Političen list za slovenski narod. P» poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/|6. uri popoludne. Štev. 137. V Ljubljani, v soboto 16. junija 1888. Letnik 3ZTVI. t Cesar Friderik III. „Nam sortis mirae videntur fata veuire." — »Po čudoviti sreči velika nesreča!" Te besede smeli bi napisati cesarju Viljemu I. na grobni spomenik v mavzoleji v Oharlottenburgu. V resnici tragična nesreča vselila se je v domovje hohenzollernskega rodu. Že ko je Viljem z osivelo glavo zasedel pruski kraljevi prestol, niti sanjal ni o nemškem cesarstvu; in ko je prisiljen od mogočnega svojega ministra položil si cesarsko krono na glavo in se tolažil z mirno prihodnostjo, moral je kmalu uvideti, da je »mir starih dni" le fata morgana, le odmor do ko-nečnega obračuna. Kolikor krajša mu je še bila življenja pot, toliko jasneje je videl v duhu novo morje krvi in solza; in ko je bila nevarnost pred durmi, zadela je nesreča za nesrečo vladarsko hišo. »Le roi est mort, vive le roi!" Tako je klical nemški narod dne 9. marca t. L, ko je zatisnil oči Viljem I. In že zopet stoji ob mrtvaškem odru Friderika III., katerega je neozdravljiva bolezen v najboljši dobi njegovih duševnih moči vrgla na mrtvaško postelj. Porodil se je Friderik III. dne 18. okt. 1831 v novi palači v Potsdamu. Leta 1840 je po pruskih tradicijah stopil v armado kot nadporočnik, 1. 1849 je šel na vseučilišče v Bonnu, kjer se je marljivo učil zgodovine in pravoznanstva ter bil imenovan doktorjem vseučilišča v Kiinigsbergu. Leta 1852 je bil imenovan majorjem. Isto leto je prišel s svojim očetom k vojaškim vajam v Olomuc, kjer se je sešel z našim cesarjem ter bil imenovan imejiteljem avstrijskega 20. peš-polka. Dne 25. jan 1858 se je poročil v Londonu z najstarejšo hčerjo angleške kraljice, princesinjo Viktorijo. V boji z Avstrijo 1. 1866 je bil Friderik kot najmlajši vojskovodja poveljnik drugemu pruskemu vojnemu koru, zmagal pri Nahodu, Skalici, Kraljevem Dvorci in v bitki pri Kraljevem Gradci odločil zmago pruskemu orožju, ker je prišel v ugodnem trenotku do Hluma. V vojski s Francijo je bil poveljnik južno-nemškim četam ter priboril si lavorov venec pri "IVeissenburgu in dva dni pozneje, dne 4. avgusta, je sijajno zmagal Mac-Mahona pri "VVorthu. Dne 28. oktobra 1870 mu je kralj Viljem podelil naj- višjo vojaško čast ter ga imenoval generalnim maršalom. Dne 2. marca 1871 jezdil je na čelu nemške armade v ponižani Pariz. Dne 12. marca t. 1. je Friderik kot nemški cesar in pruski kralj izdal proklamacijo na nemški narod in kneza Bismarcka. Vsebina in oblika pro-klamacije sta zadovoljili vse nemške nevojaške kroge. Ze v tej proklamaciji izražal je cesar slabo nadejo dolzega življenja rekoč: »Ako mi je bo božja volja naklonila". Te besede so gotovo nemilo dirnole večino njegovih podložnikov, ki so se bali njegove smrti. Prelepe besede je pisal hrabri vojak in ovenčani vojskovodja ter pokazal, da mu bije srce za narod. Najprvo je Friderik, ki danes po kratkem vladanji leži že na mrtvaškem odru, obrnil pogled svoj na vnanji položaj. »Ne glede na sijaj slavnih dejanj zadovoljen bom, ako bodo kedaj govorili o moji vladi, da je bila narodu dobrodelna, deželi koristna in na blagor državi". Pomen teh besedi pojasni njegov nagovor, ki ga je govoril pred štirimi leti v KOnigsbergu: »Ponosni smemo biti na to, kar je naš narod storil pod slavno vlado svojega cesarja. Toda skrbimo tudi za to, da nam ne bodo očitali prevzetnosti; to ni nemško, in za prevzetnost v tem po-meuu, kakor jo grajamo pri drugih narodih, nimamo pravega izraza, ker izposoditi si ga moramo iz tujega jezika" (šovinizem). Ko bi bil Friderik pred tridesetimi leti namesto svojega očeta prevzel vlado v Prusiji, morda ne bi bil združil nemške države, vsaj gotovo ne, ko ne bi imel kakega Bismarcka na svoji strani. Gotovo pa je, da je sedanji žalostni svetovni položaj posledica one politike, kateri je geslo: Macht geht vor Recht! Ta strup razjeda evropske države, iu miroljubnost najmogočnejšega vladarja ne more ozdraviti ran. To dedščino je dobil ravno umrli nemški cesar. V vseh državah, celo v Franciji, obžalovali so javno v zbornicah njegovo bolezen, ker bil je odkritosrčen prijatelj miru. Ko je umrl cesar Viljem I., pisala je monakov-ska »Allg. Ztg.": »Boj proti rimski hierarhiji pričel se je na željo Viljema I. za neodvisnost in kulturne naloge nemške narodne države". Po tem moramo soditi, da je bil v znanem kulturnem boji kuez Bismarek le pomagač, in da je nemški veleposlanik v Londonu, grof Miiuster dne 13. maja 1875 govoril v cesarjevem imenu, ko je napil »velikemu protestantskemu cesarstvu, katerega se boje ultra-montanci, ker se povsod gradi pot narodni cerkvi, kjer se razvija narodni duh". To vse je verjetno, ker Viljem I. je cerkev in armado imenoval telesi, katerima zapoveduje jedna glava. V svoji proklamaciji dne 8. novembra 1858 je Viljem kot regent rekel o katoliški cerkvi: »Ona ima določene pravice v ustavi; več ji ne smemo dovoliti". A znano je, kaj se je zgodilo: ustavne pravice so bile konfisko-vane, in o pritožbah katoliške cerkve Viljem I. ni hotel slišati. Proklamacija cesarja Friderika III. pa je v popolnem nasprotji z ono, s kojo je njegov oče vpeljal »novo dobo". Nikjer razžaljive besede, povsod sprav-Ijivost in prijaznost. O verskem vprašanji izrazil se je v obče: »Hočem, da že stoletja v moji hiši veljavno načelo verske strpljivosti tudi v prihodnje v;'iruje vse moje podložnike. Vsak je mojemu srcu enako blizu —• saj so vsi v dnevih nevarnosti enako pokazali popolno udanost." Lepe besede iz ust vladarja prve vojaške države. FViderik ni bil nikoli prijatelj kulturnemu boju. Žal, da je blagi vladar le malo časa sedel ob državnem krmilu. Viljem I. je pisal dne 18. febr. 1874 grofu Russellu v Londonu: »Vodim narod v boji, ki so ga nemški cesarji že stoletja bojevali proti oblasti, ki se v nobeni deželi ne strinja z mirom in blagrom narodov, katere zmaga bi v Nemčiji uničila sadove reformacije, prostosti in veljave postav." Kdor to čita, gotovo ne more reči, da so bili očetu, kakor sinu »vsi državljani njegovemu srcu enako blizu". O priliki napada Nobilingovega pisal je Friderik papežu Leonu: »Kjer ni mogoče spo-razumljenje v načelih, tam naj ljubezen miru in spravljivosti, ki je moje versko prepričanje, odpre miru vrata." Friderik III. je videl v pekel strankarskega boja in krute sile in v zadnjih trenotkih svojega življenja je pokazal nezadovoljnost s pruskimi Putt-kameri. Dobro je znano, koliko važnost pripisujejo libe- LISTEK. S v i f t i j a d a. (Štiriindvajseti spev.) Kri in pa žganje, dve nežni tekočini, sta najbolj znamenita faktorja, ob katerih so se zibali v miuolem državno-zborskem zasedanji debatni valovi na desno in na levo. Zmagali so desničarji. A to ni največje darilo letošnjih državno-zborskih naših vspehov. Slovenci bi se radi zadovoljili s poostrenjem vojne službe, saj je boj naš prirojeni nam metier, a da se nam je podražilo preljubo narodno žganje, osobito naš pristni briuovček, kateri čislajo baje včasih tudi naši desničarji, tega jim ne odpustimo, kar črez noč ali pa za dar kake obljubljeno koncesijo v tej ali oni zadevi. Naš brinovček jo segal doslej zaradi svojih skrivnih moči dalje kakor vsega našega ostalega obrta glas in zdaj izgubi tudi on brez dvoma svoj ceni renome ali pa celo vso svojo ceno. Kako radi smo se zatekali slovenski Sviftijanci v kavarnah po neprebavnem čitauji opozicijskih dr-žavno-zborskih debat v naročje pristnega brinovčka, ki nam je zvesto ozdravljal sprijeni želodec, zdaj se nam pa podraži še ta mnogo potov jedina tolažba. Gostoljubuost in požrtvovalnost sta staroslovenski šegi. V istini se nesmo izneverili tudi v zadnjem državnem zboru Slovenci temu narodnemu običaju. Najboljši svoji narodni darili: kri in najboljšo pijačo, žganje; enaki nekdanjim paganom svojim bogovom, darovali smo letos Slovenci iu Slovani sploh orjaku Taaffeju in njegovemu olimpu. Radovedui smo, ali zjasni to naše mazilo, osobito najmlajšemu valha-liuemu zaščitniku čmerikavi obraz, ki pošilja le grom in strelo uasproti našim vedno ponižnim, a vedno neopravičenim prošnjam in zahtevam. In vendar ni bilo »vsaj" letos brezvspešuo naše državuo-zborsko moledovanje. Prosili smo za staro postavo o kranjski gimnaziji iu pokazalo se nam je, da v istini ne pusti majati vlada na dosedanji šolski postavi; moledovali smo za obrtue šole na korist domači obrti, iu podražili so se nam domači indu- strijski izdelki: smodke in cigarete v ljubljanski tobačni tovarni. In baš brinovček je dobil tudi višjo ceno. Celo naše socijalno stanje se bode brez dvoma povzdignilo na teh državno-zborskih vspehih na višjo stopinjo. Dosedaj smo bili baje Slovenci na glasu, da pušimo le cene »ta kratke", a v bodoče pušimo drage »ta kratke", da pokažemo, da privoščimo tudi kaj dražjega na blagor domovini. Sviftijanec sodi, da predrugačijo dražje smodke celo ves naroden živelj. Slovenci smo bili vajeni doslej vedno in povsod le cenega »kadila" in kadenja; v bodoče se otresemo brez dvoma »ponižnega kadenja", saj se nam je podražilo »kadilo". Tabak je bil doslej baje vedno in povsod znamenje miru iu spravljivosti. Brez dvoma vedo naši poslanci, zakaj so nam podražili smodke in pa mirovno pipo; morda se odpovedo tudi oni navadnemu kadila in puste vsi brez izjeme pred odhodom na Dunaj pipe doma na polici. Vendar nikjer ni nesreče brez sreče. ralci šoli v socijalnem vprašanji. Umrli cesar pa je pisal o šoli: „S socijalnim vprašanjem je v ozki zvezi vzgoja otrok. Treba je, da se omika širi v vse kroge, a varovati se moramo nevarnih polu-omikancev; ker ti zahtevajo toliko v življenji, da jim gospodarske moči naroda ne morejo zadostovati. Le na zdravi podlagi strahu božjega in zmernega življenja vzrasli rod ima moč, da premaguje nevarnosti, ki rasto ob časi hitrega gospodarskega gibanja." Mož, ki je tako govoril in čutil, imel je blago, pošteno srce. Govor poslanca Vil. Pfeifcija v državnem zboru dne 18. maja 1888. (Konec.) Zdi se mi, da strokovni poročevalci nasproti gospodu ministru, ki pri najboljši volji ne more osebno in povsod vmes poseči, prelahkomišljeno sodijo o preresnem, naravnost žalostnem položaji naših vinograjskih okrajev. Mogoče bi se ne govorilo o tem žalostečem postopanji, ako bi naši vinogradi ležali v kraljestvu jeruzalemskem (veselost na desnici), ali pa ako bi bili dotični strokovni poročevalci sami posestniki vinogradov, ker bi se jim pri tem ponudila priložnost, da sklenejo natančnejša ušiva znanja ter se uče o životnem vprašanji avstrijske vinoreje. V tem oziru dovoljujem si predlagati, naj se da gospodom poročevalcem namesto letne plače po 10 oral zdravega vinograda, namesto aktivitetne prikiade pa 20 oral po trtni uši okuženih vinogradov (živahna veselost); tu bi spoznali velike skrbi vino-gradnikove, kako mora ta pomilovanja vredni napenjati vse sile ter leta in leta z velikimi troški trdo delati, da doseže le nekaj upanja ua vspeh. Koliko ugodnih okoliščin, gospoda moja, se mora sniti, koliko sovražnikov in nevarnosti (slana, toča, moča, gljive, itd.) mora izostati mej celim dolgim letom, da se srečno spravi pod streho žlahtna vinska kapljica. Kako pa, če hoče nebo drugače, če najde kmet po skrbi polni noči lepega majnikovega jutra, da je slana osmodila nežne trtne mladike, ako strahom zre soparnega dne v zbirajoče se črne oblake, ki s pogubljivim ledom v malih trenotkih uničijo njegovo edino upanje? Kadar se pripetijo tako nezgode, vsekajo globoke rane gospodarskemu vspevanju davkoplačevalče-vemu, ki se morejo zaceliti še-le po dolgi vrsti ugodnih let; če pa zadene vinograd še hujša nezgoda, če uniči nesrečna trtna uš kmetijski predmet, če se trte posuše in ne dajejo nobenega dohodka več, potem je vinorejec postal žrtva neozdravljivega hiranja, gospodarski pogin njegov je gotov. Povabil bi rad častito gospodo na izlet v krasne vinograde kostanjeviškega okraja, da si tam mej drugim ogleda vinograd, ki je še pred nekoliko leti dajal po 1000 veder najžlahtnejšega vina, koji je pa danes uničen po trtni uši ter se morda ne bo nikedar več vzbudil k zelenemu življenju. Treba je vse to osebno videti in poskusiti na licu mesta, da se razume obupni položaj vinogradnika, kojega obide trpka britkost, ko vidi, da ne najde v nesreči one naklonjenosti, kakor sosed njegov, ki dobi iz državnih sredstev popolno odškodnino za pobito živino o času živinske kuge, ali kakor Propinacijski milijon obogati namreč lahko v dvaindvajsetih letih otožne Poljake, mi Slovenci pa se navadimo v tem času kompenzacijskega davka na brinovček v blagor slovanskih bratov in pa svojega najnovejšega političnega „tabaka". A kaj je vsa črna vojska, tabak in pa po-draženi brinovec v primeri s preveliko srečo in nemško radostjo, katero je vzbudil v pričo Miklošiča kriški baron, ko je dokazal na podlagi svoje globoke filozofije, da ni Slovencev, niti slovenskega jezika. Slovencem je očital celo Gautsch, da so dobri filolegi, ako hočejo. Sviftijanec trdi, da se je prvič zmotil gosp. Gautsch iu da ima kriški baron pravo. Ko bi bili Slovenci v istini filologi, prepričali bi se bili že davnej, da jih še vedno ni, kjer bi biti morali, postavim v ravnopravnostnem vprašanji, a da so vedno ondi, kjer jih potrebujejo, najraje v kaki budgetni debati. Mefisto: „Du musst es dreimal sagen". Sviftijanec. oni kmetovalec, kojega njive in travnike varujejo oblastnije opustoševajočih hudournikov in kojemu se zaradi manjših dohodkov na njivah, travnikih, itd. vsled elementarnih nezgod v mnogo obilnejši meri znižujejo davčna bremena (Pritrjevanje na desnici), nego pa posestnikom vinogradov, koje je popolnoma uničila trtna uš, in ki so v tisočerih in tisočerih slučajih edino premoženje davkoplačevalčevo. Znano je vendar, gospoda moja, da ima večina posestnikov v vinskih okrajih samo po eden vinograd — k večjemu 1 oral — s kojega dohodki mora preživiti svojo družino in poravnati najnujnejše potrebščine; če bi se takov vinograd premenil v njivo — kar pa ja vrhu tega popolnoma nemogoče pri vinogradih, ki leže ob gorskih rebrih (Prav res! na desnici) — ne zadostovali bi njega dohodki, da bi se ž njimi preživila družina; neobhodno je torej potreba, da se taki vinogradi ohranijo svoji dosedanji kulturi. (Tako je! na desnici.) Dolžnost in nalog državi je tedaj podpirati z vso odločnostjo vinogradnika v okuženih pokrajinah, da ne usahne tisočerim družinam edini vir dohodkov, državi pa se ohrani predmet, ki donaša veliko davka. (Dobro, dobro ! na desnici.) Četudi nismo toli srečni, da bi mogli iz svojih vinogradov prognati največjega njihovega sovražnika, baviti se moramo vendar z vinorejo v njega in vzlic njegovi navzočnosti; k temu pa je treba, da inero-dajni krogi zapuste svoje dosedanje tavanje ter odločno in energično prično boj zoper trtno uš. (Dobro, dobro! na desnici.) Ker pa je k temu treba večjih denarnih sredstev nego v §. 7 postavljenih 23.500 gold., usojam si v svoji današnji resloiciji predlagati, naj se vsaj za prihodnje leto porabi večji kredit. Popolnoma sem prepričan, da bo Nj. ekceleuea, gospod poljedelski minister, ki z gorečnostjo, kojo jaz in moji rojaki brezpogojno priznavamo (Dobro, dobro! na desnici), hoče pomagati narodnemu gospodarstvu s povzdigovanjem in pospeševanjem deželne kulture, z ustanovljanjem in podpiranjem kmetijskih šol, ki je kazal toliko zanimanje za vreje-vanje hudournikov, da je porabil celo svoj odpust za informacijski izlet (Dobro, dobro! na desnici) v inozemstvo, v kojem naj bi se poučil o tamošnjih napravah zoper hudournike, — da bo tedaj tudi našim vinogradom, ki so v nevarnosti, ohranil svojo vspešno pozornost ter zanje tudi vedno izdatneje skrbel. Da olajšam visoki vladi to težko nalogo, predlagam nastopno resolucijo, kojo priporočam naklonjenosti visoke zbornice (čita): „C. kr. vlada se poživlja, da zahteva z ozirom na potrebo odločnejšega zatiranja trtne uši zlasti z razširjanjem že obstoječih sadišč z ameriškimi trtami in ustanovljanjem poskusnih vinogradov z ameriškimi trtami za neposrednje pridelovanje vina v oziroma nevtralnih, od vinskih okrajev oddaljenih krajih, kakor tudi z brezplačnim razdeljevanjem požlaht-njenih ameriških trt posestnikom vinogradov, katerim preti trtna uš ali pa je je že uničila, — za podporo, ustanovljeno v 3. naslovu §. 7 s 23.500 gld., v prihodnjem državnem proračunu primerno večji kredit." Tukaj se gre, gospoda moja, za varstvo dragocene vinske trte, da se bodo tudi potomci naši okrep-čevali z blagodišečo kapljico preganjeyalke žalosti in skrbi (Veselost) ter se kedaj pri „letošnjem" hvaležno spominjali onih, ki so zvesti ostali čudovitemu daru božjemu ter se niso dali premotiti vsled krivih naukov „velikega proroka" in njegovega korana. (Pritrjevanje in veselost na desnici.) Dijaški dom na Dunaji. Pred petnajstimi leti ustanovilo se je na Dunaji društvo v pomoč revnim vseučiliščnim dijakom na dunajskem vseučilišči. Društvu je ime: „Asyl-verein der Wiener Universitat". Pokrovitelj mu je nadvojvoda Rajner. Udje tega društva dele se v ustanovitelje, ki plačajo 200 gld. jedenkrat ali po 50 gld. v 4 letnih obrokih; v podpiratelje, ki plačajo vsako leto po 2 gld., in redne ude, t. j. one dijake dunajskega vseučilišča, ki plačujejo letni donesek 1 gld. Predsednik društvu je med. dr. Gašpar Schvvarz, brat znanega linškega profesorja A. Schwarza. Dnč 12. aprila 1887 kupilo si je to društvo svojo hišo ua Dunaji, namreč prejšnji hotel „Franz Joseph Bahn", IX., Porzellangasse 30, za 63.825 gld., ter jo priredilo za stanovanja revnim dijakom. Od tod dobila je hiša ime nStudentenheim" — dijaški dom dunajskega vseučilišča. Hiša, zidana v tri nadstropja, s 16 okni na ulico, je komaj 10 minut od novega vseučilišča oddaljena. Letos stanovalo je v tem lepem domu 58 vseučiliščnikov; v prihodnje bode pripravljenih 85 sob. Vsak dijak, katerega društvo vsprejme, ima posebno sobo. Kadar bode društvu mogoče, oskrbelo bo dijakom — beneficijate jih imenujejo — tudi hrano. V odborovi seji dne 1. julija 1887 domenili so se, da bodo dijakom oskrbovali tudi lekcije ali instrukcije. Kavno takrat ponudil se je med. univ. dr. Viktor Kless, da bode brezplačno zdravil dijake v društvenem domu in znani dr. Porzer obljubil je društvu pomoč v pravnih zadevah. Do konca šolskega leta 1886/87 oskrbelo je društvo revnim dijakom 550 brezplačnih stanovanj in sicer 229 medicincem, 184 juristom, 136 modro-slovcem in 1 bogoslovcu. Mej temi bilo je 30 Kranjcev, 19 Štajercev, 14 Primorcev, 11 Istrijanov in 6 Korošcev. Mej dobrotniki društva so malo da ne vsi udj e cesarske rodovine z lepimi doneski, razni deželni zbori z večimi ali manjšimi doneski — kranjski je 1. 1886/87 daroval 30 gld. —, mestni in občinski zbori — mej njimi ljubljanski s 25 gold. —, razne hranilnice — kranjska s 50 gld. — in mnogi zasebniki tudi iz naših krajev. Marsikateri revni mladeneč, hoteč podati se na vseučilišče, ne ve si soveta, ker ima morda komaj toliko v mošnjičku, da bi se revno preživel nekoliko mesecev. Ali kje in za kaj dobiti v velikem mestu zdravo stanovanje! Dijaški dom bo gotovo tudi v prihodnje, kakor do sedaj, varno zavetje v mnogih nevarnostih velikomestnega življenja marsikateremu revnemu slovenskemu mladenču; zavetje v gmotnem in nravnem oziru. V tem domu gleda se namreč tudi na hišni red in na spolnovanje verskih dolžnostij. Vendar pusti se vsakemu mlademu možu potrebna prostost; le zloraba prostosti omejuje se stanovnikom „dijaškega doma". Da bode pa mogel „dijaški dom" obilneje pomagati našim revnim vseučiliščnim mladenčem, priporočamo ga tudi imovitemu občinstvu po Slovenskem. Koliko nadepolnih mladenčev — tudi naših — pokvarilo se je — telesno in duševno — po vseučiliščnih mestih — zbog revščine ! Koliko neznačajnežev izrodilo — v slabih stanovanjih, v slabih druščinah! Kdor more, deli naj torej podpore imenovanemu društvu, da se bodo naši revni pa pošteni mladenči lahko še z večjim zaupanjem do njega obračali, in da se bode društvo toliko raje na njih prošnja oziralo. Kdor se hoče o društvu in njega hiši, „o dijaškem domu", še bolj poučiti, obrne naj se do g. predsednika med. dr. Gašparja Schwarza na Dunaji, I., Stephansplatz št. 6, kateremu naj se pošiljajo tudi vsi darovi in doneski udov, kakor tudi prošnje vseučiliščnikov za vsprejem v „dijaški dom". —r. Politični pregled. V L j u b lj a ni, 16. junija. Notranje dežele. Avstrijska vlada je neki predlagala Rusiji, naj sprejme posebnega avstrijskega pooblaščenca v Petrogradu ali pa sama pošlje tacega na Dunaj, da se tako doseže sporazumljenje glede balkanskega vprašanja. Deželni zbori bodo sklicani začetkom meseca septembra. Podpisi za pomiloščenje ScJibnererjevo bodo neki jako maloštevilni. Tnanje države. Iz Pariza se poroča „Nar. Listom", da so došle v francosko glavno mesto iz Belgrada vesti, po kojih se v Srbiji opazuje vedno večje gibanje zoper sedanjo dinastijo. Isto je razširjeno neki celo že mej naprednjaci. Brzojav se konča z besedami: Srbskim dogodkom je konečni cilj vse kaj druzega, kakor pa volilni boj. Bolgarsko vladno glasilo „Svoboda" razpravlja pravice prinčeve ter konečno povdarja: Knez se ne sme braniti, da ne bi podpisal razsodbe zoper Popova, kajti ustava je zanj veljavna kakor za vsakega druzega Bolgara; pomilostiti sme obsojenca le, (Dalje v prilogi.) Priloga 137. štev. „Slo venca" dne 16. junija 1888. ako to predlaga vojni minister. Listine, koje podpiše knez brez ministrov, niso pravomočne. Ako prestopi knez postave, učini hudodelstvo, kojega posledice bi bile jako pomenljive. Ako pa odstavi zaradi te zadeve kacega ministra, zakrivi se državnega prevrata, tedaj parlamentarnega zločina, kajti le sobranje sme dati ministrom nezaupnice. Že dne 13. t. m. poročali so nam brzojavi, da Se je nemškemu cesarju zelo ua slabo obrnilo. Moči so mu pešale, kar ni čudo, če se pomisli, da so uradna poročila prikrivala že več dni pravcato stanje njegovo iu da ga je že nekaj časa sem Mackenzie umetno preživljal z mlekom, smetano in žganimi pijačami. Včeraj zjutraj bila je v sobi bolnikovi zbrana cela cesarska družina, v koje sredini je izdihnil cesar Friderik ob 11. uri svojo blago dušo. Kolika odločnost je bila v njem, kaže nam najbolje okoliščina, da je Bismarcku še zadnji do-poludan naročil, naj se posvetuje z grofom Zedt-witzem , ki naj bi prevzel ministersvo notranjih zadev. Francoski senat bo baje še pred počitnicami priredil veliko izjavo zopet nameravano presojo ustave. — V Nord-departementu, kjer je zmagal pri Volitvah Boulanger, uničile so se popolnoma gosenice peso. Desničar Clercq je zaradi tega predlagal, naj vlada dovoli 50.000 frankov podpore oškodovanim posestnikom, ter je zahteval, naj se potrdi nujnost tega predmeta. Tu se je pokazala srditost levičarjev zoper vse, kar je v katerikoli zvezi z Boulangerjem. Culi so se z levice glasovi: „Že zopet ,Nord'l", Floquet pa je vstal iu odurno očital Clercq.il, da hoče nesrečo teh kmetovalcev porabiti za agitacijske namene. Italijanski pravosodnji minister je predložil senatu novi kazenski zakonik, zahtevajoč, naj se prihodnjo soboto (danes) izvoli za ta predmet posebna komisija 15 članov. Angleška spodnja zbornica je v drugem či-tanji potrdila postavo o carini od vina. Govori se, da bo novo španjsko ministerstvo nastopno sestavljeno: Sagasta, predsedstvo; Alonso-Martinez, pravosodje; Armijo. zunanje zadeve; Xiqnena, naselbine; Rodriguez Arias, mornarica; Moret, notranje zadeve; Pnigaver, finance; Cana-lejas, javna dela; Sanchez Bregu a, vojna. Itnm-unske občinske volitve imajo za vlado jako neugodne izide. V Fokšauu so tudi prodrli kandidat.je združene opozicije. — Pred vojnim sodiščem zagovarjati se bo moralo 34 vojakov (i. polka domobrancev, ker pri zadnjih volitvah niso hoteli streljati v vstujnike. zvirni dopisi. Iz Ljubljane, 17. junija. (Romanje na Trsat pri Beki.) Minulo nedeljo o poludesetih zjutraj se je zbralo dokaj romarjev v novi cerkvi Jezusovega Srca, kjer jih je lepo ogovoril in pripravil na popotovanje na Trsat gosp. dr. J. Janežič. Opoludne sta se peljala dva vlaka proti Šempetru in sta nabirala romarjev v Borovnici, Logatcu, Rakeku, Po-sto j i ti i in Šempetru, od koder so trije vlaki drdrali proti Beki; romarjev se je nabralo do 1100. Bogu bodi hvala, da je dež ohladil razbeljeno skalovje po Krasu, ker bi siccr romarji vročine in žeje koprneli. Okoli desetih zvečer, ko so se bili vsi romarji pripeljali v Rnko, je bil slovesen sprevod skozi Reko proti Trsatu prepevaje lavretanske litanije in žebraje sv. rožni venec. Sprevod so spremljali preč. gg. kanonika A. Urbas in A. Zamejic in še deset drugih duhovnikov. Očitno se mora hvala izreči Rečaimm, da so se pri tem obhodu vrlo obnašali, in jim je bilo videti, da jih je ganila pobožnost romarjev. Na zgornjih stopujicah so romarje v cerkveni obleki sprejeli prečastni gospod gvardijan o. Julij Bruiier z drugimi frančiškani vred ter jih spremili v lepo cerkev Matere Božje kronane, kjer so imeli do romarjev prelep ogovor častiti o. Amand, pete lavretanske litanije pa kanonik A. Zamejic. Izpovedovali so v nedeljo zvečer oo. frančiškani, v ponedeljek zjutraj pa tudi še vsi mašniki, ki so bili z romarji prišli, tako, da je vsak lahko opravil sv. izpoved iu prejel sv. obhajilo. Večinoma so romarji vso noč v cerkvi čuli in prepevali sv. pesmi do štirih zjutraj, ko so se sv. maše pričele. Opolu-šestih jo bila pridiga iu sv. maša, ki so jo imeli častiti o. Pacifik, vikarij ondotnega samostana. Ob devetih pa so Mater Božjo prestavljali čast. gosp. katehet J. Smrekar, tako, da so še moškim solze v očeh igrale. Ob desetih je bila slovesna ,sv. maša z asistencijo in darovanje po prečastnem g. kanoniku A. Urbasu. Po prijaznem obedu v samostanu, kjer so prečastiii gosp. kanonik Urbas prisrčno zalivalo izrekli samostanskemu predniku, gospodu gvardijaiiu, iu pa tudi vsem častitim oo. frančiškanom za tolikanj dobrotno postrežbo, vsem romarjem, častiti gosp. J. Podboj pa gg. kanonikoma za modro vodstvo in g. Avg. Erzinu z» priredbo romarskega vlaka, so se romarji še poslovili od Matere Božje trsatske in razkropili po mestu, ob desetih se pa zopet v treh vlakih vrnili v Šempeter, in potem v dveh vlakih v Ljubljano. Iz Prage, 13. junija. (Izv. dopis.) Kakor nam zasebna pisma poročajo iz Amerike, vrše se v Chicagi velikanske priprave za tretji obisk ameriških Cehov v stari domovini. Veliko romanje češko v Prago bode I. 1889. Ker bode v tem letu otvorjena izložba v Parizu, h koji bode pridrlo iz Amerike mnogo tisoč občinstva, bode potovanje torej zelo po ceni. Namen pohoda amerikanskih Čehov bode narodno gledišče. Bratje naši onkraj okearia nameravajo sabo prinesti zopet bogatih darov, osobito „šolski Matici" in obrtnemu muzeju. Te dni mudil se je tu s svojo soprogo dvorni svetnik in ces. ruski konzul iz Trsta, g. A. Giers, sinovec ruskega ministra g. Giersa, ter sta si ogledala znamenitosti pražke; odpeljala sta se v Karlove Vare. Kakor ruski list „VolyiV javlja, prestopilo je dne 27. maja v cerkvi mučenika Čudnova v Žilo-miru zopet 15 Cehov iz vasi Olšansky k pravoslavni veri. Pri vas na Kranjskem leto za letom statistika pokazuje, koliko župnij in lokali,] je praznih zaradi nedostatka duhovniškega naraščaja, seveda je tudi tii „V sredi v zlati skledi" —■ a glede učiteljev po srednjih šolah je tii pravi prebitek, da ne vemo kam ž njimi. V zadnji seji deželnega šolskega sveta n. pr. pokazalo se je zopet, kako veliic je naval učiteljev za srednjo šole. Na češki državni spodnji gimnaziji v Žitni ulici razpisanih je sedem služeb, in veste li koliko prošenj je bilo vpo-slanih? Šg nad 140 prošenj! Za službo profesorja latinščine iri grščine nu nemški državni gimnaziji v Stepanski ulici oglasilo se je 70 prošnjikov in za mesto profesorja matematike in fizike na istem ustavu 34 izprašamh učiteljev gimnazijskih. In glede srednjih šol po mestih na deželi tudi ni inače. V Stfibru bila je razpisana služba učitelja latinščine in grščine; prošenj za-njo došlo je samo 50 ! Konečno naj vam omenim še zanimivo pravdo, koja se je pričela danes pred tukajšnjim porotnim sodiščem z gostilničarjem VacI. Povolujm. Slednji zatožen je goljufije od pražke občine, kajti Povolny je v sporazumljenji z referentom mestnega vojaškega poveljništva, s stotnikom Ludwigom, od slednjega prejemal stanovanjske nakaznice, glaseče se ua častnike, koji v gostilni P, uiti nastanjeni niso bili, in na te nakaznice prejemal je od občine občinsko odškodnino ali nagrado. Goljufija je trajala od 1. 1878. do 1. 1885., iu pripravila sta na ta rafinovani način pražko mesto ob 28.815 gld., kojo svoto sta potem delila mejsobojno. Stotnik Ludwig se je po prvi preiskavi pred vojaškim sodom — ustrelil ter se tako odtegnil kazni. Ta slučaj budi tii veliko senzacijo, obravnava bode trajala 14 dni. Dnevne novice. (Pogreba prof. dr. Alina) vdeležilo se je včeraj mnogo odličnega občinstva: učenci gimnazijski z gg. profesorji, profesorji na realki, učitelji ljudskih šol, deželni predsednik baron W i n k 1 e r , cesarski svetnik M urnik, župan G r a s s e 11 i in mnogo drugih znancev iu prijateljev pokojnikovih. Gimnazijci so nosili krasne vence, katere so darovali gg. profesorji iu posamezni razredi. (Slovensko učiteljsko društvo) v Ljubljani priredilo bo povodom 401etnice cesarjevega vladanja s 1 a v n o s t e n k o n c e r t, pri katerem bodo sodelovali učitelji in učiteljice. (Priznanje.) Veleč. gosp. dr. Ivan Križa nič, stolni korar v Mariboru, poklonil je svojo »Zgodovino sv. kat. cerkve" Nj. svetosti papežu Leonu XIII. ter prejel od sv. očeta lepo pismeno priznanje. (Gregorčičevih poezij) .je izšel II. zvezek. Založil jih je J Goni p, natisnila „Narodna tiskarna". Zvezek obsegu na 158 straneh 154 pesui in stane ■j gld., po pošti 5 kr. več, v platno vezin z zlato obrezo 1 gld. 60 kr., po pošti 10 kr. več. Dobiva so le pri knjigovezu gosp. Fr. D e ž m a n u na šent- ' peterskem predmestji. (Trgovinsko ministerstvo) bo z dnem 1. julija vpeljalo za poskušnjo pri c. kr. davčnih uradih na Nižje-, Goreuje-Avstrijskem iu Soluograškem davčne poštno nakaznice. (Na Toplice) pri Novem Mestu prišel je letos z vojaki zdravnik dr. Stauiek iz Gradca. (Divjačine)je letošnji veliki sneg zlasti po gorenjem Š t a j e r j i veliko končal. V lovu grofa Ar c a ceni se škoda nad 2000 fdd., kajti poginilo mu je blizo 500 velike divjačine. Smrad je neki vsled mrhovine ua nekaterih krajih po planinah tolik, da divjačina tjekaj ne hodi na pašo! (Vas „Teuchel" brez ljudi.) Na Koroškem gori nekje v planinah je vas navedenega imena, iz katere so hoče vse izseliti, kar „leze in grede". Vse premoženje ponudili so vaščauje upravništvu državnih gozdov za okroglo svoto 100.000 gld. (Iz pred sodišča) Včeraj popoludne stal je pred porotnim sodiščem zidar Janez Drolc iz Srednjevasi zaradi uboja. V neki krčmi pričel se je prepirati ž njim Janez Breznik ter ga ranil z nožem. Drolc ga je nato vrgel ob tla, da je mrtev obležal. Porotniki so s sedmimi proti 5 zanikali vprašanje uboja in sodišče je Drolca oprostilo. (Vola) povozil je železniški vlak dne 12. t. m. blizu Ptuja. (Nesreča.) Vhrastniških premogovih jama s ponesrečil se je delavec Blaže T o m a n. Utrgal se je debel kos premoga, zavalil se na To-mana in mu zlomil nogo. (Osepnice) so se prikazale v Velenji in Šoštanji; v prvem trgu so že zaprli šolo. felegrami. Dunaj. 15. junija. Iz Budimpešte je cesar poslal nemškemu veleposlaniku svoje sožalje. Na • sožalovalno polo zapisali so svoja imena nadvojvoda Albreht, papežev nuncij, grof Taaffe, ministri, diplomatje in drugi dostojanstveniki. Pratja, 15. junija. Državni poslanec in stavbeni svetnik na Dunaj, Hlavka, daroval je 200.000 gld., da se povodom cesarjeve 401etnice ustanovi češka akademija znanosti in umetnosti. Berolin, 16. junija. Cesarjev ukaz armadi se sklicuje na slavne prednike ter pravi: Ne-razrušno hočemo biti složni, naj že bo po volji božji mir ali vihar. Vi mi bodete prisegli zvestobo, jaz pa so bom vedno spominjal, da bom moral enkrat dati svojim prednikom račun o časti armade. Povelje mornarici izreka trdno nado: Vedno bomo jedini v viharji ali pri solnčnem svitu, vedno bomo pripravljeni preliti srčno kri za čast nemške zastave. Berolin, 16. junija. Cesar je zaukazal štiritedensko dvorno žalovanje po umrlem cesarji. Po zadnji naredbi cesarjevi in želji cesarice-vdove je ukazal cesar Viljem, da bo pogreb v najožjem družinskem krogu brez posebnega sijaja po vojaškem običaji v ponedeljek zjutraj. Z ozirom na krajevne razmere more biti vdeležba lo jako omejena. Cesar leži na železni postelji, s sklenjenima rokama drži konjiško sabljo, na prsih pa ima venec, koji mu je podaril umrli cesar Viljem po bitki pri Worthu. Obraz mu je sedaj zelo izpremenjen. Berolin, 15. junija. Cesar Friderik leži v mrtvaški postelji, pokrit z belo odejo. Oporoka cesarjeva odprla so bo vpričo pravosodnjega ministra. Kolonija, 16. junija. Kakor piše „Koln. Ztg.", nagla šala bo cesarjeva proklamacija posebno to, da se bo zunanja politika Nemčije nadaljevala v istem duhu, kakor pod prejšnjimi cesarji. Pariz. 15. junija. Ministerski predsednik je osebnovizrazil nemškemu veleposlaniku svoje žalje. Časniki obžalujejo smrt Friderikovo. V rem ensko h por I o. C3 T , 0> ^ g Cas stuiije g g ---————--V e t o r Vreme £ | \.....arakoraorn toplomera ^ opazovanja T mm p/ceiriju S g 17. VI. gjut. 788 0 nr8 si. svzh oblačno = 15. 2. u. pop. 732 n 9-0 si. jzap. „ 0-00 9. u. zvee. 734 4 8 4 si. svzh. jasno Zjutraj oblačno, pozneje m orno deževalo do polnilne, po-dež, potem normalom. i poludne od 4. do o ure zopet dež, potom jasno. Srednja toin-1 poratura 11-7 C., za 6-7° pod D u lit aj^ka borza. (Telegratično poročilo.) 16. junija. Papirna renta 5% po 100 gl. (b 16% davka) 79 gl. 20 kr. Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ 80 „ 90 „ t <1o avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 „ 75 „ Papirna renta, davka prosta......94 „ 05 „ Akcije avstr.-ogerske banke ..... 859 „ — Kreditne akcije ....................286 „ 90 „ London.............126 „ 35 „ Srebro ..........................— ,, — „ Francoski napoleond....................10 „ 021/,,., Cesarski cekini .... ..........5 „ 95 „ Nemške marke ........61 „ 97l/,„ •Javna nalivala. Moj pokojni mož gospod dr. Julij vitez Gspan, o. kr. notar na Krškem, seje precl malo časom pri »AVSTRIJI", vzajemni zavarovalnici za življenje na Dunaji, po njenem glavnem zastopnika gosp. Ign. Valentinčič u v Ljubljani za znatno svoto desetih tisoč goldinarjev za slučaj smrti zavaroval. — „AVSTRIJA" mi je po glavnem zastopniku gosp. Ign. Valentin čiču v Ljubljani zavarovano svoto točno in ne da bi mi bila kaj odtegnila že izplačala. V prijetno dolžnost si torej štejem, da se zavarovalnici „AVSTRIJI", kakor tudi gosp. Ignaciju V a 1 e n t i n č i č u za prijazno in pošteno ravnanje ter točno izplačanje javnim potom najtopleje zahvaljujem in ,,AVSTRIJO" kot jako solidno zavarovalnico za življenje iz lastne skušnje vsacemu najtopleje priporočam. V Ljubljani, dne 14. junija 1888. Marija pl. Gspan, s. r. (1) notarjeva vdova. Strelovode izdeluje na novo po izkušenih tehniških predpisih ter presoja stare, že obsotječe napeljave na podlagi najnovejših iznajdb in izkušenj d) lil C. Acltscl, \>t V U. Današnji številki priložen je kot priloga sklepni račun »AVSTRIJSKEGA VH des gewerblichen Aushilfscassen-Vereines, J. registrierte Genossenschaft mit beschriinkter Haftung, findetSonntag, den 17. Juni 1888, vormittags um 11 Uhr im grossen stSdt. Rathhaus-Saale statt. Dnevni red. 1.) Letno poročilo in računsk sklep za 1. 1887 (§ 17. pravil). 2.) Poročilo v zadnjem občnem zboru izvoljenega odbora za pregled računov. 3.) Volitev štirih udov v ravnateljstvo. 4.) Volitev odbora za pregledovanje računov leta 1888. (§ 35. pravil). 5.) Posamični nasveti udov. Ravnateljstvo obrtnijsko - pomožnega društva registrovane zadruge z omejenim poroštvom v Ljubljani. J. N. Korak, (1) vodja. Tagesordnung. 1.) Jaliresboricht und Rechnungslegung pro 1887 (§ 17 der Statuten.) 2.) Bericht des in der letzten Generalversainmlung gew:ihlten Revisionsausschusses. 3.) Ergiinzung»wahl von vier Mitgliedern des Vor- standes. 4.) VVahl eines Revisionsausschusses zur Priifung der Jahresrechnung pro 1883 (§ 35 der Statuten). 5.) Allfiillige besondere Antriige der Genossenschaft6- Mitglieder Der Vorstand des gewerbl. Aus-hilfscassen-Vereines registrierte Genossenschaft mit besehriinkter Haftung in Laibach. J. N. Horak, Director. C. kr. jiriv. tovarna za portlanilski in hidravlični cement Alojzija Praschnikerja v Maiiiiiiku na Kranjskem. Ustanovljena leta 1854. Glavna zaloga v Ljubljani pri g. F. P. Vidicu & Comp., Slonove ulice štev. f), priporoča p. n. gg. stavbenim mojstrom, ariiitcktoui, stavbenim podjetnikom itd. svojo hidravlični cement (roman-eement) in portlandski cement, po kakovosti vedno izvrsten in enakomeren, ter jamči za večjo trdnost, kakor je predpisana v pravilih društva avstrijskih inženerjev in arhitektov. — Ta cementa sta tudi zaradi tega posebne koristi p. n. naročnikom, ker sta svojstveno mno^o lažja, nego izdolki večino ostalih cementnih tovarn, zaradi česar je za enako množino cementnega zidovja ali morta treba veliko manj toga cementa glede težo. — Tudi priporočamo lepe in zolo trajne inozajiške plošče, brušene in Iikane, v iinjraznovrstiicjših obrazcih, in enobojniite plošče od portiniidskcga cementa, črne, rudeče, naravnobarvene itd. za polaganje tlaka v cerkvah, po prehodili, vežah, na verandah, po hodnikih, v hlevih itd., klajnn korita, okraske in solic, cementne cevi itd. Illagovoljna naročila se najnatančneje in naj točneje izvršujejo ter jih sprejema glavna zaloga v Ljubljani pri g. F. P. Vidieu «Sd Comp., Slonove ulice št. 9. (7) Zahvala. Povodom romanja na Trsat v 10. dan junija, nsojamo se prečast. gosp. kanoniku A. Urbasu kot glavnemu voditelju in prečast. posp. And. Zamejicu namestniku prvega, za njijino trudoljubivost, da se je vdeležilo te božje poti nad 1100 vernikov, izreči presrčno zahvalo. Tudi preč. gospodu J. Smrekarju, kateri nam je v svojem iskrenem govoru z leče na Trsatu tako {jorko in ganljivo priporočal darove Device Marije, nam je dolžnost zahvaljevati se v pravem pomenu. Hvala gre tudi prečastiti duhovščini z dežele, katera je veliko pripomogla k sijajnemu vspehu, da .smo dosegli svoj blagi uamen. Gospodu aranžerju Erzinu pa se zahvaljujemo za vsestransko obzirnost, kateri je sam brez pomočnikov vse potrebno oskrbel, vzdržaval vzgledni red med potom in na Trsatu in tako uzorno izpeljal svoj nalog. Torej na svidenje! drugo leto na Sv. Gori pri Gorici. (D Trsatski romarji. Brata Eberl, i izdelovalca oljnatih barv, firncžev, lakov < in napisov. < Pleskarska obrt za stavbe in meblje. \ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. { priporočata prečast duhovščini in p. n. občinstvu vse < v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot < znano reelno fino delo in najnižje cene. J Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve ' v ploščevinastih pušicah (Bleclibiichson) v domačem J lanenem oljnatem flrneži najfineje naribane in boljše < nego vse te vrste v prodajalnah. ' Cenili«' na «nbtovaiiJc. "•H Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih. Neprosegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji, kislem riganji, koliki, pre-hlajenji želodca, gorečioi, kamenu, preobilnem sluzu, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču, zaprtju, pre-obloženji želodca z jedili ali pijačami, boloznih vsled glist, boleznih na vranici in jetrah, ter zlati žili. — Cena steklenici z navodom o rabi 35 kr., dvojni steklenici 60 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar ICtirol Hr»(ly, oinžii- [na Moravsktm]. Marijaceljske kaplico za želodec niso tajno sredstvo. Snovi, koje obsegajo, navedeno so v navodu o rabi, koji je pridejan vsaki steklenici. Pristno dobiti so skoraj v vsaki lekarni. Svarilo! Marijaeoljske kapljice za želodec se mnogo ponarejajo. V znak pristnosti zavita mora biti vsaka steklenica v rudee papir, na kojem je zgorajšnja varstvena znamka, ter mora biti vrhu tpga tudi se povedano na navodu o rabi, ki je pridejan vsaki steklenici, da jo tiskan v tiskarni H. Guseka v Kremžiru. Pristne so dobiti: Ljubljana: lek. Gab. Piccolli, lek. Jos. Svoboda. — Postojina: lok. Fr. Baeeareioh, — Škofjaloka: lek. Karol Fabiani. — Radovljica: lek. Aleks. Koblek. — Rudolfovo: lek. Dominik Kizzoli, lek. Bergmann. — Kamnik: lek J. Močnik. — Črnomelj: lek. J. Blažek. (24) Ki iigia. 3>si ».> (glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz Ha šap ptgL^rbe priporoča Andrej Druškovič-a trgovina z železnino, Mestni trg 10, v velikem izboru in prav po nizki ceni okova za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, samo-kolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški Portland- in llo-man-cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, IcaJcor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posameznadela. ■ i as ♦ s*, -mr 1» srn. B» , kjer ni blizo vode neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu dobivati votlo; ravno tako tudi se dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova. j>«lj<^ls (15) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. SSSF" Tudi se dobiva zmirom sveži dovski mavec (Lengenfeder Gijps) za gnojenje polja. i i 1 »2 blaga, izdeluje po ■solidno narejene 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in Anton Obreza, tapecirar in dekorater "v Ljubljani, Heleiibiii-«yo-ve ulice Sit. -A, Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko .-.padajoča dela v mestu in ha deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO «>-l. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge. Cenilci s podobami zastonj in f ranico na zahtevanje. Jfe zameiiiti z Radgonsko, to je R.a.fllgovtjtlMiiTjgov._ Jk Radenska kisla voda in kopališče. se priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejše oblike namreč: Monštranc, kelihov, ciborijev, sveiilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni. Tudi se pri njetn stara cerkvena priprava v ognji pozlati, posrebri in popravi. Na blagovoljna vprašanja bode radovoljno odgovarjal. šjaf Pošilja vsalco blago dobro shranjeno in poštnine prosto. -3J»(3 (22) Staro orodje za popravo naj mi blagovolijo čč. gg. naročniki, pošiljati nefrankovano. Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo IPT* zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostaiej rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej. Vse te načine zavarovanja upeljane ima m« m^« H ■ ■ „S8iJL* v H*» i , katere prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal 10%, v prejšnjih letili pa tudi že po 20°/„. 25% celo 48%. Konci leta 1886. bilo je pri bnnki „SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob je pri za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani, v lastnej hiši (G-osposke ulice 12.) Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric. Kot, ZnrflVllrm vnfl P Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleei največ J.VVU ZJU.1UJ v liHUj VUUCO. natrona in litija. Posebna njena lastnost je. da pomaga pri vseh boleznih, kojo dobi človek vsled prevelike kislino v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, ter jo neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih. KOTi TI £11X11711 P vnri P obilne oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega . 7 UU.O). okusa in močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj pri- ljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno šumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec. I I hVfl rnvfl 1 n n 7fl PP VI I n J^0 razširjena je in mnogo se rabi radenska kisla voda kot \J u V uu u v UU11U ZjUI Ui V 11U. varstvo jn zdiavilo zoper davico, škrlatico, mrzlico in kolero. f\ OTIPI 1 ITI ^tPTlflVPTllP Kopeli se prirejujejo iz železnate in kisle vode z raznovrstno JA.UJJU11 1J.I. O UCOJ.1U V OjJ-LJ OJi gorkoto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico, trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 35 kr., cena za eno sobo 30 kr. do 1 gold.) Ogljeno-kisli litij kot zdravilo. ^St^^kfcig: to jo množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Eolike vrednosti je ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močne tekočine kalija, matrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzete kosti v kratkem proste vse nesnage. To ga jo napotilo, da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniške prevlako so postajale vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri enacih razmerah tudi drugi zdravniki. Cenilce razpošilja zastonj in franlco kopališče radenske slatine na Štajerskem. (IS) V zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani. Ttetar ŠIabaqja, srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17, Prijateljem mladine se priporočajo naslednje knjižice: ..Zgledi bogoljubnih otrok" iz vseh časov krščanstva. Trije zvezki, a broš. 30 kr., kart. 40 kr., lično v platno vezan unaji, katerega zaklad znaša 12 milij. golti, avst. volj., priporoča se o priliki bližajoče se žetve gospodom poljedelcem in kmetovalcem za zavarovanje proti požaru | razi pljsl in M tisto. O Glavno zastopstvo ,,Plionixa" za Kranjsko v Ljubljani, Kolizej. (2) *f. Perhavc. Ustanovljena leta 1847. J. J. NAGLAS-A T ^ j bljana, Turjaški trr/ št. 7, priporoča se za napravo vseli v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa cerkvene, Iiišne in gostilni-, carske oprave j j>o najnižjili cenali. (40) Cenilniki gratis in franko. v Kirl>iševo hišo na Kongresnem trgn poleg glctla-lišea. Zahvaljevaje se p. n. občinstvu za dosedanje zaupanje, obljubujem, da bom najtočneje izvrševal vsa naročila ter z dobrim, bodisi klobučarskim bodisi krznarskim blagom zadovoljeval vsestranskim zahtevam. Odličnim spoštovanjem -V. Krejči, (15) klobučar in krznar v Ljubljani. [»©©OOOOOOOOC Radgonska kisla voda (Eadkersburger Sauerbrunn) * Najčistejši alkalični kislec. Lastnina J. DELLER-JA v Radgoni. Glavna zaloga in prodajalnica za Kranjsl izročena je edino le agentiirni in komisijski trgovini Jt^m mm:m.. Rimska cesta št. O v Ljubljani .i«« «;:*»» s® vwsa m S« Enotna cena je ako se kupi lOO bokalskih steklenic v zabojih po 25 steklenic 1© ghl. in lOO steklenic po pol bokala v zabojih po 50 steklenic 11 gld. franko zaboj v lijubljani. Manjše število steklenic se ne more naročiti, pač pa se dopošlje, ako kdo želi, kislec za poskušnjo. v f|! P " 11 J'e °S'lcilc kisline in ogleno-kislega natrona najbolj VTOimillO UTllfS 01100 bo«uta mineralna voda, je čisto alkaličen studenec \ I r. 1 A I i 8 I M \ M111 r. I! n I in j® vsled sv°iih izvanredno dijetičnih in zdraviIskih U LUlUliJ U U LUIlUIIUU lilst»osti najizvrstnejši kislec. Z vinom pomešan je Što-iJ iiini je stndenec jako prijetna, hladilna in po- življajoča pijača in se posebno zaradi tega priporoča, ker tudi najkislejše vino spremeni v prijetno, ljubko in sladko-okusno pijačo. To se izvrši po posebni ugodni sestavi vode Štefanijo stii-tlenca, po kateri se vinska kislina nevtralizira, to jo uniči. S sladkorjem, limonami (citronami) ali raznim sadnim sokom zmešana je voda Štefanije studenca prav šampanjcu podobna. Vsled velike množine ju-oste oglene kisline in dvojno oglcuih kislih soli, posebno pa dvojno ogleno-kislega natrona je Štefanije studonec najboljša namizna pijača, katera se ž vso pravico uvrščuje mej najboljše kisleee cele Europe. £— I,; . ^ ^ _ ima kot zdravilo najboljši vspeh pri katarib želodca OlGTani|SK! SlUuGnGC in 2rev, pri pomanjkanji teka, pri težkočah pre- J bavljanja, pri zaprtji vode vsled prchlajcnja, pri zlati žili, pri jetrnih, vraničnih in žolčnih boleznih, pri bledici, popustili mrzlici in pri družili živčnih afekcijah. Dobi se ŠTEFANIJSK1 STUDENEC v znanih specerijslcih prodajalnieah v Ljubljani in na deželi. (12) Tolst ost, medlost odstranite se sigurno po novi metodi. Vse kožne bolezni, kot lišnj, sinje, ujedi, rudefi nosovi in roke, lasne bolezni so temeljito ozdravijo. Pike vsled osepnic in lasje na obrazu so za zmiraj odstranijo. V vsakem kozinctiškcm vprašanji so daje svet in pomoč. Zdravi sc pismeno, ko se jo poslalo obširno poročilo, kojemu naj so pri-dene pismena znamka za odgovor. Naslov je: (5) ,,Hygiea-Offlcin" Vratisiava (Brcslau) II. kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izda! in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, uadzdravnik usmiljenih bratov v Ht. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti jo v „Narodni Tiskarni" in v »Katoliški Bukvarni". Stane 40 kr., po pošti 45 kr. (8) Tovarna za joliišlfo Preselitev in priporočilo. Slavnemu občinstvu, zlasti pre-častiti duhovščini najuljudneje naznanjam, da sem se preselil s svojo is krmo trgovino ZBEKKA B0MJ|IB |BM¥Il, Gospodom šolskim predstojnikom in učiteljem priporoča Mir. MMh trgovina z železnino in orodjem mestni trjj !<>., vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjerejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: drevesno sterguljo, škarje za gosenice, ročno lopatico, drevesno žago, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesno ščetko; orodja so vsa na lepo po-pleskaiti leseni plošči vrejena, po prav nizki ceni. (in) ieigclove clstlliic krosijice. Najboljše sredstvo zoper zaprtje in lenost jeter. Te krogljiee no shujšajo — kakor mnoga druga zdravilna sredstva — bolnikovega stanja, prodno se 110 počuti boljšega. Vpliv njihov, akoravno lagoden, jo vendar popoln brez neprijetnih nasledkov, kakor slabosti ščipanja po trebuhu, itd. — Seigelovo krogljieo so najboljšo domačo sredstvo, ktero jo bilo lo kedaj iznajdeno. Izčistijo čreva vseh dražilnih snovi in jili pusto v zdravem stanji. Najboljše sredstvo so zopor nevarnost življenja — neprebavljivost in lenost jeter. — Te krogljiee preprečijo mrzlico in razne bolezni, ker odstranijo iz čreves vso strupene snovi. Učinek krogljio je hiter, in vendar lagoden, ne da bi provzročovale kakove bolečino. Kdor ima hud nahod in mu proti mrzlica kdor čuti bolečino v glavi, v hrbtu ali v udih, temu bodo Seigelove krogljiee odstranile nahod in prognale mrzlico' Obložen jezik s slanim okusom provzročnjejo škodljive tvarine v želodci. Le nekteri vžitki Seigolovih čistilnih kron-ljic-sčistili bodo želodec, odstranili slabi okus in dali zopet tek; s tem se pa povrne tudi zdravje. - Mnogokrat provzrocuio pol segnita hrana v želod -i bruhanje, slabosti in drisko. Ako se oproste čreva teh nečistiii tvarin z vžitkom Sei"elovili krogljio, zginejo neprijetni učinki in prikaže se zopet zdravje. — Ako vzamemo Seigelove čistilne krogljiee predno gremo spat, zabranijo slabe nasledke preobilo jedi in pijače. 110 da bi motile spanje. Cena zavoju Seigelovih'čistilnih krogljio je 50 kr. — Dobivajo se lo v podolgastih škatljieah. ^ Svari se pred ponarejanji, ki so brez vse vrednosti ter še celo škodljivo vplivajo. Zautig, dne 29. februarija 1S87. Visokočastiti gospod! Prosim Vas, da mi zopot pošljete dve steklenici ..Shaker-ekstrakta" in dve škatljicL Seigelovih krogljio proti poštnemu povzetju. Ne morem se Vam dosti zahvaliti ter lo rečein, Bog Vam povrni tisočkrat da jo postalo znano tako izvrstno zdravilo v prid človeštvu. Avgust Seidel, ekonom v Zantigu pri Bousenu na Češkem, pošta Beusen. Lastnik: - White, Limited, 35 Faringdon Road, London. V zalogi ima in razpošilja „Seigelove krogljiee" Ivan Ne p. Harna, lekarna „zum gold Liivven" v Kremžiru na Mo-ravskem. Dalje v lekarnah: Koroško, Kranjsko, Primorsko: Ljubljana, Ub. pl. Trnkoezy, G. Piccoii; Celovec Peter BIrnbaeher, Alf. Egger in W. Thurnwald: Breze, St. Mohor, Prevalje, Gostentsehnig: Trbiž, Beljak, dr. Kumpf Prid Seholz; Velikovec, Volšperg, Ajdovščina, Idrija, Kamnik, Pulj, J. Cabuchio; Reka, (i Prodam: Gorica, ,J Cristofoletti Pontoni, A. Gironzoli; Trst, Suttina A., al Camelo, Praxmarer A. ai duo Mori, .1. Sorravallo, al Redentore G. Zaneti' alla Šesta d oro; Novigrad, Nik Bar. Gionovič; Spljet, Aljinovic, Pociglj; Zader, Androvie; Susak pri Reki, Mali Lošinj, 0. Viviani, in v večini ostalih lekarn v cesarstvu.