štev. m.
o Ljubljani, o soboto, dni 3. oosusta 1907.
Leto xxxu.
Velja po pošti: za četo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za Četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej	K 20~—
za pol leta „	„ 10'—
za četrt leta „	„ 5'—
za en mesec „	„ 1'70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod čez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi s*
ne vračajo; nefrankirana pisma Sc ne sprejemajo. UredniSkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Denarni zavodi Spodnjega Šiajerja. — Slov. »Kmečka zveza".
S Spodnjega Štajerja, 2. avgusta.
Z ustanovitvijo denarnih zavodov se je ^oj čas na vsak način napredovalo v poli-ičnem boju na Spodnjem Štajerskem; s temi avodi se je pričelo pa tudi novo življenje na ospodarskem polju. Najvažnejši in največji omen pa so zasledovale te skupine v tem, la so zbirale narodni kapital in zabranile, da i šla še zadnja trohica denarja v docela na-jprotne zavode, ki delajo z nakopičenim bo-jastvom povsod le v kvar Slovencem in raz-io.iu slovenskega življa.
Vspehi teh slovenskih zavodov so bili tolikor toliko še precej izdatni; pripisujemo jih pa le zares skupnemu delu duhovskega in vseh posvetnih stanov. Gospodarstvo ni bilo povsod naravnost vzorno; izdajalo se je preveč za razne odškodnine načelujočih oseb, za razne ekspenzare in nepremišljene stavbe. Vendar smo še vedno napredovali vsled vsestranskih podpor i v gmotnem i v moralnem zmislu; prepričani smo. da ne bode nam nikdo oporekal, tudi najhujši nasprotniki ne, jko trdimo, da je bila tudi v teh podjetjih veliki steber naša duhovščina, ki ni nikakor lobila pri nobenem denarnem zavodu kakega zaslužka; tudi ni silila nikdar v ospredje.
Čudoma le vprašamo, zakaj da so se ■avno na> Štajerskem odvetniki tako krčevito x>prijemali teh zavodov? Odgovorov našte-emo lahko na prste. Dokler se je delalo v splošni blagor, v blagor vseh stanov, se nismo udi tu nikjer spodtikali, ker privoščimo iz srca zlasti zares narodnim odvetnikom ta-<ega lahkega zaslužka. Zadnji politični boji so pa nas poučili v marsičem. Narodni kapital se je začel tratiti v namene, ki ravno nasprotujejo ne le našim idejam, temveč tudi vsem težnjam slovenskega kmečkega ljudstva. Duhovniki so morali hudo občutiti na lastni koži, kako sc je delalo proti njim celo z denarjem, katerega so pomagali sami zbirati. Tako početje zahteva najodločnejšega odpora. »Kmečko zvezo «, ki je imela in ima najboljše namene z domačim slovenskim ljudstvom, so ravno gospodje okrog teh denarnih zavodov tirali z veliko silo, da mora razširjati svoj delokrog in se podati v boj tudi na gospodarskem polju. Seveda so začeli kričati zaraditega odločnega nastopa razni libe-ralni krogi, delajo se še vedno za prav nedolžne ovčice, češ, da sami niso dali nikdar povoda do cepljenja skupnih moči. Takim nedolžnim izvajanjem pa gotovo sami ne verjamejo več; le odkriti bodite in priznajte
tudi svetu, kolikokrat ste že dali s svojimi zakulisnimi nakanami naravnost poziv do ločitve, seveda Ic tam, kjer ste si utrdili svoje stališče.
Danes še nečemo razkrivati svetu vseh teh zavratnih nakan; pride še čas, ko bode treba izstreljati tudi ta smodnik, zlasti če se bodemo morali začeti braniti proti podlim napadom obeh glasil teh narodnih denarnih zavodov, »Domovine« in »Narodnega Lista«. Za sedaj le pribijemo, da se je odločila »Kmečka zveza« nastopiti to pot, ker opazuje, da so ti denarni zavodi podpirali nad vse ostudni boj zadnjih državnozborskih volitev; neštetokrat smo pa tudi opazili, da podpirajo razni odbori, zlasti v Celju in Mariboru, docela protiverska društva. V Mariboru se je obrnila nekoč tudi s prošnjo za podporo Kr-ščansko-socialna zveza, ki izvršuje le isti namen, kakor druga izobraževalna društva; prošnji se ni ugodilo, pač pa se je takoj dovolila podpora »Prosveti«. Taka dejstva so malenkosti; toda iz njih posnamemo, kam pes taco moli tudi pri tem zavodu.
Ali se bode še resen človek čudil, če »Kmečka zveza« neče imeti nobene skupnosti s takimi podjetji, ki kažejo jasno strankarske namene? Ona hoče iti svojo pot in neče ovirati delovanja že obstoječih denarnih zavodov. če bodo hoteli ti mirno delovati poleg njihovih, toda če hočejo imeti gospodarski boj, — naj ga začnejo, mi se ga ne ustrašimo. »Kmečka zveza« je mlada stranka, katero so hoteli kar pri ustanovitvi uničiti ravno krogi, ki so hoteli biti merodajni politiki na Spodnjem Štajerskem. Raditega se mora braniti z orožjem, ki ji je na razpolago; njeno delo je Ic obrambno delo; in to delo si bode uravnavala po posledicah iz strankarskih bojev. Mlada stranka ima že v tem kratkem času dovolj naukov, po katerih se hoče ravnati in si urejevati svoje delovanje. Bolj ko bodo takozvani »domorodci« nastopali proti njenim težnjam, bolj se bode odttijevala skupnemu delu ž njimi.
Takih točk, ki nas silijo iti svojo pot, imamo nešteto veliko. Gorje vam, če nas prisilite. da stopimo z njimi pred ljudstvo in mu odpremo oči. Če se ne bode zboljšalo razmerje, hočemo iti do skrajne meje. Ravno ti odvetniki okrog teh denarnih zavodov so pokazali po političnem boju in med istim, kako stališče zavzemajo nasproti našemu slovenskemu ljudstvu že kot stanovski gospodje po svojem poklicu.
Pristaše »Kmečke zveze« so tožarili liberalci povsod, zlasti so se vlagale tožbe proti kmetom, ki se nikakor ne morejo prav zagovarjati pred sodnijo že vsled strahu. »Kmečka zveza« v teh zadevah ni mogla dobiti za svoje pristaše zagovornikov niti med istimi odvetniškimi krogi, ki vedno trkajo na svoje prsi, da so nad strankami. Mnogo naših
pristašev je bilo na ta način kar »vogelfrei«. Gospodje odvetniki, ali nc zahteva tako početje najhujšega odpora nasproti vam! Ti naši pristaši so pristni slovenski kmetje ali kmečki fantje, katere ste vi kar pustili na cedilu; v mnogih slučajih je »Kmečka zveza« morala naročevati zagovornike naravnost iz Ljubljane. Mi bi tem gospodom nič ne zamerili. če bi iih ne poznali dovolj, da so vsi vneti za svoj poklic. Slovenskih kmetov in fantov torej ne gredo zagovarjat, ker so pristaši »Kmečke zveze«, toda v ogenj pa gredo pri sodmji za Štajercijance, socialne demokrate in največje nemškutarje; to je dejstvo, ki se ne da ovreči. Mi jim tega tudi nismo zamerili nikdar, ker to zahteva njihov poklic; zamerimo jim pa njihov nastop nasproti pristašem »Kmečke zveze«. Plačilo ne bode izostalo; toda opozarjamo jih že sedaj, da ne bodo zopet zagnali neutemeljenega krika. češ, da se jim dela krivica.
Tak je torej naš položaj, ki je sam iz sebe rodil najprvo denarne zavode. O teh ne prikrivamo ničesar več; rastli bodo povsod iz tal kakor gobe; na to naj bodo pripravljeni ti krogi in naj le mirno prenašajo to pojav v slovenski javnosti. Osnovalo se je v zadnjem mesecu že več zavodov, ki bodo pričeli svoje delovanje, in glavno delo se pa začne z zavodoma v Celju in Mariboru, kjer se ustanovi obenem pokrajinska »Zadružna zveza«. Svoje zaupnike in pristaše po deželi pa poživljamo, da delajo marljivo v smislu določenega programa in z zaupanjem v vodstvo, ki deluje le počasno korak za korakom. toda dobro premišljeno. Vodstvo glavnega zavoda in »Zadružne zveze« v Maribor-' bode uredilo sčasoma svoje delovanje, ki bode zares v prid in blagor slovenskega ljudstva. Gospodje, ki bodo delovali, sprejmejo ta težavna mesta le iz požrtvovalnosti in ne računajo nikdar na kake ekspenzare ali lastne dobičke.
S svojim podjetjem bodo pa vplivali tudi na druga enaka društva; lahko že rečemo danes, da se uspehi žc kažejo. Komaj se je razširila vest o teh novih zavodih, jc že uredila celjska hranilnica svoje poslovanje gotovo le v prid ljudstva, ker je vlagateljem dovolila višje obresti; ravno tako se govori že o mariborski posojilnici, da namerava posnemati celjsko. Nam je to jako ljubo in se veselimo tega uspeha, katerega smo že na ta način dosegli. Toda vprašamo le, kako to, da šele sedaj dobijo ti gospodje tako dobro srce za svoje vlagatelje? To je vsekako značilno. Le naprej po tej poti; kjer bo kaj dobrega. tam se bomo strinjali med seboj, sicer gredo naša pota ravno na nasprotne strani.
I g o r j e v i č.
Trozveznu debata.
»Klerikalni« Tittoni. — Framasoni proti Avstriji in Vatikanu. — Pomembna izjava socialista poslanca Bissolati.
R i m, 30. julija.
Kakor znano, stojijo v Avstriji »Neue Fr. Presse« in »Zeit«, v Italiji »Giornale d ltalia«, »Corriere della Sera« in socialistični »Tempo« v znamenju trozveznih debat. Začela je pravzaprav »N. Fr. Presse«, ki je čisto po nepo-ttebnem in bogve od katerega zato plačana, objavila o roku trozveze in o določilih, kako in kdaj jo sme Italija odpovedati, nekaj sen-začnih notic, ki so v konzulti v Rimu napravile zelo neugoden vtis. Tukajšnji krogi v ministrstvu za zunanje zadeve se namreč nič kaj radi ne spominjajo na ministrstvo Prinetti-jevo, ki je bilo zunanjo politiko Italije prignalo že do predzadnje postaje, odkoder bi bil konflikt z Avstrijo neizogiben. Tu je javna tajnost, da je imenovanje Tittonijevo za ministra zunanjih poslov pomenilo odločen iu nagel preobrat v prid trozvezi in na škodo iridenti. Sedaj pa dunajsko glasilo judovskega vele-kapitala bega po svoji navadi javno mnenje.
Sicer pa tukajšnje javnosti ne zanima toliko lov »Presse« |x> senzacijah, ampak debate o trozvezi, ki jih prinašajo tukajšnji in drugi italijanski listi. Sodeč po listih, bi človek razdelil Italijane, kar se tiče njihovih simpatij iu antipatij do trozveze v glavnem v tri vrste: v zmerne, pristaše »stranke reda« — partito dell ordine — glasilo teh korektnih monarhi-stov je »Corriere della Sera« v Milanu. Ti so v resnici za dobro razmerje z Avstrijo. Nc samo zato, ker dobro uvidevajo, da bi morebitni vojaški konflikt z Avstrijo Italijo dovede! do velike gospodarske krize, ampak ker v Avstriji vidijo neki konservativni princip, ki vpliva kolikortoliko blažilno, posredujoče in pomirjujoče tudi na tok italijanske notranje politike. Kajti s strahom opazuje partito deli' ordine, stranka reda, kako narašča v Italiji od dne do dne nered, upor ter socialistična in anarhistovska propaganda. Kajti ta ni naperjena samo proti Vatikanu, morda še bolj proti kraljestvu in sedanji ustavi. In zato ni slabo, ako se sedanja vlada more opirati na Avstrijo. kjer notranjepolitiško življenje ni tako hudo razdejano kakor v Italiji.
Ravno to pa jc vzrok, zakaj opozicijske stranke Avstrijo sovražijo ter hočejo trozvezo razdreti. Samoposebi se to razume o iridenti, katero Tittonijeva in Giolittijeva vlada res več ne podpira. Zato se pa vrši v Italiji zanimiv proces. Iridenta, republikanci, framasoni, vse sc jc združilo v boj zoper sedanjo vlado. Hoteč udariti po Vatikanu, se udari vlada sama. Čudno vlogo igrajo pri tem socialisti.
ujm.
Ogrsko sodišče.
(Iz spominov starega trgovca.)
Leto 1848 je bilo za marsikaterega trgovca in tovarnarja, ki je imel svoje upnike v Poljski in Ogrski, kaj usodno. Mnogo poljskih ni ogrskih krivonoscev je pozabilo svojih obveznosti, tako, da je marsikateri tovarnar bil prisiljen plačila ustaviti, ali celo tovarno zapreti.
Imel sem malo tovarno za izdelovanje sukna. Med drugimi dvomljivimi upniki je bil tudi ogrski žid Abraham Rosenstein v malem mestecu Zc . . . Imel sem dve menici: eno glasečo se na 600 goldinarjev in drugo za 400 goldinarjev. A kaj sta mi pomagali! Zvedel sem, da je vse blago in celo židovo pohištvo prevzel eden njegovih sorodnikov v upravljanje ter da je na ta način Rosenstein brez premoženja. Na moja pisma mi ni uiti odgovoril, vendar nisem radi tega obesil terjatve na klin in pometal onih dveh menic v cgenj, ampak upal sem se osebno z Rosen-steinom pomeniti ter dobiti svoii menici vsaj 40% plačani. Prijatelji so se mi posmehovaii, češ, da je škoda vsakega božjaka v ta namen, a jaz jo vseeno mahnem na Ogrsko.
Potovanje po avstrijskih tleh jc bilo še (lokaj ugodno. Komaj pa sem imel za seboj reko Litvo ter sem stopal po srečni Ogrski, je bilo pa potovanje mani prijetno. Bilo je pozimi.
Ledena burja je tulila in s snegom je medlo, da so se zameti v enomer kopičili in množili. Skoraj na vsaki postaji sem moral čakati po več ur, predno je vlak zopet odrinil. Srečno se naposled pripeljem do Požuna. Tu se ustavim v gostilni »Pri črnem medvedu«. Vprašam natakarja, kdaj pojde vlak dalje proti Zc ... A ta mi naznani ne baš preveseio novico, da je tir še večjidel žameten; kdaj bo pa toliko dober, da bo mogoče vlaku dalje peljati, se pa ne ve. Pristavi še:
»Sicer pa lahko poizveste natančneje pri postajenačelniku, ki sedi v zadnji sobi.«
Ko se prerijem preko miz in stolov do »zadnje« sobe, je bila ta tako zakajena, da sem komaj razločeval posamezne osebe. Tu je sedel pri okrogli mizi postajenačelnik z drugimi gospodi uradniki in tarokiral. Vsi so pušili, kakor za stavo. Ko jih pozdravim ter se jim predstavim, vprašam postajenačelnika, bo li do jutri že tir prost in kdaj odide v drugem slučaju vlak. Gospod me nezaupno pogleda, pa reče:
»HSt! Kaj jaz vem, bo li dovolj delavcev ali ne,« in se obrne od mene ter se zagleda v svoje karte.
»Pa, .domine spectabilis!" Če bi pa nc bilo delavcev, kai potem? Kdaj odrine potem vlak ?-<
»Kadar bo južno vreme. Delavcev najeti se itak nc izplača!«
S tem sem bil odslovljen.
Sedaj mi ui preostalo drugega, kot najeti sani, ter sc tako odpeljati do dragega mi Ro-sensteina.
Rezko so škripale sani in Ic počasi, ko-
maj vidno so se premikale naprej. Ob štirih popoldne pa začne moj voznik štrajkati rekoč, da se morajo v bližnji vasi konji odpočiti. Nisem sc mogel ustavljati in tako smo krenili v endotno čardo na mojo srečo. V vasi je bil dobroznani mešetar Gajdulek. Ker sem vedel, da ti ljudje najbolje vedo, kako stoji ta ali oni s svojim kreditom, se napotim k njemu.
»Gajdulek!« ga nagovorim. »Gajdulek! Povejte mi, na kak način bi prišel jaz do svojega denarja.« In povedal sem mu, kako stoje stvari.
»Dam vam deset goldinarjev in zagoto-. vini vam, da bom molčal, kakor grob. Ne bom vas izdal! In, ako kaj doseženi, ne bo mi žal še drugih deset goldinarjev.«
»Gospod!« odgovori mešetar. »Dobri ste in prijazni; tudi siromaku privoščite zaslužek. Jaz vem, kako dobite najlažje svoj denar, le . . .«
»Le hitro na dan s tvojo bistrostjo!«
»Peljite se jutri ob 9. uri od tu v Zc . . ., a ne k Rosensteinu, ampak naravnost k sodniku. To vam je mogočen gospod! Razložite niu celo zadevo, in če vas tudi nahruli, ne prestrašite se takoj; stavim, da sc sporazumeta. — Kaj pa, ali imate' menici s seboj?«
»Da, in že iztoženi.«
»Dobro,« poučuje me Gajdulek, »ponudite mu menici v nakup, a ne stavite cene! Kar vam da, vzemite, ker to je tako, kakor bi denar na cesti pobrali. Nasprotno nc dobite nič.«
»Hvala ti lepa! Še nekaj! Kaj pa, čc mogočni sodnik menic ne kupi, kaj potem? Ali naj tožim?«
»Ha! Tožiti! Pa na Ogrskem! Vaši vnuki
bi še čakali na odlok, a denarja bi pa sploh nikoli ne videli. Če vam sodnik menic ne odkupi, vam ne preostaje drugega, nego ul rati isto pot pod noge, po kateri ste ravnokar dospeli. To je moj svet in rečeni vam: dober svet.«
Drugo jutro se napotim k sodniku. Moško jo primaham do velikega poslopja. To jc bila sodnija, ali vsaj predstavljalo naj bi sodnijsko poslopje. Bilo je namreč bolj podobno večji in boljši kmetiji. Razni hlevi so se vrstili blizu sodnega dvora. Rezek vonj po gnoju jc nasi-čeval jutranji zrak okolu poslopja. Stopim v dvor. Na dolgem pritličnem hodniku naletim na sodnega slugo, ki je čakal ukazov iu povelja mogočnega sodnika. Na koncu hodnika pridem do vrat z napisom: Sodna dvorana 1. Potrkam in vstopim.
Za dolgo rjavo mizo, ki jc bila pregrnjena z zelenim prtom, je sedel rejen možiček zabuhlega obraza in dolgimi brki, pušeč iz ogrske pipe z dolgo cevjo.
Niti časa nisem imel nagovoriti ga, že zarezi nad menoj. »Kaj bi radi?«
»Slavni gospod! V vašem sodnem <kraju je trgovec Rosenstein, ki mi dolguje 1000 goldinarjev . . .«
»Kaj to meni mar! Če bi imel od vseh judov izterjati denar, bi pač imel čez glavo opravka!«
Na ta nemilostni vsprcjein mu odvrnem:
»Prosim, oprostite! Jaz ne prosim, da bi mi vi terjatev izterjali. Glejte, tujec sem in nc vem vaših šeg in postav. Brez moči visokega gospoda ne dobim niti počenega gro-ša. Mislil sem torej, da bi vi slavni gospod
Znano je, da italijanski socialisti niso za vojsko proti Avstriji. Neštetokrat — še zadnjič — so v parlamentu izredne vojaške kredite pobijali iu proti njim glasovali, Ali zdaj jih je srce jelo vleči k framasonski iridenti in sicer zato, ker jim je Tittoni klerikalen. On in Gio-litti, da sta kriva skrivne vezi, ki spaja Vatikan s Kvirinalom. Oba da se naslanjata na Avstrijo, da za njenim hrbtom skrivata in ple-teta dalje svojo reakcionarno politiko, katero zagovarjata in utemeljujeta pred ostalimi ve-levlastmi zaveznici Avstrija in Nemčija. Zakaj Aerenthal Tittonija ni obiskal v Rimu, v središču, v srcu Italije? Ni se hotel pokloniti ideji združene, svobodomiselne Italije, ki je savojski križ razpela v papeževem, v vse-krščanskem Rimu.
Nočem reči, da je to mnenje vseh socialistov. Nasprotno - kar se tiče vojske z Avstrijo, ii je ogromna večina te stranke nasprotna. Najbolj razsodni so v tem oziru re-formisti, socialnodemokraška frakcija, ki odgovarja nemškim revizionistom. Ali tudi med njimi meni znani Treves. da treba boriti se proti Avstriji, ker je ona živ izraz preminule posvetne posesti papeža iu branivec njegove izjemne suverenitete. Tudi Tittonija da treba zato strmoglaviti.
Trevesu ie nato nedavno odgovoril reformni socialist, znani in ugledni parlamentarec Bissolati. Izvaja v Tempu nekako sledeče:
» Politika Tittonijeva je Italijo rešila velike katastrofe, vojske z Avstrijo, ki bi bila gotovo izbruhnila, ako bi bili mi nadaljevali v zunanji politiki kitrz iz leta 1903. Napaka Tittonijeva je le ta, da se ne upa napraviti med Italijo in Avstrijo tesnejše vezi, ki bi obedve državi rešila protekcijevin varuštva Nemčije. Kaj hočeš, ljubi Treves? Da se pretrga zveza med Avstrijo in Italijo, dokler Avstrija ne neha protežirati Vatikana? Toda to je fantazija. To ni realna politika. Ali pa. da se naj popolnoma in za vselej odpovemo trozvezi? Niti Angleška, niti Francoska ne bi v to privolila in če se ločimo sami od Avstrije, nam niti Francoska, niti Angleška ne bosta ponudili roke in nam sledili po naši vratolomni poti. Politika monarhistov glede na trozvezo tudi ni prava. Oni hočejo ostati v zvezi tudi z Nemčijo in se s tem oddaljujejo od Angleške. Pametno je edino le to: Avstrija in Italija naj se še tesneje združita in v odkritosrčnem sporazumu poravnata vse medsebojne sporne točke. Potem Nemčije sploh nič več ni treba, kajti Nemčija je samo zato v trozvezi, da daje Avstriji garancije proti konfliktom z Italijo in narobe.. To svojo nalogo Nemčija tudi pošteno izrablja in si svoje varuštvo pusti drago plačati. Emancipirajmo se od Nemčije! Potem trozveze ne bo treba, ker bodo konflikti med Avstrijo in Italijo poravnani. Kaj pa nam škoduje Avstrija z ozirom ua naše proticer-kvene težnje? Prav nič. Zaradi nje lahko počnemo, kar hočemo. Ce ne obišče Franc Jožef Viktorja Fmanuela v Rimu, je to le ozir vljudnosti na papeža. Za nas je to pač vseeno. Proti Tittonijevemu reakcionarstvu se socialisti lahko borimo tudi. ne da bi se Avstriji zamerili ali pa z njo celo prekinili za svetovni mir in za naš gospodarski in socialni razvoj prepotrebno zvezo.
Pametna beseda. Kar izvaja Bissolati, je v interesu svetovnega miru in Italije same. Čudna ironija pa je, da morajo trozvezno politiko sedanje vlade braniti velepatriotični »par-titi delfordine« in zmerni socialisti, medtem ko nekdaj od vlade vzgojeni, podpirani, na-hujskani in negovani iridentovci in framasoni skupno z anarhisti začenjajo ljuto gonjo proti Vatikanu in sedanji vladi. Vse se maščuje na svetu!
Tedenski pregled.
Velehradski shod. Na Velehradu se je se-šlo nepričakovano veliko število slovanskih teologov, da se posvetujejo, kako delati za unijo med Rusi. Mnogo novih misli o tem velevažnerr vprašanju je sprožil jezuit Urban. Na shodu je govoril tudi Slovenec dr. Orivec, ki se za to zadevo zanimlje že dalj časa. — V diskusiji se ej sklenilo, da katoliški teologi stopijo v najtesnejšo zvezo z ruskimi, naj z njimi dopisujejo, naj pošiljajo svoje knjige v zameno, vabijo naj jih na katoliške shode itd. Shod, ki se ga je udeležilo več škofov m odličnih slovanskih učenjakov, je gotovo eden najvažnejših, kar jih pozna zgodovina katoliškega gibanjd^ned Slovani.
Rusija. Vojno sodišče v Rigi je obsodilo sedem članov bojne teroristične organizacije na smrt. Na večletno, oziroma 151etno ječo je bila med drugimi obsojena 15-letna deklica Lesčinska. Kam pride Rusija, ako bodo poganjali taki cvetovi med nežnim spolom! — Tudi med 23 zarotniki zoper carja in zoper druge vplivne osebe v Peterburgu ie igrala prvo vlogo neka Nina, ki je pa pobegnila Drugi zarotniki so pod ključem. — Ruski listi so jeli pisati proti francosko-ruski zvezi; francoska nedisciplinirana armada jim nič kaj ne ugaja. — Kot protest na zadnje aretacije se je proglasil generalni štrajk v Lodzu in v Varšavi. Strajkajočih je 52.000. Delavski agitatorji so ustrelili enega delavca, več pa so jih ranili.
Koreja. Železniške proge po celi deželi stražijo vojaki. Množica v Soulu je razrušila sedem japonskih hiš in ranila osem Japoncev. Japonski polki so v torek zasedli glavno mesto Soul.
Stavka mizarjev v Ljubljani. V areni »Narodnega doma« so sklicali socialni demokrati shod mizarjev, ki se jih je sešlo okrog 200. Pritoževali so se, da se občinstvo premalo zanima za njihove zadeve ter naga-njali sodruge, naj vztrajajo v stavki. Povdar-jali so, da je stavka kritična za celo Ljubljano, ker je baje že tretjina mizarjev zapustila Ljubljano. Na shodu se je sklenilo stavko nadaljevati toliko časa, da gospodarji ugodiio delavskim zahtevam.
Legar se je pojavil tudi med vojaki 17. pešpolka v Ljubljani. Zanesli so ga z vojaških vaj iz Postojne. Do torka je bilo oddanih v vojaško bolnišnico 24 mož. _ V domobranskem polku št. 27. ki se ie z vaj vračal domu skozi Postojno, je obolelo doslej devet mož. Vsi bolniki so strogo izolirani in se Ljubljani ni bati nevarnosti. — V Postojni .ie obolel za legarjem gozdni komisar gospod R. Lampe.
Upor vojakov na Francoskem. V Perpig-nanu se je uprl 53. pešpolk; vojaki so zahtevali premestitev v preišnio, domačo garni-zijo. Le s težavo je bil zopet napravljen red. Polkovnik, ki je potom poslancev pritiskal na vojnega ministra, da bi polk zopet premestil v domači Tarbes, je bil kaznovan ter je dobil trideset dni zapora. Med vojaštvom francoskim, ki je razdeljeno v dva tabora, morajo vladati sploh čudne razmere, kajti prav zadnji čas so odstopili iz raznih vzrokov trije najveljavnejši generali.
Družbe zločincev. Tajno zločinsko ro-kovnjaštvo se širi zlasti po velikih mestih. Mnogo se piše zadnji čas o »Kamori«, ki ima svoje središče v Napolju, in o društvu »Maf-fia«, ki izvršuje krvave zločine v Palermu. Dostikrat so v zvezi s takimi društvi župani in policaji, da imajo mir pred njimi, ali pa, ker vlečejo dobiček od njih. Kamora v Napolju krade, odira ljudi, posojuje denar laltko-živcein, podkupuje sodnike in mori. Zelo razširjena je tudi neka armenska zločinska organizacija, ki izvršuje najdrznejše zavratne umore. Policiji v Newyorku se je posrečilo, zapreti glavarja tajne armenske družbe »Hun-
čak« in devet tovarišev, ki so na sumu, da so umorili nekega armenskega milijonarja. — Da tudi na Ruskem kar mrgoli tajnih organizacij, ni treba ponavljati. — Take sadove rodi življenje brez vere in brez Boga! Morda so umori v Trstu tudi v zvezi s kako tako družbo! — Berolin je razburjen radi groznih napadov na male otroke, ki so izvršeni bili pretekle dni.
Rim. Poroča se, da bo papež z ozirom na vedno boli rastočo proticerkveno propagando v Italiji zapovedal katoličanom, da ne smejo njegovega mašniškega jubileja slovesno praznovati in bo stališče italijanske vlade osvetlil v posebni encikliki. Stanje v Italiji je postalo neznosno ter bo papež opozoril Evropo na strastno proticerkveno gonjo v »blaženi« Italiji.
Sestanki vladarjev. Dne 1. avgusta je priplula jahta cesarja Viljema v Svinemiinde; njemu nasproti se je odpeljal ruski car. Kraj snidenja bo najbrž na širokem morju. — Obisk angleškega kralja pri našem cesarju bo velepolitičen, ker bo sestanku prisostvoval odličen član angleškega vnanjega ministrstva. — •Meseca septembra bo prišla na obisk cesarja Fran Josipa španska kraljeva dvojica.
Vstaja Maročanov, Domačini hočejo s silo preprečiti v mestu Tanger zgradbo nove železnice. Več Evropcev je bilo umorjenih. Maročani v Casablanci so napadli francoske naseljence, jih poklali, trupla pa sežgali. Okoličani so vdrli v mesto, proglasili so sveto vojsko in plenili trgovine. V Tanger sta priplula nemški in francoski parnik.
Raznoterosti. Bojkot zoper Mažare in mažarsko blago na Hrvaškem se širi. — Trgovinska pogajanja med Avstrijo in Srbijo so razbita. — Za splošno in enako volivno pravico za deželni zbor so se vršili v Pragi trije veliki ljudski shodi. Češko ljudstvo ima v deželnem zboru od 242 mandatov samo 98, je torej v manjšini proti Nemcem in veleposestnikom. — Čedalje bolj se govori o triglavski železnici, ki bi imela veliko privlačnost za tujski promet. Inženir dr. Steiner v Pragi je že dobil koncesijo za pripravljalna dela. — V Strugah je umrl nenadoma vsled preobilne pijače hlapec Fr. Knez. Izdihnil je takorekoč z bogokletnimi besedami na jeziku! Kam plovemo?! — Pogorela je Deghenghi-jeva parna žaga v Ljubljani. Lastnik ceni škodo na sto tisoč kron. — Silna vročina je v Ne\v-Yorku; mnogo oseb je zadela soln-čarica. — Na Vrhniki je pri ponovni volitvi v II. razredu zmagala S. L. S., ki ima v občinskem svetu sedaj veliko večino. — Povodom protialkoholnega kongresa je po cestah v Stockholmu. glavnem mestu Švedske, demonstriralo 60.000 abstinentov. V sprevodu je bilo 400 zastav in 30 godb. — Dne 20. julija je v Savi pri Medvodah utonila vdova Konig z Dunaja. Bivala je na letovišču ter se je v sovodju kopala; vrtinec jo je pogoltnil. Mrtvo truplo so našli v Mednu. — Nov vodovod, ki bo največji na svetu, bodo zgradili v Ne\v Yorku; stroški bodo znašali 670 milijonov mark. — »Slov. Narod« poje slavo sodišču in državnemu pravdniku v Ljubljani. To da marsikaj misliti. — Zadnji čas je bilo pred sodiščem več oseb zaradi volivnih prestopkov. »Slovenec« je vprašal državnega pravdnika, kje sta tožbi proti Predoviču in Vrhovniku? — V Rajhenbtirgu je zadnjo nedeljo zborovala »Kmečka zveza«. Dr. Ben-kovič jc pri tej priliki poročal o delovanju državnega zbora. 600 poslušalcev je izreklo nezaupanje poslancu Ploju. — Osrednje vodstvo »Zveze dunajskih deških zavetišč« priredi od 5,—13. avgusta izlet v Trst. Med potjo se vstavi 300 gojencev tudi v Ljubljani, kjer bodo prenočili v šotorih. — Bolgarski knez Ferdinand obhaja 15. avgusta dvajsetletnico vladanja; pričakoval je, da si bo mogel nadeti kraljevo krono na glavo ob tej priliki, toda, zadel je ua odpor Rusije in dru-
gih velesil. — Ob otokih Severnega morja morja plava toliko ledenih gora, da se ni moč izkrcati. — Za prvomestnika Ciril in Meto-dovi družbi priporočajo šol. svetnika Fr. De-telo. — Vlada ima namen znatno povišati davek na žganje. — Razpisane so 4 ustanove za slepe otroke, ki so rojeni na Kranjskem.
Godovi prihodnjega tedna. Nedelja 4. av-gusta: Dominik; ponedeljek 5.: Marija Devica snežna, Ožbolt; torek 6.: Izpremenjenje Gospodovo, Sikst; sreda 7.: Donat, Kajetan; četrtek 8.: Cirijak, Larg in Smaragd; petek 9.: Em:gdij, Roman, Afra; sobota 10.: Lav-rencij. Hugon.
Orgije ^verske druhali v Italiji.
Lažiredovnica Fumagalli. — Kako sodijo « škandalih liberalni listi. — Salezijanska zavoda v Alessiu in Verazzu. — Laži socialno-demokraških listov o samostanu S. Francesco v Benetkah. — Zavod salezijancev v Turinu, — Proti verska gonja.
V	Italiji slavijo stranke, ki se zbirajo okolu umazanega «Asina», zopet svoje orgije. Ze dolgo se je nekaj kuhalo proti sedanji vladi Giolittovi in Tittonijevi, ki je po mnenju Socialnih demokratov in framasonov proti cerkvi preveč prizanesljiva, sedaj pa se je odprl čarovniški kotel in iz njega je privrel velik smrad. Ze ob priliki Garibaldijeve slovesnosti so se stranke, ki sovražijo sedanji družabni red — iridentovci, socialisti pod vodstvom Ferrija, svobodomisleca, na čelu jim veliki mojster lože Ferrari, anarhisti in od njih naščuvana poulična druhal — pokazale v vsi svoji mogočnosti, češ, kai bo proti nam vlada in kaj stranke, ki so za zakoniti red — partiti del!' ordine — ko smo vendar mi pravi predstavniki tretje, Garibaldijeve Italije! Mi smo njeni pravi sinovi, njeni očetje pa so izdajavci, ker vzdržujejo sedanjo monarhijo in se s katoličani združujejo proti svobodomiselstvu. Šocialistično-radikalni blok se ie nato vrgel na Rim, njegov občinski svet osvojil, nato pa pod imenom ljudske stranke — partito po-polare — jel po celi Italiji agitirati za svoie kandidate pri občinskih in provincialnih volitvah.
Treba je bilo zadeti cerkev, da se oslabi vpliv politiško organiziranih katoličanov. In začela se je strahovita gonja, katere umaza-nost more zapopasti le ta, ki pozna italijanske socialiste. Kakor hijene so pograbili slučaj lažiredovnice Fumagalli v Milanu. Ta je v Grecco Milanese vzdrževala dekliški vzgoje-valni zavod, nosila redovniško obleko, dasi nikoli redovnica ni bila in vprizarjala v svojem zavodu pred očmi policije dolgo let grde orgije. Da se nam ne bo mogla očitati niti trohica pristrauosti, objavljamo dobesedno, kar je o slučaju Fumagalli poročala veleliberalna. protikatoliška »Frankfurter Zeitung« v svoji drugi jutranji izdaji 23. julija t. I. Ta list piše doslovno:
»Zavod, v katerem so se te orgije dogajale, si je nadel ime »Sester Konsolate«. ni pa od cerkvene oblasti nikoli bil priznan, ampak nadškofijska kurija je v svojem uradnem listu opetovano pred njim svarila in nadškof Ferrari .ie voditeljici, neki Mariji Fumagalli. pre-IKivedal nositi redovniško obleko, jo iz stolne cerkve izpodil, ko se je prišla obhajat in pozval policaje, da so jo iz cerkve iztirali. Krivda je na strani civilne oblasti, katera je od cerkvene o početju Fumagallke bila obveščena, pa niti tega ni storila, da bi bila v zavod poslala svojega nadzornika nadzorovat. Slučaj se bo izrabil za protiklerikalno agitacijo.
V	svoji 209. številki piše ista »Frankfurter Zeitung«, glasilo nemškega liberalnega
kupili menici; ne dvomim, da dobite 'ahko celo terjatev do vinarja brez težkoč.«
»To je kaj druzega. Imate li menici?«
Izročim mu jih. Z zadovoljnega obraza sem bral. da mu ponudba in menici ugajata. Ponudi mi stol ter vpraša:
»Koliko hočete imeti?«
Spomnil sem se Gajdulekovih besed ter tudi koi odgovoril:
»Kolikor mi sami blagovolite dati.«
»Ste-li zadovoljni s 50% ?«
Objel bi ga bil samega veselja pri teh besedah. — Ce bi mi na potu kdo ponudil 10%, bi mu pri priči prodal menici. — Napravim kolikor mogoče resen obraz, skoraj kisel, ter prikimam.
»Janosz!«
In vstopil je dolgi ordonanc, ki sem ga videl na hodniku.
»Janoš! Steklenico vina in dve kupici! Ob enem naroči gospej, da imamo danes gosta iz Moravskega! Potem povej blagajni-čarjti. da pride kmalu k meni in zatem mi pri-vedi Rosensteina in Ehrenreicha.«
Kmalu je stala pred nama steklenica z vinom. Ne dolgo, in v sodno »dvorano« -če jo smem tako imenovati — vstopi suho člo-veče, blagajničar in za kakih pet minut se že prikažeta med vrati pošteniakoviča Rosen-stein in Ehrenreich.
»Ti Rosenstein,« oglasi se zdajci moj gostitelj, »ti Rosenstein! Ti dolguješ temu gospodu, ki je moi prijatelj, 1000 goldinarjev in obresti po šest od sto že pet let, rok pa je potekel že pred 14 dnevi. Zakaj ne plačaš?!«
»Prežlahtni, premilostni gospod,« moleduje žid, »saj veste, da sem ob vse premoženje. V Budimpešti sem izgubil vse ter sem docela uničen in komaj preživljam ženo in otroke in kako ter s čim nai poplačam to ogromno svoto!«
»Slepar! goljuf! Ti si še upaš kaj tacega meni natveziti. Misliš, da mi ni znano, da si dal vso svojo premičnino iu premoženje prepisati na svakovo ime, da tako lažje oslepariš svoje upnike! — Poznaš li te menice? So tvoje ?«
»Menice so res moje, toda premilostni...«
»Molči! Ker ne moreš ti, plača tvoj svak s tvojim denarjem. Iti sicer plača: glavnico, obresti, stroške in potnino gospodu, ki je sredi največje zime moral na tako dolgo pot za svojim denarjem. Ce pa ne maraš.. basama teremtete, jih dobita ti in tvoj svak vsak po 50, in nato v železju v komitatno ječo - pasta!« —
Ogrski Salomon je sodbo izrekel ter si globoko oddahnil. Sedaj ni pomagalo več nobeno tarnanje in nobena prošnja. Sklicevala sta se na vse patrijarhe od Abrahama naprej, da bi omehčala strogega sodnika. Slednjič celo kleče s sklenjenima rokama prosita tni-lostnejše sodbe, a sodnik se ne zmeni za vse to, temveč namigne Janošu, ki kmalu prileze z dolgo klopjo ter se začne pripravljati na nadaljnje izvrševanje sodbe. To ie pomagalo.
Krivonosca začneta prositi za 40%. 30%, 10% popusta, nazadnje sta pripravljena plačati dolg brez drugih stroškov v obrokih, toda Salomon je neizprosen. Janoš mirno čaka povelja. Ko čifuta uvidita, da ne pomaga ne prošnja ne stok. se odločita plačati. Sodnik odredi Janoša, da odide z Ehrenreichom po denar, dočiin mora ostati Rosenstein v sodni dvorani, dokler se onadva ne vrneta z denarji m.
Po preteku kakih 10 minut se vrneta. Obema Židoma se obraz razjasni ob spo-gledu. To nista bila več ona ponižna Žida. Z veliko samozavestjo in z nekakim ponosom ie mirno naštel Rosenstein na mizo 1500 gld.. a nato sta trdo stopajoč odkorakala.
Ko sva bila s sodnikom zopet sama, odšteje ta 750 gld. ter jih mirno spravi v svojo listnico in kazaje na ostali denar, reče:
»Ono je pa vaše. Mislim, da ste napravili dobro kupčijo. Pa vselej ne gre tako gladko. Pred tednom sem imel opraviti z nekim mlinarjem, tudi Židom. Dal sem mu jih našteti 25, pa še ni plačal. Ko mu jih pa odmerim še 25, tedaj šele privoli v plačilo. — Pa to me je pa res utrudilo. Sicer je pa tudi že čas kosila. Pridite z menoj! Danes obedujete pri meni.« In šla sva.
Obed je bil dober, a vino še boljše in sodnik ni štedil ž njim. Ko si je sodnik najmanj desetkrat prizadeval prepričati in zagotoviti mi, da je ogrska sodnija boljša kot avstrijska, sem se poslovil ter jo mahnil proti domu. Še prej sem se pa ustavil v gostilni, kjer sem se zjutraj ustavil. Tu mi stopita moja znanca Rosenstein in Ehrenreich naproti; Rosenstein je vrtil s srebrom okovano veliko pipo v rokah.
»Dragi gospod! Zakaj ste mi to nahudili!« nagovori me Rosenstein.
»Gospod! Tega ste sami krivi!«
»Vem,« nadaljuje čifut, kakor da bi moj odgovor preslišal, »vem, da ste kadilec. Glejte! Ta pipa je moje najdražje vse. Nate, vzemite jo!«
»Prijatelj, takšna pipa je zame predraga!«
»Saj ne zahtevam niti beliča zanjo. Vzemite jo za spomin od Rosensteina, ki vam je dal že mnogo skupiti, in upam, da še bodeva barantala. Tu ie pa še izvrsten tobak zraven in moj svak vam jc dial v sani osem steklenic najboljšega Tina. Samo eno prošnjo imam še do vas.«
Radoveden sem napel ušesi, kaj neki me misli prositi.
»Vidite gospod! Nimam mnogo premoženja. a dolgujem pa še nekaterim. Zatorej
vas prosim, ne povejte nikomur, na kak način ste prišli do denarja.«
Smeje sem obljubil »častivrednemu« trgovcu, vzel pipo in tobak ter se odpeljal. Dobro pa sem držal besedo, ki sem jo dal Židu Rosensteinu, kajti — vprašal me ni nikdo nikoli nič.
Pismo Boltatuja Pepeta.

, . 'i 4 / • -

Gespud redehter!
Uni tku guvareja in pišeja ud le-beralcu, ko-kr de b bli te Idje res ta nar bi naum na svet. Tu pa
ni res in dohtar Tri-lltar je že dostkat pu-kazu, de uni falen misija ud leberal-cu. No, pa dohtar Tri-lllar še ni Buh ve kaj
druh leberalci sa še več tiči. Pusebn na kme-teh sa leberalci hedu nafrigan; tu ie pa pukazu; unkat en tak leberalc pr sudni.
Ta leberalc je naredil pred enetn cajtain ena lumparija in tku je pršou na kmeteli pred sojga sudmika. Ta sudnik ga je frtej
1 ■vmm.

jloka o tej stvari v svoji tretji jutranji izdaji zopet sledeče;
»Ko so se dognali sramotilni dogodki iz :roškega zavoda lažiredovnice Fumagalli, so ezno in pravično misleči krogi smatrali to var takoj za grd, a lokalni škandal, iz kate-jga se ne smejo izvajati splošni sklepi in da ;e duhovščini ne more ničesar očitati, dasi ;ia pri orgijah bila udeležena tudi dva duhovnika. Saj ni nadškofijska kurija Fumagallki in njenemu zdravniku samo odrekla priznanja, ampak je javnost pred zavodom in voditeljico svarila in slednjo celo ekskomunicirala
____ Demokraški listi ta slučaj izrabljajo za
močno protiklerikalno propagando ... Izvlekli so pa razun tega še drug slučaj, ki je pa že zelo star.«
Kateri pa je ta drugi slučaj, ki ga omenja veleliberalno glasilo iz nemškega cesar-tva? Liberalni »Corriere della Sera« — ki je resnici pošten list, toda protivatikanski — oroča o tem sledeče: Pred tremi leti je v de-kem zavodu salezijancev v Alassiu (geuov-ka provincija) neki salezijanski don Bertoni aje zlorabil nekega 13-Ietnega dečka, Bruna terton. Zdaj so socialistični listi to stvar pogreli in oblast je zdaj zaslišala fanta. Ta pa. zanemarjen in propal dečko, zdaj izpoveduje tako zmedeno in temno, da sta sodnik in zdravnik prepričana, da je svojčas pretiraval ali celo lagal. Salezijanci so pa že pred tremi leti, ko se .ie ta slučaj zgodil, misleč, da je iant povedal resnico, duhovnika don Bcrtona zapodili. Se zdaj se ne ve, kje se don Bertoni nahaja.
Tak ie torej ta «slučaj», zaradi katerega so framasoni nahuiskali po ligurskih mestih poulični mob, tako da je včeraj v Spezziji tekla kri!
Preidimo k tretjemu »slučaju«, katerega <o laške liberalno-socialistične bande izrabljale. Zopet nočemo sami govoriti, ampak navedemo doslovno, kar je pisal o tem rimski dopisnik dunajske veleliberalne »Zeit« v 1741. številki tega lista 31 julija t. 1. Tam beremo x»d naslovom »Die italienisehen Klosterskan-iale« doslovno tudi to-le:
»Neskončna vrsta obtožb proti vsem mogočim samostanom in duhovskim vzgojeval-nim zavodom v Italiji traja dalje, seveda je v tem mnogo hujskanja, ki očito nima dejanske podlage. Tako n. pr. je socialnodemokraški lokalni list v Benetkah, navajajoč imena, trdil, da med člani samostana S. Francesco a Porto n tretjerednicami, ki imajo blizu menihov >vo.i samostan, obstojijo gotove zveze, pri ka-erih je bila udeležena aprila meseca umrla npatinia in ki jih goji tudi sedanja opatinja, ter da sedem nun pričakuje veselih dogodkov! (Klicaj v originalu.) Nato je »Diiesa«, bivše glasilo kardinala Sarto dokazala, da menihov in nun takega imena, kakor jih je navajalo so-.ialnodemokraško glasilo, v dotičnih samostanih niti ni, da je aprila meseca umrla opatinja bila stara 81, sedanja pa 75 let in da so menihi in nune socialnodemokraški list tožili. Očito ie, da je socialnodemokraško glasilo bilo potegnjeno.«
Tako se v Italiji delajo škandali in prirejajo demonstracije, pri katerih pokoljejo nekaj -klerikalcev« in karabini.ierjev.
Sedaj imamo četrti »slučaj«. Ta sc je zgodil v Turinu. Tu je prefekt dal zapreti duhovniški zavod za dečke »Barbera«, na korzu Massimo d' Azeglio«, ker se je pri nadzorovanju izkazalo, da je uprava v neredu, da so higijeniške razmere v zavodu bile neznosne in so dečki po hišah prosjačili. To zagovar-
jati nimamo nobenega povoda, toda cerkvi naprtiti nesnago v zavodu, ki se nahaja v deželi, kjer odnekdaj povsod vlada klasična nesnaga, je zlobno in je kaj takega v stanu le blok, katerega glasilo ie »Asino«. V Turinu so obenem s tem zavodom zaprli tudi filialko milanskega zavoda Fumagalli, katere pa prej, ko je drezala ccrkvena oblast, niso videli.
Pride še peti slučaj, edini, ki se zdi po prvih poročilih liberalnih listov, osnovan in katerega nimamo povoda prikrivati. V Va-razzu (zahodno od Genove) je oblast zaprla šest duhovnikov Salezijancev iz ondotnega zavoda za dečke. 14-letni Aleksander Besson .ie namreč izpovedal, da se v zavodu godijo protinravne orgije in da v nekem bližnjem samostanu občujejo medseboj menihi in nune. Zdravniška preiskava da je na več dečkih dokazala sledove zlorabe.
Ako si predočimo vse ostale »slučaje« po vrsti, je prav zelo verojetno, da se bo tudi slednji slučaj razkadil v nič. In če bi bil resničen, ga ni poštenega človeka, ki bi dotičnih duhovnikov ne obsodil, ni ga pa tudi pravičnega in nepristranskega človeka, ki ne bi obsodil socialistov in liberalcev, ki iz grehov sedmih duhovnov-ljudi kujejo kapital proti cerkvi. Ali je že kdo v Italiji štel čine nenrav-nosti po držav, dekliških lice.iih? Prešestnike v vladnih krogih, med socialisti? Umore in prostitucijo v predmestjih napoljskih in rimskih, v predmestjih, kjer je vsak drugi človek socialni demokrat? Če se je — kar še ni dokazano — v Varazzu pokazala slabost sedmerih ljudi, ki nosijo talar, se je v Milanu, Benetkah, v Turinu in Alassio pokazala brezmejna zlobnost in podlost socialističnih in ma-sonskih klik, ki so na podlagi laži in izkrivljanj priredile demonstracije, gnale v Spezziji nahujskano ljudstvo nasproti karabinijerskim samokresom in proti cerkvam, da jih razbijejo in onečastijo. Tako hočejo terorizirati in prevarati javno mnenje in jutri bodo tožili vlado, ker so karabinijeri ustrelili enega demonstranta. Vpili bodo jutri: Njegova kri naj pride na vas in vaše otroke! ter dolžili vlado, da drži s salezijanci, ker ne pusti, da bi temne postave iz špecijskih predmestij vse duhovne pobile.
Tako se v nesrečni Italiji dela politika in goji svobodna misel.
Tržne vesti.
(Dne 3. avgusta 1907.)
Kakor smo poročali zadnjič so se začeli kurzi vseh cerealij. izvzemši turščico, pomikati navzdol in da je tendenca vsled ugodnih poročil o žetvi in vremenu oslabela.
Ta teden nam je zopet prinesel hosirajoče cene budimpeškega trga. Vsa svetovna tržišča so jako mirna, ker vpoštevajo, da je letošnja žetev precej dobra in da presega pričakovanja. Edino Budimpešta hodi svojo pot, kakor trmoglav otrok in dela ravno nasprotno drugim, se ne ozira ne na svetovni tržni položaj, ne na dobro letino v splošnem, posebno pa Avstrije. Ne vpošteva mrtvosti tržišč in neznatnega prometa. Ako bi imeli za seboj ali pa pred seboj slabo letino, ali da bi bil promet velik in zanimanje za blago, potem bi bilo več povoda za lios. A za seboj imamo dve jako dobri letini, zaloge stare letine so še znatne, in tudi letošnja žetev je bila ugodna, promet cerealij in moke stagnira in zato je postopanje Budimpešte neumljivo. Vsako najneznat-nejše neugodno poročilo ji služi za podlago dvigu cen, če udari strela v kak kup snopja,
šprehu in leberalc je šou lepu veseu dam, ko je tku dobr use vn spadl. Negau tužnik pa sevede tega ni biu veseu in mu ni tlu jt u glava, de b leberalci žihr lumparije delal, zatu je pa lepu tožba dan naprej u Iblana in vs ta špas je pršou pred iblanske sudnike. iblansk sudniki sa sevede spuznal lumparija za lumpariia in sa leberalnga grešnka za nržah spuznal m ga na paragraf pršraufal. Zdej pa leberalc ni biu več tku veseu, ket tekat, ke je biu irejšprehan in ke je šou na sudm dol pu štengah. je vs scagan sojmo per-itale zajamru: »Sej sm vedu, de me uja ub-sudil, kokr sm zagledu same farje za sodna miza.« Ta leberaln mudrjan je mislu, de sedeja sami dehovnki za miza. k sa bli sudniki u sojeh talarjeh.
In tku kunštneh leberalcu je še velik pu svet. in tud u Iblan se jh na manka. Ta nar leuš muštre ud kunštneh leberalcu pa se vid lohka pr ta »Narodn tiskarn«. In pa dobrga srca sa te ldje. Zdej u.ia udprl knigatržnea zatu. de uja užival dubrota ud te knjigatržnee usi ldje tega in miga sveta. Ta štacuna u tku velika, de uja u ne lohka muhe bale in druge take špase notr prštimavale. Ke pa ta štacuna na u mela nubenga vokna. uta pa Mulavrh in ta pust Slemšek u žaklah dan notr nusila. Zdej nej pa puveja, če je kašn klerekalc tku kunštn. de b znou tu uprav-lat! Bukle uja dubl ldje u te knigatrženc tud čist zastoju, tu sa že zdej pukazal, ke sa dal Cankarjuga »Grešnka iz Razora« na sveti. Te buklc tud lohka dubi usak zastoju, sam de za platnice udrine tisteh bogeh osmdeset krajcerju. A ni tu res dubrota? A m tu pu-žrtuvalnast za naš narud? Jest sam na za-stopm. kuku morja leberalci take dubrote skazvat, ke pisatelem tku dragu tiste pu-vest plaču.ieia, kokr žefran? Brate ranega Jurčiča sa tud udrinl za deset Jurčičuveh bukl. de sa jh žihr drukal in vn dal, eeleh nedeset guldinarju
Jest sem sam še tu ferbčen. kulk sa soje cajte udrinl pisatele Mažihrkc za tiste pud-listke, ke jh je pisu za »Sluvensk Narud«
in se matru. de b hmal auscernga dubiu, ker takat še ni biu Cekin, puslanc in teku naprej. Ene par taužentu je gvišn dubu u gnarih in pa reklama sa iz hvaležnast delal zajn tulk cajta. de sa ga spravi na tron iblanskega že-pana. Tu je pa gvišn več uredn, kokr tist tauženti. Zde| mu saj ni treba bt več Mažibrk al pa Jaka Žeulejnast, pa mu use glih tauženti not prideja, de s lohka drži za štruf-tarja enga Pulaka, de ga polsk uči. kokr je sojm vuliucm ublubu, de se u navadu, če ga uja zvulil u ta državn zbor. Pa ne sam tauženti mu skp Icteia, ampak tud čast mu ska-zujeja zdej pousod, in še clu na servjete u Buhinskm hutele sa pusti uštikat negau ime u sreda med dva druga slavna gespuda. Scer ni glih ceu ime uštikan na servijeteh. ke ni biu plača, ampak tu lohka usak prec pu-grunta, ker ma le kulčkej inežgan u lehtern, de pumenja tiste črke »Gr. H. Tr.« gespude dohtar Greguriča, Hribarja in pa Trnko-czyja.
Ja, gespud redehter, sam Mažibrk je spravu našga gespuda žepana du taužentu; sam Mažibrk je uržah, de se mu ni treba zdej za gnar tku tikul tožt, kokr se more naš »Dramatičn društu«. ke mu neče deželn udbor izplačat tistga. kar mu je ublubu. Člouk more res že u mladost skrbet za stare zube, še bi pametn jc pa, če se že preh skrbi za čluveka, predn na svet pride. Tist je še ta nar bi gvišn. Nej Ic prašaja enga al pa ta druzga Blajva.isa, pa jm u puvedu, če že glih men nečia verjet.
Vidja. gespud redehter. mi sina pa reveži, ke tli tou nubedn skrbet za nas preh, predn sma na svet pršli; sami pa tud pol ni sma mel ta prave prložnast, de b skrbel za stare zube, ampak sma mogl že ud mladeh nog letat za bikam pu gmajn in se fretart, kokr sma vedi in znal. Če um šenkat na svet pršou. s um znou že drgač na kojna puma-gat, al s um pa že preh raj tacga učeta zbran, dc u znou na soi maln voda napelavat in men kašne titlne zašafat.
je že dan motiv dvigniti cene. Ugodna poročila pa principielno ignorira.
Ogrski ideal je carinska meja med Avstrijo in Ogrsko. To mejo so sedaj napravili in sicer potom špekulacije, ker intenzivna hos Ogrske je jako reducirala uvoz ogrskega žita v Avstrijo iu so tako danes Ogri »sami med seboj«. Drugi pa kot previdneži čakamo in se pokrivamo v toliko, da imamo iz roke v usta. Kdor pa hoče v intimni ogrski krog in njegov ples, svobodno mu, samo pazi naj, da se mu ne zvrti. Dokler traja današnji položaj, je treba imeti veliko vrečo previdnosti. Svetovna tržišča so postala mirna, ker vsestransko prihajajo ugodra poročila glede na žetev in vreme. Anglija in Nemčija sta postali jako previdni kupovalki. Svetovne zaloge žita in moke se jako visoko cenijo in ker je letošnja letina tudi povoljna, akoravno precej manjša od lanske, tedaj posebnih cenovnih izprememb na svetovnem trgu ne bomo doživeli.
Avstrijski trg je vsak dan presenečen vsled budimpeškega počenjanja in brez ogrskih ponudb, oziroma se maloštevilne ponudbe opirajo na onostranske kurze. Kakor je bil prej promet jako neznaten, tako je postal sedaj skoraj nemogoč z Ogrsko. Tostranski konzum in onostranska špekulacija se jako križem gledata in noben noče odnehati. Kdo bo odnehal? Avstrija danes kalkulira s svojo dobro letino in zato danes ni primorana, da akceptira pretirane zahteve.
Budimpeški termini so danes jako visoki in tudi efektivno blago se krepko drži, še krepkeje se vzdržujejo kupci.
Pšenica. Došli vzorci so večinoma jako lepi. Žetev in spravljanje letine še ni končano in to ovira razvoj ponudb. Zategadelj si danes še nismo na jasnem o kotiečnem položaju tendence. Današnje kriljenje v zraku Budimpešte se še ne opira na konečni uspeh žetve in zato danes Budimpešta še ni mero-dajna. Efektivna pšenica notira: tiška 78/82 kg, 12—1260, banatska 76/80 kg, 1150— 1210, druga 76/81, 1120—1-180. Oktober 11-69/70, ajiril 11-88/89.
Rž se je utrdila in se je vsled tega promet ustavil. Razna ogrska 72/74 kg, rž zahteva danes 870—910. Oktober 898/99.
Oves si domišljuje. da se mora ravnati po turščici in je nastopil z višjimi zahtevami. Uspeh: nezaželjen mir. Oktober 822/23.
Turščica je v ceni jako visoka, ker je postala baje suša že občutljiva. Avgust 6 52/53, september 662/64, maj 6 52/53.
Moka. Najbolj v škripcih so mlinarji. Pred seboj visoke zahteve lastinkov pšenice, za seboj zaloge moke, ki je nikakor ne morejo spraviti iz rok po primerni ceni. Moka notira pod pariteto pšenice, uspeh prodaje na sklep za pozneje je —0—, ker se avstrijski konzum jako rezervira. V takem položaju še mlini niso bili. Obrat so že znatno reducirali, in ako se položaj ne bo izpremenil, bodo vele-mlini primorani obrat ustaviti.
Otrobi. Mlini so brez zalog in zategadelj je blago drago, zahteve nujne, plačujejo se neverjetno visoke cene, samo da se dobi blago.
Špirit se sicer ne more ponašati s povolj-nim prometom, pač pa s zopetnim poviškom cen. Za podlago mu služijo gotovo današnje žitne cene.
Kava si je pridobila ugodnejši položaj, cene so se za nekaj dvignile. Dovozi Brazilije so se reducirali in tudi vreme baje ni povsem ugodno. Braziljska letina se ceni na 11—15 milijonov vreč. Dovozi in razvoj Santos in Rio bodo vplivali na cene.
Sladkor neizpremenjen.
Mast nima niti en dan iste cene in je zategadelj za trgovca predmet, ki ga označuje s tehničnim izrazom »Sch\veineartikel«, saj niti enega soda ne more kupiti, pri katerem bi lahko računal, da ne bo imel zgube v ceni.
Hmelj je brez zanimanja, cene nizke.
Mandelni: tendenca jako stalna, cene dvigajoče za takoj in pozneje.
Rozine. Sultanine je pokvarila toča, sicer pa so trte dobro obložene in ako bo vreme ugodno, se lahko računa na dobro letino. Cene so danes visoke, zalog starega blaga ni. izvzemši nekaj žveplanega blaga. Eleme letos jako dobro kažejo. Zaloge obsegajo le kara burno.
Juta. Letošnja indijska letina jutnih surovin bo jako ugodna. Nemške in avstro-ogrske jutne tovarne so že reducirale svoj ezahteve za 3—5%, akoravno pri padcu surovinske cene še danes ne profitirajo nič, ker nova surovina pride šele v decembru v delo. Neprestani štrajki v naših jutnih tovarnah rušijo cene.
AnsiešM časnikarji na Slovencem.
— Angleški časniki prinašajo poročila angleških časnikarjev, ki so bili meseca junija tudi na Kranjskem. V teh poročilih se .iako la-skavajo izražajo o vsem, kar so videli in slišali na Kranjskem. »The-West Middlcsex Ad-vertiser and Chclsca Mail« piše: »Potovali smo od Trsta po novi državni alpski železniški progi, ki je priča čudapolnc inženerske spretnosti. Ta proga pa je tudi velikanske važnosti za srednjeevropski promet, zakaj ona jako skrajša daljavo od Severnega morja do Adrije. Iz Trsta smo dospeli v treh urah v Bohinjsko Bistrico v lepo napredujoči Kranjski, deželi jezer, slapov, krasnih pod-I zemskih jam, lepih planin, ki nudijo potniku
prizore, ki jih niti Švica ne prekosi, dasi morajo v Švici letoviščarji plačevati visoke zdra-viške takse. A Kranjska ne zasluži hvale edino zaradi svojih prirodnih krasot. Njeno slovensko prebivalstvo je milo in dobrosrčno; pozdravljalo nas je povsod z vso pozornostjo in največjo radostjo, ki pa ni bila umetna, ampak resnična in nad vse odkritosrčna. Do-spevši v Bohinj smo se odpeljali v hotel »Sv. Janez«, ki stoji ob lepem romantičnem Bohinjskem jezeru. — Po polurni vožnji smo dospeli iz Bohinjske Bistrice na Bled, kjer smo videli zopet drugo čarobno jezero, ki nas je spominjalo jezera Lago di Como, a ima vrhutega mnogo večji horizont, katerega obrobljajo veličastne Karavanke. Sredi iezera pa je romantičen otočck.znan po stolpu, v katerem je zvonec, ki uresniči vsako željo, ki jo človek ima ob času, ko pozvoni. V hotelu »Louisenbad« smo prebili radostno noč ter sklenili mnogo prijateljstva. Tu smo imeli priliko slišati enega najfinejših zborov Evrope, »Glasbeno Matico« iz Ljubljane, ki šteje do 150 vrlo izvežbanih glasov. Pod vodstvom koncertnega mojstra M. H u -b a d a so nam zapeli sladke slovenske na-peve in narodne pesmi s tako dovršenostjo in milobo, ki je vredna največje pohvale.
— Slovenska pesem in Angleži. Pod naslovom »Skrivnosti Avstrije« prinaša angleški časnik »P. T. O.« daljšo vrsto člankov, ki so potopisni spornim angleških časnikarjev z njih potovanja po Avstriji. Iz te serije hočemo navesti le odlomek, ki zadeva vtise, ki so jih dobili časnikarji na Kranjskem. Seveda je članek popolnoma umljiv le v celoti z vsemi članki. »Naj človek v Avstriji krene kamorkoli hoče. povsod naleti^na kako skrivnost. Hipoma se mu dozdeva, da jo ume, da bo razvozljal zagonetko; a to le hipoma. Tako se mi je zgodilo na Bledu, ko sem poslušal slovensko glasbo. Ze sem mislil, da se mi je razodela. Dozdevalo se mi je. da slišim ono strast obupnosti, sedaj divje se rogajočo, le nekako namigavanje. sedaj zopet zasmehu-jočo, izgubljajočo se v neumljivem smehu, kar nahajamo pri vseh slavnih ruskih pisateljih. osobito pri humoristih. Dozdevalo se mi je, da hoče slovenski jezik prekrasno, toda zajedno otožno pokazati in mi razkriti neizrekljivo skrivnost, skrivnost trpljenja stoletij, katera skrivnost je bila prenešena iz ruskih step v doline in gore kranjske. A čudovita glasba je v istem trenotku obdala to skrivnost zopet z novim zagrinjaloin, razkrila je pa ni.«
SkupHIna „Družbe sv. Cirila in Metodo.
+ Vabilo na XXII. redno veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v torek, dne 6. avgusta 1907. leta v Bohinjski Bistrici. Spored: I. Sv. maša ob pol 11. uri v župni cerkvi sv. Nikolaja. II. Zborovanje ob pol 12. uri v hotelu »Triglav«, i. Nagovor prvomestnikovega namestnika. 2. Nujni predlog prvomestnikovega namestnika. 3. Tainikovo poročilo. 4. Blagajnikovo poročilo. 5. Poročilo nadzorništva. 6. Volitev prvomestnika. 7. Volitev štirih članov v družbeno vodstvo. 8. Volitev nadzorništva (5 članov). 9. Volitev razsodništva (5 članov). 10. Predlogi in želje. Dan velike skupščine »Družbe sv. Cirila in Metoda« bodi vsem Slovencem narodni praznik, ki naj poživi in razširi narodno zavest do zadnjega sela, v katerem se govori mili naš jezik. Zato vabimo na skupščino poleg onih, ki imajo po pravilih pri zborovanju posvetovalno in glasovalno pravico, tudi vse druge Slovence m Slovenke ter vse prijatelje slovenske mladine kot poslušalce in drage nam goste. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 13. julija 1907. Za prvomestnika: Luka Sve-tec, tajnik: dr. Ivan Svetina. Dostavek. Po zborovanju bo skupni obed v hotelu »Triglav«. Udeležencem se jc zglasiti do 5. avgusta z naslovom: Hotel »Triglav« v Bohinjski Bistrici. Dne 6. avgusta odhod iz Ljubljane (juž. kol.) z osebnim vlakom ob 7. uri 5 min. zjutraj; prihod v Bohinjsko Bistrico ob 10. uri 18 min. Dne 6. avgusta odhod iz Celovca (juž. kol.) z osebnim vlakom ob 7. uri 45 min. zjutraj; prihod v Bohinjsko Bistrico ob 10. uri 18 min. Dne 6. avgusta odhod iz Gorice (drž. kol.) z osebnim vlakom ob 6. uri 5 min. zjutraj; prihod v Bohinjsko Bistrico ob 8. uri 7 min. Dne 6. avgusta odhod iz Trsta (drž. kol.) z osebnim vlakom ob 7. uri 25 min. zjutraj; prihod v Bohinjsko Bistrico ob 10. uri 42 min.
Kaj je postalo leta 1907 dražje? Zavarovalnica za nezgode je zvišala pristojbine za
10 odstotkov. Sladkor je pri centu za 50 h dražji. Milo se jc podražilo za 2 K pri centu; podražili so sc tudi baker, žeblji, pile in smola. Papir je podražen od 5 do 10 odstotkov, gumi za 10 odstotkov, propka (kork) za 15 odstotkov, niti (cvirn) za 6 odstotkov. Perilo, čevlji in obleke so se podražile. Češki premog je za 6 h dražji, jcsili za 10 odstotkov itd. In kljub temu še živimo . . .
soc Z alkoholizmom se je bavil shod poljskih zdravnikov in prirodoslovcev v Lvovu. Prof. Povielski jc predaval o fizioloških učinkih alkohola. Debata je nastala med pristaši stroge abstinence in med »zmerniki«. Sklenili so zahtevati od dežele, da ustanovi zavod za zdravljenje alkoholistov.
JesenISKe novice.
j Bratska društva, v nedeljo, due 25. avgusta, na Jesenice I Krščanska socialna zveza bo imela veliko letno zborovanje, katoliško delavsko društvo na Jesenicah pa bo obhajalo desetletnico svojega obstanka, ob kateri bo slovesno blagoslovljen in otvorjen »Delavski dom«. Od 9. do pol 10. ure dopoldne pridejo od vseli strani vlaki iz Ljubljane, Goriškega, Celovca, Beljaka in Trbiža. Domača društva sprejmo goste na kolodvoru, nakar bo obhod vseh društev in gostov skozi Jesenice na Savo z godbo na čelu. Na Savi bo sv. maša, potem obhod daljt k »Delavskemu domu«, kjer bo blagoslovljenje s kratkim nagovorom. Nato bo zborovala kršč, socialna zveza do 1. popoldne. Ob 1. popoldne kosilo, po kosilu zopet zborovanje kršč. socialne zveze. Ob 5. popoldne javna telovadba in koncert, pri katerem bo sodelovala tovarniška godba in poleg domačega pevskega zbora drugi pevski zbort, Društva naj svojo udeležbo naznanijo takoj kršč. socialni zvezi v Ljubljani, če imajo zastavo, oglase naj ravnotam tudi zastavo. Vsaj približno naj se naznani tudi število udeležencev, da sc pri zadostnem številu iz Ljubljane priredi poseben vlak in se bo vedelo, za koliko ljudi pripraviti kosilo. Na Gorenjskem ni pripravnejšega kraja za zborovanje kršč. socialne zveze, kakor so Jesenice. Jesenice so središče, kjer se stekajo železniške proge od vseh strani in od koder so najlepši izleti na Golico, v Vintgar, Bled, v Bohinj in je v bližini božja pot na Brezjah. Na Jesenicah živi delavstvo, ki je vedno stalo v prvih vrstah naše organizacije. Manifestacija bratskih društev dne 25. avgusta naj mu da novega poguma za vztrajno delovanje. Zato, bratska društva, dne 25. avgusta na Jesenice!
i Občni zbor strokovnega društva tovarniških delavcev »Kranjske industrijske družbe« bo v nedeljo, dne 11. t. m.. Kako potrebno in koristno za delavce jc to društvo, razvidi se že iz tega, ker je v preteklem letu bolnim udom dalo nad 3.500 kron podpore. Vsak zaveden delavec bi moral biti ud tega društva.
j Življenje vlada v katoliškem delavskem društvu. Telovadni odsek ima že 39 udov, fantje se pridno vadijo, da ob javnem nastopu dne 25. avgusta pokažejo, kaj se da z vztrajnostjo v kratkem času doseči. Tamburaški zbor si je nabavil dve trompeti, katere je mojster nalašč zato naredil in vglasbil, staneta 140 kron. Krasno se trompetini glasovi vje-inajo z glasovi tamburic in dajejo celemu zboru neko.posebno lepoto. — Odbor pridno dela priprave za desetletnico svojega obstanka in slovesno otvoritev doma, da dostojno sprejme takrat tuje goste.
j Smrt vlada v občinskem odboru, nobenega življenja ne pokaže. Liberalna obštru-kcija ga ic zadavila. Mehanično vsak dan nekaj nujnih aktov spiše občinski tajnik in župan, ki ni župan, jih podpiše, — to jc vse delo za občino. Občinskih doklad letos ne bomo nič plačali, ker proračun še ni pod streho in vsled liberalnega rekurza na ministrstvo zoper odlok deželne vlade, ki je hotela uvesti zopet red in redno delo v občino, ga letos ne bo mogoče več pod streho spraviti. Bo treba pa drugo leto za dve leti napraviti proračun in za dve leti plačati doklade. Seveda bo občinski odbor lahko za letošnje leto črtal pri tej ali oni svoti nekaj, da bo treba manj plačati; tako n. pr. pri županski plači 1.600 K in plači občinskega tajnika 1.840 K. Saj mora biti jasno vsakemu, da ne zaslužita tolike plače v teh razmerah, ko nimata posebnega dela za občino.
j Učitelj Guštin se je odpovedal učitelj-stvu, ker prevzame v Metliki domovanje. Gostilno v svoji hiši na Jesenicah jc dal v najem občinskemu tajniku Hiuiiru.
j 11.150 kron osebne dohodnine plačajo tovarniški delavci in uradniki na Jesenicah in Javorniku. Mnogi sc bridko pritožujejo nad osebno dohodnino, ker menijo, da so jim dela krivica. Tako n. pr. mora tovarniški delavec plačati osebno dohodarino, ker sc zaslužek njegovih otrok njemu šteje v dohodek, čeravno otroci prosto razpolagajo s svojim zaslužkom in mu le za hrano plačujejo. Ko bi mu zaslužek otrok ne bil vštet v dohodke, bi mu ne mogli naložiti osebne dohodnine. Znajo pa, znajo navijati .davčni vijak res nima srca! Edini dobiček od osebne dohodnine ima tovarniški delavec ta, da sme voliti v občinske zastope in tudi v deželni zbor, če plača najmanj 8 kron.
Idrijske novice.
i Čudne nazore o avdijencah ima občinski tajnik idrijski Jul. Novak. Ko je bilo določeno, da bode deželni predsednik sprejel urad-ništvo in druga odposlanstva v dvorani mestne hiše, odpri je Julij Novak galerijo, katero so napolnili večinoma ne še napol odrasli otroci, kakor bi se šlo za kak cirkus. Gospod deželni predsednik pa je sprejemal odposlanstva posamezno v županovi pisarni. Kdor je tako odredil, je kaj pametno ukrenil, ker bi bilo res že več kot prečudno, da bi delavska in druga odposlanstva vpričo otrok izrekala svoje želje. Julčc sc je pošteno opekel s svojo otroško pametjo.
i Zastopniki Črnega vrha so se predstavili deželnemu predsedniku v Godoviču. Le nad-učitelj Silvester je prišel v Idrijo, vsekakor Ic zato, da bi ne stal poleg župana. Vsporcd pri predstavljanju je imel naslednji: 1. Poklonil se je deželnemu predsedniku v svojem in v imenu črnovrškega učiteljstva. 2. Pozdravil je predsednika v imenu črnovrških liberalcev, ki ga pa ni imel nobenega seboj. 3. Prosil je predsednika podpore za po toči pošpodovane v Črnem vrhu. — kakor bi nc bilo županstvo žc tega storilo. In 4. je Silvester govoril v
imenu vsega kranjskega učiteijstva, da gospod c. kr. deželni predsednik dela za zvišanje učiteljskih plač. Pozabil pa je kot dokaz svoje sposobnosti priložiti strašno prismojene svoje dopise v »Slovenskem Narodu«, v katerih se neumnost bori za prvenstvo z votlo ošabnostjo.
i Vse drugače se je pa predstavil neki Silvestrov tovariš, tudi po mišljenju. Ker je le r.a počitnicah v Idriji, sicer pa službuje v cerkniškem okraju, se mu je zdelo odveč, da se je predstavilo domače učiteljtsvo. Ni mu dalo, da bi se ne obregnil ob tovariša učitelja, ki je prišel od predstavljanja, ter mu porogljivo na cesti rekel: »Ali ti je dal zlat križ?« — To je olika, kaj ne?
i Za kratek čas, pa tudi pouk poslancem. Ko je po črnovrški okolici pobila toča, postavil je liberalni nadučitelj Silvester Gostinčarja na poskušnjo. Hitro mu je brzojavil, kaj da sc je zgodilo ter da jc potrebna hitra pomoč. Gostinčar je dobil tudi od drugih strani obvestila o nezgodi ter je vložil nujen predlog v tem oziru. Ali vam ni bil sedaj Silvester nejevoljen nad Gostinčarjevo naglostjo? Naj-brže bi ga bil rad nekoliko pokrtačil v »Narodu«, ker je mislil, da so naši poslanci tudi tako zanikarni, kakor so bili bivši liberalni.
i Premlad ako je človek, je včasih tudi dobro. Ce se ne motimo, imajo sou. dilo, naj ne kaznujejo premladih ljudi. Znano je, da je bilo med razgrajači, ko je bila blagoslovljena zastava »Katoliške delavske dru-bc«, največ mladih fantalinov. Skoro že 16-letni Kosmač Rafael se je posebno odlikoval v psovanju s priimki, kot »svinje« in podobno ter je po serenadi tudi z nogo sunil rudarja, člana »Katoliške delavske družbe«. Ta ga je tožil pred c. kr. okrajno sodnijo v Idriji radi razžaljenja časti in javnega napada. Pri glavni obravnavi dne 30. julija je toženec sam priznal, da je res sunil tožitelja, »vendar«, kakor jc rekel, »ne zelo«. Gospod sodni adjunkt Potočnik ni našel nič posebno hudega na vsem. Čudil se je Ic, kaj da se tožita že tako mlada. Kosmač je bil oproščen, naročeno mu je bilo samo, da odškoduje tožitelja v denarju za en šilit, ki ga je zamudil ob zaslišanju. — Psovati in suvati torej mladiči že smejo, prihodnjič poskusijo nad klerikalci gotovo s hujšim, da bodo videli, do kam smejo. Do kam pa smejo klerikalci? V Šmartnem pri Litiji jc bil »klerikalec« obsojen na občuten zapor, dasi je manj storil.
i Preiskavali so neki tudi, kdo je razgrajal. Čudno! Saj so bili poleg razgrajačev vedno oba mestna policaja in žandarji. Ka.i ti niso nič videli in opazili? Saj so vendar zapriseženi, njim gre vera. A seve, ker je bil poleg mestni tajnik, se poiicijsta nista mogla tako prosto gibati in žandarji so si mislili, ako ti nič ne store, kaj bi mi zapisavali razgrajače.
i Svo|f k svojim! Med sprevodom je šel tudi pekovski mojster Lojk. Ko ga je Kristan v svojem »Napreju« naznanil, odpovedali so mu nekateri odjemalci kruha. Henrika Har-melj (gostilna pri Hani) je takoj rekla: Od njega nobene žemljc več. Čudimo se, da jc sicer mirna in blaga gospa postala naenkrat tako strastna. Gostilničar Mihael Straus je tudi šel za njo in Matej Kobal pod Gorami tudi noče več kruha iz Lo.ikove pekarne. Njegov brat Alojzij Kobal mu je pa še zvest ostal. Neki naprednjak pa se je izrazil: Sedaj ga pa šc bolj spoštujem, ker očitno pokaže svoj značaj in šc pri njem ostanem. Res viteško! — Mi bi obrtnikom zamerili le, če bi strastno pri volitvah agitirali, ako pa oni po svojem prepričanju volijo, ali se udeleže veselic one stranke, h kateri pripadajo, kdo jim bode to v zlo štel? — Naše naprednjake opominjamo na slučaj pred šestimi leti. Ko so zvedeli, da je voznik Mihevec iz Logatca volil z našo stranko, so mu odpovedali vožnjo iz ^Logatca v Idrijo Fani Lapaine, Gruden in Sepetavc ter naklonili zaslužek naprednjaku Sicherlu. Ko jc pa veletržec Goli to zvedel, je on Sicherlu odpovedal in poveril vso vožnjo Mi-hevcu. Menili so, Bog ve koliko so mu s tem škodovali, a dobil je šc enkrat toliko več zaslužka pri Goliju, kakor ga je pri onih treh zgubil. — Zato priporočamo g. Lojka našim pristašem, kakor čujemo, sc ga je takoj oklenila dobra firma, da nc bode posebno oškodovan po odpovedi treh gostilničarjev. Ako tudi naši k svojim začno bolj vztrajno pristopati, ne bode tak terorizem imel kaj posledic. Da bi bil obrtnik suženj svojih odjemalcev ti.di v svojem prepričanju in mirnem dostojnem nastopu, pa dandanes niso več tisti časi, ko so peli: Ce moj kruh ješ, boš tudi mojo pesem pel. — Toraj po moko in peko h gosp. Lojku!
i Nova maša. V nedeljo, dne 21. julija t. I., ie daroval prvo sv. mašo g. Frančišek Kogej, sin rajnega nadučitelja Ivana Kogeja z Brezovice pri Ljubljani. Pridigoval mu je njegov brat g. P. Kajetan Kogcj. vikar pri Sv. Trojici v Slov. Goricah. Novomašnik jc nečak bivšega idrijskega dekana g. Josipa Kogeja in bivšega črnovrškega župnika g. Ferdinanda Kogeja in je torej četrti duhovnik iz tc rodbine. Na mnoga leta!
Novice z Bleda.
Letošnja letoviška in zdraviška sezona na Bledu presega vse druge prejšnjih let. Toliko gostov najrazličnejših narodnosti šc ni posetilo našega krasnega letovišča. Dve, do sedaj izšli številki »Letoviškega lista« izkazujeta od 1. maja do 24. julija 1034 strank, oziroma 1683 gostov. Med drugimi odličnimi gosti nam je imenovati milost, gosp. biskupa Mavroviča iz Senja, veliko število svetnih m cerkvenih dostojanstvenikov poleg množice priprostega ljudstva. Po številu prevladujejo seveda Nemci, nova železnica nam je pripeljala izredno število Italijanov. Tudi Slo-
venci, Cehi in Hrvatje so se odzvali našemu vabilu v lepem številu. — Živahno in veselo življenje vlada okrog jezera. Otoški zvonček pošilja neprestano s svojim srebrnim glasom brezštevilne prošnje proti nebu. Ne-broj čolnov se ziblje po jezerski gladini, iz katerih done vesele popevke zadovoljnih gostov. Tudi v kopališčih se ohlaja vedno lepo število letoviščarjev. In da bi videli živahnost po drevoredih in parkih! Prijatelj, če potrebuješ razvedrila in vesele družbe, pohiti na naš divni slovenski Bled!
Letoviška godba pod osebnim vodstvom g. kapelnika Teodora VVeissa igra tudi letos izvrstno in umetniško dovršeno vsak dan v zdraviliškem parku in žanje vsestransko priznanje. Le žal, da se občinstvo pri drugih zabavah vse premalo zanima zanjo.
Novo privlačno silo kaže letos novozgrajena krasna župna cerkev, ki je prav znatno povišala krasoto našega letovišča. G. mojster Vurnik iz Radovljice v kratkem dokonča dekoracijo novih oltarjev, g. Milavec iz Ljubljane pa nam bo podaril prihodnje leto nove orgle. Sedaj iščemo še spretnega umetnika. ki bo poslikal to krasno stavbo.
Električno luč dobimo prihodnje leto, če ne bo zaprek. Menda ni v 20. stoletju na Bledu nobena stvar bolj potrebna kot poštena razsvetljava. Zlasti bi bile večerne slavnosti na jezeru čarobne, ako bi bilo to primerno razsvetljeno.
Blejci, zavedajmo se, da je »biser kranjske dežele« na slovenskih tleli in naša last. Naše letovišče dobiva vedno bolj nemški značaj, saj celo v prodajalnicali mnogo uslužbencev ne razume besedice slovenski in si zraven še dovoljuje zbadljive opazke. Pozor, dokler je še čas! Saj smo lahko Slovenci, ne da bi žalili narodni čut tujih gostov.
Ošpice razsajajo v blejski okolici. V vaseh Bodešče, Koritno in Ribno so dosedaj razven prav malih izjem oboleli vsi otroci, nekateri precej hudo. Ali bi ne bilo umestno, če bi zdravniška komisija odredila potrebne naredbe, da se ta nadležna bolezen ne razširi na Bledu in cvetoči sezoni nc povzroči občutljive škode?
Zanimanje je vzbudila letos stara gotska cerkev v Bodeščah, morda najstarejša na Slovenskem. Zlasti so mnogobrojne cerkvene slike, deloma še neodkrite, vredne, da se odkrijejo in temeljito preiščejo. Doslej se v tem oziru še ni storilo ničesar, dasi celo tujci kažejo za to starinsko vrednost vsako leto veliko zanimanje.
Staro pesem moramo ponavljati tudi letos, ko vidimo da glavna blejska prodajalnica časopisov še sedaj prodaja v izložbi le nemške časopise in sicer najbolj zagrizene. Seveda se samo bratec »Narod« more šopiriti med njimi. Saj menda g. knjigotržec Fischer ne prezira slovenskih grošev ? !
Umrla jc 29. t. m. blaga in obče spoštovana gospodinja Marija Pretnar iz Rečice. Ganljiv pogreb je pričal, kako priljubljena je bila povsod pokojnica.
Vrhniške novice.
v Navportskf mrliči. Leta in leta so žc vladali vrhniški magnatje in mislijo, da inora še tako ostati. V vseh zastopih: v občinskem, cestnem, močvirskem odboru in šolskem svetu zadnjih let se povsod svetijo imena: Gabrijel Jelovšek, notar, Lenarčič. Voljeni so bili vedno z nova brez težave. Grudnova posojilnica je ob vsakih volitvah kazala svoj vpliv. Na volišče ni bilo ljudstva, ker si jc mislilo, tem možem sploh ne moremo do živega. Le par stalnih »možiceljnov« je imenovane vedno posajalo na stolčke. V zastope so izbirali poleg sebe vedno osebice, ki so jim povsod Ic kimale. Živeli in gospodarili so nemoteno. Ako si je upal kdo črhniti bescdico proti njihovi vladi, so ga nekateri preganjali in celo ovajali na višja mesta. Bogati in v dobrem gmotnem stanju znali so tudi kakor že z izredno postrežljivostjo pridobiti prijateljstvo različnih uradnih oseb, in tako je rastla moč in vpliv. Vsaka pritožba zoper te može na višje mesto je bila do zadnjih dni brezuspešna in lc tako je bilo mogoče s tako ne-čuveno predrznostjo zavlačevati volitve do dveh let. V občinski pisarni jc gospodaril mogočni tajnik, kateremu so naklonili poleg tajništva šc več služb, akoravno za nobeno nima skušnje, ne sposobnosti. O njegovem me-sogledncm poslovanju sc bomo šc posebej oglasili. Duh časa je pa to vrhniško magnat-stvo začel razdirati in ljudska zavest jih je do malega že v vseh zastopih položila v grob. Izgubili so cestni odbor, v močvirskem za-stopu so jim žc tudi žabe odregljale po-smrtnico in v občinskem zastopu je zlomljena premoč. Lc par možičkov so še pri vojskovali in še to s strašno silo in naporom in z vsemi mogočim sredstvi. Tisti odborniki so izvoljeni nc z glasovi našega ljudstva in raz-umništva. Postavljeni so Ic s tujimi glasovi, ki so za vrhniško ohčino brez pomena. Nazadnje je prišel še glas vpokojenega starčka Marinka. Bil jc glas kakor iz groba kličoč: Nekdanji mogočni in vplivni magnatje so danes v vseh zastopih Ic mrliči!
v Zadnje občinske volitve in jasnost ozračja. Občinske volitve so popolnoma zbistrile ozračje. Na dan je prilezel še sem in tje skrit liberalček, ki ga še nismo čisto poznali. Z njimi je potegnil trgovec Davorin Šetinc, seveda, ker od njih živi. Razume se. da so mu mnogi poravnali račun še tisti dan in sklenili so podpirati v prihodnje svoje somišljenike. Pravijo, da se je »mujal« skrivaj za Je-lovška tudi Zajčev Andreje in da je kazal, da ne mara več ljudskih grošev. Fajdiga, mokar iz Ljubljane, je tudi razodel dvakrat po vrsti, s kom drži in vendar bi rad videl, da bi ga redilo naše ljudstvo. Cenili hodi pač iz Ljubljane na Vrhniko volit proti ljudstvu
za vrhniške magnate, od katerih nima niče-sar. Simon, ključavničar, hoče zanaprej ko-vati ključe le liberalcem. Dobro! Od apote-karja in vinskega trgovca tudi ne verjamemo da mu bo liberalna politika prinesla dobička' — Med agitatorji so se še posebno odlikovali Kos, mesar, očitno, gostilničarja Kočevar in Jurca. Pač ne razumeta, kje je moč in pri-hodnjost vsacega obrtnika. Med našimi za-služita posebno pohvalo mesar Hodnik Ma-tija in trgovec Rudolf Rutner. Nista se ustrašila pritiska in bojkota, s katerim so ju strašili liberalci. Ostala sta trdna kakor žebelj. Zato toplo priporočamo somišljenikom celega okraja Rutnerjevo prodajalno in Hodnikovo. vulgo Žontovo, mesnico. Postregla bodeta z dobrim blagom po primerni ceni. »Kmečka zveza« je sklenila točno se ravnati po načelu: »Svoji samo k svojim!« Poleg omenjenih obrtnikov priporočamo še novega peka, Oblakovo gostilno in več manjših prodajalnic. Posebno moramo omeniti še moža, značai-nega v vsakem pogledu, gospoda pivovar-narja Teodora Frohlicha. Pokazal je še vselej, da misli in čuti z ljudstvom. Njegovo dobro in blago srce za trpine vse vrste je splošno znano. Tudi pri občinskih volitvah jc potegnil odkrito z ljudsko stranko, ne meneč se za bojkot in grožnje liberalcev. Naša dolžnost je, da ga podpiramo in zahtevamo v vsaki gostilni le njegovo pivo, ki se po svoii kakovosti lahko meri z vsakim drugim in daleč nadkriljuje pivo liberalne žalske delničarske tovarne.
v Občinske volitve in demokratje. Ne-značajnost — znamenje demokratov — pokazala se je posebno tudi pri nas na Vrhniki. Notar in znana demokraška glava Oroszy sta brusila pete skupno proti S. L. S. Vrhniški kapitalisti so dali svoje prispevke v mokra-ško blagajno in zato menda je šla proti svojemu prepričanju delavska stranka v boj za inagnate. Glavna točka seveda je le boj proti klerikalcem. Svetujemo liberalcem, oglase naj se pri Oroszyju, da jih sprejme vse brez izjeme med demokrate.
v Kmečka posojilnica. Načclništvo Kmečke posojilnice je volilo tudi proti pošteni kmečki večini v občinskem zastopu. Zavedajmo se in hodimo tudi tukaj svoji k svojim.
v Mrtvaška osmina po liberalcih bo v nedeljo zvečer v znani gostilni. Na dnevnem redu je slaščiča »Flefant«. Po večerji se ofi-cijelno sprejmo zadnji ostanki liberalne stranke v naročje mednarodne jugoslovanske socialne demokracije in se poklonijo Malnarčku, Lovrenčku in tajniku Keteju. Pač klavrn konec vrhniškega liberalstva!
Novice iz Zagorja ob Savi.
z Nagla smrt je zadela 2. t. m. dopoldne v premogovniškem kamenolomu oženjenega delavca Janeza Kokec iz Litije. Težak kamei: ga je zadel v prsi in v pol ure je bil mrtev.
z Sovraštvo do alkohola? Pri zadnji občinski seji jc bila na dnevnem redu prošnja nekega gostilničarja, da bi smel tudi še žganje točiti tie samo čez ulico, marveč tudi v gostilni. Odbor bi ne bil imel kaj proti temu, ker bi s tem ne bil nihče na škodi. Žganje prodaja dotični že tako ali tako. A tu nastopi znani Cobal z vso svojo zgovornostjo, češ, da to ne gre in ne gre. in da se mu ne sme dovoliti.
z Ne zagovarjamo žganja. Vsi vemo, da je v Zagorju gostiln več kakor preveč, da mnogi velik del svojega zaslužka pustijo po nepotrebnem v gostilnah in da vsaka nova gostilna je škodljiva mreža, nastavljena trdo prisluženim delavskim grošem. A Cobal m nasprotoval zaradi tega. Tudi ni šlo za novo koncesijo. Vzrok je čisto drugje: Dotični gostilničar namreč slučajno ne spada med Co-balovc častivce. — Dobro je povedal drugi odbornik, da je Cobalu, s čegar jezika se sicer kar v potokih cedi ljubezen do delavcev in obrtnikov, le do tega, da bi se dotični gostilničar lažje spravil v kakšno kazen.
z Vendar bi še ne zamerili tako zelo Cobalu, ko bi se na drugi stram ravno on ne trudil toliko za pospeševanje alkoholizma. Cujtc! Ravno poleg socialnodemokraškega konsuma sta že od nekdaj dve stari gostilni. Dva lučaja proč zopet ena gostilna in tri trgovine alkoholnih pijač »čez ulico«. Torej popolnoma dovolj. Vendar pa je Miha tudi v konsumu hitro začel prodajati alkohol »čez ulico«, iu sedaj si na vse kriplje prizadeva dobiti še koncesijo za gostilno. Pred nedavnim je ponujal precejšnjo svoto bivšemu gostilničarju A. K. za njegovo pravico. Pregovoril ga jc in ga poslal v Litijo, da je revež tam od Policija do Pilata moledoval, kako bi se dala koncesija prenesti iz Toplic v Zagorje v socialnodemokraški konsum, kar pa ni šlo. — Hvala lepa za tako »protialkoholno« delovanje!
FRANC JOZEFOVA
grenka voda.
~ Lepo ceno stanovanje
obstoječe iz treh sob in predsobe, se odda s I. septembrom na
Rimski cesti. Več v upravništvu.
Zračno stanovanje
z 1 sobo in kuhinjo se odda mirni stranki za november termin v vili na Gruberjevem nabrežju št. 6. poleg dolenjskega mostu.
»Sestro" Fumajalli — liberalna < lažlredoonlca!
(Posebna izdaja »Corriere d'Ita)ia 1. avgusta.)
Rim, 2. -avgusta. Posebna izdaja »Corriere d ltalia« opisuje slučaj lažiredovnice Fumagalli v Milanu (glej članek) ter konča s klicem: Abasso i fabbricatori dello scandalo!«
Doli z izmišljevavci škandalov! Iz »Cor-ricra«, ki v tem oziru res predstavlja mišljenje vseh poštenih ljudi v Italiji, posnemamo:
Fumagalli je rojena 1848 v Cassano d Adda, je imela že dva moža in drugi njen mož je bil petnajst let zaprt. Njen brat Jožef je bebcc.
Lažiredovnica se je vprvič pojavila leta 1890 v Turinu. Ze 20. septembra 1890 jo je cerkvena oblast desavuirala! Dotični dokument je od 20. septembra 1890, podpisan od nadškofovega tajnika Can. Angelo Maria Mantegazza. V dokumentu sc opozori žup-uik, v katerega okrožju jc Fumagalli otvo-rila svoj dekliški zavod, da nadškof-kardinal tega zavoda ni priznal in da naj se župnik z njo ne peča. V tem aktu imenuje tajnik laži-redovnico — gospo, »signora«, in ne sestro«.
12.	februarja 1891 izrazi nadškofovska kurija v Turinu v dopisu na kvestorja sled-ijemu željo, naj se institut Fumagalli zatvori.
30.	junija 1891 piše kapitularni vikar tu-inski — kardinal Alimonda je bil takrat umrl
v Rim, kamor se je bila Fumagalli prito-čiia proti turinski cerkveni oblasti, da je Fu-nagalli lažiredovnica in po krivici imenuje ivoj zavod »Instituto delle Suorc dela Con-solata.«
31.	decembra 1891 prepove novi kardinal turinski, Riccardi, vsakemu duhovniku tnaševati v kapeli zavoda Fumagalli ter izvrševati katerikoli bogoslužno dejanje.
1. februarja 1892 poroča kardinal v Rim, da je Fumagalli kanonika Gazelli in Nasi — ua katera se je v svoji pritožbi na papeževo kurijo sklicevala — prevarala, da sta se podpisala pod njene nabiralne pole za institut.
13.	januarja 1893, torej nekoliko pred gori navedenim dokumentom, je kardinal turinski Fumagalli prepovedal nositi redovniško obleko, ko se je natančno dognala žalostna zgodovina njene perverzne mladosti in njenih laži. .1 ulija 1 893 je nadškofijska kurija v Turinu konečno I a ž i r e -d o v n i c o izročila državnemu p r a v d n i k u , n a p c r i v š i proti njej tožbo zaradi k r iv i č n e g a p r i 1 a -š č e v a n j a. Tedaj pa so vsi liberalni listi — »Provincia di Mantova« *— »Gaz-zetta del Popolo« itd. — I a ž i r e d o v n i c o hranili! Pisali so. da je Fulnagalli žrtev kardinalovih intrig in klerikalne infamije! — ((ilej »Provincia di Mantova« 11. julija 1893 in »Gazzetta del Popolo« 11. julija 1893.) — Prvi list jo je imenoval »una buona monaca tutta ascetica e fervente per Dio« — dobra redovnica, vsa aseetična in goreča za Boga! Sodišče je lažiredovnico oprostilo, utemeljujoč to s tem, da je Fumagalli neizobražena kmetica, tako slabo vzgojena, da niti med dobrim in slabim ne ve razločiti.
Ker torej posvetna oblast proti lažire-dovnici ničesar ni hotela ukreniti, je nadškof-kardinal lažiredovnici prepovedal pristopiti k obhajilni mizi sprejet svete zakramente. Liberalni listi so kar divjali in napadali kardinala.
Leta 1894 je šla Fumagalli v Rini. Nadela si je redovniško obleko, liberalci pa so jo tudi v Rimu slavili kot žrtev klerikalizma. Dajali so ii denar, ona pa je ustanovila deški zavod. Otroci so podnevu morali beračiti, v zavodu pa so jedli polento in bili vsak dan tepeni. Rimski kardinal-vikar je takoj, ko je prišla v Rim, opozoril nanjo policijo. Ker vse ni nič pomagalo, je kardinal-vikar sestavil 3. decembra 1895 poročilo na komisarja. (Rap-porto al Commissario Manfroii!. ispettore di Borgo). Kardinal opiše njeno škandalozno življenje in kako izrablja dečke. Naznani tudi. da ji je kardinal turinski prepovedal nositi redovniško obleko. Prosi, naj sc postavi pred sodišče! Nato jo je policija iz Rima izgnal a. Prišla ie v Milan. Duhovščina je proti predrzni in perverzni babnici tudi tu začela neizprosen boj, dasi so jo liberalci ščitili. Komaj je prišla v Milan, jo je generalni vikar mons. Mantegazza javno pro-skribiral. »Njegova eminetica, kardinal je odredil, da se gospej Fumagalli in tovarišicam, ki so z njo v zvezi, ne smejo po cerkvah deliti sv. zakramenti, kadar pristopijo k njim v redovniški obleki, katere nimajo pravico nositi« — tako beremo doslovno v dotični listini.
Nato se ie Fumagalli pod patronanco policije potikala po celi Italiji. Konečno jc turinski .kardinal lastnoročno nesramno bab-mco vsem dijecezam italijanskim opisal kot Koljtifivko, katere naj sc varujejo vsi kato-'ičani in duhovniki, da jih s svojo lažipobož-lostjo ne prevara. Ta dokument jc od 13. aprila 1898 — podpisan je sam AugUStinus Richelrny Archicpiscopns Taurinensis.
Naposled ustanovi Fumagalli I. 1900 dekliški zavod v Viale di Monza v Milanu. Takoj jo jc kardinal Ferrari naznanil policijskemu ravnatelju, kvestorju. Dne 5. jun. 1905 c izkušala lažiredovnica prevarati kurijo s tcni, da je obljubila poboljšati sc in prosila, ttaj sc vrše v njenem zavodu 10-dnevne iksercicije. To se je zgodilo, toda že 20. ju-iia 1905 jc kardinal prepovedal vsem duhovnikom, da ne smejo prestopiti praga zavoda i svrho ckscrcicij, ker lažiredovnica vkljub vsemu opominu noče sleči redovniške halje n ker so se o njenem zavodu izvedele grde Uvari. Konečno jc 1. 1906 duhovnik Goiu-angclo naznanil več grdobij kvestorju. T a
se zato ni zmenil! Goldangek) je nato v prodajalnici bratov Verner v Milanu lažiredovnico z drugimi njenimi tovarišicami, ko jc prišla nekaj nakupovat, nalašč grdo raz-žalil z namenom, da bi ga tožile in bi jih on potem razkrinkal. Lažiredovnice pa so ponižno sklonile glavo, rekle: Hvaljen bodi Jezus Kristus! in odšle iz trgovine!
8. j u 1 i j a 1. 1905 je milanska k v e -stura, policija, dovolila s posebnim dekretom lažiredovnici, da sme prosjačiti! Avtorizirala je njen zavod! Nikoli ni noben duhovnik prestopil praga zavoda Fumagalli in kar trdijo o dveh duhovnikih, Don Longo in don Rivo, je dozdaj samo govorica, a dokazano prav ničesar ni. Don Longo sploh ni več v Italiji, ampak se mudi že dalj časa v Ameriki To je resnica, poročana od čisto nesumljivega vira.
Dnevne novice.
-f Kdo ima večino v deželnem zboru?
vprašuje »Narod« in odgovarja, da »klerikalci« in Nemci, ki so baje združeni. A ne, še velja Hribarjeva beseda, ki je še v zadnjem zasedanju izjavil, da so liberalci in Nemci združena večina. »Mi večina«, je tedaj rekel Hribar, ki je podpisal pogodbo z Nemci. Ta pogodba šc obstoji, kar ve oče Grasselli. ki vsled te zveze vleče svojih 4000 K kot slo-vensko-nemški liberalni deželni odbornik. Dokler Grasselli ne odstopi s svojega mesta, toliko časa zveza obstoji. Hribar tega ne bo utajil. Zato pa velja popolnoma, kar smo rekli: Liberalci naj le pregovore veleposestnike. svoje zaveznike, s katerimi so po pogodbi zvezani, za demokratično volivno pravico, če lc mogoče kar takoj za splošno m enako volivno pravico. Pomoč S. L. S. jim tedaj ne bo manjkala, in stvar je rešena. Krščanski demokrat Hribar ima torej lepo nalogo, samo izpeljati je neče.
+ Aškerc se jezi. Izdal je Kettejeve pesmi in pri tej priložnosti sam sebi napisal oceno v »Narod«. Pri tej priložnosti je povedal nekaj bridkih na vse strani, kajti liberalci nc znajo prav ceniti prvoborilca za dogmo svobodne misli. Aškerčeva Muza ni bila nikoli bledolična gospodična, ampak vedno špartanska Ksantipa, in taka je tudi njegova kritika. Jezi se nad vsem slovenskim narodom, ki je tako počasi kupoval njegove balade, da jih dvanajst let ni razprodal. Knji-garstvo je sploh še-le Schuentner iznašel pred 9 leti; Rog sam vedi, kako so prej izhajale knjige! Ljubljančanom jo je zagodel mestni arhivar Aškerc: »Po mestih so najboljši kupci študenti — in to študenti, ki so prišli s kmetov. Mestni ljudje so po večini bla-zirani in ne čitajo knjig, najmanj pa slovenskih, čeprav se prištevajo k našemu narodu.« Ce bi »Slovenec« kaj takega napisal, nam pobijejo šipe in nas postavijo pred porotnike. Šest mesecev klerikalcu najmanj! A Aškerc — no, naj bo! Gimnazijski knjižničarji — za nič! Naši kritiki po Aškercu sedejo na visoki kritični stol in se tam razkoračijo (na stolu!) z imenitnimi gestami, pa niso nič drugega kakor Prešernov čevljarček, ki govori o Apelovi umetnosti. Med te »čevljarčke« prišteva Aškerc v »Narodu« tudi prof. Pin-•'tarja, ki je pozabil v jubilejski izdaji Prešerna natisniti geslo: »Sem dolgo upal in se bal« itd., pa se vendar drzne Aškerca kritizirati. Ce bi Aškerc kaj takega zagrešil — pravi — bi ga literati in umetniki bombardirali z gnilimi jajci na Marijinem trgu. — Ni tako hudo. gospod mestni arhivar. Le eno poudarimo: Kdor hoče zase absolutno svobodno misel, naj se ne liuduje, če hočejo imeti svobodno misel tudi drugi!
+ Družba sv. Cirila in Metoda. »Učiteljski Tovariš« v družbi z radikalnim dijaštvom hujska k naskoku na družbo sv. Cirila in Metoda ob prihodnjem občnem zboru v Bohinjski Bistrici. Bojni klic je: Vun šolske sestre iz družbinih šol; nastavljajo naj se samo moške, napredne, prosvetljene, vsakih predsodkov proste učne moči. Tem učiteljem se naj izroče potem v roke še gospodarska podjetja, društva, hranilnice, posojilnice, kajti — pravi »Učit. Tov.« — liberalni učitelji so tako genialni ljudje, da vodijo že sedaj cele štiri petine vseh javnih naprav na Slovenskem. Bilo bi vendar krivično, če ne bi slovenski narod iz same hvaležnosti tem toli zaslužnim možem in mladeničem izročil še zadnje petine vseh svojih javnih naprav. Kdo bo pa nosil stroške, čc se skromne in z majhno podporo zadovoljne šolske sestre namestijo s takimi univerza! ženiji, ki vendar nc morejo za vsako beraško plačo služiti domovini? Odgovor jc v »Učit. Tovarišu« hitro pri roki: Čemu imamo pa češko in hrvaško šolsko družbo — očitam se naj dobi denar, pa jc! Liberalni učitelji in dijaki imajo torej žc vse v mazincu. Spravili bodo ua čelo družbi vodstvo, ki bo pomcdlo. kaj bo ostalo po pometanju, seveda za to sc gospoda ne briga. Sicer jc že bil na družbini šoli nastavljen učitelj, ki je agitiral za razporoko, a to je tem ljudem premalo — družbine šole naj bi postale zavetišča za liberalne učitelje, ki so že drugod nemogoči to bi radi. Tudi mi smo za reformo družbe, a za reformo, ki oživlja in zida, ne pa ki podira in mori!
+ Sijajna zmaga »Slovenske Ljudske Stranke«. — Izpod Žalostne gore. Dne 30. julija tega leta so se vršile občinske volitve za Prescrje. S. L. S. je zmagala sijajno na celi črti, v vseli treh razredih. Niti eden izmed Korbarjevih libcralccv ni prodrl, četudi je ta po svojih strahovito bedastih in nadutih dopisih v »Slov. Narodu« znani nadučitelj postavil na volišče vhc svoje ubogljive možtcke. Ves njegov velikanski trud je bil zastonj. Za-
stonj je bilo, da so se njegovi naprednjaki pripravljali že tedne m tedne na to volitev, da bi porazili S. L. S. in je Korbar napenjal vse moči zbirajoč krog sebe vse liberalce in omahljivce. Tako se jc torej tudi ta volitev, kakor državnozborska, pri kateri smo slavno zmagali z okroglo 200 glasov večine (237 proti 34 in 6) končala s popolnim porazom Korbarjevih naprednjakov. — Pustimo zdaj liberalce v miru in pojdimo svoji k svojim! Podpirajmo svoje! Naše gostilne so pri nas pod Pečjo: Lukmanova in Mravljetova, v Preserju Anžičeva in Hrovatinova; prodajalni pa pod Pečjo Filipičeva in Hrovatinova v Preserju. Te podpirajmo, sem hodimo, ker bomo našli tu mir, pravično vago m mero, pa dobro postrežbo. Deželni šolski svet pa prosimo, naj kakšen drug kraj osreči z našim gospodom nadučiteljem, katerega smo siti do grla. ker dela med nami samo zdraž-bo m prepir. Mi nismo marali zanj nikoli in še danes ne maramo. In ker on to ve. se nam čudno zdi, zakaj nima toliko'takta, da bi si sam stran pomagal in prosil kam drugam, saj je vendar težko bivati med ljudmi, ki v ogromni večini za koga ne marajo.
+ Umrl je danes zjutraj v Postojni na legarju gosp. Rudolf Lampe, c. kr. gozdni komisar, brat g. dr. Evgena Lampeta. Bil je občespoštovan. Bodi mu žemljica lahka! Rodbini naše iskreno sožalje!
+ Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji. Podeljena je župnija Senožeče č. g. Janezu Možina, župniku v Rovtah. — Premeščeni so gg. kaplani: Martin Štular iz Se-miča kot prefekt v zavod sv. Stanislava v Št. Vidu; Josm Lavtar iz Št. Petra pri Novem mestu v Črnomelj; Janez Štrubelj iz Spodnje Idrije v Črnomelj; Pavel Zaje. katehet iz Škofje Loke v Št. Peter pri Novem mestu; Karol Gross iz Kočevja kot katehet na uršulinsko šolo v Škofjo Loko; Rudolf Cepuder iz Gorij v Tržič; Andrej Magajna iz Sostrega v Borovnico; Dr. Al. Merhar iz Doba v Sostro; Leopold Podlogar iz Črnomlja v Dob; Ljude-vit Baje iz Selc kot župni upravitelj k Sv. Trojici nad Cerknico; Josip Hartman iz Moravč kot župm upravitelj na Planino nad Vipavo. Ignacij Zust iz Horjula v Moravče. Na novo nameščeni so gg. sem. duhovniki: Alojzij Markež kot prefekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu; Janez Lovšin kot kaplan v Gorjah; Janez Rihar v Št. Vidu pri Vipavi; Ivan Opeka v Leskovcu pri Krškem; gg. no-vomašniki: Alojzij Breceljnik kot kaplan v Semiču; Janez Mrak v Spodnji Idriji; Frančišek Kogej v Kočevju; Janez Kepec v Selcih; Albert Pravst v Vremah; Frančišek Novak v Stopičah; Matej Dagarin v Škocijanu pri Dobravi; Friderik Rodič v Horjulu.
+ Duhovske spremembe v goriški nad-škofiji. Preč. gosp. Ivan Jarec, kurat v Ro-činju, je imenovan za kurata v Št. Ferjanu; veleč. g. Ivan Košir, kurat v Kalu, ža kurata v Ročinju; veleč. g. Valentin Knavs, vikar v Logih. za kurata v Kalu; veleč. g. Josip Gri-lanc. kurat v Levpi, za samostojnega vikarja v Logih; veleč. g. Janko Sedej, vikar v Kron-bergu, za kurata v Levpi; č. g. Vinko Vodo-pivec, kaplan v CrniČah, za vikarja v Kron-bergu in č. g. Josip Vodopivec, novomašnik, za kaplana v Crničah. — Nadalje je imenovan veleč. g. Alojzij Cubej, vikar v Tunovem pri Kobaridu, za kurata v Batah; veleč. g. Josip Ferfolja, vikar v Ponikvah, za vikarja v Trnovem pri Kobaridu; vikarijat Ponikve bode oskrboval veleč. g. Andrej Štrekelj, vikar na Pečinah. Veleč. g. Ciril Vuga, kurat v Batah, pride za stolnega vikarja v Gorico; veleč. g. Franc Šmid, kurat v Lokovcu, za kurata v Branico; veleč. g. Franc Klanjšek, kurat v Gorenji Tribuši, za kurata v Lokovec; č. g. Albert Leban, prvi kaplan v Tolminu, za kurata v Gorenjo Tribušo; č. g. Krištof Tomšič, drugi kaplan v Tolminu, za prvega kaplana istotam ter č. g. Štefan pl. Posavelli, semeni-ški prefekt, za drugega kaplana v Tolmin. — Dalie pride veleč. gosp. Josip Abram, kurat v Novakih, za kurata v Bilje; č. g. Josip Fon, kaplan v Volčah, za kurata v Novake, č. g. Josip Godnič. novomašnik, za kaplana v Vol-če. — C. g. Anton Sok, drugi kaplan v Cerknem, je imenovan za prvega kaplana istotam; č. g. Ivan Kenda, novomašnik, za drugega kaplana v Cerknem; č. g. Ivan Podobnik, kaplan v Mirim za župnijskega upravitelja v Ajdovščini. — Veleč. g. Gvido Russian, župnijski upravitelj v Belvedere, pride za vikarja v Zdravščino ter bo ob enem oskrboval kura-ci.io Sv. Martina na Krasu; č. g. Valter Ve-nier, kaplan v Ogleju bo oskrboval župnijo v Belvedere; č. g. Ernst Galupin, novomašnik, za kaplana v Flumičel in č. g. Honorii Fasiolo, novomašnik, za kaplana v Tržič. — Veleč. g. Alojzij Novak, kaplan v Solkanu, pojde na Dunaj v »Augustineum«; veleč. g. Ciril Za-mar, kaplan v Kobaridu, pride za kaplana v Solkan; č. g. Anton Gerbcc, novomašnik, za kaplana v Kobarid.
+ Šolske vesti. V VIII. činovni razred so pomaknjeni profesorji: dr. Fran Kropiv-nik, Mihael Markič, dr. Franc Pernc, dr. Gregor Pečjak. Anton Peterlin, dr. Jožef Pipenba-chcr, dr. Jožef Tominšek, dr. Jakob Žmavc. Jakob Zupančič. V IX. činovni razred so pomaknjeni učitelji oziroma učiteljice na učiteljskih pripravnicah: Gabrijel Majcen, Jakob Marin, Ivan Janežič, Jožef Kostanjevec, Ivan Kruleč, Anton Maier, Paula pl. Renzenbcrg, Marija Scliulz. Julija Suppantscliitsch, Vilje-tnina Josin.
+ Izprememba vojaštva pri vajah. Splošno odide na dopust dosluženo moštvo III. armadnega zbora razven oskrbovalnega moštva po končanih vojaških vajah, ki bodo končane 7. septembra. Moštvo vojaških oskt-bovalnic in pa posteljnih skladišč odpuste na
dopust 15. oktobra. Pri artiljeriji odide moštvo na dopust šele. če spozna to za potrebno poveljništvo armadnega zbora, ko pridejo v službo novi vojaški novinci. Poddesetniki in vojaki, asentirani leta 1904, ki imajo pravico do dopusta in o katerih se želi, da bi še nadalje služili, se zaračuni leto, ako hočejo prostovoljno služiti nadalje, za tri orožne vaje. Moštvo, ki odide na dopust,7., 14., 27., 47., 87. in 88. pešpolka se povrne z vaj naravnost na postajo kadra, in sicer moštvo 7. pešpolka in 8. lovskega bataljona peš, ostali pa po železnici. Vojaški novinci se pozovejo pod orožje šele 16. oktobra.
Samouinor sodnega adjunkta. Danes ponoči je izvršil v Postojni samoumor c. kr. sodni adjunkt Milan Dolenc. Prerezal si je vrat z britvijo.
—	Zanimanje za petrolejski vrelec na Trati pri Škofji Loki še ni ponehalo. Tuji opazovalci se čudijo, da ni nikogar, ki bi se lotil in stvar natančneje preiskal. O kaki prevari ni govora, kajti petrolej pronicuje že kakih deset let ter prihaja na dan včasih v toliki množini, da bi se ga nateklo v kratkem času par sodčkov, če bi se ga moglo vjeti in ločiti od vode. Ako se studenec pri izvirku nekoliko zagradi, se nabere na površju precejšnja plast patroleja, ki je pokrita z debelo mastno in umazano mreno. O zadevi so povpraševali že Amerikanci Zadnjo nedeljo smo poslušali v izobraževalnem društvu tratarskem zanimivo predavanje č. g. profesorja dr. A. Ušeničnika.
—	Za sestanek v Ljutomeru dne 10. in 11. avgitsta se more še vedno zglašati in sicer do ponedeljka še na naslov: Mark Natlačen, abiturient v Mančah pri Vipavi, od ponedeljka dalje pa naj se pošiljajo oglasi v Ljutomer Op<varjamo one tovariše, ki imajo kako vlogo pri »Divjem lovcu«, da pridejo zanesljivo že 8. avgusta v Ljutomer zaradi skupnih skušenj. Udeležba se obeta jako številna, ker se dijaštvo in gg. bogoslovci prav pridno oglašajo.
—	Tečaj za paleografijo 15.—18. veka se prične v Ljubljani v knjižnici knezoškofijske palače v torek, 6. avgusta in bo trajal do vštetega petka 9. avgusta vsak dan po tri do štiri ure. Namenjen jc ta kurz samo duhovnikom ljubljanske škofije in je brezplačen. Snov: Kratka zgodovina popisne snovi, pisal, črnil itd. Poznavanje starega latinskega pisma in onih oblik, ki so se izcimile iz njega. Značilne oblike raznih vekov. Kratice in njihova znamenja. Vezave in spojitve posamičnih črk; pojedinke (sigla) in monogrami. Razlika med knjižno in latinsko pisavo. Temeljni podatki o listinah, njihovem sestavu in formulah. Migljaji, kako je delati regeste in urejevati arhive. — Razen teh teoretičnih predavanj se bodo vršile posebno praktične vaje v berilu. Gospodje, kateri se mislijo udeležiti tega tečaja, naj blagohotno prinesejo s seboj iz svojih arhivov gradiva, ob katerem bo mogoče izvršiti vaje. Začetek kurza v torek, dne 6. avgusta ob 9. uri dopoldne. Kurz bo vodil g. dr. Jos. Mantuani, amanuensis c. kr. dvorne knjižnice na Dunaju.
Legar se je zopet pojavil v goriški okolici. Zanesli so ga iz Postojne vrnivši se zidarji. V Renčah je obolelo šest oseb, v Šem-pasu doslej ena. Zdravstvena oblast pa še vedno premišlja, če je to legar ali ni, ter čaka s potrebnimi odredbami. Ali meni čakati toliko časa, da se legar raztrosi po celi okolici in v mesto?
Umrl je v Gorici pri usmiljenih bratih 1. avgusta zvečer oče g. župnika Jožefa Kosca iz Kameni na Vipavskem, 76-letni Jakob Kosec. G. župnik se mudi sedaj na absti-nenčnem kongresu v Stockholmu.
G. Val. Krisper je povodom prodaje svoje tovarne daroval radeškim revežem, dobrodelnim namenom in svojim delavcem več tisoč kron. Plemenitemu dobrotniku srčna hvala!
—	Umor kočijažev v Trstu. Glede na morilca kočijažev Praznika in Mohoroviča se toliko ve kot preje: policija ničesar ne izda o svojih poizvedbah. Neki tržaški list poroča, da je oseba, ki je v zvezi s sodnijskimi krogi, dejala, da se bodo v par dneh izvedele senzacionalne stvari. Kar se pa tiče »Piccolove« vesti, da so morilca aretirali v Gorici in da se jc policijski komisar Pekotsch iz Trsta pripeljal v Gorico, _ poročajo goriški italijanski listi, da jc ta vest povzročena vsled dobe kislih kumar, ki senzačneea »Piccola« hudo tare. Komisarja Pckotscha ni bilo v Gorici. Res je samo to, da je predvčerajšnjim neki potujoči trgovec, Žiga Heischmann iz Ogrske, po Gorici vpil: Na pomoč! Tržaški morilci me zasledujejo! Mislil je namreč, da ga hočejo umoriti štirje mirni goriški meščani, ki so mu na ulici »sledili in njegovo komično postavo ogledovali. Odtod »Piccolova« vest.
Slovenski umetnik v Ameriko. Ivan Zajec, ustvariteli Prešernovega spomenika se jc odpeljal pred par dnevi v New York. kjer upa najti več priložnosti kakor doma v Evropi, da uveljavi svojo umetniško silo. V Nc\v Yorku ima že nekaj šolskih kolegov in znancev z Dunaja in Pariza, ki so mu pripravili pot.
Trije konji ukradeni. Iz Železnikov smo včeraj zvečer dobili brzojavko, tla so bili včeraj ukradeni trije konii na planini Pore-zen, občina Sorica.
—	Meščanska godba v Kranju jc šla k počitku. Napredujemo, kaj nc?
—	S kuhinjskim nožem je umoril svojo mater 25 let stari Viljem Miiller v Sisku, ker mu ni hotela dati denarja. Te dni jc bil morilec obsojen v 18-letno težko ječo.
Nevihta na Vipavskem. Z Vipavskega i sc nam piše: Zc cel mesec ic bila pri nas
huda suša in bali srno se, da uniči vse pridelke. Neznosna vročina, ki je pripekala od jutra do večera, se ni niti ponoči veliko ohladila. Sušila se je turšica, rujavi so ostali po košnji travniki in detelje in naposled se je začela celo trta sušiti, ki je tako lepo obložena, da še ne pomnimo tako bogate letine. Toda še ob pravem času srno dobili deža. V noči od 30. na 31. julija je lilo nad dve uri, da ie bilo v hipu vse na vodi. V mnogih krajih je udrla voda tudi v kleti, da bi kmalu splavala prazna vinska posoda, ki čaka, da jo napolnijo z dobro vinsko kapljo. Ljudje so bili v več krajih že v hudi stiski za vodo, ker so vodnjaki že skoro vsi odpovedali, zdaj pa so zopet polni. Grozdje, ki je trpelo tuintam že prav občutno sušo, se napenja m popravlja in zopet gre naš kmet z veseljem v svoj vinograd. Med nevihto je grozno grmelo in treskalo in bati se je bilo, da se vsuje toča, toda dozdaj nas je Bog obvaroval te nesreče, o kateri letos toliko slišimo iz drugih krajev. Zato je upati, da bo letošnja »bendima« prav vesela, in naši kmetje bodo lahko postregli vsem prijateljem vinske kapljice z izbornim pridelkom. Le pridite v velikem številu!
—	Vina je še prav mnogo na Vipavskem, zlasti na Gočah in v Vipavi. Na Gočah so imeli ob suši več vina v kleteh, kakor vode v vodnjakih. Zato vabimo vse kupce, ki žele zanesljivo pristnega in dobrega vina, naj pridejo k nam!
—	Občinske volitve na Gočah se vrše v četrtek dne 8. avgusta. O popolni zmagi pristašev S. L. S. ni prav nič dvomiti.
—	Šent Vid na Vipavskem dobi svojega kaplana po dolgem prizadevanju gospoda župnika in občinskega odbora. Zdaj je že minilo 32 let. odkar je imel St. Vid zadnjega kaplana.
—	Umrla je v Sodražici gospa Marija Levstek rojena Mlekuž, soproga trgovca in posestnika.
Reškemu »Novemu Listu« je odvzet poštni debit za Bosno in Hercegovino, ne pa za Avstrijo.
—	Veterinarski štrajk. Hrvaški veterinarji pripravljajo pasivno rezistenco, ker se vlada ne zavzame za hrvaško veterinarsko avtonomijo, katero so kršili Mažari.
—	Umrla je pretekli teden v Knežaku gdč. Antonija Jenko, prednica ondotne dekliške Marijine družbe. Kot prednica in kot tajnica »Čebelice« in knjižnice izobraževalnega društva je storila mnogo dobrega, posebno še z razširjanjem krščanskega časopisja, za kar je bila prav zgledno delavna. Kot najboljša cerkvena pevka je mnogo pripomogla do lepega skupnega narodnega petja v cerkvah domače župnije. Izredno veličastni pogreb dne 28. julija je pričal, kako zelo ljudstvo ceni njene zasluge in kako obžaluje, da je zapustila svet sredi dela v cvetju 22 let. N. v m. p.!
—	Ne hodite v Ameriko. Iz Trsta se nam piše: Dne 28. julija ob štirih popoldne je prišel v tržaško luko parnik »Sofia Hohenberg«, društva »Austro-Americana« iz Nevv Yorka z 80 do 100 potnikov iz Hrvaške, Dalmacije in Hercegovine. Odpeljali so se v Ameriko pred kakimi šestimi meseci in se morali vsled brezposelnosti, slabe hrane in zraka vrniti v domovino.
—	Pri igranju na citre je nagioma umrl
v Šmartnem pri Litiji Martin Adamčič. Prej je izpil pol litra špirita.
Drevo je ubilo 6,3 let starega tesarskega mojstra Jakoba Verbajsa iz Mokronoga.
—	Tifus se je epidemično pojavil v Za-tičini, občina Št. Vid na Dolenjskem.
—	Brzovlak je povozil včeraj zjutraj na Spodnjem Štajerskem v okolici Ponikev nekega železniškega čuvaja.
—	Osebne vesti. Magistrom farmacije je bil promoviran na graškem vseučilišču gosp. Gvido Bakarčič iz Postojne. — V Moščenicah jc umrl kapitan g. Ivan Negovetič. — Umrl je v Vukovaru redovnik o. Scveriii Mešiček.
Otvoritev Pirnatove koče na Javor-niku. Idrijska podružnica S. P. D. otvori v nedeljo, dne 4. avgusta na slovesen način Pir-natovo kočo na Javorniku.
Štrajkati so hoteli občinski policaji v Pulju. Vzrok nameravanega štrajka je predvsem poveljnik policije Hassek, ki socialistom in lahonom ni všeč. Spor se je poravnal na ta način, da .ie predsednik občinskega sveta dr. Stanich spodil iz službe voditelja opozicije proti poveljniku, policaja Padovana.
Natakarji, kuharji in sluge avstrijskega Lloyda v Trstu so izročili vodstvu spomenico, kjer zahtevajo, naj se pripozna njihova organizacija, odpravijo slabe razmere na Lloydovih parnikih z ozirom na higi-jeno in sprejmeta zopet v službo dva po krivici odpuščena natakarja.
—	Ubežal jc s c. kr. bojne ladje »Pan-ther«, ki .ie v Trstu usidrana pred ladjedelnico sv. Marka, neki pomorščak. Ob treh zjutraj, ko so na ladji še vsi spali, je skočil v morje in skušal plavati na ono stran k bregu. Opazili so ga iz neke ladjice, kako se je vsled močnega vetra boril z valovi in pripluli k njemu ter ga rešili, da ne bi utonil. Potem je prišla ponj vojaška patrulja s »Pantherja«.
—	Vladarstvo noža v Trstu. 1. t. m. je neznanec v Trstu v svobodni Inki štirikrat zabodel 29-letncga delavca Ivana Gombača; ena rana .ie smrtnonevarna.
—	Z Rake. Bliža se zopet čas občinske volitve. Bivši orožnik Varšek hoče po vsej sili zlesti na občinski stolcc. In zakaj? On je glava vseh naših liberalcev. Kot uvod je dal pred kratkim po občinskem slugi javno okli-cati, da ni oče nezakonskega otroka. V politiko siccr nc sodijo privatne reči, zato pa le krako konstatiramo, da je občno mnenje drugačno, in se ne vtikamo v to stvar. To je spustil med svet zato, da bi se opral in še bolj pripravil za volitve. Nam se gre pa v prvi vr-
sti za politično prepričanje, in po tem je Varšek nasprotnik S. L. S. Liberalni general ne sme postati župan. Rad bi, da bi občina plačala Račanom vodovod, kar je krivično. Torej krščanski volivci, vsi na volišče ta dan, da ne bo zavladal liberalni župan. Na svidenje pri volitvi!
—	Šolske stavbe. Za novo ekskurendno šolo na Medvedjem brdu in za razširjeno ljudsko dvorazrednico na Savi pri Litiji, bodo zidali novi poslopji.
—	Mednaroden shod trgovskih zbornic in drugih trgovskih in industrialnih združenj bo leta 1908, v Pragi. Tako je sklenil permanentni odbor za mednarodne shode trgovskih zbornic v Ostendu.
—	Bolnica za silo se ustanovi v Kranju; tozadevni predlog, da se ustanovi v mestni ubožnici bolnica za silo in se v to svrho nastavijo tri usmiljeiike, se je odstavil v občinski seji raz dnevni red. Občina naj bi prispevala, kakor čujemo, 500 K na leto za vzdrževanje, drugo bi bila pa poskrbela vse Vincen-ciieva družba, toda nekaterim mestnim očetom se je zdelo tudi to preveč.
—	Občinski zastop naj se sestavi pravično in razmeram primerno, da dobi tudi delavski stan vsaj tretjino vseh članov v občinskem odboru, tako poživlja Gorenjec meščanski volivni odbor za prihodnje občinske volitve v Kranju, ki se vrše kmalu. Dobra misel, samo vprašanje, če bo našla odmev pri gospodih v volivnem odboru!
—	Fotografije nove župne cerkve v Za-plani nad Vrhniko izdelal je Jakob Jeršič, podoba r in kipar v Rovtah nad Logatcem. Oblika 13X18. Cena s poštnino 1 K 40 v. Slika je čista, lična in zelo prikupljiva.
—	Kamniška podružnica slovenskega planinskega društva priredi v nedeljo, dne 11. avgusta 1907 izlet na kamniško Sedlo (1879 m). Odhod bode ob 5. uri zjutraj iz Bistrice. Koča je z jedjo in pijačo dobro preskrbljena. K obilni udeležbi vabi prijatelje planin podružnični odbor.
—	Zmota. Iz zagrebške okolice romajo cela krdela kmetov v inesto, da izmenjajo de-setkronske bankovce, ker so baje neveljavni. Vsa zagotovila bančnih uradnikov, da so bankovci dobri, so brezuspešna; kmetje trdijo, da so župani dali z bobnom razglasiti, da de-setkronski bankovci izgube vsako vrednost. Ko se je stvar pojasnila, je prišlo na dan, da je objava merila na stare bankovce, ki že celo leto nimajo nobene vrednosti več.
Odlikoval je cesar pretorja v Gemoni, dr. Cavarzeranija in poveljnika čedadske finance, majorja Vercelli s častniškim, finančnega poročnika Barone pa z viteškim križcem Franc-Jožefovega reda, ker so ti italijanski funkcionarji v Monte Festi zasledili pona-rejevavce avstrijskega denarja.
—	Iz Železnikov. V 29. »Gorenjčevi« številki smo čitali dopis, v katerem se na ne-čuven način blati župnik na Zaplani g. J. Mi-helčič. Ker je imenovani gospod deloval več let tudi med nami, ga dobro poznamo in zato obsdjamo grdi »Gorenjčev« članek. Stvarnega zagovora nam na »Gorenjčev« članek ni treba dajati, ker sc dopisnik tako podlega članka že sam obsoja iu takega dopisa noben trezno in resno misleč človek ne vpošteva. Gospoda Mihelčiča poznamo mi predobro kot vestnega in uglednega moža. Ves čas svojega bivanja v Železnikih je bil priljubljen v vseh slojih našega trga. Da je bil res delaven, dokazuje dejstvo, da je večkrat, silno bolan, sedel do pozne noči v spovednici. Sam izboren pevec, gojil in pospeševal je petje, tako da smo v času, ko je on bival med nami, užili res marsikatero prijetno uro. Ljubili in spoštovali so ga sploh vsi Zelcznikarji; tudi oni. ki v obče ne simpatizirajo z duhovščino. Ko nas je zapuščal, bilo nam je hudo. kakor otroku, ko ga zapušča oče, pobratimu, ko ga zapušča pobratim. Toliko v obrambo njegove časti!
—	Toča je zadnje tedne po mnogih krajih na Kranjskem napravila ogromno škodo, o kateri smo že večinoma poročali. — Dodatno se nam poroča še z Notranjskega: Dne 20. julija je toča v občini Smerje pri Premu uničila vso letino; ponekod se niti ne pozna, kaj je rastlo. Ljudje so silni reveži. Polja irrajo po brdih, kar zahteva mnogo truda. Zaradi strmin in pomanjkanja krme je tudi živinoreja slaba. Največje upanje ljudi je bilo še sadje, češplje in jabolka. Na račun sadja dobivajo ljudje od trgovcev potrebna živila. Sedaj pa je uničeno še to upanje! Ubogi ljudje, ki so že sedaj čez glavo zadolženi. Skoraj vsako leto obišče nesrečna toča te kraje. Zato upamo, da bode vlada vsaj sedaj naklonila revežem več podpore. Sicer bode prebivalstvo moralo do zadnjega v Ameriko. — Enake pritožbe prihajajo tudi iz vremske doline, kjer je toča opustošila še večje ozemlje. Dalje je toča napravila mnogo škode v hrenoviški in sla-vinski občini, v Colu nad Vipavo in pri Trnovem. Naj bi slavna vlada vpoštevala vsakoletne škode vsled raznih uim in obče znano bedo prebivalstva ter izposlovala potrebno državno podporo. Naši poslanci so storili svojo dolžnost naj jo tudi pol. oblast.
—	Nesreča na železnici. O tem se nam še poroča: Dne L t. m. dopoldne, je delalo okoli 50 delavcev na železniški progi med Litijo in Krsnicami pri kilometru 402. Pet minut pred enajsto uro dopoldne je vozil tovorni vlak štev. 828, po navedeni progi proti Litiji. Delavci so se umaknili vlaku in so stopili na prosti tir. V tem hipu pa, ko so hoteli pričeti z delom, vozila je prazna lokomotiva v smeri proti Krsnicam in se je tu križala s tovornim vlakom. Ker
je na tem mestu precejšen ovinek, je, delavci niso zapazili. Na 40 korakov jih je strojevodja zapazil, prekasno je bilo svarilo, da naj pazijo, katerega delavci niti čuli niso in stroj jih pometal na stran tira. Blaž Baksa, 52 let star iz Dvorišča je bil na glavi in desni nogi tako težko poškodovan, da je v petih minutah umrl, štirje drugi delavci so bili pa več ali manj poškodovani. V tej nesreči se ne more nobenemu pripisovati krivda. — Delavci trde, da jim ni bilo znano, da se bosta križala lokomotiva in pa vlak.
— Najnovejši način, s katerim si hočejo liberalci pomagati. Obče znano je, s kakšno revščino si morajo služiti vsakdanji kruh posestniki malih cirkusov. Eden takih, z imenom »brata Kočka«, se je mudil te dni v Kamniku. Naši liberalci so precej prisilili lastnika cirkusa, da je moral igrati na korist »Društvenega doma«. Zadnji dan pred odhodom so. reveži hodili po hišah, da so nabrali toliko, da jim je bilo mogoče brez dolgov odriniti iz Kamnika. Toda naših liberalcev tega ni prav nič sram. Postavili so še celo enega izmed svojih najzaupnejših, da je pazil pri blagajni na denar, boječ se, da bi se kdo izmed osobja cirkusa ne prilastil kaj od male svotice. Morda čujemo še kedai, da bodo ob tržnih dnevih pričeli pobirati od kurjih jajc pristojbino za svoj »Društveni dom«. Bog zna!
Štajerske novice.
š Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju. S 1. septembrom začne poslovati v Celju »Ljudska hranilnica in posojilnica«. V načelništvu iste so v pretežni večini kmetje, namreč pet; razven teh dva hišna posestnika, dva profesorja in en trgovec. Ti možje dajejo poroštvo, da se bo gledalo posebno na koristi malih posestnikov, ki bodo posojila iskali. Našega malega kmeta moramo čuvati vseh nepotrebnih stroškov pri najemu posojil, kajti ta si vsak vinar težje in z večjim trudom prisluži, kakor drugi stanovi krone. — »Narodni List« sicer trdi, da nova klerikalna (!) posojilnica še v toliki meri ne bode služila ljudskim koristim, nego stara posojilnica, z resnico je »Narodni List« vedno v boju, tako tudi tukaj. Klerikalna posojilnica še ni začela poslovati in že je prinesla posredno ljudstvu dvojno korist, kajti stara posojilnica je bila primorana vlagateljem obresti od 41/« odstotkov na 4>/a odstotka zvišati, in drugič bo sprejemala prošnje za posojila odslej brezplačno. To so uspehi, na katere je ljudska posojilnica lahko ponosna, z zavestjo, da je za blagor kmeta-trpina več storila, kakor »Narodni List«.
š Na naslov »Domovine«. Celjska »Domovina«, glasilo odvetnika dr. Jos. Srneca, si je postavila v zadnjem času kot svojo glavno nalogo napadanje pristašev »Kmečke zveze«; zlasti si privošči v vsaki številki po par duhovnikov, dr. Korošca sploh ne more niti pri miru pustiti in tudi dr. Šusteršiča ne pardo-nira. Primerno število brc je namenjenih vedno tudi Slovenski Ljudski Stranki in njenim poslancem. Mirno smo prebirali že več mesecev te napade, ki v svoji zlobnosti in nesramnosti že presegajo, kar je kedaj pisal »Slovenski Narod«. Nam taki napadi ne morejo škodovati. Mislili smo pač, da sc bo zlasti po volitvah to zlobno pisanje pretrgalo. Toda varali smo se. Sedaj pa povemo »Domovini« in vsem gospodom, ki za njo stoje, da bomo vračali nemilo za nedrago. — Dr. Jos. Srnec nas menda razume! — Dogodek ob zidanju »Narodnega doma«, Schulvereinska šola v Gabrju itd., itd., itd.
š Gospodarsko delovanje »Kmečke zveze«. »Kmečka zveza« na Štajerskem je s pomočjo »Zadružne zveze« v Ljubljani ustanovila eno posojilnico v Celju po sistemu Schultze-Delitschevem in eno v St. Petru v Savinjski dolini po Raiffeisnovem sistemu. Celjska »Domovina« z veliko jezo pripoveduje, da snuje »Kmečka zveza« sedaj tudi po-sojilnico za šoštanjsko okolico._
LlubllansRe notice.
lj Pevske skušnje »Ljubljane« so izborno obiskane. Okolu »Ljubljane« sc zbira mogočen zbor vnetih pevcev. Somišljeniki pevci, vsi brez razlike stanu k »Ljubljani!« Prihodnja skušnja je v sredo zvečer ob 8. uri. Na svidenje!
SLOVESNOST ZUPANOVE PRISEGE.
Žalostna lampijonada.
Kdor ie čital ta teden »Narod« in ne pozna razmer, mislil je, da bo cela Ljubljana včeraj zvečer vzklikala veselja, da je za tri leta zopet njen župan Ivan Hribar. Ljubljana pa je bila zavita v skrivnostno molčanje, »velikanska bakljada« se je izpremenila v žalostno lampijonado in še te bi ne bilo brez odvisnih ognjcgasccv. Na Gradu je razsvetlil okna g. Brce v zahvalo, da ima gori poceni stanovanje, iz »Mestnega Doma« si je obesil Hribar zastavo —- to je bilo pa tudi vse, kajti dejstva, da sta v celi Ljubljani cel večer samo dva: učitelj Dermelj iz gluhonemnice m uradnik Ozmic letala s cilindri po mestu, ne moremo smatrati za dokaz slavnostnega razpoloženja v Ljubljani. Ob 8. uri so se zbirali ognjcgasci v »Mestnem Domu«. Trg pred »Mestnim Domom« je bil teman, čemur je bilo nekoliko vzrok to, da sc je ob vogalu postavil pred elektriko magistratm Tiček ter je tako zakril precej luči. Od zunanjih ognje-gasnih društev«, katera so magistratovci pričakovali s koprnečimi srci, jc prišlo samo 18 mož z Gline in nekaj iz Most. Z dežele povabljenih županov m bilo. Iz Celja sta se pripeljala urednika Spindler in Vesničar. pa
ves večer nista prišla do besede. Ob pol 9. je peljal ognjegasce uniformirani urar Čuden pred »Narodni Dom«, odkoder se je kmalu nato pričel pomikati po Ljubljani »izprevod«. Baklje so bile predrage, zato je »Sokol« posodil okolu 200 belo-rdečih balončkov, ki jih je rabil za rajalni nastop pri slavnosti za koroške Slovence. Prireditelji so bili radi barv na balončkih nekoliko v zadregi, ker niso vedeli, ali naj nastopijo najnovejšemu »krščanskemu demokratu« na čast že z belo-rumenimi barvami. Po ulicah je bilo mnogo tihega, apatičnega »ferbca«, ki se je posebno divil možu, ki je korakal na čelu izprevoda. >Doberlet!« so klicali nekateri v dobrem razumevanju položaja. Končno se je dognalo, da je ta važna osebica dr. Kokalj, ki je tudi to pot predstavljal peto kolo pri vozu liberalne politike. Poleg ognjegascev so korakali politični »Sokoli« iz Ljubljane in Šiške, skoro sami neizvršujoči člani, »Sokoli ad hoc«, ker so skoro vsi izvršujoči člani odpovedali za to politično akcijo pokorščino Mur-niku, Dreniku in Boltavzarju, nato je prišlo »najštevilnejše« ljubljansko društvo — šest mož »Tesarskega in zidarskega društva«, nato pevci »Zvona«, »Slavca« in »Glasbene Matice«. Vseh lampijončkov reditelji niso mogli oddati, ker je manjkalo zavednih »meščanov«, zato so dali lampijončke »nedolžni mladini«, ki se je drvila s sprevodcem kot slavnoznani znak sijaja narodno naprednih iz-prevodov po Ljubljani — občinstvu v posmeh in zabavo. Ko je ta neimpozantni sprevod s sokolsko zastavo korakal po mestu, dejali so si ljudje, naj bi častilci Hribarjevega gospodarstva tako vsak večer letali po mestu, da bi bila Ljubljana na ta način bolje razsvetljena. Sicer je pa bil ves izprevod navadna, dolgočasna šablonska prireditev brez zanosa. Pred škofijo je neki hripav glas komandiral »Zivio Hribar«, pa je dobil za odziv komaj par klicev. Tako so šli po Ljubljani, ljudem vzbujajoč pomilovalen usmev, da boljšega ne morejo narediti. Prisiljer.ost je režala iz vseli ognjegasnih bluz in rdečih srajc. Tudi, ko je izprevod korakal mimo Tavčarjeve palače, je bilo tiho kot v grobu. Hribarjanci niso hoteli buditi političnega mrliča, ki bi bil stopil "pred nje. če bi se bil prikazal, kakor očitajoči duh v Shakespearejevem »Macbethu«.
Veliko število radovednežev, ki niso hoteli požirati oblakov prahu po ulicah in drveti za bosopetimi iu razoglavimi paglavci, ki so tako lepo reprezentrali velik del »dragih someščanov«, — zbralo se je pred poslopjem banke »Slavije«. Vse je bilo tiho kot v grobu — brez sledu kakega navdušenja. Med tem poči na gradu strel. »On« se ozre skozi okno. češ: Ogenj bo pobral vso štafažo: ognjegasce! Iz otročjega netletnega grla prikipi navdušen »Zivio Hlibal!« Množica prasne trikrat na trikratni klic v bučen smeh. Še ni hotelo biti nikake ovacije! Nestrpno čakanje zgoraj m zdolaj. Med tem je prišel v laku in fraku »pater futuri saeculi« in spe naslednik Hribarjev, dr. Kokalj ter se podal k Njemu, Po preteku več kot cele ure začul se je od daleč boben. Hribar se prikaže pri oknu. Le par klicev: »Zivio« se začuje; ogromna množica stoji nemo in apatično. Ognjegasci ko-mandirajo »Četa holt«, pevci zapojo pod Be-nišekovim vodstvom »Morje Adrijansko«; zopet le malo klicev. Ti preklicani podložniki nočejo slaviti svojega vladarja, ki je moral biti silno slabe volje. »Izpustil« je namreč jako kratko govoranco. Povedal je »častitini someščanom, da je globoko ginjen zaradi slavlja, ki se mu je priredilo in ne najde besed za zahvalo. Prepričan je, da to ne velja njegovi osebi, ampak »beli Ljubljani« in načelom (!), ktere je zastopal vedno (!) v svojem živ — »javnem življenju«, — je hitro popravil — »in bom to idejo tudi naprej zastopal« . Izbran je za načelnika meščanstvu za bodočo triletno dobo m računa tudi, da nni bode meščanstvo tudi v bodoče krepka opora. Zastopal bode koristi ne samo »bele Ljubljane, ampak tudi širše domovine, katerima kliče: »Živela!« Zopet otročji ^las »Živijo Hlibal!« in sledeč bučen smeh. Ce bi nc bilo otrok in pa »Sokolov« bi bila ovacija popolnoma nema, kajti le posamezni glasovi komandiranega »navdušenja« so doneli v tiho noč in se razgubivali . . .V nekaj minutah jc bilo okrog banke »Slavije« vse tiho, kot v grobu . . . Ravno tako tudi po drugih ulicah, katere je Hribar sebi v slavije pozno v jutro »razsvetljeval« na stroške davkoplačevalcev. Pripravljenih nemirov ui bilo, ker jih je zadušil sinočni »Slovenec«. Nezgode ni bilo nobene. V »Narodnem Domu« je bilo po ba-kljadi pusto in dolgočasno kot po navadi. Edino, kar se doseže s takimi bakljadami jc to, da drugi dan ljudje — kupujejo in bero »Slovenca«.
Prisega.
Danes ob 11. uri dopoldne se je vršila v dvorani »Mestnega Doma« slovesnost županove prišege, kateri v proslavo so izpustili vodo v sicer suhem koritu pred »Mestnim Domom«. Zapriseganju so dali nalašč tako skrajno klerikalno lice, da je dr. Tavčar, sluteč že naprej, kako bo Hribar dajal duška svoji globoki vernosti in svojemu dinastič-nemu čutu. od slovesnosti izostal in ga ni bilo blizu. Pač pa je prisostvoval prisegi poleg Vrhovnika. ki je bil od duhovščine edini navzoč, dr. Triiler, čigar geslo je »Proč od Rima in od Dunaja«! Slovesnost se je vršila takole:
Nagovor deželnega predsednika. — Umestni
opomini.
Deželni predsednik Schvvarz naglaša, kako je Njega apostolsko Veličanstvo blagovolilo potrditi Ivana Hribarja za ljubljanskega župana. Deželni predsednik zato čestita županu in občinskemu svetu, ki jc tako srečno izbral. Kajti sijajni uspehi župana Ivana Hribarja na higijeniškem in kulturnem polju
vzbujajo splošno pozornost. Ta neprestani napredek mesta pa ima za neizogibno posledico, da se na prebivalstvo stavljajo vedno večje zahteve. Vlada je prepričana, da bosta gospod župan in mestni svet ljubljanski, skr-bečzačasu primerni napredek in razvoj mesta svoj program izkušala prilagoditi gmotnim razmeram prebivalstva. Vlada bo pri tem skrbela, da olajša mestu žrtve. Po nemško nadaljuje deželni predsednik, da vlada polaga največjo važnost na to, da se občinska uprava ozira na potrebe, želje in težnje vsega prebivalstva, tudi manj premožnih slojev. Kone-čno izreka predsednik željo, da naj bo delovanje župana od Boga blagoslovljeno.
Nato župan Ivan Hribar priseže, da bo vse dolžnosti izpolnil tako gotovo, kakor mu Bog pomaga.
Govor Ivana Hribarja. Ni mu treba programa.
Petič — tako izvaja župan, — petič je že danes, da vsled zaupanja meščanstva in milosti presvitlega in preblagega ccsarja polagam prisego v roke zastopnika vladnega. Zato je prav, da se spominjamo izredne do-brotljivosti cesarjeve in Vas, gospod deželni predsednik prosim, da blagovolite milostno položiti mojo najponižnejšo zahvalo pred vznožje prevzvišenega prestola. Bodi ini pri tem dovoljeno, opirajoč se na besede gospoda deželnega predsednika, povdarjati, da naj ta slovesen čin prisege v prvi vrsti svedoči, kako veliko važnost je pripisovati mestni samoupravi, ki izraža suverennost slovenskega naroda. Župan zagotovi nato deželnega predsednika, da bo vedno izkušal ohraniti prisrčno razmerje med vlado in mestno upravo.
Gospoda! Po letu 1895. je čakalo mestno upravo ljubljansko obilo važnih opravil. Jaz sem — izvaja župan — vedno povdarjal delo. In če zdaj pogledam nazaj v to dobo našega delovanja moram konštatirati, da je ni ene stvari, katere bi mi ne bili izvršili, v kolikor so to dopuščale posebne okoliščine. Jaz sem danes v prijetnem položaju, da mi ni treba razvijati nobenega programa. Dela so vsa dovršena, kolikor jih pa še ni dovršenih, so projektirana, že sklenjena in le čakajo še izvršitve. Čakajo samo še na deželni zbor, da jih potrdi ali izvede.
Delo občinskega zastopa.
Letos in nadalje se bo — tako nadaljuje župan — delovanje občinskega sveta gibalo v navadnih mejah in bo lažje, prvič, ker je vse že ali narejeno, ali pa vsaj sklenjeno, ali pa projektirano, in drugič, ker župana in občinski svet podpira zares vestno in inteligentno uradništvo, na katero se sme v vsakem oziru trdno zanesti. Sezidati nam je torej treba še tržnico, regulirati Ljubljanico, popraviti obrežje, zgraditi dve ljudski šoli; preuredil se bo tudi ljubljanski kolodvor. Vse to je že sklenjeno in čaka samo rešitve. Tako na primer bo — kakor se je župan zdaj na Dunaju prepričal 111 poizvedel — kmalu rešen osnutek državne obrtne šole. Ta stvar utegne še letos biti izgotovljena. Sezidana je tudi že skoro do celote višja dekliška šola in razpisala se je stavba novega šentjakobskega župnišča. Kar se prvega tiče. bo nova stavba 111 uredba mogočno povzdignila izobrazbo slovenske narodne ženske mladine, z novim šentjakobskim župniščem pa je ustreženo že dolgoletni želji prebivalstva.
Novi načrti. — Ljubljanski grad postane zavetišče znanosti in vede.
Torej letos ne bo več preveliko napora in truda. Toda občinski svetniki naj ne mislijo
—	opominja župan — da bo mogoče počivati, kajti nedelavnost pomeni dandanašji nazadovanje. Dokler bom jaz župan, se lenoba ne bo vgnezdila v mestni zastop. Treba bo predvsem dvigniti ptujski promet v Ljubljani. Posrečilo se nam je že prikleniti turiste na Ljubljano, toda ko izgotovim svoj načrt glede na ljubljanski grad. potem bo Ljubljana na višini. Sicer me materialistično navdahnjeni ljudje zaradi mojega načrta napadajo, toda to me ne more odvrniti od mojega sklepa, da napravim iz ljubljanskega gradu zavetišče znanosti in vednosti. — Nato izvaja župan, da sc bo trudil, da pridobi Ljubljani vseučilišče, kajti »kakor dolgo se iz Ljubljane ne bo ielo širiti znanstvo, tako dolgo Ljubljana ne bo zaslovela po svetu«.
Socialno delo občinskega sveta.
Ivan Hribar nadaljuje sledeče: Je pa še eno važno vprašanje: socialno vprašanje. Pred tem vprašanjem občinski svet ljubljanski ne sme zapirati vrat in mora na socialnem polju delati, kolikor ie to njegovim skromnim močem mogoče. Občinski svet je v socialnem oziru že veliko storil. Njegova socialna dela so sledeča: 1. Podpira uboge učence v šolah; 2. skrbi za ljubljanske reveže; 3. je stavil predlog, da se zgradijo delavska stanovanja; 4. je magistratnim uslužbencem zvišal plače in bo še v prihodnje skrbel za njihovo gmotno povzdigo, da bodo s svojimi družinami zamogli pošteno izhajati. Toda ma-gistratno uradništvo mora svoje dolžnosti tudi vestno in točno izvrševati in se ne sme uda-jati kateremukoli vplivu od zunaj.
Reakcionarci in Nemci združeni proti Hribarju.
V nobeno osebo — nadaljuje Ivan Hribar
—	na celem Slovenskem niso valovi politične strasti s tako silo butale, kakor vame. Tisti, ki moje delovanje smatrajo za preveč liberalno, so se združili s tistimi, ki moje delo smatrajo za preveč narodno iu slovensko in se vame zaganjajo. To pa me ne moti, ker ste ini Vi, gospodje občinski svetniki, izkazali zopet svoje zaupanje in ste priredili meni toliko slavnost. Pomnite, dokler bom jaz na čelu ljubljanskega mesta, ga bom zvesto vsikdar vodil v naprednem in slovenskem duhu. Nato obljubi župan Hribar deželnemu predsedniku,
da bo vestno izpolnjeval posle prenešenega delokroga. Nato se župan spominja 60-let-nega jubileja vladanja cesarjevega, ki je toliko dobrega storil za Ljubljano ob potresni katastrofi in pod katerega vlado se je naš narod v kulturnem in narodnem oziru tako visoko povzdignil. Zupan obljubi, da bo (po vzgledu Luegerjevein, op. poroč.) v občinskem svetu stavil v spomin 60-letnega vladarskega jubileja več predlogov, od katerih upa, da jih bo občinski svet sprejel. Hribar zakliče cesarju trikratni »Slava!«, kar navzoči ponovijo. — Nato deželni predsednik odide.
V	imenu občinskega sveta nagovori župana dr. Karol Bleivveis, vitez Trsteniški. Zagotavlja udanost občinskega sveta za župana, »katerega srce tako močno gori za blagostanje in napredek Ljubljane.« Zupan odgovori, da tudi on pozna srca občinskih svetnikov, ■kako gore za Ljubljano. Danes ste slišali, kako nas je pohvalil vladni zastopnik. Vi ste tisti, ki ste z menoj vred vlado p_ritirali tako daleč, da mora naša dela pohvaliti.
Višja dekliška šola.
Nato se pokloni županu v imenu višje dekliške šole ravnatelj Požar. Ivan Hribar naznani, da je ministrstvo ustanovitev ženskega liceja zadnje dni privolilo, kar pomeni, da bo zanj tudi v obilnejši meri, kakor dozdaj prispevalo. Posebno — pravi župan — mi ie na srcu izobrazba ženske mladine, kajti ako bo slovensko narodno ženstvo izobraženo, nam bo ohranilo narod. Zato tako cenim višjo dekliško šolo, ker že 10 let izhaja iz njega visoko izobraženo ženstvo.
Hribar proti svobodni šoli.
V	imenu učiteljstva nagovori župana nad-učitelj Gabršček. V svojem dolgoveznem govoru povdarja, da bodo učitelji gledali na to, da šola vzgoji dobre državljane. (Obč. svetnik Triller: Slovence!) Ivan Hribar sc zahvali Ga-brščku in odgovori: »Ne samo dobre državljane vzgajaj šola, ampak predvsem verne in zavedne Slovence!« (Ploskanje.)
Za magistratne uradnike.
Magistratni ravnatelj Vončina govori v imenu magistratnega uradništva ter slavi »velikanske uspehe« županovega delovanja. — Prevsem diči našega gospoda župana to, da nikdar, nikoli in nikjer ni pozabil na svoje magistratne uradnike in jim tako visoko izboljšal njihovo gmotno stanje. Zupan Hribar odgovori, da je uradnikom plače že dvakrat zvišal, toda s tem le poplačal dolg, kajti ljubljansko magistratno uradništvo je tako povzdignilo poslovanje po uradih, da po tej vestnosti in natančnosti povsod slovi.
Nagovor župnika Vrhovnlka. — Hribarjev praznik je tudi cerkven praznik.
Nato pristopi edini pri Hribarjevi prisegi navzoči duhovnik, trnovski župnik Ivan Vr-hovnik, se županu globoko prikloni, ter govori sledeče:
Velik naroden praznik slavi danes slovenski narod, a ob enem ga slavi tudi cerkev. Današnji praznik je tudi cerkven praznik. Cerkven je ta praznik zato, ker se je danes vršila slovesna zaprisega županova, a prisega je sveta stvar, je stvar vere in cerkve. Zato pa tudi vihra iznad stolpa trnovske cerkve zastava, da priča daleč naokolu, kako visoko je Njegovo Apostolsko Veličanstvo počastilo in povzdignilo našega župana. Ko sem danes zjutraj stal pred oltarjeniGospodovim in sem Bogu daroval nekrvavo daritev, sem p< iz globine svojega srca k Bogu iskreno željo, da bi še dolgo let utripalo zlato srce županovo Bogu v čast in v napredek bele Ljubljane.
Hribar citira sveto pismo in odpušča svojim sovražnikom.
Župniku Ivanu Vrhovniku odgovori Hribar sledeče:
Ako bi vsi tako nepristransko znali soditi kakor Ti, dragi moj, in vpoštevati, kaj smo za napredek Ljubljane storili, ne bi danes pri tej slavnosti stal izmed Tvojih tovarišev tukaj samo Ti, Ivane! Vsi bi bili tukaj zastopani, vsi Tvoji stanovski tovariši! Toda, Ivane, jaz se zaradi tega ne žalostim. Dobro namreč vem, da so tudi tisti, ki se imajo za navdahnjene od Boga, ljudje, ki se žal motijo. Koliko je že storil občinski svet za cerkev, vedno jc skrbel za njeno povzdigo in prospeh vere! (Župnik Vrhovnik: Istina!) Zato živilo tisti, ki danes nočejo s Teboj vred slaviti ta slovesni dan, v hudi zmoti in jaz jim danes s Teboj vred kličem: »Oče, odpusti jim, saj ne ved6, kaj delajo!« (Ploskanje. Navzoča Savana burno aklamirata Vrhovniku, občinski svetniki se mu klanjajo. Dr. Triller ga pozdravlja.)
Delo, ki je zastonj.
V	imenu načelništva in oskrbništva za mestne reveže nagovori župana gospod Ro-ger. Zupan Hribar mu odgovori: Težko je Vaše delo, ki opravljate človekoljubni posel. Vi opravljate delo, katero nič ne nese, kar je zelo težko. Bog blagoslovi Vaša prizadevanja!
»Trnovska prosveta« Trstenjak se klanja Hribarju.
Cisto nepričakovano za župana samega pristopi nato izven programa k Ivanu Hribarju »trnovska prosveta« — gospod Trstenjak. Živahno mahajoč z rokami in napenjajoč svoj glas jc Trstenjak županu naznanil, da on zastopa »trnovsko prosveto«, novoustanovljeno »društvo za narodnost in napredek« v Krakovem in Trnovem. Ivan Hribar sc gi-njen zahvali in želi, da bi ideje, katere bo razširjala »trnovska prosveta« kmalu prešle v meso in kri vseh Trnovčanov in Ljubljančanov. S tem iiastojKim trnovske prosvete se je končala ta ginliiva povzdigujoča slavnost.
Ij Staroznana gostilna Ludvika Kotnika
na Opekarski cesti št. 26 je z današnjim dnem zopet otvorjena. Priporočamo to gostilno naj-topleje!
Ij Nevarno je obolel znani agent Staudt, ki je pri zadnjih volitvah strastno agitiral za Hribarja. Mož je v veliki bedi. Ko je prišla te dni njegova žena prosit pomoči h Hribarju, jo je Zancek prijel, zavrtel in ji pokazal vrata...
Ij Z višjo trgovsko šolo v Ljubljani, katere prvi tečaj bi se imel otvoriti prihodnje šolsko leto, ne bo nič. Ovira jo liberalna ob-strukcija v deželnem zboru in tudi primernih prostorov še ni.
Ij Umrla je v Pragi mati bivše igralke slovenskega gledališča gdčne. Ružene No-skove.
Ij Razpisana so dela za zgradbo šentjakobskega župnišča.
Ij Slovensko gledališče. Člani slovenskega gledališča iz Ljubljane gostujejo v veseloigri »Na letovišču« jutri pri Sv. Luciji v restavraciji g. Mikuša. Začetek ob 8. uri zvečer. Isto igro igrajo v ponedeljek v Ajdovščini v restavraciji g. Bratine.
ij Tekalec Dalmatinec Ante Ruslč je došel včeraj v Ljubljano ter bode jutri ob polu-sedmi uri zvečer celo uro tekal okoli Zvezde. Rusič je znan kot I. Champion v tekanju v celi Evropi ter preteče na uro 20 kilometrov, torej napravi skoro isto pot, kofosobni vlak. V Trstu je pretekel v 24 urah 150 kilometrov, v Bosni pa je pretekel poštni vlak za pol minute in dva kilometra.
Rožne stvori.
Cigani roparji. Cigani so v šopronjskem okraju na Ogrskem oropali ponoči 30. m. m. šest kmetij. Napadli so tudi grad grofa Jan-koviesa, a so jih prepodili s streljanjem.
— Umrl je kardinal Carlo Nocella, star 81 let. — V Budimpešti je umrl grof Štefan Karoly.
Med cerkvenim govorom je omedlel preteklo nedeljo budimpeštanski kaplan Todo. Zavedel se ni potem več in je 31. m. m. umrl.
Japonsko izseljevanje v Brazilijo. Japonska in brazilska vlada se pogajata glede na naseljevanje japonskih poljedelskih delavcev v Brazilijo. Vsako leto naj bi se izselilo 5000 Japoncev.
Ukradeni znaki reda sv. Patrika so že
najdeni, in sicer na gradu v Dublinu, kjer so bili vedno spravljeni in odkoder jih tatovi tudi odnesli niso. Zadnjikrat jih je kralj Edvard nosil lani, ko je obiskal Jrso. Po imenovanju novih vitezov reda sv. Patrika jih je pa uradnik pomotoma spravil v drugo skrinjico kot običajno. Ko so pred nekaj tedni odprli skrinjico, ki so bili v njej shranjeni navadno, jih seveda niso našli in takoj je pohitela v svet vest, da so bili ukradeni. Tatvina je zanimala tudi Conan Doylea, da je začel znake iskati po svojej metodi, sedaj pa je gotovo prišel do prepričanja, da se veliko bolj izplača loviti tatove in roparje po romanih, kot pa po dublinskih beznicah in brlogih.
Velika nevarnost za gospe in gospodične. Neki angleški profesor že dolgo vrsto let meri različne stvari ter prireja statistiške izkaze; spravil se je tudi na roke angleških dam m gospodičen in uspehi kažejo, da postajajo roke žensk, ki ne opravljajo težkih del, vedno od leta do leta, ah vsaj od roda do roda krajše. Na podlagi zaključkov svojih preiskovanj pa tudi prerokuje, da gosposke ženske v toliko in toliko tisočletjih sploh ne bodo imeli več rok. Toda tudi moškim, ki cel dan presede pri pisalni mizi, preti ta nevarnost. Odvrniti se da po profesorjevem mnenju s tem, da se stanovi med seboj dobro pomešajo ter da se roke krepko iztezajo. kar je mogoče zlasti pri telovadbi. Le pri ženskah, ki se v vozu cestne železnice držijo krepko za jermen ali ki nepokorne otroke vlačijo tja, kamor nočejo iti, ni bilo opaziti skrajšanja rok. Vsled tega imajo tudi, kot kažejo merjenja, otroške varihinje precej daljše roke, kot njihove gospodinje. Otroških ušes. ki so mogoče vsled tega malo daljša, profesor ni še meril.
Beneški golobi v smrtni nevarnosti. Ljubkim živalicam, ki so dobro znane vsem obiskovalcem »kraljice Adrije«, ki se z grandeco nekdanjih beneških patricijev sprehajajo po Markovem trgu, preti huda nevarnost od stavbenikov. Zadnji čas sc vedno čuje o raznih razpokah, ki nastajajo na starih palačah, podrl se je Markov stolp. Za navadne ljudi so ti pojavi posledica časa in vremena. Neki stavbenik pa je našel, da so teh poškodb krivi golobi. Sestavil je obširno poročilo ter ga prebral v občinskem svetu beneškem. Po njegovem mnenju golobi onečiščajo najkrasnejše spomenike; njihovi odpadki so vsled svoje kemijske sestave za marmor jako škodljivi, ker ga razjedajo. Zato je predlagal, naj magistrat golobe spodi iz njihovih gnezd, sicer bodo tekom časa še bolj škodovali benečanskim umotvorom. Razvila sc jc dolga, burna debata. Eden je predlagal, naj vse golobe polove v kurnikc ter jih prepeljejo na kak oddaljen otok in tam izpuste. Toda predlog je padel, ker bi se golobi gotovo povrnili nazaj. Drugi je predlagal, naj nevarne golobe postrele. z njun mesom pa pogoste benečanske berače. Toda to bi bilo barbarstvo in bi Italijane postavilo v slabo luč, ker so že itak razvpiti po celem svetu radi svoje okrutnosti napram živalim, zato tudi tega predloga niso sprejeli. Ker je debata trajala vedno naprej, do sklepa niti prišli niso. Nežne živalice še vedno sprejemajo hrano iz belih rok benečanskih siti-jorij in srečnih novoporočenih parov, a nad njimi plove oblak, noseč smrt in pogin.
Največji predor na svetu bodo zgradili med Marseljem in Rodanom, ki bode velike važnosti zlasti za trgovino. Med mestom in reko leži gričevje, pod katerim bodo tekom
7—8 let izkopali sedem kilometrov dolg, 22 m širok in 14 m visok predor. Odstraniti bode treba 2,186.000 in3 zemlje, t. j. več kot pri doslej največjem predoru na svetu, ki je trikrat daljši kot nameravani. Stroški za predor bodo znašali 34 milijonov frankov, skupni pa 76 mi-lijonov frankov._
Telefonska In brzolavna poročila.
VAŽNO GIBANJE MED UClTELJSTVOM ______NA .GORIŠKEM,_
Gorica, 3. avgusta. Terorizem goriških liberalnih učiteljev je postal neznosen. Dobro in pošteno misleče učiteljstvo se je začelo gibati, da vrže raz sebe jarem liberalnega terorizma: »Današnja »Gorica« priobčuje sledeči oklic na dobro misleče učiteljstvo: »Učiteljstvo na Goriškem je v dveh taborih. Eni so za križ, drugi proti. Kocka je padla. Terorizem nekaterih prenapetnežev je omogočil prej nego smo mislili, odločen odpor. Gospodje, ki so v službi nerešene svobode, žanjejo, kar so sejali, vihar! Bodi jim povedano to-le: Ni moči, ni terorizma, ki bi ustavil započeti tok. Vkratkem se ustanovi društvo krščansko mislečega učiteljstva in s tem nova doba. Upamo, da sc ustanovnega zbora udeleže vsi, ki mislijo s svojo glavo. Napredek je potreben in prinese svoj sad: Omiko, oliko in vernost, katera izgineva vsled počenjanja znanih terorizatorjev. Bog in ljudstvo!« — Gibanju vrlega goriškega učiteljstva želimo obilo uspeha!
SRBSKI BOSENSKI METROROLIT UMRL.
Opatija, 3. avgusta. Srbski pravoslavni nadškof v Sarajevu, metropolit za Bosno, Mandič, je tu umrl, zadet od kapi.
SESTANEK RUSKEGA CARJA Z NEMŠKIM CESARJEM.
Svineminde, 3. avgusta. Ruska cesarska jahta »Standard« je priplula sem ob U. uri 20 min., spremljana od nemškega bro-dovja, ki je oddalo strele v pozdrav. Ruski car je zapustil nato svojo ladjo ter se podal na krov nemške ladje »Hohenzollern«. Cesarja sta se večkrat srčno poljubila. Vreme je dvomljivo.
V ŽELEZNIŠKEM VOZU NAPADENI TRGOVEC.
Budimpešta, 3. avgusta. Trgovec s prešlči Jurij Kezegi je bil med vožnjo v bližini železniške postaje Barleton napaden in oropan. Ropar ga je vrgel iz tekočega vlaka. Trgovec je smrtnonevarno poškodovan. Roparju se je posrečilo pobegniti.
GROZODEJSTVA V CASABLANCI.
P a r i z , 3. avgusta. Italija je uradno dala Francoski in Španski pooblaščenje, naj ti državi uredita zadevo o strašnih umorih Francozov v Casablanci v Maroku, kakor hočeta. Evropejci v Casablanci so pobegnili v konzulate in na evropske pamike. Tudi v Rabatu je položaj resen. Francoska odpošlje v Maroko 30.000 vojakov pod poveljstvom generala, ki se združi v Casablanci s poveljnikom španskih vojakov. V osmih dneh bodo združene čete zasedle Casablanco, kamor odplo-vejo tudi španske in francoske bojne ladje.
NEZAUPNICA MALIKU.
Ptuj, 3. avgusta. Z ozirom na znani sklep ptuskega obč. sveta je sklica1. Malik včeraj shod v Ptuj. Tudi na shodu je bila sprejeta resolucjia, ki poziva Mallka, naj se bolj peča s pozitivnim delom. Malik se je pred glasovanjem s svojimi somišljeniki odstranil iz dvorane.
Priporoča se brivec Ogrič nasproti Frančiškanske cerkve!
B

f&ctini/eč -r» . 'hm&riJeo JtfitU'n Zofijo i^obrv, po oe/ii in m/ne&l/ii •<> /iv/cvati rta/se oi)rniyo
cSirnori^c/CmeteteoL
v JčjiibtjMii l/i^b Ive) vonsh e uJice?(f. 'Ašo/tvvrsfnuiPv/asiiilii sel>rvyi/ač/w.
Istotam sprejmejo se dobri in zanesljivi za stopniki
Več stanovanj
na izbero iakoj ali za novembrov termin se odda. Izve se v hotelu „Ve-1669 ga" v Spodnji Šiftki. 3-3
Za mnogo dokaze iskrenega sočutja, ki so te mi izkazovali med boleznijo, kakor tudi povodom pogreba mojega nepozabnega soproga, gospoda
Josipa Touberjo
c. in kr. nadpuSkarja I. razr.
izrekam tem potom vsem ljubim prijateljem, znancem in sorodcuom ter darovalcem krasnih vencev, kakor tudi sploh vsem udeležnikom pri pogrebu najiskrenejšo zahvalo. Prav posebao pa zahvaljam slavni častniški zbor tukajšnje posadke in če-stite tovariše pokojnikove, ki so v tako častnem številu spremili nepozabnega k zadnjem počitku.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je naša preljubljena mati, stara mati, tašča etc., gospa
Morila Arko (Hiklova)
po dolgotrajni in mučni bolezni v 69. letu svoje dobe, potolažene s sv. zakramenti za umirajoče danes ob 5. uri popoldne mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši dne 4. avgusta ob 4. uri popoldne. Maše zadušnice se bodo tjrale v farni cerkvi. Ranjka so priporoča v gorečo molitev in blag spomin.
Ribnica 2. avgusta 1907.
Žalujoči ostali
PosflanoJ
Z ozirom na večstransko vprašanje cenj. naših odjemalcev, kaj je na sobotni notici „Slov. Naroda", s katero se nas spravlja v zvezo z ljudsko posojilnico in g. dr. Šuster-šičem, resnice, dovoljujemo si slavno občinstvo opozoriti, da je „Slov. Narod" v svoji v pondeljek dne 29. julija 1907 izišli št. 173 že konstatiral, da priobčena notica ni resnična, kar tudi mi potrjujemo.
Kakor smo iz zanesljivega vira poizve-deli, povzročil je dotično popolnoma zlagano notico nek razpečevalec „testamenta", imenom Južna iz maščevanja, ker se mu ni kreditiralo.
Upamo sicer, da nas jednake notice ne morejo diskreditirati, vendar pa izjavljamo, da cenj. odjemalci in tvrdke, s katerimi stojimo v zvezi, ne bodo imeli napačnih predsodkov, da je naša tvrdka vsestransko neodvisna.
Zahvaljujemo se slav. občinstvu za izkazano nam dosedajno zaupanje in prosimo, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo, za mnogobrojni obisk.
Odličnim spošjovanjem
Puc & Covnp,
zaloga pohištva in dekoracij.
izdelkov. 1727 1—1
w Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon,
Poslano.
Na naslov vseh p. n. trgovcev in pekov-obrtnikov v Trnovo-bi-striškem in podgradskem okraju.
Čast mi je vsem Vam vljudno javiti, da sem i. avgusta t. I. podal gospodu
Slovo] Jenko u Podgrodu
svoje zastopstvo za Podgrad in Trnovo - Bistrico s prav obsežnim okrožjem in da bodem v to svrho vzdrževal svoje lastne zaloge v Podgradu in Tr-novem-Bistrici. Ker so moji izdelki prav izborni in splošno priljubljeni in pa, ker bode mojemu zastopniku mogoče vsakega cenj. odjemalca točno in solidno postreči, pričakujem obilnih cenj. naročil, za katera se najtopleje priporočam ter beležim
z velespoltovanjem
Vinko Majdič
valiični mlin » Kranju,
RAZGLAS.
Vsled sklepa kranjske hranilnice se dovoli petim eksternim učencem brezplačen pouk na ljubljanski trgovski in vzgojevalni ftoli za
šolsko leto 1907/8 s potrebnimi učnimi pripomočki vred.
Prosilci, ki morajo dopolniti 14. leto, naj vloži tu sem svoje prošnje, podprte z nacionalo, ubožnim listom ter izpričevalom o dovršenem 3. razredu realke, gimnazije ali meščanske šole s pohvalnim redom iz nravnosti in vsaj s povoljnim redom iz ostalih učnih predmetov vsaj do 20. septembra, da se potem vse došle prošnje v odobrenje predložč slavnemu ravnateljstvu kranjske hranilnice.
Ljubljana, dni 23. julija 1907.
Ravnateljstvo trgovske šole.
Artur Mahr,
1648 3-3	imejitelj zlatega zaslužnega križa s krono
1 Dr. Ivan Jenko
I „ = ne ordinuje =
I do 10. septembra *
Lepo posestvo
na deželi blizu Ljubljane je na
prodaj. V hiši je večletna, dobro-obiskana trgovina mešanega blaga. Več se poizve pri gospe Vlrk, posestnici, Ravnikarjeve ulice 3. 1712 3—1
- Lepo - -
1729 8—1
stanovanje
z 3 sobami, vrtom in vsemi drugimi pritiklinami se odda za nc«ember*termin. - - - -
Več se izve v Vrhovčevih ulicah 9, I, nadstrop.
v
Zenitna ponudba.
Samostojen obrtnik in hišni posestnik, star 36 let, vdovec s 4 malimi otroci, se želi poročiti s primerno izobraženo in varčno žensko z dobrim srcem do otrok, staro 40 let. — Na premoženje se ne czira. — Le resnične ponudbe, te le mogoče s sliko, pod šifro: Pridne roke in dobro srce, poste re-stante, Novo niesto.	1608 3-2
Itemeblovana
mesečna sobo se odda
1701
v Slomškovih ulicah il 13
I. nadstr .levo.
1-1
Vožnja traja - fei^ „ _ __ „ dni g dni V lZvr>a PriliHaza po+ov^,n
z najnovejšimi leta 1905 in 06 zgrajenimi velil\_ansl\imi parnimi
fp	l\al\ordo sedaj veliHj parnimi 2 8*12,000
Pojasnila dajezastopniH- ftCeimig,
hubljana j£i0<^r%-uiiceštv.28
Odhod izjjubljane vsaKj ponedelek,torek in četrteK^v tednu.
V vročem letnem času
je priporočati dobro in ugajajofio
osveževalno in mizno pijačo
pripravno za primešanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za lo opozarjamo na
MIC*
0\fSSH
ififB
alkali&M
Ta pijača vpliva ohladilno in oživaioče. vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo	iVIII.)
miren: Giesshuoi sauerbruim,
Salu. paataja, zdravila« kapallii« pri Karlavlh varlfe
Prospekti nastonj in franke. V Ljubljani »e dobiva v vieh lekarnah, voijlte paoarijikin prodajalnio&h In trgovinah i jutvinaai i» MUL
Zaloga pri Mlhaal Kaataar-ja in Pata« Ltanlk-a i.,'Milani	114 62—64
Da se izognejo prevaram, naj zahtevajo
p. n. konsumuntje, di se jim GiessbUbierjeve steklenice odpro ob njih navzočnosti, da morejo opaziti vžig ni zamašku.
Dacarja \
sprejme „Pogoditveno društvo" za užitnino za davčni okraj Radovljica.

išče službo v kako špecerijsko trgovino. — Nastop lahko takoj. Več se izve pri G. Rozman, Kapiteljske ulice štev. 11, II. nadstropje.	1728 2—1
Ivan Ogrin
oblastveno Konces zidarski mojster in stavbeni podjetnik
na Vrhniki (Kranjsko)
si dovoljujem naznanjati slavnemu občinstvu in vsem interesovanim kor-poracijam, da sem povečal svojo stavbno podjetje ter isto vsem modernim zahtevam primerno opremil.
Prevzemam izdelavo načrtov in proračunov ter izvršitev zasebnih in javnih poslopij, kakor stanovalnih hiš, vil, gospodarskih poslopij, cerkva, šol itd in vseh tozadevnih naprav, kakor napravo in ureditev cesta, kanalizacij itd.
Vse zgradbe izvršim solidno po modernih načelih in primernih nizkih cenah.	1207 13-7
SKi*' lajcenejis vožnja v Ameriko.

slsinstveno Koncesljonl-■biki potovalna pisarna
za
■Ameriko
« Ljubljani Kolodvorske ulice št.
&
B
»
-j »i
S"
3S
in franko.
in franko.
Lasje so Kros čloueKn?
BARIH
je sedaj priznano najboljše in najuspešnejše
sredstvo
ki v nekaj minutah po želji spremeni lase, brado ali brke — Na perilu ne pušča nikake sledi. Najboljše sredstvo proti	* 1726 4-1
izpadanju las in pleši je Ella-sredstvo za lase.
Provzroči naglo rast las in brade, čisli in krepi glavo. Cena mali steklenici K 3-60, veliki steklenici K 5*—.
Ella-kreme za obraz odstranjuje vse pege na obrazu, pomladi in osveži polt. Cena po velikosti, I, 2 in 4 K. Ella-milo K I. Ella lepotilo KI, 2 in 3. Ella-umi-valna voda K I.
Naročila naj se naslavljajo na
Baros Gabor
tovarna kosmetiških toaletnih sredstev
Budim pešta utoza I. Zaloga
Tovarna : I. Varosmajor uteza 42, ,
lastna hiša, telefon 45—45.
VII., Dohany
50. Telefon 872.
169S 3-2
71 b2-«V
Razpošilja se 2 na dan po pošti po povzetju ali vposlatvi denarja.
feji" W*tj«j«t»ns?»ša vožnje v Amensa*,
s
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
? Ljubljani, Šelenbnrgove ulice štev. 4
dobavlja kot znano najboljše 6 e v I j e.
Pri naročilih zadostuje pred. itevilka.
Zunanja narožila proti poVjsotju. Ceniki brezplačno In poštnine prosto.
•tm. »l. Usnje aa voičenjn a Močnimi podplati K 9'50-
. Ml Bozcalf i angleškimi K 18*80.
,ChickV
Pred. štor. «90. Irhovin« ■ ftlraalni
podplati K ••—. Pred. štev. 720. Isti is lakovine K 6 S9.
Nepriležni izdelki se zamenjajo.
.Moderno*.
Pred. štev. 747. Cheorette s širuiail	Pred. iter. 563. Sabskld K. to«
podplati K 9 —.	, , 667 1» Boicalf K U —
Pred. štev. 746. Glasgow Cbevresa s	, , «10. Lakovina K 11'- '
močnimi podplati K II'—.	(132« t«)
Trgovina z oblačilnim blagom! m
Marija Rovšek,
Ljubljana, Kolodvorske ulioe Stev. 35 nasproti „Tiilerjeve gostilne". Največja zaloga izgotovljenih oblek, zimskih sukenj in havelokov domačega izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz tovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkurence.
Z velespoštovanjem	2519 12—36
Marija Rov&ek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti „Tišlerjeve gostilne*
Paraiiiente
je mogoče kupiti po ceni in ugodno le direktno pri firmi	0—0
Josip Neškudla
protokolirana veletrgovina in tovarna v
Olomucu (Kraljestvo Češko.)
Priporofa po zelo nizkih cenuh bogato vezene ]>araroente T ▼fieh barvah in slogih: kazulo, pluvijale. dalmatlko, vela, nebesa, bandera, zastave, preproge, pregrinjala. albe, rokete itd. pod jamstvom tn>ežnoBti; nadalje v lastnih delavnicah narejene kelihe, olborlje, monštranoe, sveSnlke, lestenoe itd. * krasno opravo strogo po cerkvenih predpisih.
Navodila zavoda.
Podpisani zavod nima nobenega zastopnika, ki bi podražil solidno blago za 20%, t. j. za petino prvotne cone; radi tega se dobe predmeti potom direktnega naročila v Olomucu ceneje, kakor jih ponujajo v svojih cenikih konkurenčne češke in nemdke firmo.
Ilustrirani oenlkl zastonj ln franko.
Flaillnl pogoji ugodni.
— Faramentl se pošiljajo na ogled franko. —
Naprodaj je
hiša u Dravljah
s hlevom in podom; nahaja se tik cerkve Več sa izve pri Ivanu Kregarju v Dravljah 51! p Št. Vid pri Ljubljani.	* ----- °
1 6923-3
C. kr. oblastveno potrjeno 20104 ucilišce za Krojno risanja
branja <3esiR
Ljubljana, Stari tri it. 28.
£ Dobi se tudi kroj po životni meri. ©
Orehe » ■ ■ suhe gobe kumino . .
362 1-1
spioh vse dež, pridelke
kupi Anton Koleno v Celju.
000000000003131000
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 O O 0 0 0 0
v
Zenitbena ponudbat
Vdovec, 38 let star, samostojen lekarn i čar, je je l i je-jnaniti3 gosoodično ali vdovo ne nad 45 let staro ter katera bi imela najmanj 20.000 ){ premoženja.
Le resne ponudbe pošiljajo se naj pod šifro „). na upravništvo „Slovenca". 1666 3 -i 0000000000000000
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Atelje prvega štajerskega slikarstva na steklo
EDUARD STUHL
specialist za slikana cerkvena okna Gradec, Annenstrasse št. 39
nekdanji sotrudnik prvega štajerskega slikarja na steklo KAROLA SCHIRMER v Gradcu se priporoča p. n. prečastiti duhovščini za napravo
w slikanih cerkvenih oken u vsakem sloju •m
v figuralni ornamentiki in navadnih preprognih vzorcih v umetni izpeljavi in po solidnih cenah. — Narise in proračune na zahtevo in zastonj.
Gospod ICduard Stuhl, atelje za umetno slikarstvo na steklo iz Gradca je izgotovil za župno cerkev na Črnučah pri Ljubljani dvoje velikih oken za presbiterij: Srce Jezusovo in Srce Marijino. Delo je res umetniško izvršeno, čudovito lepo in je v največjo zadovoljnost podpisanega in župljanov, da morem gospoda Stuhla za enaka dela, pri neprevisokih cenah priporočati kar najtopleje. — Župni urad Črnuče na -Kranjskem, dne 5. februarja 1903. 600 '—6	Jan. Kobilca, župnik.
Delo hvali mojstra! Umetni slikar na steklo gosp. Ed. Štuhl iz Gradca je v naši župni cerkvi ob velikem altarju izgotovil dve novi slikani okni Srca Jezusovega in Srca Marijinega tako okusno, cerkvenemu slogu tako primerno, ob enem pa po tako zmerni ceni, da ga morem za enaka dela z mirno vestjo vsakomur najtopleje priporočati.
Župni urad v Vodicah na Kranjskem.	Simon Žužek, župnik.
Na stotine takih spričeval je na razpolago p. n.preč. duhovščini in prosim nadaljnje naklonjenosti.
a	TO	744 -
Anton Presker
krojač v LJubljani, Sv. Petra cesta it. 14 Odlikovan s zlato kolajno v Parizu 1904.
<&
Sli
u
Najcenejša In najhitrejša vožnja * Ameriko je s paniki Severonemškega Lloyda "	iz
Bremena
NetMork
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelnt II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Vfilhelm d. ■BM Grosse. mmmm MT Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. "fe,
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri »6i8 62-36
Edvard Tailčar-ju, » Kolodvorskih ulicah it- 35-
nasproti občeznane gostilne MPri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Arl-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bftltlmort in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Odlikovan i zlato kolajno in kriioem v Londonu 1305.
1 7GEZ&FS*£ES* itobovnKke objeto
Iz trpežaega la solidnega blaga p« nizkih oenah.
izgotovljene obleke.
posebno na bavelske v največji izberi po najnižjih cenah.
)«biTit«i] uniform iTilrlJitega araitri iilnoliklb aridnlktt,
St. 9712.
Razpis.
Podpisani deželni odbor razpisuje nastopne službe
okrožnih zdravnikov
in sicer:
1.	V Grosupljem z letno plačo 1600 K. — Dokler ne dobi zdravnik železniško-zdravniške službe na Grosupljem, mu bo tudi še zdravstveno okrožje plačevalo prispevek letnih 600 K;
2.	v Kostanjevici z letno plačo 1400 K;
3.	na Planini z letno plačo 1400 K;
4.	na Trati z letno plačo 1600 K.
Z vsako teh služb je združena tudi aktivitetna doklada 200 K. Prosilci za eno teh služb naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 25. avgusta 1907
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje, ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na takšne prosilce, ki so najmanje dve leti že službovali v kaki bolnišnici.
1710 3-2
O deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 31. julija 1907.
frl E3 Tovarna ®
® lil JU
& rm fM	73
& LL M. ®	m $
I Franceta šuigeljna |
H na Bregu, pošta Borovnica, Kranjsko, g,
& izdc,uie ggi f o vsakovrstne stole o f
^ od preprostih do najfinejših po S najnižjih cenah brez konkurence ®
Ha? Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj gg	in franko "I Z Z 1®
1708	V vseh strokah	3-2
notarskega in odvetniškega uradovanja popolnoma izvežban 30 let star
notarski koncept, uradnik
z maturo želi spremeniti službo, eventuelno tudi vstopi v drugo stroko. Ponudbe na upravništvo tega lista do 6. avgusta 1P07.
Pri nakupovanju %
— suknenega —z in manufakturntga 1 blaga =3
a« opozarja aa fcrrdk«
HDGOIHL
v Ljubljani
Špitalske ulioe štev. 4.
•11 M-U
Velika zaloga tt, ■ ■■■■
suknenih ostankov.4

l
l
Podružnice:
Pi*K* ■ menjalnicami: Orabtn 35, Mil. itrnn, Moal. .lic« IT, B*de., Brno, U«ika Lip*. Ceik. Kamaiem, lorankl Zamber*, «3dlln*, HotI JIM., Fina, HtIUt* Id Llberee.
Menjalnice na Danaju:
I. W.llicllc 10, II. Tabaralraia« 4, III. Uncargana 77 (v.gal Rtnnwt(a), in. LB-vcniraaat 27, rv Wladncr Ha.ptilraaaa 13, V. SchSnbrannarilraiia 88 a, VI. (lompe.dorferatr. 22, VII. Marlabllaralraaia 16, VIII. Larchanlaldcralraaaa 133. IX Al.rr.tra.ac 13 X. ra..rlle..lra..a «0. XVIII. Vlhrln.ar.lraa.a 13. XIX. Dfiblingtr Haaplalr )], XIX. Ha.ptilraaaa 13.
Menjalnična delniška družba
45 160—103
99
MER€UR"
Dunaj, I., Wollzeile 10.
Ako. kapital S 20,000.000. Beaar. MUaa S H &00.000
Majkuiantnojši
MT nakup in prodaja mi
vseh vrst rent, driavnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnlc, trečk, deviz, valut in denarja.
9*' Zamenjava in eskomptiranje -ma
Uirebr.nlh sasUvnlc in obligacij, arečk in kuponov.
s
§
OSREDNJA BANKA CESKIB aBANILNlc> essts
BBi^^mmmm—^^(Ustfednl banka £eskych sporitelen)
Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4J" >n V«°/o upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih *"/„ ban-kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
Vloge na knjižioe in ra&un 4 % in 4\« %. Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in iuvalna zaloga brezplačno.
Del. kap. 7,000.000--
Telegraml: „Sporobanka". Deponiranje kavcij in
vadij raznih vrst. Eskont menjic samo denarnih zavodov. Bankovne informacije in avete brezplačno.
Velik uspeh! :::::: Nepričakovan učinek!
iooo in iooo dam in gospodov, med temi umetnice svetovne slavt, kot Emmy Destinn, kr. pr. dvorna operna pevka v Berolinu, Gabr. Horvath, kr. operna pevka v Pragi, Marija Ziegler, operetna pevka v Novem Yorku; veliko število zdravnikov, ki se odlikujejo na kosmet. polju, potrjujejo, da je Feigl>ov
Manol
milo brez sode
edino in doslej nedoseženo sredstvo v dosego iiste, cvetoče polti, brez peg, lišajev, agrcev.
Manol se dobiva v Skatljah po K I"—, K 2'— v lekarnah, drožerijah in parfumerijah. Čudovito velik promet. Povsod sijajno uvedeno.
Glavna zaloga: Fran Vitek in drug.,
Praga, Vodičkova ulica 548.
mar v Ljubljani se dobiva pri A. K a n c u in Ant. Korbarju, drožeriji.	568 25—18
mm Toplice
na Kranjskem, dol. žel. postaja Stroža-Topiice.
Akrato-vrelc 38° C. Voda za pijačo in ko-
fjanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, šias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopeli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od l.maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno 945 12—6 Zdraviliška uprava.
Postavno zavarovano.
Vsako ponarejanje kaznivo
Edino pristen je
TbierrvJev balzam
z zeleno znamko ^redovnica". Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika špecijalna steklenica s patent. zamaSkom K 5"— franko.
Thierryjevo oentifolijsko mazil«
proti rsem Se tako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom in oteklinam 7seh vrst. Cena: 2 lončka K 3*60 se pošlje le proti povzetju ali denar naprej. — Obe domači sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljSi. NaroČila se naslavljajo na:
Lekarnar A Thlerry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brošura s tisoči originalnih pisem gra-tis in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnih drogerijah. 86 52—
Prostorno stanovanje
na ulico, obstoječe iz dveh sob, predsobe, kuhinje itd.
se odda z novembrom 1709 3 2
Letna najemščina z vsemi do-kladami znaša K 480. Pojasnila : Florijanske ulice 23, 11. nadstr.
V trajno delo sprejmem
2 w\\mh piočnik
Enega za fino in močno moško delo, enega pa za mešano delo. FRANJO PICELJ, čevljar v Rudolfovem. 1566 3—3
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim iti.
Izdelovatelj "Ljubljana, Spital.-Stritar. ui. 7
*
Odlikovan z zlatim zaslužnim križcem 8 krono.
C. kr. priv.
m
orjelj in harmonijev
tovarna J. Tnček=a, Kntnahora, Češko
gradi in dobavlja: orgije vseh velikosti, sistemov in slogov harmonije sistema na pihala (Cottage orgljel piano in pianino najmodernejše konštrukcije.
Nizke cene. Tudi na obroke. Od ustanovitve je bilo izgotovljenih 6000 instrumentov, liustrovani prospekti o orglah, harmonijih in pianih zastonj in franko.	912 26—15
prva češka Ustanovljeno 1869.
3 — 5 letno jamstvo.
II najem se bodo oddali
v Gorici, v ulici Corso Verdi št. 22 v najlepšem kraju mesta razni prostori za trgovine s skladišči
vred. Jeden teh prostorov bi bil pripraven zlasti tudi za lepo kavarno. Reflektanti na te prostore se vabijo, da se s svojimi ponudbami obrnejo na načelstvo podpisane Centralne posojilnice, ki je lastnica dotičnega poslopja.
V Gorici, dne 2. avgusta 1907.
173 3-2
Melsluo Centralne posojilnice v Gorici.
° Najkrajša i, najcenejša UQŽn|0»fllMlKO
z modernimi, velikimi brzoparnikl iz
Ljubljane čez Antwerpen v Ne w York
je proga
rdeče zvezde „Red Star Line".
Na naših parnikih: „Finland", „Kroonland", „Vaderland*, „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odbod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
Prodala drv
na drobno In debelo na Martinovi cesti 10. Se prlporofa slavnemu oUčinstvu
Anton Hribar. «
1714 2—1
Izurjene
šivilje za
slamnike
za stroj za spodnji šiv se takoj sprejmo. Voznina tje in nazaj se povrne.
Siegfried Engl, tovarna klobukov in slamnikov
Dunaj VII, Neubaugasse 18.
Jožef Odar, mizar v Srednji vasi
1718
(v Bohinju)
1-1
sprejme dva pomočnilia.
Elegantno
stanovanje
s 4 sobami, balkonom, predsobo, sobo za posle, kopalno sobo, kuhinjo in jedilno shrambo oddati je za no-vemberski termin v najem. 1723 3-1
Za dijaka
iz boljše hiše in sestro se išče skupno stanovanje s hrano za prihodnje šolsko leto. Glasovir se želi. Ponudbe do 10. avgusta upravništvu »Slovenca". 1716
Naznanilo.
1707 2-2
v Ljubljani,
Kolodvorske alloe odslej Stev. 26. od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri .Starem tišlerju". 320 23
Podpisana uljudno naznanjava, da sva odprla v svojej novo zidanej hiši, Stre-liške ulice št. 20, v vsem lepo opravljeno
Točila se bodo različna pristna vina, izborno pivo delniških pivovaren. -Postreglo se bo vedno z okusnimi gor-kimi in mrzlimi jedili. Na mnogobrojen obisk prijazno vabita
Pavel in Ana Turk.
GOSTILN)
1641 10
CAICE
bel in svetlo rde& po 25 — 27 kr. I. ima naprodaj vinska zadruga v Leskovcu pri Krškem, postaja Videm-Kr&ko.
Podružnica s v Spljetu. s
Delniška glavnica c ■ i K 2.000.000. i i
ljubljansko Kreditna banka v Ljubljani, stm unče m z:::
obrestuje
vloge n* knjižico in v tekočem računu od dne vloge do /| O
<Jne vzdiga po ^ 2
O.
Rentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500"-, 1.000—, 5.000 - in 10.000—.
Podružnica s v Celovcu, s
i Rezervni fond i i i j K 200.000. i i i
Ustanovljeno I. 1842.
Slikarja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schčnfeldovlh barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, fimeža in laka
Brata Eberl, Ljubljana
prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6 . Igriške ulice št, 8
Ustanovljeno /. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi si. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
765 62—20
Jfittfc	patent
§krilj-
6*2 26- 20
5at$cl}el<
er ni
asbestnl cementni Skrili
Eternit tovarne LUOVUIG HATSCHEK
Najboljša streha sedanjosti. Varna pred ognjem in viharji, kljubuje vsem vremenskim vplivom, ne potrebuje poprav, je lahka, lična in cena. —m—m Najdalekosežneje poroštvo. Spričevala prve vrste. Zahtevajte vzorce in prospekte I — Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba tvornice portlant cementa Dovje In v Trstu, vla Geppa 2. — Vprašanja naj se naslavljajo na založnika Teodorja Korn, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izvršujejo tudi strelovodne naprave, kleparska in krovska dela z različnimi materijalijami. Zaloga in zastopstvo v Novem mestu Jos. Košiček.
1

mm \
homofonih in polifonih sM za citre
Komp. Jos Formanek, Strakonice, Češko.
V samozaložbi:
Romanca.....K 120
Souvenir .......120
Gavota......„160
Valse rondr in mazurka „ 160 La coquette . . . . „ 120 La capricieuse . . . „ 1-20
Te moderne in od najboljših glasbenikov priznane skladbe so vsakemu razumljive in izvedljive. Večje polifone skladbe pa so v „navodilu" popolnoma razložene. — Pri direktnem naročilu poštnine prosto
1604 4—3

TllhtmiflltO brezplačno dopošil atev mojega iluat tUUlCVUJlC cenika z nad IOOO slikami. -
Jamstvo vet let. Vsako nepopolno blago se vzame nazaj za popolni znesek.
611 t)
365
srebrna dam-skaremont.gl 3-50
Slika V2 nav. velikosti.
St
Št. 322
srebrna moška remont. 3*50
Št. 337.
srebrna s sidro 16 kamnov 5»— dvojni, plašč 6'50
Št 341, srebrna s sidro dvojni plašč 15 kam-nov, posebno močna 7—9-50
Anton Klffmnnn,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Izvoz v vse dežele. Maribor L 5., stajersko.
Pivovarna J: PERLES
LJUBLJANA, PrešernoTe ulice f
priporoča
izvrstno marčno pivo
■'■■ v sodčkih in steklenicah.	n
Na|«tar«]ia ivitiriki tvrika, — UttU. preti III M
Fr-S
apevc
priparota vtlcčaitltl dahoviCIa llcr llif■>« »btlaitv.
sajamčeno pristne čebelno- Toičent »Tih
■■ serkn, ,o|riki la pro.aalja,
fOliem zvitke, Izbornl mid-pltana«
to|l M «obivi T aUklaalcak, ika«|ak ta Iktllk * p.Hakal n»
kosti Ur pocaal. Kapa|* •< Udi mk i.i med * pui|lk, aadCkik, kakor ta« f• nI la ooko aatovja, pa kallkor aiogota vlaokl ««al la afella aarelUa •< lopla prlporoia la tt(aU*l|a !■!■■ Is pailiaa paatraH.
tWo tt-» liJOBIiJRNA,
Preieraovi (Sloasvs) ulica T. Pariaaara fcift*
Starten, meto« ii konstrukcijski kijačaraičaritra.
Hldrallčne vidre in sesalke
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškovi ulici 4
priporoča se slavnemu občinstvu In prečastlti duhovšini r izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: ilAno omreije na stroj, obhajllne mize, ograje na mlrodvora ebmejao omreije, veina vrata, balkoni, verande, stolpne krike, itedUnlke, strelo*
vode, ielezna okna, telesne stole Itd. 8pecUallteta: valJlAnl sastorl in solndne plahte po najnovejšem čistemu s samodvigalnial a 1109 62—69	oporami brei vijakov.
Steckenpferd-
lilijskomlečno milo
Bergmanna & Co. Draždanl In Tečin n. L.
je in ostane glasom vsak dan došlih pri-znalnic najuspešnejše vseh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožnate polti. — Dobiva se po 80 vin. komad v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 50-21
Vila
1621 12—5
nanovo sezidana se ceno proda pod zelo ugodnimi pogoji. Vpraša naj se Streliške ul. 29, Ljubljana.
zrcalar
rmjueeji 6ia izbiri pri
ALOJZIJU PAUSCHINU
LJUBLJANA, Wolfove ulice štev. 6.
Zaloga stekla, porcelana, svetilk in stekla za ure. — Vsa steklarska dela najceneje.
Mikulaškova
LIBUŠE
o -a
c "c
>CJ
E
•« E n 5
=	E
O	ja
•š	o
N
N
	O
	O
	
•o to n	09
n*	C/l
3	
ro	<
	
OJ*	ro"
p-	
	09
	-n
n	3 09
ro 3	=r
M	
	o.
10	-i
(JI	o N<
	ro
sr	
T ■	"S*
	3*
	
	3
._T -C ^
«	2 Kfl
O	_
o	m
N I
o
O ~
> o O v
Z ~
Geslo in zadača vsakega zavednega Slovana bodi vporaba tega domačega izdelka:
"V I^jiit>lj»ni
trgovina
- Vaso Petričič -
(tudi na debelo).
nferhuber
Ustanovljeno 18JO,
v Ljubljani, Dunajska cesta 73 nasproti topničarski vojašnici
lastnik Fr. Bencgue	Usionouljeno 1370.
tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov,
podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov
Te'eion št. 237	priporoča se	Telefon št, 237.
v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja {v različnih imitacijah) kakoi : posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd. stopnice po naročilu narejene z železno sestavo cementne cevi
(rore) 7 vloženo žično pletenino za napravo vodotokov itd. plošče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah hišah hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta.
Pofiiandcemeni in Romancement iz Wei s se n b a c h a — Proračuni zastonj in poštnine prosto	u/9 30—9
1323 8-8
c. kr. privil.
avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani
sprejema deposite v upravo in v varstvo, izplačuje brez provizije kupone in izžrebane ^^esm^^ efekte, oskrbuje brezplačno revizijo pri žrebanjih in oddaja ^^^eem^^
pod lastnim zaklepom stranke.
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVOVARERT Žalec in Laško
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). — pegiljatuc na dem sprejeme re^tcuroter „J<arcdnege Demo" g. l<r zi 5 ni K. (Telefen $t, 82.) —
Zahtevajte zastonj
n. tran&c mo| vtllkl, toafaia ll*.lr«>a> (U.ol etnlk t aad ."000 Ukani 7«.k v.ti *Uisii»..tf]i. »r.brkih iu .lalli u * (D.trtct Ub.*«/il, »l.h.T., Umr/c*, Iafeaflha»i>«. tiluklttr k.krr lidl Ti4t trti	tl&taU la nrtnl. p«
utirali to.kr.iJktt <uik. Nlktl. rtaoai. afa . . it.t Ro.kapl palca! on
Pa
, , eraa [ckl. i blc. IhvIi. Ro.kopi pat.
laki. rta. ara
I —
r— m i <o
Oaldla t.« ara .Lana' kateafe ««*». , . .Olorla" . , . ovojni plaft . , akltp vtrlllc. t rinile, aa ptra la karab., IS »r. lelka , J -ra.km Tala alk.l ara a aldra • ,Ls«»" ksleajen „ IVIO ara a kakavi.. K ISO, badllka K > M, kablol.ka ara K »•— ivarctaldska ara K I H ■a vsako ara Matao al>aaaaa Jamstvo! 9Uak rltikal Zaaaeaa doro\laaa, ali deaat aaa^l 1
Prv* lavcrat u ure Hanita Koarad v Mciiv
17M (»Hui) it. 664, Češko. 1«»- »
Frun 5uijB l jna Bre9U'poJtD Borov"
spretnega
nicn, Išče dobrega ln
k;u|rjčiča.
Nastop službe 15. avg.U Plača po dogovoru.
1700 3-2



■D a
I O.S	=
.2 a 2 c M.S .St.Si6g,= s» .2.
.D. m £
„ W . -SO "">0
I B e S? « » E 8 a o
Največja tovarna v južni Avstriji. — PoroStvo 6 let. — Izvoz v vse dežele. — Popravila In vglaievanje se izvrše najtočneje in računajo najcenejc.
Izdelane pestelje
iz rdečega posteljnega inleta Prav dobro napolnjene. — Pernica ali blazina 180 cm dolga, 116 cm široka K 10 —, 12--, I5-— in 18'—; 2 melra dolga, 140 cm široka K 14'—, 16 —, K 18 —. 21-—. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3'—, 3-50 in 4 — ; 90 cm dolg, 70 cin širok K 4'SO In 5-60. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri. Tridelni m6droci iz žime za ! posteljo K 27- — , boljši K 33 —. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10-— naprej. — Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.	1662 6-1
BENEDIKT SACHSEL, Lobes 910 pri Plznu Češko.
JCoj fojti w(ijlmmnmuLl
M/m lipa diklik lic. Jn, tou mrri h zato dobi/s. Jhn/m Jcdlmi/niiim /mm mL.
ie
najokusnejSo ki lahko prebavna, rodilna in krvotvorna speši zdravje.
Ustanovllena I. 1888.
Tovarna pečij.
Ustanovljena I. 1888
založnik zveze ces. kralj.
avstrijskih državnih uradnikov.
ALOJZIJ VEČAJ
LJUBLJANA, — Trnovo. Opekarska cesta, Veliki stradon Stev. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom, Častiti duhovščini in si. občinstvu svojo veliko nalogo najtrpežnejših In sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpriprosteišib
prstenih pečij ««> 26-10
različnih vzorcev kakor ranaissance, barok, gotske, «ecesion itd., kakor ludi štedilnike in krušne peči lastnega in domaČega izdelka po najnižjih cenah ter ie v svoji stroki popolnoma fzvef.ban Ceniki na zahtevo brezplačno in franko
Franc Keber
in trgovec z zlatnino in
urar
trgovec z zlatnino arebrnino
Ljubljana, Dunajska cesta št, 12.
Zahtevajte veliki najnovejši cenik, ki ga vsak dan razpošiljam brezplačno in poštnine prusto.
M
a>
S!
Naprave za in gonilno moč
Proračuni za naprave v vsakem obsegu se radevoije
izdeijujejo. Tehniški in elektrotehniški biro
Jžouis cRatz S (Bo. fDunaj
860 26-10
VIL 12., Kirchengasse 43.
FILilP LAZAR,
mizarski mojster, Jesenice, Gorenjsko
		
		
		
	Sfffp	
		
		
priporoča slav. p. n. občinstvu svojo
veliRo zalogo ca ca
na as na as RlŠltC Oprave
iz mehkega in trdega lesa. vsakovrstnih stolov, miz, madraoev in iimnio. — V zalogi imam veliko izbero
Rrst (mrtvašRiR trucj)
od najpriprostejše do najfinejše in pa po najnižjih cenah brez konkurence!
832 11
Ne kupite nobene ure
dokler niste prejeli mojega velikega cenika
gld. 1-50
nlkel. Roskopf uro .	gl.	l'5o
■rebrno , . • ■	»	3 —
z dvojnim pokrovom .	,	4'—
z 3 srebr. , .	.	S-—
ploak. jeklene ure . .	.	3-5o
prave Roskopf-patent.	„	3 5o
prave .Ornega" ...	,	9'5o
erebr. oklopne verižice	.	t —
Hkaratne zlate ure . .	.	8 So
Mkaratne zlate verižice	. lo —
Mkaratni zlati prstani	,	9-—
stenske ure 7o cm . .	.	3-5o
z bitlem liki zvonu .	,	J-—
z godbo........6a—
s kukavico ....	,	2 So
kuhinjske ur« ....	2-Do
budilke.......l-2o
budilke ponoči sveteče	,	l'6o
z dvolnim zvoncem	,	1!« budilke z biljem In
zvonenjem liki zvonu	.	2-So
Triletno pismeno jamstvo za neprimerno denar nazaj. Razpošilja po povzetju urar, zapriseženi sodni cenilec
Maks Bihmel, (v lastn'l hiši). Zahtevajte moj cenik
z Sooo slikami zastonj in poštnine prosto. 788 5*—7
i letno pismeno jamstvo 1 Brez konkurence t kakovosti!
5 kroni
Prva ivloaraka alatem Roakopf patent remont, ura ■ sidro z masivnim solidnim antlma-gnetliklm kolesjem
na ald.ro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nl-kelnastlm okovom, ianlr-pokrovom čes kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 6 —, 3 komadi K 14'—, s sekundnim kazalcem K 6-—,3 kom. K 17"—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10 50, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 13'60, 3 kom. K 38 —.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brea odbitka.
Razpošilja po povzetju	1166 20—10
um tovarna nr ^g? Hanns Konrad
c. in kr dvorni * založnik = v Mostu (Briix) štev. 1157 (Češko).
Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavnimi svetinjami. - Ustanovi). 1887.
Botmto IluHtt. oenlkl s nad Sooo Bilkami se na as-htevo pošljejo tratiš in franko.
Založnik c. kr avstr. državnih uradnikov.
Klobuke,
cilindre in čepice ~*oi
v najnovejših iaconah in v velikih izberah
priporoča 112 62—28
Ivan Soklič.
Pod tramčo 2. Pos»nla eletc.železnice,
■HBUMI "sJ""""
Dobro domače vino
po gld. 22*—, rdeče in belo, prodaja Vinko Vanič, vinogradnik, Krapina.
1678 - Vzorce pošilja zastonj. - 8
Nova
hiša
pripravna za gostilno ali obrt, stoji poleg okrajne ceste, ki vodi na kolodvor, se pod ugodnimi pogoji proda iz proste roke. Zraven spadata tudi 2 obsežni njivi.
Več se izve pri Kmetij. dru£tvu v Dobrepoljah.	1534 6—6
Cementarna na Pešati Aa 2EAJEC p. Ool pri Ljubljani.
Slavnim cestnim odborom in županstvom priporočam zalogo cementnih cevi (6, 10, 15, 20. 25, 30, 40 cm svetlobe) za napravo vodotokov, vodovodov itd., miljne in kilometrske kamne po jako ugodnih cenah
Preč. cerkvenim prutjntojjni&tvnm, zasebnikom in podjetnikom nudimo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakristije, veže, huhinje mfl72iIf nln$PP v razn'^ barvah (do 5) in ikus-in hodnike, krasne UllualK piUDUC njh vzorcih po K 3-5 ?a i m^
rrMMutu^ig^uimiiK«!^.^ T&kb mnoisf Izdajatelj: Dr. Icaadi Zltnllc.
brušene^n polirane ..HiarHlOmate HlGZaik pl08Č8",
ki prekašajo v lepoti vse druge tlakove, m2 po K 6—12. Trotoar krog cerkvenega zidu (K 3 za m2) zabranja vlago v cerkvah. — Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, oklepe za okna, krasne križe poljubne velikosti z vdelanim železjem za na pokopališča iz imitiranega granita in marmor|a, grobne spomenike in okvirje, korita za živino in drugo cementno blago.	e«i 18
Proračuni zastonj in franko Ceniki in vzorci na zahtevo.