/e odbornik g. dr. Ivan Zajec.
šele - * rodaia v^IKa'*c v Ljubljani. Naznanjamo, da so
bila Preteženi teden vžigalice za Ljubljano došle in je . če raj oddaja ljubljanskim trgovcem končana Vse-‘l stranka dobi pri vsakem trgovcu, ki prodaja sladkor, •Kalice za najnujnejšo potrebo. trafikanti dobe kon-^e,tl Prihodnjega tedna, ter bo oddaja do nedelje kon-CJna. Iratikante se bo obvestilo, da po iste pošljejo.
Heieznl In prometne ovire. Železniških uslužben-fCv *e baie bolnih 40 odstotkov. V tobačni tovarni v ■mblitni se izpreminja število bolnih med 36 do 42 od-
stotkov. — V Rajhenburgu na Štajerskem so pokopali aa e.i aau 17 oseb. • (lovori se, da bo na železnicah na raz i.h progah zaprta vožnja za osebni promet dne 20. t. m.
-- 'i’udi pristno avstrijsko! Mariborske šole bi morale bi.i zaprte ves ta mesec radi španske bolezni. V časop sih je bilo tudi že razglašeno, da so šole zapro 13. t. m. Iz vsega pa ni bilo nič, ker te odredbe ni iz. dala v to komptentna oblast.
— Tatvino v Mariboru. Trgovcu Karlu Worschetu v'Mariboru so ukradli neznani tatov-i za 75.000 kron, blaga.
— Gradec brez plina. Z današnjim dnem je mesto Gradec brez plina, ker so zaradi pomanjkanja premoga zaprli plinarno do negotove dobe. Ta ukrep jo za mesto velikanskega pomena. Mnogi tisoči utrpe s tem težko materialno škodo, ne glede na to, da bo tudi mesto brez luči, kar se bo poznalo osobito zdaj, ko zahteva že ncsiguruost osebne varnosti, da so zvečer ceste raz-sv ctljeno.
— Staro pohištvo v vojni poročenim. Dunajski župan dr. Weiskirchner je izdal oklic do dunajskega prebivalstva, da naj omogoči vojakom, ki se vrnejo iz vojske, družinsko življenje s tem, da jim daruje staro pdhištvo in druge domače priprave. Občina pa da to pohištvo na to »vojnim poročencem« zastonj ali za predvojne cene; občina namerava tudi kupiti staro pohištvo od onih družin, ki bi ga ne dale zastonj. Tu iščejo torej majhnega povračila za one velike rane, ki jih je povzročila vojna ljudem, za katero je pa neumorno agitiral tudi dunajskega mesta župan dr. Weis-kirchner.
— Zastave za otroško perilo. Glede na veliko pomanjkanje platna za perilo se je odločila dati praška mestna občina znatno množino zastavnega blaga mestnim dobrodelnim zavodom. Da bi se pa moglo kar največje število potrebnih preskrbeti in zavarovati z najnujnejšim pred bližajočo se zimo, poživljajo Čehi vse gg. hišne posestnike, da naj oddajo, kjer morejo, blago zastav »Češkemu srdcu«. Pri nas se pa v tem oziru nihče ne gane? V novo ustanovljeni Iliriji (!?) bi bilo že treba nekaj zavednosti ... Še dr. Šušteršiču se je povrnila . . .?
— Oproščeni ponarejevalci denarja. Krakovska porota je oprostila pet ponarejevalcev papirnatih kron, obtoženih zločina ponarejevanja denarja, ker so dokazali, da jih je pripeljala k tiskanju denarja velika beda in pomanjkanje. Za krivega je spoznala le enega soobtoženca zaradi tatvine tiskarskega materiala in ga obsodila na en mesec zapora.
— Tudi redove že kradejo! V Berlinu je bilo ukradeno te dni v trgovini draguljev Go-det in sin od doslej neznanih zločincev, ki so vdrli ponoči v takozvano »knežjo dvorano« s pomočjo ventilatorja, za stotisoč mark raznih zlatih redov.
Komunike češkoslovaškega Narodnega odbora.
Praga, 20. oktobra.
O včerajšnji seji Narodnega vybora je bil objavljen naslednji komunike;
Narodni vybor odobrava sklep predsedni-štva Češkega Svaza, ki odklanja vsa pogajanja za preuredbo notranjih razmer v Avstro-Ogrski.
NV. z največjo odločnostjo protestira proti najnovejšemu poskusu raztrgati jednoto naroda češko-slovaškega in ogrožati jednoto in nedeljivost čeških dežel.
NV. in ž njim vse češko ljudstvo stoji neomajno na stališču, da se češki narod o svoji bodočnosti z Dunajem ne pogaja. Češko vprašanje ni več avstrijsko, ni več vprašanje notranje preitredbe Avstro-Ogrske. Postalo je mednarodno, kakor cela vrsta drugih svetovnih vprašanj, s katerimi bo skupno rešeno. Za nobeno ceno pa se ne more rešiti češko vprašanje brez soglasja in brez sporazuma z onim, mednarodno priznanim delom naroda, ki sc nahaja zunaj mej čeških dežela.
N V. smatra, da je njegova dolžnost proglasiti v imenu vsega češkega naroda, da za nas ni druge rešitve, kakor popolna državna samostojnost in neodvisnost češko-slovaške države. NV. zato pred celim svetom odločno protestira proti madžarskemu poskusu natveziti svetu, da naši slovaški bratje nočejo tvoriti narodno in državno celoto z narodom, čegar neodločlji-va veja so Slovaki, so trpeli in so zatirani z brezprimernim madžarskim nasiljem, ne morejo svobodno izjaviti, kaj želijo, ako nočejo v ječah razmišljevati o madžarski svobodi in madžarski demokraciji. Z vojaškim pritiskom
izsiljene izjave ne morejo veljati v svetu, ki naj bo zgrajen na temeljih poštene demokracije in popolne svobode vseh narodov, na temelju ljudske volje. Naši slovaški bratje vedo najbolje, kaj pomeni svoboda, ki jim jo ponujajo Madžari, vsaj so poskusili na lastnem telesu, kako izgledajo madžarski narodnostni zakoni in madžarska narodna praksa. Oni vedo, da češki narod ljubi slovašČino kakor svoj materinski jezik. Največja briga češkega ljudstva bo ohraniti slovaškim bratom vse njihove posebne lastnosti, vse, česar k svojemu razvoju potrebujejo, kajti češko ljudstvo veruje, da sta tako bratsko ujedinjenje v skupni državi in medsebojna ljubezen vseh delov naroda .najboljše jamstvo nove velike jezikovne, gospodarske in kulturne bodočnosti vsega našega češko-slovaškega naroda. Češki narod sploh nikdar noče in nikdar ne bode narodnostno in kulturno zatiral drugo narodnost v češkoslovaški državi.
NV. se obrača na ves češkoslovaški narod s prisrčno prošnjo, naj trdno in neomajno vztraja v svojem prepričanju in pri odločni volji vsakega zvestega Čeha ter naj zaupa, da bo Narodni vybor, ki je danes edini legitimirani predstavitelj volje celega češko-slovaškega naroda in vseh njegovih strank storil vse, kar je treba, da dosežemo svoj najvišji cilj, srečno bodočnost svobodnega češko-slovaškega naroda.
Dopisi.
S Save na Goreniskem. V »Naši moči« z dne 11. oktobra t. I. čitaino, da so so obravnavala naša agitacijska sredstva dne 29. septembra, katerih da se poslužujemo mi proti J. S. Z. na Jesenicah, da so naša agitacijska sredstva nelepa, in tako dalje. Da te Vaše trditve niso na pravem mestu, vam bomo dokazali. Ko je imel dr. Krek zadnji shod na Jesenicah in je na istem sodrug Cobal poudarjal potrebo organizacije, sc je dr Krek izrazil: Ako si bo hotelo delavstvo pridobiti malo več tega papirja, s katerim si bo kolikor toliko pomagalo, bo moralo biti združeno, rečem vam organizirajte se, pa naj bo to pri Petru ali Pavlu. Če ste toraj razumeli njegove besede, zakaj niste tega storili? Navajate, da so sc domenili, da bodo nastopali skupno. Kdo so sc domenili? Mi namreč nismo nikdar z nikomer govorili o skupnosti s kako drugo organizacijo, posebno ne s tako, ki ni nikdar podala kake iniciative za razredni boj. Da smo odrinili vašega delegata je laž. Mi smo namreč uvideli potrebo, da se postavijo zastopniki, ki bodo obravnavali med tovarno in Konsumnimi društvi glede na dobavo in razdelitev blaga, kar se je tudi uredilo in ie to še danes. Če jo pa vaš zastopnik obolel in sedaj opravlja ta posel drugi, vendar mi nismo prvega odrinili. V vašim odborom sploh nismo imeli nikakih zvez. Dokaz za to je pač ta, da je vaš podpredsednik rekel predsedniku naše organizacije, da prej sploh niso bili zmožni kaj storiti, da je sedai on vzel vso stvar v roke, ter da je on prišel do te ideje, da bi napravili kompromis med organizacijami. Pisali ste nam pismo, na katero ste prejeli odgovor, kakršnega smo vam morali dati. Svetujemo vam eno, namreč: ni lepo, da hočete raz druževati vrste, ki stojijo v organizaciji, ki reže od časa do časa delavstvu večji kos kruha, ki ste ga tudi vi deležni . Če vas ni volja sprejeti predloge, katere smo vam stavili, pa pojdite in sedite na zapeček kakor ste sedeli do sedaj. Nikar pa ne očitajte, da nima naša organizacija ljubezni do delavstva. Pokažite prej, kaj ste za delavstvo storili! Naša organizacija pa je že storila veliko, to ve vsak delavec in delavka in bo še storila, ker je močna, čeprav sedi desetorica na zapečku.
Shodi.
Vabilo na občul zbor konsumnega društva rudarjev v Hrastniku, r. z. z o. z., ki bo 27. oktobra 191S ob 3. uri popoldne v zadružni gostilni v Hrastniku. Dnevni red: 1. Čitarije zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poro-člo o računih za leto 1917/18., 3. Poročilo nadzorstva.
4.	Sklepanje o čistem dobičku. 5. Volitev enega člana v načelstvo. 6. Volitev treh članov v nadzorstvo. 7. Predlogi in nasveti. Predlogi naj se naznanijo osem dni pred občnun zborom. — Za nadzorstvo: Alojzj Privšek.
Zadnje vesti.
\Vilson za avstrijske Slovane.
Dunaj, 20. oktobra. V svojem odgovoru na av-stro-ogisko noto sc je \Vilson popolnoma postavil na stran avstro-ogrskih Slovanov. S tem je avstrijska zve na država definitivno pokopana. Z evropskega zemljevida izgine velesila, ki je stoletja soodločevala o usodi sveta. Avstro-Ogrske ni več: razpadla ie v celo vrsto malih c,.žav, za katere se ne vc. ali ostanejo med seboj še v kaki rahli zvezi, ali pa se konstituirajo kot popo’ nem neodvisne države. Zgodi sc volja osvobojenih narodov.
Avstro-Ogrska odgovori na VVilsonovo noto.
Dunaj, 21. oktobra. »Morgen« izve, da bo avstro-ogrska vlada že v par dneh odgovorila na VVilsonovo
noto, /lasti ker VVilšon ni povedal, poti katerimi pogoji bi bila mirovna pogajanja mogoča.
Galicija se loči od Avstrije.
L’ u naj, 20. oktobra. V zmislu izjave, ki so jo reprezentanti 1’oijskega kluba v dunajski poslanski zbornici podali cesarju v avdijenci dne 12. oktobra se je konsttuirafa likvidacijska komisija, ki naj izvede ločitev Galicijo od avstrijske države.
Zborovanje češkega Narodnega odbora.
Praga, 19. oktobra. Češki Narodni odbor se je sestal danes na plenarno posvetovanje, katerega se udeležujejo vsi češki državni in deželni poslanci. Vojaštvo ie pripra\ Ijeno.
Vladžari so uplivali na cesarjev manifest.
Praga, 20. oktobra. »Narodnim Listom« se poroča z Dunaja: Cesarjev manifest se je pred končno redakcijo p»edložil ogrskemu ministrskemu predsedniku. Ta ie zahteval, da se uvrsti pasus, ki naj izreče varstvo integritete dežel ogrske krone. Ko sc tej zahtevi ni takoj, ugodili), je \Vekerle izjavil, da Ogrska v takih okolno-stih odkloni vsako nadaljnjo preskrbo Avstrije z živili
Nov cesarski namestnik na Češkem.
Praga, 20. oktobra. »Prager Tagbtatt« je izvedel iz baje zanesljivega vira, da cesarski namestnik na Češkem grof Coudenhove v najkrajšem času odstopi. Za njegovega naslednika je določen knez Friderik Lob-kovic.
Ukrajinski Narodni zbor.
L v o v, 20. oktobra. Včeraj se je vršilo v Lvovu posvetovanje ukrajinskih državnih in deželnih poslancev iz Galicije in Bukovine, ukrajinskih članov gosposke zbornice in drugili ukrajinskih veljakov. Ustanovil se Je ukrajinski Narodni zbor.
Obnovitvena akcija na Goriškem.
Dunaj, 20. oktobra. Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec se je vsled poročil, da bo obnovitvena akcija na Goriškem ustavljena, zglasil pri ministrskem predsedniku ter zahteval pojasnila. Baron Hussa-rek je izjavil, da so vse tozadevne vesti neresnične. Enako je izjavil tudi minister za javna dela vitez Ho-mann poslancu Tonu.
Španska bolezen.
Dunaj, 20. oktobra. Z ozirom na to, da je španska bolezen zelo razširjena in da zahteva mnogo žrtev, jc deželna zdravstvena komisija sklenila, da ostanejo za nedoločen čas zaprta vsa gledališča in vsa kinemato-grafična podjetja.
Budimpešt, 20. oktobra. Tekom včerajšnjega dneva jc vs'ed španske bolezni umrlo 73 oseb; na novo ie zb oblo 1500 oseb, Od 1, oktobra do današnjega dne ie umrlo N 79$ oseb.
Iz francoskega parlamenta.
Pariz, 19 oktobra. Francoski parlament se je danes zopet sestal. Dvorana in tribune so bile prenapolnjene. Vsi ministri so bili navzoči. Predsednik DesclianeJ je otvoril sejo z ogovorom, v katerem je ob viharnem ploskanju o-menil, da šo Lille, Douai, Ostende in BriigKc zopet osvobojeni, ter izrazil upanje, da bo v kratkem zadnji nemški vojak zapustil Francijo, Belgijo in Alzacijo-Loreno. Ministrski predsednik Clemenceau je izvajal: Bitka se traja. Z zmago nam prihaja največje upanje in naša dolžnost je, da to upanje postane dejstvo. Našo pravico moramo primerno zavarovati proti ••stvu. Ne nameravamo se maščevati 'a zatiranje v preteklosti. Svoboda je, ki je po naših vojakih porazila tiranstvo. Kar hočemo, to je obnovitev francoskega narodnega življenja. Osvoboditev Francije naj bo tudi osvoboditev človeštva. — Zbornica je sklenila, da se oba govora razglasita po celi Franciji.
Nemški odgovor Wllsonu.
Berlin, 19. oktobra. Nemški odgovor na Wilsonove zahteve še ni končno ugotovljen. Nota se bo najbrže šele jutri odposlala, ker se še poprej predloži voditeljem državnozborskih strank in zveznemu svetli. Kakor se sliši, bo nemški odgovor v obliki sicer določen, v stvari pa zelo prijenljiv.
Berlin, 20. oktobra. Nemški odgovor na Wilsonovo noto se je nekoliko zakasnil in se izroči šele danes popoldne švicarskemu poslaniku, da ga odpošlje v Washington. Ko so se včeraj izvršile še neke izpremembe v besedilu, je nota sedaj končnoveljavno izgotovljena. Predložila se je zveznemu svetu iu voditeljem parlamentarnih strank v odobren je. S tem postopanjem naj se ugotovi, da nova nemška nota ni delo nemške vlade, marveč da so temu odgovoru pritrdile vse kompetentne instance, zlasti večina državnega zbora, torej tudi večina nemškega ljudstva.	.
Berlin, 20. oktobra. Nemški odgovor na Wilsonove zahteve se razglasi še le v torek po seji državnega zbora.
Vojna ali mir?
Berlin, 19. oktobra. Zastopnik vrhovnega armadnega vodstva je sprejel odposlanstvo nemške frakcije kateremu je izjavil, da armadno vodstvo nikakor ni mnenja, da jc Nemčija sedaj prisiljena vojno likvidirati; Nemčija je še vedno v položaju, da nadaljuje vojno, ne da bi jo bilo mogoče poraziti. Nemška fronta ni prebita; nemške armade so neomajne.
[ notna notranja fronta v Nemčiji.
P e r 1 i ti, 19. oktobra. Časopisje poroča, da sta poslanca ffaase in Ledebour prišla k predsedniku Fehrcji-bachu tir mu izrazila željo neodvisnih socialistov udeležiti se parlamentarnih posvetovanj o odgovoru na Wil-sonove zahteve, da tako pokažejo enotno ljudsko voljo za usiljeno obrambo domovine.
Nemški državni zbor.
B c r I i n , 20. oktobra. Nemški državni zbor je za prihodnji torek sklican na plenarno sejo, na kateri bo državni kancler podal poročilo o splošnem političnem položaju. Razgovor o kanclerjevi izjavi bo trajal naj-bržo več dni.
Ameriški senat za nadaljevanje vojne.
London, 20. oktobra. i>Daily Mail« poroča iz Washingtona: Senat Zedinjenih držav je soglasno sklenil nadaljevati vojno, dokler Nemčija ne bo prosila za milost.
»Narodni Listy« zopet izhajajo.
Praga, 20. oktobra. »Narodnim Lystom«, ki so bili povodom spomladanskih praških slavnosti ustavljeni se je dovolilo, da smejo zopet izhajati.
Umetnost in književnost.
Iz gledališke pisarne. Danes zvečer ostane gledališče zaprto. — V torek, dno 22. t. m. se ponovi Nušičeva komedija »Svet« za abonetnent »C«. Vsled bolezni nekaterih članov je morala biti igra »Charleyeva tetka« odložena na sredo zvečer. — Slovensko nrodno gledališče išče glasbeno naobraženega gospoda ali gospodično, ki bi bil pripravljen prevzeti mesto opernega sufler-ia, oziroma suflerke. Reflcktanti naj se blagovolijo zglasiti v gledališki pisarni.
»Charlejeva tetka«. Kakor smo /e poročali, vprizortt se v sredo, 23. t. m. na vseh večjih odrih dobro znana angleška veseloigra »Charlejeva tetka«, katera se je vsled svoje velezabavnosti vzdržala povsod stalno na repertoarju. Vendar pa le treba povdariti, da iina veselost te igre daleč nadkriljuje prosto razposajenost raznih nemških burk. V glavni vlogi navidezne »Charlejeve tetke« nastopi Slovenec Josip Danes,
Gospodarstvo.
Velik razvoj konsumnega društva v Teplicich. »Ndš Rozvoj«, rodbinski list »Osrednje zveze konsumnih društev Avstrije« poroča: Vsa češka milijonska konsumna društva je nadkriiilo letos konsumno društvo v Teplicich, koje letošnja blagovna tržba se zrcali v številkah 5,102.128 K. Blagovni promet je večji od onega v mino-lem letu za 1,418.376 K, česar še ni doseglo nobeno češko društvo. Enako se je zvišala tudi povprečna tržba vsakega posameznega člana, ki je stopila od 693 K v letu 1917. na 813 K v letu 191S. Članov ima društvo 5536. Delež vsakega člana znaša 50 K; deležno stanje ie 295.618 K 71 vin. Reservni fond z letošnjo dotacijo znaša 109.640 K 1)2 vin. Nenavadno so se zvišale hranilne vloge članov in tvorijo že številko 609.642 K 96 vin; društvo jih je porabilo večinoma za nakup blaga, blagovne zaloge znašajo nad tričetrt milijona kron. Novih hranilnih vlog ie letos za skoro 200.000 kron, kar priča o zaupanju članov napram društvu. Čistega prebitka je letos 115.250 K 60 vin. Društvu želimo še nadaljno enak raz-•
Prodajalci petroleja se vabijo, da nemudoma naznanijo ostavk petroleja, ter takoj predlože v mestni po-svctovl nci vse odrezke petrolejskih kart.
Razno.
* Ura, ki gre večno. Nedavno se je razširjalo v časopisih poročila iz Švedske, da so iznašli tam uro, ki gre večno ni katero poganja izpreminjanje zračnega in toplotnega pritiska. V časopisu »Prometheus« pravi znani strokovnjak v zgodovini tehnike, P. M. Feldhans, da ie ura, ki bi šla večno, že star problem iu da je bila ta v ininolih časih že tudi izvršena. Leta 1682. jc napravil Ivan Joahirn Bechcr iz Steyra na Gorenjem Avstrijskem uro, ki se je premikala samoobsebi; navijala jo ic pa voda, ki je kapljala iz strehe in omenjeni mehanik je hotel navijati na ta način vse ure v mestu. Omenjeni Be-cher je prišel že tudi na misel, napraviti s pomočjo menjanja toplote uro, ki bi šla večno. Znani filozof Leib-nitz je zanikal to misel, hotel je pa ipalc napraviti uror ki bi jo poganjal veter. Ta načrt je uresničil leta 1751. francoski urar Le Plat. Leta 1753. se je posluževal mehanik Sarrebourg v Nancyju (Francoska LotringijaV zračnega pritiska za navijanje ur. Za to mu jo služila spiralasta, na koncu zaprta cevka, ki je bila napolnjena, deloma z živim srebrom; z zračnim pritiskom se je premikalo živo srebro v ccvki in obenem s tem tudi cela spirala, tako da so prenašale nazobčana kolesen premikanja na kolesje, navijajoče ure. Istočasno je iznašel zi-datelj automatov theolog Pirre Jaquet-Droz v Chaut de Fonds poseben navijalen ustroj ur, ki je sostojal iz dveh kovinastih paskov, ki sta se razširjala z izpreminjanjem toplote. Okolo leta 1775. so se pojavili tkzv. »perpetuali«, žepne ure, ki so se navijale, če jih je nosil človek s sabo.
V	teli urah je bil poseben ustroj, ki se je premikal, podobno kot mehanizem korakomerov, pri vsakem koraku nosilca te ure. Iznajti uro, ki bi jo ne bilo treba navijati, ie bil priljubljen problem vseh tedanjih iznajditeljev in kulmbaški urar Schlipp je prišel leta 1806. na misel, združiti sobne ure z dvema skrinjama iu vrati, da bi se navijale obenem z odpiranjem in premikanjem. Leta 1874. je izgotovil Italijan Bernardi ure, združene z nekakim perpetuum mobile (telo. ki naj bi se premikalo samrv brez kakega notranjega ali zunanjega delovanja nani)-Tako perpetuum mobile so vzdrževali v neprestanem premikanju z izhlapevanjem etra. V minolih stoletjih so bili sainodelujoči stroji kot Bechcrov in Drozov, sloneči na ustroju navijanja s pomočjo spreminjanja toplote, varovani že x državnimi patenti. Gustav Kiodel iz Havel-berga je dobil leta 1877. državni patent, in leta 1883. je' napravil Friedrich vitez Lossl na Dunaju uro, ki se navija s spreminjanjem zračnega pritiska.	—c.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
VOJ!
Aprovizacija.
Ti sovcem so bodo nakazovala moka v torek, dne 22. t. m. ob 9. uri dopoldne.
Ljubljana Frančiškanska ul. 6,
raglstronana zadruga i omajano xaifaxo.
Tiskovine za iole, Županstva in urade. Najmodernejše plakate In vabila za shode in veselice.
Letne zaključke
%
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro*
Sur, Itd.
Sfereotiplja-	Litografija«
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je naša dobra soproga, mati, sestra in svakinja, gospa
JOSIPINA TRAMŠEK
soproga železničarja
danes 20. oktobra t. 1. ob 6. uri zvečer, po Kratki mučni bolezni v 37. letu svoje
S,ar0S,i Pm„gre°b dra^PradinkeasPealva;ši v torek, dne 22 oktobra ob '1,2. uri popoldne iz hiše žalosti Zelena jama št. 167 na pokopal,sce k Sv. Krnu.
Ljubljana, 20. oktobra 1918.
Franc TramSek, soprog - Franc in Dragica, otroka - Rozalija, Frančiška in Marija, sestre,
Peregrin Jaklič, svak.