APRIL
15	P Vel. petek +
16	S Vel, sobota_+
17	N Velikanoč
18	P Apolonij
19	T Leon IX., p.
20	S Nc-ža Mont.
21	Č Anzelm
52 P Aleksander,m.+
23	S S Jurij__
24	N Bela nedelja
25	P Marko
26	T Peregrin
27	S Cita
28	C -Pave! od Križa
29	P Peter Vel. +
30	Katarina Sijen Q
STEV. (NO.) 85.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V, AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations).
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 30. APRILA — SATURDAY, APRIL 30, 1938
LETNIK (VOL). XLVII.
Nazijska vlada izdala odredbo, ki meri na to, da se utegne pozneje zapleniti Judom njih premoženje. — Ameriški izvedenci proučujejo odredbo. — S tem korakom upajo naziji, da se bodo prikupili avstrijskemu prebivalstvu.
Berlin, Nemčija. — Nazijska vlada je sicer že doslej z vso brezobzirnostjo zatirala judovski živelj v Nemčiji, toda glavni udarec pa„ kakor se zdi, šele pride. Te dni je namreč vlada izdala novo odredbo, ki meri na to, da se bo Judom njih premoženje enostavno zaplenilo. V odloku to sicer ni dobesedno omenjeno, vendar se iz besedila razvidi, da imajo naziji ta cilj pred očmi.
Točasno je glavni ukaz, ki ga vsebuje odlok, ta, da morajo vsi Judje naznaniti svoje premoženje, kolikor ga imajo doma ali v tujezemstvu, in sicer ne pozneje kakor do 30. junija. Kdor bi se ne pokoril, mu je zagrozeno z ostro kaznijo, ki s'ega do desetletne ječe.
znejšo zaplenitev, se lahko razume iz sledečega stavka: "Nadzornik štiriletnega načrta lahko podvzame ukrepe, ki bodo primerni, da bo zasi-gural uporabo imetja, ki pade pod to odredbo, v soglasju z interesi nemškega gospodarstva."
Odredba se ne nanaša samo na nemške Jude, marveč tudi na tujezemske, ki prebivajo v Nemčiji. Ameriški izvedenci jo zato proučujejo,, ali ne krši določb pogodbe, ki se je v letu 1923 sklenila med Nemčijo in Zed. državami. Po tej pogodbi ste se namreč obe vladi med drugim obvezali, da boste dopustili državljanom druge države isvo.bodno trgovsko udejstvovanje in lastovanje premoženja v zakonite svrhe. Ako bi torej nemška vlada ' skušala v morebitno zaplenitev vključiti tudi lastnino a-meriških Judov, je skoraj gotova stvar, da utegne ameriška vlada odgovoriti z represijami.
Nazijski listi splošno z navdušenjem pozdravljajo omenjeno odredbo, češ„ da je prvi korak k temu, da se Judje izločijo iz nemškega trgovskega življenja. Nekateri pa tudi dostavljajo, da bo odredba veljala še zlasti za novo nemško pokrajino, Avstrijo, kjer ima-.lo Judje ogromna premoženja m je bil tam kapital in biznes v veliki meri v judovskih rokah.
Še posebej upajo naziji, da se bodo s tem prikupili avstrijskemu revnemu prebivalstvu, ko bodo vzeli bogatašem, v prvi vrsti Judom, njih imetje. In potrebno se jim zdi, da si na kak način pridobe naklonjenost Avstrijcev, kajti ti so baje pričeli že godrnjati nad razmerami,, ki so zavladale, odkar so prišli pod nazijski režim. Sicer tudi že prej ni avstrijsko ljudstvo v splošnem živelo preveč v izobilju, toda, odkar je združeno z Nemčijo, na se pomanjkanje še znatno bolj občuti. Nemčija je nam. reč revna na živilh in tako mora iz Avstrije zdaj vse, kar se more količkaj pogrešati, tja; iz Nemčije pa prihajajo nasprotno razni nadomestki za živila, katerim se Avstrijci ne m°rejo tako hitro privaditi.
PREPIRI
V PENNI
Governer odstavil državnega generalnega pravnika.
Harrisburg, Pa. — Kampanja za primarne volitve v državi Pennsylvaniji v demo kratski stranki je nad vse burna. Sedanji governer, Earle, kandidira za senatorsko nominacijo,toda njegovi nasprotniki so nakupičili nanj tako težke obtožbe grafta in korupcije, da ima pri obrambi skrajno težavo. Prepir je dosegel tak višek, da je governer zadnjo sredo odstranil iz svojega kabineta generalnega pravnika Margiottija in vse njegove pomočnike, ker je ta držal z Da odredba cika na po- nasprotniki. Proti Earleju kandidira župan Philadelphije, Wilson,katerega podpirata senator Guffey in načelnik CIO, John Lewis.
-o-
PROTIVLADNO FARMAR-
SKO ZBOROVANJE Macomb, 111. — V tukajšnjem mestu se je vršilo zadnjo sredo farmarsko zborovanje* na katerega je prišlo par tisoč oseb iz Illinoisa in nekaj iz okoliških držav. Naperjeno je bilo to zborovanje proti vladi in proti novemu zakonu za odpomoč farmarjem, ki je bil sprejet na pobudo predsednika Roosevelta, Govorniki so skušali prepričati poslušalce, da je ta zakon za farmarje škodljiv, in pri tem seveda niso pozabili omeniti svojega starega strašila o neamerika-nizmu, komunizmu in dikta-torstvu. Zborovanje je sklicala nova Corn Belt Liberty league (liberty league!— ime je znano!), h kateri je pristopilo par ducatov farmarjev in plačalo svoje prispevke $2.
-o-
RAZGOVOR MED ROOSE-VELTOM IN FORDOM Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je imel zadnjo sredo obisk, ki je bil nekaj izrednega. Pri njem se je namreč oglasil znani industrijalec Iienry Ford, eden najhujših nasprotnikov New Deala, in enako eden najhujših nasprotnikov proti Rooseveltu v obeh volilnih kampanjah, 1932 in 1936. Zdaj sta ta dva moža sedela skupaj pri obedu; v njih družbi je bilo par vladnih in Fordov uradnikov. O čem se je med sestankom govorilo, o tem noče nihče nič povedati. Pravijo samo, da so se razpravljale "družinske zadeve", gospodarske stvari pa prav malo.
-o-
DIJAKI PRIREDILI PARADE ZA MIR *
Chicago, 111. — Dijaštvo na tukajšnjih višjih šolah si je izbralo zadnjo sredo za svojo letno stavko v propagiranje svetovnega miru. Na tisoče se jih je pridružilo stavki in od teh jih je več sto priredilo paradni obhod po ulicah osrednjega dela mesta.
PROSTA
TRGOVINA
Vse države Iafiko kupijo aeroplane v Ameriki.
Washington, D. C. — Poro-
čano je že bilo, da je prispela v Zed. države posebna angleška komisija, ki ima nalogo, da nakupi tukaj število aero-planov. Ker je to dalo bržkone povod domnevi, da dovoljuje ameriška vlada samo Angliji to pravico, je v četrtek izdal državni department izjavo, v kateri povdarja, da v mirnem času pridejo lahko nakupovat aeroplane vse države brez izjeme. Vendar pa si ameriška vlada pridrži pravico, da prej zadosti svojim lastnim potrebam, predno dovoli izvoz. -o--
PRIMANJKLJAJ V OKRAJ-NI BLAGAJNI
Joliet, 111. — Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se je pričela zadnjo sredo obravnava proti Herbertu R. Jonesu, ki je bil zakladničar Will o-kraja v letih 1930 do 1934. Tožba proti njemu se je vložila že pred dvema letoma, ko so javni pregledovalci ugotovili, da manjka v okrajni blagajni okrog $600,000. Vse doslej je Jones odklanjal, da bi podal kako pojasnilo. Zdaj pa je zadevo razložili tako, da resnični primanjkljaj je le $163,000; od tega pa, kakor pravi, ni on dobil ničesar,, pač pa priznava, da je prikrival to poneverbo, katero sta izvršila njegov stric, Ben Jones, ki je bil okrajni zakladničar od 1918 do 1922, in pa njegov oče, Frank R. Jones. Oče je že mrtev, stric pa doslej še ni dal odgovora.
-o-
, LANDONOV OČE UMRL
Kansas City, Mo. — V neki tukajšnji bolnici je zadnjo sredo preminul John M. Lan-don„ oče republikanskega preds. kandidata v 1936, Alfa Landona. Mož, ki je dosegel lepo starost 81 let,je imel zadnji teden več srčnih napadov.
ZOPET KATASTROFA V RUDNIKU
Pottsville, Pa. — Komaj par dni po strahoviti tragediji, ki se je pripetila v Grundy, Va., kjer je v rudniški eksploziji izgubilo življenje 45 delavcev, je zadnjo sredo prišlo do podobne nesreče v enem tukajšnjih premogovnikov. V nekem rovu se je izvršila eksplozija, povzročena, kakor se u-gotavlja, od plinov,, in od 19 mož, ki so delali v tem rovu, jih je bilo sedem ubitih, 10 ranjenih, a dva sta k sreči o-stala nepoškodovana.
KRIŽEM SVETA
—	London, Anglija. — Med Anglijo in Poljsko se je v sredo podpisal mornariški sporazum, ki je nekak podaljšek londonskega pakta, s katerim se omejuje oboroževanje na morju.
—	Hendaye, Francija. — Presenetljiv napad so izvršili španski nacijonalisti preteklo sredo na vladne pozicije severno od mesta Teruela in jih prodrli ter vzeli vladnim važno strategično rriwsto Escori-huela.
—	Katowice, Poljska. — Tudi na Poljskem so pričeli Nemci ojačevati svoj vpliv. "V sredo so zastopniki sedmerih nemških pol'itičn,;h skupin sklenili,da bodo ustanovili eno samo stranko, v katero bo spadalo vseh milijon Nemcev, kar jih je na Poljskem.
-o-
PRIPRAVLJAJO POT ZA HITLERJA
Rim, Italijau — V tukajšnje mesto so bili poklicani najboljši detektivi in policisti iz cele Italije, kateri bodo do podrobnosti preiskali vse kotičke mesta, da odstranijo vsako nevarnost, ki bi utegnila groziti Hitlerju, ko bo tukaj na obisku od 3. do 10. maja. Osebe, ki pridejo v mesto, se strogo opazujejo, nekaterim avstrijskim beguncem pa je bilo ukazano, da odidejo iz mesta, dokler bo Hitler tu.
-o--
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
NEUSPESNA POGAJANJA
Pogajanja za sporazum med Japonske in Rusijo stopila na mrtvo točko.
Moskva, Rusija. — Med Rusijo in Japonsko so se vodila že dalje čase pogajanja za odstranitev spornih točk, ki razdvajajo obe državi in tvorijo stalno nevarnost za mir. Kakor pa se je ugotovilo v četrtek, so pogajanja povsem neuspešna in se niste državi sporazumeli niti glede ene same točke. Zato je Rusija stavila Japonski zahtevo, naj poda svoj končni odgovor glede njenih predlogov.
Rusija zahteva, da mora Japonska izpustiti neki poštni aeroplan, ki ga je zajela v Mandžukuo, in enako izpustiti tudi število njenih ladij, zajetih v vzhodnih vodah, ter končno, da ima Japonska poravnati zaostali obrok na plačilo za odkupljeno železnico v Mandžukuo.
Japonska pa nasprotno zahteva od Rusije ribiške pravice na otoku Sakalinu, obnovitev prtljažne pošte med obema državama in ponovno otvoritev japonskega konzulata v Kaba-rovsku,. ki so ga sovjeti ukazali zapreti.
Glede vseh teh zadev so pogajanja prišla na mrtvo točko.
-o-
PRITISK NA VLADO GLEDE ŠPANIJE
Washington, D. C. — Raznim organizacijam,, ki zadnje čase pritiskajo na vlado in na predsednika Roosevelta, naj se prekliče zakon, s katerim je prepovedano pošiljati orožje armadi španskji vlade, se je pridružilo zadnjo sredo tudi 18 znanstvenikov, ki so vsi člani narodne akademije znanosti. Svoj apel, ki so ga predložili predsedniku, so motivirali s tem, da se španska vlada bori proti fašizmu in za demokracijo ; pod diktaturami pa, so dejali, vlada taka atmosfera, da je raziskovalno delo znanstvenikov onemogočeno.
Iz Jugoslavije
Tudi na Štajerskem je pomladni mraz napravil veliko škodo, zlasti po Dravskem polju in Slovenskih goricah. — Priključitev Avstrije k Nemčiji in zunanja trgovina Jugoslavije. — Smrtna kosa. — Razno.
VRGEL PRVO ZOGO
Predsednik Roosevelt, ko je prisostvoval otvoritvi žogometne igralske sezone v Griffith Stadium, Washington. Predsednik je vrgel prvo žogo in s tem otvoril "boj" med Senators in Athletics.
Slana je morila
Maribor, 11. aprila. — Našo severno mejo, Dravsko dolino, Slovenske gorice in Dravsko polje kakor tudi vso mariborsko okolico je spet zadela huda katastrofa. V zadnjih dneh se je namreč vreme preko noči spremenilo. Toplim dnevom je sledilo mrzlo in hladno vreme. Na Pohorju in na Kozjaku je zapadel nov sneg,, ki je po sadovnjakih in vinogradih napravil ogromno škodo, ki gre v tisočake.
V noči od nedelje na ponedeljek se je nenadno zjasnilo in zjutraj je pobelila polja, travnike, hrib in log in vinograde slana. Kmetice, ki so davi prišle na mariborski trg, so jokale in tožile zaradi slane, ki je uničila vse nade na dober pridelek. Grozdni nastavki so večinoma uničeni. Naši vinogradniki so hudo prizadeti, saj jim že tretjo leto po vrsti slana uničuje vinograde. Slana, je poparila tudi zgo-dno sadje, marelice, breskve, češnje in češplje, ki so bile ponekod že v najlepšem cvetju. ►Škoda je ogromna in gre v težke stotisočake.
Ptuj, 12. aprila. V preteklem tednu se je sadno drevje v ptujski okolici lepo razcvetelo. Po dežju pa se je o-zračje shladilo in je Haloze deloma pobelil sneg. Noči so nladne, cla je ponekod ponoči začela zmrzevati voda. Seveda je takšno vreme napravilo Ha-ložanom veliko škodo. Letos utegnemo imeti spet slabo .vinsko letino. Tudi zgodnje sadno dreje je večinoma pozeblo. Prizadete pa so tudi slive in hruške, edino jabolka še niso bila razcvetena.
Ivanjkovci, 12. aprila. — S skrbjo zasledujemo v Slovenskih goricah razvoj letošnjega pomladnega vremena. Ozračje je še vedno močno ohlajeno, slana je že precej morila in povzročila manjšo škodo, vendar za enkrat še ni katastrofe, zlasti ne v jeruzalemskih vinogradih.
Planica pri Framu, 12. aprila. — Sneg, dež in sonce so bili zadnje dni na dnevnem redu. Črešnje so v polnem cvetu, a prizadela jih je slana. Sredi marca so se že pojavile tu prve lastovice. V začetku aprila pa se je že oglašala kukavica. Nekaj redkega, kar že dolgo ne pomnijo naši ljudje.
-o-
Zunanja trgovina
Ljubljana, 14. aprila.— Dve petini naše zunanje trgovine bo po izvršeni priključitvi Avstrije k Nemčiji absorbirala Velika Nemčija. Avstrija je lani sodelovala v našem izvozu z 848 milijoni dinarjev ali s 13.52%, v uvozu pa s 538 milijoni dinarjev ali z 10.29%. To razmerje in ta delež se tudi po priključitvi Avstrije k Nemčiji ne bo dosti spremenil ter bo tako Velika Nemčija,
ki je bila med prvimi kupci in prvimi prodajalci svojega blaga pri nas, pokupila odslej pri nas dve petini za izvoz pripravljenega blaga. Os Rim -— Berlin ima za nas ne samo zelo pomembno zemljepisno lego, temveč je tudi mogočen činitelj v gospodarstvu. Italija in Nemčija bosta udeleženi v našem izvozu s 44.58% (če jemljemo v poštev lanske bilance), a v uvozu celo s 50.88%. .
-o-
Nesreča radi neprevidnosti
Ko je šel 13 letni kočarjev sin Peter Remic z Otoka pri Bočni v šolo in držal v roki odprti nož, se je na poti spod-taknil in padel tako nesrečno, da se mu je nož zaril v trebuh. Težko poškodovanega so pripeljali v celjsko bolnico.
-o-
Smrtna kosa
V	Žužemberku je umrl Jože Šprajc, ki je v mladih letih bil v Ameriki. Star je bil 66 let. — Na Prevolji pri Dobu je umrla Marija Lebar, rojena Bergant. — Na Nanosu pri Vipavi je umrl Franc Jež, po domače Frenck Blažonov, lovski čuvaj v pokoju star 95 let.
-o-
Huda nesreča kolesarja
Na Poljanski cesti v Ljubljani se je hudo ponesrečil neki Alojzij Hočevar iz Notranjih goric. S kolesom se je zaletel v brzojavni drog ter tako nesrečno padel, da je obležal nezavesten. Dobil je hude notranje poškodbe in pretres možganov. Odpeljali so ga v bolnico.
-o-
Gorelo je
Med hudim viharjem, ki je divjal po Murskem polju je izbruhnil požar na Spodnjem Krap ju pri Ljutomeru in sicer v gospodarskih poslopjih posestnika Novaka. Kljub takojšnji pomoči gasilcev je ogenj kaj kmalu objel vso hišo in jo upepelil. Vendar se je požrtvovalnim gasilcem posrečilo, da so ogenj lokalizirali in obvarovali sosednja poslopja,katera je grozil ogenj uničiti.
-o-
Patrona je eksplodirala
V	Polzeli v Savinjski dolini se je 17 letni posestnikov sin igral s patrono, ki mu je naenkrat eksplodirala v roki ter mu raznesla desno podlaket.
-o-
Pred sodniki
Pred malim senatom okrožnega, sodišča v Mariboru se je zagovarjal 23 letni kolarski pomočnik Ivan Štern iz Loke pri Framu, ki je že lanskega leta meseca, novembra z nožem zabodel pri nekem prepiru posestniškega sina F. Pli-berška, kateri je potem par dni za tem v bolnišnici podlegel hudi poškodbi. Štern je bil obsojen radi prekoračnega si-lobrana na osem mesecev za-
tran 2
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Sobota, 30. aprila 1938
Amerikanski Slovenec
Pryi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1691«
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja šn tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina s
_$5.00 _ 2.50 _ 1.50
celo leto Zii pol leta _ Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto----S6-00
Za pol leta-------3.00
Za četrt leta-------l-75
Posamezna številka-------3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1691j
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication offico: 1849 W. Cerrnak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ----
For half a year---
For three months---
_$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year_____$6.00
For half a year-------------- 3,00
For three months--- 1-73
Single copy--------3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti da poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	__
Entered as second class matter November 10, 1925, at the. post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Kakšna so načela Velike Nemčije in varstvo manjšin
železniške dražbe združijo po britskem načinu v štiri sisteme. Na ta način bi se omejila vrtoglava konkurenca med raznimi linijami in težki milijoni bi se prihranili pri upravah. Proti zadnjemu se upirajo investor ji, med katerimi so zavarovalninske družbe, ki bi vsled takih združitev gubili.
Ta kriza je zelo neljub pojav za vlado, ki ima polne roke dela z reševanjem zopet nastale brezposelnosti in še premnoga druga vprašanja zahtevajo takojšnje rešitve.
ljudi, kateri so že po 30 let stalno delali, so sedaj na prisiljenih počitnicah. Ali ni to hvadnik, da človek, ki bi rad delal, pa ne more? Današnje razmere so kakor "hotbed" (topla greda) za komunizem. 50 procentov ljudi bi ne bilo nikdar pri temu nesmiselnemu in blaznemu pojavu, ako bi bilo vsaj pičico krščanske lju
Kadar prihajajo sitnosti in težave, je že tako, da pridejo bezni do bližnjega med po
vse na enkrat.
Po združitvi Avstrije z Nemškim rajhom so dale nekatere uradne osebe tretjega rajha zastopnikom manjšin v Nemški Avstriji splošna zagotovila o manjšinskem varstvu. Koroškim Slovencem je novi deželni glavar Paw-iikovski dejal, da nemški narodni socializem nima namena nastopati zoper slovensko narodno manjšino. Novi dunajski župan dr. Neubacher je dejal dunajskim Cehom, da nemški narodni socializem nima glede narodnostnega načela za podlago ideje države, kakor jo je imel liberalizem, ki je na ošnovi državne misli raznarodoval narodne manjšine, in da narodni socializem ve, da nihče svoje narodnosti ne more vreči proč, ne nemški narodni socialist, prav tako pa tudi ne pripadniki drugih narodnosti in .da pozna nemški narodni socializem samo eno načelo glede narodnosti) namreč tisto pravičnost, ki jo zahteva tudi za lastni narod. Adolf Hitler je sam poudaril, da je narodnost nad državo in da ima narodna država pravico brigati se za sonarodnjake tudi v drugih državah.
Vse to so abstraktne izjave. Češka nemška stranka je pa na zborovanju sudetskih Nemcev v Karlovih Varih pred dobrim tednom dni postavila določene zahteve glede Nemcev v Češkoslovaški republiki po svojem poslancu Mayu. May je izjavil, da zahtevajo sudetski Nemci: 1. popolno enakopravnost s Čehi; 2. svobodno narodno, gospodarsko in kulturno življenje in zato samoupravo na vseh teh področjih na podlagi zakona, ki ga bo sudetska'ne bo več kot prav, da se mu nemška stranka sestavila in predložila praškemu park-: iavno §e enkrat zahvalimo za mentu; 3. zakonito priznanje in varstvo vsega ozemlja, na Jf^J^ p?;, katerem žive sudetski Nemci, in področja nemškega delovanja; 4. popravo vseh krivic, ki so bile storjene sudet-skim Nemcem od leta 1918. naprej v narodnem, gospodarskem in kulturnem pogledu.
Sudetski Nemci dobivajo smernice iz središča nemškega narodnega socializma. Zahtevali so že prej celo zakonite kazenske sankcije zoper raznarodovanje. Sudetski Nemci zahtevajo, kakor narodno socialistična stranka, 3rej teritorialno avtonomijo sklenjenega nemškega ozemlja, obenem pa tudi posebno avtonomijo za Nemce, ki žive raztreseno, ker zahtevajo svobodno narodno, gospodarsko in kulturno delovanje v vsej republiki. V njih zahtevah je izvedeno načelo narodne enakopravnosti z železno logiko do skrajnosti. Vprašanje je, če veljajo ta načela dejansko za ves nemški narodni socializem in če bodo veljala tudi za narodne manjšine v Veliki Nemčiji, torej tudi v Nemški Avstriji.
TO IN ONO OD SV. LOVRENCA V CLEVE-LANDU
Cleveland, O.
MISIJON '
V tem času, ko se vsa narava prenavlja, se je prenovila tudi fara sv. Lovrenca duševno. V gmotnem oziru bi se tudi rada, pa to ni v naših močeh danes. Prišli pa bodo časi, čim preje tem bolje, v katerih bodo ljudje splošno odločevali tudi v industriji. Sedaj ima še vso besedo gnili kapitalizem, kateri je brezobziren in požrešen do skrajnosti. Pustil bi bližnjega lakote umreti, kot tisti bogatin, ki Lazarju, siromaku, ni privoščil niti drobtinic, med tem ko se je sam ga-til in žrl čez mero.
Prenovila rekel sem, se je fara v duševnem oziru. Imeli smo misijon Veliki teden in to je povzročilo, da še nikoli na Veliko noč nismo imeli toliko svetih obhajil, kot letos. — Father Vcdušek je izvrsten govornik, ki pripoveduje in razlaga verske nauke tako prepričevalno in navdušeno,da zelo malo "semena božje besede pade poleg pota". Celi teden, dvakrat na dan,, so ga farani zelo radi poslušali in se hranili s tem duševnim kruhom večnih resnic. Dasi so mu cerkveni možje že izrazili v imenu fare svojo hvaležnost,
Kriza železniških družb
Železniške družbe v Združenih državah se nahajajo zopet v veliki krizi. Krivdo zvračujejo na znižanje voz-nine pred nekaj leti, dalje na vsestransko konkurenco številnih motornih družb, ki odvzemajo promet železnicam in delno pa tudi na zvišanje plač delavcem zadnja leta, itd.
Zveza železniških družb je po svojih zastopnikih predložila vladi natančno poročilo o težkem stanju železniških družb, katerim je treba nuditi takojšno pomoč, p redno pride do nevarnega kraha v ogromnem obratu železniških podjetij.
Vla'da je stvar vzela na znanje in isto izročila v proučevanje posebni komisiji strokovnjakov, kateri so že sestavili svoja tozadevna poročila in jih izročili kongresnemu odboru za te zadeve, da jih ta predloži kongresu v presojo in v določitev, na kak način in v koliko bo vlada prišla na 23omoc železniškim družbam v nastali krizi.
Ko je kongresni odbor o teh poročilih objavil svoje mnenje, so kakor običajno k temu vprašanju začeli govoriti vse križem razni kongresni ki. Vsajc ima svo je lastne nasvete in kakor zgleda, bodo v kongresu premlatili mnogo slame predno bo kaj veljavnega ukrenjenega v pomoč ameriškim železnicam v tej krizi. Premnogi svetujejo nacijonalizacijo železnic. Vlada jih naj vzame pod svojo kontrolo in obratuje. Dragi so zopet mnenja, da naj se
stotero! — Pri misijonu je pa pomagal tudi Fr. Benigen Snoj iz Lemonta. Tudi njemu se moramo zahvaliti prav iskreno za njegovo pomoč ,v spovednici, kajti Fr. Snoj je presedel po več ur za poredo-ma vsak dan v spovednici in prinašal tolažbo in mir številnim srcem, ko je delil zakrament sv. pokore. Tudi njemu naj Bog plati tisočero!
VELIKA NOC Praznik Kristusovega vstajenja smo praznovali po običajnim redu. Pol 5 se je cerkev napolnila do zadnjega prostorčeka k Vstajenju. Procesija s presvetim Rešnjim Telesom je spominjala vernike na prvo vstajenje Kristusovo. Zato so vsi polni sv. navdušenja peli Alelujo in "Zveličat naš je vstal iz groba." Za procesijo je sledila . slovesna sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim. Govoril je zopet Fr. Vodušek in pojasnpval,ka-
ko velika sreča in veselje je za nas Vstajenje Kristusovo. Za to prvo je bilo še šest drugih sv. maš, v katere so vse pri> vabljale trume vernikov v hišo božjo. Ob desetih pa so se zbrala društva v Slovenskem Narodnem domu in potem z godbo na čelu v lepem pohodu prišla korporativno v cerkev. Prav je, da se na tak dan, kot je Velika noč, ali Božič, društva javno pokažejo. O saj vem, nekateri smatrajo to sta-rokopitno. Pa naj bo. Želeti bi bilo, da imajo novokopitne-ži tudi kaj tako lepega in dobrega, kakor je javni nastop v počast »velikega praznika. Ce je vse, kar je nekdaj bilo, starokopitno, kako, da današnji naprednjaki ne nazivajo naravo starokopitno, ko se prebuja še vedno prav po tem načinu, kt»t se je pred 50 tisoč leti? Jabolka in drugo sadje cvete še ravno tako, travca še prav tako zeleni, in kos, škrjanček in bobolink, pojejo in žgolejo še prav tiste viže, kot so jih ob Kristusovem času. Lev še prav tako mogočno rjove, kakor je takrat, ko je Daniela kralj Darius spustil med nje. Grom in blisk se pojavljata še prav tako, kot sta se ob sprejemu desetih božjih zapovedi na gori Sinai. Ali je tudi vse to starokopitno ? Kar je lepega in dobrega ni nikoli starokopitno in prav taka je parada na čast Kristusu, na čast Materi božji, na čast sv. Lovrencu, ali kakemu drugemu krščanskemu junaku, vedno lepa in radi tega na mestu in zato čast vsim onim fantom in možem in dekletom, ki dajo javno počeščenje kateremu koli izmed teh praznikov. Dvakrat dve je bilo štiri stoti-soč let nazaj. Ah kako je to starokopitno, heh, heh, he. — Prav zelo so krasili letos to parado dekliški vežbalni krožki in pa "Girls Drum Corps". Na pročelu vseh pa so korakali raši godbeniki v ličnih uniformah in igrali vabljive nove koračnice, da bi bil človek z eno nogo stopal po taktu. Iskrena zahvala njim zlasti pa njihovemu vodju Mr. Bečju, ki se toliko trudi z njimi. Mladi muzikanti potrebujejo veliko vaj in pri vajah pa cele vreče potrpežljivosti. Bog plati!
KAKO Z DELOM
Industrija pa še vedno spi. Pomladansko sonce in topli dnevi je še niso otajili. Veliko
žrešnimi kapitalisti. Vsi dobro vemo, da je nujno potreba preobrata. Toda komunizem ni ta preobrat, ker daje samo delo, ne pa primernega zaslužeka, kot se jasno kaže na Ruskem, kjer je delavstvo zasužnjeno z nobenimi drugimi pravicami, kot delaj pa molči. Veliko naših ljudi se preživlja s tem, da delajo na WPA. Vprašanje je, kako doigo bo vse to šlo. Da sem jaz predsednik bi vkazal industriji, da da delavcem letno plačo. Tako pa se danes vse vrti,da morajo ljudje delati čez mero, jutri in potem cfel mesec, pa zopet yse stoji. Delavec in njegova družina pa naj na zraku živijo, dokler je še prost. No sire. Sedanje razmere niso več človeške in vsega tega je kriva prožrešnost nekaterih ljudi. Če bi industrija delala po človeško z ljudmi bi ljudje mogli po človeško živeti.
BARČICA PO MORJU PLAVA...
Če bi človek vedno mislil samo na depresijo, recesijo,, in slabe čase bi se skisal. Da se to ne zgodi v preveliki men med nami, smo se zopet pogodili z Lake Earie Steamship Co. za veliko ladijo "City of Erie", katero smo vzeli v najem za en dan. Cel dari 12. junija bo ta ladja naša last. Prostora na ladiji je za 1400 ljudi. Zato vabimo vse Slovence in Hrvate, da se nam pridružijo, da bo 12. junij res vseslovanski dan na Lake Erie. Ladja odpluje iz pristanišča na East 9 Street, zjutraj pol 9. Vsak bo toraj lahko'šel po-pred k maši doma v svoji lastni cerkvi in se še pravočasno vkrcal. Točno ob pol devetih pa, bo zvonec zadonel, most se bo vzdignil, "vizel" bo zatulil, stroji se bodo zavrteli, godba bo zaigrala in ladja se bo počasi na rahlo začela od-mikati zemlji. Plula bo na za-pad proti sredini "morja" in potem po sredi gori do Put in Bay, kamor dospe ravno o poldan. Množica ,se vsuje na suho, v-park in tam posede s svojim košaricami polnimi dobrih jedi in pijače. Štiri ure bomo imeli na razpolago, da si ogledamo malo mestece, velikanski Perry-ov spomenik in tudi nekakšne podzemeljske jame, "ki se nahajajo na polotoku. Točno o pol 3 se zberemo v krasni cerkvici,.kar nas bo moglo notri, drugi pa na okoli in tam bomo imeli lepo službo božjo, pete litanije, pri katerih se bo odpev razlegal daleč po jezeru in bodo drugi narodi mislili, da so v nebesih. Toda, danes nočem še vsega povedati. Samo to rečem, da so povabljeni vsi Slovenci in Hrvati pa naj bodo iz Clevelanda, ali pa od drugod.
Vozni listek tja in nazaj bo ttal samo $1.25, pomislite! Za dolar in 25 centkov bote imeli cel dan vžitka na jezeru med svojimi prijatelji. Prošnje za vozne listke se že sedaj sprejemajo. Za enkrat se lahko obrnete na tajnika, Mr. Anton Košak, 3557,. East 81 St. Cleveland, O. Pozneje pa bodo vozni listiki na razpolago tudi pri drugih cerkvenih odbornikih tukaj, na St. Clairu pa na krajih, ki jih v bližnji priložnosti objavimo. Ding-dong, ding-dong. All-a-board! NAŠA NOVA CERKEV Fond za našo novo cerkev je obtičal na mestu. Imamo sedaj nabranega nekaj nad 17 tisoč in nad 5 tisoč posojenega od faranov v ta namen, kar pa še ni zadosti za tako veliko zgradbo ne kaže druzega, kot potrpeti moramo, če ravno bi vsi zelo radi videli stavbo dovršeno. V sedanjih čas res večina faranov komaj živi in še za svoje lastne nujne potrebe nima zadosti. Saj končno naša sedanja kapela tudi ni tako slaba. Bolje in lažje bo potrpeti sedaj kakor pa bi bilo stokati pod težo obrestnih bremen. Vse eno pa ne smemo popolnoma pozabiti na naš fond za novo cerkev. Kdor more naj zdaj daruje, kar more.	> J. J. O.
-o--
DANCE — ENTERTAIN-N • MENT
Chicago, III. The Three Star Lodge No. 33, WSA. will sponsor a dance Friday evening April 29, at the St. Stephen's Auditorium located at Cermak Rd. & Wol-cott Ave. The proceeds of this dance will help the members to enable them to equip their baseball team for this year. All are cordially invited to attend this shin-dig. A good time will be assured to all. Do not forget the date which is April 29, 1938.
"Star"
-o-
TO IN ONO IZ JOHNS-TOWNA Johnstown, Pa.
Narava se odeva v teh dneh, rekel bi, v svatovsko oblačilo. Vse zeleni in se krasi z venci duhtečega cvetja za častni sprejem najlepšega meseca v letu, za sprejem Marijinega meseca, za sprejem — majni-ka. — Da, tudi starček postane živahnejši v času, ko se prebuja narava zopet v življenje iz zimskega spanja, da s svojim življenjem počasti Stvarnika.
Krasni je mesec maj. Vse je veselo; ptičke žgolijo in že v ranem jutru nas pjihove melodije zbujajo in potem zrak, ki ga vdihavamo, je ves prepojen z vonjem svežega rastlinja in pomladnega cvetja. Kako bi naj biio potem čudno, da je ravno mesec„maj posvečen Kraljici nebes in zemlje, Kraljici in zaščitnici vseh devic.
V mesecu majniku pa obhajamo tudi spomin mater. Druga nedelja v mesecu je odločena za ta praznik, določena najdražjemu kar imamo, našim materam. Da, mati je najdražje bitje ki ga človek ima,
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
Važna vest
Mr. Anton Grdina sporoča iz Clevelanda sledeče: Danes smo dobili od župana iz Ljubljane, g. Dr. J. Adlešiča sporočilo, da se je njegov prihod za dva dni zakasnil in da bo z njim dospela tudi njegova soproga. .Namesto 11. maja, bosta prispela v New York 13. maja. Tako bo naš program v toliko spremenjen glede sprejema v New Yorku. — S tem, da bo prišla z g. županom tudi njegova soproga,sijio še bolj razveseljeni. — Več o tem še sporočanio
V vodo
Cleveland, O.— Pretekli teden so potegnili iz jezera truplo 30 letne Mrs. Frances Pečjak, ki je komaj kake tri tedne poprej dobila sinka. Od tedaj je oče Mr. Edward Pečjak opazil na mladi materi, da se je je polotila neka žalost in skrb ter je v venomer tarnala, da bo otroka težko preživela. Najbrže je v tej zmedenosti storila žalostno dejanje.
,	Muzikaien dečko
Milwaukee, Wis. — Na tukajšnji radio postaji WTMJ že nekaj časa vsako tretjo nedeljo v mesecu nastopa slovenski deček Frankie Simonz, sin tukajšnjega trgovca Franka Simonca na West Pierce St. Frankie nastopa kot solist na violino,, katero kljub svoji mladosti, 12 let ima, mojstersko obvlada celo v najtežjih sklad-hah. Običajno dobi nekaj clni potem ko nastopi, vselej velike množine priznalnih pisem, s katerimi ima mnogo veselja.
Nov grob
Sharon, Pa.— Tukaj je pretekli teden umrla Ana Paule-nič, v starosti 26 let. Zapušča mladega soproga, očeta, eno sestro in štiri brate ter več sorodnikov.
oziroma ki smo ga imeli tem svetu. Mati, je sladka beseda, ki je ne odtehtajo vsi zakladi. Res, vsi zemski zakladi ne odtehtajo prav krščanske matere. Svojo srečo in celo svoje življenje žrtvuje mati za svojega otroka in če ji še toliko služiš, ji ne moreš nikoli poplačati njene velike ljubezni, katere je zmožna samo mati. Zato dragi čitatelj, "e pozabi nikoli svoje matere.
Še eno novico naj omenim iz naše fare, namreč to, da je oskrbnika cerkve sv. Ane zadel mrtvoud dne 22. aprila. Cela leva stran je mrtva. Omenjeni oskrbnik,Mr. Jernej Lin-dič, je eden najboljših faranov in podpornikov slovenske fare. Želimo, da bi mu skoraj ljubi Bog povrnil zdravje, da bi ga zopet videli zdravega in veselega med nami pri cerkvi sv. Ane. — Pozdrav čitateljem.
M. K.
"TARZAN NA RAZISKOVANJU"
(110)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar RlCC Burroughs
Tarzan jc verjel lažnjivim prinče-vini btscdain. Srco mu jc burno tolkle v prsih kot da jih hoče razgnati. —1 Brown jc zbežal z njegovo soprogo! — Toda Tarzan niti za trenutek ni izgubil zaupanja v njo. Sodil je pač tako, da jo jo moral Urovvn / grr6žnjai))i in si|o pripraviti da je morala z njim.
Ni pokazal pred princem kako hudo mu jc. samo z odločno besedo jc rekel: "Pojdi in našla bova Lady Grey-ftoke in Urowna." — "Brown me bo ubil; velikokrat mi jc že grozil," strahotna izusti Sborov. "Ne bo te ubil, jaz seni s teboj," reče Tarzau. - "Ti Ha še ne poznaš." je trdovratno ugovarjal Sbofov.
"Meni ni treba da bi ga moral poznati poprej," odvrne Tarzan; "dovolj je, da poznam samega sebe." — Princ bi bil rad še naprej Ugovarjal in zatrjeval kako nevaren jc Brown toda Tarzanu je že minila potrpežljivost in mudilo se mu je. da bi čimprej nadaljeval iskanje za svojo izginulo so-progo.
Tarzan je pograbil princa in si ga naložil na ranic. Sborov ni bil ravno velik, toda njegov,i teža jc bila dovolj nerodna za Tarzana. Vendar ga Tarzan ni hotel pustiti. Kakor je bil vajen že iz mladosti, se jc spustil s težkim bremenom skozi džunglo, da čimprej reši svojo soprogo in tilnje Browim.

Sobota, 30. aprila 1938
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
t
Stran 3
ZGODOVINA MARIJINE BOŽJE POTI ZAPLAZ NA DOLENJSKEM
I. Šašelj.
(Konec)
Navadni romarji hodijo na Zaplaz skoraj vse leto, nekateri tudi pozimi. Iz sosednjih župnij Št. Lovrenca, Št. Vida, Trebnjega i. dr. pa hodijo navadno ob nedeljah in praznikih popoldan, da potožijo zaplaški Materi božji svoje potrebe in bridkosti in prosijo pomoči. Posebno radi hodijo na Zaplaz tudi fantje, ki so potrjeni k vojakom, predno odidejo z doma, ženini in neveste pred poroko, drugi, da si izprosijo poklic, in različni bolniki. Pa ne zastonj, kakor uči skušnja. Na stenah okoli altarja s čudodelno Marijino podobo visi do 200 različnih zahval, slik i. dr. v zahvalo zaplaški Mariji za uslišane molitve, za zadobljeno zdravje, za pravi poklic itd. Naj navedem tu nekaj izgledov, kako je zaplaška Marija uslišavala tiste, ki so se zatekali k njej zaupno. Že Jan. Volčič navaja v svoji zgoraj omenjeni knjigi par izgledov. Leta 1875, tako piše, je prišla na Zaplaz silno užaljena gospa. Njeni mož ni maral prav nič več za njo. Minilo je po več tednov, da ni spregovoril z njo nobene prijazne besede. Kar je mogel, je osorno rohnel proti njej. Gospa je prišla na Zaplaz, kjer je ostala dva dni in prav goreče molila. Vsa potolažena se vrne domu. In glej čudo! Mož jo sprejme prav prijazno in Jo ljubi poslej zopet, kakor takrat, ko sta stopila v zakon. — Že poštami gospod pa je pisal: "Že kot dijak sem slišal večkrat prav iz gosposkih ust: Ne vem, kako je to. Vsaj povsc-di lahko Boga molimo,, vendar ne poznam kraja, kjer Jji se tako lahko, pobožno in ginjeno molilo, kakor na Zaplazu. Iz svojih mladih let vem, da sem bil vselej srečen pri javnih šolskih izpitih, kadar sem se priporočal ali zaobljubil zaplaški Materi božji. Da, prav verno sem mislil, da šolskega leta ne bom dobro dovršil, če ne grem 0 šolskih počitnicah vsaj enkrat fla Zaplaz." Med drugimi zahvalami je na steni tudi slika grofice Barbove iz 1. 1866., ki jo je sama naslikala in na kateri se Zahvaljuje Mariji Pomočnici za l2Prošeno zdravje otroka. — V drugi zahvali zaplaški Materi k°žji pa piše neki Anton Koc-3an: "Dne 5. mal. travna 1. 1898 m° je rešila Marija na Westfal-skem na čudovit način gotove ®°irti, da nisem padel v 90 me-tr°v globok rov. Na en sam v'zdihljaj k Mariji zaplaški sem ujel z levo roko v vrv in sem rko obvisel na njej in bil resen."— Domačinka Uršula Ka-rnm iz Gornjevasi/ čatežke žup-
pa Je zaPisala v spominek1 knjigi tole: "Jaz sem se bila trikrat močno prestrašila. Ta 8trah je bil nepopisno velik in ^ern ležala vsled njega na bolni-Nki postelji 10 let. Nisem mogla Jlje hoditi in ne sedeti in zdrav-ni«ka zdravila mi niso nič poma-gala- L- 1900. 2. majnika pa so Pripeljali na Zaplaz. V cer-ev so me nesli in tudi iz cerkve * cerkveniku. 5. dan maja so me spet v cerkev, kjer sem bi-jf. pri sv- maši in prejela med SJ0 sv- obhajilo. Po sv. maši pa em že hodila po cerkvi opira-°c se na svojo hčerko in svoje-sina. Osmi dan pa sem šla že '/»»na v cerkev z eno berglo v „ kl" 12- M 1900 pa sem šla Že
Materi božji zaplaški: "Reši me, o Marija, iz teh pečin in javne Te hočem zahvaliti! Dokaz tvoje pomoči pa naj bodo te planin-ke v tablici na Zaplazu." Komaj storim to obljubo, pa poskusim še enkrat in je šlo. Marija zaplaška bodi tisočkrat za-hvaljena."
Neka redovna sestra iz nekega kranjskega samostana mi je sporočila pred šestimi leti, da je nesla njena mati iz Žužemberka — toraj več ur daleč od Zaplaza — vsakega otročička kmalu po porodu na Zaplaz, da ga je priporočila zaplaški Mariji v varstvo za vse življenje. Znamenje, koliko zaupanja do zaplaške Matere božje imajo posebno matere pri vzgoji svojih otrok.
PREDSEDNIK GA POMILOSTIL
(£ma na svoj dom-" — z°Pet v ugi zahvali piše Anton Bre-r> vojak 17. pešpolka: "Kot
1904 SGm bil dne 15, HVg-sorv/ T Ktrmih !,ianinah' Trgal
tako Prilaninke- Pri tem zaidem aleč> da ne morem ne na-
J, ne nazaj. Kamor se opri-
m, vse se mi utrga. Bil sem v
zda;!"1 :Strahu- da zdaj pa der
M
strahu, zdrsnem v brezno,"od ko" »e bo nikdar vzeto moje
smrt
0 truplo. V tej gotovi Nevarnosti obljubim Mariji
Cerkveni shodi na Zaplazu so: Tretjo nedeljo po Veliki noči na praznik varstva sv. Jožefa; na Veliko mašo 15. avg., v petek po Vel. maši, ko je največji shod, in rožen vensko nedeljo.
Na največji shod v letu t. j. v petek po Veliki maši, pride navadno po več tisoč romarjev. Dalnji, posebno iz Štajerskega, Brežic, Krškega, Kostanjevice, Št. Jerneja i. dr. prihajajo na* vadno skupno v procesijah. Popoldan opravijo navadno vsi romarji sv. izpoved v župni cerkvi na Čatežu, kjer je več izpoved-nikov. Ob 6. pa gre potem procesija na Zaplaz, kjer je potem pridiga z litanijami. V soboto zjutraj je ob 6. pridiga in peta sv. maša in še več tihih sv. maš in skupno sv. obhajilo romarjev, nakar se razidejo. Večina jih gre v Mokronog, kjer je ta dan — jernejevo soboto, največji semenj v Mokronogu, na Žalostni gori pa največji shod pri žalostni Materi božji.
Pa ne samo o cerkvenih sho-diščih, prihajajo romarji radi in večkrat tudi v večjem številu in množicah, pa tudi v procesijah na Zaplaz, posebno v različnih skupnih stiskah in potrebah, n. pr. ob času suše, in to celo iz oddaljenih krajev, kakor iz Žužemberka,Št.Jurja pod Ku-mom i. dr., kakor je bilo to v letih 1908, 1917, 1921. Naj navedem tu še nekaj različnih shodov, prireditev, slovesnosti in obiskov na Zaplazu v zadnjih letih:
L. 1913. je bil tu katoliški shod za može.
L. 1914 je bil evharističen shod.
L. 1921 orlovski tabor.
L. 1922 shod bivših vojakov.
L. 1924 shod tretjerednikov.
12. maja I. 1918 je bila nova maša cerkveni kovega sina g. Jožefa Škoda, in 17. jul. 1. 1932 njegovega brata g. Načeta Škoda.
8. jul. I. 1933 pa je obhajal pisec tega spisa na Zaplazu svojo zlato mašo, 50 petnico svojega posvečenja.
31. jul. 1935. je prišlo na Zaplaz iz D. M. v Polju pri Ljubljani 270 oseb, med njimi tudi dva kaplana, učiteljstvo, nekaj dijakov, drugi pa otroci Marij. 'Vrtca".
11.	avg. 1935. pripeljala se je na dveh autobusih dekliška Marijina družba iz Šenčurja pri Kranju. Bilo jih je okrog 60.
12.	avg. 1935. pa je prišla iz Velikih Lašč fantovska Marij, družba. Bilo jih je 55.
25. avg. 1935. prispela je dekliška Marij. dr. iz Šmarjete na štirih vozeh.
13.	okt. 1935. priredilo je ljublj. "Pevsko društvo Ljubljana" izlet na Zaplaz. Prišlo je z vlakom 80 pevepv in še nekaj drugih oseb.
6. jun. 1936. je prišla iz Ljubljane orglarska šola s 17 učenci.
Maja in junija I. 1937 je bilo na Zaplazu veliko izletnikov različnih šol, bratovščin in dru-
Dr. Fr. E. Townsend, propagandist za starostno pokojnino $200 na mesec, kaže listino, s katero ga je predsei}nik Roosevelt pomilostil, da mu ni bilo treba iti v 30 dnevni zapor, kamor je bil obsojen, ker se svoječasno ni podvrgel kongresnemu zasliševanju.
štev iz raznih krajev.
8. sept. na Malo mašo 1937, so imele na Zaplazu vse Marij, družbe trebanjske dekanije Marij anski kongres.
Pa kdo bi mogel našteti in zapisati vse različne shode, prireditve, izlete in obiske na Zaplazu v zadnjih letih, ko se prireja vsako leto toliko izletov Marijinih družb s svojimi duhovniki, različnih bratovščin in posebno še šolskih izletov od blizo in daleč! Vsaj je bilo 1. 1929 nič
manj kakor 25 različnih skupin, ki so se zbrale na Zaplazu. Pa tudi sv. maš je vsako leto obilno na Zaplazu, bilo jih je že po 200—300 na leto, ker pridejo tu sem maševat različni duhovniki. Sam pisec tega spisa jih je opravil v 15 letih 216, a samo lani 25, če tudi ne spada Zaplaz pod tukajšnjo župnijo, ampak pod čatežko, kar nam vse spri-čuje, koliko zaupanja ima naše ljudstvo do zaplaške Matere božje.
ZA NAŠE GOSPODINJE
PELIN NA VRTNI GREDI
Pelin' je skoro najstarejše domače zdravilo. Že stari Grki so ga uporabljali za bolezni v želodcu in na jetrih. Caj krepi želodec, zbuja tek. Navadna peli-novka zdaj spomladi zelo izprazni in izčisti želodec. Suh pelin je treba spraviti v zaprte steklene ali drugačne posode, da se v vlagi ne skvari; sušiti ga je treba v senci. — V vsaki hiši naj bi bil suh pelin vedno v zalogi, da ga gospodinja za vsako želodčno bolezen ima hitro pri roki. Zelo zdravilno je tudi žganje, v katerem je namočen pelin; vsekakor je bolje, da si to gospodinja sama pripravi ka-' kor pa, da bi ga drago kupovala. Vsaka gospodinja pa naj gotovo tudi ima na zelenjadnem vrtu nekaj grmčkov pelina. Ce ga pa goji v večjih množinah, ga lahko tudi proda v lekarni ali drogeriji.
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Mesne paštete
Pol funta kuhanega ali pečenega mesa dobro sesekljaj in zarumeni v eni žlici masti, pol žlice drobno zrezanega zelenega peteršilja in čebule, prideni eno očiščeno in drobno zrezano sardelo, ščep kumne, popra, nekoliko soli ter sesekljano meso. To duši eno minuto ter prilij dve žlici juhe in eno žlico kisle smetane. Ko še vse skupaj 1—2 minuti vre, postavi v stran. V dobro pomazano skledo naloži eno plast kuhanega olupljenega in na listke zrezanega krompirja, katerega nekoliko posoli in na krompir pripravljeno meseno sekanico in zopet krompir, sekanico in na vrh krompir. Po krompirju pa zli j z mešanico, ki si jo zbrodila iz enega jajca in dveh žlic kisle smetane, potresi še po vrhu eno žlico prmazan-
ŠPANSKI BEGUNCI V FRANCIJI
Da se rešijo pred zajetjem od stra ni nacijonalistov, se je večja število španskih vladnih vojakov umaknilo p rtko meje v Francijo in gornja slika kaže, ko francoska obmejna straža pr eiskuje enega takih beguncev in mu odvzema orožje. Begunci pa so bili po slani nazaj v Španijo, vendar so si sami lahko izbralf, na katero stran hoče jo iti.	.. _
skega ali navadnega nastrganega sira. Postavi jed v pečico, ki jo rumenkasto zapeci. Postavi
kot samostojno jed na mizo.
* * *
Krompirjevi cmoki s prekaje-nim mesom
Dve žlici pšeničnega zdroba namočiš v mleku, da je gošča in ohladiš. Nato zmešaš, da se peni: — 3 unče presnega masla in 2 jajci — in osoliš. To dodaš zdrobu in še 8 zvrhanih žlic nastrganega, kuhanega krompirja in malo moke. V to goščo primešaš soli, popra, muškata, peteršilja in sesekljanega preka-jenega mesa. Nato zajemaš z žlico, ki jo pomakaš v vodo, in da-ješ v vrelo in slano vodo. Cmoke jemlješ s penarico ven, daješ v skledo in potreseš s sesekljanim prekajenim mesom in zabeliš z mastjo ali s presnim maslom.
* * *
Omaka iz redkvic
Prikuha za h govedini, pečeni zelenjavi, ocvrtim jajcem in zrezkom iz zelenjave — to so redkvice, sesekljane, dušene, zgoščene s prežgan j eni, zalite z vodo od redkvice, pretlačene ali nepretlačene, s soljo in muškatom začinjene in še enkrat pre-vrete. — Ista omaka, ki jo začiniš z gorčico, pretlačiš in ohladiš, je izvrstni dodatek za k mrzli pečenki in gnjati. * * *
Sarma
Zmelji ali fino sesekljaj funt svežega prašičjega ali govejega mesa in košček prekajene svinjine, zabeli s cvrto čebulo in zelenim peteršiljem. Temu prideni pol pinta napol kuhanega riža, malo popra, soli, eno jajce in vse prav dobro z rokama pregne-ti. Iz tega napravi prst debele in prst dolge klobasice; vsako zavij v eden ali dva lista kislega ali svežega poparjenega zelja. Liste dobro zavij skupaj, da ne razpadejo. Zdaj prevri v vodi dva funta kislega zelja, potem vodo odcedi. Deni v kozo 2 žlici masti, v vročo deni pest drobno sesekane čebule in ko je rumena 2 žlici bele moke; zalij s par zajemalkami juhe ali vrele vode in dobro razmešaj ter po potrebi osoli. Zdaj deni v primerno kozo za prst na debelo zelja, nanj položi klobasice drugo ob druge ter malo poli j s prežgan jem; zopet naloži zelja in klobasice in jih poli j kakor poprej. Tako ravnaj, dokler imaš kaj blaga. Na vrh naloži par koščkov prekaje-nih reber ali gnjati, polij z četrt pinta smetane in pokrito kuhaj eno do eno in pol ure. Deni v
skledo in daj na mizo.
* * *
Pomarančni biskvit. Mešaj, da se zgosti, eno jajce, dva rumenjaka in 4 unče sladkorja. Nato dodaj sok in naribano lu-pinico ene pomarančne, 2 unči moke, 2 unči zmletih orehov, 1 unčo drobno sesekljane pomarančne lupinice (belo kožico prej dobro poreži) in trd sneg treh beljakov. Podolgovato majhno pekačo dobro pomaži s sirovim maslom, posuj z moko, zlij notri testo, razravnaj in peci približno pol ure. Pečeno in hladno razreži na tanke kose, zloži na pekačo in v mlačni pečici osuši. Je zelo do-
bro pecivo v čaju ali vinu.
Pomarančni liker. Olupkom 10 pomaranč obreži vso belo kožico in drobno zreži. Nato namoči v pol kvarta žganja ali špirita in naj tako namočeno stoji osem dni. Nato deni v lonec kupico vode in kupico sladkorja, ter pusti, da zavre Ko se sladkor shladi, ga primešaj k namočenim olupkom, zmešaj in pusti do drugega dne. Drugi dan žganje precedi skozi tenko čisto krpo, napolni v stekleničice, zamaši in shrani.
* * *
Limonov izvleček (esenca). Istisni toliko limon, da dobiš kvart soka. Že prej namoči v štirih žlicah finega špirita tanko rumeno kožico dveh limon. To naj stoji dve ure. Medtem kuhaj dva funta sladkorja pet minut v pol kvarta vode; med kuhanjem pobiraj nesnago in vse pene's površine. Zavri limonov sok potem, ko si ga precedila skozi planeno krpo, ter ga takoj primešaj vročemu sladkorju. Ko se ohladi, dodaj precejeni alkohol, v katerem si namakala limonove olupke. Potem nalij limonov izvleček v steklenice, ki jih dobro zamaši in spravi na hladno mesto. Ohrani se jako dolgo. Soka je treba prav malo, ker vsebuje mnogo kisline in vonja. Razmešaj ga z navadno ali soda-vodo, in dobiš izvrstno ter jako zdravo pijačo.
PRAKTIČNI NASVETI
V emajlirano posodo nikdar ne nalij mrzle vode, dokler je posoda vroča od kuhe, sicer pre-vlaka posode l-azpoka in se olušči.
*
Preden prišiješ k obleki ali perilu tako zvane "haftelce", jih skuhaj v močni sodovi raztopini. Ako tako storiš, ti pozneje
pri pranju ne bodo zarjaveli, *
Ako imaš kuhinjsko pohištvo belo pobarvano in se ti umaže, odstraniš madeže najlažje z mlekom.
KOLIKO JE ZVEZD
Najnovejša astronomska raz-iskavanja presojajo, da je v vse-mirju vsega skupaj kakih 80 milijonov ozvezdij, izmed katerih ima vsako ozvezdje najmanj 1600 milijonov zvezd, oziroma zvezdnih teles. Človeška znanost pa je tako pomanjkljiva, da doslej z najboljšimi daljnogledi ni zaznala več kakor zgolj eno 40 tisočinko vseh zvezd v vsemirju.
ZDRAVSTVO
VRANIČNI PRISAD
To bolezen prištevamo najnevarnejšim, ki prehajajo od živali na človeka. Napada predvsem govedo, konje in ovce, pa tudi svinje in druge živali, ki uživajo rastlinsko hrano. Zadnje čase se je razpasla po ljubljanski okolici in zadaja gospodarjem občutno škodo. Poznajo jo tudi v drugih državah, kjer razsaja v velikanskih obsegih.
Povzročitelj je med bacili pravcati velikan. Njegova dolžina znaša eno stotinko milimetra.
Človek naleze to bolezen skoz ranjeno kožo ali'sluznico, kamor jo zanesejo tudi okužene muhe in druga golazen. Tako zastrupitev imenujemo kožni vranični prisad. Na koži nastanejo prisadne pike, ki se razvijejo v krvave mehurčke. Ako jih obdrgnemo, se naredi na mestu črna hrasta s skelečo zateklino. Ta se tekom tedna zaceli, ali pa prodira v globino. Odtod se po 4—10 dnevih razširi splošno zastrupljenje.
Okužitev je mogoča tudi po uživanju okuženega mleka in mesa. Tukaj pride povzročitelj v prebavila in izzove črevesni prisad. Pojavi se z bolečinami v trebuhu, bolnik oslabi, poloti se ga driska in bljuvanje. Tudi ta' način bolezni je smrtno nevaren.
Trosi vraničnega prisada so raztreseni v prahu, katerega nehote vdihavamo in povzročajo pljučni prisad. Znaki tega obolenja so izredno težki, navadno že drugi ali tretji dan nastopi smrt.
Kal te bolezn nahajamo pri bolnih živalih, v krvi, v odpadkih, osobito v vranici, radi česar ga nazivljemo vranični prisgd. Pri človeku ga najdemo le na obolelem mestu.
-o-
PAR ZDRAVNIŠKIH
Rak je lahko poklicna bolezen, posebno v katranski,barvni, arzeniški in petrolejski industriji. Rak briketnih delavcev izvira od prahu in se ga ubranimo z odpravo tega prahu.
*
Dobra pitna voda naj ima temperaturo 8 do 10 stopinj C.
Nohti se obnovijo v 60 letih 186 krat,
*
Sigurno ozdravitev je treba napovedovati posebno neozdravljivim bolnikom. —
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
denarne pošiljatve
odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene:
V.. Jugoslavijo:
Za: Din:
$ 2.55........ 100
$ 5.00........ 200
$ 7.20........ 300
$10.00........ 420
$11.65........ 500
$23.00........1000
V Italijo:
Za:	Lir:
$ 6.50........ 100
$ 12.25........ 200
$ 30.00........ 500
$ 57.00........1000
$112.50........2000
$167.50........3000
Pri večjih svotah poseben popust
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75
Za $10.00 pošljite ................$10.85
Za $25.00 pošljite ................$26.00
Vsa pisma pošljite na:
JOHN J E RIC H
1849 Wr;( Cermak Road CHICAGO, ILL.
v Jugoslavijo
SAMO 7 DNI
če potujete r.a ekspresnih parnikih:
BREMEN • EUBOM
Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane.
Ali potujte s priljubljenimi ekspres. parniki:
COLUMBUS . HANSA • DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORK
Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga.
Strokovnjaški nasveti glede vizejev za priseljence in obiskovalce.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 130 W. Randolph Street,	Chicago, Illinois
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
9
I
P
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rti., Chicago, Illinois
Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN!
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
Sfran 3
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Sobota, 30'. aprila 1938
S3
"Dušica"
8
ROMAN ' i
Spisala B. Orcxy Prevedel Paulu«
Se v hujših zagatah je bil. V Boulognu je Chauvelin Margareto izrabljal za vabo — pa par ur pozneje sta svobodna na krovu "Zore" plula proti domu!
"Se me nimajo, tile razcapani trinogi! Ta me še tudi ne bodo tako brž imeli —!" je mrmral.
Borba je utegnila biti hujša topot in nasprotnikov je bilo več. Pa Blakeney se ni bal, bi. se bila usoda vsa čisto zoper njega zarotila, da bi bile res vse prilike
zoper njega.
Le ena taka prilika je utegnila biti močnejša ko on, — izdajstvo.
Pa o izdajstvu seve ni moglo biti govora. —
Tekom popoldneva si je Blakeney poiskal novo stanovanje. Našel si ga je v bližini prejšnjega in za dober denar mu je lastnik obljubil,da ga za par dni ne bo dražil z nadležnimi vprašanji — seve na ljubo denarju, ki ga je preoblečeni aristo naravnost potratno razsipaval. Vsaj 24 ur, tako je mislil Blakeney, bo imel mir. Potem pa seve je bilo treba iti dalje.
Na novem stanovanju si je predvsem privoščil par ur prepotrebnega spanja in si dobro odpočil. Na večer pa, ko so bile ulice temne in tihe in varne, je šel na delo. Krog šeste ure je bilo.
Trojna pot mu je bila na izbiro.
Lahko je šel predvsem na Armandovo stanovanje pogledat, kaj je s prijateljem. Lahko je pa tudi šel iskat v sezname, kam so ga spravili. Tretja možnost pa je bila, da bi šel gledat na svoje prejšnje stanovanje, ali ni morebiti tam pustil Armand zanj kako novico.
Zaenkrat je sklenil, da bo pustil sezname pri miru. Ce so Armanda zaprli, je bil gotovo v ječi Chatelet. Tam je bil odboru za javno varnost koj pri roki, če so ga hoteli zaslišati.
Odločil se je, da pojde poizvedovat na Armandovo stanovanje. To je tudi koj storil.
In ves tisti večer od šeste do osme ure se je potikal po montinartrskem griču in posebej v bližini ulice, v kateri je stanoval Armand. Na njegovo stanovanje si še ni upal. Ni bilo varno, gotovo je bilo stanovanje zastraženo. Drugo jutro morebiti pojde, si je dejal, ko bo kaj več vedel o Ar-mandu.
Res je tudi kmalu opazil dva slabo oblečena človeka, na zunaj navadna delavca, ki sta se s sumljivo vztrajnosto potikala z njim vred po okolici Armandovega stanovanja ter ga niti za minuto nista izpustila iz oči.
Da sta vohuna, to je Blakeney takoj vedel. Da pa čakata na Armanda ali na kako drugo nesrečno žrtev, tega ni bilo mogoče uganiti.	,
Krog osme ure tisti večer je Blakeney zapustil svojo postojanko in se pripravil da bi šel na poizvedovanje še v druge dele mesta.
In prav v trenutku ko je stopil čez ulico, je srečal Armanda.
Armand ni pogledal ne na levo ne na desno, s klonjeno glavo je šel in roke tiščal v žepe. Ko je prišel pod ulično sve-tiljko, je Blakeney natančno videl tudi njegov obraz. Bled je bil, prepadel, oči
plašne in divje. Tako gleda srna, ki jo lovec preganja.
Komaj za tri štiri korake sta bila narazen, ulica je bila ozka. Armand je dvignil glavo in njegove oči: so se srečale s Percy jevimi —.
Imel je še toliko prisotnega duha, da ni zinil besedice, tudi ustavil se ni, niti z najmanjšo kretnjo se ni izdal. Zavedal se je, da so mu vohuni za petami —.
"Ubogi revež —!" je pomilovalno mrmral Percy. "Kaj vse so neki počenjali z njim —?"
Armand je izginil v bližnji hiši. Tam je bilo njegovo stanovanje.
Btekeney je videl, kako sta v tistem hipu vohuna prihitela drug k drugemu, stikala glave in si vsa razburjena nekaj dopovedovala. Po ulici je prišel tretji tak postopač, vsekakor vohun ki je spremljal Armanda. Seve se je koj pridružil prvima dvema.
Blakeney pa je na mah vedel, kaj se je godilo z Armandom poslednja dva dni.
Dali so mu svobodo, — vrgli so trnek, da bi naj ujeli večjo ribo —.
Na vsak korak so mu bili vohuni za petami, niti trenutek ni bil več sam. Pretkano so računali, da se mu bo približal njegov prijatelj in tedaj da bodo lopnili po "Dušici" —.
Vkljub bridko resnemu položaju bi se bil Blakeney najrajši na ves glas smejal.
Tak je bil.
Čim večja je bila nevarnost, tembolj je bil dobre volje. Borba ga je čakala, lov na življenje in smrt se je začel, duhovita iznajdljivost in drzni pogum se bodeta udarila s pretkanostjo in zavratnostjo.
Blakeney se boja ni bal, boj je bil zanj šele pravo življenje.
Šport —.
Obenem pa se mu je ubogi Armand v srce zasmilil.
Koliko je trpel —! In vse zato ker ni vedel, da je njegova izvoljenka že svobodna in na varnem —.
Na vsak način mu je moral kakorkoli naznaniti, da je rešena, da se mu zanjo ni treba več bati. Najprvo bo njo spravil iz Pariza, nato pa njega. In res zarotiti bi se morala usoda zoper "Dušico", če bi se mu ne posrečilo —.
Da pa Margareta ne bo žalovala nad smrtjo svojega edinega brata, na to pa se je gospod Percy Blakeney tisti večer sveto zaklel.
Tukaj pri Armandu trenutno ni mogel ničesar opraviti. Nevarno je bilo. Odšel ■ je na svoje prejšnje stanovanje.
Morebiti da mu je tam Armand pustil kako vest. Mogoče seve je bilo, da so vohuni stražili tudi tam. Pa tvegati je bilo treba. Njegovo stanovanje je bil edini kraj, kamor mu je mogel Armand sporočiti kako novico.
Seveda do trenutka ko sta se srečala ni mogel vedeti, da je njegov vodja že spet v Parizu. Pa lahko si je mislil, vsaj upal je lahko, da ga ne bo zapustil v nesreči in da se bo vrnil.
Razen tega je moral tudi sam prejko-slej stopiti v zvezo z njim in mu dati navodila.
(Dalje prih.)
RAZNE ZANIMIVOSTI
DRAGO VOJSKOVANJE
Angleške statistike so dognale in izračunale, da so voj ske na Kitajskem in na Španskem Angliji povzročile že celih 980,000 funtov šterlingov stroškov. Od tega denarja odpade 10,500 funtov, ki jih je Anglija morala plačati za od bor za nevmešavanje, 86,000 funtov je morala plačati za posebne konzularne in diplomatske naloge svoje dežele z ozirom na te vojske. Od tega zadnjega zneska pa je 12,000 funtov šlo v blagajno mednarodnega odbora za nevmešavanje. Da so angleške begunce odpeljali iz kitajskih bojnih bližin, je to Anglijo veljalo 15,000 funtov. Angleži pa, ki so jih morali odpeljati iz Španije, so veljali Anglijo 53.000 funtov šterlingov.
Če že toliko velja vojskovanje tamkaj, kjer še ni nobenih bojev, koliko dragocenega denarja požre pravo vojskovanje samo! Denarja, ki ga je treba šteti takoj, ne da bi pri tem računali tiste izgube, ki jih vojska naredi na človeškem zdravju, življenju in na kulturnih in umetniških vrednotah, ko za vojsko ostane toliko dragocenih zgradb razdejanih in umetnin uničenih. Tega menda sploh ni mogoče prešteti.
kor je iz tega razvidno, morejo električni valovi predreti silne gorske plasti. Inženir Frič bo svoje poskuse še nadaljeval.
-o-
PAR DNI V JEČI VEČ ALI MANJ...
McAlester, Okla. — Neki voznik truka je kršil prometne predpise in policist mu je bil takoj za petami. Hotel si je o j njem zabeležiti razne podatke, toda voznik na njegova vprašanja sploh ni odgovoril. To je policista ujezilo in zagrozil je vozniku: "Par dni v ječi ti bo že odprlo usta." Voznik se je tej grožnji na glas zasmejal in odvrnil: "Ravno zdaj služim svojih dvajset let." Bil' je to neki kaznjenec iz državne kaznilnice.
BREZŽIČNI BRZOJAV POD ZEMLJO
V slovaških kovinskih rudnikih že nekaj let poskušajo, kako daleč se pod zemljo širijo električni valovi, zlasti pa blizu rudninskih ležišč. Znani raziskovalec brnski inženir Frič je sedaj začel poskušati tudi v avstrijskem Erzbergu. V jami Soberhagen se mu je 50 metrov, pod zemljo dobro sprejemanje kar posrečilo. Ko je poskušal 140 m pod zemljo, je lahko poslušal oddajne postaje z Dunaja, Varšave in Prage. Zanimivo pa j$, da je sprejemanje bilo mnogo bolje tamkaj, kjer je bila zemlja vlažna. V vlažnih krajih je Prago, Budimpešto in Luksem-burg še enkrat bolje slišal. Ka-
DRSALKE IZ KAMENE DOBE
Kakor dokazujejo razne izkopanine, so drsalke ponekod poznali že v kameni dobi. V nekaterih stavbah na koleh, ki so jih izkopali, so našli med raznim orodjem tudi čudno o-rodje iz konjske kosti. To ču-t dno orodje je bilo tako na koncu prikrojeno in zapognjeno kakor kake drsalke. Spredaj in zadaj je bila narejena luknja, skozi katero je kameni človek to kost privezal na svojo obutev, nakar se je po tej kosti lahko drsal po ledu. To je bilo zanj važno, ker je njegova hiša stala takorekoč na vodi. Kadar je voda zmrznila, se je moral posluževati drsalk, če je hotel na suho. Kadar ni bilo ledu, si je pač pomagal s čolnom.
DR. JOHN J; SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 gj Uradne ure vsak dan od 9. ^
H zjutraj do 8:30 zvečer.


4*
4* *
t +
*
I
4»
H*
*
PO DELU IN TRUDU STE POTREBNI ZABAVE
4
ZAPOMNITE SI SLEDEČE ŠTIRI TOČKE:
1.	Podpisani vodim že več let dobro urejeno gostilno. — Točim vedno sveže pivo, vse vrste vina, žganja in likerje.
2.	Za poletno sezono imam krasen vrt zunaj, kjer se lahko odpočijete v hladni senci, ali pa
ob hladnih večerih.
3.	Na vrtu imam prostor za balincanje, kjer človek najde mnogo zabave ob prostem času. V moji gostilni dobite vedno domači lunč (prigrizek).
Se priporočam vsem!
Martin Ivanšek
(SLOVENSKA GOSTILNA)
Telefon Canal 9713
1759 West Cermak Rd., Chicago, Illinois
* + + * +
* * * * * + + + + + + * *
NEKAJ KRASNEGA
ZA MESEC MAJNIK
Lep altarček z Marijinim kipom z nezlomljive medenine, ki se ne ubije.
Krasni altarček, ki ga vidite tu na sliki je 9 in pol inčev visok. Vlit je iz medenine, ki se ne ubije, če pade iz rok. Krasno barvan z krasnimi barvami. Je pravi kras za vsako katoliško družino. S tem altarčkom gre skupaj krasen Marijin kip, ali pa če želite kip Srca Jezusovega, ali pa kip cvetke sv. Terezije. Tudi kipi so vliti iz nezlomljive medenine.
cena $2.00
V vašem domu je gotovo prostor za ta lepi altarček. Pišite še danes ponj in z naročilom pošljite potrebni znesek.
Ko naročate ne pozabite natančno omeniti, kak kip želite, Marijin, ali kak drugi.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Pisano polje
J. M. Trunk
* * * * * * * * * * * * * + +
Prerokovanja.
Fašizem, črna reakcija...in ne vem, kakšne označbe vse rabijo. Mussolini, Hitler, Franco, bogami, da jim uspeva, z "demokracijo" pa gre vse bolj žavtavo. Nisem za noben fašizem, pač pa za pravo in resnično demokracijo, niti najmanj pa nisem za "demokracijo", kakršna je v Rusiji ali v Madridu in še marsikje. De mokracij je skoroda toliko, kolikor je glav. Eno je skupno vsem tem "demokratom", kolikor so pač antifašisti. Vidijo uspehe fašizma, ne morejo jih tajiti, skrbe jih ti uspehi, ampak kakor na lajni ponavljajo prerokovanje, da končno bo padel in mora pasti vsak fašizem vsaka črna reakcija. Prav pride tak flajštrček, ko hudo boli. Malo vsaj prestra šeni čitatelji se oddahnejo. Jim od srca privoščim.
Tudi jaz sem mnenja, da bo prej ali slej fašizem izginil, ako se svet prej ne pogrezne. Nič pa ne dam na taka prerokovanja. Vsaj za-me je fašizem zapisan poginu, ker je zgrešeno naziranje o državi in človeških pravicah. Tako pa je vsaj za-me tudi pri vsaki "demokraciji", ki je kakor jajcu podobna komunizmu, in sloni na razredni mentaliteti.
Nič prerokovanj, izginila bo, ako ne izgine prej svet.
Dokler bo pa svet stal, poznam le eno prerokovanje, in to je da prav pri vseh homati-jah in viharjih in borbah, ki bodo na svetu, dokler bo svet stal, nikoli ne bo izginila katoliška cerkev, in naj tuintam tudi "leže v grob", ali jo položijo v grob. "Peklenska vrata je ne bodo premagala", to prerokovanje ni prišlo iz nobenih človeških in časniških ust, prišlo je od Boga, in le to prerokovanje velja, naj se potem zgodi, karkoli hoče na svetu, naj zmaguje fašizem ali "demokracija" ali pa prava demokracija.	. V*_'
OR, H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Tel. Canal S817 CHICAGO, ILL.
božji mlini
Nekdanji vrhovni sodnik sovjetske Čeke Tuškov, ki je dal u-moriti mnogo ruskih duhovnikov, je bil tudi sam aretiran ter zaradi "izdaje komunistične ideje" ustreljen. Tuškov je dalj časa načeloval "komisiji za cerkvene zadeve" ,pri Čeki in pozneje pri GPU. Bil je velik ljubljenec pred kratkim ustreljenega šefa GPU Jakode. Tuškov je svoj čas zaprl patriarha Tiho-na ter je kriv njegove smrti. Baje je Tuškov pozneje nameraval napraviti atentat na vodjo brezbožnikov Jaroslavske-ga, a ga je izdala njegova žena komunistka Makarova. Leta 1919 je Tuškov dal v Petro-gradu zaradi atentata na Lenina brez sodne obravnave i11 preiskave postreliti 200 ljudi, med njimi mnogo duhovnikov.
Sedaj pa je tudi on šel isto pot, ki so po njej na njegovo povelje hodili tisoči nedolžnih. -o-
Širite amer. slovenca"
Učbenik
Angleškega
jezika
Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR.
Zelo praktična knjiga. Žepne oblike.
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani.
CENA:
Trdovezan v platno-- $1.50
Broširan mehko - .........$1.25
Naročila s potrebnim zneskom je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois

Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena
in stane samo:	«p /L «U U
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road,
1 ŠMARNICE	|
i --- .	%
katere priporočamo slovenskim čč. gg. duhovni-	gf
kom, slovenskim družinam in posameznikom za	"0* mesec majnik:
■S3	&
^ 1. EV H ARI STIČNE ŠMARNICE, založene ob	ff
^	priliki evhar. kongresa v Ljubljani, zl. ob.....$1.50	\f
& 2. MARIJA V PREDPODOBAH IN VODO-
& BAH, Jože Vole .......................................... I-00	K
Š. 3. SVETA MARIJA ALAKOK, Blaž Dvoršak.. 1-0°	K
4. MARIJA IN SV. MAŠA, Val. Bernik.......... 1-0°	|f
jjj 5. LAV RET AN SKE ŠMARNICE, J. Jerše...... 1-0°	\f
^ G. LEPA SI, LEPA SI, ROŽA MARIJA, Veko-	g)
slav Skuhala ................................................ I-00	%
7.	MARIJA VRTNARICA NAŠEGA SRCA.... 1-0°	E
8.	NA SV. GORO, M. Brumat.......................... i-00	gf
"I 9. MARIJA VZROK KRŠČANSKEGA ŽIV-	f
LJENJA, Fr. Kruljc .................................... I-00	$
& 10. MARIJINA BOŽJA POTA V EVROPI, Jos.	gj
Lautižar .....................................................a- 1-50	£
^ 11. PO MARIJI K JEZUSU, J. M. Seigerschmid W	K
12.	POZDRAVLJENA KRALJICA, J. Jerše...... I-00	p*
13.	RIMSKE ŠMARNICE, Dr. Mich. Opeka...... 1-0°	gf
14.	ŠMARNICE ARŠKEGA ŽUPNIKA............ I-00	$
£ 15. ZNAMENJA NA NEBU, J. Jerše................ i-00	p
Naročila je poslati s potrebnim zneskom na:
j| Knjigarna Amerikanski Slovenec	^
■S3 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois