leto XIV., št. 8. V V Ljubljani, dne 20. junija 1922. V organizaciji Jo mo<, kolikor moti - toliko pravico I ŽELEZNIČAR Glasilo Saveza lelJeznKara Jugoslavije. \ Izhaja vsakega 5. in 20. v mesecu. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6/11. Posamezna št. stane 50 p, mesečno 1 Din, celoletno 12 Din. — Za člane brezplačno. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste. Naše bodoče delo. Svetovna vojna, krvava in bratomorna, je končana. Vrgli smo orožje v obsežna vojaška skladišča, topove razjeda rja in Evropa je Lzpremenila svoje lice, izpremenila pa je v marsičem tudi svoje nazore. Konference velikih državnikov so na dnevnem redu. vrše se seje in posvetovanja, sklepajo se pogodbe in mnogo se govori o miru. Za nas — proletariat pa vojna ni končana. Mi stopamo šele v borbo, ne sicer s puškami, bajoneti in topovi, temveč z našo lastno silo — z organizacijo. Mi ne prelivamo krvi. mi ne morimo bratov, marveč ves naš boj ie naperjen proti našim izkoriščevalcem. Militarizem je dete kapitalizma. In temu molohu kapitalizmu smo sužnjih, njemu smo žrtvovali vse. kar je zahteval. Tudi danes mu sužnjimo. Slepo in zvesto mu služimo, čeravno reže jermena iz naše kože. Le sem in tje zakričimo, ko ie naša bol prevelika, potem pa zopet molčimo... Molčimo, ker moramo molčati. Molčati pa moramo zato, ker nimamo o r g a n i z a c i j e. Naši pojmi o organizaciji so še preveč nejasni. Zavedamo se sicer, da poedinec ne pomeni ničesar, ne vidimo na v organizaciji tistega faktorja, ki je edini zmožen dvigniti delavca iz današnjega nadvse slabega gmotnega in socialnega položaja. Železničarski pokret je prišel v Sloveniji na mrtvo točko, kar je vzrok, da ie padel železničar tako globoko, da njegova plača danes komaj dosega plačo navadnega delavca. Tudi v socialnem oziru ie železničar mnogo zaostal. Kos za kosom se mu odvzema nekdaj težko priborjene pravice in ugodnosti. Naša služba je odgovorna in težka. Tisoče ljudi .ie odvisnih od naše čuječnosti. In vendar nas smatra kapitalizem za črva in hodi po nas. Tudi državo imamo — mi jo tvorimo — pa tudi ta nas pozna le kot sužnje. Nihče ne vidi naše. bede, v kateri živimo. naše družine so gole in bose. Delo, trud in beda, le to je naše imetje. In prav nam je! Saj vemo. da živimo v kapitalističnem družabnem redu, saj vidimo, da čuti z nami le tisti, ki je gladen. kot srno gladili mi, saj čutimo, da ie prijatelj proletarcev le zlo. Ker vse to vemo, smo sami krivi, da lezemo vedno globokeje v blato, v katerem bomp kot prosjaki utonili. Organizacije, skupnosti, nam manjka. Toda tudi ta nam ne bo pomagala, če bomo zbrani le ,na papirju. Le v zavednosti je moč. Na razvalinah prejšnjih organizacij bomo gradili našo organizacijo, ki bo stala na temeliu razrednega boja in ki bo posvetila vse svoje sile izobrazbi, potom j katere bomo dosegli svoje cilje. V svojih vrstah ne bomo vzgajali bogov, nočemo pa tudi ne intrig. Savez željezničara Jugoslavije v Zagrebu je naš temelj, disciplina pa nas bo varovala osebnih medsebojnih bojev, ki so rakrana v našem po-kretu. Dvigniti in oživeti bomo morali podružnice, z agitacijo pa delati na to, da bomo močni ne le po številu, temveč tudi no zavednosti. Strokovna komisija v Ljubljani je kot vrhovni forum delavskega pokreta v Sloveniji prevzela na prošnjo Saveza željezničara Jugoslavije v svoj dolokrog tudi železničarski pokret v Sloveniji. Hrbtišče našemu pokretu je s tem dano. razvoi pa je odvisen od našega dela. Proletariat smo. In kot tak se bomo z vsem ostalim proletariatom, ki priznava razredni boj. borili roko v roki, dokler ne izpolnimo tega. zakar smo se organizirali. V organizaciji je moč — kolikor moči — toliko pravice! Našim nasprotnikom. Varali bi se, če bi mislili, da nimamo nasprotnikov. Vsako delo. pa najsi bo še tako dobro, presoja dvoje vrst ljudi, katerih eni delo hvalijo, drugi pa ga grajajo. Po svojem programu je naš najhujši nasprotnik kapitalizem. Temu se tudi ne moremo čuditi, kajti on dela po tem. kar smatra za se za dobro in zanj koristno. Vse njegovo delo sloni na sebičnosti, vsled česar vojuie proletariat neprestan boi napram kapitalizmu. Imamo pa nasprotnike tudi v svojih vrstah. Ti našemu delu ne nasprotujejo, ker bi jim morda njih program narekoval drugače, temveč to nasprotstvo v proletarskih vrstah izvira ali iz zaslepljenosti, ali pa iz hudobije. Človek, ki nasprotuje v pokretu vsled verske ali narodnostne zaslepljenosti. katera zaslepljenost mu daje tudi tako prepričanje, za delavski pokret ni izgubljen. Tok časa in vedno hujši boji mu bodo odprli oči. da bo videl kje je resnica. Taki ljudje tvorijo v organizacijah in v pokretu sploh, pošteno opozicijo. Naravnost škodljivi pa so strokovnemu pokretu oni, ki so nekdaj delovali ali bi vsaj morali delovati po programu, katerega zasleduje danes naša organizacija. Zakaj so premenjali svoje delovanje? Mnogokrat osebe na vodilnih mestih ne ugaiajo temu ali onemu vsled osebnih nasprotij ali pa vsled slabega dela. če je delo voditeljev slabo, je dolžnost članov, da to povedo in izčistijo svoje vrste. To ie pošteno in za razvoj nokreta neobhodno potrebno. So pa tudi ljudje, ki nasprotujejo delu organizacij zato. da se vesele nad zmedo in iščeio pri tem osebnih koristi. Mnogo imamo nasprotnikov in opredelili bi jih lahko v več vrst. Za nas velja načelo: kdor hoče nasprotovati in kritizirati naj pokaže naT-prvo svoje delo, ker le po delu sodimo človeka. * Kdor pa nasprotuje in stoji neorganiziran izven naših vrst, ta nau' stopi v organizacijo in naj dela, kar je slabega pa kritizira in pomaga popraviti. Tisti, ki se smatra za našega sobojevnika. pa mora pokazati svoje nasprotstvo na pravem mestu. Zahrbtno nasprotstvo pa ga samo po sebi izključuje iz naših vrst. Kdor ni z. nami. ie proti nam. V sebi smo redili črve. ki so nas razjedali, danes pa hočemo čisto — razredno — bojevno organizacijo. Stvarna opozicija je v strokovnem pokretu potrebna. Bojevali pa se bomo zoper vse. ki so si nadeli nalogo razdirati naše vrste, pa naj si bo napad od koderkoli. Bojevali se bomo za pravico in kdor ie za pravico, ta bo z nami! Železničarsko gibanje v Mariboru. Že več kot dve leti so železničarske plače mrtva točka, dasiravno draginja narašča in z njo nezadovoljnost lačnih. Ko ie dobilo regulirano osobje povišek — je pomenilo zavlačenje delavskega poviška od strani ministra za promet izzivanje tistih, ki so tako težko pričakovali zboljšanja neznosnih razmer. Mesece in mesece je živelo to delavstvo od obetanja. v njih srcih pa je rastlo nezadovoljstvo. To duševno razpoloženje je seveda slabo vplivalo tudi'na intenzivnost dela in na produkcijo. Kako bi pa tudi mogel imeti lačen človek, ki iima poleg tega doma še lačno družino, veselje do dela! Posebno slabe so bile razmere v Sloveniji. Pokrajinska uprava je pred dvemi leti iz državne blagajne izravnavala razliko med prodajo in nakupno ceno živ-lienskih potrebščin. Vsled tega se seveda delavske mezde niso času primerno zviševale. Veliki deficiti državnega proračuna pa so onemogočili izravnavanje te razlike in draginja je osobito v Sloveniji rapidno naraščala. Ministrstvo za promet se za te žalostne razmere železničarjev v Sloveniji ni popolnoma nič brigalo. Stalno padanje intenzivnosti dela je privedlo južno železnico do tega, da je 19. maja zaprla v Mariboru svojo delavnico. Delavci so bili odpuščeni, dasiravno niso bili o tem predhodno obveščeni. Podjetje ie pričelo s stavko in delavstvo jo ie sprejelo. Kot prvi korak napram delavstvu je napravilo ravnateljstvo s tem. da je zaprlo železničarski konzum. Življenjske potrebščine so dobili le še stavkokazi; potom političnih oblasti pa se je vplivalo na zasebne trgovce, 'da ne smejo dajati železničarjem blaga na kredit. Železniška uprava ie nadalje izdala delavcem v podpis revers. s katerim se isti popolnoma predajo na milost in nemilost svojemu delodajalcu. Kdor reversa ne podpiše, bo odpuščen iz službe, tako se je glasila parola železniške uprave. Poleg tega je hotela uprava izvajati še druge represalije. Delavnico in skladišče je obkolilo orožništvo in policija pod poveljstvom političnih oblasti, ki so se seveda takoj stavile na razpolago delodajalca v boju napram lačnim delavcem. Delavstvo je položaj razumevalo in je kljub vsem krivicam in protizakonitostim ostalo mirno. Savez je takoj, ko je bilo delavstvo izprto podvzel vse potrebne korake, da se zadeva za delavstvo ugodno reši. Dne 20. maja t. 1. se je z ravnateljstvom južne železnice dosegel naslednji sporazum: 1. Ravnateljstvo južne železnice bo s posebno okrožnico obvestilo posamezne oddelke, da priznava na podlagi člena 7, točka 2. zadnja dva stavka »Začasnega pravilnika za nastavljence in delavce« z veljavnostjo od 26. maja vsem kvalificiranim delavcem vsa leta. ki 'so jih doskižili v kakem drugem kraju v istem poklicu, kakor tudi vsa leta dosluže-na pri južni železnici. Pri tem se jih bo pomaknilo automatično v višji plačilni razred. 2. Poleg tega se ijim bo v povračilo za preteklo dobo priznal še en višji plačilni razred. 3. Načelniki oddelkov bodo predlagali posebno kvalificirane delavce za posebno napredovanje, katero bo potem ravnateljstvo izvedlo. 4. Z ozirom na izredne razmere bo ravnateljstvo dovoljevalo delavstvu pre-dujeme in sicer: neoženjenim po 200, oženjenim pa po 250 Din. 5. Vse ostalo se bo uredilo v Mariboru 21. maja 1922. 6. V slučaju, da se delavci 22. maja ne vrnejo na delo. ta sporazum ne velja. (Slede podpisi.) V nedeljo 21. maja so se vršila pogajanja v Mariboru. Glavne sporne točke so bile še: 1. da se plačajo vsi dnevi, za katere pravi ravnateljstvo, da delavci niso delali, a delavci trdijo, da so delali. Ravnotako se plačajo dnevi, ko je ravnateljstvo delavnico zaprlo. Pogajania bi se bila skoraj razbila, končno pa s_e ie vendar sklenil dogovor, na podlagi katerega ostanejo točke 1—5, sklenjene pri ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani dne 20. maja, v veljavi. 2. Obratno ravnateljstvo južne železnice odstopa od zahteve, da morajo delavci Pred zopetnim vstopom v delo podpisati revers. 3. Dni od 11. do vštevši 20. maja plača južna železnica kot predujem. Delavstvo smatra, da ima za te dni pravico do plače ter b.o to potom sodnije ali intervencije pri ministrstvu za promet skušalo tudi uveljaviti. Morebitno povračilo prvega obroka se sme izvršiti še le tedaj, ko s top igo v veljavo nove zvišane dra-ginjske doklade, a najkasneje do konca meseca junija. 4. Zastopniki južne železnice izjavljajo. da se radi tega grbanja ne bo uvedlo disciplinarno postopanje. 5. Zastopniki delavstva sprejmejo te sklepe ter jih bodo na shodu naznanili celokupnemu delavstvu. Istotako sprejema- jo na znanie izjavo nadzorovalne oblasti, da je to gibanje izzval ekonomski položaj. 6. Predujmi označeni v točki 4. dogovora z dne 20. maja, se bodo izplačali 24. maja. (Slede podpisi.) K temu gibanju bi pripomnili samo to, da tudi železniška uprava ugodi delavskim zahtevam le tedaj, kadar je v to prisiljena, česar naj se vsak železničar zaveda. Kilometrina. Z 1. aprilom 1.1. se je pričelo izplačevanje kilometrine na sledeči način: 1. Strojevodjem, ki so do tedaj dobivali za prepotovanih 3800—4000 km povprečno 180 do 200 Din kilometrine in ravno toliko premije, se ie povišala kilometrina in premija za 120%.; 2. kurjačem, ki so dobivali za prepotovanih 3500 do 4000 km povprečno 100 Din kilometrine Ln ravno toliko premije, se ie povišala kilometrina in premija za 120%; 3. Vlakovodjem, ki .so dobivali za prepotovanih 3500—4000 km povprečno 120 do 150 Dn kilometrine., se je povišala kilometrina za 170%: 4. Prtlijažarjem in sprevodnikom, ki so dobivali za prepotovanih 3500—4000 km 145 do 150 Din kilometrine, se je povišala ista za 150%; 5. Zaviračem, ki so dobivali za prepotovanih 3500—4000 km povprečno 100 Din kilometrine, se je ista zvišala za 140%: 6. Kretničarjem vseh velikih postaj, ki ne uživajo istih ugodnosti kot progovno in postajno osobje (stanovanje, vrt) do-bivaio ono kilometrino, katero so do sedali imeli aranžerji, računajoč jim vsako uro službe kakor aranžerjem. Na predlog ministra za promet se izplačuje ta kilometrina od 1. aprila t. 1. Razlika med prejšnjo in sedanjo kilometrino znaša letno povprečno 12 milijonov dinarjev. Energične akcije so prisilile ministrstvo. da ie pričelo misliti na razne reforme. ki pa še ne morejo zadostovati, če pogledamo položaj v katerem so se in v katerem se nahajajo še danes železničarji. Proti vojni in proti militarizmu. Mednarodni strokovni kongres, ki se ie vršil v Rimu aprila t. 1. ie med drugim snreiel tudi naslednjo resolucijo: Sodrugi! Tri leta so že minula odkar je končala voina, katera bi po izjavah vseh nacionalističnih vlad morala biti zadnja in ki bi prinesla novo dobo in napredek. Prinesla pa ni nič drugega, kakor vrsto tako imenovanih pogodb, katere so bile vsiljene od zmagujočih — premaganim. Namesto napredka vlada sedaj po Tseh deželah gospodarski kaos in revščina kakršnega svet še ni videl. O zaželjenem in obljubljenem miru ni niti sledu. Po vsem svetu se nadaljuje boi za prilastitev vojnega plena, ki je v prezir in nosmeh vsem lepim obljubam o razorožitvi. Še vedno se nahajajo milijoni vojakov pod orožjem, še vedno se izdeluje vojni materijal v nezmanjšani množini in na ta način pripravlja novo krvoprelitje. Zagotavljamo; da bodo te nove vojne še boli uničevalne in strahovite, kakor je bila tista, ki je imela biti »zadnja« vseh vojn. Konference vlad, mirovni kongresi, razorožitvene konference, so neplodne manifestacije, ki ne morejo preprečiti novih vojn, ki so na vidiku. Ena sama moč je, ki je sposobna preprečiti nove vojne; to je moč delavskega razreda, ki je mednarodno organiziran. Sodrugi! Kongres Mednarodne strokovne zveze. ki se je vršil v Rimu, v dneh 20.—24. aprila t. 1. in na katerem je bilo zastopanih 24 milijonov organiziranih delavcev, ie še enkrat potrdil voljo miru, po katerem hrepeni delavski razred in je izjavil, da je dolžnost in naloga delavskega gt-banja, da pobija vojno in militarizem z vsemi sredstvi, ki so v njegovi moči. Kongres je obenem sklenil preprečiti vsako novo vojno, ki bi grozila človeštvu, z proglasitvijo splošne mednarodne stavke. Delavci vseh dežel! Na Vas. ki ste organizirani v strokovnih centralah Vaših dežel in ki ste potom istih člani Mednarodne strokovne zveze, je kongres naslovil ta proglas za takojšen boi proti vojni in proti militarizmi). f Zavržite iluzijo, da bo vojna zboljšala Vaše življenjske razmere; nasprotno — kakor Vas je danes na milijone brezposelnih — tako in še slabejše bi bilo po novi vojni. Današnji svetovni revščini je vzrok velika svetovna vojna, bodoči novi konflikti pa bodo prinesli še večje obuboZa-nie delavskega razreda. Vsa zgodovina dokazuje, da so napredek delavskega razreda ovirale kap:-talistične vojne. Vi ste, ki v mirnem času nosite največjo težo militarizma, postavljenega v službo kapitalističnega razreda, nacionalizma in imperializma! Vi ste, ki v vojnem času služite topovom in z Vašim življenjem rešuje kapitalist in imperialist svoje interese! V večjo slavo nacionalnega in internacionalnega kapitalizma pošiljate Vaše sinove v smrt! Sodrugi! Kongres je naročil vsem sindikatom včlanjenim v Mednarodni strokovni zvezi. da pripravijo vse. kar je potrebno za pobijanje militarizma in za preprečenje nove vojne, z proglasitvijo splošne stavke. Ta sklep bo pa imel le toliko vrednosti, kolikor mu jo daste Vi sami s tem, da ga podpirate z vsemi Vašimi močmi. Vaše organizacije so za boj za svetovni mir in za boj proti militarizmu in kapitalizmu nesposobne, če vsak izmed Vas ne postane navdušen in neumoren agitator! Vsak poziv za nastop v slučaju vojne nevarnosti je brez pomena, če niso vsi brez izjeme pripravljeni zapustiti delo. Delavci vseh dežel! Združite se nacionalno in internacionalno in pokažite Zvezi šovinistov mednarodno solidarnost delavcev vseh dežel. Sledite Mednarodni strokovni zvezi v njenem boju proti militarizmu in vojni! Bodite pripravljeni za boj! Bodite na straži! Pripravljeni bodite na vse žrtve, da se prepreči zločinstvo nove vojne! Mednarodna strokovna zveza računa na Vas! Proč z militarizmom! Proč z vojno! : Proč z kapitalizmom! II. redni kongres Sa veza željezničara Jugoslavije v Zagrebu 14. in 15. maja 1922. Dne 14. in 15. maja t. 1. se je vršil v Zagrebu II. redni kongres našega Saveza. Prišli so zastopniki železničarjev, da se posvetujejo o težkem položaju, v katerem se nahajamo ter da sklenejo nove času primerne ukrepe za bodoče delo. Kongres je otvoril sodrug Janez Plesnik, ki je v kratkem poročal o delu Saveza v prošlem letu, o akcijah in njih rezultatih. Spominjal se je v preteklem letu umrlih sodrugov: Seferagiča. Karasa, Weselaka, Schwaba, Hlinovskega. Polanca. Selanca. (Michla, Cara, Grguriča in drugih. Nato se je kongres konstituiral kakor sledi: V verifikacijski odbor so bili izvoljeni sodrugi; Martin Bibič (Maribor), Petar Sekulič (Ogulin) in Aleksa Mirosavljevič (Indjija). v predsedstvo kongresa pa so drugi: Janes Plesnik (Zagreb), Josip Nachtigal (Maribor) in Milan Strmota (Zagreb). Zapisnikarji so bili sodrugi: Peter Brezinščak (Indjija). Peter Sekulič (Ogulin) in Josip Prijatelj (Ljubljana). Kot gostje so se udeležili kongresa zastopniki Glavnega radničkega saveza Jugoslavije, kot vrhovne instance našega strokovnega pokreta. nadalje zastopniki Saveza metalskih (kovinarskih) radnika Jugoslavije. Saveza natakarjev. Saveza zasebnih nameščencev Jugoslavije, Saveza klobučarskih delavcev. Saveza lesnih delavcev Jugoslavije in Saveza grafičnih delavcev Jugoslavije. Svojega zastopnika je poslala tudi delavska zbornica za Hrvatsko in Slavonijo. Kongresa se je udeležilo 62 polno-močnih saveznih delegatov iz cele države. Sodrug Bogdan K r e k i č je podal nato tajniško poročilo, iz katerega je bilo razvideti težko delo Saveza. Tajniško in blagajniško poročilo se ie vzelo brez debate na znanje. Za tem se je vršila razprava o izpre-membi nekaterih točk pravil. Pravila bo Savez razposlal vsem članom in jih vsled tega ne komo objavili. K točki o povišanju članskih prispevkov se je razvila dolga in živahna debata. Sodrug Krekič je koncem debate predlagal. da nai kongres sklene: Kongres enodušno konštatira, da se morajo članski prispevki zvišati, in sicer najmanj na 7.50 Din do 10 Din mesečno. Da pa se more določiti, kakšni naj bodo članski prispevki, naj vse podružnice izvedejo, glasovanje in naj rezultat najdalje do konca junija sporoče centrali. Zvišanje prispevkov stopi v veljavo s 1. avgustom t. 1. Vsakemu članu je prosto, da si izbere razred, po katerem bo plačeval svoie prispevke. Predlog sodr. Krekiča je bil soglasno sprejet. Nato so se izvršile volitve odbora za sestavo kandidatne liste za upravni in nadzorni odbor ter za razsodišče. V upravni odbor so bili izvoljeni sodrugi: J.anez Plesnik (Sarajevo). Milan Strmota (Zagreb). Blaž Hanz (Zagreb), S te v o Krčelič (Zagreb), Franjo Gmanaj-nički (Zagreb), Mijo Augustinivič (Za- greb), Julii Vučenič (Zagreb), Josip Le-vevnik (Zagreb). Prokop Dujmovič (Zagreb). Aleksa Mirosavljevič (Indjija), Zvonimir Šimac (Bjelovar). Peter Sekulič (Ogulin), Josip Prijatelj (Ljubljana), Josip Nachtigal (Maribor) in Karel Felicijan (Celje).. V nadzorni odbor: Franc Hočevar (Zagreb). Anton Pelko (Zagreb), Franjo Korene (Zagreb). Evgen Adelsberger (Brod n. S.) in Martin Bibič (Maribor). V razsodišče: Jeronim Lukič (Zagreb). Josip Lušetič (Zagreb). Ludvik Tičar (Zagreb), Jovo Sfcoro (Vinkovci) in Josip Ravnik (Ljubljana). Vršila se ie nato razprava o pravilniku. o čemur bomo poročali v prihodnji številki. Organizacija in članski prispevki. Hudo je, če je človek lačen, pa si misli kupiti kruha, a nima denarja. Tak človek ie berač in živi le od milodarov. Nič boljše ni v strokovnem pokretu. Tudi tam vidiimo lačne delavce, katere izsesava kapitalizem, ki si žele boljšega koščka kruha. Kdo naj ga jim da? Kapitalist ne vidi. da je delavec lačen, in pozna le dobičkanosno delo in svoj trebuh. To razmerje med delom in kapitalom je rodilo strokovne organizacije, ki so združitev delavstva v svrho enotnega, sistematičnega boja za življenskj obstanek in pravico. Militarizem požre letno milijarde za vzdržavanie armad in za orožje. Ljudstvo plačuje s posrednimi in neposrednimi davki te milijarde, dasiravno se dobro zaveda, da ie to orožje naperjeno proti niemu samemu. A kljub temu jih plačuje, ker ve, da zakone, razven socialnih, ščitijo bajoneti. S teroriem vzdržuje kapitalizem današnji družabni red. v katerem se počutijo dobro le verižniki in kapitalisti. Strokovne organizacije pa so armade proletariata. Discipline v ljjih ne ščitijo topovi in orožje, temveč zavest člaustva. Kapitalistični pritisk na delavske vrste ie z dnevom hujši in proletariat je prisiljen. da neprestano čuva nad tem, kar si je težko priboril. Strokovne organizacije so vedno v mobilnem stanju. Danes odbijajo napade od ene strani, jutri zopet od druge. Za boje pa potrebujejo organizacije kapitala, katerega morajo zbirati potom članskih prispevkov. Članski prispevki so še vedno rak-rana. na kateri boleha proletariat. Tisočake plačuje za davke, katere mora plačati ker mu sicer pritisnejo na vrata pečat in ga zarubijo. V strokovni organizaciji ni rubežni, zato pa ie višina članskih prispevkov še vedno tako nizka, da organizacije niso zmožne podreti kapitalistični zid. ki nas obdaja. Članski prispevki so nizki, ker se delavstvo premalo zaveda važnosti strokovnih organizacij, ker misli, da je organizacija le odbor, ki pač ne potrebuje denarja. Sodrugi, organizacija ie članstvo. Kakršno ie članstvo, taka ie tudi organizacija. Kdor pa pričakuje od nje le osebnih koristi, pa ii z zavestjo in članskimi prispevki ne pomaga v boju. ta ie samemu sebi sovražnik, proletariat pa ga lahko obsoja kot egoista. Živimo v kapitalističnih časih, kjer vlada denar. Proti temu krivičnemu si- stemu pa se moramo boriti z zavednostjo in protikapitalom. Če bi dal proletariat lastni strokovni organizacij toliko, kolikor daje državi z posrednimi in neposrednimi davki, bi bil že davno rešen bede in pomanjkanja. Iz Saveza. Li»t. Vsled raznih neprilik list že od 20. aprila ni 'izišel. Odslej bo zepet redno izhajaj vsakega 5. in 20. v mesecu. Vse sodruge ipa prosimo, da pridno dopisujejo. Pravila saveza, iki ijih je odobril kongres, so se poislala Glavnemu delavskemu savez/u Jugoslavije v Beogradu na vpogled ter delavski zbor-nici in ministrstvu za notranje zadeve v potrditev, Kakor hitro bodo potrjena in dotislkana. jih bomo razposlali vsem članom. Članske knjižice so v tisku, Tiskane bodo v hrvaškem, slovenskem in srbskem jeziku. Zamenjava članskih knjižic se bo izvršila "takoj, tako, da bo imel vsek član začetkom avgusta novo člamsko knjižico, v kateri bodo uve-zana tudi pravila in pravilnik. Članska knjižica bo stala 10 K. Zvišanje članarine stopi v veljavo z 1. avgustom t. 1. in znaša imiesečmo 7.50 Din in 10 Din, ter 2 Diin za železniške vpoko'jence. Ro sklepu kongresa morajo do konca jutiija it 1. sklicati vse ipodružnioe sestanke, na katerih naj se ugotovi koliko članoiv bo (plačevalo članarino no 7.50 Din in koliko >po 10 Din, kar naj se takoj sporoči centrali v Zagrebu. Nove članske znamkice bodo izgotovljene v prvi polovici meseca (julija, nakar se bodo razposlale vsem podružnicam, zajedno z članskimi knjižicami. Nove podpore so po novam pravilniku sledeče: Izredne, v slučaju smrti v družini, brezposelne vsled izprtja: Za člana, ki plaouije mesečno Din 7.50 10 Din. Po 12 mesecih članstva 60 Din 70 Din. Po 24 .mesecih članstva 80 Din 100 Din. Po 36 mesecih članstva 100 Din li25 Din. Po 48 mesecih članstva 120 Din 150 Din. Po 60 mesecih članstva 140 Din 175 Din. Po 72 mesecih članstva 160 Din 200 Din. — Posmrtnina zna-ša: Za člana, ki plačuje mesečno 7.50 Din 10 Din. Po 24 mesecih članstva 140 Din 175 Din. Po 48 mesecih članstva 200 Din 250 Din. Po 72 mesecih članstva 260 Din 3(20 Din. Po % mesecih članstva 320 Dfn 400 Din. Vse podružnice, ki hočejo sklicati shod in žele govornika, naj se obrnejo na pokrajinski tajništvo Saveza železničarjev Jugoslavije v Ljubljani. Šelenburgova ulica 6/U. Železničarski slod v Pragerskem. Iz podružnic. Dne 17, maja t. 1. se je vnšil v Pragerskem železničarski shod, na katereim ie bila sprejeta naslednja resolucija: Zbrani železničarji brez razlike organizacije in političnega prepričanja naOodločnej.še orote-stirajo proti v resoluciji navedenim krivicam, ki se Jrm godljo pod sedanjim režimom. Zavedajoč se velikanskega dela, ki so ga izvršili v času preobrata, .Upajoč na boljšo bodočnost, kakor 'tudi dollžnost. ki 'jih imajo v sedanjem času, kaitere pa morejo vršiti le. če sc jim zasigura njih in njihovih družin obstoj, česar pa današnji režim noče pojimovaiti. zahtevajo: 1. Da se nemudoma določi eksistenčni minimum za najnlžlje nenastaivijieirae delavce In sicer na podlagi cen življenjskih i potrebščin ter se zviša vziporedno z naraščajočo draginjo. 2. Da se sestavi komisija, ki naj prouči krivico, ki se godi že od 1. maja 1. 1. nenastavljene-mm delavstvu železnic, osob.ito v Slavoniji, s tem. da se jim odtegujejo dragonjske doklade za družinske člane, če plača dotlčni 5 Din neposrednega davka. Pri tetm se ne ivvažuje žiivlijenska tiuzmožnost družin. vsled česar nat se škoda in razlika povrne. 3. Da se takoj ukine točka 6 v členu 28 na-redbe v draigimjskih dokladah državnih nameščencev Sl. Nolv. 54. Unadrni list številka 21. t. 1.» ki je veljavna tudi za železničarje, ter da se odtegnejo družinske draginske doklade le onim uslužbencem, kakor tudi uradnikom in podurad-«likom. ki plačujejo 3Ö0 Dirt neposrednega davka. Poudarjajo, da so pripravljeni doprinesti vse žrtve, kakor jih je želemičarstvo že ponovno dokazalo. Vendar pa uvldevajoč zapostaviia-nje in neupoštevanje uslužbencev In delavcev, 'odklanjajo v svoji bedi itn obupu pred predstoic-čim ipotgiinom vsako odgovornost m posledice. Poživljajo pokrajinsko tajništvo Saveza žc-Ijezničara v Ljubljani, da skliče v najkrajšem času javen železničarski shod železničarjev cele Slovenije v Celje z ;v resoluciji navedenim dri e vn itn redom in ki naj se vrši ma nedeljo. Upamo, da se bodo železničarji zbudili iz spanja in da bodo z udeležbo pokazali svojo zavednost. Celje. Podružnica »Saveza železničara Jugoslavije* je imela dne 1. junija 't. 1. svoj redni občni zbor. na katerem se je izvolil naslednji odbor: Ignacij Ferdič (predsednik). Franc Jelen (preds, nam,). Vinko Orozel (blagajnik), Karl Felicijan (tajnik), Ivan Ribič in Ivan Kompan (kontrolorja), odborniki: Aleksander Krainz. Anton Jelen, .losip Deleja, Mihael Pavejo. Matija Vidmajer. Karl Cesar in Anton Kolar. Za Polzelo je bil izvoljen Ivan Hanžič, za Velenje Rudolf Spende!, za Ponikvo pa Matija Verbošek. Razno. »Delavec« — glasilo strokovne komisije za Slovenijo v Ljubljani je v svoji 15. številki posvetil našemu pokretu uvodnik »Pomagajmo železničarjem«. kar nam daje upanje, da si bomo s solidarnim nastopom z vsem organiziranimi proletariatom priborili zboljšanje svojega nadvse slabega gmotnega Irt socialnega položaja. Gospodarski položaj v Ameriki je postal naravnost neznosen. Premogarii stavkajo že več mesecev. Železničarji pa se k temu pripravljajo. Razen tega grozi stavka vseh delavcev v tovarnah za prevozna sredstva. To vse radi tega, ker so vsa skladišča kapitalističnih sesalcev prenapolnjena vsega, kar je ustvarila neumorna' delavčeva roka, ‘ki mora sedaj prositi za .miloščino iti kruh. Organizacijo za pobijanje stavk so ustanovili te dni kapitalisti v San Frančišku v Ameriki. Glavna njena naloga bo. da preskrbi za slučaj stavke zadostno število stavkokazov. Poleg tega bo pa delovala na to. da se razbijejo razredne delavske organizacije. Da zakrijejo delavstvu škodljivi namen organizacije so imenovali za podpredsednika te organizacije nekega »radikalnega« levißarjä bö irhtikt Gfebbge Hollis, Ta človek je obenem predsednik delavskega sveta v San Frančišku. Pri nas kapitalistom takih orga-hinizacij ni treba šele ustanavljati, ker jih že cela vrsta obstoja. Ce hočejo delavci soditi katere organizacije so praive in katere niso. ne smejo le poslušati razne lepe obljube ali radikalne fraze, temveč morajo soditi po delu ip uspehih organizacije. Kadar bodo tako sodili bodo vsi poštenjaki na naši strani. Trideset let boja je za našimi organizacijami in to dejstvo pove več kot cele knjige. Mezdno suženjstvo žensk se je po vojni silno pomnožilo. Pred vojno je bilo število žensk, ki so bile zaposlene po raznih tovarnah in pisarnah še precej otmejeno'. Vojna je pa tudi. tukaj apravila, svoje delo. ter vrgla velikanske množice žena v mezdno delo. Samo v ameriški New Jonk državi je po uradni statistiki zaposlenih en miliion 135 tisoč 048 ženskih delavk. Največje število teh, še zaposlenih v telefonskih postajah, katerih je v tej državi preko 29 tisoč. V industrijskih podjetjih je zaposleno okrog 351 tisoč delavk. Tudi pri nas je število žensk, ki so pri- siljene iskati si dela po tovarnah silno poskočilo. Ker so Slabo organizirane in po večini zelo nezavedne jih kapitalizem še bolj izžema kot moške. Nišo redki slučaji, da zasluži delavka komaj 40 K na dan. Kako naj Se s teni. denarjem preživi? V železniških delavnicah železnice Chicago & Northwestern v Wlnoni so delavci pričeli delati po pet drtl V tednu. Desedaj so delali delavci le po štiri dni v tednu. Železnica Burlington & Quincy je ustavila obrat iv svoji! delavnicah v Hanrtibalu Mo., vsled pOmanljkainija ,predloga. Obrat je bil ustavljen 22. inaia iii prizadetih ie 1500 delavcev. Poplar ali mezdni sistem. Poplar, predmestje Londonu je prebivališče najrevnejšega velikomestnega proletariata. Brez» poselnost je tam večja, kakor kjerkoli. Delavci brez vsakih sredstev, so navezani samo na dr» žavno podporo, katero dobivajo za kratko do* bo, Ko mine ta doba, jih smatra angleška drža* va kot »ubožce«, ter jih odda v preskrb njihovi občini. Mesto Poplar ima socialistični občinski od* bor. Ta odbor je določil, da dobivajo poplarski »ubožci«, posebno, če imajo za preživljati večjo družino 50-—80% večje podpore, kakor so pa državne podpore. S temi podporami se zamorejo brezposelni delavci človeku spodobno preživ* Ijati. Reakcija pa je porabila to za boj proti delavski stranki (Labuar Part). Velikanski pri* i ttianjkljaj v občinski Upravi in precejšnjo ob» davčenje premožnejših prebivalcev navaja kot dokaz, da delavstvo ni zmožno uspešno javnih poslov. Poslužuje se celo laži, ter pravi, da se nikjer ha vsem Angleškem ne izda toliko za uboštvo, kot v Poplaru in da nikjer ni toliko uboštva, kakor tam. Resnica pa je, da nikjer brezposelni ne dobi toliko podpore, kot v Po» plarü. Ta takozvani »Poplar * sistem« je proti ukrett k sedanjemu mezdnemu sistemu. V ča* su, ko sc znižujejo delavske mezde, dobivajo brezposelni delavci večje podpore, kot so po» vprečne delavske plače na Angleškem. S _tem zastopa občinski odbor mesta Poplar načelo: _ Delavec ima pravico do primernega življenja v vsakem slučaju, toraj tudi takrat, kadar je brez lastne krivde nezaposlen. Delavec ni nikako biago, kateri ima tržno ceno, njegova mezda, ‘ kot izraz tržne cene ih s tem sedanji mezdni si* stem se mora odpraviti. Tudi temelj tako ime* novanemu »Gilden * socializmu« je s tem kon* kretnim slučajem utemeljen. Z ugovori proti Poplar * sistemu navaja reakcija pomisleke glede produkcije in razdelit* Ve, ter pravi, da se v gospodarstvu ne more več razdeliti, kot se pridela ali izdela. Cc se pro* dukcija zmanjša, so morajo tudi dohodki zmanj» šati, ne glede na to, je«li zadoščeno življenjskim potrebščinam človeka. Čelo socialistično gospo* darstvo je navezano upoštevati v prvi vrsti produkcijo, ker zahteva, da se naj le toliko iz* dela, kolikor se potrebuje in razdeli se potem lahko le toliko, kolikor je na razpolago. Nasprotno tem navajanjem pa zastopniki Poplar * sistema s pravico zatrjujejo, da tu ne pride v poštev produkcija, ampak razdelitev Produktivne moči so dovolj razvite, pridela sc S stroji iii delavci lahko toliko, da ne bi bilo treba nikomur trpeti pomanjkanja. Nedostatek je v razdelitvi, v dvojnem smislu, da nekateri stradajo, drugi pa delajo velikanske dobičke. Nadalje — in to je najvažnejše — se mora vsled nepravilne razdelitve dohodkov produkcije ome» jiti, ker posameznikom premanjkuje kupne zmožnosti, da si nabavijo izdelane produkte. Geslo odbora v Poplaru se glasi: Z dohodki od davkov popravljamo nesrečo, nestalo vsled ne« pravilne razdelitve. Ako razmotrivamo te temeljne trditve, moramo priznati, da Poplar način, z ozirom na delavsko gibanje nikakor pravilno ne rešuje brezposelno vprašanje. Zboljšanje V razdelitvi dohodkov pod kapitalističnim gospodarstvom zamoremo doseči le z organiziranim bojem det lavstva. Ako je dosežena pravična razdelitev za vse delavstvo, lahko isto zahtevajo tudi brez* poselni. Da tu zamorc brezobzirno uveljavljenje tega brezobzirno uveljavljenje tega brezdvomno pravilnega principa dovesti le k posameznim, anarhističnim akcijam. Z ozirom na bližajočo sc svetovno revolucijo bi bila ta metoda jako do* bra, da se ž njo pospeši propast današnje kapi* talistične produkcije. Kakor hitro pa hočemo doseči socialistično produkcijo in razdelitev sistematičnega in orga* nizatoričnega dela, ne moremo smatrati to meto* do za upravičeno, ker socialistično družabni red ne prozna brezposelnosti. Izobrazba in razvedrilo« Kapitalizem Jiadkriljulje delavstvo v izobrazbi. zätö ga lahko Izkorišča. Delfe vec. ki si želi boljših časov, mora polagati na izobrazbo ravno toliko važnosti, kot na boj za boljši košček kruha, kajti izobrazba ie predpogoj ulsipešnega strokovnega gibanja. Izobraževalne organizacije^ Imamo, polagamo pa na njih delovanje premalo pozornosti. Izobrazba daje človeku samozavest. Zato mora biti ivisaik član strokovne organizacije tudi član delavskega Izobraževalnega društva »Svobode«. ki ‘Uma svojo centralo v Ljubljani, Židovska ulica 1. Kako star Je človek? Kako dolgo le od tcipa, kar je postal človek, nova vrsta ‘živali* ne ve nihče. Znamo jo le to. da je bilo davno. Še pred nedavnim se ie splošno mislilo, da ni starejši od 5 do 6 tisoč let. Toda čim bolj je človek študiral ih se po-gkoljal v znanje, tem Jasneje mu je ipostain'ö, da je njegova starost mnogo