Številka 241 TRST. v nedeljo I. septembra 1907. Tečaj XXXII. (PT Iibaj* viakl dan 'VI t»di tb Mdeljah In praznikih »k 5„ ^p^ieddjklh 9. i]utra| P+MUnitae iflevilke bo prodajajo po 9 nwč. (6 etotink) * mnogih tcbakarnrli ▼ Trata in okolici. Ljabljani, Gorici Kranju. £t Petni, Sežani, Ns.brežini. Sv. Ladji, Tolmina, Ajdovščini, Postojni, Dornbcrga, Solkana Itd. €EN£ OGLASOV se račnnsjo po vrstah (Uroke 73 mm, visoke *Vt som); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotlnk ; ca osmrtnice, rahv&le, poelacice, oglase denarnih tavodov po 50 etot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vtb** K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, najmanj pa 40 i— — Oglase sprejema Inseratnl oddelek uprave Bdlnoiti". — Plačuje se isklinfino le npravi -Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti jo moči Naročnina znala ta ne leto 34 X. pol [eta IZ K, 3 mescce « K —, n» saročbe bret doposlane naročnine, se uprava ne ozira, laisčBlia li ledeftio lxdai|3 .Ediflosti'itau: ceioieno 15-20, pol leta 2-60 Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovans pisrra se ne h p roj etra]) ta rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Glorjio Galattl 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik STEP AN GODINA. Lastnik aonsordj lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista ,»Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti Bt 18. sssss^ PoStno-branllničnl račun It. 841*659. cccos. — msroi it«?, us7. - Mesečna prilog*: „SLOVENSKI TEHNIK u Narodna delavska organizacija priredi danes I. septembra ob 5. uri popoludne v prostorih „Narodnega doma" pri sv 3vanu veliki javni shod Narodni delavci! Udeležite se polnošte-vilno tega prvega javnega nastopa nase nove organizacije ! BRZOJAVNE VESTI. Župan Lueger. DUNA J 31. Župan dr. Lueger se je danes zjutraj z automobilom odpeljal v Neu-bruck pri Scheibbsu. Shod srbskih radikalcev. BUDIMPEŠTA 31. „Ogr. biro" poroča i: Karlovca: Ogrski in hrvatski srbski radi-Kalci so imeli v Rumi shod, na katerem so s Menili pozvati poslanca Krasojevica in Lisa-vića, da se odpovesta mandatoma. Srbski ra-uikalci bodo imeli dne 8. septembra velik shod v Rumi. Naučni minister dr. Sffarchet. BAD-JŠL 31. Naučni minister dr. Mar-chc-t je dsne3 zjutraj odpotoval. Nesreča na železnici. DANNVILLE [Illinois] 31. Blizo Char-lesiona, na železniški progi v Mattoon, sta trčila skupaj dva vlaka. 13 oseb je bilo ubitih, mnogo pa ranjen h. Samostan pogorel. VRATISLAVA 31. Danes je pričelo gircti v tukajšnjem samostanu uršulink. Zgo-reia je vsa streha" in zvonik. Cerkev so očuvali. Vzrok požarja ni še pojasnjen. Nadvojvodinja Valerija. BAD-lSL 31. Danes popoludne je odpotovala v Wallsee nadvojvodinja Valerija s svojimi otroci in spremstvom. Cesar se je od hčere poslovil na kolodvoru. Viši carinski uradnik aretovan. PARIZ 31. Na kolodvoru Saint Lazare je bil aretiran neki viši carinski uradnik, kar vzbuja veliko pozornost. Uradnika obdol-žujejo, da je v prilog spedicijske tvrdke Morry & C.o izvršil več sleparij v knjigah. Izguba carinske uprave znaša baje en milijon frankov. Požar na Francoski vojni ladiji. PARIZ 31. Iz Bresta poročajo : Na ladiji „Le Caledonien", ki služi kakor šolska ladija pristrojnike, je izbruhnil požar. Moštvo vseh v pristanišču se nahajajočih ladij je pomagalo gasiti. V odsotnosti pomorskega prefekta je vodil gašenje kontreadmiral Thomas. Dogodki v Maroku. TANGER 31. [Reuterjev biro.] S Francosko vojno ladijo »Du Chayla« je dospelo iz Feza mnogo Nemcev, Angležev Francozov in Spancev, ki so se vrkcali v Larašu. Vožnja se je izvršila v redu. Avdijenca pri Sultanu. CARIGRAD 31. Sultan je včeraj po se-lamlika vsprejel v avdijenci ruskega poslanika Sinovjeva in črnogorskega diplomatičnega zastopnika GregoviČina. BREST 31. Požar na križarju „Le Caledonien« je bil ob 2. in nol uri lokaliziran. Poškodovan ni bil nihče. Skoda je znatna. Francoski ministri na posvetovanju. RAMBOUILLET 31. Na današnjem mi-nisterskem svetu so ministri Pichon, Picquart ia Thomson poročali o brzojavkah došlih iz Tangerja, Casablanke in Feza. Ministerstvo je bilo složno v vseh točkah. Generalu. Druda so odposlali brzojavko, v kateri somu sporočili namene vlade. Izginil mikrofon. PARIZ 31. Kakor poročajo listi izCher-bourga, je v tamošnjem pristanišču izginil eden mikrofonov, ki so namenjeni, da v vojnih časih signalizirajo prihod vojnih ladij. Rojstni dan nizozemske kraljice. HAAG 31. Nel;dov je v imenu mirovne konference brzojavno čestital kraljici Viljel-mini povodom njega rojstnega dne. Kraljica se nahaja sedaj na gradu Loo. Rusija. Smrtna obsodba radi zarote proti carju. PETROGRAD 31. Danes bodo usmrteni obsojenci radi zarote proti carju. Milosti ni j pričakovati. Listi poročajo, da uloži prokura-tor vojnega sodišča pritožbo proti šestim osebam, ki so bile oproščene. Mednarodni socijalistični shod v Stuttgartu. R. H. Gotovo noben shod socijalistične in-ternacijonale ni tako jasno zrcalil notranjega procesa, ki se vrši v socijalizmu, kakor v ravno minolih dneh zaključeni shod v Stuttgartu. Vsi njegovi pojavi, govori, sklepi, nav-stali prepiri 6ojasen simptom krize m a r x jalizma ilustrirajo najbolje, kako daleč je £e prišel socijalizem v svoji evoluciji k poziti-vističnemu naziranju in uvaževanju narodnega vprašanja. — „Vse kulturno življenje se razvija vendar" je trdil Bebel „na podlagi materinščine in narodnosti. Vsaki pod tujim jarmom trpeči narod stremi po osvobojenju in stavlja vse druge cilje na stran". Bebel torej priznava, da narodni rno- i z m a. In drugače niti ne more biti. Eaz-V,ment gre celo pred ekonomičnim, da je na- z lastnostmi človeške naravi. Bila je poezije socijalizma in njeni poeti so voj vsakega svetovnega naziranja, kakršno je ravno socijalizem, in emanacije tega svetovnega naziranja na političnem polju, kakršna je socijalno-demokratična stranka kakor pred-staviteljica ortodoksnega socijalizma t. j. marx-izma, — je tak, da iz utopistničnega doktri-narizma prehaja počasi ali gotovo do poziti-vističnega uvaževanja danih razmer. Kakor spontani izraz moreče bede proletarijata in neznosnih socijalnih razmer je socijalizem v svojem prvem razvoju sanjaril o krasnem svetu brez bede in muk, ne raču-naje s strogimi zakoni socijalne evolucije, ni to doba bili komunistični filozofi Saint-Simon, Owen, Carlfle itd. — A da se mase, ki so se ob skupnem trpljenju slastno poprijemale teh še nebuloznih idej, ki so njim odkrivale krivičnost njihovih razmer, in se navdušele ob tej poeziji, ki jim je predčarala raj na zemlji, da se te mase torej združijo v močno armado v pri-borenje te lepše bodočnosti, da se iz sanjar-jev napravi zavedne borilce, je bilo treba, da se veri pridruži prepričanje, je bilo treba zgraditi teorijo, ki bi dokazala, da razvoj človeške družbe sili po nespremenljivih zakonih k ustvarjenju tega raja na zemlji, in trebalo je določiti način boja, ki naj združi proletarske mase v dosego skupnega ideala. Bil je čas spekulativnega doktrlnarstva socijalizma. In njega predstavitelja sta Marx in Eagels, apostola razrednega boja, s svojimi teorijami o proletarizaciji in končni katastrofi. Socijalizem njihov pripoznava le gospodarski moment kakor faktor soci-jalnega razvoja in zanika vse ideologične momente, kakor so narodnost, vera itd. Radi tega ima socijalno-demokratična stranka kakor predstaviteljica razrednega boja najprej strogo revolucijonaren značaj in njena taktika nasproti kulturnim težnjam meščanstva je intrasigentna negacija. A socijalna demokracija zadobiva politično moč in s to močjo odgovornost. Stebri marxizma omahujejo ; proletarizacija se ne vrši, kakor si je to predstavljala teorija , dane razmere silijo stranko k oportunizmu; — narodnost, domovina, vera so prevažni faktorji, da bi šla z negacijo mimo njih. — Socijalizem stopi na realna tla; — revolucija se umakne evoluciji. Ta proces se še vrši in njega predstavitelji so revizijonisti, katerih tipus je na Nemškem Bernstein. Utopistični socijalizem — marxizem — revizionizem — to so etape v razvoju socijalizma. Ne sme nas motiti, ako je bil shod v Stuttgartu otvorjen z revolucijonarnim pozdravom in zaključen z revolucij onarnim sklepnim govorom svojega predsednika Sin-gerja. To je tudi edino, kar je ostalo od stare revolucijonarne romantike socijalno-de-mokratiške. Vsebina, jedro predlogov, govorov in sklepov, da-si imajo radikalno navlako, dokazujejo stremljenje po pozitivni politiki. Krivo bi sodil, kdor bi menil, da je re-vizijonistična frakcija slaba in da ogromna veČina socijalistov je še ortodoksna. Oficijelno morda je to res. Ali revizijonizem je smer, ki je zapustila svoje sledi pri vsem socijalizmu ; revizij onisti predstavljajo le desno krilo. Tudi oni, ki so pred malo leti odklanjali revizijonizem, plovejo danes — hočeš, nočeš, — v njegovih vodah. Ako je Btari Bebel izrekel svoj confiteor: da delovanje socijalizma ne stremi po revoluciji, ampak po zboljšanju gospodarskih, političnih in socijalnih naprav meščanstva, — je povedal s tem menda več nego dovolj. In isto naziranje je delil ves shod, kakor to posebno dokazuje sklep glede vprašanja o generalnem štrajku, ko je dal prav mnenja avstrijskega referenta Beera, da „splošni štrajk ne more biti pripoznan kakor bojno sredstvo". Celo v antimilitarizmu je oči viden mogočen vpliv revizijonizma. Način, kakor je bil Hervč s svojo radikalno teorijo o brezdomo-vinstvu odpravljen in dokonča zasmehovan rednost najelementarnejši faktor človeške kulture in da doseženje narodne emancipacije je conditio sine qua non — vsakega razvoja, in sicer tako, da brez narodne svobode ni misliti na dosego drugih idealov. In treba pomisliti, da govori Bebel kakor člen velikega, politično samostojnega naroda. Kako bi torej isti Bebel govoril še le o bistvu narodnosti, ako bi bil pripadnik malega, politično in narodno teptanega naroda?!! Slovenski bocija-listi na dobro razmišljajo o tem in videli bodo, kako so zlezli na krivo pot. Potem bodo lahko umeli tudi to, zakaj je morala navstati narodna delavska organizacija, ki je — po sicer malo obstareli Heglovi dija-lektiki - negacija nasproti slovenskemu socijalizmu, ki ne zna ceniti narodnega momenta in mehanično doktrinizira o nacijonalizmu. A razvoj ee vrši potom negacije od negacije. In spregovoril je tudi Jaures, tudi 3in velikega naroda, ter rekel: „Narodnost je posoda ljudskega duha in napredka, in slabo bi bilo za proletarijat, ako bi bile razbite te dragocene svetinje ljudske kulture.* Ravno tako Vollmar : „Ni res, da nimamo domovine. Ljubezen do vsega človečanstva nas ne more ovirati, da ne bi bili d ob ri Nemci. Da-3i priznavamo skupne kulturne interese ljudstva in obsojamo vzajemno šun tanje narodov proti sebi in se borimo proti temu, ne pripoznava-mo utopije, daje želeti, da bi narodi nehali biti in da bi nastala brezlična zmes narodov. Mi sicer zasmehujemo kariko-vano narodno idejo, ali ravno tako nočemo biti nasprotnikom karikatura mednarost i," Vse to dokazuje, da se socijalna demokracija pomika na stališče praktične politike, zamenjevaje svoj revolučni romantizem z evolučnim programom, posebno pa, da od negacije narodnega momenta prehaja na spoznavanje ogromnega pomena tega prvega fak-toija razvoja Človeške kulture. Ali od Stuttgarta do ... . Trsta je dolga pot! Maj pouka - „Slovencu". (Dopis iz Istre.) „Slovenec" je priobčil minole srede članek pod naslovom „Nekaj pouka poslancu Mandiću". katerega poslednjega obsiplje z vsemi možnimi zatožbami in očitanji. Očita mu, v glavnem, da je zaradi osebe Hribarjeve razdrl edinost jugoslovanske delegacije, da si ni upal povedati volilcem čiste resnice itd. Na vsa ta očitanja ne bi trebalo odgovarjati več, ker o stvari se je že toliko govorilo in pisalo, da je jasna popolnoma za vsakogar, ki hoče jasno gledati in je blage — narodne volje. Ž njimi pa, ki namenoma in iz nizkotnih sebičnih namenov načelno zatemnevajo resnico, je Škoda za vsako besedo. Le radi slovenske javnosti bodi pribito še enkrat: ne Mandić in tovariši, ampak „Slovenčevi" pristaši so razbili edinost jugoslovanske delegacije edino le radi osebe Hribarjeve ! Mi moremo trditi z absolutno gotovostjo, da bi bili Šusteršič in družba vsprejeli v klub ne le dra. Rvbara, ampak tudi Štrekelja, Ježovnika in Robleka, ako bi se bilo izključilo Hribarja!! Dejstvo stoji torej, da so „Slovenčevci" edino radi osebe Hribarjeve razbili jedinstvo naše delegacije in da so torej oni sami zagrešili naroden zločin, ki bi ga hoteli sedaj naprtiti Mandiću in tovarišem! Če si upa „Slovenec" oporekati temu faktu, potem pomenja to, da je pripravljen zatajiti tudi Boga v nebesih!! A da „Slovenec" sam dobro čuti, da brani stvar, ki se jednostavno braniti ne da, izhaja jasno iz dejstva, v kaki zadregi je se svojimi poskusi, da bi opravičil postopanje svojih somišljenikov-po- kar je po prespanem mačku docela pozabil... s tem in sfičnimi pojavi svoje narodnosti je storil vse, kar treba vsakemu uzor-rodoljubu pokloniti na žrtvenik svoje slovenske domovine. Za vse drugo, za više ideje, za splošno narodno probujo, za ideale, katerim treba vprašanja izraženi nazori generalisimov soči-Ssamo na sebi je nelojalno"in "nehonetno, da'vdahniti tudi oživljajočo du!o, oživeti agilno dokazuje, doje socijalna demokracija ravno slancev ob vprašanju skupnega kluba. To iz-preko nacijonalizma prišla k razumnemu pre-!haja iz okoinosti, da jih hoče opravičevati s sojevanju militarizma. Radi tega se je na stvarmi in dogodki ki so se pozneje vršili! Stuttgarskem shodu jako mnogo govorilo o j Sklicuje se namreč na članke, ki jih je nacijonalizmu in domovinstvu. Glede tega1 „Slovenski Narod" pozneje prinašal. Ze to „Slovenec" proglaša^Hribarja odgovornim za to, kar „Slovenski Narod" piše in da s tistim mirnim in samosvestnim čelom, ki je ima svečenik, ko uči božjo resnico v hramu božjem, zatrja nekaj, kar je nasprotno resnici, da je namreč „Slovenski Narod" glasilo Hribarjevo. Ves svet — in „Slovenec" tudi — ve, da to ni res. Pa saj izhaja to iz istega članka, v katerem „Slovenec" trdi, da je „Slovenski Narod" glasilo Hribarjevo. „Slovenec" se sklicuje na članek, ki ga je prinesel „Slov. Narod" še le pred par dnevi, torej davno potem, ko so se pogajanja za skupen klub razbila. V tem članku je rečeno med drugim: „Trinajst let je tega, kar se je prvikrat poskusilo ustvariti nekaj takega. Takrat se je namreč vrši! prvi shod zaupnikov vseh narodnih strank na Slovenskem v Ljubljani. Prišli so zastopniki iz vseh dežel, a stvar se vendar ni obnesla, kajti ni bilo enotnosti v načelih, zbrani so bili zastopniki različnih naziranj, tako klerikalci in liberalci, in to je krivo, da tisti shod ni rodil pričakovanega sadu. Sacrifizio deli' intelletto, ki so ga takrat storili liberalci, je bil brez koristi — klerikalci so kmalu pokazali ustvarjeni organizaciji hrbet in šli v klerikalni tabor." K temu pripominja „Slovenec" : „Tega liberalci več nečejo, ampak odločno obsojajo, da so tedaj podpisali krščansko podlago kot „sacrifizio deli' intelletto", obsojajo torej to, kar je tudi Hribar naredil na Dunaju." Ali ste čuli, ljudje božji ?! „Slovenski Narod" obsoja to, kar je Hribar naredil na Dunaju in vendar je Hribar odgovoren za to, kar piše r Slovenski Narod'' !!! Tu se nehuje že vse ! Nehuje se lojalnost, nehuje se doslednost, nehuje se resnost in ostajata le — zloba in neverjeten cinizem, kakoršen je možen le pri ljudeh, ki so izgubili sleherni smisel za interes narodne skupnosti, ki nimajo nikakega rodoljubnega čuta več, ki jih vodi le slepa strast, ki prižigajo vse svoje sveče le na oltarju strankarske koristi in sebičnosti in ki se zanašajo pri tem le na slepo vero in popolno desorijentacijo svoje po suženjsko udane publike. Eno resnico pa je vendar povedal „Slovenec" v svojem članku, naperjenem proti profesorju Mandiću : podal je namreč sijajen dokaz za svojo lastno trditev, da se „slaba stvar ne da dobro zagovarjati!!" Poslanca Mandica ugled pa je po tem zlobnem in lažnjivem napadu v „Slovencu" le narastel pred vsemi rodoljubi, ki pošteno mislijo z delom za bodočnost nas Jugoslovanov v monarhiji. Možem, kakoršen je Mandić, ne morejo škodovati taki napadi, ker naše oči gledajo nekoliko bistreje v svet, nego morda na Kranjskem. Zato znamo tudi primerno ceniti — resnične nagibe takim napadom ter ostajamo zvesti zastopnikom našim in idejam in ciljem, po katerih streme. To bodi povedano „Slovencu" v pouk ! ! Jfaša moraš biti ^drija! (Dopis iz Kranjske.) Leta dolgih vekov so na naši slovenski zemlji stale zapuščene naše ponosite slovenske planine in domače gore. Jokale so neštetih trdih, svitlih solz. Pošiljale so nam jih v milijardih drobnih kapljic po žuborečih studencih, po šumečih potokih, po derečih valovih rek, milo proseč: Slovenec čuvaj svojo slovensko zemljol — Zastonj! S strmih vrhov razoranih pečin nizdoli, po temnih lesovih tja doli v meglene ravani so bučali viharji, Slovenec, kviško duh3... orožje v nam... otmi nas, in sebe in svojo rodno grudo pred tujimi sovragi! Tako so bučali viharji nizdoli s Btrmih pečin... Ali zastonj. Kaj je bilo Kranjcem mari za svoje prelepe planine, kaj mari za divne kraje bogate bohotnih krasot! Da je šel na zabavo v čitalnična društva, kjer je se Slovenci govoril — nemško; da je semtertja vrgel kako desetico za kakovo narodno društvo, ki je je potem javno kritikoval, češ, kaj pa je tebe treba bilo ; da se je brigal le za svoj žep, svoj želodec, svojo bodočnost; da se je tuintam spozabil ter zavpil: Zivio !, polnih čašah rujnega vinca v na široko in globoktf reševal svareči srce, roke, m roteči: kviško pridi k slavo in svojo zavoljo drugih ali da je pri praznih frazah domovino, na daso8e ▼ res- Razno. Na Dunaju so se pojavile koze. gibajoče se telo potom realnih dejanj, ni brez podlage, marveč, da dela in žrtev, za vse to in za vse s tem niči vršila pogajanja ter da je Obolelo je mnogo oseb. — Pri Contrasu spojeno, mu ni bilo nikdar nič mari. Kaj še uresničenje tega načrta odvisno blizo Bordeauxa sta trčila skupaj ekspresni in le za prirodno krasoto planin, in idile ljubko- od položaja ob otvoritvi p a r 1 a- tovorni vlak. Deset 03eb je ostalo mrtvih, romantičnih krajev, le uro hod:i odda Ijene od njega. Sreča le, da je tudi med Slovenci na Kranjskem še častnih izjem, drugače bi že davno šli vsi skupaj rakom žvižgat. In da je vsaj nedavno Še res bilo tako, o tem spričujejo korak za korakom, kamor stopaš, kamor greš po naši Kranjski. Je ni skoraj planine, ne zakotne vasice, kjer ne srečuješ samo nemško „kulturo1*. Nemške koče, nemški kažipoti, nemški hoteli, gostilne, nemško gostilniško osobje, nemške naprave in napisi... izkratka, če že ni vse, vsaj povsodi nekaj je nemškega. Ni treba iti na Nemško, poglejte si le Bosedne dežele, kjer se šopiri oholo nemčurstvo! Poglejte okrog sebe, kje najdete le količkaj, kar bi značilo: to je slovensko! Kdo je kri/ teh razmer, smo večinoma že kar mimogrede razodeli. Nemcev samih ne zadevlje krivda. Poorali in poobdelali so doma že zdavno svoje puste ledine ; postalo jim je dolg čas, in prišli so si ogledat kako pa kaj pri nas. Moralo se jim je vse, kar so spotoma zazrli, že jako ugajati, kakor paglavcem, ki poželjivo škilijo na sosedov vrt po zrelem okusnem sadju. Kmalu opažajo, da je na tuji lastnini nekoliko krasti (če treba) tuđi večega greha vredno. Vrt lep, sadje na njem še lepše, oni pa, ki bi ga imeli čuvati, spe zraven nebrižno spanje. Brez skrbi skačejo tujinci drug za drugim na naš vrt... Sprva le malo, pozneje že več in naposled se polaščajo vsega. Gospodar pa, Če se je vendar le probudil med tem, namesto da bi paglavce z bičem napodil čez plot, se jim klanja in priklanja v hlapčevski ponižnosti iz same hvaležnosti, da so ga tuji paglavci pošteno in do cela okrali. Nekoliko drastičen, ali če hočete imeti, tudi nekoliko otročji je ta primer v soraz-meiju z resnobo našega predmeta, ampak je ravno zato popolnoma pristen original naših razmer. Pa kažejo danes, češ, poglejte tu naše slovenske koče, naše slovenske naprave na naših slovenskih tleh ! Dovolj smo storili za na3 in naše skromne razmere ! Smešno! Ne, ».smo*1 storili, le „so" storili, smete reči. Kajti, ko bi Slovenci danes smeli z mirno vestjo poreči: to smo storili mi to je delo u a s vseh, potem — dobro si zapomnite to vi narodni mlačneži — bi mogli danes s ponosom vsklikati našim zanamcem in tujcem : „Glejte, vse to na slovenski zemlji je naše delo, naših žrtev blagoslov ! Ne ena nemška koča ne stoji na naših slovenskih planinah, ne ena nemška naprava na naših slovenskih nižinah ! Kje v deželi Nemcev sme Slovenec pokazati: to je naše delo ? Nikjer, nikjer I Ali da preidemo na naš prvotni tir nazaj, kako je z našim slovanskim Primorjem. kako z našo Adrijo ? Ne gledamo-li tudi tam iste slike, istih vzrokov, iste krivde, kakor pri nas na Kranjskem ?! Mari se ni tudi že tam na slovanskem jugu Nemec polastil najlepšega bisera, avstrijske Rivijere ? ! Mari ne steguje uprav sedaj zopet svoje pohlepne kremplje po naši lasti ? ! Da ! Le ! vprašajte novo nemško društvo „Adrija čemu se je ustanovila kakor sekcija m e n t a. ; dvajset pa ranjenih. — V tovarni za dinamit --iv Sobrante (Južna Kalifornija) je eksplodiral Drobne politične vesti. dinamit, sedem oseb je bilo ubitih, 130 pa Pomnožite v severoameriške ranjenih. — Na Japonskem je visoka plima flote. „Magdeburger Zeitung" poroča iz napravila ogromne škode. — Pri Quebeku v New-Jorka : Predsednik Roosevelt je dal pred- , Kanadi se je 2rušil del novega mosta. Uto-ložiti kongresu zakonski načrt o nujni po- nilo je v reki 90 oseb. množitvi flote. Zato zahteva kredit 100 milijonov dolarjev. Knez otoka Samosa odstavljen. Iz Carigrada poročajo, da je bil knez otoka Samosa Konstantin Karatheodori odstav-1 danes Prva številka novega hrvatskega dnev-Ijen radi separatističnih spletk. Na njegovo • Ulka> & izhaja v Trstu in se tiska v naši mesto je ministerstvo predlagalo P. Georgia- j tiskarni.^ Program in tendencija sta mu ob-desa, predsednika najvišega sodišča. veim. „Balkan". Pod tem naslovom je izšla sežena že v naslovu: list hoče propagirati narodne, politične in gospodarske interese vsega slovanskega juga. Vendar je v prvi rodni Listyu iz dobro obveščene strani), na ^ namenjen Istri Dalmaciji in Bosni. Da ,rr __i bo list svojo nalogo tudi res častno in vspešno Deželni zbori češki, moravski in šlezijski bodo sklicani, (kakor poročajo „Na- dan 17. septembra. vršil, za to nam je porok ime prof. M a t k a Naučni minister hoče ods t O"1 M a n d i ć a, ki je lastnik in izdajatelj lista, piti. Z Dunaja poročajo, daje naučni mi-jPrva številka se kaj lepo reprezentira: ima nister na svo]i avdijenci pn cesarju v Išlu^)0gat0j zanimivo in mnogovrstno vsebino, zopet podal ostavko, ki je pa cesar m hotel j Izlasd opozarjamo tudi na podlistek, ki pri-V8prejeti. j naga jepQ istrsko pravljico znanega hrvatskega Pašić na Dunaju. Iz Marijinih vari ' pesnika Vladimirja Nazorja. poročajo : Srbski ministerski predsednik Pašić j Novemu tovarišu, o katerem smo uver-se na svojem povratku v Beligrad ustavi na jeni, da nam bo zvesto stal ob strani v naših Dunaju, kjer se bo posvetoval z ministrom za vnanje stvari baronom Aehrenthalom. V srbskih krogih se nadejajo, da se .morda sedaj posreči, da se sklene povoljna pogodba med Avstro-Ogrsko in Srbijo. 50- letnica službovanja. Danes slavijo petdesetletnico službovanja trije avstrijski generali in sicer: generalni inšpektor topništva Evgen baron Albori, cesarjev generalni adjutant general konjeništva grof Paar, in generalni inšpektor ženijskih čet grof Geldein Egmont. Tedenski pregled po domačem in tujem svetu. Avstr ja. T r s t. V nedeljo je bila v „Narodnem domu" pri sv. Ivanu slovesno razvita zastava pevskega društva „Ilirija" od sv. Jakoba. Na jutrajšnjem sprevodu od južnega kolodvora, odkoder so bili v sprevodu odvedeni došli gostje iz Ljubljane, je prišlo v ulici Madonnina do spopada z neko bando takozvanih Mazzinijancev, ki so hoteli sprevod razbiti. Popoludanski sprevod od sv. Jakoba do sv. Ivana, v katerem je bilo deset zastav raznih društev, se je vršil mirno. Vsled omenjenega spopada je policija prepovedala „Delavskemu podpornemu društvu14, da ne sme danes povodom 25-letnice blagoslova svoje zastave prirediti sprevoda po mestu z razvitimi zastavami. Društvo je vsled te prepovedi vso slavnost odpovedalo. Dalmacija. Dr. Pero Čingrija, prvak dalmatinski in eden izmed stare garde prepo-roditeljev Dalmacije je praznoval sedemdesetletnico svojega rojstva. — Dalmatinski deželni zbor je sklican na 9. sept. t. 1. Tittoni v IŠlu. V nedeljo jo cesar ' jvsprejel v avdijenci italijanskega ministra za ----~r------. , "7";: uot13^ unanje stvari Tittonija, ki je z baronom skega avstrijskega planinskega društva ? ! Z ; AehrJenthalom dospel tjakaj iz Semeringa. V odkritim vizirjem hite tja doli na nase slo-, deljek zjlltraj se je Tittoni odpeljal v vansko Primorje, „kar je nemško planinsko j gol Ja(L L župan dr. Lueger se j« « društvo za planine na kranjskem, to je nova ; 3rjkSgna kjer je £ival več tedSov, vrnil sekcija „Adne za slovansko Primorje na'- > o o . jugu." To je novo geslo, nova parola prodi- raj očega navala Nemcev. Naše protigeslo, veljavno za vsacega Slovana pa mora biti: Vsi na krov bratje, vsi na pomoč našim bratom ob obalih sinje Adrije! Kakor je vrlo „Slovensko planinsko društvo" na Dunaj. — Namestnikom za Tirolsko in Pre-darelsko je imenovan dosedanji voditelj na-mestništva v Iuomostu Marko baron Spie-geifeld. Ogrska. V Belenvesu se je v ponedeljek vršila državnozborska dopolnilna volitev. Po hudem volilnem boju je bil izvoljen poslan-. . . . z ne- cem Rornim Lukaciu z 792 glasovi večine, ustraseno požrtvovalnostjo zmagonosno pro- kandidat stranke neodvisnosti je ostal v manj- borbah za naše narodno in gospodarsko osamo-svojenje, želimo najlepših vspehov. Nesramne klevete na škodo našega ljudstva sploh in naših narodnih delavcev še posebej je prinesel predvčerajšnji „Lavo-ratore". Kaj tako nesramnega nismo še z lepa čitali in socijalisti, ki tako pišejo v našem Trstu, kjer je slovenski element tako mnogoštevilen faktor, da se ga ne more prezirati, nam postajajo bolj in bolj psihologična zagonetka. S stališča koristi naše stranke ne bi imeli nič proti temu, če scdriigi delajo in govore vse možno, kar jih mora pri našem ljudstvu do cela omraziti. „Lavoratore" slika naše ljudi kakor prave razbojnike, ki da jim je bilo ob zadnjih volitvah v svrho teroriziranja orožje — kozarci po žepih, ter da so bili vedno pripravljeni na kako — pobojstvo. Iz I. okraja nam poročajo, da je ta članek v „Lavoratoru" vzbudil med laškimi socijalisti v Trstu in v Miljah veliko radost, med narodnimi delavci pa neopisno ogorčenje ! ! Čut srama pa se mora polastiti vsega našega življa, da je mogla slovenska mati poroditi sinu, ki tako sramoti pred tujim svetom svoje lastne rojake, svoje brate. In-famni članek v „Lavoratoru" je namreč narekoval slovenski sodrug, okoličan, sin našega Kontovelja — sodrug Regent. Vprašanje nam sili v pero : ali res vsi slovenski sodrugi o dobru jejo tako sramo-tenje lastnega naroda?! Ogromen protest proti naši slav nosti minole nedelje so sinoči priredili vžaljeni italijanski liberalci, ki jim je naloga, da predstavi ajo in branijo italijanstvo Trsta. „Associazione Patria" je bila sklicala za sinoči shod, ki naj bi imel značaj protesta proti slavnosti, ki smo jo mi priredili minole nedelje, proti našemu sprevodu, proti našim trobojnicam. „II Piccolo" in „L'Indipendente" sta včeraj pisala, da vse, kar italijansko leze in gre, mora priti na ta shod, da bo protest energičen. „ L Indipendente" je zaključeval to svojo notico nastopno ■ „Preživa je v vseh ogorčenost radi nedeljskih dogodkov in prevelika je v vseh želja dati tej ogorčenosti izraza potom energičnega protesta, da bi se moglo misliti, da bi drevi kdo manjkal vabilu „Patrie*. Po tem toplem apelu seveda ni mogel manjkati nihče—ki se je radi naše slavnosti čutil ogorčenega. V s i, ki so bili radi našega nastopa ogorčeni, so se odzvali vabilu „Patrie" ; vsi, ki so bili ogorčeni in vžaljeni radi nastopa naših trobojnše, vsi diralo proti novim navalom svojih sovragov J*; Y ""^J" ti s j prišli na ta shod. In prišlo jih je na- na slovenski zemlji, tako je njega in nas vseh T ; i-u i * i-i * ani ^ lfQQa | ravnost ogromno število - celih 80 (reci sveta dolžnost, da tudi ta novi naval na naše JT* I osemdeset) njih, mej katerimi je bilo 20 SfilTC*f™?"5^1^!.®®-^"1! Mazzinijancev, in sicer enih 20, ki so minolo nedeljo v ulici della Madonnina dobili toliko, slovansko Primorje krepko odbijemo, dokler štrajk°ker je lici^a izgn£ia°tajnika* socija- še ni prepozno. - V to svrho zaključujemo ^^ straJnkePSarderja? ki je delavce neke to razpravo z bojnim klicem: Nasa moraš toyarne š5uval na žtrajk. JGeneralni strajU biti Adrija! In ob jednem zakličemo s • ponearegjit J J pesnikom, katerega je gospod dr. Rybaf na J 1 ] zabavi v Boljuncu z dne 24. septembra 1905 Bolgarija. Bolgarski knez Ferdinand je citiral v slično svrho : „Ne bo nas več tujčin teptal. Ne tlačil nas krvavo; Naš rod bo tu gospodoval. Naš jezik, naše pravo ! Pod streho našo tuji rod Naj gost nam bo, a ne gospod, Mi tu smo gospodarji In Bog in naši carji!.... Zagorski. 28. t. m. slovesno praznoval 20-letnico vladanja. Izmed vladarjev so mu med drugimi čestitali avstrijski cesar, ruski car, srbski in romunski kralj in črnogorski knez. Nemčija. V nedeljo je bil v Wiirzburgu ! otvorjen 52. glavni shod nemških katolikov. Shoda se je vdeležil tudi ljubljanski škof dr. Jeglič. Italija. Italijanski kralj je na svojem gradu Racconigi vsprejel 27. t. m. japonskega admirala in II častnikov. Anglija. Na Irskem je bil aretiran Člen : parlamenta Farrel in 40 drugih oseb. V več i grofijah so se pojavili nemiri. — Angleški Iz Zagreba poročajo, da dr. Medakovič parlament je bil s prestolnica govorom od-skliče prve dni meseca septembra konferenco godjen. Iz Hrvatske. Konferenca koalicije. hrvatsko-srbske koalicije. Vprašanje o jugoslovanskem ministra. Maroko. Razburjenost proti inozemcem med maroškim prebivalstvom narašča. Vsi inozemci so že zapustili Fez, mnogo jih je odpotovalo tudi že iz Tangerja. V južnih pokrajinah Maroka je bil proglašen sultanom Iz Prage javljajo: Nasproti izjavi posl. | Mulej Hafid, brat sultanov. Francozi odpo-dra. Susteršiča, češ, da je vest o imenovanju šiljajo vedno nove čete t Maroko. Dne 28. lugoslovanskega ministra rojaka le izmiSljo-1 avg. se je vršil blizo Casablanke hud boj trna, izjavlja glasilo dr. Kramafa, da ta vest med Marokanci in Francozi. da imajo skoraj re3 pravico — protestirati. In brez šale : Iz popolnoma verodostojnega, neovržnega vira smo doznali, da se je tega protestnega shoda vdeležilo 80 njih. Torej italijanstvo Trsta, ki se je čutilo vža Ijeno in ogorčeno radi našega nastopa minole nedelje, obstoja iz celih 80 ljudij ! Moč dlani in uma, ki združena in z narodnim čutom spojena obeta prebraziti lice sveta našla je odprto pot tudi med naše slovensko delavstvo. Zastonj je vse upiranje od strani dosedaj vladajočih klik in strank, ki so slonele na krivičnem razmerju med ubožnimi podvrženimi narodi in njihovim delavstvom na eni, a na plavokrvnem izsesa-valnim elementom raznih grofov, knezov in drugih privilegiranih stanov, stekaj očih se v naročju velikih in slavnih narodov, na drugi strani. Delavec, ki je hotel imeti dela in kruha za-se in svojo ljubljeno deco, moral je često zatajiti svojo notranjost pred tujcem-delodajalcem, čeprav s skrajnim srdom v svojem narodno čutečem srcu. Toda časi se spreminjajo. Dejstva, k: so imela pred dvemi ali tremi desetletji svoj „raison d' etre", so če-stokrat in v neštetih slučajih po napredku ma3 ljudstva in po razvoju dosedaj uničeva-nih narodov, oropana svojega cilja, ker si ga je znalo izvojevati človeštvo samo brez raznih političnih špekulantov provokaterjev. Ne pravimo, da razni problemi, na vstal i v minolem stoletju, ni30 imeli jedra. Kaj še. Dokazovati kaj takega bi značilo sejati posevke, iz katerih ne pride več moke ; reči pak treba, da osnovatelji vseh teh problemov ki danes padajo iz politične aktualnosti, niso imeli pred seboj druzega nego načrt, ki pa često izgublja vso svojo vrednost, ako gj. mojster, ki ga je sestavil, ne izroča dobremu delavstvu, da ga izvede, realizuje. Izlasti dandanes največ imenovana internacionalna delavska politika sloni na samih načrtih, neimajoča delavcev, ki bi te načrte : spravili v delo in jih tudi realizovali. Tako vidimo, da so voditelji teh zavedenih mas ; zvečine ljudje, ki so morda čitali Marxove spise, in postajajo govorniki (brez prakse in brez teorije), a delavstvo jim, žal, sledi ne imajoče dovolj razsodnosti, ker mu je današnji družabni red ne more dati. Toda to je že dosti, ako je kdo ostal pri agitacijski karijeri, navadno tak človek začenja brcati krog sebe (čitaj „Lavoratore" od petka) ter si s tem dela reklamo mučeništva in si pripravlja karijero bodočnosti — mandat. Volilna agitacija zadnjih državnozborskih volitev je pokazala v Primorju, žal, same take resultate. Naše narodno delavstvo pa, lahko kažo na svoje prvoboritelje — mučenike, ki so izgubili karijero, da, celo eksistenco jim je požrl moloh germanstva in italijanstva, da ne omenjamo barbarskega Madjara, ki satrapira naše brate Hrvate, Slovake in Srbe. Kakor so ti možje znali boriti se za politično moč svojega naroda, tako in še bolj se bodo zavzemali za gospodarsko dobro našega delavstva, ki je, ako hočemo govoriti odkrito, sestaven del našega naroda, izlasti v Primorju. Mi vemo, da socijalni demokraciji prede huda, pak smo lahko veseli, da so se našli možje, ki hočejo dati našemu narodnemu delavstvu svojo domačo streho. Internacijonalizemje padel. Te dni so ga pokopali sami socijalni demokratje v Stuttgartu. Nobena moč še ni udušila narodnostne ideje, ne religija, ne liberalizem, ne separatizem ne indiferentizem, a sedaj še ta orjaško razviti socijalni demokratizem pada iz svoje smeri ravno na tem kočljivem vprašanju. Slovenski delavci torej lahko razvidijo, da mu je edino v narodni družbi, v celoti, katere glavni sestavni del je ravno on, radi svoje orjaške razvitosti, možno doseči vse stavljene si cilje za bodočnost. Danes je torej dan, ko naša „Narodna delavska organizacija" nastopi prvič v javnosti. Djlžnost vsakega narodno zavedajočega se slovenskega delavca je torej, da se gotovo udeleži današnjega javnega shoda pti sv. Ivanu. Shod se prične ob 5. uri pop. v prostorih Narodnega doma. Slovenski delavci, na svidenje ! O m e g a. Slovenci! Slovani! Pišejo nam : Udarec, ki so nam ga zadali naši sovražniki s posredovanjem politične oblasti s tem, da ; o nam zabranili javni obhod po tržaških ulicah, je hudo zadel nas vseh in nas užalil. Nam, li smo tu domačini, nam, ki plačujemo tu denarne in krvne davke in nosimo vsa državna in občinska bremena — nam se je vzkrati'a svoboda javnega nastopanja — dočim se je pred malo dnevi dovolilo, da so so po tržaških ulicah šopirili razni Kalabreži z italijansko trikoloro ! Ta atentat na našo svobodo vpije po odporu in mi bi ne bili vredni, da živimo, ko bi ta udarec ne parirali in zahtevali zadoščenja. Mi nismo žalili nikogar ; zato najodločneje protestujemo proti drakoničnemu nastopu oblasti. Da je^ morda tu pa tam kak naš človek zavpil „Živel naš Trst!"* ni po našem mnenju nič večje žaljenje, nego je v vsklikih „Evviva Trieste italiana „Evviva V Italia"* itd. Socijalisti in redarstvo se niso zganili proti lahonskim vsklikom — ker smo mi molčali. Molčali pa smo, ker smo svobodomiselni, ker smo kakor taki puščali, da vsakdo lahko izraža javno svoja čutstva in pa ker smo radevolje prepuščali brigo za javni red, v to poklicanim oblast vam. Taki smo bili do sedaj in taki bi bili tudi v bodoče, da nas niso dogodki zadnjih dtiij poučili, da svoboda velja le za raznovrstne Lahone — med tem ko se nas enostavno stavlja v vrsto manje vrednih! Cesar pa nismo storili do sedaj, storimo sigurno v bodoče ! Zato, možje in Žene, Slovenci, Slovani vsi v našo narodno organizacijo. Ta mora postati najmogočnejša naša trdnjava, iz katere bomo mogli kljubovati vsem raznovrstnim sovražnikom ! K slavnosti „Ilirije". Opozarja se nas, da je bilo med društvi, ki so sodelovala na slavnosti razvitja zastave društva „Ilirija", in častno zastopano tudi „Tržaško podporno in bralno društvo*4 ter da je podpredsednik g. Josip Rože na činu zabijanja žebljev izrekel voščilo: „Zastava, razvij se sovragu na strah in Slovanom v ponos \u Od dotične strani se nas povprašuje tudi po vzroku, radi katerega smo to društvo prezrli. Odgovarjamo : temu ni bilo ne vzroka, ne namena. Zgodilo se je, kakor se kaj lahko dogaja ob naglem sestavljanju velikih poročil z mnogimi imeni društev in oseb, da se nehote prezre, oziroma izpusti tega ali onega. Nadejamo se, da to pojasnilo zadovolji popolnoma. „Narodna delavska organizacija" razpisuje službo uradnika. Zahteva se poznavanje deželnih jezikov v besedi in pisavi in navedbo kavcije. Prošnje, preskrbljene s spričevali in označerjem zahtevanega plačila je vložiti do 15. septembra t. 1. med 4. in 8. i»ro zvečer pismenim potom v društvenem tradu št. 15, I. nad. Svojo udeležbo na II. nar. radikalnem shodu v Celju 5. — 8. septembra jp prijavilo že prav mnogo oseb. Kranjski dijaki prirede peš-izlet skozi Savinjsko dolino v Celje. Zberejo se 4. sept. zvečer v Dobu pri Domžalah, odkoder se odpeljejo z vozom drugo jutro zarano skozi Crni graben na VranBko. Stanovanja v Celju bodo brezplačna, dober obed in večerja poprečno po 60 stot. Kdor še ni priglasil svoje udeležbe naj to nemudoma stori na naslov : iur. Janko Les-ničar, Celje, Graben 3. — Po shodu bo ugodna prilika za izlete v prekrasne Savinjske planine.- Iz poštne stroke. Absolvirani pravnik dr. Julij B a r t o 1 i v Labinju je imenovan konceptnim praktikantom na c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu. C. kr. avstrijske državne železnice. Na progi We3eli—Mezimosti—Gornje Cerekwe med postajama Neuhaus — Jarešov ležeča osebna postajica Riedweis otvori se dne 15. avgusta 1907 za osebni in prtljažni promet. Vozovnice se izdajajo na postajici, prtljaga te odpravlja potom doplačila. Komična dogodbica. Te dni se je vi šila v nekem gorskem kraju komična dogodbica, ki naj bi se ne zgubila v pozab-nosti : Nekdo iz C. L. je kupil minolo soboto v S. kozo. Na potu domov se je vstavil v K., privezal kozo za ograjo in vstopil v gostilno ori Nemcu. Ker je napravil dobro kupčijo si ga je tudi privoščil toliko, da je bil — vesel. Tona v K. ima tej kozi zelo podobnega kozla. Tega so vzeli fantje, ga privezali mesto koze k ograji in odvedli kozo v hlev. Na to je prišel mož iz gostilne odvezal kozo (v resnici kozla) in ga odvedel domov t. j. v L. C. Prišedši domov ob mraku je naročil ženi, naj kozo pomolze, da je ne bo mleko tiščalo in da žival ne bo trpela po noči. — Žena, tudi vesela tega novega gospodarskega pridobitka, je hitela v hlev, da pomolze žival. Ali kako se je začudila, ko ji koza ne hoiula uati mlc-ka. Sla je k noži!; ki je bil žc v postelji, ter izlila nanj celo ploho psovk; očitala mu je da je pijanec in da v svoji pijanosti kupuje kozla mesto koze. Drugo jutro je moz vstal na vse zgodaj, navezal ko* z' t in ga odvedel nazaj v S. V. K. se je i: oral seveda zopet nekoliko vstaviti. Zopet je privezal kozo za ograjo, v gostilni pa je pripovedoval na dolgo in široko to njemu neu-mljivo dogodbo. Med tem časom mu pa zopet namenjali kozla s kozo. — Ko je mož gostilničarju natanko razložil svoj dogodek je edvezal kozo in jo odpeljal v S. Tam so se nm zopet čudili, kako to more biti, kakor je pripovedoval in dokazali so mu, da prodana žival je res koza in ne kozel s tem, da so jo v njegovi navzočnosti pomozli. Ko je mož videl mleko, se je zadri: Čakaj, čakaj prekleta baba, kadar pridem domov ti že pokažem m.... Čakali so ga sicer v K. zopet da bi še enkrat zamenjali kozla s kozo, ali možu se je mudilo in je tekel domov, ne da bi do seda; izvedel, kako se je vse to vršilo. Delavsko, obrtnijsko, konsumno in gospodarsko društvo "Jadran", registro-vana zadruga z om. poroštvom ul. S. Marco št. 17, dobro napreduje. Že v prvem letu obstanka, v letu največih troškov, je imelo to društvo okolo 1000 kron čistega dobička. Soleč po sedanjem delovanju društva bo za naprej še boljšega uspeha. Zal, da je društvo preveč pod tujim vplivom, tako, da niti svoje table ne sme razobesiti, kar društvu mnogo škoduje, ker mnogokateri ne ve, kje je društveni lokal. Zato bi bila dolžnost posebno naših pevskih društev, da bi to društvo večkrat obiskovala. Nadalje se odbor obrača do rodoljubne inteligence naše, naj se vpiše v društvo in pridruži našim vrlim delavcem, kateri jedini so sedaj zastopani v društvu. Skupnimi močmi bi lahko mnogo več štorih na narodno-gospodarskem polju, temveč, ker ima to društvo delokrog na vseh poliih gospodarstva. Deleži so po 30 kron. Vsa pojasnila, pravila in bilanco minolega leta se daje vsako sredo od 8. in pol do 10. ure zvečer v društvenih prostorih ter se tega dne vsprejemajo tudi novi člani. Društvena pisarna ie v ulici S. Marco št. 17, L nad. v sredini (nad krčmo). TRŽAŠKA MMJL KBONIKA. Neznani tatovi so predvčerajšnjim vlomi:' v stanovanje Štefana Efeuberga v Rojanu št 294 ter mu odnesli razne obleke, v skupni vrednosti 90 kron. — Istotako so neznani uzmoviči vlomili v stanovanje Antona Revelar.ta v ulici del-T Olmo Št. 4. Tu so pa ukradli 208 kron denarja in pa srebrno uro in srebrno verižico, v skupni vrednosti 30 kron. — Krčmar Fran Griinwalder, ki ima krčmo v ulici del Rivo št. 3, je prijavil včeraj prepoludne up. policiji, da mu je neznan tat v krčmi ukral hranilno knjižico, na katero je bilo vloženih 44 kron. Tat je pa v krčmi pustil svoj jopič. — 34-letnemu težaku Franu Tusetto, ki stanuje v ulici del Bosco št. 34, je pred- včerajšnjim popoludne neznan uzmovič v obrez- \ nem kopališču pri svetilniku ukral iz jopiče- j vega žepa novčarko, v kateri je imel 3 krone i drobiža. Loterijske številke izžrebane dne 31.) avgusta 1907: Trst 75 54 27 82 70. — Line 49 33 83 27 86. Smeinica. Zgodovinska. Francoskemu kralju Ljudevitu XV. je neki dvorjan nekoć predlagal, naj bi vstanovil nov davek, in sicer davek na razumnost. Dejal je : „Vsi bodo radi plačevali ta davek, ker nihče ne bo hotel biti smatran za brez-umneža — Kralj mu je pa odvrnil: „Ideja je dobra! Sprejmem ta predlog! Vi boste pa tega davka seveda prosti !" Koledar in vreme. Danes: Angelji varuhi ; Mladin ; Srnina. — Jutri : Ženon, mučenec; Tomi-drag; Vujana. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne -j- 30.5° Celzius. — Vreme včeraj: lepo. 2&S&OO0O0* NOVA iOGOO Društvene vesti in zabave. „Trgovsko izobraževalno društvo" ima danes ob 2. in pol uri popoludne važen shod, b kateremu so vabljeni vsi p. n. gg. člani. Ako kdo izmed članov po pomoti ni dobil vabila, prosimo, da oprosti in vseeno pride na shod. Darovi. V znak protesta. Ker je policija prepovedala današnjo manifestacijo tržaških Slovanov so podarili nadalje moški podr- družbe sv. Cirila in Metodija : po 2 K prof. M. Man-diČ, K. I.; po 1 K : J. Martelanc, A. Godnik, I. K., I. Tomažič, I. M., dr. Dolenc, ^Gregc-rič, Cividini; po 50 stot. : P. T., Šušmel, N. N. ; po 40 stot.: M. Turk, N. N.; M. Martelar.c 30 stot.; po 20 stot.: Tence, Prelc, (Jok, Macarol, Kumar, Škert, Gerlanc, Gregorovič, Včeraj zbranih K 38*— Danes „ . 14*20 Skupaj K 52 20 Rodoljubi, posnemajte ia primer, posebno danes! Vesti iz Goriške. Klesarska šola v Nabrežini. S 1. septembrom je začela klesarska šola v Nabrežini svoj pouk. To šolo posebno priporočamo prebivalcem revnega Krasa, ker je posebno za nje ustanovljena. Tukaj dobivajo revni pa pridni dečki celo denarno podporo. Stariši, saj vidite, da tarejo kmetijstvo razne nadloge ; dajte torej sinove pri kateremkoli kamnorskem mojstru izučiti v tem rokodelstvu, ki jim bo pozneje gotovo dobro došlo, če prav ostanejo na domu ; kajti po Krasu; je mnogo prav lepega stavbenega kamena ka- \ terega bodo v denar spravljali. Da pa dečki ne zamude šolskega pouka, treba je, da sto- ; pijo prav kmalu v rokodelstvo. Vesti iz Istre. V Lovrani je bil zopet izvoljen župa-1 nom Ferdinand Persich, ki je sedaj že v tretjič župan. Kakor znano, se občinski za-stop v Lovrani nahaja v lahonskih rokah. Vesti iz Štajerske. Nemški „Schulverein" je daroval iz zapuščine prof. dr. Lippea za nemško šolo v Slov. Bistrici 10.000 K, za nemško šolo v Velenju 10.000 K, za šole v Hrastniku, Brez-nem in drugod po Spodnjem Štajerskem pa 5000 K. Legar v Gradcu. Na legaiju so minoli teden obolele v Gradcu tri osebe, ena je pa došla v Gradec, bolna na lesarju. Vesti iz Kranjske. Vodovodi na Notranjskem. Letos je bilo na Notranjskem zgradjenih več vodovodov, tako v Petelinjah pri Št. Petru, Jasnem in Vrbovem, nadalje delajo obsežno kapnico na Plavini nad Vipavo itd. Preiskalo se bo tudi izvirke nad Knežakom, da se poveča reservoir itd. Kronanje Čudodelne podobe mate-| re božje na Brezjah. Danes se vrši na Brezjah na Gorenjskem kronanje čudodelne. podobe matere božje, ki se hrani v tamošnji romarski cerkvi. Kronanje izvrši ljubljanski knezoškof. Srbski učitelji v postojnski jami. V sredo je došlo 18 srbskih učiteljev in učiteljic v Postojno. — Ogledali so si postojnsko šolo in odšli potem v jamo. Obedovali so v Arkovi gostilni, kjer je gostom na čast zapel postojnski salonski kvartet nekoliko pesmi. Vesti iz Koroške. Cesarske vaje na Koroškem. V Be ljak se pripelje dne 2. septembra poveljnik tirolskega armadnega zbora, nadvojvoda Ev- (Dalje na deseti strani.) lurna trgovina 0 tu- in Inozemskim moškim blagom. JOSIP SPEHAR Trst, ulica S. CATER1NA itev. 9 (bivši trg Gadol*) febera FOhiŠtVa Pohištvo svetlo fn temno, spalne In jedilne sobe, divani, obešala, pisalne mize, železne postelje, slike zroala, stolice, popolno pohištvo za kuhinje in tudi posamezni komadi. Trst, via Chiozza 8 (Radeče table) VITTORIO DOPLICHER V Najnižje cene. i urar m zlatar Cesare Levi se je preselil na Korso 47, prvo nadst. Prodaja vse blaga z 15°'0 odbitkom kakor zlate, srebrne in kovinaste ure za moške in ženske, zlate prstane z garant, dijamanti, ulune, zapestnice, broehes itd. itd. SPECIJALITETA: Velika izbera prstanov iz novega zlata od 2 gld. naprej Sprejme popravljanje ur in druge zlatanine po zmernih cenah in z 2-letno garancijo. Nobena poštena konkurenca ne more nadkriliti nizkih cen znane tovarne obuvala v IB TRST, Copso šf. 27. Delniška družba s 102 podružnicami — 8000 delavcev — 2 lastni tovarni. Čevlji za moške po gold. 3-25, 3-50, 4-75, 6-25, pristni amerikanski gld. 7-50. Čevlji za ženske po gold. 3 —, 3-25, 3-40, 4*25, 5 _ 5-50, 6—, 7-50. Čevlji za otroke od gold. 1--naprej. Mm n K. RUPP. obleke (kostimi) angleške in francoske narejene po lilMielft Mstil ii carinil mi h vzorci! kakor tudi obleka za plese in poroke itd. te izdelujejo po meri. Zmerne cene. uL Vincenzo Bellini 13, II. nad. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez vsake bolečine v zobarskem kabinet« Br. ]. Čertnak t» §. Juscher TRST ulica d.lla Čašama štev. 13, II. naftt. V prodajalnici manufakturuega blaga L. G. Colombani ulica Vincenzo Bellin? 18 Ker je zimska doba kmalu kcL-!'„.ia. proda se cela zaloga blaga in fuštanja po nizkih cenah. Specijaliteta : bluze in obleke za gospe Manifakturna trgovina Arturo Modricky Trst. ulica Belvedere 32 Perkal od £0 kr. meter naprej ; zetir, rigadin, francozki saten za obleke, batist, dvotkanlna za žimnice, odeje, zavese, barvane, bele in zob-časte, na meter ali pripravljene, zagrinjala za okna, maje, srajce za moške in ženske, ovratnice, paei za moške in ženske, nogovice, korseti čipke in raznovrstne drobnarije. Corso 27 flnfonio Alberti izdelovanje in barvanje kožuhovine Trst, ulica Ponziana 656 Prevzema naročbe in vsako popravljanje Hrani čez poletje vsako vrst kožuhovine. Čisti in pere vsako vrst kožuhovine. Na zahtevo prihaja tudi na dom V prodajalnici Struckel S 3erilsch TRST, ulica Nuova (ogel S. Katarine) SE DOBE v VELIKI IZBERI preproge trliž, volnena in svilena roba, nogovice, maje, rokovice, kožuhovina, pregrinjala, spodnja ženska krila, mali predmeti in razni najmoderneji lišpi. Touarna pohištva DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. ZALOGA f Pi&zza - - % Bcs&rio št. i katalogi, NAČRTI IN proračuni na zahtevo. Najvepeineje sredatv« preti 1i DOBIVA SE V VSEH I^EKARNAB-■ in rotmul . - TEKOČINA GODINfi & g&ffeteašea steč* K 1*46 Iz Tzeto m bs oćpoJIKja cd i ah piirejena v Tata 2afc*U §**uu, kkarsa Jiataua ieUa SakU" p&j od lekarnarjev : S?. in 60*133, kkSTM l§eaS fzntte k prsU g*. ?sad oat^pe^e T Z. ph Mfd Ces. In kr. priv. Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt Popolnoma vplačana glavnica: 100 Bilijonov K Reeerve 42 milijonov K. TRŽAŠKA filijalka se ba>* vsemi bančnimi operacijami, z računi u bančen žiro in s tekočimi računi. HRANILNE ULOŽNE KNJIŽICE 8 3 VI* obrestmi in rentni davek na breme uvoda Pohrana in uprava vrednot. Zavarovanje vrednostnih papirjev proti Izgubam oa žrebanja. Kupo-prodaja vrednot, diviz in denarja. V prostorih zavoda s« izplačujejo na pogled flflenjiene vrednote italijanske banke (Banca d' Italia) in aioili-janske banke (Banco di Sicilia) Lorenzo Lasorte TRST, ulica Pondares št. 7 Prvi valjčni mlin (Zaloga moke I. vrste.) Vinka Majdič-a v KRANJU Edino zastopstvo za Trst. okolico, Istro in Dalmacijo jEOJSKS. HIFIIK & C°. TRST — uiica Squero nuovo št. II. Naznanjam slavnemu občinstvu, da odpreru v nedeljo i. septempra t. I. „Gostilno Kante" v ulici Giulia štev. 33 ter se priporočam za mnogobrojni obisk FRAN KANTE. TOVARNA TamarinSovega in maiinovega sirupa ! Giac Enrico Huber i I Trst (ulica S. Apollinare 4) Telef. 201 ! Pošiljatve prosto s parnikom ali železnico. Poštni zaboj (brutto 5 kg) tamarinda ali mu-linovca K 5 20. — PoStni zaboj vsakega J; posebej K 10'— poštnine in zavojnine proato. Prodaj aliiica koveegov in torb. Popravljanje vsakovrstnih potrebščin potovanja. D*~ CENE ZMI.BKE. XXK»HXXHKHKXKKKK Hermangiid Trocca JBarriera vecchia št. S ima veliko zalogo mrtvaških pre&matcvs za otroke in odrasčene. Venci m od porcelana in biserov vezanih z rae cieno žico. od umetnih cvetlic s tra ko vi in napisi. Siiie na ^□rcelanastlli ulosćali za sprnenile Najnižje konkurenčna cene. Zavod za komisije in zastopstva ?! se je preselil iz ulice S. Gaterina št. 1 v ponte delta fabbra št. 2, !i. n. Odprt je z 28. t. m, Skladišče GASPARiNi, Corso štev. 34 prodaja 65 kr. predpasniki 80 n ženske srajce 130 „ „ hlače 160 „ ženska spodnja krila 40 ,, ena peča čipk Vse po 175 kr. spodnje hlače za moške 150 „ srajce iz zefirja barvane 190 » t, is surove Žide za moške 170 „ rjuha z robom za eno osebo 130 „ beli prti z robezn. tovarniških cenah 21 Oblastveno varovano ! Vsako ponarejanje kaznivo! Edino pristen je ThierryjeV balzam L^Tz Zlo™ majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali velika specialna steklenica s pa- tentnim ^klopom Thierryjevo centifolijsko mazilo za vse, še tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3*60. Pošilja |ich oiEN] se samo p0 povzetju ali denar naprej. — Te dve domači zdravili ste kot U'tM^Si«« najboljši splošno znani in staroslavni. — Naslavlja naj se na lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. Prodaja na debelo pri: FRANCESCO MELL — TRST to hierr, i* Zaloga po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisoči izvirnih zahvalnih pisem zastonj in poštnine prosto FADDVAN FotografiCni eiprij gm ! ulica S. Sebastiano 6. SPECIJALITETA: KODAK plošče film, papir, kisline itd. Fotaafični atelje ulica Madonnina št. 31. SPECIJALITETA: Povečanja skupin, reprodukcije itd. itd. KONC.UBEMĆNE CENE. Krojačnica oiegtav Trst, Corso 11, II. n. Zadnji uzorci. Zmerne cene. Največa hitrost. Prva slovenska zaloga ii lovana pohištva AHDKEJ JUG, Trst ulica sv. Lucije št. 18 (za dež. sodiščem) Cene brez konkurence. Svoji k svojim! Svoji k svojim A. SEMI LIC Bogata izbes*a pohištva Trst, trg Belvedere štev. 3 Lastna delalnica, ul. Ruggero Manna V zalogi ima vsakovrstnega pohištva. Cene zmerne in posti ežba poštena in natančna. Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih == mineralnih vod ===== Angelo DeuetoK -- Trst ulica Acquedotto 22. — Tel. 1448 Zaloga jedilnega in finega namiznega olja. Angleško in ameriško mazilno olje za stroje. A. & T. Cosulich - Trst ulica GSioachmc Eosdm št. Najfineji likerji! SPECIJALITETA: Eckerf Edelraute. Izvrstni Krauterbitter. - Jagodni sok prve vrste C. kr. dvorni zalagatelj Albert Bckerf, Gradec štajerako V pekarni Valentin Cuccagna ulica Iffolino a vento št. 3 se dobi sveži kruh trikrat na dan. ZALOGA MOKE in prodaja vseli najboljših vrst biškotinov. Postrežba na dom. ^1/Soriičpa križ vseh vrst črne m OsUdUlbOt) KU£. barvane, vseh vrst: rumene in črne za čevljarje in sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečje kože črne in rumene (Bokskalb). Voščila naj^ bolje vrste za barvane čevlje. Naročbe za vse kraje dežele izvršuje točno in hitro GIACGS&O FREGNAH di S. Trst, ul. Caserma 11 [poleg kavarne Sociaie] ________.urar 11 * U''Ca ^uove ^ j rV, I Žepno ure najboljših tovarn ' Najnovejše stensko ure. Izbor ur za birmo in j za darila. Popravlja po ze!o nizkih cerah s mm I IR, Večkratno odlikovana prva in edina ii?arn? i v TRSTU artistična vlivanja mm Capagna Trg deHa Valle in sv. Ivan (Vrdela) TELEFON številka 1073 mehanik, elektrotehnik, avtorizovan) instalator za vodo, plin in električno razsvetljavo sprejema popravljanja kemičnih aparatov, motorjev, dinamo galvanoplastična rdkeiovanja itd. Velika izbera svetilk in razaiti potrelm. Prodajalnica: Trst, Barriera veccbia 24 Delalnica : Trst, ulica del Arsenale 2 Presno limite zlatarno in dragocenosti, oinščite delavnico zlatarna in Dragocenosti] Josip Pornpilio TRST, Corso št. 49 (nova palača) Našli bodete dragocenosti po takih cenah, da se ne bati konkurence. Ker se potrebuje zlato pri del", se kupi staro zlato o pravi vrednosti. Kupuje in menjava dragocenosti. Vsako v to svrho spadajoče ===== se takoj izvrši. === X5»«o©®ocei0i©»aooc Zaloga svežegamkuhanega masla iz hribov Kranjskih in Štajerskih ulica Caserma 13 IVAN SUBANj Sautos, St. {Siilvailor, Cuba, Porto-riceo, West India, Perl in Mocca razpošilja proti poštnemu povzetja v po5t-nih omotih najbolje in ceneje FRAN VERTOVEC trgovina jestvin TRST, ulica Caserma št. 14, TRST postrežba točna. xxxxxxx>ooococxxx CERKEV SV. DANIJELA 0 VOLČAH. (Zgodovinska črtica, spisal X.). Cerkev sv. Danijela na vclčanskem pokopališču je najstarejša v Soški dolini, obr- f njena na vzhod, kakor so le cerkve iz prvih caEOV krščanstva. Po njenem slogu in legi ravnali eo se tudi pri zidanju farne cerkve sv. Lenarta v Volčah, tolminske podružnice hv. Urha, farne cerkve v Tolminu ter cerkve na svetolucijskem pokopališču, katere so vse obrnjene proti vzhodu. VolČe so sploh že od nekdaj najznamenitejša točka vse soške doline, ker se je tam do zidanja bosinjske železnice osredotočeval ves promet. Tudi pokopališče v Volčah je najstarejše vse okolice; v prejšnjih časih nosili so tje pokopavat mrliče iz najoddalje-nejših krajev Soške doline in njenih postranskih dolin, še celo iz Cerknega, ker drugih pokopališč ni bilo nikjer. Neko ustmeno sporočilo trdi, da je bila r-erkev sv. Danijela v davno minolih časih dvorna cerkev goriških grofov; zob stoletij jo je mnogo spremenil: če je bila tudi le primitivna, se še sedaj lahko opaža, da je ;ipsidno skončala (Apsisabschluss). Na nje razpad vplivalo je, kakor na vsako stavbo, vremenje, voda, zanemarjenje in razni drugi vzroki. V začetku je imela tudi nekoliko romanskega 6loga, o čemer priča še sedaj zvonik, na katerem se nahajajo posamične romanske poteze. Kasneje se je sezidal presbi-rerij v gotiškem slogu na ostankih prejšnjega /idovja kateri se je. kakor pripoveduje let-mea 1505, vklesana na kamenitem ogelniku j resbiterijevega ospredja, dozidal tega leta. Znotraj na severni steni prezbiterija v podolžni preseki našle so se opresno slikane podobe pred kelihom klečečih ang9l:ev. Okoli teh slik se poznajo še ostanki nekdanje slikarije in nad njo, levo od gledalca, stoji ; resno slikana letnica 1424, iz česar se sme sklepati, da jc ta stena vsekakor iz mnogo .-larejše dobe. Tudi stena za altarjem je vsa poslikana, a mnogokrat prebeljena, tako, da se sedaj, dokler se belivo ne odstrani, spoznavajo le posamične slikarske poteze. Da je bila ta cerkev le pred letom 1424 dobrem stanu in z znatnimi dohodki, dokazuje listina v čedadskem arhivu z leta 1 o06, po kateri se je tudi v čedadskih cerkvah pobirala za njo miloščina. Volce, Bovec :n St. Viškagora so najstarejše župnije v Soški dolini. Vsled bule papeža Celestina III. iz leta 1192 mora'e so nekatere svojih pravic, ki so jih bile deležne že nad 40 let, omenjenega leta odstopiti svojim podružnicam Na severni strani presbiterija so zazidana vrata z gotskim oblokom obrobljenim z ap-ncncem, ki eo vodile v nekdanjo zakristijo, kar se lahko sklepa iz podnožja. Tudi oblok po steni, ki ločuje srednji cerkveni čoln »Triumphbogen) od povprečnega, to je, pred vhodom v sanktuarij, je obrobljen z apnencem. Kapiteli, ki nosijo rebra oboka, so skrašeni z angeljskimi glavami in doprsnimi podobami svetnikov iz apnenca, ravno tako tudi križališča oboka. Podobe na kapitelih predstavljajo: 1. Eece homo; 2. ni mogoče določiti; 3. angelj Gabrijel, 4. angelj Rafael; 5, in 6. se ne da določiti; 7. angelj Gabrijel, 8. angelj Rafael , 9. nepoznana in 10. sv. Veronika. Podobe na oboku pa: 11. sv. Miha; 12. sv. Urh, držeč model cerkve v roki; 13. sv. Peter ; 14. sv. Henrik, držeč model zvonika v roki; 15. sv. Joahim; 16 — 19. evangelisti Marko, Janez, Luka in Matevž; 20. sv. Katarina; 21. sv. Andrej; 22. sv. Jurij, 23. nepoznana ; 24. zidar cerkve kot umetnik; 25. sv. Nikolaj barski; 26. sv. Danijel, 27. Kristusova glava in 28, Mati božja z Jezusom. Yse podobe imajo bolj ornamentalno obliko s trdimi potezami, vendar so napravljeno po zmožnosti dotičnega umetnika v gotiškem slogu. Na steni za presbiterijem so v treh razdelkih poloktogona tri okna v smislu go-tiškega sloga obrobljena s trdim kamenjem; nasproti je pa na južni steni štirikotno okno, katero so napravili pozneje z namenom, da bi dobil glavni altar več svetlobe; to pa radi tega, ker stoji za njim lesena stena, katera zadržuje vstop svetlobi skozi zadnja tri gotiška okna, od katerih sta dve še zazidam. Veliki altar ne odgovarja v slogu in obliki drugim delom presbiterija, ker je navadna omara s stopnicami in lesenim ozadjeni. Zunanjost presbiterija je v razmerju z boga- j tejšo notranjo arhitekturo, s podnožjem in rezanimi ogelniki iz apnenca, glavni okrajek iz peščenca, kateri je bil svoječasno barvan z rdečimi programi. Presbiterij je najzanimivejši del cerkve in je umetno-zgodovinske vrednosti. Ostali del cerkve je navadna stavba z horizontalnim podstrešjem. Nad glavnim vhodom je prav primitivna galerija z orgijami v prav slabem stanu, katera ni vredna drugega, nego da se jo podere. Lice stavbe s preprostim slemenom nima nič zanimivega. Glavna vrata so pokvarili, ko so ji popravljali pred davnim časom. Stranske stene so preproste, le južna ima vrata z gotskim oblokom in postransko obrobo, katera je najpoprej del drugih stavb. Nad temi vrati, desno od opazovalca, je okno z gotiškimi uložki, napravljeno tje v en dan, ki ni v nobeni zvezi z vsem slogom. Zvonik stoji na samem pred pročeljem cerkve, oddaljen od te 4.37 m, stavba je prosta s podnožjem iz konglomeratnega kamenja, polokrožna vrata z enakim oV robljem. Okna, obrobek, stebri in line kažejo primitiven romanski slog. V linah sta dva zvona, eden nov, drugi star in zanimiv. Ta ima sloko obliko in umetno vrednost; glas mu je vsled počenja slab. Taki zvonovi niso več v rabi in se dobe le še v muzeju. Zvon je italijansko delo iz leta 1516, kar spričuje njegov napis z velikimi črkami: -I- MCCCCCXVI + XPS + REX -h VENIT -1- IN PACE -h ET DEUS + HOMO + FATUR EST + + + OPUS LORENCII PATA VINI. Dekoracije na zvonu predstavljajo Kristovo rojstvo in križanje. Opresne slikarije je priznani strokovnjak, lanskega leta umrli vseučiliščni profesor dr-Riegl tako-le opisal: „freske v cerkvi sv. Danijela v Volčah imajo posebno umetno-zgodo vinsko urednost, ker nudijo nekak upogled v umetno-zgodovinake odnošaje Soške, na Benečansko odprte doline. Na levi steni kora nahajajo se elike z letnico 1520. izdelane v popolnoma srednjeveškem duhu, in to v času, ko sta bila v Benedkah in njenih dependencah že Tizian in Giorgione v modi. Ne glede na to, je pa tudi umetniški ka. rakter nekaj posebnega; ta je precej robat v preživem kmečkem običaju, torej nemško planinskega (deutsch-alpenlandisch) izvira. Takih slikarij se ne dobiva nikjer več v vsej Soški dolini.u Kakor že prej rečeno, bila je cela cerkev poslikana. Slikarije so pa gotovo poble-dele ali se drugače kaj poškodovale, kar je upravitelje cerkve dovedlo do tega, da so vse pobelili. Pozna se, da so bile stene najmanje devetkrat različno prebarvane. Ker so cerkev in slikarije v njej velike umetno-zgodovinske vrednosti, dosegel je c. kr. konservator po centralni komisiji za odkritje in vzdržavanje umetno-zgodovinsklh spomenikov, da je prevzelo ministerstvo za uk in bogočastje stroške za popravo cerkve in zvonika ter odkritje in poprave slikarij, stroški so preracunjeni na 10.000 kron. Letos se je popravila streha in zunanjnost cerkve z zvonikom, drugo leto pa notranjnost cerkve in slikarije. Razne vesti. Kako hitro leti lastovica? V Antver-penu so vlovili lastovico, ki je gnezd la pod streho ter jo odnesli v 235 km oddaljeni Compiegne. Tam so jo izpustili z nekaterimi golobi-pismonoši. To se je zgodilo ob en četrt na osem zjutraj. Dočim so golobi nekaj časa krožili v zraku, preden so našli smer, je lastovica takoj švignila v smeri proti Antver-penu ter bila ob 8. uri 23 minut že v svojem gnezdu v Antverpenu. Preletela je potem takem 235 km v eni uri in 8 minutah, 100 km v eni uri. Prvi golob je priletel v Antverpen še le ob 11. in pol uri predpoludne. Stoletnica pisemske kuverte. Kmalo se bo praznovala stoletnica pisemskih kuvert. Pred sto leti je neki tovarnar papiija v Brigh-tonu na Angleškem, imenom Brewes, stavil v prodajo kuverte za pisma v sedanji obliki. Toda nova iznajdba se ni takoj udomačila; na evropskem kontinentu se je še le okolu leta 1850 splošno razširila. Češka socijalna demokracija je imela nedavno v Plznu svoj osmi shod. Tajnik je poročal, da je od 1,086.407 na Češkem, Mo-ravskem in Slezkem za češke kandidate oddanih glasov, pripalo na češke socijalne demokrate 400.900 glasov. Češka socijalna demokracija ima 1922 organizacij. Njihovo glasilo „Žar4 (Zarja) izhaja v 90.000 iztisih. Apnenice v Podgorju (v Istri) proizvajajo apno najboljše vrste. V apneunicah je vedno pripravljena in se lahko vsak Čas kapi in dvigne vsaka množina apna. — To apno prodaja tudi Carlo peteani, Crst — Via detle yJcque št. 10 ELsron it. ao. 'i i 4i i'»i''i'i'4 4 I^f 4f ♦ '4 'i■ 4 4 * Civilna in vojaška krojačnica Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh pred-i ■ metov spadajočih v krojaško obrt. ■ ■ ■ ■ Odlikovan dne 5. aprila 1906 na XXVII. mednarodni rautari v Parizu a častno diplomo, čutnim križcem in zlato kolajno in na II. mednarodni r&zstavi ▼ Bruzellea u z največo oiliko „GRAND PKIXU diplomo Naročbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom Z odličnim spoštovanjem AVGUST ŠTULAR Trst — ulica Caserma štev. 4 — Trst Delavnica se nahaja v isti ulici šb 6, I. nacist. f IIzatrovane dopis-w UJdlki ■ niče, papir za pisma in drage potrebščine prodaja edina prodajalnica papirja v ulici Carducci št. 9 (v bližini ..Biofona") Dr XI Zobozdravnik dunajske poliklinike Szdiranje brez bolečin PLOMBIRANJE Umetni zobje po najnovejšem zistemu. CENE ZMERNE. Via Barriera vecchia štev 33 TELEFON štev. 1708 :b G. Kehiayan TRST Corso 23 Velika izbera zlatih in srebrnih ur, verižic prstanov in uhanov z dijamanti ali brez dijamantov, zapestnice itd, absolutno novi po najnižjih cenah v novi prodajalnici :::::: Zaloga vina in piva v buteljkah iz zagrebške in puntigamske tovarne s prodajo na drobno za družine edino-le pri KERZEJ Trst ulica Cereria štev. 6.-- GIOVANNI CANZ optik in mehanik Trst, Passo di Piazza št. 1, Trst (ob strani namestništvene palače) _ ■I 3z5duje navtične inštrumente {■ Zaloga dalnogledov, tlakomerov, topiomerov ia ————— naočnikov. ———— Popravljanja optičnih in zemijemernih inštrumentov, severnie in elekt. zvoncev po zmernih cenah. Tosoratti TRST, ulica Malcanton štev. 6 Prodaja po cenah, da se ni bati fcontorence: volneno blago, trliž, krina. Perilo za moške in ženske kakor tudi drobnarine v veliki izberi. ZOBOZDRAVNIK Univ. Med. Dr. ffiso BriMt V TRSTU ulica Vinc. Bellini štev. II Izdeluje zadelanje z emajlem, porcelanom srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne umetne zobove kakor tudi eelo zobovje. ORDINIRA od 9,—12. predp., 3.-5. popoL Dr. A. Barkanović specijalist za notranje in živčne = bolezni = SVOJ AMBULATORIJ v Trstu v ulici S&nitik Ste v. 2 ORDINUJE: vaak dan od 10. V, do 12.1/« ure zjutraj in 4.—5. popol. Komisijsko In osentursko podjetje VEKOSLAV PLESNIČAR, Trst I ulica 6ae!ano Donizetti st. 5 Zastopnik z zalogo užigalic družbe sv. Cir. in Metodija, testenin tovarne Znideršič & Valenčič, čokolade, praške gnjati ter raznih drugih predmetov. : : fiova zastopstva še vedno sprejemajo : : Vdobe se tudi potom mojega podjetja najzanesljiveje informacije iz trgovskih krogov. a tehnični urad ANGELI & PflOLIHI = TRST — ulica Chiozza štev. 4. Motori na paro, plin (gas povero), bencin, petrolej, gorki zrak in nafto (nerafiniran petrolej) koncesijonirani; najboljših svetovnih tovarn. Stroji za vsako obrtnijo. Sprejema naprave za vsako obrt kakor n. pr. mline, tovarne za pivo, tovarne ledu. Popolne napeljave za mizarje, kovače mehanike. Napeljave za mehanično izdelovanje kruha, pralnice, likalnice perila, tovarne sveč, mila, čokolade itd. O po jako zmernih cenah in plačilo po dogovoru, o OTEL BALKM "ASL""«« HOTEL BALKAN SIiIK^S - DEKORATER Ideal vseh vonjav je Kolonijska voda št, 4711 Dobi f»e v lekarnah, mirodilnicab in parfimerijah Edini izdelovalec Ferdinand Miilhens, C. kr. dvomi zalaptelj KOLONIJA o/R. Podružnica: DUNAJ IV/1, Heumiihlgasse štev. 3 Gostilna „Balkon" (bivša „ALLA GROTTA") TRST — ulica Tivarnella Ste v 5. (v bližini južnega kolodvora) Toči izvrstna vina: istrsko, dalmatinsko, istrski refošk in pristno vipavsko. Kuhinja vedno dobro preskrbljena. Postrežba točna.---Cene zmerne Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase _ in v obče kakorSno koli vrsto oglasov sprejeme StSi* „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti Št. l£ ŽEŽt" (Narodni dom) polnnadstropje, levo. Urad j 9 St3T odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. SPo noči se sprejema v „Tiskarni Edinost." Izdelovalnica pohištva floriano JKillich = TRST ===== ulica Ferriera štev. 30 Izvršuje vsakovrstna dela bodisi navadne ali fine vrste p cenah, da se ni bati konkurence in jamči za največjo natančnost - in preciznost. Trst, ulica Boschetto štev. 6 izvršuje vsakojako slikanje »ob v različnem modernem skladu — Tapeciranje s papirjem. = ^ DELO DOVHŠKO. CESE ZMEEME. 0 PEKAMA Piazza Caserma št 4 je preskrbljena vedno s svežim kruhom :: shOčicami in sladkarijami vsake vrste:: Postrežba tudi na dom. Naznanjava, da sva odprla dne 20. t. a. meščanom in okoličanom dobroznano gostilno „NUOVA ABBONDANZA" nI. 6. Carincti (Torrente) št. 22 Točila bova najboljši kraški teran, istrsko in najfinejša dalmatinska vina in DREHERJEVO PhO prve vrste. — fl^* Vroča in mrzla kuh?nja ob vsakem času. —Priporočava se za obilen obisk. PEKARNA in SLADČ1ČARNA Dominik Milanič, Trst - ulica della Guardfa štev. 24 = Prodaja: 3-krat na dan svež kruh, najfinejšo moko vsake vrste; vino v buteljkah in likerji. PODRUŽNICA: ulica Pozzo št. 2 (vogal della Guardiaj ===== BOGATA ZALOGA JEST VIN. = Am S. G DRUŽBA ZA ELEKTRIKO Podružnica: Trst — ulica Lazzaretto vecchio 37 — Tel. 1490 Električni stroji, aparati in materijalije vsake vrste, opolne osnove za električno razsvetljavo in tovarniško prevažanj'e vsake vrste in velikosti. Hasveti in proračuni stroškov zastonj. Čutim se dolžnega, da opozorim svoje cenjene odjemalce, posebno okoli- m čane, da sem naročil I veliko izbero izgotovljenih oblek 1 in zamorem vsled tega prodajati obleke I (p" po jako nizkih cenah. ■ Prodaja se je pričela v soboto dne II. maja t. I. I Vittorio Piscur, Zrst, ulica brcata št. 1. javljam slavnemu občinstvu, da iem Najboljša reklama za trgovce prevzel j obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh so „MALI OGLASI" v „Edinosti,, Skladišče vina v ulici Farneto štev. 3 od gosp. Gustava Beros t AL FROGRESSO DALB5ATO" poprava in komisijska zaloga Dvokoles in da sem se preselil ' Pri u ulico Siluio Pellico štev. 8 Imam v zalogi izključno j — p — — —— ^ F1J Bntiai-u Viška vina nava5na in fina gorica, via Duomo b v buteljkah oljkino olje, tropinovec, sardine v olju in jajca- IVAN TOMIĆ. Prodaja tudi na mesečne obroke Ceniki od Waffenrad, Durkopp-Diana itd. franko. dih Prodajalci najdejo kupce fh z vrti, zemljišča za Obrniti se edino-le na za vsakovrstne nepremičnine (poslopja, dvorce, posestva, hiše zgradbe) v mestu in okolici na najskrbneji in najceneji način. — 7riesfe«° Office Trst, ulica S. Giovanni štev. 18. ~ Telef. 14-73 Posredovalnica I. reda, absolutno praktična v tej stroki, katera prevzame tudi oskrbm-- 8tvo hiš, preskrbuje posejila na hipoteke, in tudi stanovanja vsake vrste. = Kdor Išče službo ali kakoršno-koli zap» -si en je; kdor Išče uradnike ali službeno osob> kdor ima za oddati sobe, stanovanja, (Ivore-r, kdor Ima za prodati hiše, polja, dvorce ; kdor Celi posojila, vknjižbe itd. prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itt,. naj so posloži KAL IH OGLASOV v Edinost 1'*, ki so najceneji, največ čitani i 1 najbolj priprava« t ćosero namena. Elektro-tehnični mehanični zavod jflrturo jfiasutti Trst — ulica Foutanone štev. 15 spreima vsakovrstna mehanična dela. Popravlja motorje, dinamo, šivalne stroje, kolesa (biciklje) itd. itd. _____ ... ---GENI K' ZASTONJ ________ Azeglio Venturini Tf{ST, ulica Farneto št. 26 Edina umetna delavnica za nad vrata in okvirjev izdelanih popolnoma na roko. Plastične slike v barvah. Prevzamejo se naročbe za okolico in deželo >000*000»OOOOOOOIOOC Zaloga in delavnica godal I^iiilllo Ufoer TRST ulica Gavana štev. 3. Tamburice, mandoline, kitare, gosli harmonike in lajne od gl. 3 50 naprej. Rogi. klarineti, trombe in belifconi cđ gl 16 naprej. Popravljanja po zmernih cenab. X>OOKX>OC>?ro. TRST — ulica Cavana 10 — TRST 5000000000000000* Hočete imeti svež kruh cel dan ? V čevljarski delavnici Josipa Skubič Trst - Uia Giulia šf. 22 - Trst Filijdka: Via Molin Grande štev. 34 nahaja se begata izbera čevljev za pr pspode in za otroke ■ po zmernih cenah. služite se v pekarni :::::::::'.:: Anton Kralj Trstj ulica Commereiale štev. 7 kjer dobite vedno svež kruh. Specijaliteta biškotini in sladčice z rahlega zmeša. xxxx50qoooqoooooc Prilika* Drobnarije za darove in potne torbice po 70 kr., gld. 1-40 in 2 gld. Prodajalnica porcelana - - in stekienine Trst, Trg Ponterosso šty. 7. Savo Kur bal ij a Froisjaluica jestra in tolonijalneja blaga TRST - ulica Madonnina 33 - TRST Zx\ goldinarje stane muli poStni zavojček dobro zbranega mila : vijolica. vrtnica lilija i. dr. — PoSiljatev po poStuem povzetju BOHEMIA PABFUMEEIE Bodenbaeh a E Welchcr 240 Prodaja jestvin vsake vrste, kave, Hža, sladkorja čokolade kakao, napoljske zmesi Itd. Sveže vipavsko in tirolsko maslo. ZALOGA slanine, sira, furlanske gnjati in praške kuhane gnjati, katere se kuha vaak dan. Niško, ameriško in dalmatlnsKo olje. Vino in pivo v buteljkah. Velika izbera tu- in inozemskih likerjev PEKARNA IVAN KRAGL & Co. Trst, ulica Giuseppc Gatteri št 40 (vogal »ilicc Pietži) Rrlehanična delalnica za popravljanja strojev, kotlov, seealb vsakega zistema. motorjev na plin In bencin, lltoprafičnih In tiskarskih strojev, poljedelskih strojev vsako vr t« 1 Id Jfirichiorg Obersnu ulica P. L. da Palestrina štev. 4 prodaja sveži kruh trikrat na dan. Postrežba na dom za družine in javne lokale. Specijaliteta biškoti lastnega izdelka, ——— Ni j8 boljše namizne pijače katera bi bila v poletnem času bolj hladilna z:i otroke In odrašćenc, nego je Popravlja čevlje in prevzame tudi naročbe po meri. Kislo zelje ■■ --repa s Kranjske v vseh letnih dobah v zalogi Josipa Doloič TRST, ulica Sorgente 7 — Tel. 1465 OeCerni krojaški tečaj za spopolnjevanje 3-krat na teden, od 7.—9. are za gospodične, ki so preko dneva zaposlene, je odprt na krojaški šoli — Trst nllca 8n Lazzaro štev. 7, I. nadstropje. Pojdite vsi v trgovino z obuvalom GIACOMO GIACOZ Piazza Bosario il 5 (nasproti certye sj. Petra) Zaloga obuval izdelanih v lastni delalnici, za etroke, ženske in moške. Sprejema naročbe po meri po takih cenah, da se ne boji tekmnovanja @@@@@@@@ V zalogi olja, kisa, mila in kave v ulici Stadion štev. 19. (na oglu nlioe delle Acque). se prodajajo vsi omenjeni predmeti brez konkurence. Trgovsko-obrtna zadruga v Irstu Via S. Francesco d' Assisi št. 2, E. n. kjer je bila prej „Tržaška posojilnica in hranilnica". — Telefon štev. 16-04 Poštno lirasilnični račun 71679. Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član, in je obrestuje 41 o 2 0 Sprejema tudi vloge po i K na teden tako da se po 260 tednih dobi K 300.— Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov, in je realizuje ne da se biobrestovanje pretrgalo, daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih letih. — Deleži 30 po K 20 in po K 2. Nadaljaa pojasnila se dajejo t uradu med uradnim urami, ki so: ob delavmiii od 9. do 12. douol. in od 3. do 5. pouol. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Ima malo alkohola in je naj pripravne j ša namizna pijača za bolelme osebe (želodec - uervo/.nost - rev matizmi itd.) — Priporočeno od vseli zdravnikov. r^r Buteljka 1 liter 56 stotink (buteljko treba vrniti) Glavna zaloga v Srsi&a Ulica SS. Martiri št. II. Pošilja franko na dcm: ako se naroči po dopisnici np V* A 0000000 o 0000000 ■ Učilišče in vzgojevališče za deklice, a Temeljit pouk po učnem načrtu za osemrazredne Ijndske šole na Primorskem. Letna plača 500 kron. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopališče. Sprejemajo se tndi deklice v oskrbo čez dan. — Pouk ▼ slovenskem, nemfkem, Italijanskem, francoskem in angleftkem Jezika ; v godbi, glasovir, gosli, citre, petje, v ionskih ročnih delili, v risanju in slikanju. — | — | — | — j — | — | — 1 S0L5RE SESTRE — Trsi, alica Pasqaale Besenghi 6 MIRODILNICA ANTON URSICH TRST — ulica Barriera vecchia 14 ZALOGA: barv pripravljenih z oljem in v prahu, povlakov, čistila za pod in velika izbera izrezov (stampov) za slikarje IfiJ 1& I ■ Blago se dobi vedno sveže. Odpošilja se tudi na deželo. Priporoča se najtopleje upravitolj KAVARNA - RESTAVRACIJA Kopel „NETTUN0" v Miljah Vsaki torek, četrtek, vsako soboto in nedeljo (ob lepem vremenu) veliki orkestralni koncert poi voflstvom iajelntta Carlofranco Popolna postrežba kakor kavarsa in restavracija. — Bolonjsks kuhinja. Prevoz z lastnim parnikom „MONFALCONE" od riva della Sanitft ob 8. in 9.15 in Milj ob 10-30 in 11. uri zvečer. Vožnja z vstopnino vred 70 stot, Otroci 50 stot., samo vstop 30 stot. r Vittorio Candellari Trot, Piazza Carlo Goldonl (ulica della Zudecohe itev. I) slikar-kaligraf za napise (specijalist) Slika sobe in lakira. — Natančno delo. Izdelsje najhitreje. — CENE ZMERHE. i ■ 15, 30 in 75 vinarjev, z obsežnim navodilom. ' k lar goli. — Edini izdslovatelj za Avstro-Ogrsko GOTTZ.TEB VOITE. Dunaj HI Neverjetno:: ali resnično! IVAN KRZE TRST ■ Piazza S. Criovanni štev. 1 Friporcča svojo trgovino s kuhinjsko po-o veake vr.'te bodi od porcelana, zemlje, emajla .sitarja. ali cinka, nadalje paaauiunte.je, kletke itd. V a gostilničarje pipe, kroglje, zeoiljeno in :ekleno posodo z t viuo. - Razpošilja na deželo. — Zaloga kuhinjskih in kletarskih potrebščin od lesa in pletenin, Škafov, brent. Čebrov in kad, sodčekov, lopat, rešet, sit in vsakovrstnih košev, jerba^ov in metel ter mnogo drugih v to stroko spadajočih predmetov. Postrežba na dom. Cene zmerne. BRZOJAVKA NAŠE CENTRALE! i. . Da razširimo po celem mesta naše svetovne DIJAMANTE RADIOSA in da si vsak lahko kupi, odločili smo, samo za malo časa znižati ceno od kron 8 na stotink komad ali pa (Z5 novčičeu) (tudi vezano) f Poljedelske stroje, stiskalnice za olje, sadje itd. kupite le pri turdki C. VETTER & Co. TRST ulica Isiitato štev, 10 — Telef. 15-92 Edini zastopniki tovarne poljedeljskih strojev PH. IY1AYFARTH & Co., Dunaj. Požurite se in Me, ker to je edina urila, Katera se več ne vrne. Velika izbera prstanov, igel za kravate in klobuke uhanov, križcev, zapestnic, verižic za gospode in gospe, kolajn, gumbov za srajce in zapestnice. VSAKI KOMAD SAMO 50 stotink (25 novčiccv) Razpošilja se po deželi proti predplačilu ali pod ( poštnim povzetjem Z&adiosa American Diamond Palače TRST, CORSO 27. II 625, f - J.-. • V*:- - .. • .J'--.; ti, , .-V. ' / Kličite na telefonu štev. 19-51 in imeli boste takoj na domu vww\v\w\n\v\t//. //ker Gsr;jSTRiA" vse- Pivo 2-krat varjeno „TR1UMPH" Furlansko vino iz posestev princa Hohenlohe Vire iz Vis?, furlanski in istrski trepinovec, rum, slivovec M. P. LEONI, uS. Giosue Carducci 39 Poslopje „Gledališče Goldoni". M W FRAKOSSOO CAMBRINI Trst, ulica Carlo Ghega štev. 3. — Telefon štev. 819 Zastopništvo in edina prodaja renomiranih barv Zonca --pripravljena za barvanje. .....— ^a,,?, rT n«ki Specijalni izdelek d® zjć stare barve ir materijalov in rjav s kovin. j »Jiuia. « o • * o • • • e •ooe*»o**o*o M M ■■m i O^ISeiTE!! Velika zaloga čevljev TRST, ulica Bar-riera vecchia 33 Največa trpežnost in eleganca. W CENE ZMERNE. Cene Določene, da se ni bati konkurence. Goriimenovana tvrdka izdela vsaki dan 500 parov čevljev katere prodaja v svojih prodajalnicah. To je jasen dokaz, kako so cenjeni ti izdelki. Delo popravljivo ! — Izvršuje se popravljanja! ■ •M e_aii. ■ki »e ne uuamejo, ki se vzdržujejo vkljub atmosfcrič~ini spremembam X>ar>C cvtiUc lil liiU«"C vlažnosti in kiaelnim soparom, posebno pripravne za ladije, žeieziućne vaze in trainirav-«, bolniinie?, kopelji, šole, urade, privatna stanovanja, prenočiMa, restavrante, gledališča itd. itd. Specijaliteta: Pođi Jako avetli za luksasna dela. _ Prevzamem vsako delo. bodisi flno kakor tudi navadno, katero izvršuje izvezban slikar =====^= Naj »e ne zamudi poprašati cenike, katere se daje zastonj. lf> 0 CfJ C$» Delavci! Vpišite se o Narodno delau. organizacijo. 19 (J*te9jatova hiša) /zajemna zavarovalnica v Ljubljani Dunajska cesta zavaruje 1) proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke. 2.) proti prelomu zvonove, in 3.) za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam. — EDINA DOMAČA SLOVENSKA ZAVAROVALNICA! — Svoji k svojim! Glavno poverjeništvo za £rst, Goriško in 3stro pri gosp. Drag. Starec na prošeku pri Črstu. gen in 60 viših Štabnih častnikov. Glavna bitka na vajah se bo vršila na ravnini med St. Vidom in Bovcem. Vaje bodo trajale ob cesarjevi navzočnc3ti 5. 6. 7. 8. in 9. septembra, potem se cesar odpelje iz Celovca. Gtr.erali in nadvojvode pa ostanejo potem še pri vajah. Borovlje. „Siiđmarka'4 je priredila tukaj pred kratkim tajno zborovanje, na katerem je njen delegat iz Gradca prav pošteno ošiel tukajšnje nemčurje, da menda premalo pazijo na nemško posest, ker bo pustili Wernigovo puškarsko tovarno preiti v slovenske roke. Tovarna je bila sicer res v-eni na prodaj, tako Nemcem kakor Slovencem, ali borovški nemčurji. ki v pota svojega obraza donašajo žrtve nemškemu molohu, te graje res niso zaslužili, ker ravno njih nervus rerum boleha na neozdravljivi bolezni. Na tem zborovanju jih je hajlovski bratec rotil pri Wotanu in vseh bogovih, da naj pazijo na nemško posest in zabranijo za vsako ceno daljši nakup puškarskih tovaren od Slovencev, posebno Antonitscheve, ki je tudi na prodaj. Kakor videti, postajajo borovska tla za Nemce vroča. Slov. akad. fer. društvo „Gorotan" je ustanovilo dne 25. a*g. ljudsko knjižnico v Srejah pri Vrbi, torej ti do ob jezikovni meji v kraju za Slovence zelo nevarnem in vele pomembnem. Izobraževalen shod, ki se je vršil ob tej priložnosti je bil dobro obiskan in ljudstvo je z Aelikim zanimanjem poslušalo izvajanja govornikov, Ker se imajo v kratkem vršiti v treh bližnjih občinah občinske volitve, na kterih imajo Slovenci veliko upanja do zmage, utegne biti ta knjižnica dalekosežnega pomena za probujo narodne zavesti. Poučni tečaj za uporabo sadja in zelenjave se bo vršil od 16. do 21. septembra na deželni sadji^n vinorejski šoli v Mariboru. Utonil je v Savini 14-letni Ignac Kopriva iz Arjevasi pri Petrovcah ; pri Kopanju je zašel v 4 metre globoko vodo in se ni mogel rešiti. _ Razne vesti. V krapinske toplico je prišlo do konca meseca avgusta 4810 oseb,. 865 več nego v minolem letu. Prinčev odgojitelj. Bavarski princ Bupert; sin bavarskega prestolonaslednika, ni vsprejel za svojega vzgojitelja nikakega čast nika, duhovnika ali filozofa, marveč nekega ljudskega učitelja iz Monakovega, ki je radi tega dobil triletni dopust. Tomaž Edison je glasom neke brzojavke iz Londona, obolel na živcih ter se nahaja sedaj pri svoji materi v Akrouu (Ohio). Rusko trgovinsko in obrtno uči-lišče otvorijo v začetku meseca novembra t. 1. v Carigradu. Ruski izum telefoniranja brez žice Ruski listi poročajo, da se ruski inže nir Sokolov že dlje časa bavi s konstituiranjem telefona brez žic. Konečno mu je vspelo, da je prišel do željenega vspeha. Na strehi svoje hiše je napravil električno postajo, s katere se je moglo občevati s postajami na so;ednjih strehah. Po njegovem mnenju bo trebalo za telefoniranje brez žic zelo malo električne sile. Zmerno uživanje alkohola ni škodljivo. Neko angleško društvo za zavarovanje življenja je konstatovalo, da on ljudje. ki zmerno vživajo alkohol, dlje časa žive ne£?o oni, ki ga v obče ne uživajo. V razdobju od leta 1841 do 1901 je to društvo izda!-) 31.776 polic takim, ki sploh niso uživali alkohol:). Te police tvorijo število let: 466.943. Med temi je bilo 8947 slučajev smrti. — V i9tem razdobju je omenjeno društvo izdalo 20.094 polic takim, ki so zmerno pili vino. število let teh polic je skupno iznašalo 393.110. Med temi je bilo 5124 slučajev smrti. Po tem takem je bila umrljivost med onimi, ki ne uživajo alkohola za 30 odstotkov veča, nego med onimi, ki so ga zmerno uživali. Seveda smo posneli te številke kakor smo jih čitali. Da-li so tudi resnične, to je drugo vprašanje. Kruh se podraži v Zagrebu počenši s 1. septembrom t. 1. Štiri milijone rubljev — ena črka. Čuden in smel naslov, ali je resničen. Euški tilolog Grot je izračunal, da je v ruskem; pisnu vsaka sedemnajsta črka rjeriM. Ta; cr^a se ne izgovarja, in bi se jo, ne da bi! trpela razumljivost in pravilnost pravopisja,j me glo opustiti na koncu besede, kjer jo pišejo.' Tedaj bi se na 16 straneh moglo napisati ali natiskati ono, za kar treba sedaj 17 strani, j Knjiga s 17 polarni, bi jih imela samo 16, t a za veliko delo od 170 pol, trebalo bi jih s: mo 160. Rusija je torej še do nedavno za tipkane knjige — sedaj že precej izpuščajo to črko — metala vsako leto štiri milijone rubljev la črko. ki je brezpotrebna in gamo za parado v ruski azbuki. Skoro cela vas je pogorela v Mar-kovcu pri Kloštru na Hrvatskem. Gore'i je začelo v ponedeljek. Ker pa ni v vasi £a rilcev in je tudi primanjkavalo vođe, je ogenj uničil, razun par hiš, vso va?. „Az Ujsag" o Košutovem bivanju v Karlovi j. varih. Budimpeštanski list ,-Az Ujsag* ironizuie v ntkem članku izvrstnim načinom ministra za trgovino Košuta in pravi: Hvala milemu Bogu, Košut je sedaj popolnoma ozdravil. Mogel se je brez palice in klobuka udeležiti v avstrijskih Kar- lovih varih slovesnosti rojstnega dne avstrijskega cesarja in četrt ure poslušati „cesarsko liimnou. Zadnje brzojavne vesti. Cerkev se zrušila.] MILAN 31. „Secolo" poroča iz Borgo-manera: Cerkev, zgradjena pred 70 leti si stroški enega milijona lir, se je zrušila. Vojaki, ki se nahajajo v obližju na vojaških vajah, odstranjajo razvaline. Bati seje, da je pod razvalinami pokopanih več ljudi. Malo časa, preden se je cerkev zrušila, so opazili tik cerkve več tujcev, katerih se ni katastrofi več videlo. PomilošČenje v Črnogori. CETINJE 31. Knez Nikolaj je na predlog ministerskega predsednika Tomanovića pomilostil vse osebe, obsojene pred enim mesecem od vojnega sodišča v Savniku. Izvzeti so glavni voditelji. Dogodki v Maroku. CASABLANKA 31. (Ag. Havas). Boj dne 28. t. m. je bil grozen. Ni se moglo predvidjati, da bo napad tako silen. Francozi so zasedli pozicije sovražnika ter ser mu vzeli top, ki je prečel streljati. Tedaj se je pa maroška kavalerija spustila v beg. Ogenj topništva je dosezal bežečega sovražnika na 4 kilometre daljave. Tedaj so pa konjeniki in pešci, skriti v grmovju, nenadoma od vseh strani pridrli na piano ter so pričeli streljati. Francosko topništvo in pehota sta odgovorila na ogenj. Gumieri (domače iregularne konjeničke čete) so se borili hrabro, morali so se pa umakniti, kajti na obzorju so se pojavile nove sovražne čete. General Drude je odposlal na pomoč križarja rGloi-re" ki je ves dan streljal na oddaljene sovražne čete. Nastal je zaglusen ropot. Marc-kanci so se počasi umaknili. Bitka je bila končana ob 6. in pol uri zvečer. Francozi so imeli 3 mrtve in sicer dva gumierja in enega legijonarja, ter 12 ranjencev. Ubitih je bilo 12 konj. Izgube Marokancev so ogromne. Ruska carica-vdova v Kristijaniji. KRISTIANIJA 81. Danes ob 1. in pol uri popoludne je dospela semkaj ruska carica-vdova. Vsprejeli so jo členi kraljeve rodbine, angleška kraljica in princesinja Viktorija. Velika množica ljudstva je visoke osebe na potu v grad Bvgdo živahno pozdravljala. Rusija. Rueko-angleška pogodba. PETROGRAD 31. [Petr. brz. ag.] Danes sta ruski minister za vnanje stvari in angleški poslanik podpisala rusko-angleško pogodbo. Ta pogodba bo razglašena takoj po ratifikaciji. Kazenska razprava proti Steselju. PETROGRAD 31. Kazenska razprava proti Steselju in Focku je, kakor poroča „Rus", zopet odgodjena, ker je sodišče ugodilo Steselju, da se pozove na razpravo 120 prič, ki se nahajajo sedaj v Vztočni Ajiji. Velikanska kazenska razprava v Rigi. RIGA 31. Včeraj je pričela pred vojnim sodiščem velikanska kazenska razprava proti revolucijonarcem, ki so leta 1905. v ri-gaškem okrožju požigali gradove in hoteli uvesti letiško socijalno-demokratično republiko. Obtoženih je 62 oseb in povabljenih 400 prič. Skof Roop iz Vilne. VARŠAVA 31. Rimsko-katoliški škof v Vilni dr. pl. Roop, ki je bil prej člen državne dume, je bil pozvan v Petrograd ad audiendum verbum. Minister za prosveto in voditelj oddelka za nepravoslavna bogočastja, sta škofu očitala, da polonizira prebivalstvo svoje škofije ter da ščuva v svojih pastirskih listih proti državni šoli in proti ruski državi. Govori se, da bo škof prestavljen v drugo škofijo. Vsled hudih revmatičnih bolečin v rokah in na nogah sem poskušal tisoč stvari zastonj ; ozdravil sem pa s samo tremi buteljkami TEKOČINE GODINA. V znamenje hvaležnosti se prisrčno zahvaljujem. ZADAR. 2. junija 1902. Najudaneji ANTON PICINICH c. kr. pristaniščni čuvaj in 1 potapljač. Naznanjamo cenj. čitateljem, da se je preselila s 24. avgustom prodajalnica stekle-nine G. Sardotscb & C.o iz ulice Vincenzo Bell ini 5 s prostorno prodajalnico v ulici Nuova 24. Priporočamo toplo to tvrdko, ker ,ie dobro preskrbljena s steklom, porcelanom itd. ter prodaja blago po jako nizkih cenah. Podpisana štejem si v dolžnost, da- se zahvalim slavni rDružbi za zavarovanje na življerje in rente na Dunaju in njeni podružnici v Trstu", ulica Caserma št. 13, za takoj j šnjo izplačilo police 5&720 mr. Nikolaj Damianos. ALLA Citta di Trieste ZALOGA 11 izgotovljenih oblek in moškega blaga Trst ULICA G-IOSUE Trst CARĐUGGI št. 40 < 5? (nasproti gledališču Goldoni; Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozoue, kemiški proizvodi 8c B?@itner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje In naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na a3faltičnih kartonih, skrilnih __ploščah in vsakovrstnem lamarinu. Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, karbolna kislina, asfalti in drugi proizvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja, mast za stroje, mazila za vozove, priznane in najbolje znamke (registrirane) mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast za orožje, voščilo za čevlje itd. Tovarna in pisarna v TRŽIČU (Monfalconc) pri Tratn. Nova prodajalnica ur in dragocenosti s e« ^ (BX (jri2§ srag. uek]e!a) TRST — Corso štev. 36 — TRST Nasproti prejšnje prodajalnice DRAG. VEKJET Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in zmenjuje staro zlato I in srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno, srebrnino ^^ in žepne ure. — Cene zmerne. ^ in žepne ure. — Cene smerno. J* S posebnim veseljem treba občudovati nanje g. Giuseppe Rocco (Rocco & Co.) kateri dela s svojo marnostjo v iznajdbi čast ržaSki obrtniii. Nočemo naštevati morskih svetilnikov, kateri bo sedaj vsem znani, in o katerih je prinesla svoječasno „Iiiustrazione ltaliaca" jako laskavo oceno, temveč obra-* \mo svojo pozornost na vodne zapipke z k nomičnim merilnikom, katere izvršuje ime--nvana tvrdka. Ti zapipki so preskrbljeni s 'trom Mallte, ter so sedaj jako razširjeni. Ako pomislimo, da je voda največji pospeše-: teli zdravju škodljivih mikrobov, tedaj so ti dni zapipki res hvalevredna iznajdba, ker lahko z rnclim stroškom obranimo teh dljivih živalic. Vrhu tega imajo ti vodni zapipki še I ednost, da omejujejo stroške za popravlja-rt e strojev in kotlov kakor tudi stroške za ido na golo uporabo. — Priporočamo tedaj vodne zapipke, katere si jih lahko nabavi Ado z malim stroškom pri tvrdki Giuseppe Rocco & Co. Hripavost in katar. V slučajih hripa-vosti in lahkih vnetij je pristni M a c k - o v a a i s e r B o r a s jako pripomočen. Nosni -itnr se odpravi najhitreje, ako se noslja • ično vodo Kaiser Borax skozi par minut. vfgt* Telefon štev. 19-95. : :: :: Vlog okoli K 6 6,000.000 — .Ji«! rML9 9SLASS, ¥ * r- i -rlsR. r' čoiaia s.- v-c 3 ulet. besedo; - i iskaj;-- tevc-d^ sv račauajo en km i pr!etcjl-:c» 40 stofcbk. - -t ?• v' -- tf»roi. ■ = r. Ferdinanflo Fcrfettig . he, vsakovrstna lakirar.ja in tapecirerska dela a ; sj irjem. TRST, ulica Cbiozza 4. -loSnon Mline Trst» ulica Fen-iera £t. 30. pldjLcIl ITlflUO Priporoča slav. občinstvu f- • I Maslov za brzojavke: Sporobanka. j Akcijska glavnica K 10,000.000 — V- Ustredni banka česKvch spofitelen (Osrednja banka čeških hranilnic). PODRUŽNICA v TRSTU Piazza del Ponterosso 3. se peča z vsakovrstnim bančnim in menjalniškim trgovanjem in izdaja Vložiie knjižice po m no m Dohodninski davek iz vložnih knjižic plačuje banka sama. || URADNE URE OD 8. DO 3. H io mizarsko delavnico. Kebal Anton TRST-ulica GiuliaDi 5t 25 c ■: c zmerne. Trgovina jestvin, sveže blago- 71- otrokovnjak v mali živinoreji. . ;et Etar, oženjen, popolnoma veSč slovenskega in kega jezika, absolvent umetno strokovne in tr--ke 5ole itd. išče s prvim januvarjem - primerno stalno službo kot upravitelj pa knjigovodja na kakem posestvu, oziroma v .tem večjem podjetju. Prevzame pa tudi stalna z i .i topništva zanesljivih t v r d k •oti h tal ni mesečni plači in proviziji. Blagohotne ttidbe ntj se blagovole poslati pod Upravi-e I j 13676 — na „Inser. oddelek Edinosti". (1609 z SCOO K gotovega denarja, želi ee spoznati - simpatično gospodično od 25 do 33 let staro - ■ : merno evoto. Pisma doposlati do 3. septembra naslovom „C. K. SLUŽABNIK" posterestante a - adion Trst. Na pisma brez nas ova se ne ozira. 1058 se it uma Lucio Fonda Trst, ulica deH'Isfria šfev. 18 s prodajo navadnega in finega pohištva Cene zmerne. Delo solidno. G. kr. služabnik Frfnvalri prodajajo po pri\atcih hi?ah reli-1 U IU V dlUl gijozrje iz Jelke se išče. Potovanje po raciji, katero garantira 10 kron na dan zaslužka. Jreba ee izkazati s potnim listom in svedočbo o prej--lužbi. Predstaviti se je osebno v nedeljah od '--10 ure zjutraj v Trgovinski kavarni v Trstu. 1055 7pmliičpp na Pr0{*aj P° nizki ceni. Naslov uijca Commerciale. Škorklja št. 539. 1061 Skladišče pohištva VITTORIG VOSILLA preseljeno iz Lipskega trga 7 v ulico Sanita št. 9, vogal ut. Porporella nasproti kavarne Fedel Triestino je bogato založeno z novim neprenosljivim solidnim in eleg. pohištvom. gffT* Cene zmerne. Cpjsr* z eno ali dvema posteljama se oda takoj OtrUa v najem, kje:1 pore „Inseratni oddelek Edinosti«. 1060 Prodajalnica jestvin in iolonijsiep Maja fi. Dali' Osle, Trst ulica Benveiiuto Cellini ste v. I SPECIJALITETA delik&tes, ta- in inosemska vina, konjak, ram, čaj itd. itd. Naraven dovoz napoljske zmesi. Postrežba na doni. Preskrbuje se razpošiljanja. -^T.-,--———MMH so o* O jtvtorizovana mehanična delalnica O koncesijonirana od c. k. namest. v Trstu za instalacije plina, Yodo7odoy in temna a;aratoy za acetilensii plin zapriseženega izvedenca JOSIPA JESCH TRST, ul. Giorgio Vassari 4 -- Tel. 1448 Izvršila je nad 150 inštalacij. •O m b Hočete Imeti suež Kruh tel den ? služite se v pekarni JOSIPA VATOVEG ulica Selte fontane št. 834, Trst. Antonio Postir Mlekarna Romans v Romansu (Fcirlanija) Preskrbljena z najnovejšimi parnimi stroji za filtriranje, pastevriziranje in hlajenje mleka potom nizke temperature in za izdelovanje masla. Prodajalnice: TRST, ulica Belvedere 24 — GBADEŽ: Obrežje. Pristno sveže mleko dospe trikrat na dan. POSTREŽBA NA DOM. preproge blago za pohištvo* Stores, vitra-:: že, pregrinjala, pogrinjala :: in Yse potrebščine za olepvanje v veliki izberi samo pri fuccessori PIETRO ZAVOLAZO, trst, m Odhajanje in prihajanje vlakov Državne železnice Veljaven od 1. maja 1907 na p roj Odhod iz Trsta (Campo Marzlo) Trst—Rovinj—Pala (Dunaj) 0 Herpelie—Rovinj—Pnla. 7'2o 0 Herpeije—Divača—Dunai. 3. "o 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 415 0 Herpeije—Rovinj —Pula (Divača—Dunaj). 7.40 B Herpeije—Divača—Dunaj—Pula. ~ (Kanfanar—Rovinj : 6 50, c»-20. 4. *M5> Ob nedeljah in praznikih : 2'15 Borit—Dra^m-Herpeije—Divača. ____ Trst— Buje—Poreč. 6-10 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 3*tO 0 Koper—Buje—Poreč In medpontaje. 6"™ 0 Koper In medpostaje (le do Buj) Trst^—Gorica— Jesenice— Celovec—Beljak—Monakovo. 6.— 0 do Gorice in ircdpostaje (Prvačinz—Ajdov Ičina : 9'40) 7.25 B Gorica (Prvačina—Ajdovščina 0-57) Jesenice— Beljak—Celovec—Dunaj \Vestbhf.—Dunaj j- Z. Prapa — Berolin—Draždane. 9.05 0 Opčine—Gorica (in medpostaje! Tesenlce— Beljak—Monakovo— Dunaj Westbhf. — Dunaj j. ž. I2 ®2 0 Opčine«Gorica (in medpostaje) (PrvaČlna— "" Ajdovščina : 3 J2) Jesenice—Celovec. 4 £5 B Opčine (vlak se vstavi samo xa vstop) Gorica fin medpostaje) Jesenice-Beljak-Celovec-Prapa 5.00 0 Opčine—Gorica — Jesenice — Beljak — Mona-kovo—Dunaj j. Ž.Dunaj— Westbhf.— Praga. t) 30 o do Gorice in medpostaje. 7-W 0 OpČlne—Gorica (Prvačina—Ajdovščina 10.10). IO*50 0 Opčine—Gorica—Jesenice—Beliak. Ob nedeljah in praznikih : t -as 0 do Gorice._ ODHOD iz Gorice v Ajdovščino: 800. 2-^. 8». Prihod v Trst. Pula—Rovinj—(DanaJ) 7.45 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. 9*46 0 iz Pule—Rovinja—Herpelj In medpostaj. 3 4a 0 iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj fm medpostaj. 0 iz Pule—Rovinja (Divača). 10^2 B Iz Pule, Rovinja (Divače-Dunaja) Herpelj. Ob nedeljah in praznikih : 9'^ iz Herpelj in IMvače Poreč—Buje—Trst. 2.20 0 iz Bnj, Kopra in medpostaj. 9;55 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9*85 0 is Poreča, Buj, Kopra In medpostaj. Monakovo—Praga—Celovec—ie enlce—Gcrlca—Trst. 5.25 0 iz Monakova, Dunaja j. £., Dunaja We3tbhf. Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin Itd. 7 58 0 iz Gorice in medpostaj Ajdovščine. 11.55 B iz Prage, Dunaja, Celovca, Gorice, Berolina, Draždane. 2. 0 iz Celovca, Trbiža (Ajdovščine) Gorice, Opčin 0 Is Monakova, Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin. 8-10 3 iz Prage, Berolina, Draždane, Celovca, Beljaka. (Ajdovščine) Gorice. 11-10 0 iz Prage, Celovca, Trbiža, Gorice, Opčin, Berolina, Draždane. Ob redeljah in praznikih : b 0 iz Gorice (ivcu z Ajdovščino) in mejpostajami. - Južne železnice. ? Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V Italijo preko Červlnjana In Benetk. 5 47 B prrko Červinjana v Benetl:e, Rim, Milan, Vi- dem, Pontebo, Čedad in B do Kormha (Cor-mons) preko Nabrežlne. II'JO 0 preko Červinjana v Benetke—Milan (se zvez« na Videm in Čedad). 5-30 g preko Červinjana v Benetke, M'l in, Rim (se zvezo na Videm). V Italijo preko Kormlna in Vidma. 8.25 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan, Rfm. 8-55 G v Kormin (se zvezo na Červinjan In Ajdov- ščino) Videm, Benetke. 9-00 0 v Kormin in Italijo (se zvezo na Červinja«). 4'1S 0 v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Vldem- Milan Itd. 8*00 B v Kormin in Italijo. 9-05 0 v Kormin (se zvezo v Červinjan). Do Gorice—Kormina—Červinjana. 6.20 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Aj- dovšči no) 1-00 0 do Kormina preko Bivia. 9*05 B do Kormina (se zvezo na Červinjan). Trst—Ljubljana—Dunaj (Reka-Zagreb-BudJmpešta) Gstende. 7'5S B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb, Budimpešto 9'SS 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 6 JiH 0 v Ljubljano, Dunaj, Reko. B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 8'^i B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, ■ 1-ao 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. Ob nedeljah in praznikih : 2"^ do Kormina; DUOD iz OPuIN: 5 30, 6 26, 7.07, 7.31, 7.56, 8.20, 8.44, 9-16, 956» io-44» ".12, 12.44, 1.16, 1.44, 2.36, 3 »o. 4-oS. 4-32. 4.56, 5.12, 5.30, 5.56, 6 13, Ć.30, 6.46, 7.0+ 7-30, 7.5Ć, S.20. 9 08» 9.56, »0.48, 11.32. Odhod z Opčin-Državna železnica: 7.25, 11.34 1.39, 6.24, 7.50, 10.42. UD1IOD iz TKSTA : &.02, 7.06, 7.56, 8.20, 8.44, 9.08, 9.5b, 10.44, 11.32, 12.04, i 2.20, 1252, 1.20, 1.56, 144. 3-32» 4-o8, 4.32, 4.56, 5.20, 5.40,, 5.56, 620, 6.38, 6.56, 7.14, 7.32, 7.56, 8.20, 8.44, 9.08, 9-S6» 10-3-, 11.32. i2-io. Tovorni voz odhaja iz Opčin samo ob delavnikih ob 9 predpoludne ter odrine iz Trsta ob uri 10-25 Cigaretni papir . in cigaretne ovojke hvali m sam ob sebi brez nikake reklame. tftmKsoRiEvr PfPOSf /w®x\ orpost OTTOMAN^ cr> : i ~ M in M MIRODILNICA gustavo jfiarco ulica Giulia št. 20 Sroge, barve, pokost, petrolej, čopiči, ICetke, mila, parfumi Itd. — Zaloga lip in ■ 1 steklenim ■ Fllijalka : ulica Molin grande 38 Prvo tržaško pogrebno društvo pp Telefon Štev. 1402. V nočnem času 1403. Via Vincenzo Bellini 13 (nasproti sv. Antona novega) Zaloga ulica S. Francesco d'flssisi št. 62 Bogato preskrbljena z vsemi pogrebnimi potrebščinami, da more zadostovati vsakej zahtevi. Zaloga vencev v velikej izberi. — V boljo priročnost slavnega občinstva daje se pojasnila tudi v ulici Torrente št. 33. (Ponte della Fabbra) t prodajalnici mrtvaških predmetov „Concordia". Nade jaje se za obilen obisk beleži se udani G. LAVRENCIOH. tapecirarska delavnica CANAB.UTTO JS3B3B&B Trst, Piazza scuole israelitiche štev. 2. Prevzema vsakovrstne poprave in izdeluje Najfinejša dola po cenah brez konkurence 3PPPPPPPPP0: VRtppp?*: jI Velika zaleg* istrijunskega in dalmttia-■kega Tina, belega in črnega iz najboljih kleti, maršala I.Trate na debelo is drobno FoEilja na dom brezplačno ve*.ko količino, iiTen Trsta franko poetaja T: at po konkurenčnih cenah. Ul. CHov. TI oooaeolo U FRATEIiLI de Gi.OIA, Trst = ZALQGA IN IZPOSOJE VAN JE GimSOVIIJEV Pianinov Harmonijev LUIGI ZANNONI TRST, Piazza S. Giacomo it. 2 (Corso) AKORDIRA IN POPRAVLJA. Zastopstvo Bosendorfcr In drugih glasovitih tovarntu- in inozemskih Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljena in na v„„,„;„„ „ „ „„»„„j« * j obrtni razstavi v Trstu odlikovuua Naznanjam p. n. gospodom klijentom. da je moj; tovarna SOdOV E in kolonialnega blaga Csvtjarsfca delavnisa Jraneesco Cacagna via dei Bacchi št. 17, mezzanin. Izdeluje obuvala točno po meri in tudi za Solne noge. F^IucnKfi DorežhinI $ TRST - ulica Madonnina štev. 8 VELIKA ZALOGA f| pohištva, manifaktur, ur, slik, zrcal in tapetarij. j| Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke ua izbero. ugodne cene. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke. z vsakovrstnimi jedili In veduo svežim blairom : izvršuje naročbe vsakovrstuih sodov, bodisi za vi no preskrbljena špirit:, lik.re, tropinovec, olje, slivovec, mamškin itd. Jamčin za dobro delo in po uizkih cenah, da se ne fla __ _ _ w _ _ bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike. gjllCa ©"ta S Fran Abram Toplo se priporoča lastnik TRST, ulica S, Francesco 44. NIKOLA ERCEGOVAC. Točne ure prodaja Smilio pller najuglednejša in najstarejša pro- j dajalnica nr v TRSTU via Ponterosso, ogel Nuova 20 j velikTTzbera verižic, zlatih in srebr- j nih ur, kakor tudi stenskih ur vsake vrste I UstanoTno leto prodalaifis 1850, kronomster in urar £rst, ulica B^rriera vccchia 35 (nova palaca; Postreže v slovenskem jeziku. Ure za ženske 7, 8, 10, 11 in 13 kror Ure za dečke srebrne ali iz tula-srebrt od K 8, 9, 10, 12, 14 in več. Verižice za lorujono 4, 5, 7. 9 in 12K. za gospode 2, 3. 4, 5, 7, in 9 K „ iz tula-srebra ali 14 karat. dou!)le z ata. na m is Hi Zlato kolajno : DUNAJ - TURIH PALEBHO Iffl grmi & Zlato li olajr.e : DUNAJ - TUSIN FALE SMO. TRST, ulica S. Giovanni št.14 (Palača Salem) Telef. 1354 ODL!KOVANA TOVARNA IN ZALOGA r sr i Specijaliteta priznanih in najboljih pianinov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorne tovarne glasovir]2v Friedrich Ehrbar na Dunaja. Koncertni klavirji Efirbar so na imlm gg. koncertistoT. — HARMONIJI, ELEKTR. autom ATiCNI FIANIHI, phonola. BV Dajo v najom, v zameno na obroke. Popravlja in akordira. Cene zmerne. ZAtOCfl POHIŠTVA TOVARN i MH'A w ■ i;- ^rSžT™ Prodaja tudi koruzno perje za postelje. M. nd. ZEBQUMX ulica lm k Falertrina 2 m\ bL Coioneo; Odlikovana fouarna glasoviriei W*7ftR F Podpisani si usoja naznanit1 t Vi-vi i. slavnemu občinstvu v mestu na deželi, da je odprl novo filijatko fcitvin v ulici Giulia stev. 7 opremljeno vse na novo, s svežim blagom; sladkor, kavaf testenine, sveče, olje in drugo. Postrežba tečna. Govori se slovensko, italijansko in nemško. — NadejajoČ se obilnega obiska fciiježi se udani JOSIP GREGORIĆ Zaloga olj«, kisa in mila, TRst ulica Barricra vecrhia 4 * Električno vpeljavo I izvršuje franjo S. Dalsasso j TRST jr ulica S. Spiridžone štev. 6. V Trst, Piazza Carlo Goldon! 12 ^vo^ol Corso - Via Nuova) Spesijaliteta pianinov, glasovir |ev svetovnih tvrdk 5teinwey it; Jons v jMaw~Yorku, Schweighofer ikd €iekt. planini, orkestrom, harmoniji Izposoji?je. — 31