Katolški cerkveni list.
T redil i k : Hi'. Janez Krizostotn t*oyavar.
,)>	V Četertik 15. Svečana.	i*4i>.
Kratki prrmisliki
i z s. evangelija za 11 e d e I j o v k v i n k v a g e-zimi. (Luk. 18, 31—43.)
tem evangelii Jezus svojim učcncam v tretje svoje terpljenje in svojo silno smert prerokuje. Ker je vodil, pravi sveti Krizostom, de so njegovi učenci le preveč lahko pozabili, kar so želeli , de bi se ne zgodilo, jih je večkrat opomnil, de bi bili bolj pripravljeni na to, kar se je moglo zgoditi. Svoje terpljenje jim je naprej povedal, de bi njih vera v njega ne bila (.najana, kadar se jc imelo spolniti. Ob času njegoviga terpljenja so si po tem takim lahko mislili: L cenik ne terpi brez svojiga vedeza in svoje volje: on je vse sam pre-vidil, de bo tako prišlo, in je vse to naprej pravil ; on bi se bil temu tcrpljciiju in taki grozovitni smerti lahko umaknil, pa ni hotel, temuč jc šel sam po svoji in svojiga nebeškiga Očeta volji terpljenju in smerti naproti. Oe bi bili učenci med terp-Ijenjcm in pri smerti svojiga Lčenika bolj potola-zeni in pokrepčani, jc sklenil ljubeznjivi Zveličar s prerokvanjem svojiga terpljenja tudi prerokvanje, de bo tretji dan od smerti vstal. — Tako jc Jezus skerbel za svoje učence, ktere je ljubil, de bi se nad njegovo slabostjo, ki jo je iz ljubezni do vsili ljudi na-sc vzel, ne pohujšali, temuč terdni in stanovitni v veri ostali.
l*a ne samo za učence Jezusove, temuč za
vsakiga kristjana je to njegovo prerokvanje od njegoviga terpljenja svetih naukov polno.
Jezus prerokuje svoje britko terpljenje z neizrečeno mirnim in vdanim seream, ni žalostin zavoljo grozovitne smerti, ki ga je čakala; le za njegove aposteljne in učence mu je. de bi se preveč ne prestrašili, de hi v njegovim terpljenji neverni in nezaupljivi ne postali. Tako gre pravični kristjan neustrašen smerti naproti, ker ve, de ga bo smert za vselej nadlog in terpljenja rešila, in ga k njegovimu nebeškimu Očetu preselila, ker ve, de bo ljube prijatle, kijih tukej zapusti, v nebesih spet najdel.
Jezus je večkrat od svoje smerti govoril, in jo v mislili vedno pred očmi imel: zakaj zato je bil na svet prišel, de bi s svojo smertjo nam vsim večno življenje pridobil. Tako moramo tudi mi pogosto se ozreti na izhod in konc svojiga življenja, na skončanjc svojiga popotvanja, de s tem svojo gorečnost hudo, kar smo sturili, popraviti, vedno po-vikšujemo, iu vedno več dobriga sturimo.
Jezus je prerokval svoje terpljenje. kakor spol-njenje božje volje in prečudnih sklepov božje milosti in pravice. — Ta resnica tudi nas z veselim prepričanjem tolaži, de tudi nas nobeno terpljenje brez božjiga pripušenja ne zadene, ampak, dc Bog za vse ve, in bo vse nam v zveličanje vedil ober-niti. Vse skcrbi, kako nas bo Bog v prihodno še skoz nadloge in križe peljal, moramo kakor nepotrebne odložiti, in se popolnama v voljo božjo vdati,
klcro nas bo. če tudi po ternjevi, pa vender po pravi poti v nebesa vodila.
Učenci Jezusovi, pravi sveti evangeli, nisi vsiga tega nič razumeli. Besede, de bo terpel in de bo umorjen, so pač razumeli, ali njih pomena ne. Mislili so si namreč. kar so vsi Judje od Mesija govorili. de bo pozcaieljsko, mogočno kraljestvo postavil, in vse narode cele zemlje svoji kraljevi oblasti podvergel. Ko je bil Jezus apostelnam per-vikrat povedal, de bo umorjen, so mu odgovorili: .Gospod. to bodi daleč preč od tebe-. In ko jim je v tretje povedal, de bo gajžljan, zapljevan in umorjen, so apostelni to besedo tako narobe razumeli . de sta ga Jakob in Janez po svoji materi prosila. naj jih v svoj« kraljestvu za perva služabnika postavi, cniga na desno, eniga na levo. Pač res toraj, de apostelni niso razumeli govorjenja od terpljenja in smerti.
Posvetne misli in želje še zmiraj prešle pij njej o ljudi na svetu, namreč tiste, kteri se zavoljo svoje prevzetnosti in nejevere nad Zveličarjevim terplje-njem in nad njegovo zaničljivo smertjo spodtikajo in pohujšujejo: tiste, kteri so posvetnim slastim in razujzdanimu življenju udani, in jih vselej zoperna žalost opade, kadar bi imeli Jezusovo terpljenje premišljevati, ker se pota križev in terpljenja ustrašijo in zhojč, kolikorkr.it bi imeli po tem potu za svojim Zveličarjem hoditi: tiste, kteri so od posvetne časti in imenitnosti preslepljeni, in jim ni nič bolj zoperniga, kakor z Jezusam na križi zaničva-nim ponižnost ljubiti, in ponižnosti iskati.
Iz toliko očitniga prerokvanja od Kristusoviga terpljenja po prerokih, iz toliko podob njegoviga terpljenja in smerti, ktere so bile v starim testamentu v duhovnih opravilih naznamvane, iz Jezusovih lastnih besedi, in iz tega, de je pri zadnji večerji sveti Zakrament svojiga rešniga Telesa postavil, in apostelnam zapovedal, kolikorkrat bodo to ponavljali, se njegoviga terpljenja in njegove smerti spomniti: iz vsiga tega moramo skleniti, de je Jezusovo terpljenje premišljevati posebno potrebna in zveličavna reč za vsakiga kristjana. Iu zares, premišljevanje Jezusoviga terpljenja je bilo od nekdaj nar lepši šola in učivnica svetih duš, v kteri so se bogabojcenosti učile: in od čednosti do čednosti , od popolnosti do popolnosti se prestopale. Že sveti Pavi je bil tako neutruden v premišljevanji in oznanovanji Kristusoviga terpljenja, de je mogel reči, de nič druziga ne ve in ne zna, kakor Kristusa križaniga. — Sveti Bonaventura pravi: „t'e hočeš od čednosti do čednosti, od gnade do gnade. od dobriga do boljšiga prestopati, premišljuj vsak dan, kolikor nar bolj pobožno moreš, terpljenje Gospodovo: zakaj nič v duši tako popolnama posvečenja ne dopului, kakor premišlje-
vanje Kristusoviga terpljenja^. Sveti Filip Xeri je bil vsak dan nekoliko časa pred podobo križaniga Jezusa v premišljevanje njegoviga terpljenja zamaknjen, in pisave njegoviga življenja pravi, de se je iz teh bukev več naučil, kakor iz vsili drugih. Sveti Toma/ Akvinski je svetimu Bonaventuru. ki ga je prašal, kje ima svoje bukviše, iz kteriga se je svojih posebnih učenost naučil, podobo Križaniga pokazal, na kteri se je sled kušljejev in solz poznal.
Zares, premišljevanje Kristusoviga terpljenja nas odtegne od mehkužniga življenja, nas napeljuje na ojstro in bogaboječe življenje: obuduje v nas serčno žalost nad grehi: nas priganja k pokori: nas grehov obvaruje: nam pomaga skušnjave premagovati: z eno besedo — nas uči sveto živeti in sveto umreti.	P o t o č n i k.
Beg »vetis« oeeta papeža.
\ekdo zmed teh, ki so okrog papeža Pija IX. v Gaeti na Neapolitanskim, je naslednje pismo Kelniškiiu novicam poslal, v kterim papežev beg z mnogimi okolišinami takole perpoveduje:
V Gaeti 20. Grudna 1H48.
Ne vem, kako bi začel, de hi Vam vse povedal . kar se je te dni med Bimam in Gaeto zgodilo , ker pergodbe so žalostne in mnoge. In vsa-kteri, ki je iz Bima v Gaeto pcršcl, bi lahko cele bukve s tem popisal, kar sc mu je na tem kratkim potu permerilo.
Kardinala Altjeri sini v Gaeto perjezditi vidil. In tako je bil Bim zapustil. in je bil permoran čez hribe iti, kjer je pol pota peš prehodil. Kardinal Antoneli ni bil samo preoblečen, ampak tudi prav šmarno napravljen, v širokih zelenih hlačah, v ri-javim plajši in rumeno ruto okrog vratu. Stari kardinal liambruškiiii je bi v širocih žendarmiskih škor-nicali in s dragonarskini plajšem ogernjen. Kardinal Boromco je bil ko lovic (jager) oblečen. Ob kratkim reči, desiravno imajo vse te reči svojo resnobno žalostno stran, vender se jim iti, kakor večidel per vsili človeških rečeh, tudi smešniga manjkalo.
Pred vsim drugim moram pa od svetiga očeta perpovedovati. llolgo časa niso vedili, kaj bi bili storili, ali bi bili v Biniu ostali, ali bi bili mesto zapustili, in še lc potem so se na pot namenili, ko so bili popolnama prepričani, de jim mislijo pun-tarji deželsko vladarstvo iz rok vzeti, in jim lc du-hovsko oblast in čast pustiti, kakor tudi prav skerbno nanje paziti, dc bi tje ne ubežali, ter jih v njih poslopji kot jetnika deržati. Sveti oče pa tudi niso vedili, kam bi jim bilo nar bolj perložno bežati, sosebno ker niso imeli nič gotovine v rokah, ne
druziga potrcbniga na dolgo pot se podati. 01) času svojih nar večih skerbi so prejeli zavitčik od škofa iz Valeneije, v kterim je bila od papeža Pija VI. posvečena hostija, ktero so ta poglavar eerkve na svojim popotvanji iz Kima do svoje smerti per sebi nosili. V škofovim pismu so bile naslednje besede zapisane: -Sadajne okolišine bi utegnile Njih Svetost v ravno taki stan postaviti, v kakoršnim so se Njih predhajnik znajdli". Po teh besedah so bili papež ko razsvetljeni, in po dražim darilu pokrep-eani, kakor de bi hili spoLočilo in svet z nebes prejeli. Položili so si sveto hostjo na persi, ter so na glas rekli: „Včlovečcni živi Bog je per meni. Posihmal se ne bojim nobene nesreče, in de moji podložni v nevarnost ne pridejo, zoper mene kaj hndohniga početi, mi druziga ne kaže, kakor nekoliko časa iz Kima iti.
Pa kako iz Kima uiti. ker so povsod nanje prežili ? Takole je bilo vse pred pogovorjeno in pcrpravljcno. Francozki, Španski in Portugaliski poslanci so se v svojih vozeh po potu v Čivita-Vekijo (v staro mesto) podali, de bi si hili Kimljani mislili , de se hojo tudi papež po tem potu obernili. Kavno tačas, ko so se uni vozovi odpeljali, so se papež s svojim zvestim prijatlam skozi temne mostav-že Kvirinala podali, in so ravno oh osmih zvečer na dvorišč stopili, kjer so se pred velicimi vrat 111 i Kvirinala s svojim prijatlam v svoj voz vsedli, brez de bi jih bila straža pred vratmi spoznala. Ko so se na prostor pred cerkvijo svetiga Janeza v La-teranu pripeljali, jih je ondi že grof Spavr, Parski poslance , v svojim vozu čakal, in je brez posebne težave skozi vrata svetiga Janeza peršel, odtod pa v vsi naglosti v Arečijo. Grafnja Spavr, žena Parskiga poslanca, ki je vso to skrivnost dobro vedla, jc svetiga očeta in svojiga moža v Albani čakala, kanutr je bila s svojim sinam in njega uče-nikam naprej perhitela. Grafnja je bila tukej v strahovit nih skerbeh, med svojo gorečo molitvijo je večkrat globoko zdihnila in po vsih udih se je tresla, nad čimur sta se sin in učenik grozno zavzemala, ker nista vedla, kaj grafnjo napada, ona pa tudi ni hotla, elo nič vsiga tega njima razodeti. Že je bila zvečer deset ura odbila, kar zasliši grafnja neki šum v veži gostivnice (oštarije.) Njeni služabnik Friderik je bil peršel, ter ji je naproti tekel in vpil: „Grof se je hotel po daljnim potu skozi mesto Fraskati peljati, zato smo tako pozno peršli, zdej pa jih čaka per Mavzolemu Horacjerjev". Grafnja se je k videzu hudo delala in je svojiga služabnika nekoliko oštevala. Neutegama so se na voz vsedli, in so v nar večini diru po potu v Arečijo hiteli. Na tem potu pa od dalječ zaslišijo gro-zovitno žvižganje, grafnja je bila vsa preplašena, serčnosti vender le ni bila zgubila, ukazala je
dalje peljati: desiravno je bila terda noč, je vender le voz svojiga moža spoznala, okrog njega pa so štirje žendarmi stali. Grafnja Se je od veliciga strahu komej zavedla, nevarnost ji jc pa novo serč-liost dajala, in je jela prav na glas svojimu možu in njegovimi! zdravniku (Pija IX. je zdravnika imenovala) očitati, de sta se tako dolgo mudila. -ker dobro vesta", je še djala, -de se toliko nerada po noči vozim-. Med tem ko se je z žendarmi pogovarjala, ti pa se, jih spremiti, ponujajo, seje krofov voz stikama grafnjinimu vozu pertegnil. vratica per vozu so se odperle, in služabnik Friderik un;-11111 zdravniku iz grafoviga vozii v grafnjiniga pomaga, med tem ko jc grof na drugi strani voza papežev plajš, klobuk in brevir (bukve, iz kterih duhovni vsak dan molijo) vanj podajal. Grafnja herž spravi brevir, s plajšem papeževe nogo zagenie, ker zagleda, de niso ko zdravnik, ampak ko papež obuti. Ko papež to njeno veliko skcrhljivosi vidijo, ji pravijo: -Gospa grafnja! nič naj se ne boje, Bog jc z nami, 011 nas bo varoval-.
Papež in grafnja sta zadej. sin grafnje iu njegov učenik pa spredej v vozu sedela, grof in njegov zvesti služabnik Friderik pa sta se zunej voza na kočjaški prostor vscdla, in tako so dalje v Teračino odrinili, kjer je nek mož papeža mende spoznal, ker je nckimu druzimu nekej na uho šep-tal: pa konji so hili že vpreženi in so naglo dalje zdirjali. Ko so papež zvedili, de so že čez mejo svoje deržave peršli, so na glas -Te Deuin- zapeli. Ko so k mestu Fondi peršli, je ime Parskiga poslanca -grof Spavr- toliko poroštva dalo, de niso vozu preiskovali. Zunej mesta so srečali kardinala Antoneli v tisti smešni obleki, kakor jc bilo že zgo-rej rečeno, in skrivniga pisavcaspanskiga poslanstva, grofa Arnao. Po tem so se skupej do mesta Mola peljali, kjer so papež do Neapolitanskiga kralja pismo pisali. Graf Spavr jc to pismo v Napljo nesel, ker pa ni hotel, de bi gabili v mestu spoznali, je svoj pos s posam grofa Arnao premenil. Graf Spavr je o polnoči v Napljo peršel in se je precej k papeževimi! poslancu podal, s kterim je potem h kralju šel, kteriga sta iz spanja zbuditi prosila, ter nm papeževo pismo podala. Kralj je precej ukazal srebernih posod, živeža itd. za potrebe s\ctiga očeta iu njih spremljevavcov poslati.
Med tem ko je bil grof Spavr s pismam \ Napljo odšel, so se papež iz mesta Mola, kjer ni hilo zanje in za une, ki so z njimi bili, dosti prostora, v Gaeto -- mesto in terdnjavo ali festengo per morji — podali. Z njimi so šli tje kardinal Antoneli, grof Arnao, grafnja Spavr, njeni sin in njegov učenik. V ponižno gostivnico so se podali, kjer so le tri stanice (cimri) prazne bile. Ovc uri po prihodu jc dal poglavar terdnjave, general Gos. puijcc k sebi
poklicati**. Grof Arnao sc je precej vzdignil s preoblečenim kardinalam k poglavarju, ter je Spavrov pos seboj vzel. Poglavar je z njima po franeozko govoriti začel: ko je pa iz posazvedil, dejeParski poslanec, ga je potem po nemško nagovoril rekoč: Kaj pa vas sem pernese, gospod grof? Pa ne Arnao, ne Antoncli ga nista razumela, kaj nju vpraša, torej sta mu odgovor dolžna ostala. General še enkrat po nemško vpraša. Obadva sta terdo molčala. Kaj, gospoda moja, reče general z ne voljo, vidva sta Nemca, zavetnika nemškiga kraljevima dvora, pa svojiga jezika ne znata? Arnao se zgovarja, de že 15 let na Laškim živi in ima Lahnjo za ženo, torej je materni jezik že popolnama pozabil. In kaj pa vi grofovi skrivni pisavec? Pa tudi tako!- Vender bi bilo to kaj čudno, reče še dalje general, pa se mi še elo sumljivo zdi. No prav, moja gospoda, povejta mi, kaj je vaju semkej perneslo? Moja žena, je Arnao odgovoril, bi kej rada terdnjavo ogledala. - Ali je vaša žena tudi tukej? — Tudi, gospod general! — In kje je zdaj? V gostivnici per Zjardinetu. — Kej nemarno gnjezdo je ta go-stivnica, je general djal, pa z vašim dovoljenjem bom peršel gospo obiskat, in ji bom vso terdnjavo razkazal.
Komej sta bila popotnika odšla, že je general skrivi j ukazal, blizo Žjardineta stražo postaviti, de je pazila, kdo de bo noter in vun hodil. Kmalo poleni je peršel poglavar v gostivnico. in grafnja Spavr mu je naproti pertekla. Poglavarjevo ponudbo ji terdnjavo pokazati, je s tem zgovoram odvemila, ker je rekla, de je zdej preveč trudna, ker ni davno, kar so iz dolziga pota peršli, pa je prosila, de bi jo smela poznejše ogledati. General se je potem zavolj svojiga natolcevanja nekoliko bolj uto-lazen domu vernik Pa mu je jelo sopet po glavi hoditi, de ne more vse to kej prav biti, ker je na morji franeozko vojskino barko ugledal, in potem dve neapolitanski. Ko jc general semtertje premišljeval . in mnoge natoleoval, pride dve uri poznejše neapolitanski kralj v tretji barki v Gaeto. in ko je bil z vso svojo družino na suho stopil. je poglavarja precej vprašal, kje papež stanujejo. Dobri baron Gros je mislil, de se mu sanja, ali pa de se z njim norčujejo, dokler se mu ni vse razjasnilo, de so med unimi v majhni gostivnici per Zjardinetu stanujočimi popotniki sveti oče papež.
Lahko se da misliti, kako naglo sc je potem po vsim mestu razglasilo, de so papež peršli. in kako močno so ljudje skupej vreli! Kralj je papežu in vsim, ki so okrog njih, boljši stanovanje osker-bel, in z vsim potrebnim bogato prcvidil. V Gaeto je zdej toliko ptujili ljudi peršlo, de se vse tare; metuo poslancov iz ptujili dvorov tukej dvajset kardinalov prebiva. ki eden druzimu k papežu vrata
podajajo. Kralj je bil spet 7. Grudna v Gaeto peršel, kjer je osmiga praznik Marije prečiste device praznoval; sveti oče so tiho mašo imeli, per kteri je kralj s svojo družino bil, potem so papež več ko dvesto ljudi obhajali. Ko so papež iz kapelice šli, so na neke pomoli stopili, iz kterili so ljudstvu svoj blagoslov fžegen) podelili. Imenovani pomoli so proti zavetniku obernjene, v kterim so tri nea-politanske barke, dve francozki in dve španski z banderi olepšane stale, španski ste bile iz Barcelone poslane, kakor hitro so zvcdli. de so papež v nevarnosti.	J. V.
ZakoiiNki zatlerxki.
Spisal Peter llicin^er.
(Daljej
6. Dal j e j. — r) Posebne zaveze in o b I j u lic.
Zaveza, ktera še ni razločena, in ne terpi druge zraven, ali je še imenitneji kakor zakonska, ne sme biti novi zakonski zavezi na poti. l'e je kdo obljubo storil, je z njo zavezan, ako se per nji ne more odnehati. Po takim pridejo zazeržki: 1. Poprejšnja v e 1 j a v n a z a k o n s k a zaveza, ktera ni s smertjo ločena. V začetku je Bog stva-ril moža in ženo, in je rekel: dva bota v enim mesu. Ne more tedej ob enim času zakonska zaveza med večimi obstati, kakor med dvema, eniui možem in eno ženo: to je bila že v začetku na-redba božja. Pozncji, po grehu, je sicer Bog dopustil cnimu možu več žen vkupej imeti, bilo je nekaj zavoljo hitrejiga pomnoženja rodu. kakor je Abraham zraven Sare imel llagaro, Jakob pa Lijo in Rahclo in še dekli Balo in Ccllo: vec pa je bilo zavoljo slabosti človeške, ktera še ni bila z gnado s. zakramenta podperta. V zadnjih časih vonder sc je tudi per Judih čedalje manj našlo mnogoženstva , in še per več nevers-kili narodih, zlasti per Rimljanih, Nemcih in Slovencih je bila navada le eno ženo imeti, več mož vkupej pa eni ženi imeti. ni nikjer veljalo. Per Judih je bilo sicer še dopušeno. se od žene ločiti in drugo vzeti: tako je bilo tudi per več drugih narodih: ali to je bilo, kakor je Jezus sani izrekel, le zavoljo njih terdovratnosti, v začetku je bilo drugae. In ravno tukej jc Jezus staro postavo popolnama storil, rekoč : rJest pa vam povem , kdorkoli svojo ženo pusti, in drugo vzame, prešestvau. Staroverci in protestanti sicer še zdaj ločitev zakona dopuste, ali to je zoper besedo Jezusovo. Katolška cerkev je tudi v Tridentins-kiiu zboru 24. seji 7. postavi kakor resničin nauk poterdila to, de se zakon ne sme in ne more tako ločiti. de bi se v druziga stopiti znalo, l e tedej
kdo, ki je že enkrat stopil v zakonsko zvezo, hoče drugič se z drugo osebo zavezati, se to ne more drugač zgoditi, kakor če je poprešnji zakon smert ločila, ali če je bil za kteriga za-deržka voljo neveljavin spoznan. Zatorej mora pa smert poprejšnjiga zakonskiga družeta z vso gotovostjo spričana biti; in naj bi se pozneje drugač znašlo, bi mogel mož ali žena k pervi zavezi nazaj iti. »se ko bi kak zakonski neverec h katolški veri pristopil, svoje zakonske družbe ne more drugač pustiti, kakor če bi nc hotla z njim brez nečasti do Stvarnika živeti; in tisti, ki imajo več žen, kakor Turki, obderže le pervo.
2. Duhovsko posvečenje, po kterim je kdo v viši duhovsko službo stopil. Per Izraelskim ljudstvu so sicer duhovni po zakonsko živeli; pa Jezusovi aposteljni so precej žene in vse pustili; in ravno tako so tudi njih nasledniki, škofje in mašniki storili; če je kdo popred imel ženo, je po tem po bratovsko z njo živeti mogel; in čejeumerla, druge vzeti ni smel; še dveh žen zapored ni smel popred imeti, kteri je v duhovsko službo stopil, kakor piše sv. Pavel: „»skof naj bo ene žene mož'\ Ko si je cerkev ložej izbirala, tudi v svojo službo ni drugih jemala, kakor nezaro-čenih; in kmalo ni bilo samo mašnikam in škofam , ampak tudi levitam prepovedano v zakon stopati; to se je zgodilo po papeži Siricii 1. 385, Inocencu I. 1. 404, Karteginenskih zborih 1.390 in 401. Sicer je bila ta postava pozneji nekaj zanemarjena , pa z vso močjo se je za njo vzdignil I. 10TI papež s. Gregor VII., in ni popred nehal, dokler je vse oženjene duhovne iz cerkve spravil. Tridentinski zbor je v 24. seji 9. postavi zapoved od nezakonstva duhovnih poterdil. Po takim zakon, ki bi ga duhoven po svojim posve-čenji nastopil, nič ne velja: in ako je popred kdo oženjeu, ne more drugač mašnik posvečen biti. kakor če jo žena njegova odmerla, ali prostovoljno v klošter šla. Lahko se iz tega previdi. kako prazno je bilo vpitje nekterih hudobnežev, de naj bi se katolški duhovni ženili. Per pro-testanskih so pastorji ali pridigarji sicer oženjeni : oni pa tudi niso posvečeni. Per starovercih ali greških kristijanih so mašniki oženjeni. pa morajo pred podsvečenjem v zakon stopiti. po tem več ne smejo: in ako hočejo sveto daritev opravljati. se morajo popred vselej čiste zdcržati; škofje per starovercih pa morajo vedno nezaro-čeni biti, in tedej se tudi le iz srede minihov volijo.
3. Očitna ali slovesna obljuba čistosti. Duša, ki vedno čistost ali devištvo obljubi. sc z nebeškim ženinam Jezusam zaroči: in ta zaveza je gotovo veliko vredniši. kakor vsaka pozemeljska
ženitnina: zatorej tudi ona vsak zakon nastopiti brani. Ze v pervih časih katolške cerkve je bil nastop zakona s prelomljenjem deviške obljube ostro pokorjen, kakor se najde v listih papežev Siricija 1. 390, Inocenca I. 1. 404, in več cerkvenih zborih. In pozneje je bilo po papeži Miklavži I. 1.865 in cerkvenih zborih, Latcranskim I. 1. 1123, Latcranskim II. I. 1139 in Triden-tinskim v 24. seji na ravnost izrečeno, de zakon, ki se zoper obljubo v pričo cerkve ali v kloštru storjeno nastopi, nič ne velja, »se celo, ko bi bil kdo popred zakon nastopil in ga po mesu še nc spolnil, v pervih dveh mescih zakon zna razdreti, če bi kloštersko obljubo storil; tako je beseda prejšnih cerkvenih postav, in Tridentinskiga zbora.
7. Daljej. — (t) Vsa druga vera, posebne pregrehe.
Prave zveze duš in teles v zakonu ni mogoče, kjer bi vsak del čisto drugo vero imel, eden bil kristjan, drugi ne; pa bi tudi noben del z mirno vestjo ne mogel per drugim prebivati, ko bi posebne pregrehe bile k zakonu peljale: še bi po takim sploh očitna poštenost življenja v nevarnosti bila. Od tod izvirajo zaderžki:
1.	Vsa druga vera, ko bi en del kristjanski bil. drugi pa neverski. Že Abraham ni svojimu sinu Izaku hotel dati žene iz med nevereov, in Jakob je šel žene iskat v »lom svoje matere, kjer jc bil še pravi Bog spoznan. Po Mojzesu je f5. Mojz. 7, 3.) Bog Izraelcam na ravnost zapoved dal. si žen iz med neverskih narodov nc jemati, de bi jih ne zapeljale od praviga Boga k malikam: Salomonu kralju s. pismo posebno graja, de si jc neverke v zakon vzel. ktere so ga tudi od Boga in modrosti odvernilc. Pozneje so preroki svarili pred ptujimi ženami, iu Ezdra je v očitnim zboru v tempeljnu vse ptuje neverske žene iz srede ljudstva odpraviti zapovedal ( Kzdr. 9. I itd.) V novi zavezi ( I. Kor. 7, 39.) s. Pavel tirja se v Gospodu ženiti, in (2. Kor. 6. 14.) piše, de verniki ne vlačijo eniga zakonskiga jarma z neverniki. V začetku cerkve so se sicer še nc-ktere zaveze z malikovavci terpelc. ker je bilo upanje, de bi hi! po besedi s. Pavla neverin mož posvečen po verni ženi, in neverna žena posvečena po vernim možu. Pozneji pa so bili zakoni z Judmi in nevcrci neravnost prepovedani po de-žclskih in cerkvenih postavah, kakor cesarja Teo-dozija 1.400. zbora Avernskiga I. 535. in To-Jctanski gal. 633, in poslednje papeža Benedikta XIV. I. 1749. — Drugač jc, če bi se od neverskih zakonskih en del spreobernil k veri: zato je že zgorej potrebno na znanje dano.
2.	Prešeštvo. ko bi se prešcštiiiki pregrešili, ali tudi druginiu zakonskimu delu po življenji stregli*
s tem namena m se po njega smerti v zakon vzeti. Takošno ravnanje bi bilo pač svetosti, varnosti in sreči zakonov nasprot, in ne zasluži druziga kakor ojstro pokorjenjc po besedi s. Auguština in cerkvenih zborov. Zatorej je pa tudi zakon med takimi, kteri bi se bili že popred pregrešili med seboj s mislijo na smert druziga zakonskiga dela, po cerkvenih postavah brez vse veljave, kakor je razloceno v Mcldenskim zboru I. H45, in v Triburskim I. N95, in od papežev Aleksandra III. I. I IN). Klemena III. 1. 1190, in Ino-cenca III. I. 1*1*. ii. Morija poprej šn j i ga zakonskiga dru-zeta. ako se je zgodila s tem namcnam , potem lozej z drugo osebo v zakon stopiti. Bilo bi kaj taeiga po vsaki strani strašna pregreha. na ktero V cerkev ojstro pokoro nakladala, kakor se najde v listu papeža Štefana V. 1. 794, in prepoved dajala, ne vzeti osebe v zakon, s ktero hi sc hil kdo popred v tako morijo zgovoril. kakor terdi papež Cclcstin III. I. 1195. 4. Kop neveste, kjer bi kdo kako žensko s silo odpeljal s tem namcnam se z njo zaročiti. V poprejšnjih divjih časih . kjer je le močnejšiga oblast veljala . se jc dostikrat zgodilo. dc so bile zenstvo s silo odpeljane. Leto odverniti. je cerkev zavezo z odpeljano osebo naravnost za neveljavno obsodila. iu roparjem ojstre pokore naložila . kakor v Kaleedonskim zboru 1. 451 in v Mcldenskim I. ^45. Tridentiuski zbor je roparje take iz cerkvene družbe odločil, in zatcrdil. de hi zakon z ropano osebo ne mogel tlrugac veljati, kakor ce je ia na varin kraj postavljena, in s prostostjo privoli v zavezo z svojim odpeljevav-cam. kakor je najti v 24 seji 6. p.
i Dalje sledi.)
Scdajnjl obilr katolike eerkve.
Spi-al Valentin Šeiun. i Dalje.)
XIII. Avstriansko cesarstvo.
6. lesko ali P e m s k o k r a 1 j e s t v o.
Luterani in Katrinci na Ccskim.
Odslej so bili češki Husiti ali L t rak visi i z katolčani zedinjeni, eni od njih so če dalej bolj po-pušali utrakviško posebnost in bili popolnama ka-ttdčani. drugi pa so katolčanam le nasprotvali in komaj prilike pereakali se v svoji pravi podobi pokazati. Tako v vednim šumenji med Ctrakvisti so pretekli časi kraljev Sigismunda (t ' 437), Alberta t 1437—1449). tiga sinu Viadislava IV., ki je 1457 per 1H letih, ko sc je ravno oženiti hotel , po 36 ur dolgi bolezni umeri, Jurja Podic-
braškiga (f 1471), Viadislava V. (f 1516) iu Ludovika (15*6). Sigismund, Albert, Vladislav IV. in V. in Ludovik so bili tudi Ogerski kralji.
VI. 1617 jc perčel Martin Luter v Vitem-bergu svojo novo krivo vero, ker so Luterani jeli se tutli z kelham obhajati, je to nekterim Ctra-kvistam zlo dopadlo , in bolj in bolj so se oni te nove krive vere poprijemali. Xar perva in nar bolj vneta za to sta bila Vencel Hlavsa. mestni poglavar ( Bii-germeister) in Caliera utrakviški namestnik (Administrator) v Pragi že poti kraljem Ludovikam. Tako jc bilo Luteranstvu na Ccskim od nektlajnjih llusitov ali Ltrakvistov pot perpravljcna. Hude vojske Ferdinanda I. z Turki so timu tlobrimu možu moč jemale, krivoveri se v bran staviti, njegov sin Maksimilian H. jc, kakor smo vidili per popisvanji Avstrije *•), Lutcranam in Kalvincam na roko šel, in skorej vsi Ctrakvisti so bili ztlaj Protestanti postali. Poti njegovim nasletlnikani Butlolfam II. so bili Luterani in Kalvinci že tako močni, tle so tiga cesarja persilili, jim dati vcličansko pismo (Majc-statsbrief) 5. Maloserpana (Julia) 1600. v kterim so jim bile enake pravice kakor katolčanam in pravico si posebne varhe svoje vere (Ocfcnsoren) iz-voliti. pcrvoljenc. Njih pastorji so iz prižnic toli-kanj čez katolško vero upili. tle so ljudje mislili, boljši je Turkam kakor kattdškim gosposkam podložili hiti! Stanovi so bili že skorej vsi protestanške vere. Cesar Matia je I. bil 1. 161* vikši vladarstvo na Ccskim 10 namestnikani (Staathalter) izročil, kterili je bilo 7 katolške vere: to je stanove še bolj peklo. Kakor Judje na veri (ictsemaiii, tako so šli protestanški češki stanovi z svojimi hlapci in drugo derhalijo 23. Vclkiga travna (Maja) 161M pod vodstvam grofa Matia Turn preti kraljevo poslopje v Pragi: hudo se jim je dalej tutli zdelo, ker ste jim bile dve cerkvi. ki so jih bili katolčanam vkljub in zoper pomen veličanskiga pisma so-zidali, zaperte in ena clo podčrta. Ko so bili tedaj ti puntarski protestanški stanovi v kraljevo poslopje perderli, so najtlli od deseterih cesarskih namestnikov le 4 pričijoče, ti so bili poglavar Adam Stern-berg. Oicpoltl Lobkovic, Vilhclm Slavata in Jaro-slav Martinic. (irof Turn upije, tle morata poslednja dva, ki sta bila posebno goreča katolčana, ubita biti!
Z solzami v očeh je poglavar (Ohcrstburggraf) Adam Sternberg luterško tlerhal pregovarjal, de naj bo mirna, ali zastonj. Njega in IHepolda Lob-kovica so eni vlekli proč v posebno sobo, in se jima ni nič zgodilo: Slavata in Martinic pa sta zastonj prosila, de naj jih po sodniško preiskujejo, če sta kaj kriva. Kakor je rogovilcž Vencel Kav-
*) Glej ,,Slov. cerkv. časop." Nr. 18, str. 143 p. 1.
pora svetval, so planili Vilhelm Liobkovic, Smir-zički, Rzičen, Kinski in Kaplič na vboziga Mar-tinica in ga skozi okno vergli. „Tu je še drugi", je zakričal grof Turn in na Slavata pokazal. In kar zgrabili so še tiga moža in ga skozi okno tresli. Havno tako se jc zgodilo tudi tajniku Filipu Fa-briciju Platerju. Ali Bog je čul nad tim« zvestimi cesarskimi katolškimi uradniki, 14 sežnjev globoko so padli, krivoverci so še za njimi skozi okno strelali, in vonder se ni nobeden kaj hudo poškodoval. Umaknili so se bili v hišo veliciga kanclerja Zdenika Lobkovica, Turn in njegova krivoverska dcrhal jih hočejo zdaj tu umoriti, ali Polikscna Lob-kovic, kanclerjeva žena, je kakor srednica tako goreče za-nje govorila, de jim je kervoželjin Turn pcrzanesel. To je bil začetek 301etne vojske.
(Dalje sledi.)
Zgodbe katolike eerkve.
Spisal Peter Hicinger. (Dalje.)
Časi pred Kristusam.
Pripravljanje na O dre senika in njegovo cerkev.
Od začetka svetu 4000 let pred Kristusam do njejra
rojstva.
12. Vere in zgodbe imenitnih izhodnih narodov.
V	nardaljni strani Azije so od nekdaj prebivali Kitajci ali Sinezi. Verujejo eno bitje, v kterim vse svoj začetik in obstanik ima; pravijo mu Tian ali nebo, in Ta o ali um, in mislijo, de v njih cesarji resnično živi, kteriga zato gospoda nebes imenujejo. Zraven te napačne misli je per njih še spomin najti na srečni stan perviga človeka iu na njegov žalostin padce, pa tudi dočakovanje od-rešenika, učenika in kralja, po kterim se ima novo življenje začeti; v bukvah njih modrijana Konfucija, ki je 1. 550 pr. Kr. živel, so lepi nauki po-šteniga življenja najti, zlasti od spoštovanja in po-koršinc do staršev in prednikov. Ali pozneje se je med te ostanke resnice napačno malikovanje zamešalo, in tako je njih vera še dan današnji spačena.
Kitajsko kraljestvo se silno staro šteje, in začeti se je moglo kmalo po razkropljenji narodov; desiravno široke dežele obseže, vonder po drugim svetu ni kej sprememb napravilo, ker sc je od nekdaj proti drugim narodarn bolj zapiralo.
V	južni strani Azije je Indija velika in bogata dežela, v kteri je tudi stara vonder po človeško skažena modrost in učenost najti. Veda, to je vednosti se imenujejo svete bukve Indijanov, in Manu je bil njih pervi postavodajavec. Njih visi bog je P arah ram a, to je bitje, ki vse obseže,
in se v trojno razloči, namreč Brani a, Višnu in Šiva. Iz višiga bitja se po njih misli vse duhovne in telesne bitja izvirajo (ni rečeno, de so stvarjene) , in duše se po smerti iz ene stvari v drugo sprehajajo, dokler se ne očistijo. Njih modrijani so Brani a ni, kterih življenje je zgol premišljevanje in ojstro pokorjenje. Čista misel od eniga višiga bitja se je pa per Indijanih kmalo ried večini delam naroda spačila, de jim je Bog le vcsolna na-tura, in posamezni trije veliki bogovi nebo s son-cam zrak z luno in vodami, in zemlja, in zraven imajo v časti še zvezde in brez števila malikov. Od svojih bogov silne spremembe in tudi gerdobije pripovedujejo, v njih čast nespametno svoje življenje končujejo, in vdove z mertvimi možmi vred na germadah sožigajo. Spomin na Odrešcnika sc je pa vonder zlasti v tem ohranil, de njih bogovi mnoge podobe nase jemljo, človeka z nar višini bogam spraviti.— Indij.'ini od nekdaj niso bili ljudstvo, ktero bi bilo vojske ljubilo. in zmag čez druge iskalo; zatorej so bili od nekdaj radi lc v rop drugim mogočnim in bojaželjnim narodam.
V	sredi Azije stanujejo od nekdaj razni narodi, zlasti so Tibetanci in Mongolci imenovati. Per njih gospodari od kdaj vera. ki jo je 1000 let pred Kristusam neki Buda v Indii na dan spravil, so jo pa od tamkej pozneje velik del izgnali, ktera pa vonder dan današnji nar več spo-znovavcov med vsimi ajdovskimi verami šteje. Po Ii veri je en visi duh, kteri ves svet oživlja in se v raznih telesnih podobah na dan daje: zraven pa veliko število manjših bogov. Vidili je. kakor de bi bil v ti veri Satan hotel keršansko cerkev oponašati, ker ima svoje visi in niži duhovne, svoje kloš-tre in drugo enako; zraven pa obilno copernijskih šeg: v višini duhovnu, ki mu Lama pravijo. tud-? po ti veri nar visi božje bitje prebiva. — Iz srednje Azije so večkrat pred Kristusam in po Kristusu divje in silne množice ljudstva na hližne in daljne dežele padle, in naglo veliko prebernilc. vonder njih grozovita oblast nikdar ni imela zlo dolgiga obstanka. — Iz teli strani so tudi A meri kanci svojo vero prinesli, saj se je v nji veliko taciga našlo, kar je veram v izhodnji in srednji Azii podobno , en visi duh, obilno copcrnijc. in posebno neusmiljene človeške daritve.
V	sprednji Azii med Indijo in Babilonskim so živeli od kdaj Medijani in Perzija ni. Oni so imeli svoje svete bukve, Zendavcsta imenovane: njih posebni učenik je bil Zoro aster, ki jc krog HOO let pred Kristusam živel. V njih veri je bilo nekaj razumka od eniga Boga, kteri sc pa po njih misli ni nič mešal v vladarstvo sveta, temne čtz vse je bil Ormuzd. bog vsiga dobriga. kteriga podoba je bila luč in čisti oginj: krog njega jc bilo
sedem velikih duhov in veliko drugih dobrih duhov. Ormuzdu nasprotje bil pa hudi duh Ar iman, kralj ume in začetnik vsiga hudiga, kleri tudi veliko hudih duhov krog sebe ima, in ima kačo v podobo, od ktere je per preroku Danielu beseda. Oni so pomnili. de je človek bil od hudiga duha v podobi kaec zapeljan, in so tudi vedili za Odrešenika, kteri bi človeku z Bogam imel spraviti, rekli so (iiu \I i t ras: tudi od neumerljivosti duše, od vstajenja in od sodbe so imeli znanje. To de v \ se te na več strani resnične misli se je mešalo častenje >tvari. ki so jim bile podobe božjiga bitja, namreč sonca, lune, planetov in zvezd, in dosti vraž od naturskih moči: njih modrijani ali magi v zadnje niso bili druziga, kakor goljufivi coperniki; in življenje ljudstva je bilo h koncu polno mehkužnosti in razujzdanosti. — Perzija ni in Medija ni so bili v pcrvili časih pod oblastjo Babilontov in Asircov: pa Mcdijani so se bili že 1. 860 pr. Kr. enkrat od Asircov sprostili, potem so pomagali še Asirsko in Babilonsko kraljestvo razdjati. Perzijani ali Elamci so bili zdaj en čas pod gospostvam Mcdijanov, dokler jih je 1. 560 pr. Kr. njih poglavar Cir rešil, in je mogočno Pcrzijansko kraljestvo vstavil, ki je od Indije čez Bahilousko do Egipta in do Male Azije seglo. Greški ali Maccdonski kralj A1 c k s a n-d e r je to kraljestvo končal, in svoji oblasti pod-vergel. Kmalo po njegovi smerti so Partij a ni popred malo znan narod, Persijanske dežele v last svojo spravili.	i Dalje sledi.)
Cerkvene novice.
Rim. Veči del ljudi v papeževih deželah se je puntarskiga vladarstva že prav zlo naveličal in zeli papeža spet nazaj v Kini perpcljati. Iz mnogih mest grejo poslanstva v Gaeto, de bi sv. očetu svojo zvestobo in pokoršino naznanje dale: posebno vojaki se lepo obnašajo, ker, kolikor je le mogoče, v djanji razodenejo, de od dolžnost, ktere jih s persego na papeža vežejo, ne mislijo nikakor odstopiti. Bralo sc je unkrat. de je liotlo 3000 vojakov (svajccrjev) se v Gaeto prepeljati iu papeža slovesno in častito v Rim nazaj spremiti.
Gradec. Njih Eminencija visokovredni kardinal in vikši škof Saleburški so 29. Proscnca 1.1. v dan s. Frančiška Salezja Sekavskiga knezo-škofa izvolili. K tej visoki službi je bil ta dan od Njih povzdiguje n prečastiti gospod l)r. Jožef O t mar vitez Kaušer, dozdajnji vodja akademije za jutrove dežele, in opat od sv. Marije v Monoštri nad Ko-mornani na Ogerskim. Kojen jc bil v letu 1797 na Dunaji. Pravdoslovstvo. kteriga se je po volji svojih staršev učil. je iz ljubezni do duhovskiga stanu zapustil, in bil v I. 1823 v mašnika posvečen. Od njegove visoke učenosti in od njegoviga božjiga duha pričata posebno dva dela zgodcb katolške ccrkve. ktera sta v I. 1829 na svitlo prišla, in imenitne službe, ki jih je dozdej opravljal. Se-
kavska škofija se bo gotovo srečno štela, de ji je previdnost božja višina pastirja podelila, kteri je oborožen z vsim orožjem, ki ga je dandanašnji treba zoper sovražniki cerkve.
Iskre.
Večnost se bli*a, pa ne mislimo!
Prcsilna žalost zavoljo mertvih rodovineov ali pcrjatlov je slabost, ktera bi nas ne premagovala, ko bi pomislili, kako velik je razloček med večnimi in neskončnimi dobrotami v nebesih in med nečimernimi in begočimi dobrotami na zemlji. Če se že kristjanje per tacih okolišinah jokajo, bi se ne smelo zgoditi zavoljo tiga. ker so jim, po njih misli, rodovinci ali perjatli prezgodej umcrli, ampak za to. ker oni sami morajo tako dolgo živeti. Ali ni težko terpljenje, na tim svetu zdihovati v sredi tako mnogoterih nadlog, in tako dolgo ne vživati sreče, ki so jo ravno ti naši perjatli že dosegli, če so srečno umcrli, ktere objokujemo? (.'tolaži se tedaj, kristjan! kadar kteriga svojih zgubiš; ne misli na to in ne delaj si terpljenja, ne govori veliko od tiga, ne sam, ne z druzimi. K Bogu per-beži, per kterim edinim se tolažba najde. Spreglejmo že enkrat; premislimo, de je še drugo življenje, kakor tona zemlji: oživimo svojo vero; spodbudimo se k terdniniu zaupanju: tolažimo se; unemajmo si v sereu sveto hrepenjenje smerti, in terdno sklenimo, de jo bomo radovoljno in veselo sprejeli, kakor iu kjer nam jo bo Bog poslal.
Kdo ti je porok, de boš mejnik dosegel, kteriga si si sam postavil: de te smert ne bo uhitila ravno v tih letih, ki jih misliš svetu in strastim dati ? Kdo ti je porok , de ne bo morebit že zju-trej Gospoda, kteriga šc le drevi perčakuješ: de ne pride morile ob takim času, ko se ga boš naj manj nadjal? Je kalj mladost zanesljivo orožje zoper smert? O ni ti treba daleč gledati, ozri se le na mali krog svojih pcrjatlov in rodovineov, in vidi, ali ne boš koganajdel, kterimu je pravica božja že v začetku življenja grob skopala, iu kteri je, enak cvetlici na polji, zvenil od jutra do večera. Nespametni! v malo dneh bo morebiti tvoja duša od tebe tirjana. rimu so ti po tim sklepi perliod-njiga spreobernjenja? Bodo h veliki sklepi, ki jih kdej >poliii t i obljiibljujcš, kej spreminili tvojo večno nesrečo, če jih smert prehiti, kakor jih dan na dan prehiteva ?
tas, leta nam od Gospoda z ročen i. dragi zaklad . je grešnikam dvakrat težka butara. Oni se boje njegoviga konca kakor naj veči nesreče, in skorej ravno tolika nesreča jim je dolgi čas, s kterim čas preganjajo. Dolgočasin jim je cas. ker je z grehi ves napolnjen in tedaj brez tolažbe: strašan jim je njegov konc, ker se po tim začne kazin grehov. Tako res za grešnika ni miru: celo njegove naj serčnejši želje se med seboj vojskujejo kakor nezdružljivi sovražniki.	Geramb.
Poprejšnjo nedeljo po noči je bil silni ogenj v Kokrici in v Kupi per k raj ni; v Kokrici je 21 in v Hupi 23 hiš pogorelo. Tudi 6 ljudi, namreč mež-nar s 1 otroci in še en drugi otrok, je zgorelo. — Tudi Moste per Komendi je taka nesreča z ognjem zadela.
Na tiskar Jožef Blazni k v Ljubljani.