izdaja cp »gorenjski tisk« * urejuje uredniški odbor • glavni urednik slavko beznik - odgovorni urednik gregor koci j an - tel.: Uredništvo in uprava 21-90, glavni urednik 24-75 - te-kocl rac. pri komunalni Banki v kranju 607-70-1-135 KRANJ, SREDA, 4. OKTOBRA 1961 ST. «3 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA NAROČNINA 75 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN °LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO y soboto, 30. septembra, je bil na Gospodarskem razstavišču v LJubljani odprt mednarodni sejem grad-°f**ištva. Svoje izdelke razstavlja 3*74 domčaih in 7-9 tujih podjetij iz Velike Britanije, Avstrije, Dan-*«» Francije, Madžarske, Zvezne republike Nemci je. Demokratične republike Nemčije, Poljske, Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Švedske, Italije in ZDA. Domači razstavljalci razstavljajo 642 izdelkov, tu-* Pa 303. Sejma so se udeležila tudi nekatera podjetja z Gorenjske, in sicer Lip Bled, Jelovica Skofja r***. Roleta Kranj, Projekt Kranj, Železarna Jesenice, Združena kemična industrija Domžale in Titan ^^fcnik. Na sliki — podjetje Jelovica iz Škofje Loke razstavlja lične montažne hišice — S. S. Po plenumu ObO SZDL Radovljica Delavcem omogočiti večje sodelovanje GOSPODARSKE ORGANIZACIJE POZABLJAJO, DA SE DELAVČEV DAN ZAKLJUČI PO OSEMURNEM DELAVNIKU — ALI SO PREJEMKI NAD 100.000 DINARJEV OPRAVIČLJIVI? — EKONOMSKE ENOTE MORAJO UPRAVLJANJE PRIBLIŽATI SLEHERNEMU ČLANU KOLEKTIVA Čeprav smo vstopali že v četrti mesec drugega polletja, so na sejah in najrazKcnejših posvetovanjih še vedno v središču pozornosti polletni obračuni gospodarskih organizacij. Tudi na zadnjem plenumu občinskega odbora SZDL v Radovljici so govorili o tem; seveda so 6e zadržali predvsem na gospodarjenju podjetij v radovljiški komuni. Iz analize gospodarjenja v tej komuni je prav tako kot iz analiz gospodarjenja v drugih komunah razvidno, da so novi gospodarski instrumenti za gospodarske organizacije ugodni. Na območju radovljiške občine je sedaj 112 gospodarskih organizacij, ki so imele v I. polletju skupaj nekaj več kot 8 milijard celotnega dohodka in so tako iz- polniie polletni plan s 46,6 odstot-Lescah po uvedbi ekonomskih enot STRAH PRED SOODLOČANJEM Razprava in referati na petem letnem občnem zboru OSS Kranj 90 analizirali številne probleme, ki se pojavljajo pri decentralizaciji delavskega samoupravljanja. Občni zbor je ugotovil, da je politična ■**tka za nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja sicer dobljena, kljub temu moramo še nadalje budno spremljati decentralizacijo samoupravnih organov. Sfcatera podjetja na Gorenj-so pravilno razumela nadalj- Odpovedi t*ie je bil priden in vesten delali ■ To mu tudi danes vsi priznava-b'ijoda skoraj vsak mesec jc imel v-?SneZa »plavega*. Spričo njego-L . k s pridnosti itd. so se v pod-iV* sprijaznili s to njegovo »bo-*nijo* in nihče ni več tega 'Pogreval«. Pred kratkim pa so Ogovorili o tem na novem »foru-j-?* — v ekonomski enoti. Po dol-JJ 'azpravah so zglasovali, da se *'da odpoved. In tako je bilo. Y~f*e se je vsemu temu nasmejal. d0 ie naPravil »svoje korake* 0 direktorja in menda celo do svetovalca na občini, je 'del, Ja ,grf zares*. Ekonomska 6 °'l 'ie P0'*wm>ćr*,đ m samostojna stvareh. Tako so mu pojasnili. j* entt se je vdal; obljubil je, da ne ofc/vf Postajal in prosil, naj ga se * lilJo na tem mestu. Njegovo )5n)o so uslišali. " drugi primer f>] ie drug: primer. Ekonomska v°!a. ie je odločila, da da oddelko-t)ff" spoved. Sklep so raznesli kot HtLr,P° vsem kolektivu in ga polt °P° svoje tolmačili. Stvar itf),tlacno iznenadila tehnično voditi Pijetla in tudi organizacije, "i V ^ >° stcCT dober strokovnjak n9d c*or'<*r 50 Xa imeli la ne~ J***stljivega. pri* bodo stvar resili v tem »ip er", se ni znano. Sicer pa tudi »tj"'.*« tn- Grc *'« kJ: : v- -:rr"\—, ------ '«io c,c uveljavljajo in da vna st -j? življenje povsem nove odno-L,. 'hnična m operativna vodstva (vključno nji razvoj delavskega in družbenega upravljanja. Tako imajo na primer v 2elozarni .Jesenice 31 ekonomskih enot. Vsaka ekonomska enota ima svoj zbor. ki ga sestavljajo vsi proizvajalci. Zbor izvoli delavski svet EE, ki sore-jema mesečne operativne plane, sklepa o delovnih mestih in podobno. Tudi v Tekstilindusu v Kranju, v tovarni gumijevih izdelkov Sava Kranj, v Peko Tržič in LIP Bled so se obratni delavski sveti že dokaj okrepili. Zal pa se v nekaterih drugih podjetjih pojavljajo težave. Se vedno imamo namreč gospodarske organizacije, kjer delavci ne razpravljajo o problemih podjetja tako, kakor bi morali. Številni pomembni sklepi gredo bolj ali manj mimo njih. Pogosto nastopijo v takih podjetjih težave, ki jih vodilni kader nemalokrat naprti objektivnim pogojem (položaj na tržišču, pomanjkanje investicij in podobno). Vendar pa v takih primerih »-tiči zajec« vsaj delno tudi drugje. Razumljivo je. da kolektiv, ki ni seznanjen s problemi ali je o njih napačno obveščen, ne sodeluje pri njihovem reševanju. Zahteve takih kolektivov se zato omeje samo na povišanje osebnih dohodkov. Poveča se tudi odpor do vodilnega kadra, ki trdi, da delavsko samoupravljanje ni uspešno, ker delavci zahtevajo samo večje osebne prejemke. Tako se vrte v začaranem krogu predvsem zato, ker niso pritegnili delavce v življenjski tempo podjetja, o njih razpravljal in sprejemal ustrezne sklepe. Z nezadovoljstvom odgovarjajo na razno težave tudi v tistih podjetjih, kjer imajo delavsko samoupravljanje še vedno za formalno stvar. Zato tam razpravljajo delavci le o normah, tarifnih postavkah in premijah, problematiko podjetja pa rešujejo drugi. Iz tega lahko povzemamo, da še vedno ne zaupajo proizvajalcem in zato je tudi razumljivo, zakaj delavci v takih pogojih odgovarjajo z nezadovoljstvom. V zvezi z nadaljnjo decentralizacijo delavskega samoupravljanja se je zelo razširilo mnenje, da decentralizacija onemogoča uspešno rekonstrukcijo podjetja. Za predvideno modernizacijo bi bilo namreč treba združiti čimveeč sredstev, ne pa jih deliti po ekonomskih enotah. Ponekod se tudi bojijo, da bodo sklade podjetja uporabljali samo za gradnjo objektov družbenega standarda. Se bolj nerazumljiv pa je strah pred živahnimi razpravami o perspektivnem razvoju podjetja. Nekateri menijo, da so take razprave škodljive zato, ker rušijo enotnost kolektiva. Vsi ti negativni pomisleki se kažejo tudi v samih tehničnih pripravah, katere zavlačujejo zato, da bi nekako ohromili uspešno delo novoizvoljenim zborom proizvajalcev in delavskim svetom. — P. Skupščina Svobod in prosvetnih društev z območja radovljiške občine Problemi in načrti pa za osnovno se ekonomske enote ob tudi direktorji) teh primerih nemočni. Spričo stanj.t pa se seveda večja ^-—■"rnost prena'sa na subjektivne '"*«fi • ' morajo pravilno usmer-0^ ln Usklajevati razne tendence. o/. 'en, t ni tk *ta n.'.mre" lahko škodljivi T*>ni tendenci: pretirana 'to ~in°*t, ki lahko vodi v anar-Prtj Sc. pa tendenci bojazni h>0j e*onnmtyt(. ,y,iciativo ekonomskih enot ''/o * 1 Pr*k\zovanu m, da one no-*»o5/fj'.f Pozitivne ali pa negativne 6^j>0.,'Cf- K** na primer pomeni Cjht odde^ovodtif Pomeni, da *4iitll?a^ "rc'{iii Vnosov v lastnem *'c r*' da si n- kot druibeni dela (k, , tfr'lr Po svojem položaju Je fojt ." To je veliki tla- 'f*a J? V'^evanie se pomembno-Ptr>ti r°-r)l"ii'','a ekonomski enoti ^Uti^1" večine bi lahko samo 'i , "o vplivalo na raipoloienje *°/^/'n tudi m ekonomski uspeh %vRa kolektiva. ^i»ne/ °dtiosi med ljudmi, v tem *rtoni> mpd delavci v gospodarskih *Hk cVaf>, ,t prav v takih pri se prav 1 „.. °dPovedi zelo lasno k a ž ejo Bled, 2. oktobra (J. B.) - Včeraj je bila na Bledu prva skupščina Svobod in prosvetnih društev po združitvi občin Bohinj, Bled in Radovljica. Udeleženci skupščino so izvolili skupni obči nMki svet Svobod in prosvetnih društev za območje cele občino Radovljica. V imenu pripravljalnega odbora za združitev dosedanjih svetov je o kulturno prosvetni problematiki v občini poročal Janez Justin, ki ga je plenum izbral za predsednika novega sveta. Občinske skirpščino Svobod in prosvetnih društev sn sc? udeležili razen zastopnikov 17 Svobod ir. prosvetnih društev tudi člani dosedanjih občinskih plenumov bivših občin Bled. Bohinjska Bistrica in Radovljica, predsednik občinskega odbora SZDL, tov. Cerkovnik Ivan. predsednik občinskega sindikalnega sveta, Vidic Jože, zastopnika Delavske univerze ter Turističnega društva Bled ter Ov-.senk Silvo kot agptoppUf okrajnega Sveta Svobod in prosvetnih društev. Včerajšnja skupščina je imela izrazito delovni značaj. V razpravi, ki je zajela vsa področja kul-turnoprc.svet.nc dejavnosti, je bila dokaj tehtno prikazana dosedanja dejavnost društev. Obenem je razprava tudi nakazala, katere zvrsti kulturnoprosvetnega dela bi bilo treba gojiti in pospeševati tudi v prihodnje. Posebno veliko je bilo govora o likovni in glasbeni vzgoji ter o klubskem delu. Več govornikov jo menilo, da naj bi bili Bled, Bohinj in Radovljica žarišča likovne dejavnosti. V razpravi o glasbeni vzgoji so menili, da glasbeni- šole kljub vsem prizadevanjem še niso mogle učinkovito vplivati na glasbeno vzgojo prebivalstva Ugotovili so tudi, da v kulturno-umetniških društvih pogrešajo zlasti tiste mlade ljudi, ki so. dopolnili šolsko obveznost. Amaterski dejavnost je še vedno ena izmeti temeljnih dejavnosti v društvih, vendar pa se je v večini krajev prav ta zvrst znašla v hudi krizi. To pa predvsem zaradi slabih materialnih pogojev in zaradi pomanjkanja sposobnega kadra. Podobne ugotovitve so veljale tudi ostalim zvrstem kulturnega dela. Problem knjižničarkva so doslej najbolje urejali na rariovlji.škem območju. Njihove izkušnjs bodo skušali uporabiti tudi M Bledu in v Bohinju. Denarna sredstva za kulturno- prosvetno dejavnost so bila vsa leta doslej v primerjavi s potrebami preskromna. — Iz proračunov vseh treh bivših občin so za potrebe kulturnoprosvetne dejavnosti namenili le 36 odstotkov skupne proračunske vsote Praksa pa je pokazala, da je to veliko premalo, posebej še zato, ker mora večina društev ta denar uporabiti za vzdrževanj o prosvetnih domov oz. za nujne adaptacije. kov. Primerjava statističnih pokazateljev v analizi je nakazala vrsto zanimivih ugotovitev in na njihovi osnovi se je na plenumu razvila obširna in tehtna razprava. Navedemo naj le nekaj misli. Tovariš Cerkovnik je opozoril na to, da so v tovarni Veriga v pritegnili, v organe delavskega samoupravljanja le 10 odstotkov delavcev, čeprav je pravi smisel ekonomskih enot prav v tem, da je vsak proizvajalec tudi upravi jalec. Tovariš Kocjančič je v zvezi s pri-(Nadaljevanje na 4. strani) Iz dela samoupravnih organov Tako ni samo v Tiskanim VRZELI V DELU ČLANOV OBČINSKEGA ZBORA PROIZVAJAJO CEV - SUHA ŠTEVILKA O DELAVCIH V ORGANIZACIJAH SE NE POVE VSEGA Vrzeli v delu članov občinskega zbora proizvajalcev — Suho število o delavcih v organizacijah še ne pove vsega. Praktieizem, premalo posluha za potrebe in težnje kolektivov, premalo sistematičnosti in prilagojenosti pogecm in razmeram; take in podobne težave zmanjkujejo uspehe samoupravnih organov in tudi drugih družbenih in politdenih organizacij. Tako so ugotavljali na okrajnem sindikalnem občnem zboru, ko so govorili o delu sindikalnih organizacij, o delavskih svetih in o samoupravljanju v goj-Kidarskih OTganizaeijeh na sploh. O tem je govorilo več navzočih. Zelo jasno pa je ta problem prikazala Anica Lokarjeva iz kolektiva Tiskanina !mo dela občinskega zbora proiz- lektivn, kaj šele da bi bili njeni s problemi širše komtrnalne sl-nrpnosti. Ob tem pa smo že prišli do vprašanja sodelovanja kolektiva v komunalni skupnosti občine. Tudi te podatke je Lokarjeva zbrala in jih prikazala, in sicer skozi priz- — Inteks. V tem kolektivu je 842 delavcev v raznih organizacijah. V obratnih delavskih svetih jih je 227, v raznih komisijah 329, v centralnem delavskem svetu ki upravnem odboru 96, v izvršnem odboru podjetja ter v obratnih odborih sindikalne organizacije 117 itd. Vendar po vsem tem še ni mogoče trditi, da so delavci v resnici seznanjeni s problemi podjetja. Mnoge razprave ki so v centralnih organih podjetja sploh ne pridejo ali pa pridejo v dokaj drugačni luči do obratov. Se zmeraj niso našli oblike, kako seznanjati širši krog kolektiva s posameznimi problemi, kako organizirati zbiranje njihovih predlogov in jih sistematično posredovati samoupravnim organom. Hkrati pa se je pokazalo, da tudi nekateri delavci, ki so izvoljeni v posamezne organe, nimajo veselja niti smisla, drugi pa se niti ne potrudijo, da bi o delu teh posameznih organov seznanjali vsaj delavec, s katerimi se vsak dan srečujejo na delu. Skratka — delavci včasih zelo malo vedo o težavah in problemih celotnega ko- jvajaleov. Iz njihovega kolektiva ,: sta dva člana tega občinskega or- j gana. Njihova udeležba pa je bila na teh sejali komaj dobro nad polovico. Vendar je to le statistični podatek. Slabo je, da organizacije v kolektivu niti ti odborniki z druge strani ne poiščejo stikov. Sindikalna organizacija na primer ni nikdar zahtevala od teh članov, da bi tolmačili posamezne probleme, čeprav bi bilo to včasih zelo potrebno. Kvečjemu so ob talcih priložnostih iskali podatke iz občinske administracije, kar je povsem napačno. H!crati pa so tudi odborniki bolj ob strani: ne udeležujejo se sej niti centralnih organov samoupravljanja niti sindikalne organizacije, če niso tam izvoljeni itd. Takih in podobnih težav je povsod dovolj. Zato jih ne kaže puščati v ozadju, marveč jih je treba prikazovati, se z njimi spoprijemati in odstranjevati ovire za uveljavljanje samoupravnih organov v podjetjih in težiti za čim-boljšim sodelovanjem med kolektivi in komunalnimi skupnostmi. K. m. TOKRAT V SLIKI V vrtcih premalo otrok ?fU j jP^Mcf. ki krepijo tamoza-s.i *v*tva in niihovo enotnost ' *amo krepiti, Za\aj to il 2j krepitev proizvajalnih sil. V tom tednu so tudi po vovjih krajih na Gorenjskem razprave o tem, kakšne so možnosti, da bi varstveno-vzgojne ustanove zajele čimveč predšolskih in šolskih otrok. Obenem se ne ppzablja na tahtevo, da morajo biti take ali drugačne oblike varstva urejene v neposredni bližini otrokovega bivališča - v Okviru 6tanovu.nji-.ko skupnosti. O problemu varstveno-vzgojnih ustanov danes govorijo udeleženci posveta, ki ga je pripravila Okrajna zveza prijateljev mladine. Razprava tx> prav gotovo odkrila vso težave, s katerimi se še borijo vzgojno-varstvene ustanove na Gorenjskem, nakazala pa tudi vrsto predlogov za rešitev tega dokaj , perečega problema. | (Nadaljevanje na 5. strani) Poleg Tehniške tekstilne šole v Kranju gradijo novo poslopje, ki bo namenjeno vzgoji Inštruktorjev tekstilne stroke. Investitor je Združenje tekstilne indosurlje Jugoslavije, gradnjo pa finansirajo Iz sredstev mednarodne tehnične pomoči. Ob tem velja omeniti tudi to, da bo poslopje pripadlo Tehniški tekstilni M>li. brž ko bodo instruktorskl kadri končali s šolanjem. To bo nekako v treh letih. Prav zaradi tega so lokacijo za gradnjo novega poslopja Ubrali poleg Tekstilne šolo — s. S. iHURMitmiiiHiiiiimnim .HiiiiiiiHiiHHiiniiiniftifliiimi PRISEGA Ze prve partizanske čete (poleti 1941) so uveljavile pravilo, da morajo vsi borci zapriseči. To je menda pravilo v vseh vojskah na svetu. Partizani so to opravljali v svojstvenih, najtežjih pogojih. Večje enote, ki so se formirale v poznejših letih, so včasih imele več prostosti. To zlasti velja za enote, ki so zaprisegle v jeseni 1944, po veliki mobilizaciji v NOV. Toda prve Čete v letu 1941 in v prvih letih vojne sploh so zaprisegle tajno, tiho in skromno. Vendar je biLa zaprisega zmeraj svečan dogodek, Ivan Jan opisuje, da je dogodek V Pokljuškem bataljonu napravil nanj nepozaben vtis. O tem doživetju pravi takole: h-Zbrali smo se pod košato bukvijo v velikem polkrogu. Stari borci so bili zadaj, novinci pa smo stopili v notranji krog. Ves bataljon je stal mirno. Puške so bile tesno ob ramah, leve pesti pa na prsih. Pod zastavo, ki je vihrala z bukve, je komandant Iztok najprej čita! besedilo prisege, novinci pa so za njim ponavljali: Jaz, partizan osvobodilne vojske slovenskega naroda, ki se z runo ob rama z delavsko — kmečko Rdečo armado Sovjetske zveze in vseh ostalih narodov, ki bi jejo boj za svobodo, borim za osvoboditev in združitev slovenskega naroda, za bratstvo in mir med narodi in ljudmi, za srečno bodočnost delovnega človeka, prisegam pred svojim narodom in svojimi soborci, da bom vse svoje sile in sposobnosti posvetil osvobodilni stvari slovenskega naroda, delovnih množic in vsega osvobodilnega in naprednega človeštva v sveti vojni proti fašističnemu tlači tel,j u in barbarom, da ne bom prej zapustil partizanskih vrst, v katere sem prostovoljno in zavestno vstopil in d* ne bom prej odložil puške, dokler ne bo osvobojena zadnja ped slovenske zemlje. Na vseh obrazih je bila globo- ka rednost in vsak izmed nas se je zavedal, da je s tem postal borec do zmage ali smrti. Ze pred prisego smo lahko opravljali samo določene dolžnosti, za katere smo ee javljali pogosto prostovoljno. Taka dela so bila: nabiranje drv, prinašanje vode, po katero je bilo včasih treba iti uro ali še več daleč, odhajanje v prehranjevalne akcije, pomoč v kuhinji in podobno. Sele po prisegi smo lahko postali tudi stražarji. EKSPLOZIJE V ZALEM LOGU V noči med 3. in 4. oktobrom 1944. leta je IV. bataljon Slandro-ve brigade popolnoma uničil štab Črne roke za Gorenjsko, ki se zbral v Zalem Logu pri Cerkljah. Z dvema eksplozijama so porušili stavko, v kateri se je zbral in utrdil štab »Crne roke in večina njih je našla smrt pod razvalinami. Poleg drugega so pri njih našli tudi spisek 73 domačinov, aktivistov Gorenjske, ki so jih nameravali pobiti oziroma izdati Nemcem. Ljudje in dogodki Hladna vojna v Berlinu ima tudi komične trenutke. Najbolj znan ameriški televizijska reporter Jaek Paar je pred kratkim razmestil svoje televizijske kamere tik na meji z Vzhodnim Berlinom v prometni Friedrich-strasse, da bi na najbolj napeti točki sveta posnel na televizijski zaslon zabavno oddajo, ki jo z velikim zadovoljstvom spremljajo petkrat na teden milijoni ameriških televizijskih gledalcev. Da bi bila ironija berlinskega položaja še večja, si je sposodil skupino ameriških vojakov, ki je z lahkim orožjem sodelovala v tej televizijski reviji. Seveda so »sposojeni-« vojaki kaj kmalu pozabili na Brandenburška vrata in bodečo žico na meji. Iz perspektive Vzhodnega Berlina je ta revija izgledala povsem drugače. V/.hednonemške policijske straže n'f» takoj dojele pomena revije, ker so v njej nastopili tudi z oklopnimi vozili. Amer. tisk se je s plazom člnnkov vsul na prireditelja. Senatorji Kongresa in generali Pentagona so zahtevali, da se tak?! uvede preiskava. New Yrrk Times je pisal, da je treba obžalovati, da se televizija meša v »državne posle, med planetarne polete in v hladno vojno«. Ob istem času je ameriški časopis »Christian Science Monitor« zapisal na račun Nemčije tole misel: »Delitev Nemčije pomeni del cene, ki jo bo moral nemški narod plačati za Hitlerjevo norost. Cena je blazno visoka, toda Zahod nI pripravljen na vojno, da bi preprečil plačilo tega računa-«. Ta izvleček iz lista, ki večkrat izraža vladna »tališča, je bil prvi znak, da se skemu »odpadnišlvu« so se pridružili Amerikanci, ki so prej hoteli vskladili svoja stališča z »ne-ukročenim« de Gaullom. Bonnski zunanji minister je bil postavljen pred dejstvo, da so zahodna načeli o ..emčiji in Berlinu morali prilagoditi modernejšemu raz-voju. Bonnu ob preštevanju izgubljenih glasov na parlamentarnih volitvah ni bilo tega težko dopovedati. pravice v Zahodnem Berlinu, d* bo zahodnobcrlinsko prebivalstvo obdržalo meščanske svoboščine in da bo samo odločalo o oblik1 družbene ureditve. Prosti dostop do Berlina bi morali urediti 1 mednarodno pogodbo in bi velesile prevzele jamstvo. Zahodne države bi bile v zameno za takšna jamstva pripravljene popustiti v svojih stališčih glede delitve Berlina, ki jo je povzroči Berlinsko kolo ravnotežja ameriški novi val »nemške politike« utrjuje. Ze deJ^ro so na f-hem šušljali, da v Beli hiši pripravljajo predloge, po katerih l/i bile zahodne države pripravljene stopiti v pogajanja s Sovjetske zvezo, če popuščanje ne bi šlo preko meja zahodnega ugleda. Tri dni pred nemškimi volitvami so se že tretjič po izbruha berlinske krize sestali zahodni zunanji ministri, ki so svojega bonnske^a kolega pustili na stopnicah pred konl'erent-no dvorano, da je mirno prebavil zajtrk, ki mu ga > pripravil američki zunanji mir ter. Zahodni ministri tri dni nred nemški" ' volitvami niso bili več tako obzirni v molčanju kot ves čas nemške predvolilne dobe. Britan- Na sedežu Združenih narodov v palici, kjer »tiha diplomacija« uspeva za zaprtimi vrati sodobne ameriške arhitekture, sta se sestala v vrsti zaupnih srečanj 6«vjH" f v~- i m ister Gromi ko in državni sekretar za zunanje zadeve ZDA Rusk, ki sta drn« drugega prijazno snubila za zmenek za zeleno mizo. Gromiko je najbrž povedal plešastemu Amerikancu, da ga zaskrbljuje porast vojne moči Zahodne Nemčije. Pusk pa se je spotaknil ob obnovitvi sovjetskih poskusov z jedrskim orožjem. Po najnovejših vesteh so menda Amerikanci pripravljeni popustiti ruskim zahtevam glede Berlina, če bi dobili zagotovilo, da ne bodo okrnjene zahodne sklep Ulbrichtove vlado o zapon g meje. Nemški demokratični re- | publiki bi priznali pravico oze- g meijske vrhovnosti nad medna- | rodnimi dohodi v Berlin. A meri- | ška vlada bi opustila motnje ▼ g Zahodnem Berlinu, ki so nape*' 0 jene proti Vzhodu. Kot prvo W | opustili ameriški oddajnik in g* | priključili berlinski radijski P*" 0 staji. Cetverno zavezniško nad- | zorstvo v Berlinu naj bi napo- 0 sled zamenjali z nadzorstvom | Združenih narodov. Tvegano je ugibati, če je °* | tej osnovi možno urediti sedanj* g berlinsko krizo. Napovedi 1 0 obeh strani so precej spodbud- 0 ne, čeprav se jih lotevajo z *°" | kavicami odmerjenosti. Zdravko Tomaž ej | l7!;;;:;;i''!i;i!!!!!ll!!i!ltllllR!!!!iM kranjskem kinu Preteklo soboto sem bil na zadnji večerni predstavi ameriškega filma Mladi levi. Vstopnico sem si kupil okrog treh popoldne. Zanjo sem moral plačati običajno ceno, J razen tega pa še prispevek zaradi izredne dolžine filma in rezervacijo. Da, tudi rezervacijo, čeprav sem karto kupil brez predhodnega rezerviranja. Na vprašanje, zakaj moram plačati rezervacijo, mi je prodajalka odgovorila precej jasno: »Večernih kart še ne prodajamo, če pa jih hočete že sedaj, morate plačati rezervacijo.« Ker nem bil že prej večkrat precej začuden nad cenami v kranjskih kinematografih, sem se pozanimal, kakšne so cene v Ljubljani. V vseh kinematografih so enake: od 50 do 90 dinarjev. V Kranju pa v Centru od 90 do 110, v Storžiču pa od 80 do 114. V zvezi s tem bi rad odgovore na naslednja vprašanja: Kaj pomeni beseda predpremiera, ki je v programu kranjskega kina zelo pogosta, če je po veljavnem slovenskem pravopisu 1950 premiera prva predstava? Rad bi še vedel, zakaj morajo biti v Kranju cene najnižjih vstopnic enake cenam najvišjih v Ljubljani. Pripominjam, da me odgovor, da je gradnja kina Center precej stala, ne zadovolji, ker so tudi v Ljubljani gradili nove dvorane in ostali pri enotnih cenah, razen tega pa je bil dobršen del sredstev za gradnjo nabran že pri cenah v Storžiču, ki so bile že takrat višje kot v Ljubljani? Se posebno rad pa bi vedel, kaj pomeni beseda rezervacija? Po pravopisu pomeni rezervirati pri- hraniti, pridržati. Zame pa v tem primeru ni nihče prihranil ali pri-držal vstopnice, za katero sem plačal rezervacijo. Bil bi zelo zadovoljen, če bi mi vodstvo kranjskega kinematografa odgovorilo na ta vprašanja in če je mogoče v lepem blovesoskem jeziku ne pa v takem, kot ga uporablja pri prevajanju naslovov, ki so na sporedu. — Mito Trefalt SE ENKRAT O SLOVENSKI POPEVKI Kot sem opazil v pogovoru z znanci in prijatelji, je vzbudil zgoraj omenjeni članek precej zani-i, posebno med ljubitelji popevk in drugih zvrsti lahke glasbe. Trni h tika, ki jo načenja doktor Sli; sny, je aktualna in zanimiva, M mi zdi vredna širše obravnave. Mislim, da bi bilo morda dobra in prav, da o tom spregovorijo tudi drugi bralci Glasa. Skoraj v celoti se strinjam z avtorjem zgoraj omenjenega članka (Glas št. 108 od 23. 9. 1981). ki v zanimivi obliki odkriva širši javnosti vse premalo znana dejstva o ozadju, ki običajno odloča o usodi domače ustvarjalnosti na tem področju. Posebno važna ee mi zdi ugotovitev, da naši poklicni in drugi zabavni ansambli premalo in neradi izvajajo domače popevke in da — verjetno prav zaradi tega — RTV Ljubljana vsak dan »polni ušesa svojih poslušalcev z uvoženo popevkarsko plažo«, za kar gre mnogo denarja in dragocenih deviz v tujino. Zato mislim, da naši družbi res ne more biti vseeno, kam gredo tantieme (za avtorsko pravo), posebno če se to plačuje v devizah ... Ni dvoma, da smo Slovenci prav tako muzikalni — če ne bolj — kot drugi narodi in bi se gotovo tudi pri nas našlo dovolj skladateljev, ki bi lahko napisali dobre popevke s prebavljivim besedilom, ki bi bilo bližje našemu povprečnemu poslušalcu. Ze do sedaj je bilo več uspelih poskusov v tej smeri, ki na vsak način zaslužijo več pozornosti kot izvajanja včasih kar nemogoče zavijajoče in ropotajoče tuje dekadentne jazz glasbe, kj je pač veren odraz blazirane kapitalistične družbene ureditve. Našim skladateljem je treba dati samo možnost, spodbudo, zainteresirati jih na ta način, da se te skladbe izvajajo, in sicer tako, kot si to skladatelj zamišlja in želi in ne v »pojazzeni« obliki — kot to imenuje gssjflg članka. Da bi to dosegli, bi bilo potrebno razpisati natečaj za najboljšo slovensko popevko in nato (če bi bilo dovolj kvalitetnih skladb) organizirati festival domačih popevk mogoče v novi festivalni dvorani na Bledu, ki bi tako pastel s?asoma festivalno mesto za lahko oz. zabavno glasbo. Tudi nase radijske postaje bi morale imeli malo već razumevanja za domare popevke (ne samo polke in valčke). Pri RTV Ljubljana bi moral biti vsaj 1 profesionalni ansambel s pevci za izvajanje popevk in skladb domačih avtorjev, da ne bi kompozicije obležale mrtvo po raznih predalih. Zelo umesten je tudi predlog pisca članka, da se zaščitijo domača dela 7, določbami o dovoljenih odstotkih izvajanj tujih avtorjev, za k u t ere moramo plačevati tantieme v devizah. Tako bi postala domača popevka popularna in razumljivo — tudi komercialna. Nič manj važno se mi ne zda tudi to, da so naše popevke bolj primerne za mladino, ki še nima razvitega kritičnega čuta za lepoto — da o umetnosti sploh ne govorim — in ki se rada preveč navdušuje za jazz glasbo najslabše vrste. Kam to vodi isi kakšno nepopravljivo škodo nam to povzroča, vodo najbolj tisti, ki se ukvarjajo z vzgojo doraščajoče mladine. Zato pričakujem, da se oglasi še kdo od bralcev Glasa in da slišimo tudi druga, morda tudi drugačna mnenja o teh vprašanjih. Franjo Zorko Pozno poletni motiv Foto Pcrrdan Ljudje smo pač iz taksnega testa, da silno radi kritiziramo. Včasih je kritika upravičena, včasih pa se spotikamo ob stvari zgolj zaradi spotikanja. Če se bom zdajle spotaknil ob lepo asfaltiran« cesto, boste prav gotovo rekli, da iščem dlako v jajcu. Asfaltirani cesti, gladki kot steklo, pa res nimamo kaj očitati. Konec koncev je razri-tih in kotanjastih cest več kot preveč. Teh se loti, boste rekli. Jaz bom pa le storil izjemo. V mislih imam cesto l.maja, ki vodi od visečega mostu na Hujah do nove šole na Planini v Kranju. Cesti res ni kaj očitati; tako lepa je, da bi se najrajši od jutra do večera sprehajal po njej. Kljub temu pa ni brez »greha*. Tako je namreč zanemarjena, da prah, papir, smeti, suho listje in druga nesnaga bodejo v oči še tako nezainteresiranega pešca. Menim, da ne bi bilo napak še nekaj investirati v to cesto, čeprav je veljala lepe denarce. Tokrat investicija: dobra meda in malo smisla za čistočo! Pa še kaj drugega bi kazalo »očistiti*. Recimo koristnike cest: v našem primeru pešce. Če gledam pešce, kako se trumoma sprehajajo po sredi Prešernove ulice v Kranju, me prime, da bi zavpil: »Vsa motorna vozila na pločnike!* 2al pa so pločniki preozki, daleč preozki celo za ljudi. Kljub ozkim pločnikom pa bi le kazalo pešcem v 4ej ulici odmeriti življenjski prostor. Le-ta naj bi bil dovolj širok, da bi bila sredina cestišča rezervirana za ostali promet. Le zakaj bi morali avtomobili po tej ulici voziti med pešci vratolomni slalom. Prostor za pesce bi morda zaznamovali z belimi črtami, s katerimi tako radi uravnavamo ostali promet. Morda bi tudi mandatne kazni pomagale? Potniki, ki se poslužujete kranjske avtobusne postaje, pozor! Zbiram prostovoljne pstfpei I e M uro, ki bi potnikom postaje kazala čas. Najbli z/a favna ura te na gimnazijskem poslopju, pa se zaradi drevja s postaje ne vidi. A'/' ' r pa vam ne priporočam, da bi povprašali po času v tamkajšnji prometni pisarni. Utegne se vam pri- petiti kot tistemu možakarju, J* r povprašal prometnika, koliko je "f'. Takole nekako mu je zabrusil Iz pisarne: »Kar kupi si uro, p°^z boš pa lahko gledal nan'fo.*/j sem pa medtem sklenil zbrati tisočakov za novo uro . Scved* <£\ jamči moja Marjana, da je ne \^ z zbranim denarjem nikamor r brisal. Če se boste kdaj mudili v ^rCit^ novem gaju v Kranju in vas pestil dolgčas, si lahko pomttf: tudi brez časopisa. Mimo st°pi( pod arkado sredi gaja in si og>" nagrobne plošče, ki so pritrjene stebre. Kar precej branja boste na tistih ploščah, ne jamči** < vam, da se vam ob tistem °P°fic[ pisanju ne bodo obračali zel00, t Kdo so avtorji tistega pisanja, P pisov in pripomb? Stavim, d& P^ udarnemu človeku, ki spoštuje ■ in javni nasad, ne bo kaj r'* i prišlo na misel. France/ Pre^r?15 Simon Jenko, ki jima je gaj P0^ cen, le nista zaslužila takih izrJ^; »spoštovan1^«. Jutri se bom z i # in krtačo spravil nad tisto pU% če mi bo kdo pomagal, bom & Vas pozdravlja vaš Bodičđf Aktivnost na vseh področjih Jesenice (U.) — Komisija pri občinskem odboru ieriža na Jesenicah se je tua\^$ za Teden boja proti tubsf**& primerno pripravila. V vseh ^, jih krajih jeseniške občine ^°°^f ganizirala zdravstvena preda JJ, o borbi proti tuberkulozi- v^i' vanja so bila doslej že na ^.ti\i cah, Javorniku, Blejski Žirovnici in Kranjski gori. Zelo živahna dejavnost ]c 0 tedmu tudi na šolah v J**)^' komuni. Podmladek Rdeč<'.*:;jK!.: ža je organiidral skupaj 7- ^ yr razna predavanja in pisa"J j^j* sobne šolske naloge ob ^*^£jjjtik proti tuberkulozi. Pet ru: i^.^i nalog bo nagrajen*. ®r so tudi nabiralna* abcijo P° . in po podjetjih.'Z nabranim1. ^ stvi bo po opravij<*ni a^cJ,:ev*' sobna komisija za TBC nai*^ la bolnike. v Nekaj misli pred plenumpm Okrajnega sindikalnega sveta Ideološko delo sindikatov Vedno popolnejša decentraliza- 1 cija, vedno večje pravice in dolžnosti posameznikov in kolektivov, in to v gospodarskem in družbenem pogledu, silijo sindikat« v bolj poglobljeno, zavestno usmerjeno in zlasti samostojnejše politično delovanje. Ves ta v socialistično demokracijo usmerjeni proces pa naleti na različne ovire, pogojene v preteklosti, zato morajo sindikati že zaradi same politične prakse jemati politični vidik za svoj poglavitni smoter. — Zahteva po zavestni politični analizi pojavov in situacij ter hitrem političnem reagiranju v kolektivih sam j h je sedaj večja kot kdajkoli doslej. Ce že nove zahteve narekujejo področje ide jno-poJ i Učnega dela sindikatov, tedaj ne moremo mimo ugotovitve, da ideološko delo gajema širok kompleks ideoloških problemov, ki se pojavljajo v praksi in izven nje. Ne bi zajeli celote, ko bi to dflo omejili zgolj na izobraževanje oziroma na idejno vzgojo. Izobraževanje Je le sredstvo za boljše spoznavanje, v tem primeru ideološko izobraževanje za boljše spoznavanje, od- krivanje in reševanje ideoloških problemov. Prav tako bi ne zajedi bistva, ko bi imeli idejno-politič-rvo delo za domeno 1« nekaterih ljudi. Biti mora kot osnova sindikalne organizacije funkcionalno povezana s celotno njeno dejavnostjo, s sleherno akcijo, ■ slehernim sindikalnim forumom in z vetrn sindikalnim članstvom. Pomanjkljivosti dosedanjega sindikalnega političnega dela ne anerno i,;;.au !<■ v nepopol iKsm znanju splošnih političnih smotrov in v pomanjkljivem odkrivanju njihovih odzivov v kolektivih samih, ampak tudi v nezavestnem uvajanju teh smotrov v življenje kolektivov, v neodkdvanju raznovrstnih deformacij im končno v nezavestnem organiziranju različnih možnosti za njihovo popolno uresničitev. Se vedno so prepogosti primeri, da se raznim . konga razvoja itd. Iz podobnih vzrokov izvirajo tudi raznovrstni negativni pojavi, ki nastajajo ob pospešeni decentralizaciji v kolektivih, rajsnovrstni negativni pomisblti na račun ekonomskih enot in nj°-govsffs sistema upravljanja. Posebej je treba poudariti, da se idejno-politično delovanje sindikatov v novih pogojih, ki na-stajajo sedaj v kolektivih. bistve_ no razlikuje od nedavne prakse Ni mogoče več čakati na politične direktive, M jih je treba le mehanično izvajati v kolektivu, nI se mogočo več zgledovati po drugih kolektivih in probleme šablomeko prenašati. Politično delovanje kc glede na to, da je sleherni kolektiv družbeno-ekonomska enota zase, enota s svojimi specifičnostmi razvoja, izrazito individualizira. To pa zahteva mnogo večjo samoiniciativnost in ustvarjalnost, od-govornoKt in '/.vestnost, široko razgledanost in sposobnost sleherne sindikalne podružnice. Danes ni mogoče več mimo zavestne uporabo splošne politično teorij« za obogatitev prakse in ni mogoče mimo zavestne obogati t-j ve teorije s politično prakso pri samem viru življenja. Pri tem pa naletimo v prvi vr-SH na problem ideološke razgleda noks-ti in zrelosti sindikalnega aktiva. Ugotovljeno je, da ho sindikalni kadri v večjih kolektivih v glavnem sposobni, da se odzivajo novim pogojem političnima del«, čeprav, je treba takoj dodati, da je kot pogoj za njihovo uspešnost potrebno stalno ideološko izpopolnjevanje. Te trditve pa ni mogoče posplošili na kadre v manjših kolektivih. Njihova politična zrelost se ne kaže le v pomanjkljivem poznavanju teoretičnih izhodišč in v uvajanju te;,a v jx)litično prakso, ampak tudi v nepoznavanju najosnov- nejših ekonomskih in družbenih zakonitosti okolja, v katerem naj politično tlelujejo. Tu se srečujemo z eno i/.m< l važnih področij ideološkega dola — z izobraževanjem. Novi življenjski pogoji kolektivov ne povzročajo še večjo potrebe po boljšem sindikalnom kadru, ampak bistveno vplivajo na vrednost vsestranskega množičnega izobraževanja, saj postaja sleherni proizvajalec tudi upravljavec, politič-no-družbeni delavec. Kaže, kakor tr<-bi. Dalje Je eden Izmed vzrokov pomanjkljivega političnega dela Sindikatov tudi v organizaciji, kt ni bila povsem prilagojena novim zahtevam ideološkega dela. Ka- drov, ki bi se aH v okvtrO • m nih odborov, tajništev jw" ^li v okviru kolektivnih *c J V' osredotočili na to področja -v* lo. Problemi so se vse v.^' reševali le občasno in P*"11' no, kadar se jim že zarndi■ 'M ga ni bilo mogoče ^^Zl^L črtnega spoznavanja, l,r i9 ^ nja, analiziranja, o;>oz: reševanja s pomočjo za _Jđ čenih ljudi, je bilo bolj v> Spričo tega torej nastafl«,)^ vprašanje, kako or;.'^1 p h trditi to dolo v slnd '^^jjcfl^ družnicah in višjih s)**11 forumih. -Jff Seveda bi bila trditev o »v fin pasivnosti ideoloskeg* ^U danji razvojni stopnji ^ t* delo velikega V^^n\v»* tfb družbeni praksi so bUl poli11^? no dosežen] poglavitni ^ »motri, sedaj pa ^ d<.iU Sj* narekuje v politično"1 ..^to- V hod iz kvantitete v k^UcJ%J' •ti na kvalitetnem Potiti klicnega dela je t^^h^ . nreli. - Slavko sw (Nadaljevanj« P1"'11 75^73467 Samoupravljanje v Iskri obrodilo prve uspehe v* Januarju letos so bile v tovarni Iskra v Kranju postavljene fK°nomsike enote. Organizacijsko J« bil ves sistem razvoja enot za-radi razsežnosti tovarne in obsež-^ega izbora artiklov razmejen v tri faze. V prvi fazi jo bila tovarna razdeljena na 2,2 ee. Obračun za jtossmezno enoto naj bi bile pro auktivne ure. Osebni dohodek obračun,ske enote naj se formira ^ osnovi priznanega fonda ur in Vredxic,Tt! za eno uro produktiv-?e3a dela. Priznani fond pomno-z^n z vrednostjo ene ure za vsako °oračunsko enoto, pa predstavlja ^^j*11* dohodek obračunske enote. Ekonomske enote v prvi fazi razv bo prvi °ja še niso dobile oblike, ki vse dogajanje spremljala z dinarsko osnovo za posamezno delo. ^dar pa je v minulih devetih esecih moč opaziti precej pozivih pokazateljev. Zanimivo je, da tendenca po ^^nanju nove delovne sile pada, /^Prav je bilo pred uvedbo eko-^mskih enot opaziti težnjo po ^ra^čanju delovne sile. Delavski ^e*i posameznih EE zdaj temelji-2 Pomislijo in brez predhodne f^lize ne sprejemajo novih moči, s tem škodujejo vsej enoti in ker sami sebi, kar se odraža v robnem dohodku. - Tudi nadur ^občutno manj ko v istem ob-pbju lani. Statistika kaže, da j a prišlo na posameznika po 7 *^dur — letos pa le 5 nadur. Prav v*0 varčujejo EE pri potovanj ^^vrnicah in režijskem materiali". V_ee EE so dobile v prvi fazi zt. "Oljski material svoj sklad iz ^tralnega fonda po lanskih po-^teljih; pri tem je zanimivo, nobena enota še ni presegla ^^e ravni črpanja, čeprav je VOdnje. Sindikalne podružnice in delavski sve; i posafpeznih ekonomskih enet so s temi predlogi v kratkem času razbremenili obratna sredstva za več kot 500 milijonov dinarjev. Ozka grla v produkciji ekonomske enote so velik.i ovira pri izvrševanju plana. Lakirnica, gal-vanika in vrtalni ca niso kos tempu Vse bil, prodtiktivnost večja, enote so opravile polletno ahco in predlagale gospodarski rašlji, kateri artikli naj se takoj 0ttlPletirajo zaradi prevelike ne-0vršene proizvodnje; predlagale ^? *Udi odpis nekurantnega mate-in delov iz opuščene proiz- S Na cenovni šoli v Predosljah so imeli pretekli teden občni zbor Podmladka rdečega križa. Ob tej priložnosti so sestavili tudi načrt dela v letošnjem šolskem letu. Sklenili so. da bodo na različne načine čuvali zdravje, pomagali vsakomur v nesreči in skrbeli za mir in soglasje doma in v šoli. V času protituberkuloznega tedna so zbirali denar za pomoč tuberkuloznim. Na občnem zboru so sklenili, da bodo obiskali Dom onemoglih v Preddvor.!. Člani folklorne skupine so obljubili, da bodo zaplesali nekaj narodnih plesov. Tudi harmonikar Frane Senk se je odzval vabilu. V četrtek. 28. septembra, so se napotili proti Preddvoru. V jedilnici Doma onemoglih je predsednica PRK v imenu podmladkarjev pozdravila starčke in povedala, da jih želimo razveseliti s plesom in godbo. S programom so bili oskrbovanci doma Zelo zadovoljni. Upravnik doma se je nastopajočim za prireditev v imenu onemoglih toplo zahvalil. Preden so se poslovili, no obiskali tudi bolnike v bolniških sobah. Tako so podmladkarji in pionirji opravili prvo nalogo letošnjega programa. — Lojze Pernic j montažnih enot in zdaj si resno prizadevajo izboljšati to neravno-vesje. Vsekakor trdijo, da bo še ■ letos stanje povsem drugačno, ker j je uspelo dobiti nekaj novih stro-jeV| med njimi moderno vretenčno Stružnico in dva navijalna stroja: za napetostne tuljave pri števcu, ki bosta nadomestila precej delovne sile. Le-ta bo s tem sproščena za druga dela. Prav to delovno mesto je bilo tako ozko grlo, da so delali v treh izmenah, pa tudi ob nedeljah in celo med kolektivnim dopustom. Novo ohišje iz umetne mace bo razbremenilo lakirnico, ssj so morali do zdaj vsa pločevinasta ohišja lakirati, in teh je bilo na dan več kot tisoč. Galvanilre, ki bodoj delale tud v Linnici, Otočah in v Novi Gorici, bodo razbremenile' galvaniko v Kranju. Premajhna obratna sredstva pa so glede na večjo proizvodnjo letos še vedno pereč problem vseh ee v Iskri. Prav zato se te enote ne morejo razviti tako, kot bi želele. Prav zaradi teja prihaja pogosto do razlik med planirano in realizirano proizvodnjo. F. D. Na Zlatem polju v Kranju gradijo razieluno t.anji oruiaiorsko postajo, ki jo bosta napajali z električnim tokom hidrocentrali v Mostah pri Žirovnici in v Medvodah. Gradnja v prvi fazi bo veljala okrog 90 milijonov dinarjev. Del zneska bo prispeval Elektro Kranj iz lastnih skladov, ostalo pa bodo krili s krediti in s prispevki kranjskih podjetij. Trafo postaja bo imela dva transformatorska motorja s skupnim učinkom 12 M V a, in bo namenjena razd cljevanju električne energije potrošnikom v Kranju , in Tržiču — S. S. Frenehajmo s staro prakso Tokrat nekaj kritičnih pripomb na račun cerkljanskega in nekaterih okoliških krajevnih odborov. —Pravzaprav gre za ustaljen običaj v teh krajih, ki pa nima, gledano z narodopisnega stališča, ničesar takega, kar bi v današnjem času še kazalo ohraniti. Tu je mišljeno obveščanje prebivalstva z vsebino raznih razglasov in objav. Krajevni urad v Cerkljah se največkrat ne poslužuje razglssnih desk, temveč se še vedno poslužuje večstoletme tradicije: klicarja, ki ob nedeljah pred cerkvijo pre- bere prebivalstvu razglase in objave. Podoba je, kot da so stvari namenjene zgolj vernikom, ne pa tudi ostalemu prebivalstvu. Na cerkljanskem krajevnem uradu se sicer branijo, češ da nimajo razglasnih desk, kamor bi izobešali razna obvestila namenjena prebivalstvu. Pravijo tudi, da je ObLO Kranj zaradi tega nenavadnega obveščanja prebivalstva že pred časom obljubil oglasne deske, vendar je le ostalo pri obljubah. Težava je v tem - tako trdijo na krajevnem uradu — da «lo£MDELAVEC Napotila in priporočila NOVI PRAVILNIKI NAJ NE POZNAJO NOBENIH TARIF pSTANOVILI SO GOZDNI Skofja Loka (P.) - 25. septem-bra je začel veljati odlok o USta-jtovitvi gozdnega sklada občine ^ofja Loka. Ta odlok je namreč 5-^Jel Občinski ljudski odbor 7^>fja Loka na seji občinskega *ora in zbora proizvajalcev dne avgusta. S sredstvi gozdnega sklada bo-Rojili in urejali že obstoječe Sozdove in gradili ter vzdrževali Sferne poti in naprave. Sredstva Sozdneg« sklada so lahko pravilo-^a dajejo tudi kot kredit za no- * Pogozdovanja. zdravstveni dom imajo *" nimajo pa kadra V Železnikih so zgradili prikupen zdravslve-vl *vnen, redu Čeprav jo bila ie večkrat napovedana tud* otvoritev tega objekta, bo po zadnjih Vc«*<* do otvoritve vendarle tudi priHo. in sk>er ob Dneva repoblike, čeprav bo za dograditev po- tretnah še novih 300.000 dinarjev Tržič (B. F.) - Zaključka, kaj je s prikrivanjem poslovanja v podjetju >vNovost-* — obrat Tržič, še ni. Kako je potekalo tam poslovanje, pa je že bolj ali manj znano in gre vsekakor za precej hud prekršek. Pred kratkim je tržna Inspek« cija progledala poslovanje tega obrate in ugotovila, da obrat ne ustvarja tistega izkupčka, kot bi ga moral, saj je bila proizvodnja po zapiskih zadovoljiva. Brez oNpšavanja in pretiravanja — gre za goljufijo, ki je trajala tri mesece. Sest delavcev v tamkajšnjem obratu bi moralo mesečno izdelati določeno količino usnjenih pla-frčev (in podobnih oblačil), vendar tega ni izdelalo. Obratovodja je namreč dovolil, da je omenjenih šest delavcev delalo povsem druge raca, ki so menda v zvezi tudi s šušmarjenjem. Kljub temu pa je zabeležil, da so delavci izvršil vse obveze do podjetja in so bili za to zapisano delo tudi izplačani. In na vrsti je bila inventura! Predpisanih in tudi vkn.iiženih izdelkov ni bilo. Zaradi tega so bile, kar je razumljivo, zaloge v skladišču prevelike. Toda obraio-vodja je zadevo mislil »prebrii-ano rešiti'-. Vse zaloge je skril na podstrešje! Laž ima kratice noge, kot pravimo. Pregovor je obveljal tudi tokrat. Računi so pokazali, da Jie-kaj v podjetju n-Novcst« v Tržiču ne more biti v redu in inšpekcija je kaj lahko odkrila nepredelan material na podstrešju. — V n primeru, gre torej res za goljufijo, za krivi obračun, ki ga ne bi bilo treba še posebej komentirati. ti v predvideno družbeno o'6vezr nost za leto, 1961 ne le dosegel, temvej lahko tudi preiiigel. — B. F. O problemih gospodarjenja To;ič (n.n.) — V petek bo zasedal plenum ObK ZK. Glavna toč- • ka dnevnega reda bo razprava o gospodarskih problemih. Pretiravanje je odveč KRIZE (n. n.) — Promelna varnost je še vedno ponekod precej pomanjkljiva, medtesn ko p« drugod v skrbi, da bi preprečili nc-s.ečo, tudi pretiravamo. Takšen primer je z železniškimi zapornicami v Križa h. Vlak, ki pripelje iz Kranja, ni še niti prišel na tamkajšnjo postajo, a zapornice, ki so približno 500 m bliže TrŽiSui so že zaprte. In pOffOSi po^-iv jc, da motorna vozila večkrat čakajo rred japornicami tudi po deset minut (seveda brez potrebe!)! Se več, prceej <■■:> >& je treba čakati, včasih tudi poiem, ko je vlak že prečkal ceiLo! — V tem primeru ne gre več za E&rfo, za vestno opravljanje službe aH za prometno varnost, saj k> že prehaja v pretiravanje, ki jc prav gotov* povsem odveč. Plenum SZDL Tržič (B. F.) - Danes ob 17. un bo v sejni dvorani obeinskcya ljudskega odbora zasedal obč!nski plenum SZDL. Člani plenuma Dobo sprejeli dokončna stališča glede občinskega posojila in se pogovorili tudi o nekaterih kadrovskih spremembah. Na vrsti je družbena prehrana TRZIC (n.n.) - Ze dlje Je me« vsemi sveti pri tržiškera občinskem ljudskem odboru skoraj r.nj-aktlvnrjši svet za blagovni promet. Le-ta je doslej Imenoval tudi že več komisij, med katerimi je tudi komisija za probleme đru-Zbonc prehrane trftt&kUi delavcev. V sodelovanju z občinskim centrom za napredek gospodinjstva bo najorej izdelala analizo o stanju družbene prehran© In nato skušala ta problem načrtno reševati, kar doslej ni bil primer. V bližini Bohinjskega jezera gradijo počitniški dom, ki ga investira republiški zavod za socialno zavarovanje Večje sodelovanje delavcev Nova pošta v Radovljici je že dograjena; otvoritev bo v tem mesecu (Nadaljevanje s 1. strani) pravami na novo delitev dohodka menil, da delavci pri pripravah zelo težko sodelujejo, ker se v knjigovodstvo ne spoznajo. Predlagal je, da bi štipendirali in usposabljali za vodilna mesta v upravi čimveč takih ljudi, ki bi bili sposobni in bi želeli delavcem r.a preprost način razložiti predvidene ukrepe, o katerih mora na primer delavski svet odločati. Tako pa delavci velikokrat takšno stvar kar potrdijo, ker jo pač ne razumejo. — »V času ko še niso sprejeti novi pravilniki o delitvi osebnih dohodkov, so to nekateri izrabili v svojo korist in si povišali osebne dohodke visoko nad dopustno mejo«, je menil tovariš Eržen, ki je še poudaril, da je dopuščanje esebnih prejemkov visoko nad 100 t!soč dinarji daleč od socialistične morale, predvsem če se to zgodi v podjetju, v katerem so tudi osebni dohodki pod 15 ali celo okoli 8 tisoč dinarjev. Tovariš Eržen je opozoril še na to. da bi morali gostinski in turistični delavci sedaj, to je ob kencu sezone takoj začeti s pripravami na prihodnjo poletno sezono in v prihodnje v turistične namene tudi bolje izkoristiti gorenjske zanimivosti. Tovariš ing. Mrkež je med drugim dejal, da komunalne potrebe in razni objekti družbenega (Standarda ne bi smeli iti le r.a breme občinskega proračuna, ampak bi morale gospodarske organizr.ri je bolj poskrbeti za to, da bo njihov* delavec tudi po delu živel v urejenem okolju. Tovariš Vidic se je posebno zadržal pri osebnih dohodkih. Povedal je zanimivo ugotovitev, da v podjetjih, kjer so izredno veliki razponi med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki, o tem sploh ne razpravljajo, ampak so člani sindikalnih podružnic postali pozorni na to šele takrat, ko jih je na to opozoril občinski sindikalni svet. Tovariš Jensterle je razpravljal o tem, da je v sklopu vsega našega sistema vedno manj oblastvenih posegov, zato se povečuje vloga političnih organizacij. Strinjal se je s tem, da je treba delavcem govoriti enostavno in konkretno ter jim tako omogočiti, da sodelujejo v razpravi. Zato morajo biti v upravah podjetij ljudje, ki čutijo te notranje odnose v gospodarski organizaciji, ne pa da so le suhi tehnologi. Predsednik OO SZDL tovariš Košir, ki se je tudi udeležil radovljiškega plenuma, je v svoji razpravi nakazal vrsto problemov. Ko je govoril o ekonomskih enotah je dejal, da morajo v njih odločati vsi delavci. Ce ne bomo uspeli v tem. ne bomo mogli uveljaviti novega gospodarskega sistema. Posebno pozornost zasluži ureditev odnosov med ljudmi, saj so ti odnosi bistvo vsega. Med drugim je tudi dejal, da vse preveč govorimo o tem. da naj družba uredi to ali ono in pri tem pozabljamo, da smo družba mi vsi. v zvezi z visokimi osebnimi prejemki je pripomnil, da sicer nimamo nikakršne meje. ki bi predpi- sovala dovoljeno višino, veni^ pa bi morali hiti taki primeri o> bro utemeljeni in članom kolekti" va tudi obrazloženi. Na razpravi so sodelovali tU« drugi udeleženci plenuma. Lahk° rečemo, da je plenarni uspel. — M. S PRED ZIMSKO SEZONO KRANJSKA GORA - Kranjska gora se razvija iz kmečke vasice v turistični kraj. To je prva ugotovitev, če prideš pod Vitranc za novicami, da bi o njih kaj napisal. Prenovljena smučarska proga na Vitrancu, nov motel, nove vlečnice za smučarje, vse to daje slutiti, da se tu resno pripravljajo na zimsko turistično sezono. »Radi bi videli, da bi imeli, še preden bo zapadel sne«:, vse pripravljeno,« mi je povedal direktor žičnice Vitranc, tovariš Vid Cerne. Pogovor sva nadaljevala še naprej, s kakšnimi problemi se bodo v Kranjski gori še sreča-vali med zimo. Tovariš Cerne je nadaljeval: »V Kranjski gori zapade vsako leto precej snega, tudi dva do tri metre. Zato imamo največji problem s čiščenjem snega. Delavcev nimamo dovolj na razpolago, da bi sneg pravočasno odstranjevali, zato smo s pomočjo kmetijske zadruge v Kranjski gori naredili plug, ki nas je veljal okrog 100 tisoč dinarjev. Z njim bomo predvsem čistili stranske poli, ki so precejšnjega pomena za zimski turizem pri nas. Omenim naj samo primer, ko so lani prišli v hotel ..Eriko« neki tuji gostje, je čez noč zapadlo precej novega snega. Zjutraj so hoteli odpotovali, in ker mi ceste nismo pravočasno očistili, so gostje ll Erike avtomobil do glavne ceste kar prenesli.« Parkirni prostori bodo letos v Kranjski gori spet problem. Domači turistični delavci ugotavljajo, da sedanji parkirni prostori ob žičnici, pri motelu in pred hotelom »Razor« ne bodo zadovoljili potreb številnih obiskovalcev Kranjske gore z avtomobili. Ta problem bodo Kranjskogorčani rešili na ta način, da bodo očistili sneg tudi z nekaterih dvorišč in jih zasilno pripravili za parkiranje. Da je to potrebno, nam pričajo tudi podatki, ker je že lani dnevno, posebno pa ob nedeljah, prišlo v Kranjsko goro nad 500 osebnih in drugih avtomobilov. Letos, ko bo nova smučarska proga, pa pričakujejo še večji obiisk. M. Zivkovič Vsebina in kvaliteta dela KONCERT ORKESTRA RTV Bled, 28. septembra (T. B.) - Med zadnjimi letošnjimi poletnimi prireditvami je bil v sredo na Bledu koncert velikega plesnega orkestra RTV Ljubljana. Koncert je bil v novi festivalski dvorani. Poslušalci so najbolj toplo pozdravil: pevko Marjano Deržaj. Koncert orkestra Radiotelevizije Ljubljana in kon<*rt, ki ga je pred časom izva.^/l orkester Filharmonije iz Ljubljane, sta dokazala, da je nova dvorana za ta- i mlade člane tudi letos sprejeli * ke prireditve nadvse primerna, politično šolo. G.) * udele-plošče SVECANOST V SPOMrN PESNICE SULARJEVE KROPA, 2. oktobra (E. Več sto ljudi se je včeraj žilo odkritja spominske kroparski rojakinji pesnici stini SulcrjevL Na spominski svečanosti so sodelovali člani Društva književnikov, oktet jeseniške Sv*" bode, pionirski zbor osemletke ** Lipnice ln domači reeitatorji., Kroparji so spominsko prireditev dobro pripravili in tako stojno počastili spomin pesni*6 Kristine Sulerjeve, ki jc bila 00 začetku tega stoletja ena izmea izredno redkih slovenskih žena, b so se s svojim delom uveljavil* na kulturnem področju. Prireditev ob odkritju spominske plošče P* je pomembna tudi zato, ker J* predstavila pesniško đHo mladini ki ga do sedaj ni poznala. POSVET S SEKRETARJI ZS NA BLEDU Bled (J. B.) - Na posvetu, & ga je pred dnevi vodil sekretar občinskega komiteja ZKS Radovljica Albin Jensterle s sekretarji osnovnih organizacij, so se raze31 o nekaterih političnih in organ1' zacijskih zadevah pogovarjali W di o skrbi osnovnih orgarniza01-} za delovnega človeka in o medsebojnih odnosih med člani ZEL P^" memfona naloga bo sprejemanje mladih ljudi v vrste ZK in njihova politična vzgoja. Zato bodo Skoraj je že postala navada, da prav sedaj organi družbeno-po%-tk-nih organizacij proučujejo dosežene rezultate in pomanjkljivosti v pretekli .»sezoni« in rudi, program za prihodnje obdobje. Na Jesenicah sedaj razmišljajo, kako bodo sestavili program dela za jeseniški in zimski čas. Pred očmi je zlasti vloga, osnovna smer in vsebina ideološkega izobraževanja, ki ne more biti izolirano od celotnega našega razvoja in sistema družbenega samoupravljanja. Kolikor bolj se razvija socialistična demokracija, tem bolj se bogati naše politično in idejno življenje in toliko jasneje se začrtava potreba po množičnem ideološko-političnem izobraževanju. Potreben bo ostrejši kriterij pri izbiranju vanja na Jesenicah pričakujejo v tej sezoni, da bodo spoznali res nekaj novega. T lmmiim,dnu loškem izobraževanju. To je po-' vsem razumljivo, saj se vse bolj koristijo sodobna sredstva za informiranje ljudi (tisk, radio, televizija, film, knjige itd.). Udeleženci raznovrstnih oblik izobraže- Sprehod po Hrušici Marljivi Jeseniški planinci Jesenice (M. Ž.) - Tudi letos so jeseniški alpinisti izvedli mnogo plezalnih vzponov. Sedemnajst-članska odprava pod vodstvom velikega ljubitelja Alp. dr. Dolharja je obiskala tudi Zahodno Julijske Alpe. V štirinajstih dneh so planinci kljub slabemu vremenu spoznali prelep del .slovenskega planinskega sveta AS skrajnem zahodnem delu dežele. Cez štirinajst dni so ee vrnili domov zadovoljni in z lepimi vtisi z Zahodnih JuJJjsJt'h Alp. V vasi s tremi klanci, kot jo imenujejo domačini, se te dni srečujejo z mnogimi problemi. Tu dela precej raznih organizacij, in <;icer od Socialistično zveze, Ljudske mladine, stanovanjske skupnosti, Zveze komunistov, DPM pa vse do gasilske organizacije. Nekatere so bolj aktivne, druge manj. Kako je v resnici, si oglejmo v temle zapisu. 0 Stanovanjska skupnost bolj slabo dela. Kot vse ka/x«, w stanovanjska skupnost na Hrušici še ne zaveda položaja, ki ga ima na .svojem področju. Njeno delo ne gre tako v redu, kot bi moralo iti. Precej je nalog, ki so v njeni pristojnosti, bodisi s področja varstva otrok, ustanavljanja servisov in raznih drugih oblik dela. Toda vsega tega so se na Hrušici oprijeli le v manjši meri. Prav zato n:so izpolnili krajevnega družbenega načrta. O vsem tem so se temeljito pogovorili tudi na zadnjem sestanku osnovne organizacije Zveze komunistov. d Dom družbenih SrganizaeiJ. Ta je sedaj v gradnji. Kot so se izgovorili na zadnjem zboru volivcev na Hrušici, kaže, da se bodo domenili, da bi prenesli pred- Videna sredstva za gradnjo doma J ffa pa jo je oviralo tudi slabo na Javorniku na gradnjo doma družbenih organizacij na Hrušici. Prav zaradi pomanjkanja prostorov nekatere družbi no organizacije na Hrušici ne delajo. £ Voda in vodovod. Zaradi sušnih dni jo tudi na Hrušici nastal problem z votlo. Dnevno je bila odprta le pičli dve uri. To pa je vsekakor premalo za vsakdanje potrebe. Pri gradnji novega vodovoda so dela nukohko obstala, ker Komu- nalno podjetje na Jesenicah nima dovolj delavcev. Izkopi so sedaj opravljeni v dolžini 1300 metrov, kjer so tudi položene cevi. Do priključka na stari vodovod je potrebno izkopati še 300 metrov in prav toliko položiti tudi cevi. Da bi se temu problemu domačini čimprej izognili, bodo organizirali prostovoljno delo in končali z gradnjo vodovoda. 4» Nedelavnost mladine. — Na zadnjem sestanku sekretariata KO SZDL na Hrušici so se pogovorili o pripravah na letni občni zbor SZDL in o članih, ki bodo i'voljeni v novo vodstvo organizacije. Razen tega so na tem sestanku ugotovili, da je mladina na Hrušici zelo nodelavna. V najkraj fan času bodo sklicali mladinsko kon-forenco in se tudi o teh stvareh temeljito pogovorili. — M. 2iv-kovič 51 KOPALNIH DNI JESENICE (J. P.) - Na novem kopališču na Jesenicah, ki so ga izročili namomi letošnjo poletje, so imeli to sezono 51 kopalni h dni. Sezona se je na Jesenicah i nekoliko pozno, ker kopali • ■ <■ ni bilo dograjeno, razen to- vre- me. Kljub termi so zabeležili 28 tisoč 230 obiskovalcev ali po-i :■ no 553 kopalcev na dan. — Največji obisk v enem dnevu jo bil 1202 kopalcev. Čeprav je bilo kopališče v septembru uradno že zaprto, so nekateri izkoristili lepo sončno vrem« in se kopali. Kopališče je vedno na razpolago tudi vsem sosednjim jeseniškim šolani za n j livove telovadne ure. Zveze komunistov v kratkem razpravljale o številnih vprašanjih, ki se tičejo notranje vodstvenega kadra, novih članov in zunanje politike, izobraževanja Zveze komunistov, individualnega izobraževanja, delitve dohodka, razprave o novi ustavi itd. Se posebej se bodo posvetili politični šoli, ki bo na Jesenicah v kratkem pričela z delom. Politična šola bo razdeljena v dva oddelka in jo bo obiskovalo okoli 60 članov Zveze komunistov. Šola bo trajala štiri mesece in bo nudila slušateljem čimširše poglede na družbeno-politično ureditev FLRJ, sodobne družbene procese v gospodarstvu itd. Opažamo, da hočejo biti na Jesenicah pri izobraževanju kar najbolj aktualni, da bo sitematično izobraževanje prilagojeno času, dnižbeno ekonomskim prOCCSOOl ter neposrednim zahtevam Zveze komunistov in drugih članov nošo skupnosti. Poslopje Delavske univerze v Bohinjski Bistrici med gradnjo ZDRAVSTVENO PREDAVANJE Bled (J. B.) - Na Bledu je bilo minuli petek zanimivo predavanje dr. Boruta Rusa o tuberkulozi in rakastih obolenjih pljuč. Ob tej priložnosti je predavatelj govoril tudi o rezultatih nedavnega fluo-rografiranja prebivalstva. PRVE PRIJAVE ZA ZIMSKO SEZONO Bohinj (M. S.) - V Bohinju menijo, da se bo zimska sezona v tem kraju dodobra razvila šele takrat, ko bo zgrajena žičnica na Vogel, kjer so izredno lepa smučišča. No, kljub temu, da smučarske žičnico na Vogel letos še ne ho, nekateri hoteli ob Bohinjskem jezeru že prejemajo prve prijave za zimsko sezono. Zaradi ugodnih smučišč za začetnike v neposredni bližini jezera bo verjetno tudi letos tu dobro zastopan inozemski mkidinski turizem. LETOS V NOVIH PROSTORI11 Bled (J. II.) - Delavska univ. ; '1 na Bledu je že uspešno zastavila z letošnjo sezono. V zadnjem ča^U so se na Bledu in v okoliških kra' jih zvrstila predavanja O' beograj* ski konferenci, z rednim poukom pa so pričeli v večerni administrativni šoli ter v ekonomski in teh' nični šoli. Ker se pripravljajo 113 ustanovitev oddelka za gozdarstVOi so te dni pričeli s poukom tudi na posebnem pripravljalnem tečaju- Delavska univerza je pred davnim dobila svoje prostore v Društvenem domu, zato se, bo 1 na dejavnost lahko o.lvijala '•; večjih ovir. Ta ustanova ima s c*'1' dve učilnici in upravni predo-f-Vendar kaže, da bodo v prihodnjfl potrebni še novi, večji prostori« Na svoji zadnji seji jc upravni odbor blejske Delavi ke univerz* obravnaval letošnji delovni ^nCl in ga poslal vsem podjetjem: ortf«1' nizacijam in ustanovam, da gc b°* do z njim seznanili. KRANJSKA GORA (M. Z.) - Doslej so na Vitrancu preuredili že tri četrtine smučarske proge. ** Menijo, da bo gotova do 18. oktobra. Progo so z buldožerji precej razširili in iMuiivnali vse ;n 1» ,,(*' tako da se bo mo-/.no ifcnučati, ko )to /upadlo !«• 10 nn Mierja. Ko bo proga komini, se ImnIo I»','m' na njen vrstile najkvalitetnejše alpske m nir Ue prireditve v evropskem, ee m* celo v svetovne0* merilu. Razen tega so na Vitrancu is zaceli z gradnjo tudi dveh novih vlečnic za smučarje V vrtcih premalo otrok ada]jevanjc s 1. strani) Ob tej priložnosti bi želeli z nekaterimi statističnimi podatki dokazati upravičenost ustanavljanja novih varstveno-vzgojnih ustanov in osvetliti pomanjkljivosti, ki jih zaradi neurejenega varstva ugo-»vlja zdravstvena rfužba. v našem okraju je bilo v lan-■ferj) letu 30.700 žena med 'l7 in 55 letom. Ker je bilo število za-P<*lenih žena v istem času 21.766. skoraj lahko trdimo, da je število j^Mposlenfh mater komaj omem-W vredno. Najvišja zaposlitev žen-K*e delovne sile je v Tržiču, nato J Kranju in v Radovljici. Obenem. ?° ugotavljamo tolikšno zaposlitev žensk naj omenimo tudi to. da Je pri nas približno 13 tisoč otrok 2 m 7 letom, vse gorenjske varstveno-vzgojne ustanove pa jih ne zajamejo niti 1000. v nekaterih družinah poskrbijo za varstvo otroka med materino odsotnostjo kako drugače, vendar je preveč talcih otrok, za katere ni dobro poskrbljeno. Oglejmo si le, kaj ugotavljajo zdravstveni delavci. Medtem, ko je skrb mater za pravilen razvoj dojenčka dokaj velika in ga zato redno prinašajo v otroško posvetovalnico, po otrokovem prvem letu starosti ta skrb naglo upade. Izredno majhno je število tistih mater, ki prinašajo otroke v posvetovalnico tudi še potem, ker meni jo, da je otrok izven nevarnosti. Ne upoštevajo, da otrok še vedno potrebuje posebno prehrano (veliko vitaminov, beljakovin), ker se sicer ne more pravilno razvijati. Ker izostane tako zdravniška kontrola nad otroci park bomba je SPECIALISTA RESTAVRACIJE PARK V KRANJU. PRIPRAVLJENA JE IZ SLADOLEDA, SADJA, SMETANE *N MARASKINA Malih oglasov, ki niso plačani "^prej, ne objavljamo. Vsaka be-eeda velja: Preklici žaljivk in čestitke po 60 din, ostalo po 30 din. Osnirtriice v okvirju 5000 din, brez **Cvirja 3000 din. Naročniki imajo Popust Prodam 400 kg betonskega žele-** • mm in 8 mm. Marjan Grajzar, ^Pančičeva 10 ali vprašati v pi-^Pm" Odpada, Kranj 3893 Stanovanjska zadruga »Naš dom < Kranj ugodno proda leseno hišico k*"''o z opeko, primerno tudi za *eekend ali stanovanje. Velikost 8 X 5 m z 2 prostoroma. Možna Preureditev za 2 garaži. Interesen-^ r»aj se zglasijo na gradbišču Zadruge vsak dan' popoldan od 16. ure naprej 3898 Zlato za zobe prodam. Ponudbe JJddati v oglasni oddelek pod -22 «*ratno« 3899 Prodam strešno opeko »bobro- v<*«. Britof 78 3900 Poceni prodam kuhinjsko kre-**0oo. Hribar, Cesta Kokr ikoga °4reda 6 a 3901 Prodam plemenskega Vola, 400 *g težkega. Srednja vas 59, Šenčur 3902 Takoj vseljivo stanovanje za *hanjšega obrtnika, prodam. Vodo- 3903 mm. Cenjenim strankam sporočam, da imam ob sredah in sobotah zaprto delavnico — ne odprto, kot je bilo to pomotoma objavljeno v ponedeljkovi številki. Blaž Rangus. zlatar, Kranj 3906 Naprošam osebo, ki mi je napovedala sestanek dne 20. septembra popoldne ob 18. uri. naj se ponovno oglasi. Eli Jerala, Tiskan ina, Kranj 3907 Železno pečico (gašporček) ku-Zeni 46. Sp. Desnica 3904 Kupim zazidljivo parcelo na Kokrioi. Peter Stular, Kokrica 199. Kr anj Jesenice »RABIO«: 4. oktobra jugoslovanski film NE ubijaj, 5. in 6. oktobra francoski film zločin in kazen Jesenice »PLAVZ«: 5. in 6. oktobra jugoslovanski film Ne ubijaj Žirovnica: 4. oktobra ameriški barvni film konjeniki Dovje: 5. oktobra amer. barvni film konjeniki Radovljica: 4. oktobra francoski film ti kaca ob 17.30 in 20. uri, 5. oktobra ameriški barvni film ovčar ob 20. uri, 6. oktobra sovjetski barvni film dekliška pomlad ob 20. uri Duplica: 4. oktobra' sovjetsko-jugcsl. film aleksa DUNDlC ob 17. uri, 5. Oktobra isti film ob 19. uri Kranj »CENTER«: 4., 5. in 6. oktobra ameriški barvni film IMItacija Življenja ob 15.45, 18. in 20.15 uri Kranj »€TORZlC«: 4. in 5. oktobra ameriški barvni film stari rumenko ob 16., 18 in 20. uri ter matineja ob 10. uri. 6. oktobra ameriški fcarvni flim imitacija življenja, matineja ob 10. uri, 6. oktobra premiera angleškega barvnega filma sinovi IN ljubimci ob 16., 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA«: 4. in 5 oktobra italijansko - nemški film 3905 NE POZABI ME ob 18. in 20. uri CP »GORENJSKI TISK« sprejme takoj dobrega in vestnega FOTOGRAFA, ki ima veselje za foto reportažo. — Interesenti naj oddajo prošnje v tajništvu podjeija. predšolske dobe, je onemogočena zgodnja diagnostika. Starši namreč prinašajo otroke k zdravniku šele takrat, ko ko že resno bobni. Izredno škodo povzroča tudi vrzel pri fluorizaciji zob predšolskih otrok, saj pri večini primerov ta popolnoma izostane. Nasprotno pa so otsbci v varstveno-vzgojnih ustanovah dvakrat na leto temeljito zdravstveno pregledani, otroški dispanzerji pa vodijo stalno kontrolo nad njimi v zvezi s pojavljanjem otroških nalezljivih bolezni. Zaradi redne in pravilne prehrane se lahko otroci pravilno razvijajo, poskrbljeno je pa tudi za stalno fluorizacijo zob. Ze te ugotovitve nam torej lahko veliko povedo v prid varstveno vzgojnih ustanov, ne smemo pa prezreti tudi njihovega velikega vzgojnega pomena. Zato naj naloge, ki si jih zastavljamo v Tednu otroka, ne bodo samo predmet razprave, ampak naj se res poiščejo možnosti za njihovo uresničitev. SPORT SPORT Srečanje srednješolcev Na stadionu Rudarja sta se srečali športni ekipi kranjske m trboveljske gimnazije. Srednješolci obeh gimnazij so tekmovali v atletiki, košarki, rokometu, namiznem tenisu in šahu. Rezultati: atletika — dijaki 100 m: Pezdič (K) 12.1; 400 m: Pezdič 55,3; 1000 metrov: Ouček (T) 2:56,7; višina: Svab (K) 165; daljina: Svab 605, krogla: Pezdič 12,84; kopje: Kle-onvšek (T) 43.03; 4 X 100 m: Kranj 42,0. - Kranj 42, Trbovlje 34 točk. Dijakinje 60 m: Kovač (T) 8,3; 400 metrov: Florjane (T) 1;07,2; višina: Stok (K) 137; daljina: Belehar (K) 4,14; krogla: Turk (T) 9,48; 4 X 100 metrov: Trbovlje 58,6. — Trbovlje 32, Kranj 23 točk. Košarka — Trbovlje : Kranj (dijaki) 44 : 42 (23 : 15). Trbovlje : Kranj (dijakinje) 31 : 15 (13 : 14). Rokomet — Trbovlje : Kranj 22 : 9 (8 : 7). Sah - Trbovlje : Kranj 2,5 : 2,5. Namizni tenis — Trbovlje : Kranj (dijaki) 0 : 3, Trbovlje : Kranj (dijakinje) 0:3. — Povratno srečanje bo verjetno prihodnji mesec v Kranju. — J. bolgarskih na Kranj (R. Č.) — Na Gorenjskem se je mudila delegacija bolgarskih fotoamaterjev. Ogledali so si nekatere kraje na Gorenjskem, in to Bohinj. Bled. spomenik revolucije v Kranju in drugo. Bili so navdušeni nad lepotami Gorenjske in so napravili več posnetkov, predvsem na Bledu in v Bohinju. Zvečer pa so obiskali še kranjske fotoamaterje in si ogledali nove prostore v Delavskem domu. Tam jih je pozdravil tudi predsednik OO LT Kranj Anton Marčan. Ob tej priložnosti so v pozdravnih nagovorih poudarili še tesnejšo povezavo in sodelovanje med bolgarskimi in slovenskimi fotoama-terji. Le*os marca je bila v Sofiji odprta fotograska razstava slovenskih avtorjev, med njimi tudi iz Kranja. Izmenjava izkušenj na tem področju jo bila zelo plodna. Bolgari so menili, da sta delo in stil slovenske fotografije najbolj prilagojena bolgarskemu, zato želijo prav s slovenskimi fotoamater j i kar največ sodelovanja in izmenjave izkušenj. Kako obiramo sadje ■imimMn«iiii!iri«i'iiiiiM!riii!iiiiiiiii!iiiMJiii!iHi!iiii!iii||iiiiii!!!imii||! Razne redne oskrbe sadovnjaka med letom je pravilno obiranje sadja za boljšo kvaliteto in trpež-nost zelo pomembno opravilo. Pri jabolkih je naj važne je, da so obrana v pravem času. Stopnja zrelosti za obiranje je močno odvisna od tega, za kaj bomo sadje porabili. Ce so jabolka namenjena za takojšnjo uporabo, jih oberemo, ko so zrela za uživanje. Jabolka, ki so namenjena za vskiadiščenje za daljšo dobo, je treba obirati malo prej (fiziološka zrelost). Prezgodaj obrana jabolka so podvržena najrazličnejšim fiziološkim beleznim aH pa kmalu po vekladiščenju ovenejo. nedozorela jabolka pa niso kakovostna, ker nimajo dovolj sladkoria in drugih hranljivih sestavin. Ce jabolka prepozno oberemo, v skladiščih upada njihova trpežnost, hitro postanejo preveč zrela, zelo občutljiva in manj okusna so. Pri prepoznem obiranju lahko nastane tudi precejšnja gospodarska škoda zato, ker precej plodov pred časom odpade. Nekih splošnih navodil o tem. kdaj naj obiramo posamezne sorte sadja, ni mogoče dati, kjer je sort veliko. čas pa je odvisen tudi od namenov, za katere bomo •sadje porabili. Kot merilo zrelo-.sti nekateri navajajo spremembo osnovne barve, drugi pa menijo, da je v tem pogledu najbolje videti, kako se plod loči od rodnega lesa. Z zrelostjo se namreč jabolko lažo loči od drevesa, sčasoma pa samo odpade. Prebrano gnojenje z dušičnimi gnojili ■iH!llli!l!lUI?!l!iUIH:ill!!II!illHIIHlllltl8' lahko povzroči, da jabolka predčasno odpadejo. Vsekakor obiramo prezgodaj, če se plod težko loči od drevesa., torej če se pri tem lomijo vejice ali če se iztrga pecelj. Nekateri zrelost plodov ocenjujejo tudi po trdoti mesa. Pri nas često obiramo za vskiadiščenje namenjena jabolka in hruške prepozno, zgodnje sorte jabolk pa največkrat prezgodaj. Zato potem tudi kvaliteta tega sadja ni taka, kot bi bilo potrebno. Jabolka obiramo takole: plod primemo s prsti, ga nekoliko privzdignemo na stran in ga nalahno obrnemo. Ce se težko odtrga, ga s koncem prsta nekoliko pritisnemo na pecelj, ki pa mora Ostati nepoškodovan. Z obiranjem pričnemo najprej na spodnjem delu krone, ob lestvi. Ze pri obiranju je plodove treba ločiti. Kvalitetne odlagamo v košare za obiranje, slabe (gnile, močno črvi ve, deformirane itd.), pa puščamo na tla in jih pozneje posebej poberemo. Obrano sadje ne sme ostali v sadovnjaku, pa tudi ne v kakem toplem prostoru. Čimprej po obiranju ga je treba vskladiščiti v primerno klet, da se plodovi shlndijo. Pri številnih sortah se trpežnost močno zmanjša, če doba od obiranja do hlajenja traja več dni. Jabolka tudi ne smemo pre-6i pava ti ali spravljati na kup. Najbolje je, da jih vskladiščimo in potem prevažamo v posebej za to pripravljenih zabojih. M. Drinovec SPORT [*4 NA STARTU NAJBOLJŠA ISKRA Letošnja moška rokometna liga se je povečala na 10 članov, čeprav lanski prvak Tržič nastopa r republiškem tekmovanju. Poleg druge tržiške vnste v gorenjskem prvenstvu prvič sodelujeta Partizan iz Radovljice in ekipa kranjskih košarkarjev in plavalcev Triglava. Po prvih štirih kolih je na vrhu kranjska Iskra brez izgubljene točke in z odličnim količnikom v golih, ki pa gre na račun slabih nasprotnikov. Ta ekipa je glavni favorit za prvo mesto, najresnejši konkurent pa ji Je Storžič in verjetno tudi novinec Triglav. Za me'rta pri vrhu se bodo potegovali še Križe. Mladost B jn Borac. Sava, Duplje in Tržič B precej zaostajajo in bodo prve točke osvojili verjetno šele v medsebojnih srečanjih. Radovljica doma še ni bila premagana; če bo tako nadaljevala, lahko računa na solidno uvrstitev. Rezultati 4. kola: Iskra : Sava 21:7, Križe : Duplje 22:10, Mladost B : Radovffica 24:19, Borac 3 Tržič B 23:13. Lestvica: ----i Iskra 4 4 0 0 100:45 8 Mladost B 4 3 0 1 74r71 6 Triglav 3 1 1 0 66r41 5 Storžič 3 2 1 0 62:45 5 Borac 4 1 2 1 «2:56 4 Križe 3 1 2 0 51:39 4 Radovljica 4 G 1 65r76 2 Tržič B 3 0 0 3 43r78 0 Duplje j 3 0 0 3 34:70 0 Sava 3 0 0 3 34:70 0 L. S. ROZMANOVA V VODSTVU Kranj, 4. oktobra — Na kegljišču Triglava se je pričelo v ponedeljek prvenstvo Kranja za ženske. Po prvem nastopu je v vodstvu državna reprezentantka Rozmanova, le dva keglja pred Cadeže-vo — obe pa sta dosegli zelo dober rezultat. , Vrstni red: Rozman 409, Cadež 407, Stružnik 369. Ribnikar 354, Boncelj 339. Sušnik 327. Vajda 325, Mihelič 324 kegljev itd. Drugi nastop bodo vse tekmovalke imele danes. NAŠ RAZGOVOR vodi za nos. Velikih utaj sicer ni sem že 16 let, v dežju in sonAu. 6osti, toda poštenost na tržnici ia pozimi in poleti in moram pri- Vsakemu Kranjčanu je najbrž znano, da ima mesto tržnico naslonjeno na cerkveni zid. Ne sodi v ta sestavek, da razpravljali o lokaciji »tržnica v senci katedrale«. Olajševalna okoliščina pri tem je. da vsaj dvakrat na teden preselijo tržne mize s »svetega prostora«. Vsaka tržnica ima tržne navade in poslovnik prodaje. Razen tega se je že v srednjem veku udomačil običaj, da na tržnici nekdo skrbi za red. Povprašali smo kranjskega tržničarja, Jožeta Ranta, možakarja v zeleni uniformi Komunalnega servisa, naj nam pove nekaj o svojem delu in o stiku z ljudmi na tržnici. Kakšne so vsakdanje skrbi tržničarja? — Ze leta se pritožujem nad čistočo. Nekdo je dejal, da čistoča ni kranjska vrlina. Razen tega so mi kolesarji zlezli čez glavo. Trž- majhni prekrški so še vedno na tehtnici. Pokvarjeno blago meram pregledati in zahtevat", da se odstrani. To pa ravno ni hvaležen posel. Zanima nas. kako se razumete z branjevkami? — Z večino prav dobro. Ker niča ni dirkališče, kjer bi ljudje imam opravka pretežno z ženskim znati, da se ljudje na tržnici obnašajo precej bolje. Tržnica ima pač arvojc zakone: kmetice bi rade dobro prodajale, meščani pa dobro kupili. Vse hkrati ni mogoče. In o čem ljudje na tržnici največ govorijo? — Da so cene previsoke. To je večni refren vseh časov. Opažam Tržnica z zelenim pokrivalom lahko preizkušali spretnosti na kolesih. Ne raznmejo tega! roveš mu z lepo besedo, potem te pa ozmerjajo, kot da nc bi bil človek. Ne morete pod vzeti nobenih ukrepov? — Načelno ne. Cene so proste in kolesarjenje prepovedano. Kaznujem lahko samo utaje blaga. Recimo, da me s količino blaga kdo spolom, je ta ocena pomembna. So pa tudi take, ki jim je vsak predpis na poti. S takšnimi ženskami moram povzdigniti glas, da kaj dosežem. Teh pa na splošno ni veliko. Tržnica ima, pravijo, neki stari običaj, vzemi, kar ti pride pod roko, če te nihče ne vidi! — Kraj zadnja leta skoraj ni več. Bilo Jih je več ie pred leti. Tukaj pa, da imajo ljudje zadnja leta več denarja* Zapažanja starega tržnika najbrž niso iz trte izvita. Odkriva jih s svojim zelenim pokrivalom in kravato, ki jo mora nositi po predpisih na delovnem mestu. Brez kravate tržnicar r.i »mož postave« in zakon je zakon tudi na tržnici. Zdravko Tomaže j ■IHIIIIIIIIIJIIIIBUIHHIIIIHIM1 IUIIIIIIIIIIIIIIIIIII*IMIBB1llinillllllllllWmilUMWWMIIHIIIIIs»WilWWllllllllMilinBllll MIIIHIIIIIIIIII III—f ti I IHIII^IIMIIIIM W Mili >■ m lltlllUHII II Hl III IH M11 i.........IIII lltWIIIWlWIWilWlHt—I lllllll If II Wl i mini 11 iirtiimiii........mm Tunim Werner Rlchtrr 29 "Ba. Kaj nima več nohtnega smisla.« "Toda kako?« je dejal Guehler. "I>a, kako?« je šepnil Grundmann. P«»tem sta oba umolknila. Kruh in skodele SO ciaM zraven njiju. "Kar zadremal bi.« je dejal Guehler. "Tukaj, pri tem trušču?« *S»J ga sploh več ne slišim.« r'UehIer je zaprl otfil. /v./de, goreči hribi In ^» luna ko se vrteli okra« njega, kakor vrtiljak. • Grundmann ga je dregnil In dejal: "Človek. Guehlsr, nikar ne obupaj!« V/eU sta skodele in kruh in le/.: i dal je. Kadar «e eksplozije granat Mižale, sta obležala. Pol<>m •Pet kos za kosom tada po pobočju. „ ,>rišla .sta blizu svoje luknje in zaslišala, da n Poje. "Kaj jr i«,?,, ta »Schnelder,« jo dejal Guehler, »pustila sva ga *4et» v njegovi luknji.« S "*Iar j,, zgorel?« ^toonu.« j«- dejal Gutkler. "° »kaiovju ata «e priplazila do Schneiderjeve "'«• Slišala sta, kako Je prepeval: ( "Kakor trdna trdnjava Je naš bog...« hI It ^J** je bil hripav In nosljajoč. "Schni-ider!« sta pošepnila v luknjo. »Schnelder. ^ »lUis?« a^°h' vidva sla tukaj, draga moja, tasvo dolgo ^ v*Ju čakaL« »Znorel jc,« Je dejal Grundmann. »Stopile bliže, dragi moji, pridite v moj vrt!« se je znova zaslišalo od spodaj. »Ljubi bog,« jc preklinjal Grunmann, »kaj pa sedaj?« »Nič,« je dejal Guehler. Slišala 6ta, kako je molil. Odmevalo jc kakor enolično petje. »Vrzi mu hleb kruha in ga pusti samega,« Je šepnil Guehler. Vrgla sta hleb v luknjo. Spodaj je zavladala tišina. Potem sta zaslišala, kako Je govoril: »Kruh je treba razlomiti za pet tisoč ljudi.« Lezla sta nazaj proti svoji luknji. Poehler in Beijerke sta sedela zavita v svoje odeje in strmela vanje s steklenimi očmi. »Kaj je z vama?« Beijerke je snel odejo z glave in dejal: »Vse bi podavil, te pse.« »Koga?« »Vse.« jc dejal Beijerke, »vse.« Poohlcrjev obraz Je zasijal v nasmešku. »Ko bi lahko do'rtil kakšno slaščico.^ Je dejal. »Cisto majhen košček. S sladkim konjakovim nadevom. .KiifM'h' aH .Henne :sy'.-< »Pojutrišnjem imam rojstni dan,« je dejal (iuehler. -Oh, pojutrišnjem! Pojutrišnjem bomo vsi skupaj v grobu.« -I)'* mojega rojstnega dne bomo 5c živeli, vsaj Jaz,« je dejal Guehler. »Ti morda, toda ja/.?« Poehler je vzel odejo in zlezel podnjo. »Prenehajte govoriti neumnosti,« je dejal Grundmann. Delil Je hrano In dal vsakemu kos kruha s sirom. »Prsti mi'smrdijo, kakor da bi bil pri clpl.« »Tukaj smrdi Se huje, «je dejal Guehler. Zlezel Je Iz luknje. »Ne morem več zdržati.« Grundmann ga Je zaskrbljeno V Oglodal z otroškimi očmi. »-Nc bodi smešen, zunaj Je prenevarno.« »Vseeno mi je.« Guehler je legel na skalo in zrl v plamene, ki so požirali bregove nad nJim. Spodaj v dc4ini je slišal zamolklo treskanje težkega topništva, grozeče grmenje metalcev megle onstran bregov, eksplozije zadetkov za seboj in temno prasketanje plamenov nad skalovjem. Ležal Je In prenehal mislili. Nenadoma je odprl oči. Nekdo se je sklanjal nad n.??m in govoril: »Pridi noter, v luknjo!« Zdelo se mu je, da sliši lasini glas. »Da,« je dejal, »grem.« Počasi se je odplazil v luknjo. Obdal ga Je val sparjenega smrdljivega zraka. »Z menoj je konec,« je pomislil. »Konec.« Zvalil se Je v kot in odrinil Beijerkejcve noge. »Skrči noge,« se Je zadri. »Zaprl gobec« je dejal Beijerke. Pred luknjo se Je s treskom razletela granata, potem druga, tretja ... Odeja izpred vhoda je zletela skozi luknjo v zadnjo steno. »V kritje!« Je kriknil Guehler. Ležali so drug poleg drugega ob zadnji steni. Pochlet je stokal: »Moja glava, moja glava.« Topništvo Je pričelo spet po malem razbijati po njihovem položaju. Vso noč je grmelo. Guehler Je videl v svetlobi eksplodirajočih granat, kako ostali moMjo. Ta trenutek je zagledal tik poleg sebe Grundmannov obr.iz s široko razprtimi očmi. »Guehler, ne morem več, ne morem več*« Guelder Je spet obesil odejo pred odprtino. Sedel je zraven odprtine In držal odejo. Videl Je Grundmannove prekrižane roke In sH-šal Poehlerjevo stokanje. Nenadoma se mu je zazdelo, da je ves zbit. Zaprl je oči in izpustil odejo. »Tramovi,« Je pomislil, »tramovi bodo zdrseli r. •durl-v C^ara mu i- "mahrjlft-f« ff*lru»> nena- doma je uzrl pred seboj vse svoje otroštvo. Prav jasno se je spominjal davno minulih dni. Potem se je prebudil in pomislil: »Kje sem?« Takoj zatem pa: »Utrujen sem, moj bog, kako sem utrujen.« Grundmann je zlezel k njemu in kričal: »Guehler, Guehler, odejo morava spet obesiti, blato nam leti v lica.« »Pusti jo,« je dejal, »pusti jo!« Videl je Grundmanna. ki je poskušal pritrditi odejo prek odprtine, pa ga je zračni pritisk eksplozije vrgel na hrbet, da je padel preko njegovih nog. »Končano je,« je pomislil, »končano je.« Videl je vse. zaznal je vsak gib, vendar ni občutil ničesar več. XII. Bobenčkanje je trajalo ves naslednji dan. Proti večeru je utihnilo. Grundmann je sam odhitel čez hrib in se vrnil z nekim podčastnikom in dvema vojakoma. »Kaj iščejo tukaj?« je dejal Guehler. »Ostanek prve čete,« je dejal Grundmann. S podčastnikom sta se splazila malce navzdol po hribu. Pokzal mu je luknjo, ki so jo minirali pionirji. Potem se je vrnil. »Kako je ime temule?« je vprašal Guehler. »Prohaska,« jc dejal Grundmann. »Ne poznaš ga, iz prve čete je.« »Oh, da,« je dejal Guehler. »Prohaska.« Skozi odprtino se jc prikazala Beijerkejeva glava. »Imate kaj žrtja?« »Hrane ni,« je dejal Grundmann. »Morda jutri zjutraj-« »Hrane ni,« je stokal Beijerke. »Hrane nI.« Grundmann je zmetal prazne skodele v luknjo. »Poginemo lahko, pa se ne bo nihče zmenil za nas.« ' »Vse je končano,« Je dejal Guehler. »Veš, nocoj bodo prišli.« »Upajmo,« je dejal Grundmann. Utrujen je zlezel v luknjo. »Zarisana! bonv« je dejal. 6768^68473 DOKUMENTI! IVAN JAN DOKUMENTI 1 DOKUMENTI 19 i Vest o tem dogodku, o tem podvigu, je naglo zajela vso Gorenjsko. Ljudje so o partizanih vse bolj govorili kot o ljudeh, ki jim vse uspe. Od usf do ust so se širile legende, ki so imele za osnovo take dogodke, kot je bil tisti pri Narigarju ali ta v Skofji Loki. Orožniški polkovnik Handl je bil ponovno prisiljen pred podobnimi presenečenji opozoriti svoje podrejene, kar je z vso resnostjo opravil z okrožnico že naslednji dan. S tem je tudi on čisto nehote pri svojem orožništvu širil strah in zaskrbljenost, ki so ju povzročale partizanske akcije. Nemci so bili zdaj postavljeni pred dejstvo: ali popustiti ali razplamtevajočo se vstajo zadušiti! A o prvem niti razmišljali niso. Kako neki?? Tedaj se je tresla že Moskva, Japonci so že napadli Pearl Harbour, pa naj bi odnehali pred to peščico upornih Gorenjcev? Kako resno so v tistem decembru začeli pripravljati lov na partizane, naj pomagata razumeti tudi dva redka dokumenta. Orožniško okrožje Radovljica Del. št. 981 Radovljica, 10. decembra 1941 Orožniškim postajam Podnart - Kropa, Brezje, Begunje, Vodice, okr. Kamnik, Medvode, Gorenja vas, Loka, St. Vid, okr. Kamnik in Kranj. Predmet: Smučarska ekipa v območju Mošenjske planine Zveza: Ustmeno povelje orožniškega poveljstva v Kranju N S 16. decembrom 1941 bo pod mojim vodstvom vzpostavljen 1/8 smučarska ekipa. Spodaj navedeni orožniki bodo s 16. decembrom 1941 ob 10. uri vpoklicani na postajo Loka . .. S seboj vzemite: kompletne smuči z vezmi in rezervnimi jermeni, smučarsek palice... vetrni jopič, ščitnike za ušesa. 2 do 3 pare ščitnikov za zapestje . .., 2—3 garniture toplega spodnjega perila, 4—5 parov toplih nogavic, pribor za . .., čutaro, termovko .. ., 2 odeji. Oborožitev: puška in samokres z vsaj 60 naboji. Višja stražmojstra Letsching in Bayer naj namesto pušk vzameta brzostrelki z dvojno zalogo municije. Orožniki, ki jim manjkajo kake malenkosti, naj mi o tem takoj sporoče..., da bomo lahko pravočasno nabavili v Celovcu. V to svrho naj se višji stražmojster Ba-yer glede nakupa in navodil v soboto zglasi pri meni. ... Glede prehrane naj potrebno oskrbi postaja Kranj. Ta postaja je tudi naorošena, naj izda nakaznico za 5 litrov ruma ali žganja, ki naj ga pošlje postaji Št. Vid. Postajo Št. Vid pa naprošam, da rum ali žganjo kuoi na moj račun. Nakaznico za čokolado bom oskrbel sam. Pred soboto postaie potrebujejo nakaznice, ker je vsa smučarska ekipa cdvlsna od predvidenih bojev med policisti in komuiisti. Ce bi v tem času v smeri Škofja Loka—Selce ne bilo primernega avtobusa oziroma prostora, naj postaja Škofja Loka poskrbi za poseben avtobus. Telefonično sem dosegljiv preko policijskega knmi-^rja v Radovljici. Izven uradnih ur postajo Radovljico kličite na številko 1542. Zemljevide in poljske karte vzamem sam. Podpis: Okrožni orožniški vodja Čeprav je dokument pisan le v izvlečku, je več kot očitno, kako skrbno so se pripravljali za pogon na slabo opremljene partizane, ki pa jim kljub temu niso mogli £a živega. Sejna dvorana EE je del obrata, kjer pa je razprava največkrat precej bolj živahna in tudi konkretnejša, kot še pod tako blestečimi lestenci VSAKA PODOBNOST JE ODVEČ, KER JE NEŠTETO EKONOMSKIH ENOT, KI SE ŠE VEDNO BORE Z NAKIMI ZAČET NIMI TEŽAVAMI P *KUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI! ^Proizvodnja v tisti ekonomski enoti se je odvijala skoraj nemoteno. Devet delavcev, ld so jih ostali tovariši izbrali v svet ekonomske enote, sc je sestalo na kratkem pomenku. Nekateri so sei-e na mizi. drugi stoje ali pa naklonjeni na velike police pojasnjevali želje, potrebe in predloge tovarišev, ki so ostali za brneči m i stroji. Sestanek se je začel brez običajnih formalnosti, temveč takoj, z razpravo in predlogi. Jo.le: Vse razumem in tudi ni-kcrrur nisem ničesar nevcVlj.v. j vendar imam občujtek, da je pri i zaslužkih naša ekonomska enota 1 najbolj prikrajšana. Vsa proizvodnja je odvisna cd dela v našem odde-ku, ki zaradi slabih surovin le ■ težavo dohaja norme, ima pa velike izgube zaradi odpadlega materiala. Največkrat se morajo zadovoljiti s samo osnovno postavko oziroma visokokvalificiran delavec s 16 tisočaki. Denru.tcr: (zaposlen v tehnični pisarn:): Kolikor vem. vaša ekonomska enota ni dala to'r.ih poda! kov o vrednosti odpadlega materiala in zato je sla ta izguba tudi na račun vaSih plač. Ce bi dali točne podatke, pa bi šla vsa izguba na račun materialnih stroškov. Tone: Ne, ne, nekaj drugega ne moro biti v redu. Zakaj pa <^ia-vev. ki gre iz naše ekonomske enote v drugo EE ali morda celo v drugo podjetje, lahko zasluži precej več kot v na v. FE? Anton: Mislim, da imam reSi-tev! Zakaj bi morali naši EE *a-ra Kina vati material po 80 dinarjev, če je pa vreden komaj 50 dinarjev. Razlika v teh cenah se nam pozna v žepu, čeprav se pri delu še tako prizadevamo. Prrlla-gam, da bi metala material prevzemati posebna komisija, v kateri bi imeli tudi mi svojega člana, ki bi zastopal interese naše EE. Ce bo cena previsoka za nekvalitetno surovino, pa je ne bomo prevreli. Potem bodo rudi 1 sli, ki so odgovorni za nabavo materiala bolj mislili, kaj pritresajo v podjetje. In končno bomo imeli tudi kvalitetne izdelke, manj okvar na tsrojih. pa še na trgu bomo lahko cenejši. Joža (pred nekaj dnevi se je šele vrnil iz Italije): Razgovore o podobnih problemih smo imeli detdej že večkrat. Zaradi tega smo šli pred dnevi tudi v inozemstvo, da bi tam dobili surovine, ki bi zadovoljile naše želje. Lahko povem, da smo uspeli. Uvozili bomo kvalitetnejšo surovino in cenejšo, kot je tista, ki jo izdelujejo v nekaterih naših podjetjih. Ta podjetja pa bomo prav s tem uvozom prisilili, da bodo začela razmišljati vsaj o kvalitetnejši pro:zvodnji, četudi v samem začetku še ne bo cenejša. Tone: Prepričan sem, da bi razgovori o marsičem odpadli, če bi v podjetju , spremenili celotni plami sistem. Na primer, če na:;a ekonomska eneta ustvari mesečno 160 tisoč dinarjev čistega dohodka, naj bi tudi dobila in Farna razdelila ta denar. Takrat m ne bomo več ozirali na to, kolikšno ima nekdo tarifno postavko in koliko mora dobiti zaradi tistega, kar je zap'sano, temveč bomo razdelili tako. kot bomo mi sami videli, kaj in koliko jc nekdo naredil in kako je bil prizadeven. In če bo eden dobil polovico, vsi ostali ostalo polovico, pa naj bo tako. Prepričan pa sem, da bi do tega prišlo,. le enkrat, saj bi si potlej vsi prizadevali pri delu. da bi imeli tudi boljši dohodek. Same po sebi bi se odkrile še mar-sikak ne skrite rezerve in končno - uspeh našega podjetja bi bil prav gotovo precej boljčd, kot je sedaj. Demeter: Nov pravilnik o delitvi CD in OD bo prav gotovo moral biti tako sestavljen. Tudi predloge že delamo v tem smislu. V kratkem bo vsak delavec te predloge dobil v pogled in bo lahko dal pripombe za izboljšanje pravilnika. Joža: Potlej bo vse drugače. EE mora biti nekje samostojna in takšna, da bo lahko res sleherni proizvajalec povedal, kar misli. In takrat bo tudi vprašanje delovnih odnosov rešeno. Vsi bomo oblikovali proizvodnjo, ker bomo še bolj zainteresirani kot doslej in, če bo povsod tako, lahko pričakujemo velik napredek v našem gospodarstvu. Po drugi uri, med potjo domov, so delavci z veliko vnemo še razpravljali o problemih v njihovi EE. Kovali so nove predloge, o katerih bodo še in še razpravljali, saj je večina EE, kot je ta, šele nastala in bo potrebnih še precej sestankov in dela, preden bo res zaživela. B. Fajon Ulit MLADINKE TRIGLAVA PRVE V nedeljo je bil v Kranju košarkarski turnir mladink, na katerem so nastopile poleg treh ljubljanskih vnst tudi mlade košarkarice Triglava. Na podobnem turnirju pred tednom dni v Ljubljani so kljub eni zmagi obstale na zadnjem mestu, tokrat pa so z zmagama nad Olirrrpijo s 24:22 (10:16) in Ilirijo s 27:24 (6:18) zasedle prvo mesto, čeprav jih je v zadnji tekmi premagal Slovan s 25:19 (13:10). Ti uspehi kažejo, da pri Triglavu kmalu ne bo več težav z ekipo članic, saj bodo nadarjene mladinih e ob marljivem treningu in pod skrbnim vodstvom lahko uspešno zamenjale starejše igralke. — L. S. Odločitve na blejske* turnirju se m Bled, 3. oktobra - Tolikšnega čtevila gledalcev, kot jih je bdi« danes ob blejski šahovski areSv ni bilo še nikdar. Med številnin« gledalci so bili razen drugih tadi Matija Maček. organ:zacijski s^" kretar ZKS, Stane Kavčič, predsednik republiškega sveta ZSS. Mitja Ribičič, član IO LRS * drugi. Do 19. ure sta bili končani šeie dve partiji, in sicer z miroljubnim koncem med GeRcrjem in Fach-manom ter Trifunovičem in Dar^o« V vseh ostalih partijah so na šahovnicah takšni zapleti, kakršnih skorajda ni bilo v nobenem kolu poprej. Največje zanimanje pa J* vsekakor za srečanje Ivokov " Fischer In Talj - Najdorf. Na t«* dveh deskah bo padla odločitev o zmagovalca te šahovske prireditve stoletja, Ivkov in Boby se oba borita za zmago. Položaj na deski P* je kar se da dvorezen. Torej kakšen bo konec, še ni mogoče napovedati ob času poročanj*' Partija Talj — Najdorf pa je zanimiva po drugi plati. Obe vojski« črna in bela, sta si še vedno enakovredni z malenkostno premočjo Talja. Trenutno kaže, da bo Talj le z največjo prizadevnostjo to * morda precej grobo napako Nftr dorfa uspel osvojiti celo točko. Tako kot v omenjenih dveh Pa*v tijah je položaj tudi na ostalih 6 deskah nadvse zanimiv. Prednost lahko damo srečanjima. med Kere-som in Donnerjem in Petrosjariofrt in Gligoričem. V obeh partijah je. črna vojska ostala s kmetom manj« v zameno pa ima nadmočen položaj. Mihail Talj I"^lll!llllllllil!!lit«1inUIII)lll!IIIIIIIIIII!l^ REZULTATI BLEJSKEGA JUBILEJNEGA ŠAHOVSKEGA TURNIRJA S Medtem ko je bil v ponedeljek prost dan, da so v ne- % H del jo odigrali prekinjene partije iz zadnjih treh kol, g 9 ki so se končale z naslednjimi rezultati: s XVI. kolo: Fischer — Kercs remi, Feirosjan — Udov- g fj čič 1 : 0, Donncr — Bertok 0:1, Darga — Geller remi, § H Blsguier — Olafsson 0:1, Pachman — Ivkov 0:1, Por- i i tlsch —- Naldorf remi; XVII. kolo: Talj — Pachman | 1 : 0; XVIII. kolo: Donncr — Udovčlč 1 : 0, Blsguler — j §j Matanović 0:1. g Pred zadnjim kolom, ki so pa Igrali Včeraj, ie stan le I naslednje: Talj 13,5, Fischer 13, Gliporic 12,5, Keres in j H Petrosjan 11,5, Geller In Trifunović 10, Donner, Parma, g s Blsjruier in Najdorf 9, Darra fn Matanović 8,5, Por- I 1 tiseh 8, Ivkov in Olafrson 7,5, Pachman 6,5, Bertok 6, f § Germck 5,5 In Udovčič 4. p V včerajšnjem zadnjem ko?" so se sr^č- «;: 1 Ivkov — Fischer, Talj — Najdorf, Olafsson — Por- I g tlsch, Geller — Pachman. Matanović — Crrmek, Bcr- m a tok — Blsiruler, Trlfunovi';— Darga, Udovčič — Parma, $ '* Keres — Donncr in Petrosjan — Gllgorte* !!H!l!ll!l!!nilltll!l|||!i!!linillllllll1M ena liHS V okroglem stolpu škofjeloškega gradu je bila v drugI polovici septembra zanimiva ra rst; va o ledeni dobi pri nas. ki jo je v sodelovanju s škofjeloškim muzejem uredil Prirodoslovni muzej iz Ljubljane. O razstavi nno na kratko v Glasu že pisari, danes pa za VSe tiste, ki razstave niso videli, pa jih zatrima davna preteklost nVHi krajev, nekaj besed o tem zanimivem obdobju iz geološke preteklosti naše zrml.j?, o tedanjem živalskem carstvu na čelu z mamutom _ prednike«] rtuaollijlgs slona, pa še o ledenodobnem človeku in o Vplivu takratnih podnebnih pogojev na človekov razvoj in začetke njegove kulture. 1300 m, v drugih naših hribih pa P-cd prlbU&ao 600.000 leti se je in doslej :"e ne povsem pojasnjenih vzrokov znP.ala povprečna letna toplota cz-očja za okrog 4" C, poleti pa je bila srednja temperatura ezra'-'a celo rn okrog 8" C nižja, kot Je -^daj. Torej sta takrat najbolj vroča po'o'na mrneen -julij in avgust — dosegla samo povprečno temperaturo današnjega pozneg) maja p H sept. 7Mo je v nasiti gorah padal sneg skozi vse poletje, v dolinah pa je spomladi kasnejo nehalo sn?'iti In jeseni je prej za5elo. Loenn vernega snega (črta, nad katero e" sne!na plast drži tudi čez poWe, ker poletna toplota ne zadoš'n. da bi sneg stopila) so jc zaradi tega znatno znižala. Medtem ko je dane? ta meja v naših Alpah na višini okr. 2500-',.600 m. je bila v tistih časih V Julijskih Aljah na višini okrog na okrog 1400 m, torej približno 12.10 m nižje od sedanje. Iz tega polročja pa so so po visokogorskih dolinah spuščale navzdol še ogromne količine ledu v obliki ledenikov. Računa se. da je bil koOSC le lene dobe v Alnah okro^ leta 7000 : rod na'*;m štetjem. Vendar od okrog 600.000 do okrog 7000 pre 1 na-rim štet.em ne gre le za 1 samo ogromno polodenitev zeml.ii-ne-a površja, ampak v Srednji Evropi znanstveniki lovijo štiri obdobja poledenitve, štiri ledeni) dobe, ki na] bi, po novejših račvinih srbskega astronoma Milanko-viča. trajale po okrog 50 000 let in nekatere še nekaj vež, vmes pa so bile tri medledene dobe, ki naj bi bile nekaj daljše (prva in tretja [nekaj čez 60.000 let. druga skoraj 1200.000 let). V modlod'-nih dobah se je temperatura znatno povišala — morda jc bila včasih celo višja od današnje — in zaradi milejšega podnebja so se ledeniki umaknili. Obseg največjih pol od« nitev v Evropi in posebej v Sloveniji je na rajptavi leno prikazan na velikih zemljevidih, delovanje ledenikov pa s posebno maketo. Nn Gorenjskem sta bila največja ledenika bohinjski in z^ernje^vskl. k! sta Se združila in te skupaj končala nekje pod Radovljico, V okolici Rcdovllice in Lesc, v Rohinju, v Kamniški Bistrici in drugje so še danes lepo vidni ostanki teh ledenikov — lodeniške morene, to je kanrmie. ki so ga ledeniki prinesli s seboj i visokih vrhov. Morene so lahko talne, čelne ali hrv-n;>. Moren; ki material se bistveno raz-| likuje od na plavi nekega; droben ma'erial je pomešan z manjMm' in i večjimi kosi kamenine, prvanvz-ni delci pa niso obru ni. kot na primer rečni prod, ki ga vodu dlje obdeluje In ga potem n<:':j;> plavi, ampak imajo še Ostoiš robove in bolj ali manj nepravilno obliko. Ledeniki ne mirujejo, marveč se — zaradi pritiska više ležečih mas ledu nn spodnje — počasi gibljejo proti dolini. Oibanje je zelo počasno. Današnji alpski ledeniki pre-tečejo na dan približno 2 m, hitre] i pa so ledeniki na Himalaji, ki preteče jo na dan rudi 3 do 6 m. S skalnih obronkov pada na led ledeno kršje, včasih tudi v obliki Velikih skal. Vse to nosi ledenik s seboj, na svoji poti pa brusi stene kamenin, ki jih izgladi in žlebasto izdolbe. Kamena groblja Dovečava-jo njegovo delovanje. Material, ki je na dnu ledenika, dolbe kamenino in zareže vanjo široke kotline, v katerih se kasneje lahko nabere voda in tako nastane jezero. tfgSS Bohinjsko jezero je lep primer le dr ni .koga jezera, SIcer pa pO celotni relief naše OnrrnVske dok< a, no i//.>Mikovaii ledeniki i" voda v ledenih dobah, delno pa seveda tudi še voda v poledeni dobi. Na> najlepše doline (Vrata, Trenta, Logarska dolina Itd.) so iznblikovali ledeniki: podobne tO koritu s strm'mi poboflJJ in širokim dnom - tipične ledenlške doline. Edini ve*jl ledenik danes pri n?a je Se Triglw>ki Ic.lonik, ki pa se jc v zadnjih petdesetih letih tudi že občutno zmanjšal. Na razstavi precejšen del prostora zavzema živalstvo ledeno dobe z najizrazitejšim predstavnikom — mamutom, ledenodobnim prednikom današnjega slona. Doslej najpopolnejše njegovo okostje pri nasfao našli v Nevljah pri Kamniku, pred leti na fo nekaj njegovih kosti in velikanskih zob izkopa1 i med ilovico v opekarni Bobovk pri Kranju. Znana je pravljica o ajdovski deklici, ki Je bila menda tako volka, da je z eno nogo stala na Smarjetni, z drugo pn na Smnrni gori in za jemala vodo iz Save. Njeno rebro visi v ladji orvkve v Cfngrobu nad Zebnlfo. Vsako le'o k-one iz njega krplja krvi. In ko bo r>-f':'dnja kaplja krvi Iztekli Iz njega, bo konec sveta. Tako pravljica. Strokovnjaki pa so UfOtOVlll, da je tudi to rebro mr.mutovo. Kaj pa človek v l~^eni dobi? Znrrsetverniki m**n{Jo, da ozemlje, ki so pa v Vzhodnih Alpah pred pr'btlftno 1100 leti poselili ;•!;■>•'•; Slovani, v f-,s-\ po!^" >-u--venih sunkov ni bi'o /•'o.s^nno za trajno človekovo bivanje. Prvi človekovi ale-.lovi iz tc.::i pro-stora In iz njegove bližnje okolice Izvirajo iz zadnie medle-' dobo, prlbli>-no iz )et od 150 000 do iŠO.OOt pred nušim atetjom. Iz t "-a Cun:\ lioee ohrmlli v nekaj naših noj- ob~ 7. a to obdobje jo najznačilnejši 1Uz- ---- .... wi|.Liii||| V JITIlttJ ll.t.llll diMlh sledovi iz najmlaKojeu i dob j u stare kamene d >».->. voj in umikanje tako imanovapefl* »nest n jaku««, enega prvih človek1** vih orodij: to jc n eni strani ohc^ na drugi strani pa zaostren i*1 dvema reziloma opremljen men. ki ga Je človek pri iioora™ držai v roki. Nase najpomembriSj še najdišče \z te dobe je Kr?oin* na Hrvatskem, bivališ'e tako ."v"' n"M »ne.nr.de • ilča«. ki >.•* <>•! <}r' našnjegn človeka močno razljkid''-njegovp čelo je b'lo nizko in n™* no nagnjeno nanj; ofererc votHfl* so bile velike, nad ni;mi pa '* imel mnčne koščene loke; m fr*- :di mu Je nvn.Mc :1 na epodnll ljustni kosti nanrej pom-den.'^** Iobradek soiobnee vrste, Rmpak tudi na ?]fr. veka kot graditelja kulture, r*Jg ravno Izredno težki živl}«*1^ pogoji so prisilili našega daVnj^ pi(>h,ika, dn se Je stilno P';,"S jal stalno se spreminjajoči ^"l. Po mtiljmju anvri k,»M t*.^ stvenika Grahama Clarka Je^ to mogoče zar-'dl rr'ativno nfl*25 clallzi ranega karakterja čl<^'** kol biološke vrste. - A. T. I9OD