številka 29 četrtek, 3. avgusta 1995 130 tolarjev Matura za odliko Rezultati mature, ki je bila prvič v svoji zgodovini z zunanjimi ocenjevalci, so znani, obenem pa tudi rešeto za vpis na univerzo. Velenjski srednješolci so s svojim znanjem prekosili sami sebe in tudi slovensko povprečje. Od 185 dijakov jih je 158 uspešno maturiralo, kar predstavlja 85,4 odstotke, 22 jih ima popravne izpite, 5 pa jo bo moralo opravljati še enkrat. Ta bo potekala v začetku septembra, ko bo v šolske klopi sedla tudi nova generacija mladih. ■ Urška mue MLeue se se »a Vroče je, pa čeprav smo imeli rečo in nas je vročinski val bšel. Mesec july, kije sedaj že reteklost, je bil v zadnjih 140 etih najbolj vroč mesec v Sloveniji. Meteorološko je poleten le še mesec avgust (to je tudi zadnji počitniški mesec), zato ga za-jemite z veliko žlico - ohladitev pa ste se tako ali drugače zagotovo že "naučili" poiskati. foto: Leši Sončno bo in ne prevroče. V četrtek in petek so lahko krajevne nevihte. Ta naša žlahtna dekleta! Minuli teden bo gotovo z velikimi črkami zapisan v zgodovino veleqjskega in šaleškega športa. Tri športnice so se okitile z odličji, ki veliko pomenijo tudi za slovenski šport in njegovo mednarodno uveljavitev. Slavica Poznič je na svetovnem veteranskem prvenstvu v ZDA osvojila svojo prvo veteransko medaljo. Jolanda Steblovnik je na mladinskem evropskem prvenstvu osvojila bronasto medaljo na 1.500 metrov, uresničila svojo veliko željo in se na najlepši način poslovila od mladinske konkurence. Katarina Srebotnik pa je zablestela na evropskem prvenstvu deklic do 14 let v Genovi in napovedala svoj prodor v svetovni vrh. Več na športni strani. Na sliki: Zlato za evropski ekipni naslov, zlato in bron z evropskega posamičnega prvenstva ■ foto VOS Naviga '95 Včeraj (sreda) so v središču tornih čolnov Naviga '95. Po- mesta Velenje uradno otvorili tekalo bo v prostoru Rekreaci- letošnje Evropsko prvenstvo v jsko- turističnega centra radysko vodenih modelih mo- jezero vse do 8. avgusta. Uradni zaključek prvenstva bo v torek, ob 18. uri, na Titovem trgu. Več na 13 strani. ■ mkp, foto: Leši AKTUALNO V Žalcu odmevi na sprejet, a neveljaven proračun Oster protest Rdečega Križa Pred 14 dnevi sprejet občinski proračun, ki pa zaradi 7 nezakonitih amandmajev v njem ni veljaven in bo ga bodo žalski svetniki obravnavali še enkrat, je seveda sprožil val reakcij pri tistih, ki so jim "odškrnili" sredstva za delovanje in jih prerazporedili na druga področja. Prejšnji četrtek se je sestal Območni odbor Rdečega križa Žalec, saj so svetniki polovico njim predvidenih sredstev namenili Karitasu. Znašli so se v težki situaciji; ogroženo je njihovo nadaljne delo in glavna dejavnost, krvodajalstvo, ostali bi brez sredstev za materialne stroške, saj so z dvanajstinami že porabili znesek, ki so ga svetniki določili sedaj. Brez plače, ne cesti torej, pa bi ostala tudi strokovna delavka. Lani so iz sredstev proračuna prejeli 2,7 milijona tolarjev, letošnji plan pa so v skladu z zakonom zvišali za 15 % in v okviru teh sredstev zgodaj spomladi tudi zastavili letošnje akcije. Od predvi- denih 3,1 milijona tolarjev so svetniki že pri usklajevnaju proračuna 500 tisoč teh sredstev namenili Karitasu, pri potrjevanju proračuna pa so Rdečemu križu vzeli še milijon in 50 tisoč tolarjev, tako da bi Karitas in Rdeči križ dobila vsak po 1,750 milijona tolarjev. "Nič nimamo proti ostalim humanitarnim organizacijam, saj vsi delamo za isto stvar. Vendar so med našo organizacijo in njimi določene razlike, saj je naše delo veliko bolj široko in še zdaleč ne le socialno."nam je povedala Mihaela Jakop, predsednica OO RK Žalec, ki združuje kar 18 krajevnih odborov. Na seji so se člani odbora odločili, da bodo na svetnike Ljubno ob Savinji Prvi občinski praznik Na nedavni deveti redni seji so občinski svetniki na predlog županje Anke Rakun sprejeli sklep o prazniku občine Ljubno. To naj bi bil v petek pred prvo nedeljo v avgustu, torej pred vsakoletnim "Flosarskim balom", ki 1z- letos doživlja svojo 35. ved bo. Odlok o praznovanju bodo sprejemali na svečani seji, ki bo jutri, v petek, v prostorih ljubenskega kulturnega doma pa jo bodo pričeli ob 17. uri. ■ JP Breg pri Polzeli K '/,. V, V. W Tekmovanje oračev Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline in Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje, enota za kmetysko svetovanje Žalec, bosta jutri, v petek, na Hmezadovih površinah na Bregu pri Polzeli pripravila občinsko in obenem 22. regijsko tekmovanje oračev. Tekmovale bodo moške in ženske ekipe, orati pa bodo pričeli ob 9. uri. ■ -er STANOVALCI ZDOMA, TATOVI NA POHODU ... Na straneh črne kronikelahko vsakodnevno prebiramo članke z naslovno vsebino. Vroči, poletni dnevi so ravno pravšnji čas, da za nekaj dni odložimo delo, zapustimo dom in se prepustimo brezskrbnim dopustniškim užitkom. Žal pa nam te trenutke lahko pokvarijo nepridipravi z obiskom naših zapuščenih domov. Zato pravočasno poskrbite za hrambo vaših dragocenosti in jih zaupajte ŠEFOM LB SPLOŠNE BANKE VELENJE d.d. Sef lahko najamete v eni izmed treh osrednjih enot LB SB Velenje d.d. - ekspozituri Rudarski, ekspozituri Šoštanj in ekspozituri Mozirje. Vse dragocenosti, vrednostne predmete in dokumente lahko torej varno hranite v šefih ene izmed naštetih enot in sicer za krajši čas, ali pa za celo leto. Izbirate lahko med šefi različnih velikosti, cena mesečne ali letne najemnine pa je odvisna ravno od velikosti najetega šefa. Plačilo najemnine je v primerjavi s posledicami nezaželenega obiska neznatna naložba, zato čimprej poskrbite za varnost svojega premoženja. Vse podrobnejše informacije so vam na voljo v že omenjenih ekspoziturah Rudarska, Mozirje in Šoštanj. naslovili oster protest, saj je njihova osnovna dejavnost, ki ni le socialna, ogrožena. Sploh krvodajalstvo, kjer opažajo stalno upadanje, v občini pa je tudi še 100 beguncev. Vedeti je namreč treba, daje RK edino nacionalno društvo v državi, ustanovljeno na podlagi posebnega zakona o RK in Ženevskih konvencij, ki ima javna pooblastila s strani države za opravljanje določenih nalog, kijih ne more opravljati nobena druga humanitarna organizacija. Zato ni možno primerjati vloge in pomena drugih organizacij z Rdečim križem, na kar so bili žalski svetniki opozorjeni tudi s strani RK Slovenije. ■ bš JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Luče ob Savinji Svetniki brez počitnic V tem času je sej občinskih svetov bore malo in med redkimi izjemami je gotovo občina Lueče. Svetniki se bodo na redni seji zbrali danes, v četrtek. Potrjevali bodo nove cene komunalnih storitev, se pogovorili o nadaljnjem upravljanju znameniete Snežne jame na Raduhi in sprejemali odlok o organizaciji in delovnih področjih občinske uprave. Pomembno bo tudi poročilo o veliki škodi, ki jo je neurje povzročilo na gozdnih in drugih cestah. Sejo bodo pričeli ob 19.uri. ■/P Postaja matura rešeto za vpis na fakultete? Rezultati mature zadovoljili večino So stvari, ki ti jih lahko drugi vzamejo, in stvari, ki se jih ne da ukrasti. Mednje vsekakor sodi tudi znanje, ki so ga junija potrjevali slovenski srednješolci zaključnih letnikov na maturi. Z maturo so začeli 16. junga, za učitelje, saj jo je opravljalo in sicer s pisnimi deli obveznih maturitetnih predmetov, to so matematika, slovenski jezik in drugi tuj jezik, ki je pri večini dijakov angleški. Nato so se pričeli pisni deli dveh obveznih izbirnih predmetov, sledili pa so še ustni deli obveznih predmetov. Tako je potekala matura več kot deset dni, vendar se je zelo hitro spremenila v moro začetka poletja. A tudi temu je prišel konec in upadli ter neprespani obrazi četrtošolcev so se veselo nasmejali in odšli na zaslužene počitnice. Pa vendar so jih morali prekiniti, saj so prejšnji petek izvedeli za rezultate, ki so jih dosegli pri opravljanju mature. O njih in še o čem smo govorili z ravnateljem velenjske gimnazije, profesorjem Andrejem Kuzmanom, ki je povedal naslednje: "Matura je res bila naporna za dijake, vendar pa ne smemo pozabiti, da je bila prav tako naporna, ali pa mogoče še bolj, kar 133 dijakov. Matura je potekala od 16. junija in vse do konca meseca, vmes sta bila prosta le dva dneva, vendar smo morali istočasno sestaviti še komisije za ustne dele, obenem pa so se začeli še junijski roki popravnih izpitov dijakov nižjih letnikov. Vse to je predstavljalo kar veliko motnjo pri opravljanju in poteku mature. Tako je bilo od 133 dijakov uspešnih 117, kar je 88 odstotkov. Od ostalih 16 bodo morali trije maturo še enkrat opravljati septembra, 13 maturantov pa bo imelo popravni izpit, prav tako v septembru. Vendar je treba povedati in hkrati tudi poudariti, da imajo ti še dodatno možnost- zaključni izpit. Ta namreč obsega le štiri predmete in če se dijak odloči zanj, se mu priznajo vsi na maturi pozitivno ocenjeni predmeti. To lahko pomeni, da je dijak naredil zaključni izpit, če je imel na maturi le en popravni izpit in če ta ni bil iz matematike ali Javna dela kot priložnost za zaposlitev Ena od oblik aktivne politika zaposlovanja, ki jo izvajajo Zavodi za zaposlovanje sirom po Sloveniji so javna dela. V11 programov javnih del, ki potekajo v Velenju, je vključenih 49 udeležencev. Največ jih dela v programih pomoči ostarelim na domu, v zbirnem centru za begunce in pri sanaciji kulturnih spomenikov. Udeležba v javnih delih je priložnost za kasnejše redno delo, saj se mariskateri udeleženec, ki je sodeluje v njih, uspe redno zaposliti. Letos lahko izvajalci prijavljajo nove programe javnih del skozi vse leto, kar je novost. ■ mkp IIA »10 VELO M slovenskega jezika. Diploma zaključnega izpita sicer res prinaša nekoliko omejene možnosti vpisa na fakultete, Na gimnaziji je 117 dijakov, izmed 133-ih, maturo opravilo, 13 jih ima popravni izpit, trije pa so padli. Od 7 učencev SSŠ so maturirali trije, 2 imata popravni izpit, 2 pa sta padla. Na SERŠ-u je 38 dijakov opravilo maturo, 7 jih ima popravni izpit, padel pa ni nihče. Najbolj uspešen med njimi pa je bil računalniški tehnik Daniel Vladušič, ki je dosegel 27 točk. vendar še vseeno zadostne, da bodo verjetno dijaki razmislili tudi o tej možnosti. Omeniti je treba Mediho Tufekičič, kije maturo opravila najbolje od vseh, saj je dosegla kar 28 točk. Menim in upam, da bo uspešnost po opravljenem jesenskem roku dosegla 100 odstotkov ali pa se jim bo vsaj močno približala." Na velenjskem Centru srednjih šol je maturo opravilo 158 dijakov od 185. To znaša 85,4 odstotka in je nad republiškim povprečjem. Od preostalih 27 ima popravni izpit 22 maturantov, 5 dijakov pa bo moralo maturo opravljati še enkrat. Neuspešnim ostaja še septembrski rok, ostalim pa lepe, dolge in vroče počitnice, ki se bodo končale šele konec septembra; takrat pa bo v gimnazijskih klopeh že nova generacija veselih maturantov. ■ Urška P. "Ze videno"! Tako, zdaj ko so se tudi poslanci državnega zbora odpravili na počitnice, lahko res rečemo, da se je začela prava sezona oddiha. Doslej namreč tudi tisti, ki so že bili na počitnicah ali na dopustu, niso imeli pravega miru. Pretresale so jih namreč dogodivščine iz poslanskih klopi. Pa zaradi tega niso imeli ne mirnih dni ne spokojnih noči. Zdaj je bolje, čeprav so poslanci tik pred počitnicami poskrbeli, da nam v poletnih dneh ne bo dolg čas. Za glodanje so nam vrgli nova določila o njihovih privilegijih. Zagotavljajo, da če smo v Evropi, moramo tudi poslanske zadeve urediti po evropsko. Mislim, da imajo čisto prav. Le da se zadeve niso lotili s pravega konca. Najprej naj bi poskrbeli, da bi se tudi ljudje, ki jih zastopajo počutili "evrop- sko", potem tudi ne bi godrnjali, ko slišijo, kaj vse si želijo privoščiti. Sicer pa mnogi tega godrnjanja "ljudi" niti ne slišijo, saj so se že razkropili po deželi in okolici ter uživajo počitnice. Sami zagotavljajo, da zaslužene. Mnogi drugi temu mnenju ne pritrjujejo. Vsi pa si popolnega miru ne morejo privoščiti. Morajo se namreč še pojaviti na tem ali onem srečanju, odpreti to ali ono prireditev. To še posebno velja za tiste poslance, ki so tudi kje višje na kakšni strankarski lestvici. Volitve so namreč le navidezno daleč! Že zdaj se je treba prikazovati ljudstvu, jih vzpodbujati, hvaliti svoja stališča in kritizirati nasprotna. Politika pač ne pozna letnih časov. Izrabiti je treba vsako priložnost, ki se pokaže. Čeprav naj bi bile počitnice nekaj podobnega kot premor med nogometnem tekmovanju, ne vem, o, če je to res tudi čas prestopnih rokov. Ne vemo, če naj bi kakšni pomembni politiki menjali svoje "klube". Barvo gotovo bodo, saj se vsi ne bodo mogli izogniti soncu. Ne vem, če bo bodoči politični usmeritvi kaj pomagalo tudi to, da se vsi poslanci ne bodo mogli izogniti nekaterim slabim cestam. Za nekatere bo morda sploh presenečenje, da še imamo ponekod jamaste in skrivenčene ceste, ko pa je njim v metropoli vse tako ravno. Upam, da takega spoznanja ne bodo šteli le kot dopustniško avanturo in bodo ob vrnitvi v poslanske klopi na vse to takoj pozabili in ob kaki novi razpravi o cestah zagotavljali, da so pomembne le avtomobilike, vse drugo je pa tako in tako dobro. Razen kak odsek v njihovi občini Da se v metropoli merijo stvari z drugačnimi vatli, smo lahko zadnji čas spoznali ob razpravah o obnovi prostorov županstva in mestnega sveta našega glavnega mesta. Medtem ko v nekaterih občinah niti svojih prostorov še nimajo, tu tisto., kar imajo, imajo pa veliko, ni dovolj dobro. Nehote se mi vsiljuje primerjava s poslanci in njihovimi privilegiji. Stvari se spreminjajo, pa vendar kot da bi za nekatere veljala oznaka "že videno"! M (k) 3. avgusta 1995 AKTUALNO MS iAS 3 Termoelektrarna Šoštanj Proizvodnja elektrike vse manj ekološko obremenjujoča ,Se pred leti je težko kdo mjel obsežnim ekološkim programom, ki so nosili za sabo velike finančne obremenitve. Danes pa so že, oziroma postajajo, realnost. Šoštanjska termoelektrarna namreč vse od 20. marca letošnjega leta okolja ni obremenjevala toliko, ila bi bili potrebni zakonsko določeni ukrepi zmanjšanja proizvodnje. 0 uresničenih ekoloških naložbah, nadaljnjih načrtih in doseženi proizvodnji elektrike smo se pogovarjali z direktorjem Jaroslavom Vrtačnikom. B V zadnjem času so v ospredju, kadar govorimo o vašem podjetju, ekološka prizadevanja. Začnimo tokrat z doseženimi proizvodnimi rezultati. JAROSLAV VRTAČNIK: "V elektroenergetski bilanci je bilo predvideno, da naj bi proizvedli v obdobju do konca letošnjega julija 1,5 milijarde kilovatnih ur. V omrežje pa smo poslali 1,57 milijarde kilovatnih ur in tako presegli načrt a pet odstotkov. Velenjski premogovnik nam je dobavil 2,3 Direktor Termoelektrarne Šoštanj Jaroslav Vrtačnik milijarde ton premoga, kar je prav tako nekoliko več, kot smo načrtovali. Na deponiji pa imamo okoli sedemsto tisoč ton premoga, kar je v skladu z dogovori." ■ Mnoge ekološke naložbe ste uresničili v zadnjem obdobju. Jezera in reko Pako ste prenehali onesnaževati tako, da ste zgradili zaprti krogotok tehnoloških voda in izvedli primarne ukrepe za zmanjšanje dušikovih oksidov. Od junija dalje pa tudi že redno obratuje odžveplalna naprava četrtega bloka. Je ta upra- vičila pričakovanja? JAROSLAV VRTAČNIK: "Povsem. Vse od začetka njenega poskusnega obratovanja nismo prekomerno onesnaževali okolja. Ob tem pa je treba povedali, da trenutno obratujemo v idealnih ekoloških pogojih. Blok štiri, ki ima odžveplal-no napravo, obratuje s polno zmogljivostjo, prvi trije bloki z delno, peti blok pa je od začetka junija v remontu." B Gotovo podrobno spremljate emisije. Za koliko ste jih uspeli zmanjšati? JAROSLAV VRTAČNIK: "Na samem bloku štiri od 97 do 98 odstotkov, v celoti gledano pa za več kot štirideset odstotkov. Glede na to, da zdaj bolj obremenjujemo blok štiri, ki je ekološko že saniran in bomo tako delali tudi v prihodnje, bodo ta zmanjšanja še veliko večja. Računamo, da bomo dosegli le okoli deset tisoč ton emisij, kar je v primerjavi s tistimi devetdeset do sto tisoč tonami, ki smo jih spuščali v ozra- —r " wx ——- t ■ ^ ' • TJ x Letošnjo pomlad in poletje je obratovala termoelektrarna Šoštanj v idelanih ekoloških pogojih. Okolja ni prekomerno onesnaževala. čje še pred leti, zares malo." B Odžveplalna naprava četrtega bloka zdaj že redno obratuje? JAROSLAV VRTAČNIK: "Moram reči, da je celotna izgradnja potekala po predvidenem načrtu, s poskusnim obratovanjem smo začeli v začetku februarja letos, to je celo nekoliko prej, kot smo predvidevali. 3. junija pa se je že začelo redno obratovanje, napravo smo tudi prevzeli. Opraviti je potrebno le še prevzemne meritve, te bomo predvidoma naredili v mesecu septembru. Meritve morajo dokazati, da so izpolnjeni vsi garancijski parametri. Glede na dosedanje uspešno obratovanje pa ne dvomim, da ne bi bili." B Pred vami je še ena, še nekoliko večja ekološka naložba, to je podobna naprava na petem bloku. JAROSLAV VRTAČNIK: "Pripravljalna dela so v zaključni fazi. Zelena luč za izgradnjo je bil v republiški skupščini 2. junija sprejet zakon o poroštvu. Republiška komisija za oceno investicij je tudi že potrdila investicijski program, to pa je storila tudi že vlada preko ministrstva za gospodarske de- javnosti. Vlada mora zdaj v sodelovanju z nami imenovati še komisijo za razpis in izbiro najboljšega ponudnika za dobavo opreme." B Kdaj računate, da boste ta razpis objavili? JAROSLAV VRTAČNIK: "Kar kmalu po dopustih. Računamo, da bo celotni postopek potem tudi hitro stekel. Mi smo namreč že opravili predkvali-fikacijo ponudnikov. V postopku predpriprav smo tako preanal-izirali kar šest ponudnikov, ti bodo tudi posebej pozvani, da posredujejo svoje ponudbe. Za izdelavo ponudb bodo imeli po objavljenem razpisu tri mesece časa. Prispele ponudbe bo pregledala in finančno ovrednotila naša komisija in če bo šlo vse tako, kot predvidevamo, bi lahko marca ali najkasneje aprila prihodnje leto z izvajalcem že podpisali pismo o nameri. Z datumom tega podpisa pa začne teči tudi 32-mesečni dobavni rok. Torej lahko računamo, da bi se začelo poskusno obratovanje odžveplalne naprave tudi na največjem bloku šoštanjske termoelektrarne leta 1999. S tem pa bi bil obsežen ekološki program tudi v celoti uresničen." ■ Mira Zakošek Območna ^enota^ Republiškega^zavoda za^ zaposlovanje Velenje Aktivni in pasivni iskalci zaposlitve Podobno kot v Sloveniji se število brezposelnih znižuje tudi v Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje, ki ima z uradi za delo pokritih 6 upravnih enot, območja bivših občin Dravograd, Moziije, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje. Na celem območju je konec decembra iskalo delo več kot 6200 oseb, zdaj jih je med iskalci zaposlitve prijavljenih 300 manj. Podobno je tudi na Uradu za delo v Velenju, kjer so še decembra beležili več kot 2000 brezposelnih, zdaj jih za približno 100 manj. V Velenju ugotavljajo, da se v poprečju vsak mesec brezposelnost zniža za okoli 1,2 odstotka [ Poprečni čas brezposelnosti je vmaju znašal 22 mesecev, regijsko poprečje pa je preseženo v upravni enoti Moziije, Radlje ob Dravi, kjer traja celo 27 mesecev, in Velenju. Po stopnjah izobrazbe ima najdaljšo čakalno dobo skupina s I. stopnjo zahtevnosti, 27 mescev. Niso vsi prijavljeni dejansko brezposelni To potrjuje tudi vodja Urada za delo na Republiškem zavodu za zaposlovanje Območni enoti Velenje, Tanja Zapušek. Nekateri imajo pač interes za to, da se prijavijo v Uradu za delo: zaradi zdravstvenega varstva, zaradi lega, ker iščejo primemo, ne pa vsakršno delo, zaradi pomoči, ki jo prejemajo na Centru za socialno delo, med njimi so tudi starejši, ki jim še manjkajo leta za upokojitev ... Da bi prišli do prave slike brezposelnosti in iz nje potegnili tudi usmeritve za delo vnaprej, so se na Območni enoti Velenje odločili za "eksperimentalno akcijo", v kateri želijo s pomočjo vprašalnika, ki so ga naslovili na vse prijavljene iskalce zaposlitve, "odkriti", za kakšno vrsto brezposelnih gre. Razdelili jih bodo v dve skupini: aktivne, ki si res prizadevajo najti delo, in pasivne, ki imajo s statusom brezposelne osebe določen interes. Avtorji ideje in kreatoiji vprašalnika prihajajo iz tega zavoda. Zakaj ste prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje? Brezposelne sprašujejo po eni sami stvari: zakaj ste prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje? Odgovore tudi "sugerirajo". Iz njih se dajo razbrati skorajda vsi razlogi: zaradi denarnega nadomestila, denarne pomoči, iskanja izobrazbi primerne zaposlitve, pomoči pri izobraževanju, pomoči pri samozaposlitvi, ker želijo skupaj z zavodom čim hitreje najti kakršnokoli zaposlitev, ker si urejajo zdravstveno zavarovanje, ker čakajo na pogoje za upokojitev... Rezultati, kako je s tem, naj bi bili v grobem znani že konec septembra. "Ločiti je namreč treba iskalce zaposlitve in brezposelne osebe. Eno in drugo ni isto. Ko bomo vedeli, kdo sodi kam, bo lažje tudi načrtovanje ukrepov oziroma programov Ti? to zAforpvp 7/! VmMf fmfT^A OVl/KM it 2 M/fM Mm-) srn//(, K4VT 2f M, f/M ' zaposlovanja, s tem pa bo možno tudi kakovostnejše posredovanje dela," meni Tanja Zapušek. Dolžnosti brezposelnih in dolžnosti delodajalcev Prijavljeni uživalci socialno-varstvenih pravic (prejemniki denarnega nadomestila ali denarne pomoči) so se dolžni redno oglašati na Zavodu za zaposlovanje na dan naroka. Za datum se dogovorijo skupaj s svetovalcem zaposlitve. Če se brezposelna oseba dvakrat zapored ne javi na "zmenek", jim Zavod lahko ukine pravice, ki so jim kot brezposelnim osebam pripadale. Kako poteka zaposlovanje in iskanje dela? Vsi delodajalci so dolžni Zavodu za zaposlovanje na posebnih obrazcih prijaviti vse potrebe po delavcih, razen tiste, za katere je delodajalec objavil razpis v sredstvih javnega obveščanja in v primerih, ki jih zakon o Jfzzt--' delovnih razmeijih posebej opredeljuje kot neobvezna, če gre, denimo, za dela, ki trajajo največ 60 dni, če gre za začasno nadomestitev delavca... Potem se začne "posredovalni postopek". Svetovalka zaposlitve med prijavljenimi iskalci dela izbere tiste, ki ustrezajo zahtevanim pogojem in jim pošlje napotnice kdaj, kam in komu naj se oglasijo. Istočasno delodajalca seznanijo s tem, kdo je bil o prostem delu obveščen. Delodajalec pa zavod obvesti, kdo je na pogovor prišel, tako da dobijo tudi povratno informacijo. Sankcije? "Če se iskalec zaposlitve dvakrat zapored ne javi za ustrezno delovno mesto, se črta iz evidence brezposelnih in se 6 mescev ne more prijaviti" Sezonsko delo: od 150 bi jih delalo 5! Da brezposelne osebe res niso isto kot iskalci zaposlitve, dokazuje naslednji primer. Zgornje-savinjska kmetijska zadruga Merkator Moziije potrebuje 80 sezonskih delavcev za obiranje hmelja. Iz Urada za delo v Velenju so na pogovor povabili 60 brezposelnih oseb in iz Urada za delo v Moziiju 80. Rezultat? "Iz Velenja so prišli na pogovor trije, iz Mozirja petindvajset, od teh je res pripravljenih sprejeti delo le pet," pravi Alenka Šavc, vodja Urada za delo v Moziiju. Iz kakšnih razlogov odklanjajo sezonska dela? "Tisti, ki so na pogovor prišli, so omenjali kot oviro prevoz, predvsem pa premajhen zaslužek, saj lahko z delom na črno zaslužijo bistveno več," pravi Šavčeva. Zaslužek je res slaba točka: na uro bo sezonski delavec prejel od 160 do 180 tolaijev, delovni čas pa ima od 13. do 1. ure zjutraj in obratno. ■ Milena Krstič - Planine Zveza jiotrošnikjov Slovenije Pisarna tudi v Velenju Na sestanku pri predsednici Zveze potrošnikov Slovenije v Ljubljani so se dogovorili, da bodo tudi v Velenju poskrbeli za potrošniško svetovalno pisarno, ki bo delovala za šaleško-savinjsko področje. Člani iniciativnega odbora iz Šaleške doline so se dogovorili za skupno akcijo z Ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj, v Velenju morajo poskrbeti le za primerne prostore in v tem primeru bi pisarna v Velenju pričela z delom že jeseni. ■ Janez Pelko i i i i m i ' ! mm i i jn % f mm 4 MS €AS AKTUALNO 3. avgusta 1995 Pojgovor^c v.^d.^direktorjem Zobozdravstva^Velenje^dr. Milosem Lezaičem Bo piškavih zob iz leta v leto več? V javnem zavodu Zobozdravstvo Velenje, ki pokriva občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, je zaposlenih 90 ljudi. Organizacijsko so povezani v več enot - odraslo in mladinsko zobozdravstvo, specialistične dejavnosti in zoboteh-nični laboratorij, kar jim omogoča racionalno delo. Pričakujejo pa, da bo najbrž do kakšnih zapletov prišlo zdaj, ko morajo pacienti tudi v zobozdravstvu vpisati svojega osebnega zobozdravnika In, ko je vsaj za zdaj videti, da zobozdravniki v mladinski enoti ne bodo mogli popravljati zobovja odraslim. Prizadevajo si, v sodelovanju z zobozdravstveno zbornico, da bi tudi "mladinski" zobozdravnik lahko imeli vsaj del pacientov iz starejše generacije. O tem in o drugih zadevah, s katerimi se ukvarjajo v javnem zavodu Zobozdravstvo Velenje, Strtih src so zapuščali razrušene domove svojih prednikov in grobove tistih, ki so jih imeli radi, v želji po preživetju. Niso vedeli, kaj bo z njimi in kam gredo. Vedeli so le, da morajo oditi že zaradi otrok, ki so videli preveč gorja, da bi lahko njihovi svetovi ostali brezmadežno čisti. Sprva so bili v svoji zapušče-nosti res sami, nato pa je začelo prihajati vse več ljudi od vsepovsod, ki so jim želeli pomagati. Tako je pred nedavnim prispela iz univerze v Oxfordu skupina študentov, ki so potovali po begunskih centrih v Sloveniji. Med njimi sta bila tudi Malezij-ka Renu Kukanesen, ki je študirala angleško literaturo in pravo v Oxfordu, in američan John Randazzo, ki je zaključil študij filozofije in političnih ved. V želji po pomoči beguncem sta ostala v Velenju, medtem ko so dru- Poslovne informacije 1. Obveščamo vas, da bo 42. GOSTINSKO TURISTIČNI ZBOR 24. in 25. oktobra v Radencih. V tem okviru bo 20 različnih tekmovanj in razstav. 2. Obveščamo vas, da Forf-aiters in komercialne banke nudijo finančna sredstva za julij in avgust 95 v višini 35.000.000 DEM za financiranje italijanskega izvoza v Slovenijo, ne da bi bile potrebne garancije SACE, ampak s prispevkom za obresti.(za operacije, daljše kot 18 mesecev). 3. Srečanje madžarskih in slovenskih poslovnežev bo 31. avgusta v okviru Mednarodnega sejma v Gornji Radgoni. 4. Poslovno srečanje z avstrijskimi podjetji bo 3. oktobra v okviru graškega jesenskega sejma. Vse informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, trg mladosti 2. (zgradba Zavoda za urbanizem). Telefon: 063/856-620, fax: 855-645. Dr. Miloš Ležalč smo se pogovarjali z v.d. direktorjem zavoda dr. Milošem Ležaičem. * 1. aprila ste tudi v zobozdravstvu uvedli institut izbire osebnega zobozdravnika. Kako zadeva teče v praksi? Dr. Miloš Ležaič: "Na začetku je nekaj težav, tudi zato, ker ostajajo nekatere zadeve nedorečene. V mislim imam predvsem področje mladinskega i odpotovali nazaj domov, elita namreč ustanoviti šolo tujih jezikov, kjer bi poučevala angleški, francoski, španski in nemški jezik. Vendar pa šola ne bi bila namenjena le beguncem, ampak tudi slovenskim najstnikom in mladim, ki bi radi izboljšali znanje tujih jezikov. Kljub temu, da oba govorita tekoče angleško, sta ugotovila, Do obiranja hmelja nas ločijo le še slabi trije tedni in v tem času hmeljarski strokovnjaki že dokaj zanesljivo napovedujejo kakšen bo pridelek, čeprav star hmeljarski pregovor pravi, da avgust hmelj da ali ga vzame, pač glede na vremenske razmere. Letos so bile te dokaj dobre, le v zadnjem času je nasade na nekaterih zemljiščih začela pestiti suša, zato so jih zobozdravstva. Ni še jasno, ali bodo mladinski zobozdravniki lahko vpisali tudi določeno število odraslih pacientov. Vsak pacient pa ima pravico izbrati svojega osebnega zobozdravnika in pri tem, vsaj za enkrat, ni težav." * Mora pa vsak pacient ponovno potrditi svojo odločitev? Tudi v primeru, da k "svojemu" zobozdravniku hodi že leta in leta? Dr. Miloš Ležaič: "Ja, to je nujno. Obstoja obrazec, ki ga mora pacient podpisati. Pojavlja pa se še dodatna težava z vsemi tistimi pacienti, ki so vpisani v knjigo in čakajo, da pridejo na vrsto za obravnavo pri zobozdravnikih. Zdaj bi se praktično morali ponovno oglasiti in si izbrati zobozdravnika z imenom in priimkom, če tega niso izrekli že ob vpisu v knjigo. Pa tudi, če so, bodo morali še prej podpisati že omenjeni obrazec o izbiri osebnega zobozdravnika. Razmišljamo, da bomo v septembru, po dopus- da nista profesionalna učitelja in bi zato potrebovala pomoč prostovoljcev. Na takšen način bi lahko zgradili skupnost beguncev in Slovencev, znotraj katere bi se družili in si pomagali. Za ustanovitev takšne šole pa potrebujeta denar, čeprav menita, da šola ne bo zahtevala ogromna sredstva. Zaradi tega je John v nedeljo odpotoval vPariz, začeli umetno namakati. V Savinjski dolini je okrog 1800 ha zemljišč, od tega je 1060 ha v družbeni lasti, drugo pa je last zasebnih kmetovalcev. Hmeljišča, ki so v družbeni lasti oskrbuje in obdeluje Hmezad Kmetijstvo Žalec, direktor Edi Omladič pa je o letošnji letini povedal tole: "Savinjski golding letos dobro kaže, medtem ko bi morala tudi tih, vse te pisno zaprosili, da pridejo in se odločijo, h kateremu zobozdravniku želijo." * Kakšna pa je pri vas običajna čakalna doba? Kako dolgo je treba čakati, da prideš na vrsto? Dr. Miloš Ležaič: "Od 7 mesecev pa do 1 leta. To obdobje se je izrazito podaljšalo takrat, ko smo ukinili participacijo, kar je sprožilo povečane zahteve po zobozdravstvenem varstvu." * Hude bolečine imajo prednost. Odpravite jih v urgent-ni ambulanti? Je zavarovancem ta pomoč zagotovljena 24 ur na dan in tudi ob sobotah in nedeljah? Dr. Miloš Ležaič: "V vsaki izmeni je vsak delovni dan določen zobozdravnik zadolžen za obravnavo nujnih primerov, enako velja za soboto dopoldne. V pravilih, ki so izšla letos, Velenje ni bilo določeno kot območje, kjer se izvaja dežurna zobozdravstvena služba. To je upravičeno razburilo prebivalce, ki so bili teh uslug vaj- kjer bo pričel z zbiranjem sredstev. Sodeluje namreč z EKO in GREEN skladom, ki ima sedež v New Yorku, kamor bo nato odpotoval. Tam bo skušal zagotoviti dovolj velika sredstva, ki bodo zagotovila delovanje šole tudi po njunem odhodu. Ranu bo medtem nadaljevala s poučevanjem angleškega jezika v obeh begunskih centrih. Pravi, da je že spoznala nekaj ljudi, ki so zainteresirani za delo z njima, vendar bi še vedno želela, da bi jih bilo več. Zaradi tega bo organizirala sestanek v petek ob 21. uri v Valmontu, na katerega ste vljudno vabljeni vsi, ki bi jima želeli pomagati, delati z njima in obenem izboljšati znanje tujih jezikov. Lepo je vedeti, da v nesreči in temi nisi ostal sam ter da obstaja še nekdo drug, ki ti ponuja roko v pomoč. Renu in John jo ponujata prav zdaj. Ponudite jo še vi, saj nikoli ne morete vedeti, kdaj jo boste potrebni sami. ■ Urška P. aurora dati poprečen pridelek, saj ima zelo gost nastavek. Zelo dobro letos kažejo nasadi C kultivaijev. Suša letos ni bila tako huda, zalivamo lahko na okrog 900 ha hmeljišč, kar je zelo ugodno, prenehamo pa zalivati, če pade najmanj 25 milimetrov dežja Letošnje odkupne cene so svetovne, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti, ko smo prodajali v jugoslovanskem trgu bistveno manj, tado da pridelava ni več rentabilna. Vzrok temu sta monetarna in izvozna politika v Sloveniji. Če na tem področju država ne bo kaj ukrenila bo to pogubno tako za hmeljaije kot tudi za ostale izvoznike. Za obiranje hmelja bomo rabili 700 sezonskih delavcev, ki jih bomo zaposlili pogodbeno. Dajatve so nam sicer znižali za 30 odstotkov, vendar jih 36 odstotkov še vedno ostane." M-er eni, zato se je občina odločila, da sama financira to dejavnost. Zahvaljujoč temu imamo v Velenju dežurno zobozdravstveno službo tudi ob nedeljah in praznikih dopoldne." * Kaj pa preventivno delo? Velenjsko zobozdravstvo je bilo vzor na tem področju tudi v Sloveniji. Kdo bo skrbel za preventivo zdaj, ko tudi v zobozdravstvo s hitrimi koraki prihaja zasebna praksa. To sprašujem zato, ker se mi zdi, da bodo zobozdravniki, vsaj zasebniki, zainteresirani za čim več piškavih zob, ker bo z njimi več dela in tudi zaslužka ? Dr. Miloš Ležaič: "Ne vem, kako bo to izgledalo v praksi. Po izkušnjah, ki jih imamo pri organiziranju preventivne dejavnosti in mladinskega zobozdravstva pa menim, da imata kapital in zasebništvo drugačen motiv. Ta je v dobičku. Na tem področju pa zgolj dobiček ni dober motiv." * Denarja imate dovolj? MMfiagMMiaiMž^—a Dr. Miloš Ležaič: "Toliko, da preživimo. Preživimo pa vsako leto tudi z določeno izgubo. Tisto, kar dobimo od zavarovalnice, ne zadošča niti za pokritje materialnih stroškov." * Kako je z normativi? Koliko pacientov pride na enega zobozdravnika v Zobozdravstvu Velenje? Dr. Miloš Ležaič: "Če gledamo s stališča, koliko oseb gre fizično skozi ambulanto zobozdravnika v enem letu, potem je v Sloveniji poprečje 600, največ 700 pacientov. Pa mislim, da te številke ne dosegajo nikjer. Če pa to prevedemo v izbiro osebnega zobozdravnika, ki naj bi vpisal največ 3600 pacientov, lahko sami ugotovite, koliko časa je treba, da se ta krog zavrti, da bi pacient prišel na vrsto. Bojim se, da bomo spet mi grešni kozli, ker bodo pacienti morali res dolgo čakati, da bodo prišli na vrsto". ■ Milena Krstlč - Planine Hmelj - poprečna^letina Umetno namakanje rešuje pridelek Skladno z določili kolektivne pogodbe za javne gospodarske službe na področju komunalnih dejavnosti in Statuta Podjetja za urejanje prostora ter letnega plana objavljamo naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJA FINANČNE SLUŽBE (1 delavec) 2. TEHNOLOG PRIPRAVE DELA (1 delavec) 3. VODJA STROJNIH INSTALACIJ (1 delavec) Kandidati morajo poleg z zakonom določenih izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod zap. št. 1: - višja ali srednja šola ekonomske smeri - tri leta delovnih izkušenj na vodstvenih delih s področja financ - znanje uporabe računalnika - vozniški izpit B kategorije - poskusno delo traja 6 mesecev oziroma 3 mesece Pod zap. št. 2: - višja ali srednja šola gradbene smeri - opravljen strokovni izpit - tri leta delovnih izkušenj v pripravi dela, kooperacijah - znanje uporabe računalnika - vozniški izpit B kategorije - poskusno delo traja 6 mesecev oz. 3 mesece Pod zap. št. 3: - višja ali srednja šola strojne smeri - opravljen strokovni izpit - tri leta delovnih izkušenj pri samostojnem strokovnem vodenju del na področju strojnih instalacij - vozniški izpit B kategorije - znanje uporabe računalnika - poskusno delo traja 6 mesecev oz. 3 mesece Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: PODJETJE ZA UREJANJE PROSTORA "PUP" p. o. VELENJE Koroška 37 b 63320 VELENJE 0 izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem postopku izbire. b\JMQPEC OPEL Pooblaščeni servis tel.: 855-975 zaposli trgovca • pripravnika Kandidati naj pošljejo pisne prijave na naslov AVTOHIŠA JAKOPEC, Kosovelova 16 Velenje ali se oglasijo osebno. Informacije po telefonu 063/855-975. CLASIC, EXTRA, BASE - SKANDINAVSKA ZAŠČITA LESA JE PREMAZ, IZDELAN NA OSNOVI ORGANSKIH TOPIL, PIGMENTOV IN VEZIV, KI JE VODOODPOREN, NAMENJEN ZA DEKORATIVNO ZAŠČITO LESA-CLASIC IN ZAŠČITO OKEN IN VRAT - EXTRA. MEHKI, NETRPEŽEN LES NAJPREJ PREMAŽEMO S SAD0UN BASE, KI JE LES SUH, GA PREMAŽEMO DVAKRAT S SADOLIN CLASIC OZ. EXTRA. SADOLIN OMOGOČA, DA STAVBNO POHIŠTVO DIHA, HKRATI PA GA ŠČITI PRED VLAŽNOSTJO TER MU OHRANJA NARAVNI VIDEZ. Z NJIM PA SE LAHKO 0SKRBITE V ZADRUGI MOZIRJE PO IZJEMNO NIZKIH CENAH. KPC LJUBIJA MOZIRJE TEL 831 ■ 041 Svetu ni vseeno •••••••••••••• Begunski center Velenje - Šola tujih jezikov 107,8 MHz tp — mmm IS 5 RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK 'očitniško delo V našem programu pa je nekaj novosti, nekaj novih glasov. Poleti, ko se tisti stalni komaj vsi zvrstijo na dopustih, si pomagamo s svežimi močmi. Urška Praunseis je ena takšnih, ki počitnice preživlja med nami. Pa še nadvse pridna je. Prispevke za radio dela tako hitro in tako temeljito, da ji tehniki komaj strežejo (beri: montirajo). Prava osvežitev, ni kaj! Čeprav ni na počitniškem delu, pa nam veliko pomaga tudi radijski dopisnik Silvo Jaš, ki nas podrobno seznanja z dogajanji v milinjskem kotu. Kakšno reče v eter, kakšno pa kar zapiše za Naš čas. Ves spočit se je s počitnic vrnil Marjan Slapnik in prva stvar, ki jo je ugotovil, ko je na novo začel, je bila na las podobna vsem prihajajočim: "Vse bi še šlo, samo kaj, ko luštno prehitro mine." Je že tako. V uredništvu Našega časa pa imamo novega šefa. Staneta Vovka, ki se mu v teh dneh iztekajo letošnji dopustniški dnevi, je zamenjal Janez Plesnik. Podobno kot redni urednik tudi začasni odlično obvlada stavek: "Krasno si napisal, samo kam naj dam? Če boš za pol skrajšal, bo še vedno predolgo, a naj ti bo." ■ mkp m Urška - naša počitniška moč. >v> cd 1 MAX club vabi Vsak petek m s ČETRTEK ROČK VEČER ZUR DO JUTRA Kaj počnejo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo... TAKE THAT Pred kratkim je Robbie Willson, le 14 dni pred začetkom svetovne turneje, zapustil najpopularnejšo britansko pop zasedbo TAKE THAT. Willson se je omenjeni skupini pridružil leta 1990 in bil, poleg Garya Barlovva, s svojim ekstaravagantnim oblačenjem in obnašanjem najzaslužnejši za uspeh tega teen pop kvinteta. Zaradi njegovega odhoda je precej najstnikov že vrnilo vstopnice, ki so jih kupili za prihajajočo turnejo, na kateri bodo Take That nastopili kot kvartet. Robbie se seveda ne misli posloviti od show-bussinesa; še pred koncem letošnjega leta bo izdal svoj prvi solo album, konec poletja pa bo mogoče kupiti tudi njegov prvi single, ki ga bo posnel skupaj z Luise, ex-pevko skupine Eternal. PUBLIC ENEMY Ameriški verbalni teroristi, rapeiji PUBLIC ENEMY, so prejšnji teden v Londonu odigrali svoj zadnji koncert. Po osmih letih skupnega dela se ta skupina namreč razhaja, čeprav se njihova založba Def Jam, ki letos praznuje deseto obletnico delovanja, na vso moč trudi, da bi Chuck D, Flavor Flav, Terminator X in njihovi spremljevalci posneli še vsaj eno studijsko ploščo. SINEAD 0'C0NN0R Zaradi vročinskega vala, ki je zajel južni del ZDA, je irska pevka SINEAD 0'C0-NNOR preložila začetek svoje ameriške turneje, odpovedala pa je tudi sodelovanje na največjem potujočem rok festivalu Lollapalooza. Sinead je v tretjem mesecu nosečnosti in pričakuje svojega drugega otroka. U2 Irski rokerji U2 skupaj s pro-ducentom Brianom Enom v Londonu pripravljajo material za kar dva LP-ja. Prvi, ki naj bi pod naslovom "Music For Films" izšel že novembra, bo po besedah Bona in Adama Claytona zapolnjen z underground sound-tracki, kijih bo bend nato ponudil filmskih režiseijem. Izid drugega albuma, ki bo narejen bolj v klasično rokerskem stilu, še ni znan, znano pa je že, da irskih superzvezdnikov še najmanj leto dni ne bo mogoče slišati v živo - skoraj tri leta trajajoča turneja "Zoo TV" in neprestano snemanje sta fante precej izčrpala. METALLICA S pripravo materiala za novi album pa te dni zaključuje tudi METALLICA, ki jo bo konec avgusta moč, po dolgem času, spet videti na evropskih odrih. Najprej seveda na mega-metal žuru Monsters Of Ročk, kjer bodo ena izmed glavnih atrakcij tudi vedno popularnejši WHITE ZOMBIE, ki trenutno rovarijo po svetovnih lestvicah z albumom "Astro Creeps: 2000 Songs Of...". BLUR, OASIS BLUR, ena izmed najpopularnejših mlajših britanskih zasedb, bo po štirih Top 10 sin-glih z lanske velike plošče "Parklife" prihodnji teden objavila prvi single z njihovega novega LP-ja "The Great Escape", ki naj bi se na trgovinski policah znašel konec septembra. To bo že četrti album tega britanskega kvinteta, z njim pa se nameravajo fantje lotiti tudi ameriškega tržišča. Novo ploščo pripravlja tudi skupina OASIS, največji konkurent prej omenjenih BLUR. LP "Morning Glory" bo luč sveta ugledal oktobra, še pred tem pa nameravajo Oasis izdati najmanj dve single plošči - prva, z naslovom "Roll With You", bo izšla že prihodnji teden. THE CLASH Kar 7 in pol milijona dolarjev so ameriški managerji ponudili legendarnim pankerjem THE CLASH, če bi se ti ponovno združili in naslednje leto, ko bo minilo 20 let od njihove ustanovitve, krenili na veliko ameriško turnejo, ki bi vključevala tudi nastope na potujočem festivalu Lollapalooza. The Clash so razpadli leta 1983, od takrat pa sta le pevec Joe Strummer in kitarist Mick Jones zabeležila nekaj uspehov, zato je možnost, da se, zdaj že kar priletni fantje, spet zberejo, precejšnja. MTV AVVARDS '95 Letošnja podelitev MTV Avvards se bo zgodila 7. septembra v New Yorku, svoj nastop na tem televizijskem spektaklu pa so že potrdili R.E.M., Michael Jackson, Red Hot Chili Peppers in Hootie And The Blowfish. Znani so že tudi nominiranci; Michael Jackson in njegova sestra Janet sta s skladbo "Scre-am" in videclipom zanjo, nomin-irana kar v 11 kategorijah, pevski trio TLC si je nabral 10 nominacij, pankerji Green Day pa devet. NICK CAVE Avstralski kralj dark-roka NICK CAVE je za soundtrack filmske uspešnice Batman For-ever prispeval skladbo "There Is A Light". Omenjena pesem pa je po mnenju Nicka Cava, kljub vsej svoji temačnosti, še premalo "krvava" in zato zagotovo ne bo uvrščena na njegov najnovejši album "Murder", zapolnjen le s skladbami, ki govorijo o morilcih in njihovih žrtvah. PODALPSKE ZGODBE ■■■■■■■ NOVI ROČK '95 V ožji krog skupin, ki bodo nastopile na letošnjem Novem rocku, se je po mnenju žirije, ki sta jo imenovala organizatorja, Radio Študent in ŠKUC, uvrstilo šest skupin; A je to!, Dicky B Hardy, Interceptor, Ksenija JUS, Psycho Path in Skytower. Kot domači gostje bodo nastopili velenjski RES NULLIUS, kot tuji pa ameriški pankerji RANCID. Tik pred tem, ko so najboljši slovenski trash-metalci INTERCEPTOR izvedeli, da so sprejeti na letošnji Novi ročk, je skupino zapustil basist Mirko Kauzar. Grega, Marc, Toni in Primož zato mrzlično iščejo novega basista - vsi tisti de-belostrunci, ki mislite, da boste prestali težko metalno preizkušnjo, pokličite 715-375. HELID0N0VE NOVOSTI Založbi Helidon je tik pred poletnim diskografsidm mrtvilom uspelo na slovenske trgovinske police spraviti še nekaj novosti. Gre v glavnem za kasete nekaterih legend slovenske rok glasbe; "Noč" -Buldožer, "Dolina kraljic" -Peter Lovšin in Vitezi obložene mize, "Lenoba" - Don Ment-ony Banda in "Kameleoni" -Kameleoni. CD-različice omenjenih kaset bodo izšle šele prihodnji mesec. KONCERTNI START Letošnjo koncertno sezono bo otvoril legendarni alter rok bend THE SWANS v ljubljanskih Križankah, v soboto, 2. septembra. Koncert seveda organizira edini resni slovenski rok promotor Igor Vidmar v okviru ŠKUC-ROPOT-a, gost newyorških SWANS pa bo britanska skupina CORNER-SHOP. 5. OKARINA ETNO FESTIVAL V dnevih med 8. in 14. avgustom bo v sedmih slovenskih krajih (Bled, Bovec, Črna na Koroškem, Dravograd, Murska Sobota in Slovenj Gradec) potekal 5. OKARINA ETNO FESTIVAL. Festival bo potekal v treh tematskih sklopih, "Sončna Iberija", "Prostrana Panonija" in "Skandinavske bele noči", osem etno skupin iz Španije, Portugalske, Madžarske, Finske in Švedske pa bo na 15-ih koncertnih, večerih opravilo kar trideset nastopov. ■ Bojana Špegel Stvar brez lastnika iz crknjenega mesta Res Nullius - po izzidu drugega LP-ja na Novem rocku Velenjska glasbena scena je trenutno ena izmed najmočnješih v Sloveniji. Poleg pop metalcev Šank ročk in njihove mehkejše različice Chateau, vedno boljših cyber grunger-jev Dig in nepregledne množice podalpskih ansamblov se po velenjskih zakloniščih, garažah in kleteh, trudi še vsaj pol ducata bendov, ki se z manjšim ali večjim znanjem in precejšnjo mero zavzetosti lotevajo ročk & rolla in njegovih neštetih inačic. Iz zatohlega podzemlja seje zaenkrat na svetlo uspelo prebiti le v slovenskem in sosednjem hrvaškem prostoru že dobro uveljavljenim Res Nulliusom. Po prvencu, v samozaložbi izdani kompaktni plošči "No One Can Like The Drummer Man", je velenjska petorka letos maja pri hrvaški založbi Croatia records objavila svoj drugi LP "Dead Tovvn Dog". Pevec Zoran Benčič, bobnar Davorin Štorgelj, kitarist Boštjan Senegačnik, basist David Zagajšek in menedžer Tomi Matič z omenjeno ploščo nadgrajujejo tudi pri kritikih dobro sprejet prvenec, odlikuje pa jih še vedno neposrednost, sporočilnost in lojalnost koreninam umazanega roka, ki so ga konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih ustoličili Iggy Pop in The Stooges. Na plošči "Dead Tovvn Dog" je deset skladb; osem novih, komada "Paraliza" in "Be Bop" pa smo lahko slišali že na prvi plošči. Tokrat se pojavljata v novi, bolj udarni verziji, z besedili v angleščini. Za snemanje plošče so porabili manj kot sedemdeset ur, energijo, ki jo Res Nullius izžareva na koncertih, pa je na magnetofonski trak vnovič poskušal ujeti najboljši slovenski producent Janez Križaj. V veliki meri mu je uspelo, čeprav si menedžer skupine Tomi Matič želi, da bi naslednjo ploščo snemali bolj počasi, saj se le s primemo časovno distanco med snemanjem in končnim miksom da narediti dober izdelek. Ker danes sama glasba (pa če je še tako dobra) brez vi-dospota, ki pomaga pri uveljavitvi skupine v širši javnosti, ne zaleže več, so se lotili tudi tega. S količino denarja, zadostno za avtomobil srednjega razreda, preizkušenim režiserjem, dobro izbranimi in hitro menjajočimi scenami so naredili enega izmed najboljših slovenskih spotov. V filmske slike ujeta skladba "Straight To The Hell" je bila celo nekaj tednov prva na lestvici Video tri top v oddaji Roka ročka, album se menda tudi precej dobro prodaja, le njihovih koncertov na tej strani Kolpe se ne udeležuje ravno veliko ljubiteljev prvinskega in ostrega ročk & rolla. Je teh res tako malo ali pa so vzroki kje drugje? To se bo pokazalo šele ob izidu tretje plošče Res Nul-liusov, ki bodo imeli na letošnjem Novem rocku, kjer bodo nastopili kot domači gostje, zagotovo veliko fanov. ■ bš \\ LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 30. julija, ste glasovali takole: 1. PRIMORSKI: "Piemontecina bella"...............11 glasov 2. GAJ: "Stari flosar"............................................8 glasov 3. GORENJSKI MUZIKANTJE: "Jodlarska polka"..................................................7 glasov 4. VRTNICA: "Moj direktor"...............................3 glasovi 5. HIK: "Gremo v planine"...................................1 glas Predlogi za nedeljo, 6. avgusta: 1. BRATJE IZ OPLOTNICE: "Jaz sem fantič mlad" 2. HENČEK: "Henčkov Abraham" 3. PREROD: "Abrahamka" 4. SLAK: "Kadar pa mim' hišžce grem" 5. SLAPOVI: "Slovenec je faca" Vili Grabner MESTNA OBČINA VELENJE Mestna občina Velenje poziva vse zainteresirane fizične in pravne osebe ter samostojne podjetnike, da Mestni občini Velenje sporočijo svoje namere o organizaciji prireditev in posameznih nastopov na področju Cankarjeve ceste v Velenju in sicer v obdobju od avgusta do decembra 1995. Prosimo vas, da vsebino in datum nameravanih prireditev sporočite ustno ali pisno na naslov Mestna občina Velenje, Urad župana in splošnih zadev, Titov trg 1, Velenje. Podatke o prireditvah potrebujemo zaradi planiranja organizacije prireditev na tem območju mesta Velenja. Srečko MEH Župan 6 mš tAS TV SPORED 3. avgusta 19951 četrtek 3. avgusta petek 4. avgusta sobota 5. avgusta nedelja 6. avgusta ponedeljek 7. avgusta torek 8. avgusta sreda 9. avgusta SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 10.55 Avstralske pravljice, 1/3 11.05 Snorčki, 4/13 11.30 Odkrivanje zemlje, 12/26 12.00 Po domače 13.00 Poročila 16.05 Ruska ptica blues, danska drama 17.25 Slovenski utrinki 18.00 TV dnevnik 1 18.05 ŽIVŽAV 18.40 Fallerjevi, 34.del 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Strta srca II: Helenine oči 20.50 Glasba Nemčije in Francije v duhu časa 21.55 Nikar, oddaja o prometu 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 SOVA: sledi Alfred Hitchcock vam predstavlja, 2/22 23.10 Seaquest, 6.del SLOVENIJA 2 16.45 24 17.15 18.00 18.05 Maribor 18.45 19.15 19.30 20.00 Cibic 21.05 22.05 sežgati, VTV Princ z BEL-AIRA, 17/ Seaquest, 5. del Tv dnevnik 1 Regionalni studio Že veste Risanka TV dnevnik 2 Večerni gost: Rajko T.S.Eliot, 9. del Človek, ki ga je treba ital. film 11.10 Delfin Flipper, 2. del 11.35 Moja enciklopedija živali 11.45 Roka ročka 12.35 Ze veste 13.00 Poročila 16.00 Odprta vrata, ital. film 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 18.20 Pasje mesto, 27/31 18.40 Fallerjevi, 35.del 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Razjezi I se bom, franc. film 21.35 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.25 SOVA: sledi Brooklynski most, 18/ 22 22.55 Seaquest, 7. del 23.40 Brane Rončel izza odra SLOVENIJA 2 13.35 Forum 13.50 Strta srca II: Helenine oči 14.45 Omizje 16.45 SOVA, ponovitev sledi Alfrd Hitchcock vam prestavlja, 2/22 17.15 Seaquest, 6. del 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Regionalni studio Koper 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Podeželski utrip, 2/10 20.50 Jekleni morski psi, 4. del 21.40 Slovenski glasbeni dnevi: Cappella Istropolitana -Bratislava, 2. del 22.30 Zakleta gomila,, islandski film 09.00 Testni signal 09.30 VIDEO TOP , Bon Jovi - CROSS ROAD, koncert 10.50 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka 12.00 Videostrani 20.00 Otroški program 20.30 EPP 20.35 BRLOG, Norec v Brlogu, humoristična nanizanka 21.05 Celovečerni film: HAMMER 22.35 HOROSKOP 22.40 Videostrani do 24.00 VTV Četrtek, 3. avgusta TVS2 22.00 ŽRTVOVANJE, švedski film, 1986 Igrajo: Erland Josephson, Susan Fleetvvood, Allan Edvvall Režija: Andrej Tarkovski Film, ki ga je Tarkovski posvetil sinu, gradi na metafori usahlega drevesa, ki s stalnim zalivanjem ponovno vzcveti. To pripovedko, ki je gotovo referenca na svetopisemsko smo-kvo, ki jo je zaradi neplodnosti Kristus preklel, torej uči drugačno filozofijo: uči nas strpnosti in nas ozavešča za absurdnost našega položaja v svetu, v katerem je upanje v čudež življenja, v neizpol-njljivo, edina trdna predpostavka našega verovanja in etike. Takšna je tudi okvirna zgodba filma o os- 09.45 Radovedni Taček 09.55 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 10.10 Prgišče priljubljenih pravljic, lutkovna igrica, 11/13 10.25 Na smrt prestrašeni, 4/6 10.50 Zgodbe iz školjke 11.25 Razjezil se bom, franc. film 13.00 Poročila 13.05 Večerni gost: Rajko Cibic, ponovitev 16.40 Malo angleščine, prosim 17.05 Ostržkove prigode, 6/ 6 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Mladi Picasso, 6/8 18.40 Fallerjevi, 36.del 19.13 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 Strta srca II: Helenine oči 21.00 Ognjena moč, 6/10 21.30 Arboretum Volčji potok poleti 21.50 Ozare 22.00 TV dnevnik 3 22.30 SOVA: sledi Seaquest, 8. del 23.15 Druga stran ljubezni, amer. film SLOVENIJA 2 09.40 Carnegie Hali pozdravlja mojstre jazza 12.25 Turistična oddaja 12.45 SOVA, ponovitev sledi Brooklynski most, 18/ 22 13.15 Seaquest, 7. del 14.00 Športna sobota sledi Otvoritev SP v atletiki, posnetek iz Goeteborga 15.00 SP v atletiki, prenos 18.30 Alpe-Donava-Jadran 19.13 Risanka 16.30 TV dnevnik 2 20.10 Popoln petek, ang. film 21.40 Sobotna noč sledi Novice iz sveta razvedrila sledi VVoodstock, 1. del sledi Angleška glasbena lestvica 09.00 Testni signal 09.30 BRLOG, humoristična nanizanka 10.00 Film: Hammer 12.00 Videostrani 19.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ 20.00 Otroški program 20.30 SALTY, ameriška serija za mlado in staro pokrovitelj predvajanja: NAMA Velenje 21.00 EPP 21.05 BEVERLY HILLS BUNTZ, ameriška nanizanka 21.35 Celovečerni film: DIVJI V SRCU 22.35 HOROSKOP 22.40 Videostrani do 24.00 tarelem intelektualcu, ki se na svoj rojstni dan zaradi grožnje svetovne katastrofe ponudi Bogu, da bi s svojo žrtvijo rešil svet... Petek, 4. avgusta TVSl 20.00 RAZJEZIL SE BOM!, fran. film, 1974 Igrajo: Pierre Richard, Jane Birkin, Claude Pieplu Režija: Claude Zidi Profesor matematike na dekliški gimnaziji ninna prav veliko avtoritete. Čeprav strokovnjak, je tudi primerno razstresen - kot se profesorju pač spodobi. Poleg osnovnega dela pa piše tudi volilne govore za očeta, popravlja članke lokalnega novinarja, za vsako od "dejavnosti" pa ima svojo mapo. Toda, ko razposajena dekleta zamenjajo vsebino map treh različnih barv, raztreseni profesor pa odkrije zamenjavo tik pred mogočo kat- VTV 08.50 ŽIVŽAV 09.25 Arabela se vrača, 16/ 26 09.55 Nedeljska maša, prenos iz Prevalj 11.00 Pulcinella, Suita 11.30 Obzorja duha 12.00 Svet divjih živali, 5/16 13.00 Poročila 13.05 Podeželski utrip, 2/10 15.05 Ameriški grafiti, amer. film 17.00 Rdeči alarm, 4/4 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Po domače 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Zakladi sveta: Indonezija, franc.pust.kviz, 65. oddaja 21.45 Velika potovanja z vlakom, 2/6 22.45 TV dnevnik 3 23.05 SOVA: sledi The adventures of Ned Blessing, 1/3 SLOVENIJA 2 10.50 sledi 11.45 oči 13.55 sledi atletiki 20.10 22.00 23.00 VTV SOVA, ponovitev Seaquest, 8. del Strta srca II: Helenine Športna nedelja: Goeteborg: SP v Shalako, ang. film Karaoke Športni pregled 09.00 Testni signal 09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ 10.30 SALTY, ameriška serija za mlado in staro pokrovitelj predvajanja: NAMA Velenje 11.00 BEVERLY HILLS BUNTZ, ameriška nanizanka 11.30 Film: DIVJI V SRCU 13.30 Videostrani 20.00 Otroški program 21.00 EPP 21.05 397. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 21.35 SIMONA WEISS - V srcu tvojem je moj dom, glasbena oddaja 22.15 HOROSKOP 22.20 Videostrani do 24.00 astrofo - se začne dirka s časom. Sobota, 5. avgusta TVSl 23.15 DRUGA STRAN UUBEZNI, amer. film, 1991 Igrajo: Cheryl Ladd, Jean Smart, Dean Norris Režija: Bethany Rooney Zgodba je posneta po resničnih dogodkih. Glavna junakinja, mati treh otrok je obtožena in obsojena zaradi trgovanja z mamili. Zločin niti ni tako pomemben, čeprav je ženi podtaknjen. Pomembnejše se je zdelo avtorjem življenje matere treh otrok v zaporu in probleme s tem v zvezi, ki so neprimerljivi s problemi drugih zapornikov. Žal je film zastavljen preveč melodramsko. Celo upravnica je prikazana kot razumevajoča, poštena go- 08.00 Videostrani 08.15 OTROŠKI MIŠ MAŠ 09.15 396. VTV MAGAZIN -informativni regionalni program 10.15 ŠPORTNI TOREK 10.35 ŠPORTNI GOST 11.05 EPP 11.10 397. VTV MAGAZIN -informativni regionalni program 11.40 ŠTEVERJAN '95, 2.del, narodno zabavna glasba 12.40 ŽIVALSTVO AVSTRALIJE, dokumentarna oddaja 12.10 ALBUM SHOVV -zabavno glasbena oddaja 13.00 VIDEO TOP, Bon Jovi - CROSS ROAD, koncert 14.10 HOROSKOP 14.15 Videostrani do 24.00 spa, ki je bolj "mati" kot upravnica. Tudi ona si prizadeva, da bi bila prošnja zapornice po pomilostitvi ugodno rešena, ostale zapornice pa so v filmu le zato, da poudarijo tragiko ženske - matere v zaporu... TVS2 20.10 POPOLN PETEK, ang. film, 1970 Režija: Peter Hali Igrajo: Uršula Andress, Stanley Baker, David VVarner Glavni junak je v hierarhiji bančnih šefov (namestnik poddirektorja) tretji po pomenu, a že zasičen z monotonim birokratskim početjem. Prelomnica v njegovem delovanju je poslovni obisk lady Dorset, ki zaprosi za dodatno posojilo, odobreni denar pa ne porabi namensko kot bi morala. Izkušeni namestnik poddirektorja kaj hitro spregleda lepo "stranko" in se želi z njeno pomočjo 09.15 Malo angleščine, prosim 09.40 Zlati cekin, 1. del 10.40 Kapitan Power, 7/22 11.05 Znanje za znanje, učite se z nami 11.30 Perfect Friday, ang. film 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled 15.50 Umetniški večer: T.S.Eliot, 9.del 16.50 Obzorja duha 17.20 Dober dan, Koroška 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Radovedni Taček 18.20 Prgišče priljubljenih pravljic, 12/13 18.40 Kate in Allie, 1. del 19.10 Risanka 19.18 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Stranski učinki, 6/13 20.50 Pravičnost na preizkušnji 22.00 TV dnevnik 3 22.25 SOVA sledi Seinfeld, 6/18 sledi Seaquest, 9. del SLOVENIJA 2 13.40 Utrip 13.50 Zrcalo tedna 14.05 Zakladi sveta: Indonezija, fran.pust.kviz 15.30 SOVA, ponovitev sledi The adventures of Ned Blessing, 1/3 17.00 Goeteborg: SP v atletiki, prenos 21.20 Moja zgodba, 2/6 23.00 Brane Rončel izza odra VTV 09.00 Testni signal 09.30 397. VTV MAGAZIN -informativni regionalni program 12.00 Videostrani 20.00 troški program 20.30 EPP 20.35 RASTLINSTVO AVSTRALIJE, dokumentarna oddaja 21.05 ALBUM SHOM/ zabavno glasbena oddaja 21.55 HOROSKOP 22.00 Videostrani do 24.00 10.10 Sezamova ulica, 3/13 11.10 Shalako, ang. film 13.00 Poročila 15.10 Sobotna noč 17.20 Mostovi 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Arabela se vrača, 17/ 26 18.40 Kate in Allie, 2. del 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Strta srca II: Helenine oči, 15. del 20.55 Zgodbe iz oper: zimski viharji, 1/4 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.45 SOVA: sledi Skrajnosti, 5/7 sledi Seaquest, 10. del SLOVENIJA 2 12.30 Malo angleščine, prosim 12.55 Velika potovanja z vlakom, 2/6 13.50 Karaoke 14.50 SOVA, ponovitev 14.55 Seinfeld, 6/18 15.20 Seaquest, 9. del 16.05 Iz življenja za življenje prisluhnemo tišini 16.30 Goeteborg: SP v atletiki,prenos 20.05 Po sledeh napredka 20.50 Družina Maitland, 1. del 21.40 Roka ročka 22.30 Videošpon 23.15 Svet poroča VTV 09.00 Testni signal 09.30 RASTLINSTVO AVSTRALIJE, dokumentarna oddaja 10.00 ALBUM SHOVV -zabavno glasbena oddaja 12.00 Videostrani 20.00 Otroški program 21.00 EPP 21.05 398. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 21.25 ŠPORTNI TOREK 21.45 ŠPORTNI GOST 22.15 HOROSKOP 22.20 Videostrani do 24.00 polastiti bančnih rezerv. Za takšen podvig pa je potreben še tretji - kot nalašč je to kar njen mož, lord Dorset. Le-ta je pravi angleški aristokrat, len in vzvišen, hkrati pa zbadljiv... Nedelja, 6. avgusta TVSl 15.00 AMERIŠKI GRAFITI, amer. film, 1973 Režija: George Lucas Igrajo: Richard Dreyfus, Ron Hovvard, Paul Le Mat Je leto 1962 in štirje prijatelji so zadnji večer skupaj. Steve in Curt bosta naslednji dan odletela na vzhod, kjer bosta študirala na visoki šoli in toje za njiju pravzaprav pravo slovo od mladostne brez-skrbnosti, najmlajši Terry bo še moral končati srednjo šolo, najstarejši Big John pa je šole za odpisal in sedaj velja za lokalnega lomilca ženskih src. In to za- 10.15 Hroščosned, 17/21 10.40 Jekleni morski psi, 4. del 11.35 Iz življenja za življenje 12.05 Ognjena moč, 6/8 12.30 Alpe-Donava-Jadran 13.00 Poročila 16.20 Moja zgodba, 2/6 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Na smrt prestrašeni, 4/6 18.40 Kate in Allie, 3. del 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.00 Forum 20.20 Prepovedane igre, franc. film 22.10 TV dnevnik 3 22.30 Žarišče 22.55 SOVA: sledi Princ z Bel-Aira, 18/ 24 sledi Seaquest, 11. del SLOVENIJA 2 13.45 Zgodbe iz školjke 14.15 Stranski učinki, 6/13 15.00 Videošpon 15.45 SOVA, ponovitev sledi Skarjnosti, 5/7 16.15 Seaquest, 10. del 17.00 športna sreda sledi Goeteborg: SP v atletiki 20.30 Bryan Adams, glas.dokum. oddaja 21.20 Omizje VTV 09.00 Testni signal 09.30 398. VTV MAGAZIN-informativni regionalni program ' 09.50 ŠPORTNI TOREK 10.10 ŠPORTNI GOST 12.00 Videostrani 20.00 Otroški program 21.00 EPP 21.05 NAJ SPOT, CRO DANCE GLASBA 22.25 TROPSKA VROČICA, Tujec v raju; ameriška detektivska nanizanka 23.20 HOROSKOP 23.25 Videostrani do 24.00 dnjo skupno noč bi želeli skupaj in vsak zase še marsikaj nepozabnega doživeti, Curt bi rad spoznal neznano lepotico, ki jo je zagledal za trenutek, nasmehnila se mu je in v avtomobilskem vrvežu izginila, Terry bi rad prav to noč navezal prve erotične stike... TVS2 20.10 SHALAKO, ang. film, 1968 Scenarij: J.J. Griffith, Hali Hopper, Scott Finch Igrajo: Sean Connery, Brigitte Bardot, Jack Havvkins Zgodba se odvija v časih, ko poleg pionirjev prihajajo na ameriški divji zapad tudi vsevrstni avanturisti. Skupina plemičev, med katerimi je tudi mlada dama. Nenadoma jih napadejo Apači, ki so v sporu z vosj-ko. Shalako, nekdanji oficir REGIONALNI SIUDIO "M i '/ m _ ......... Vaša televizija - kanal 52 VELENJE, Stantetova 2 tel.: 063/854 405. tac: 063/854 268 V.________7 in prijatelj Apačev jim pomaga, ker pa se ne zavedajo nevarnosti, jih doleti neprijetna usoda. Gre za akcijski film, ki uporablja vse e rutinirane prvine vves-tema. Sreda, 9. avgusta TVSl 20.20 PREPOVEDANE IGRE, franc. film, 1952 Režija: Rene Clement Igrajo: Brigitte Fossej/, Georges Poujouly, Lucien Hubert Glavna junaka filma sta deklica in deček. Vojno dojemamo skozi njun svet ki se kljub podeželskemu miru in otroški naivnosti, svojstveno odziva na smrt Deklica na podeželju pokoplje svojega psa in deček zdaj zanjo ubija živali, dajJ skupaj z vsemi ceremom jami pokopljeta na pasjem pokopališču... 3. avgusta 1995 RAZVEDRILO MS ___ __ Plaz bo trd oreh Sanacija velikega plazu v Spodnjem Lipju v krajevni skupnosti Vinska Gora bo trd oreh. Ogroženih je veliko stanovanjskih hiš in tudi lokalna cesta. Zemlja tod drsi že nekaj let, nimajo pa tudi urejene kanalizacije za meterone vode in fekalije. V tem času z veliko pomočjo mestne občine Velenje in z udarniškim delom krajanov sanirajo plaz pri Avbrehtu. ■ (tekst in slika: L. O.) m . EDINI SKLAD ZA PROSTOVOLJNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE S 40 LET NENEHNEGA DELOVANJA ŠTEVILO ČLANOV NAŠEGA SKLADA SE STALNO POVEČUJE Kavče •••••• Vsakdanje udarniško delo Udarniško do igrišča a Vrtnice - velika ljubezen V Kavčah se "udarniki" znojijo brez poletne pripeke; znoj prelivajo z udarniškim delom pri gradnji novega igrišča. Zanimivo - to bo tudi edina "ravnina" v tem kraju. Ko bodo sklenili vsa dela, bodo bogatejši za večnamensko igrišče: za mali nogomet, košarko, odbojko in rokomet; za otroško igrišče z vsemi Dom Riljterjevih v Mislinji lahko vsak že od daleč vidi. Ne le zaradi sončne lege nekoliko na hribu, predvsem zaradi dejstva, da je vsa hiša v cvetju. Gospodinja Anica Rihter se namreč že od malega ukvarja z rožami, njena posebna ljubezen pa so vrtnice. Drži se starega reka, da se mora z njimi pogovarjati, kajti le tako ji rože vračajo ljubezen. Vrtnice so stare krepko čez dvajset let in Anica vsa ta leta skrbi zanje. Drži jih bolj pri tleh, kajti takšne so lepše in bolj čvrste, vseeno pa so visoke nekaj metrov. Za Anico torej gotovo igrali; razmišljajo že celo o teniškem igrišču. Zemeljska dela so končana, površina mora še "prezimiti", spomladi pa jo bodo prevlekli z asfaltom. Za bodoče akcije že zbirajo prispevke, saj njihovi načrti segajo še naprej, v izgradnjo manjših garderob namreč. Njihovi volji in zagnanosti moramo verjeti. L. Ojsteršek velja: "Po rožah se pozna, kje je dekle doma..." ■ (tekst in slika: Silvo Jaš) Prednosti Sklada so številne, zato zahtevajte dodatne informacije od naših zastopnikov ali neposredno pri Skladu v Ljubljani. Želimo vas opozoriti samo na nekatere: - Štiri desetletja izkušenj, - Sklad ima prek 23.000 članov, - Skladovo pokojnino prejema 3.800 članov, - Prisotni smo v vsaki občini, - Sklad ni namenjen le obrtnikom, temveč vsem državljanom starim nad 18 let, - Sklad ima trdne finančne temelje, - Sredstva Sklada so varno naložena, - Redno izpolnjevanje vseh obveznosti do članov Sklada, - Veliko število zavarovalnih razredov, ki jih lahko poljubno spreminjate DA BI SI NA STAROST ZAGOTOVILI ČLOVEKA VREDNO ŽIVLJENJE, OBSTAJA REŠITEV - PROSTOVOLJNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE PRI NAŠEM SKLADU. SKLAD ZA VZAJEMNO POMOČ SAMOSTOJIH OBRTNIKOV SLOVENIJE Zastopnik za velenjsko območje: 063/712-384 Zastopnik za mozirsko območje: 063/713 645 Ljubljana, Vošnjakova 6, tel. 061/13-19-170, 13-19-299 Nagradna križanka E S O MONTAŽA Ce prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo. Geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o..Foitova 10, s pripisom, nagradna križanka ES0 MONTAŽA najkasneje do PONEDELJKA, 14. AVGUSTA. NAGRADE: 1.nagrada: 5.000 SIT 2.nagrada: 3.000 SIT 3.nagrada: 2.000 SIT Obilico užitka pri reševanju križanke in pri jetne dopustniške dni VAM ŽEU ESO MONTAŽA trd0ne-bni glas ierkv. prekletstvo, izobčenje neprekinjeno delujoče dvigalo pri ka-,em so kabine ved no v vod. položaju najv. vrh pirenejev (pic0 d') hišni bog pri star. rimljanih zg0r. del obraza, nad očmi glasbenik s0ss 0t0 reisinger transp0r tnitrak mesto v zah. makedoniji vrsta aperitiva indijski politik šastri nemška filmska igralka ( karin 1G stane p0t0kar indijski hrast jezik črncev bantu ces. skladatelj (karel bo-leslav) glavno mesto turčije mesto v švici, ob reki aare, glavno i mesto kantona | aargau i grafik justin pesnik župančič redko žen. ime 12 8 indij.bog ljubezni 0br0ca-sto krilo majhna klop §p0rt z žogo in pod kosi dan. otok italij. zdravilišče na rivieri 15 laneni izdelki pisateljica iz celja kar linova p.eter care 23 evgen leskovar germanski orel sved. zgo dovinar in državnik loscar j.) ang. humo-rist(dave) igora nad| splitom ustanovitelj perzijske države kanja pasivna hrvaška pokrajina antqk janezic hrv.pofev-kar (puško ime vec papežev kamen, ki v medic. rabi za iz-žiganje . 1 ■ ■ GRAFENAUER "ŠTUKATURE" w vodni vrtinec 20 večerna obleka 22 zem. ožina na malaki sligralec milan ) 17 kopanje pisateljica, mihelic koscicijst sade; andrej kurent 11 mesto na uralu raziskova-l£c polo kmečko vozilo igralka rina češ.tisk. agencija umetnost (latin.l oseba, ki ne nosi vec uniforme 21 smc. alp. smučarka ehratova izrastek na glavi vetflni jopic s kapuco karli ARHAR nada urbas grozovi- tost, strahota spanski politik, simbol repubu-kanske španije imanuel 1880 - 1940) vrsta konjskega teka 19 ribiška mreža začetek prebavnega trakta] 15 andrej urh severni jelen nemški meščan. filozof georg i sloven. tiskovna agencija 1 2 3 \k T 1 5 4 v i i _i_ 8 10 12 13 1 » 15 1G -a* VI co 19 20 21 £1 25 24 25 8 MS CAS_NASI KRAJI IN UUDJE_3- avgusta 1995 Mnogi so se še prejšnji teden čudili: le kaj tako pospešeno nastaja in raste na območju Rekreacijsko-tur-ističnega centra Jezero v Velenju? Odgovor je preprost: avtokampr ki je v teh dneh že sprejel prve goste. To so udeleženci 2. evropskega prvenstva Naviga 95, ki v teh dneh poteka ob jezeru. Ne bodo pa se mogli pohvaliti, da so bili čisto prvi gostje. Za slab teden dni jih je prehitel nemški turist, ki* se je kot prvi ustavil v novem kampu. "Ob velenjskih jezerih je nastal lep turistično-rekreaci-jski center Jezero. Avtokamp pa primerno zaokrožuje ponudbo na tem območju. Zdaj je zgrajena prva faza, v ko- li z. avtokampom Je postal turlstlčno-rekreacljskl center Jezero še privlačnejši. nčni fazi pa bo to kamp visokega standarda. Zaenkrat je v njem prostora za 60 do 80 prikolic ali šotorov," nam je povedal vodja sektorja za raziskave in razvoj v Premogovniku Velenje dr. Milan Medved. ■ mkp Invalidi so se srečali na Pohorju "Pravi prijatelj zna vliti pogum in spraviti človeka nazaj na pravo pot, ga spodbuditi k dobremu, bolj z zgledom kot s svojimi besedami", je dejala Ksenija Merzdovnik, ko je v soboto pozdravljala skoraj 2000 invalidov. Na Grmovškovem domu, tam v osrčju Pohoija so se zbrali na svojem vsakoletnem srečanju. Prišli so iz vseh treh dolin Koroške, bili so iz Šaleške in Savinjske doline ter Gornje Radgone in Vrhnike. Društvo invalidov Slovenj Gradec ravno v teh dneh skupaj s svojimi aktivi v Mislinji, Šmartnem, Selah in Pamečah proslavlja 20 obletnico delovanja. Osrednje slovesnosti so se udeležili tudi Vlado Vidmar, predsednik Zveze invalidov Slovenije, župan mislinjske občine Mirko Grešovnik ter poslanec državnega zbora Peter Petrovič. Predsednik društva Milan Vižintin je predstavil vso pestro dejavnost in sekcije v katerih so invalidi uspešni in se v njih udejstvujejo. Mirko Grešovnik je v svojem govoru name- nil poudarek večji skrbi in varnosti vsem kategorijam invalidom. "Vredno je namreč živeti, če človek ustvarja, pa čeprav so ravno invalidne osebe prikrajšane za veliko tistega, kar normalni ljudje vsakodnevno doživljajo. Prav pa je tudi, da omenimo organiziranost invalidskih društev in aktivov, saj so ravno zaradi svoje aktivnosti prišli iz anonimnosti. In še zlasti starejši invalidi so s svojim delom v preteklosti naredili veliko koristnega in lepega. Tega se moramo zavedati in tudi današnji čas jim mora biti hvaležen za to", je ob koncu dodal Mirko Grešovnik. Morda naj omenimo še, da so v nadvse prisrčno doživetem programu sodelovali moški pevski zbor Kope-Legen, pa Babnikova godba iz Šentilja pri Mislinji, posebej pa je presenetil ženski pevski zbor društva invalidov Dravograd. Ob koncu slovesnosti so podelili posebne spominske plakete nekaterim najbolj prizadevnim članom posameznih aktivov, posebna umetniška dela pa so prejeli še predstavniki ostalih društev, ki so se slovesnosti udeležili. Kljub hladnemu in nič kaj prijaznemu vremenu se je prisrčno srečanje in pomenek med invalidi iz različnih krajev Slovenije nadaljeval še pozno v popoldanske ure. In še misel s srečanja: "Doživeti lep dan ne pomeni, da samo čakam, kako bodo drugi prišli k meni in me obogatili, ampak sam stopim do drugih in jih jaz ogogatim s toplo besedo in pogledom." S temi besedami pa je bila na samem srečanju prav gotovo izražena in povedana vsa vsebina. ■ Besedilo In slika: Silvo Jaš Braslovče ••••••••• Dan slovenskih hmeljarjev Turistični delavci v Bras-lovčah bodo tudi letos pripravili vsakoletno turistično prireditev "Dan slovenskih hmeljarjev", ki bo 12. in 13. avgusta. V soboto se bodo zvrstila razna športna tekmovanja, izvedli bodo gasilsko tekmovanje za pokal "hmel-jske kobule", zvečer se bodo razumljivo poveselili. V nedeljo, 13. avgusta, bodo ob 10. uri odprli razstavo kmetijske mehanizacije, ob 15. uri pa bodo pričeli sprevod skozi Braslovče do prostora, kjer bo osrednja prireditev ob 33. dnevu slovenskih hmeljarjev. Novi starešina bo Vlado Marovt iz Topovelj, njegova spremljevalka pa bo Ksenija Rovan iz Brode pri Vranskem. O pestrosti veselega dela seveda ni treba razpredati. m-er Rekreacijsko^turij5tičniacenter jezero dojpolniji jponudbo Velenje ima avtokamp! Kaj menite^o velenjskih ^uličnih sejmih? Kramarije (bojda) s časoma ne bo več 1 Vsi vemo, da Velenje nima "prave" tržnice; prostor, kjer naj bi ta zrasla, tudi še ni dokončno določen. Dobro, navadili smo se že na tistih nekaj stojnic ob Cankarjevi, kjer čez teden prodajajo sadje in zelenjavo, ob sobotah pa se jim ob vznožju stopnic pridruži še kakšen zeliščar, svečar in kramar. Pogled ni najlepši, ponudba pa... Kaj vem. Očitno jo nekateri potrebujejo, saj se trgovci vračajo vsako soboto. S preureditvijo Cankarjeve ulice pa smo v mestu dobili tudi ulico, kjer enkrat na mesec zaživi poulični sejem. Ta je bil zamišljen že v osnutku preureditve, predvidene so bile tudi enotne mestne stojnice, ki smo jih prvič videli na aprilskem t.i. Jurjevem sejmu. Na občini Velenje so se odločili, da bodo sejem pripravljali enkrat na mesec in tako tudi je. Le tisti, ki imajo ustrezno registracijo (obrtniki, podjetniki in SP), lahko najamejo stojnico, ki stane 5 000 tolarjev na dan. Izgleda, da so trgovci z izkupičkom zadovoljni, saj je zanimanje za sejem vsak mesec večje; počasi bodo lahko že izbirali med ponudniki in izločali "kramarijo". Ponudba naj bi torej bila iz meseca v mesec pestrejša, začetek pa je vedno težak. Dokler v mestu ne bomo dobili prave tržnice ali kakšnega drugega razstavnega prostora na prostem, se bomo s stojnicami in ponudbo na njih srečevali na Cankarjevi, morda kdaj tudi pred stavbo sodišča. To sta zaenkrat edini možni lokaciji. Zakaj tako dolg uvod? Zato, ker so odmevi na sejem v mestu različni. Eni pravijo, da kramarska ponudba razvrednoti lepo urejeno prome-nadno ulico, da po sredini naloženi "kovtri", "povštri" in obešalniki s konfekcijskimi izdelki ob sicer stilnih stojnicah mestu niso ravno v ponos. Drugih ne moti; se vsaj v mestu, ki je že sicer zaspano (kaj šele v poletnih dopust-niških dneh), nekaj dogaja. Sicer pa smo ustavili nekaj Velenjčanov in jih povprašali, kaj menijo o pouličnih sejmih na Cankarjevi. Zanimivo, vsi so bili mnenja, da je to dobrodošla popestritev dogajanja v mestu. Jože Učakar, Velenje: "Prav nič me ne moti, da so na Cankarjevi vsak mesec poulični sejmi. Tudi sam se sprehodim med stojnicami, pa še kupim kaj. Na zadnjem sem slučajno našel nekaj stvari, ki so mi ugajale. Sem zato, da so sejmi še naprej, saj niso ciganski. Stojnice so enotne in meni osebno všeč, na ulici je več ljudi in mesto zato zaživi." Aleš Ramšak, Velenje: "Nisem prav veliko v mestu, vendar sem poulične sejme že opazil. Priznati moram, da sem šel mimo, da si ponudbe trgovini ob Cankarjevi ulici: i "Konkurenca je zdrava in v i svetu že zdavnaj sprejeta, zato I se mi sejmi na Cankaijevi zdi- j jo prav dobrodošla dodatna ; ponudba. Zbere se veliko ljudi, mesto se razživi. Tudi sama sem si vsak sejem ogledala, tudi med kupci sem bila. Zdi se mi, da je lokacija lepa j in bi bilo škoda, če je ne bi izkoristili, sejem pa izgleda ! prav urejeno." Danilo Rednjak, Velenje: 1 "Če so že zelenice izginile in jih je nadomestil beton, je čisto vseeno, če so sedaj tukaj stojnice. Podobe nove Cankarjeve prav nič ne kazijo, sam se je še nisem navadil, ker imam rad zelenje. Le barvno se mi stojnice ne zdijo najbolj usklajene z betonom tu okoli. Zame so prežive. Ponudbo sem si že ogledal in je še kar vredu, čeprav je malo "kramarska". Po mojem bi lahko organizirali specializirane sejme in jih razširili še na promenadno ulico mimo sodišča; kakšen na stojnicah nisem ogledal, zato tudi ne vem, kakšne so cene in kvaliteta ponujenega, vendar se mi zdi to dobrodošla popestritev dogajanja v centru mesta, ki se takrat še razživi. Tudi stojnice so mi všeč." Mina Alihodžič, Velenje, prodajalka v Vegradovi sejem z opremo za avtomobil bi bil prav dobrodošel." ■ bš, foto: Lei Jubilejni - V zibelki zgornjesavinjske flosarije se že nekaj dni vrstijo prireditve ob letošnjem flosarskem balu, eni najstarejših narodopisnih in turističnih prireditev v Sloveniji. Že 35. izvedba po vrsti je zgovoren dokaz za to. Prireditev so v preteklosti obeležili kakovostni vzponi in padci, nanje so vplivali najrazličnejši razlogi, ob jubileju in v lastni občini pa so se na Ljubnem letos odločili raven znova dvigniti, kakovostno in vsebinsko. Zagnanost ob pripravah na letošnji praznik marsikaj pove. O športnih prireditvah bomo pisali na drugem mestu, povejmo pa, da so v torek izvirno predstavili 150 let staro trto na Fluder in seveda pokusili vino, sinoči, v sredo, so odprli likovno razstavo Urbana Jajčopa in razstavo akvarelov zgornjesavinjske narodne noše akademske slikarke Jane Dolenc, danes, v četrtek, pa bodo ob 18. uri pričeli okroglo mizo o "vlcaijih in flosaijih." Prav zares bodo pričeli jutri, v petek. Ob 18. uri bodo odprli nove prostore ljubenskih gasilcev, dve uri za tem pa bodo ob Savinji prijeten večer pričeli domači pevci, godci, folkloristi in igralci; za mnoge je to najle prireditev ob balu sploh. V soboto bodo ob 20. pričeli veseli večer med ljuben-skimi flosarji z različnimi privlačnimi dodatki. V nedeljo popoldne bodo predstavili flosa-rske običaje, ob 14.30 bodo udrii flos, krstili novega flosarja in nagradili najstarejšega, izvedli družabne igre in še bi lahko naštevali. Kot že rečeno, po zagotovilih organizatorjev bo to prireditev v novi preobleki, za obiskovalce pa bo morda zanimivo, da bodo oba večera žrebali vstopnice in srečneže lepo nagradili. 3. avgusta 1995 KULTURA NAS CAS 9 Kulturni center Ivan Napotnik Velenje XI .poletne kit I tu r ne prireditve Prešmentane citre in Rudi Knabl V petek, 11.avgusta 1995, ob 19.00, bodo na Cankaijevi ulici v Velenju pričeli 7. srečanje najboljših in najbolj zanimivih citraijev Slovenije. Prišli bodo Miha Dovžan s pevko Jožico Kališnik, Kamniški koledniki, Rado Kokalj, tercet ansambla Slovenija, Monika in Alenka Heričko, Aleksander Prime, Tanja Zupan, Peter Napret, Franc Roban in drugi. Gost večera bo Rudi Knabl iz nemčije, eden najboljših citrarjev vseh časov. 1 Gostinsko ponudbo bodo organizirali Nama Velenje, Gost Velenje in Gostinstvo Paka. V soboto, 12. avgusta 1995, ob 20.00, bo na velenjskem gradu samostojen citrarski recital Rudija Knabla, ki bo igral klasično in ljudsko glasbo. Koncert tako znanega citraija bo prva tovrstna prireditev v Sloveniji in prava poslatica za vse, ki poznajo ta instrument, za druge pa presenečenje, kajti citrarski virtuoz Rudi Knabl bo pokazal, kaj vse lahko igra na citre. p ušes®® ClTKt Matka 3. velikega srpana Leta 1945 Pravzaprav še v prvih dneh osvoboditve pred petdesetimi leti je časopis Nova pot (informacijski vestnik OO OF Celje, op. DK) v rubriki "Drobne vesti" poročal tudi iz Šaleške doline: "- Elektrarna v Velenju, ki trenutno oskrbuje vso Šaleško dolino, Slovenj Gradec in del Savinjske doline bo takoj po prejemu nove večje turbine razširila svoje omrežje še na Mežiško in vso Savinjsko dolino ter del ozemlja proti Ljubljani, ki jo bo oskrbovala skupno s trboveljsko elektrarno. Velenje dnevno proizvede 10.000 kV ur s 1000 kW turbino, manjša in ena večja tur- bina pa je v obnovi. - V Šoštanju je v nedeljo gostovala okrožna gledališka skupina z Borovimi "Raztr-ganci" in je vsestransko uspela prireditev." Leta 1956 Avgustovski dnevi so očitno primerni za poročanju o električni energiji iz naše doline, saj je tudi vsebina naslednjega članka iz Celjskega tednika z naslovom "Elektrika v Zavodnji", posvečena tej temi: "Preteklo nedeljo so v gorski vasici Zavodnja nad Šoštanjem slavili veliko delovno zmago. Ta dan jim je prvič zasvetila električna luč. Ob tej priliki je bila skromna svečanost, katere so se udeležili tudi zastopniki občinskega ljudskega odbora Šoštanj, podjetja "Elektro - Slovenj Gradec" ter ostalih družbenih organizacij. S pripravami za elektrifikacijo so v tem kraju pričeli leta 1953 in so vaščani sami opravili nad 13.000 prostovoljnih delovnih ur, poleg tega pa so prispevali še potrebne drogove. S finančnimi sredstvi pa sta jim v precejšnji meri pomagala kmetijska zadruga in pa občinski ljudski odbor. Elektrificiranih je večina gospodarstev z izjemo nekaterih, ki mislijo, da si bodo lahko kasneje brez truda napeljali elektriko v svoje domove, brez plačila potrebnega prispevka, vendar so se v tem pošteno vračunali. Pohvaliti je potrebno njihov elektrifikacijski odbor, posebno pa njegovega predsednika tov. Jožeta Roč-nika, ki je vseskozi od izvolitve pa do zaključka del vzorno in požrtvovalno izvrševal zaupane mu posle. Podjetje "Elektro - Slovenj Gradec" pa bo v prihodnjih dneh v sodelovanju s kmetijsko zadrugo in gasilci organiziralo predavanje o načinu uporabe elektrike v gospodarstvu in o potrebnih zaščitnih ukrepih." To pa je dogodek, kije vre den, da se ga spomnimo, saj je dejansko pomenil pravo malo revolucijo v načinu življenja in dela naših ljudi. ■ Damijan Kljajič Zgodilo se je... Koncert Mateja Zupana in Nicolette Sanzin irajska romantika V medlem soju sveč in | mraku, ki se je prav počasi puščal nad grajsko dvorišče, I seje pričel v petek zvečer koncert mlade italijanske harfistke" I in slovenskega flavtista. Njun ertoar je bil zelo zanimiv in I pester, saj sta predstavila dela Vivaldija, Bacha, Hilseja, Hačaturjana in Dopplerja. Romantične zvoke harfe in flavte je med odmorom prekinil dež, ki pa je kaj kmalu ponehal. Če ste zamudili ta večer, vsaj ne zamudite prihodnjega. ■ Urška P. S taborniki v Ribnem pri^ Bledu . . . . . . . . . .•...... ir....... ftibno devetindvajsetič "Dobiš reportažo, ni probie- zaščitenega območja Triglav- ma je izzvenelo slovo od vednika. Nahrbtnik s spalno vrečo sem vrgel na bedež spredaj, zadaj položil kolo in krenil na Gorenjsko, v Ribno pri Bledu, v Kajuhov tabor - drugi dom šaleških labornikov. Uredniku sem ws obljubil reportažo, nai-Ino misleč, da novo okolje na delovno vzdušje deluje zgoi' vzpodbujevalno. Kasneje sem se spomnil, da s počitnic navadno komaj pošljem kakšno razglednico, kaj šele poio rokopisa. V tabor sem prišel četrti dan prve taborne izmene in ob prihodu najprej srečal gozdovnike, ki so oprtani z nahrbtniki, šotori, kotlički, lončki in ostalim odhajali na dvodnevni pohod in bivakiranje ob Bohinjsko jezero. Kasneje izvem, da mladi skavti niso več deležni jutranjih užitkov ob prebujanju v eni najlepših alpskih dolin, tako kot sem jih bil sam pred leti. Z ustanovitvijo skega narodnega parka in poostritvijo zakonodaje je taborjenje zunaj organiziranih kampov prepovedano. Tako smo jo skupili tudi tisti, ki smo se za takšno zaščito naravnega okolja tudi sami desetletja borili. Skupina se zato po pohodu preko dela Pokljuke ne spusti več do Bohinjskega jezera, kjer smo se sicer utaborili, temveč na planoti nad jezerom postavi majhen tabor. Njihov tabor pa ni stal ravno dolgo. Proti večeru z njimi pomete veter, dež jih premoči do kosti tako, da se morajo umakniti na bližnji senik. Veter je tisto noč Bohinj in Bled dobesedno obrnil na glavo, podrl lepo število dreves, odkril streho občinske stavbe, Kajuhov tabor pa pod vznožjem mogočnega Taleža neurje srečno prestane. Širna Slovenija v jutranjih časopisih prebira članke o velikem neuiju na Gorenjskem in da doma ne bilo odvečnih skrbi s pomočjo Radia Velenje javimo: Vsi zdravi! V Ribno pri Bledu se taborniki Šaleške doline odpravljajo že skoraj tri desetletja (prihodnje leto bodo proslavili polnih trideset let Kajuhovega tabora). V juliju Je v treh Izmenah taborilo 450 tabornikov Jezerskega zmaja, zdaj so v Ribnem Šoštanjčanl - taborniki roda Pusti grad, za njimi pridejo taborniki Iz Topolšice - rod Topli vrelec. Nadaljevanje prihodnjič I Leši Instalacije Petra Matka pustijo opazovalčevi domišljiji prosto pot. nam je še povedal Matko, ki je že 15 let član Šaleških likovnikov. Večina njegovih del tudi nastane v Mayeijevi vili, z Likovniki je dosedaj veliko razstavljal, za njim pa je tudi že nekaj samostojnih razstav. ■ bš Galerija na^velenjskem ^radu Instalacije Petra V petek zvečer so v galeriji na velenjskem gradu odprli razstavo likovnega pedagoga na OŠ Gustava Šiliha iz Velenja Petra Matka. Poimenoval jo je "Baročni zapisiogledate pa si jo lahko vsak dan od 9. do 19. ure do 11. avgusta. Slikar se predstavlja s tremi instalacijami, v katerih "vzpostavlja kontakt s historičnimi deli, kjer išče razpoznavnost pomena in ne oblike. V treh ključnih postavitvah je homogeno zastavil koncept novih površin, ki s prenosi in zrcaljenjem vstopajo v prostor. Prostor in postavitev je v tem primeru soustvarjanje slik, oblikovanje njih in slikarja. Zato je tako slikarstvo pomembnejše videti kot gledati," je v uvodni besedi ob otvoritvi o razstavi povedala Milena Koren - Božiček. Obiskovalcem otvoritve pa je svoja dela obrazložil tudi Peter Matko sam. Slike, risane na šele-shamer, z različnimi barvami in tehnikami, so "izživljanje umetniških del. Originali niso dostopni, obstajajo pa knjige, s katerimi si pri tem pomagam." Odprta knjiga, gomila ali grobišče, slikar, ki nas ima vse za svoje objekte... To so njegove tokratne reprodukcije. "Ne zahajam več slikat v naravo, več delam v ateljeju. Doživljanje, reprodukcije, kjer občuduješ mojstra, nastane pa nekaj čisto novega; to me zanima. Na tej razstavi se predstavljam z malo starejšimi deli, tudi novejša pa doživljam kot instalacije," Koleda v Gostovanja se kar vrstijo Šaleška folklorna skupina Koleda, ki jo že leta uspešno vodita Neva in Mile Trampuš ob pomoči vaditeljev, je spet dokazala, da je v samem vrhu slovenske folklore. Udeležila se je Mednarodnega festivala folklornih skupin v Španiji v baskovskem mestu Galdakau, kjer so sodelovale folklorne skupine Baskije, litvije in Slovenije. Šestdnevnega gostovanja se je udeležilo približno štirideset mladih starejše skupine Kolede. Vsak dan so imeli nastop v I drugem mestu te pokrajine, ki jih je skupaj z ljudmi zelo pri-| jazno sprejela. Že lani so ponesli naše kulturno izročilo v južni del Španije v Albaset. Veseli ter vtisov polni so se vrnili domov in nam povedali še marsikaj zanimivega o deželi, ljudeh in mestu gostovanja. Sprmenljivo vreme, pri katerem nikoli ne veš, kdaj bo začelo deževati, jih je spremljalo vseh šest dni. Ljudje, ponosni j da so Baski, so imeli praznovanje, ki ga je spremljal prav ta festival. Zato so imeli velenjski folkloristi šest nastope v šestih baskovskih mestih, na katerih so predstavljali kulturo naše | dežele. Lahko smo ponosni, da imamo mladino, ki ne namerava I zavreči in zapostavljati kulturne dediščine, ampak jo raznaša po I svetu. ■ Urška P. 10 MS VAS ZA RAZVEDRILO 3. avgusta 1995 rOven od 21. marca do 20. aprila Spoznanje vas bo streznilo, vendar le zd nekaj ur. Potem boste znova nadaljevali po začeti poti, saj ni nikjer rečeno, da ravnate zgrešeno. Sorodnik bo želel od vas marsikaj, česar mu niste pripravljeni dati. Ko boste isklai pomoč, se obrnite na ljudi, ki jih zares dobro poznate. Nevarnost je minila! Bik od 21. aprila do 20. maja ^^ Veselili se boste skupaj s človekom, ki vam je že dolgo pri srcu. Obrekovanje vas bo sicer zbodlo, a ne toliko, da bi spremenili svojo odločitev. Trezni pogovori bodo rodili zaželene sadove. Nikar ne trmoglavite, saj bi s tem odbili nekoga, ki vam je zelo pri srcu. Dvojčka od 21. maja do 21. junija Doživeli boste nekaj, kar bi se vam še pred dnevi zdelo neverjetno in nemogoče. Radost boste najprej skrivali v srcu, potem pa jo boste pokazali vsem s katerimi živite. Zavist naj vas ne moti, pač pa se varujte človeka, ki bo poskušal deliti z vami samo tisto, kar je prijetno. Odpotovali boste. Rak od 22. junija do 22. julija Vajeni ste marsičesa, to, kar se vam bo zgodilo v petek zvečer, pa je za vas popolnoma novo. Smejali se boste, da vas bo vse bolelo, potem pa boste spoznali, da pravzaprav ni razloga za veselje. Dobili boste nekaj novega, razburljivega. Pokažite partnerju, da vam veliko pomeni. S} Lev od 23. julija do 23. avgusta im^t Ker niste nestrpni, boste prav kmalu prispeli na cilj, če pa bi hoteli pospešiti dogodke, bi se kar kmalu kje zataknilo. Manjka vam časa, da bi se odpočili in'da bi lahko v miru sanjarili. Romantične misli vas begajo in vam jemljejo spanec. Pri delu se boste izkazali, nekdo vam bo čestital. |m Devica od 24. avgusta do 23. septembra Prijetne ure v dvoje boste poskušali na silo podaljšati, zato bo nekdo užaljen. Vesela družba vas bo iskala in vam dopovedovala, da je vaše mesto tam, kamor vas vabijo, vi pa boste trmasto vztrajali pri svojem. Nekaj novega boste dobili, nekaj zanimivega zvedeli. Počutje se bo zboljšalo. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Obžalovali boste korak, ki se vam je zdel še pred nekaj dnevi samoumeven. Nikar ne zaupajte prijatelju, kajti poskušal vas bo preslepiti, da bi uveljavil svojo voljo. Na izletu boste prepevali, doma pa sitnarili. Očitki bodo zadeli v črno, marsikaj se bo spremenilo na boljše. Zapravjjali boste. ktff Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Nekdo vam dopoveduje, da ste se zmotili, vi pa še naprej delate tako, kot vam narekuje srce. Če ne boste doživeli hujšega razočaranja, boste za izkušnjo bogatejši in spoznanje modrejši. Spretno boste lovili ravnotežje med skrajnostma, zaradi česar vas bo nekdo občudoval in posnemal. ^f Strelec od 23. novembra do 21. decembra Nekomu ste iz dneva v dan bolj v napoto, kar pa naj vas ne moti. Pot, ki ste jo izbrali, je edina prava, zato nadaljujte delo in ne poslušajte tistih, ki vam hočejo soliti pamet. Presenetljivo spoznanje bo krivo, da se boste zmedli in izdali skrivnost, ki vam jo je zaupal bližnji sorodnik. ^ Kozorog od 22. decembra do 20. januarja Ko vam bo najlepše, se poskusite spomniti razočaranja iz minulih dni, pa se boste izognili neki neprijetnosti. Starejša oseba vam bo poskušala prekrižati račune. Čaka vas pomembna življenska preizkušnja, ki jo boste nadvse uspešno prestali. Tisti, ki ga skrivaj ljubeče gledate, vas bo opazil. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja Ob novici, ki jo boste izvedeli v ponedeljek, se vam bo zmračil obraz. Niste pričakovali tolikšnih zapletov, ker pa bo uspeh velik, se jih splača premagovati in premagati. Nekdo, ki ste mu doslej zaupali, vas bo deloma razočaral, beseda, ki ni bila izrečena s slabimi nameni, bo zadela vašo bolečo točko. Ribi od 21. februarja do 20. marca ^lk Odrekli ste se nekim ugodnostim, a ne pričakujte, da bi vam zaradi tega kdo pel hvalo. Tiha in nenadejana sreča vas bo uspavala, da boste pozabili na nekatere dolžnosti. Ko boste pripovedovali o svojem življenju, zamolčite nekatere podrobnosti, da ne boste po nepotrebnem netili prepira. In še enkrat premislite, preden boste sedanje mirno življenje postavili na kocko. moda MODA moda mcia moda moba 111008 moda moda MGJBA moda moda moda moda moda Proč z rokavi Vročina še vedno pritiska in prav gotovo je pred nami še nekaj pasje vročih dni. Tudi v takih si 2elimo izgledati dobro, atraktivno, ob tem pa moramo poskrbeti, da nam bo čim manj vroče. Moda je letos temu naklonjena. Minimalistične satenaste ali bombažne oblekce so za tiste z odlično postavo kot nalašč in če boste želele biti Kuharski namig Borovničev sladoled z jogurtom Doma pripravljen sladoled je okusnejši od kupljenega, s pripravo pa nimamo posebnega dela. Sladoled iz borovnic, smetane in jogurta je osvežujoč in zdrav. Potrebujemo: 500 g borovnic, 150g medu, 1/8 litra rdečega vina, za noževo konico cimeta, 4 rumenjake, 2 lončka jogurta, 1/4 litra sladke smetane. Borovnice preberemo, operetno in dobro odcedimo. Odtehtamo 200g borovnic in jih pretlačimo z vilicami. Zmešamo jih s 50 g medu, z rdečim vinom in cimetom. Pokrijemo in postavimo na hladko. Preostale borovnice sesekljamo v mešalniku. Rumenjake, preostali med in 2 žlici tople vode stepamo 7 minut. Zmes naj bo belkasta in gosta. Primešamo ji sesekljane borovnice in jogurt. Stepemo smetano, da je čvrsta, in jo primešamo zmesi. Damo jo v kovinsko skledo in postavimo za 2 uri v zamrzovalnik. Sladoled nato dobro premešamo z mešalnikom, da je rahlejši. Spet ga postavimo v zamrzovalnik, tokrat naj dokončno zamrzne. Preden ga ponudimo, ga postavimo za pol ure v hladilnik. Ponudimo ga z borovničevim sadnim prelivom. modne, morajo imeti čim tanjše trakce ob dekolteju, o rokavih pa sploh ni govora. Brez rokavov, z bolj ali manj drznimi izrezi na ramah, dekolteju in hrbtu, pa naj bodo tudi majčke; kakršenkoli material boste že izbrali; viskozo, bombaž, svilo, lan... Poletne tkanine pač. Še bolj boste zadele, če si boste umislile ________ hlačen komplet v enem kosu, na rokave pa pozabite tudi tu. Lahko pa variirate v dolžini hlačnic -dolge, tričetrt, nad koleni, vroče... Vse bo prav. Da boste le ve dobro izgledale... Vlagajmo brez kemije! Pridelka je v poletnih mesecih toliko, da se ga veselijo oči. Marsikaj radi shranimo za zimsko zalogo. Veliko bolj tekne, če je pripravljeno doma in zdaj, poleti, so tudi cene nekoliko zmernejše. Doma vkuhana zelenjava in sadje pa sta tudi zdrava, saj natanko vemo, kaj je v kozarcih. Zlasti ni nikakršnih konzer-, virnih sredstev! Vkuhavamo lahko v loncu na zvišan pritisk, v navadnem loncu, v pečici, seveda pa predvsem v velikem loncu za vkuha-1 vanje, če ga premoremo. Danes vam ponujamo 10 pravil, da bi se shranki posrečili. nasvet Znate zalivati? Sliši se neverjetno, toda res je, da se več domačih lončnic utopi, kakor pa od žeje umre. Pa čeprav je vedno dobro mišljeno. Kakor hitro je namreč vrhnja plast zemlje v loncu suha, zlijejo nekateri celel litre vode na očitno žejno rastlino. Posledica: ta uvene in odmre. Zaduši se. Zanjo je prav tako kot voda pomemben kisik v zemlji! V premokri zemlji pa se vsi zračni vmesni prostorčki napolnijo z vodo. Korenine ne morejo več dihati in nehajo delati. Kako ravnati, da bo prav? ■ Mlačna in postana voda sta pravilo. Na ledeno mrzlo zalivanje reagira rastlina s šokom, rast zastane in raslina začne odpadati. Zato mora voda stati vsaj en dan pred zalivanjem v odprti posodi. Tudi trde vode ne marajo, v trgovini pa dobite sredstva za mehčanje vode. Če le morete, zalivajte z deževnico. ■ Najboljši čas za zalivanje je zjutraj. Drugi najboljši pa kasno zvečer. V opoldanski vročini ne smete zalivati! ■ Balkonske rastline je treba v času najhujše vročine zalivati zjutraj in zvečer. Omejimo ga lahko šele, ko se zrak ohladi. Rastline imajo rade tudi prhanje, sploh v višjih nadstropjih, kjer z roso ni nič. Tudi to počnite zjutraj ali zvečer. - Uporabimo samo svežo sadje, ki je primerno zrelo, ki ni piškavo, nagnito ali obtolčeno, - Vse priprave in vse posodje mora biti popolnoma čisto. - Uporabljamo samo neoškrbljene kozarce In nove pokrovčke, stare pa samo, če so zelo dobro ohranjeni in ravni. • Ko polnimo kozarce pazimo, da ne zamažemo robov. Postavimo jih na zganjen prt, da ne počijo, ko jih polnimo z vročim sadjem ali zelenjavo. »fl - Kozarce napolnimo toliko, da je do pokrovčka še Z cm prostora. - Zaprte kozarce postavimo na rešetko v loncu za vkuhavanje. - Nalijemo toliko vode, da so kozarci v njej do dveh četrtin. - Vstavimo toplomer. Čas kuhanja se začne takrat, ko dosežemo temperaturo, ki jo prepisuje recept. - Po kuhanju naj se kozarci ohlajajo na prtu ali zaviti v deko. - Vloženo zelenjavo in sadje hranimo v hladnem in temnem prostoru. ** *** i * * *• * z VEZ *** : D N * % * # * 1* * K A Z 1 P * *** # O T , * * **#i © © © dobro srednje slabo Oven ■k Dvojčka M Lev Devica Mata Škorpijon Strelec Kozorog Mnr Riti delo © © © © © © © © © © © 30 ljubezen © ©J © © © © © © © © © Hj denar © © © © © © © © © © © jI] zdravje © © © © © © © © © © © I POLICIJSKA POSTAJA MO ZIRJE Voznica izgubila oblast nad vozilom Med 22. in 25. julijem je neznanec iz stanovanja Marije H. iz Žalca odšel z bogatim plenom. Kako je v stanovanje prišel, še ni povsem jasno, znano pa je, daje našel in odnesel 120.000 tolatjev in hranilno knjižico Celjske banke z večjo vsoto deviz, predvsem nemških mark. V dneh od 20. do 24. julija je neznanec obiskal spalnico stanovanjske hiše v Parižljah. Ivani D. je ukradel 2100 nemških mark, 125.000 tolarjev in precej zlatnine in jo oškodoval za skupaj 600.000 tolarjev. V noči iz 25. na 26. julij je neznanec vlomil v prostore upravne zgradbe Tovarne nogavic Polzela in iz predalov v pisarnah odnesel manjšo količino gotovine, skupaj okoli 10.000 tolarjev. Spaček - to je način življenja Avto na pozitivno energijo Direktor Citroena je inženirjem naročil naj izdelajo čisto majhen avto, da se bodo francoski kmetje nehali voziti v mesto s traktorji: ob potnikih mora biti še dovolj prostora za 50 kg krompirja, sod vina, vzmetenje mora biti tako, da se ob vožnji po katastrofalnih kolovozih ob koncu 2. svetovne vojne ne bo razbilo niti eno jajce v košari, motor mora biti zračno hlajen in streha, ki se odpira. A ja, pa še to, ko bo g. direktor sedel vanj, muz glave ne sme pasti njegov cilinder. Spaček ali raček, kot ga kličejo drugje, je pravi Citroen, revolucionarna zasnova, drzno spačkom - model Dolly v belo-zeleni barvi. Ob ograji letališča sta se v mraku zaljubljeno drugačna oblika in polno kreativnih domislic, vedno na meji ekstravagance. Ne, to nikoli niso bili avtomobili za povprečne ljudi. Ko so ga predstavili na svetovni avtomobilski razstavi v Parizu, so morali poklicati kordon policajev, da je discipliniral navdušene množice. Na travnih površinah športnega letališča v Skokah pri Mariboru je bilo prejšnji teden 11. svetovno srečanje ljubiteljev 2CV vozil in mogoče je bil kdo izmed udeležencev celo iz tiste | navdušene množice. Ko se voziva v mojem spačku proti Skokam, nama vsi nasproti vozeči citroeni mežikajo in pozdravljajo, takoj sva njihova in oni najini. Šotor sva si postavila poleg para iz Avstrije, seveda sta bila s Diverzantska skupina v Skokah gledala sivo-beli charleston in metalno zelena diana. Nekaj metrov naprej je bil spaček z litimi platišči, lila kovinske barve, spojlerjem in spuščenim podvozjem, pravi dirkač. Tri šotore naprej je bil vojni veteran, obarvan v kamuflažno močeradasto barvo, z lopato in krampom na boku, bencinskimi kantami, satelitsko anteno in prekrit s kamuflažno mrežo. Podobno je bil obarvan spaček petdesetletnega Škota, le daje bilo na njem malo moije dodatne opreme: primež, delovna mizica, kuhalnik, velika plinska bomba, dve ogromni škatli z orodjem in posodo in še. Takih v kabriolet oz. roadster obliki je bilo več, kovinsko srebrn, črno-rdeč, kovinsko zelen. V prikupno porisanem spačku so se pripeljale tri enako prikupne Nizozemke. Prišli so iz celega sveta: iz ZDA, Bahre-ina, Finske, Portigalske, Anglije, Grčije, Belgije, Madžarske, Italije, Nemčije, Avstrije... 1500 avtomobilov in 4000 ljudi. Vsi so prišli, da bi se družili, uživali in tekmovali v nenavadnih igrah, kupovali in prodajali rezervne dele, razstavljene v travi, delili izkušnje in zgodbe najbolj nemogočih dogodoviščin; 300.000 kilometrov, 157 gumide-fektov, 8 deportacij, 6 x v zaporu in 6 x na napačni strani puškine cevi. Kako narediti kultni avtomobil? Ni recepta! Na svetu obstajata le dva, mogoče trije. Med njimi je jata dve filozofiji avta, s katerim je mogoče v ekstremne razmere. Narediš absolutno nepokvarljiv avto (?) ali pa narediš avto, ki ga je mogoče zelo hitro in enostavno popraviti. Povprečen čas na tekmovanju v sestavljanju spačkovega motorja je bil 20 minut. V nedeljo ob odhodu je neki Španec po ozvočenju prosil, če mu kdo proda kolenčasto gred, ker drugače ne more domov. Skupni imenovalec zbranih je bil spaček in življenjska filozofija. Veliko udeležencev je bilo precej mlajših od svojih avtomobilov. Spački kot novi, sijoči in taki, povezani z napen-jalci, da se ne razletijo; kot da kljubujejo potrošniki civilizaciji, ki ceni le vedno nove spaček še posebej poseben. Le kakšna energija je skrita v njem, da sili spačkarje v svojih ljubljencih na najbolj oddaljena in nemogoča potovanja. Obsta- stvari, zavite v sijoče celofane. Tu se ljudje ne sprehajajo z ugasnjenimi mobiteli na ušesu. In ko zvečer ob živi glasbi plešeta 120-kilski Alzačan v šmirastem kombinezonu in dolgonoga Belgijka v mini krilu, veš, spaček ni le avto, to je način življenja. Ker je gneča ob odhodu, se vračam mehko zibajoč v ritmu Beach Boysov in plesu sončnih Še Tito se ga ne bi branil žarkov nad glavo preko metrskih lukenj v pozabljenem kolovozu med koruznimi polji in ne razumem volksvvagna za mano, ki preklinj a in zavira pred vsako jamo. Resje,jajcasenebi strla. ■ David Čelofiga Silver Shadovv, le da ima le 28 km m* • prostih delovnih mest - TREND d.o.o. je podjetje za informacijski inženiring. Zastopamo, uspešno prodajamo in servisiramo izdelke velikih svetovnih imen kot so ACER, EPSON, HEWLETTPACKARD, NOVELL, MICROSOFT, AUTODESK ipd.. Ob tem sestavljamo računalnike, projektiramo celovite informacijske sisteme in svetujemo pri delnih rešitvah le-teh. Zaradi povečanega obsega del razpisujemo naslednja prosta delovna mesta: VODJA PRODAJE Od kandidatov pričakujemo visoko izobrazbo in razvile organizacijske sposobnosti REFERENT ZA PRODAJO 0d kandidatov pričakujemo višjo ali visoko izobrazbo REFERENT ZA NABAVO 0d kandidatov pričakujemo srednjo izobrazbo Za vsa delovna mesta je zaželjeno osnovno pogovorno znanje angleščine, solidno poznavanje področja računalništva in opravljen vozniški izpit. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe na naš naslov najkasneje do petka, 11 .avgusta.1995.0 rezultatih Vas bomo pisno obvestili. TREND, Računalniški inženiring d.o.o., Efenkova 61,63320 VELENJE Tel.: 063/ 851-610, Fax.: 063/ 856-794 POLICIJSKA POSTAJA f lil' ' ■ •-• •"•• VELENJE s Spregledal kanto za smeti V sredo, 26. julija, se je ob 6.30 v Šoštanju v prometni nesreči hudo poškodoval voznik kolesa z motorjem 67-letni Adolf Š. iz Florjana. Ko je peljal po Partizanski cesti, je trčil v kanto za smeti in padel. Zdravi se v bolnišnici. Po eni uri so ga izsledili Da se pobegi s kraja prometnih nezgod ne splačajo in ža so običajno bolj kratkega daha, priča dogodek iz srede, 26. julija. Voznik, ki je z izsiljevanjem prednosti povzročil prometno nesrečo v Kavčah, v njej pa seje ena oseba poškodovala, je po nezgodi odpeljal naprej. Policisti so ga izsledili že po dobri uri. Šlo je za 17-let-nega B. G. iz Velenja. Nezgoda traktorista V četrtek, 27. julija, ob 11. uri je 57-letni Anton Z. iz Šoštanja vozil traktor po lokalni cesti iz smeri Topolšice proti Škalam. Ko je pripeljal v križišče lokalne ceste in ceste za naselje Ravne, je pri Zavijanje gasilskih siren V minulem tednu so gasilci GZ Velenje slavili velik uspeh topolških mladink, na pomoč pa so jih poklicali le enkrat. In to po močnem petkovem nalivu, ko so v podjetju Avto Celje ugotavljali, da jim v kletne prostore prodira voda. Ker je naliv medtem ponehal, so na kraju dogodka ugotovili, da črpanje ni potrebno, saj je voda pričela odtekati sama. ■ bš hiši Ravne 184 zavil levo na cesto proti Ravnam. Med zavijanjem je zapeljal čez levi rob ceste na travnato površino in nato v 130 centimetrov globok kanal. Voznik se je hudo poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Hudo poškodovan kolesar V petek, 28. julija, ob 22.20je 37-letni Franc A. iz Šmartnega ob Paki vozil osebni avto po lokalni cesti iz Letuša proti Gorenju. Približno 100 metrov pred slaščičarno Kepica je s stranske ceste z desne strani pripeljal kolesar 53-letni Anton M. iz Šmartnega ob Paki in nadaljeval vožnjo po desni strani v smeri Gorenja. Takoj za tem pa je zapeljal levo proti sredini vozišča, kjer je kljub zaviranju voznika osebnega avtomobila prišlo do trčenja. V nesreči se je kolesar hudo poškodoval. Vlom v trgovino V noči na 26. julij je neznanec vlomil v prostore samopostrežne trgovine Pocajt na Tomšičevi v Velenju. Nabral in odnesel je večjo količino alkoholnih prijač in živil. Lastnica trgovine je oškodovana za 50.000 tolarjev. Pojasnjeni vlomi Policisti iz Velenja so uspeli raziskati nekaj vlomnih tatvin, ki so se zgodile v zadnjem času. Znan je vlomilec, ki je vlomil v Ski bar in stanovanjsko hišo, na vesti pa ima tudi vlom v osebni avtomobil golf. Vlomnih tatvin je osumljen 30-letniB. B. iz Velenja. V petek, 28. julija, ob 10.30 je 22-letna Jožica Č. iz Homec Brda vozila osebni avtomobil po regionalni cesti iz Mozirja proti Rad-mirju. V Spodnji Rečici je vozilo v nepreglednem desnem ovinku pričelo zanašati, izgubila je oblast nad vozilom, zapeljala desno z vozišča in trčila v obcestni kamen. Od tod je vozilo odbilo in se prevrnilo na bok nazaj na vozišče, kjer je drselo na levi vozni pas in trčilo v osebni avto, ki gaje nasproti pripeljala 18-letna Darja G. iz Galicije. Med prevračanjem je iz vozila padla voznica Jožica Č., ki je hudo poškodovana obležala na vozišču. Umrl v bolnišnici Za posledicami prometne nesreče, ki seje 18. julija pripetila v Libojah, je v torek, 25. julija, v celjski bolnišnici umrl 40- letni motorist Branimir G. iz Liboj. Iz stanovanj in pisarn izginja denar Jolanda Steblovnik «>iitiittii(i>tai(<>«a>»a>iiiiia Izpolnjena želja Na evropskem mladinskem prvenstvu v madžarskem mestu Nyregyhaza je Jolanda Steblovnik dosegla vrhunec svoje športne poti v mladinski konkurenci. V nedeljo je namreč v teku na 1.500 metrov osvojila tretje mesto in bronasto kolajno, s časom 4:20,22 pa je postavila tudi nov državni rekord za starejše mladinke. Bila je to tudi edina slovenska kolajna na tem prvenstvu in po šestih sušnih letih tudi prva za Slovenijo na teh prvenstvih, zadnji bron je leta 1989 osvojila Brigita Bukovec. Boljši od Jo-lande sta bili Poljakinja in Romunka, ki je tudi zrušila romunski mladinski rekord, kar tudi nekaj pomeni. S tem je Jolanda kronala svoje večletno trdo in težako delo, ki odlikuje vsakega vrhunskega atleta. Doslej je osvojila veliko pionirskih in mladinskih državnih naslovov in postavila veliko rekordov, letos pa zadnje leto tekmuje kot mladinka. Vsekakor je njen uspeh tudi plod dobrega strokovnega dela, ki posebej v mlajših kategorijah že vrsto let odlikuje velenjski atletski klub, veliko zasliug ima seveda tudi trener Tomo Popetru. Upajmo, da bo Jolanda svojo atletsko pot samo še stopnjevala in da bomo o podobnih dosežkih lahko še poročali, tokrat pa res iskrene čestitke. Svetovno veteransko prvenstvo Bron za Slavico Poznič V ameriškem mestu Buffalo je bilo od 13. do 23. julija ll.sve-tovno veteransko prvenstvo v atletiki, ki se ga je udeležila tudi Velenjčanka Slavica Poznič. Sicer je bilo v slovenski reprezentanci 8 atletinj in 10 atletov, ki so skupno osvojili 7 medalj. Zlati sta osvojili Lidija Lapajne v skoku v višino in nataša Urbančič Bezjak v metu kopja, srebrno Dušan Prezelj v skoku v višino, bronaste pa Marjan Krempl v tekih na 5.000 in 10.000 metrov ter Slavica Poznič v teku na 2.000 metrov z ovirami prav zadnji dan prvenstva. Tudi sicer je bila uspešna, saj je po šestem času v kvalifikacijah v finalu teka na 1.500 metrov osvojila solidno 10.mesto, na5.000 metrov pa je bila med 38 tekmovalkami šestnajsta. Velenjska atletika je torej dobila tudi prvo veteransko medaljo, ki gotovo ne bo zadnja. Seveda vsega tega ne bi bilo brez številnih sponzorjev, ki se jim Slavica Poznič iskreno zahvaljuje. Katarina Srebotnik Dragulj za svetovni vrh Na evropskem teniškem prvenstvu deklic do 14 let v italijanski Genovi je Katarina Srebotnik dvakrat poslušala Zdravljico; prvič za zmago in naslov evropskih prvakinj s Tino Pisnik, drugič pa je stala na stopničkah, ko je v posamični konkurenci prejela bronasto kolajno, zlato je prejela njena soigralka v dvojicah Pisnikova. To je bil imeniten nastop Katarine in Tine, ki sta gotovo najmočnejša evropska reprezentanca, obe pa sta dragulja, ki ju bo treba izbrusiti v igralki svetovne vrednosti. Za Katarino bi bil to zanesljivo sanjski nastop, če ne bi bilo zdravstvenih težav in slabega dne v polfinalu, ko je klonila proti Čehinji Volekovi, ki jo je Pisnikova v finalu gladko premagala. Po zmagah nad Makedonko (b.b.) in Grkinjo je imela težko delo v osmini finala z Italijanko deli Angello, domačko ljubljenko in tiho favoritinjo prvenstva. Boj je bil zagrizen, saj je tekmica vodila z 1:0 in 5:4, vendar se je Katarina rešila in v tretjem setu gladko zmagala. V četrtfinalu je s 6:0 in 6:0 odpihnila z igrišča Čehinjo Sottovo, v polfinalu pa seje prvi nosilki zataknilo. V dvoji- liiP3** cah sta Katarina in Tina nanizali serijo štirinajstih zaporednih zmag, težko delo pa sta imeli v finalu, ki sta ga igrali takoj po polfinal-nih posamičnih nastopih. Slovakinji Volekova in Stokla-sova sta vodili z 1:0 in imeli v drugem setu v podaljšani igri zaključno žogo na svoj servis pri 8:7, slovenski šam-pionki sta se rešili, dobili set z 10:8, v tretjem pa dokazali svojo vrednost in zmagali s 6:2. Pogovor s Katarino preberite v naslednji številki, povejmo še, da bo z reprezentanco konec avgusta in v začetku septembra nastopila na svetovnem ekipnem prvenstvu na Japonskem, konec leta pa jo čaka Florida in neuradno svetovno prvenstvo mlajših kategorij - sloviti Or-ange Bovvle. ■ /P Plavanje 17 medalj - uspeh nad pričakovanji Pretekli petek, soboto in nedeljo je bilo v Krškem državno prvenstvo za kadete in mladince. Nastopilo je 200 plavalcev iz vseh 14 slovenskih klubov, med njimi tudi 13 velenjskih plavalcev; 2 kadet-inji, 9 kadetov in 2 mladinki. Dobro načrtovano delo trenerja Rajmunda Valcla in prizadevnost plavalcev sta podlaga odličnih dosežkov in uvrstitev. Skupno so osvojili SCT OLimpija - Rudar 1 :1 "Rudarji" načeli državne prvake Ljubljana, 30.julija - V Nedeljo je steklo novo nogometno prvenstvo v prvi državni ligi, ki se v marsičem razlikuje od lanskega. Ligo so skrčili kar na deset klubov od lanskih šestnajstih in od enaindvajsetih v prvem letu samostojnega slovenskega prvenstva, s čimer naj bi dosegli predvsem večjo kakovost te igre v državi. Nedeljska srečanja so to prvo pričakovanje že izpolnila, saj so gledalci na vseh igriščih videli Žoga je zadela vratarjevo vratnico in poplesali po mreži. zelo zanimive in tudi razburljive tekme. Nogometaši velenjskega Rudarja so v uvodnem srečanju gostovali pri državni prvakinji SCT Olimpiji in po dobri igri le prekinili tradicijo porazov z Ljubljančani, saj so se domov vrnili s pomemebno točko. "Naša velika želja je bila, da končno ostanemo nepremagani v Ljubljani, kjer Rudar doslej še ni osvojil nobene točke v novih prvenstvih Slovenije. Tradicije so pač zato, da se prekinejo, nam je sedaj to uspelo, v naslednjihj tekmah z Olimpijo pa pričakujemo še korak naprej," je takoj po tekem nadvse zadovoljen s točko dejal trener Velenjčanov Bojan Prašnikar. Srečanje je bilo vseh devetdeset minut zelo zanimivo, polno lepih kombinacij in številnih priložnosti za zadetek, saj sta nasprotnika igrala odprto. Gostitelji so nepričakovano hitro, že v šesti minuti, povedli z zadetkom Bozga, ki je presenetil zaspalo velenjsko obrambo. Ljubljančani so tudi v nadaljevanju imeli še nekaj izrednih priložnosti za povečanje izida, vendar velenjska obramba po prejetem zadetku ni naredila nobene napake več, z izrednimi obrambami pa se je izkazal tudi velenjski vratar Stankovič. Nevarne priložnosti za zadetek so se vrstile tudi pred vrati Olimpi-jinega vratarja Sime-unoviča. Gostje so povsem izenačili ritem igre in njihovi številni navijači iz Velenja so nestrpno pričakovali, kdaj bo zasluženo "počilo" v domačih vratih. To se je zgodilo v 52. minuti, ko je Rudarjev kapetan Cvikl sijajno izvedel prosti strel s približno 25 metrov. Domačini so postatili živi zid, ki naj bi pokril levo stran njihovih vrat, vratar Simeunovič IZIDI PRVEGA KROGA SCT Olimpija - Rudar Velenje 1:1, Mura - Beltinci 1:1, Nova opreme - Izola 2:0, Biostart Publikum - Maribor Branik 3:3, Primoije - HIT Gorica 1:4. V drugem krogu bodo igrali: Izola - Rudar, HIT Gorica - SCT Olimpija, Beltinci - Primoije, Maribor Branik - Mura, Nova oprema - Biostart Publikum. pa desno. A za Matjaža zid ni bil nobena ovira. Žogo je mojstrsko udaril, zletela je mimo zidu, udarila v levo vratnico in se odbila v mrežo-1 : 1. "Že na treningu smo v petek in v soboto vadili izvajanje podobnih prostih strelov in nekajkrat sem zelo dobro zadel. Moram še reči, da s točko nismo povsem zadovoljni. Po priigranih priložnostih bi bili morali osvojiti vse tri. Vsekakor pa je najbolj spodbudno, da smo z igro potrdili, da igramo vse bolje in da smo po nastopih v pokalu Intertoto postali še zrelejša ekipa," je dejal strelec Rudarjevega prvega zadetka v novem prvenstvu Cvikl, trener pa je še pristavil: "Podobno kot v Luzernu (1:1), smo tudi tukaj hitro prejeli zadetek Prepričujem igralce, da morajo zaupati sebi, da so sposobni doseči zadetek tudi proti takšnim ekipam kot so bili Švicarji in tudi kot je Olimpija. Tudi proti državnim prvakom smo se šele po prejetem zadeteku začeli postavljati na svoje noge in odigrali tako kot želimo. Seveda moramo vse storiti, da se tudi v nadaljevanju prvenstva ne bo dogajalo, da bomo zlahka prejemali zadetke na začetku, nato pa se morali naprej krčevito boriti za izenačitev, šele nato pa za zmago," je dopolnil svojo oceno srečanja Bojan Prašnikar. Tekma je bila v nadaljevanju še zanimivejša, saj je bilo pred obema vratarjema še nekajkrat zelo vroče, vendar gledalci tretjega zadetka niso videli. Zadnji je bil zelo blizu njemu Doler, nekaj minut pred koncem tekme, ko je zapravil __priložnost srečanja. Sam se je znašel pred Olimpijinim vratarjem, vendar je preslabo streljal in žoga je zletela le nekaj centimetrov čez prečko. Včeraj so Veleivjčani v šestnajstini slovenskega pokalnega tekmovanja gostili ekipo Beltincev. ■ S. Vovk kar 17 medalj: 10 zlatih, 4 srebrne in 3 bronaste. Izredna sta bila Andraž Valcl s štirimi in Ajda Valcl s tremi zlatimi odiičji, pravi podvig je uspel Juretu Primožiču, ki je na 1.500 metrov osvojil svojo prvo zlato medaljo v posamični konkurenci, premočno pa sta zmagali tudi obe štafeti kadetov. Rezultati velenjskih plavalcev, ki so se uvrstili v finale: kadeti - 50 m prosto: 4.Petras 27,37; 100 m prosto: 3.Petras 58,79; 200 m prosto: l.Valcl 2:05,35, 2.Petras 2:07,64, 4.Primožič 2:08,43; 400 m prosto: l.Valcl 4:23,43, 2.Primožič 4:25,73, 4.Petras 4:28,01; 1500 m prosto: 1.Primožič 17:14,58; 100 m delfin: l.Valcl 1:01,20; 200 m delfin: l.Valcl 2:13,17; 100 m prsno: 8.Majhen 1:20,00; 200 m prsno: 7.Majhen 2:49,61; 200 m mešano: 2. Valcl 2.21,38; štafeta 4x100 m prosto: 1. Velenje (Valcl, Knez, Primožič, Petras) 3:59,52; štafeta 4x200 m prosto: 1.Velenje (Valcl, Primožič, Rovšnik, Petras) 8:43,98; štafeta 4x100 m mešano: 2.Velenje (Petras, Majhen, Valcl, Primožič) 4:32,23; kadetinje - 100 m hrbtno: 8.Pandža 1.23,37; 200 m hrbtno:7.Pandža 2:52,54; mladinke - 50 m prosto: l.Valcl 29,18; 100 m prosto: 3.Valcll:02,24; 100 m hrbtno: l.Valcl 1:07,11; 200 m hrbtno: l.Valcl 2:25,62; 100 m prsno: 7.Udovičič 1:24,20; 200 m prsno: 5.Udovičič 2:58,91; 200 m mešano: 3.Valcl 2:32,86. ■ Marko Primožič ERA Šmartno:Aluminii 5:0 Lep napredek v igri Šmarski nogometaši se zavzeto pripravljajo na novo in zelo zahtevno prvenstveno sezono, v minulem tednu pa so odigrali dve novi prijateljski tekmi, najprej so v sredo gostovali v Črni na Koroškem in domačo Peco premagali s 3:0 (1:0). Bili so boljši nasprotnik, lepšo nogometno predstavo sta preprečila slab teren in huda vročina, strelci pa so bili Druškovič, Irman in Hodžar. V nedeljo dopoldne so se prvič predstavili svojim navijačem. V Šmartnem je gostoval tretjeligaš Aluminij iz Kidričevega, tekama pa je pokazala lep napredek v igri domačih. Nekaj šibkosti je še zlasti v obrambi in te bo treba do začetka prvenstva odpraviti. Po dvakrat sta zadela Delameja in Hodžar, enkrat pa Iiman. Konec tega tedna bo v Šmartnem gostovalo moštvo Dravograda. ■ Janko Goričnik Bojan Prašnikar - naj trener S K St ® & » H tt « * 3* * » * It M » H * » M K 8 * W M S* * « H S « * * »K Pred začetkom tekme je urednik slovenskega dopisništva Sportskih novosti Branko Vekič podeli Rudarjevemu trenerju Bojanu Prašnikaiju priznanje kot najbolje ocenjenemu tren-erju slovenske lige v minuli sezoni. \ 3. avgusta 1995 , V-i-ISiM::. ZANIMIVO NAS VAS i: V Velenju potejta Evropsko prvenstvo Navi|a95 Ne samo tekmovanje, tudi turistična predstavitev Od torka, 1. avgusta, pa do torka, 8. avgusta, poteka v Velenju, na prostoru Turis-tično-rekreacijskega centra Jezero, 2. evropsko prvenstvo daljinsko vodenih modelov motornih čolnov NAVIGA 95. Gre za enega večjih In pomembnejših športno-turističnih projektov v Sloveniji letos. Tekmovalni del bo potekal, kot že rečeno, v prostoru TRC Jezero. Uradne tekme bodo vsak dan od 8. do 18. ure. Svečana otvoritev pa je bila včeraj (sreda, 2. avgusta) na osrednjem mestnem trgu na Cankarjevi v Velenju in pred kulturnim domom. Tu bo tudi uradni zaključek v torek, 8. avgusta, ob 18. uri, kjer bodo podelili priznanja in nagrade najboljšim. V okviru Evropskega prvenstva Naviga 95 bo potekalo tudi tekmovanje za najhitrejši model. Predsednik organizacijskega komiteja evropskega prvenstva Naviga 95 dr. Milan Medved nam je povedal, da jim je v zelo hudi konkurenci uspelo pridobiti organizacijo letos evropskega, že naslednje leto pa svetovnega prvenstva. "Obenem Naviga 95 pomeni najboljšo možno turistično predstavitev Slovenije svetu. Prijavilo se je 232 tekmovalcev iz 20 držav in še okoli 400 spremljevalcev oziroma družinskih članov, saj je med udeleženci že utečena praksa, da prvenstva večinoma izkoristijo za družinski letni dopust s spoznavanjem tuje države, njenih lepot in kulture. Pričakujemo tudi veliko sodnikov in predstavnikov svetovne organizacije Naviga." Tekmovalci, njihovi družinski člani in sodniki so nameščeni v hotelih v Topolšici, Dobrni in Paki, nekaj jih biva v Dijaškem domu, približno tretjina pa v novem avtokampu ob jezeru. ■ mkp Velenjski gimnazijci v Tatrah Že tradicionalni poletni planinski tabor velenjske gimnazije je bil letos namesto v Logarski dolini, kjer so dosedaj taborili na prostoru, ki ga je uredilo Planinsko društvo Velenje, od 9. do 16. julija na Slovaškem. V Bratislavi so se jim pridružili prijatelji s tamkajšnje Slovanske gimnazije, kjer poleg drugih slovanskih jezikov učijo tudi slovenščino. Izhodiščna točka za pohode in izlete je bila planinska koča Ziarska chata v Žiarski dolini v Zahodnih Tatrah, od koder so udeleženci vsako jutro odhajali v bližnjo in malo bolj oddaljeno okolico, najprej na bližnji Pristop (2145 m) in Banikov (2178), nato na Plačlivo (2126), Rohač (2084) in čez Smutno dolino vse do Volovca (2068) in Rakona na meji s Poljsko. V znani demanovski dolini so si ogledali dem-anovsko ledeno jamo, obiskali so Vrbicko jezero v Jasni. Z mondenega Štrbskega plesa (jezera) so se s sedežnico popeljali do bivaka na Soliskem, od koder so nadaljevali pot po Furkotski dolini mimo •gorskih Wahlenbergovih jezer na Bistre sedlo, na poti nazaj po dolini Mlynica pa so doživeli pravo planinsko neuije s točo in grmenjem. Preostale dni v Tatrah so izkoristili za ogled Liptovskega Mikulaša, muzejskih vasi v Zuberecu in Pribylini ter vožnjo za ladjico po jezeru Liptovska Mara. Ob"povratku so se ustavili v Bratislavi in si ogledali staro mestno jedro. Jamarjrvelenjskega "Speleosia'^v Makedoniji Prva odprava, polna neslutenih možnosti V ponedeljek navsezgodaj je pet članov velenjskega Jamarskega kluba "Spele-os", ki sta se jim pridružila še domžalski kolega ter snemalec Milan Marič, poletela proti Makedoniji. Pričakali so jih predstavniki Speleološke zveze Makedonije in Inštituta "Peonidanes pa bodo odpravo, ki ima status državne, sprejeli na slovenskem veleposlaništvu. Včeraj se je začelo zares. Gostitelji so naši odpravi raz- kazali jame in najzanimivejše dosežke jamarske dejavnosti v okolici Skopja, potem pa jih čaka dolin-a reke Črni drim, kjer bodo postavili prvi bazni tabor. Drugega bodo postavili na višini 1800 metrov na področju Jablanice. Na tiskovni konferenci pred odhodom so nam člani jamarskega kluba Speleos predstavili dejavnost, ki je po njihovem mnenju vse premalo poznana (in priznana), svoje dosedanje delo in makedonsko odpravo, ki je zanje prva. "Jamarstvo je kot primerjava kraškega masiva z drevesom. Jamarji vstopamo vanj skozi najtanjše vejice na vrhu krošnje in napredujemo proti deblu - izviru. Kljub temu da smo še visoko v krošnji, da poznamo samo odseke tega drevesa, jih moramo videti kot del enega sistema, kajti to osmisli naše delo. Jamarji smo geografi kraškega podzemlja v prvotnem smislu besede, opisovalci tridimenzionalnega spleta votlin. Vse ostalo, na primer oprema in tehnika, je le orožje za dosego tega..." S temi mislimi nam je član odprave Željko Pompe orisal njihovo delo. Jamarstvo je šport, speleologija C S Ca S UJ N c m t\3 M C ■ Gostinstvo Turizem Trgovina RTC JEZERO oo O O. N TO uo O >u O sobota, 5. avgusta ob 20. uri ob velenjskem jezeru PROGRAM ansambel Primorski fantje ansambel Oststeierer iz Avstrije ansambel Transcendence z gostom iz Amerike godba na pihala in mažoretke Union JASMIN STAUROS DISCO NA PROSTEM ansambel CHATEAU VINKO ŠIMEK in SLAVKO PODBOJ razvoz piva s konji in kočjjami jezerska baklada BUNGI JUMPING - skoki s 60 m nad jezerom VELIČASTEN OGNJEMET velik laserski shovv nad jezerom lovske, kmečke, ribiške jedi, vol na žaru, specialitete z rošti|ja, pizze, sladke dobrote BREZPLAČNI AVTOBUSNI PREVOZI od 19. ure dalje pa z njim tesno povezana veda, ki raziskuje kraško podzemlje. Klub "Speleos", v katerem je danes 15 aktivnih članov, dva pripravnika in štirje kandidati za jamarske pripravnike, je bil ustanovljen daljnega leta 1934. Delo je po drugi svetovni vojni zamrlo, vse do leta 1974, ko so na pobudo JK Slovenj Gradec ustanovili sekcijo tega kluba, ki je že čez dve leti prerasla v samostojni klub. Od takrat do danes so člani "Spele-osa" opravili in uradno registrirali več jam na matičnem področju Tisnika in Pečovnika, pa tudi drugje po Sloveniji. Največ dela in prizadevanj pa so vložili v Hudo luknjo, kjer si že nekaj let prizadevajo, da bi to krasotico, imenovano Štajerski biser, usposobili za turistične oglede. Zankrat si lahko prekrasni, kapniško bogat Medvedji rov v drugi etaži jame ogledate le s pomočjo jamarjev; podvig je avanturističen, moker in blaten, a enkraten. Letos si ga je "privoščilo" že 600 radovednežev. Pri urejanju za širši krog se zatika zaradi pomanjkanja denarja, vendar je tudi v interesu mislinjske občine, v kateri leži, da se to čimprej zgodi. Kot kaže, pa bodo pripravljeni pomagati tudi Velenjčani. Matično področje bi radi tudi ustrezno zaščitili, v tem še neokrnjenem prostoru želijo izdelati tudi učno pot, ki bo zanimiva predvsem za osnovno-in srednješolce. In zakaj so si velenjski jamaiji za državno odpravo izbrali prav Makedonijo? Željko Pompe nam je povedal: "Predvsem zaradi tega, ker predstavlja Makedonija eno izmed speleološko najatraktivnejših področij, prav tako pa je to eno izmed najmanj raziskanih področij. W / TRGOVSKO PODJETJE „INTRADE"doo EXPORT - IMPORT GENERALNI ZASTOPNIK ZA V SLOVENIJI V trgovini "INTRADE" lahko kupujete: * TV * AUDIO * VIDEO TEHNIKO Sloveniji BIO TELEVIZORJI (pozanimajte se!) * CAMCORDER-ji IZJEMNO ugodnih cenah! Pri nakupu NAGRADA - torba za CAMCORDER! PRODAJA TUDI NA 12 ČEKOV! INTRADE d.o.o. Maribor tel.: 062/22-66-00 Mlinska 22 tel.: 062/22-42-80 62000 Maribor fax: 062/22-66-13 Del. čas: vsak dan od 9.-12. in 15. do 19. ure, v soboto od 9.-12. ure. Informacije na telefon: 062/22-66-00 ali 22-42-80 Državno jamarsko ekipo sestavljajo Rajko Bračlč (vodja odprave), Željko Pompe, Martin Jelenko, Primož Areh, Jože Tišler in Vojko Bitenc. Mislim, da je to eden poglavitnih razlogov, vsekakor pa tudi pripravljenost Makedoncev, ki nam bodo pomagali pri naših ciljih in hotenjih. V visokem pogorju Jablanice in Stogova segajo vrhovi nad dva tisoč metrov, pričakujemo precej globoke jame in brezna, zato računamo na makedonski globinski rekord. Ta je sedaj 500 metrov, mi pa smo usposobljeni za globine do 1000 metrov. Jamarji imamo različna dela v samih jamah; to ni samo raziskovanje terena, zato je tudi odprava razdeljena na dva dela. Prvi del bo samo raziskovanje terena, ki bo končano predvidoma do 15. avgusta, nato se del ekipe vrne v Slovenijo, nekateri pa ostanejo, ker bodo merili jame in izdelali vse tisto, kar je potrebno za arhiviranje jame v slovenski kataster; merjenje temperature voda, relativne vlažnosti, temperature zraka in vseh ostalih parametrov, ki so za evidenco potrebni. S tem se delo še ne konča. Po končani odpravi bomo sedli za računalnike in risalne mize, ker je potrebno vse odkrito narisati in obdelati. Sodelujemo tudi s strokovnim sodelavcem dr. Tonetom Novakom iz Slovenj Gradca. Na njegovo željo bomo postavili v jamah tudi pasti in vabe in potem vse te eksponate prenesli v Slovenijo, kjer jih bo obdelal in predstavil slovenski jamarski zvezi in Speleološki zvezi Makedonije." Za uresničitev sanj in'hotenj velenjskih jamarjev je bilo potrebno zbrati precej sredstev. Podvig so jim omogočili: velenjski zasebnik makedonskega rodu Irfan Juskovski, Mestna občina Velenje, podjetje LoKK, Premogovnik Velenje in Leopold Vocovnik, za kar se jim iskreno zahvaljujejo. Žal pa jim je, da njihov član Slavko Plahuta ni mogel dobiti dopusta v podjetju Gorenje Servis in bo tako ostal doma. ■ Bojana Špegel po MALI OGLASI KUPIM vse vrste smrekove in bukove hlodovine (plačilo takoj). Tel.: 853-970. GABROVA DRVA prodam. Tel.: 885-846. RENAULT 5 CAMPUS, metalno-črne barve, 5 V, I. okt.'93 ugodno prodam. Tel.: 852-402 NOVO PRIKOLICO za osebni avto (domače izdelave) prodam za 60.000 SIT. Tel.: 721-351. ATRIJSKO HIŠO v Velenju (197 m2) prodamo. V račun vzamemo trosobno stanovanje v Velenju. Tel.: 754-952 od 8. do 13. ure in od 21. do 22. ure. IŠČEM ENOSOBNO stanovanje. Tel.: 855-847. TELICO (brejo) simentalko ter domače rdeče vino prodam. Tel.: 855-904. KOSILNICO, motor tomos. Tel.: 882-781, zvečer. PRODAM brejo kravo (8 mesecev). Tel.: 882-897. RAČUNALNIK IBM sistem, 12 color display, kompresor, žensko in moško kolo, šivalni stroj, posteljo z jogijem (190x100), jedilni kot in 6 bar stolov ugodno prodam. Tel.: 893-680. 00972-6666-1629 širina 85 cm, tepih iz itisona 2x3 m ter topli pod 3x4 m zelo ugodno prodam. Vse je čisto novo. Za 6.000 SIT prodam žensko kolo Rog-vozno. Tel.: 853-101. VEČVRETENSKI VRTALNI STROJ prodam. Ogled vsak dan. Tel.: 885-114. Tel.: 850-727. VEČNAMENSKO POSLOPJE z 2 ha gozda in 3 ha pašnika, primerno za gostinstvo-turizem ali drugo obrt ob prometni cesti prodam ali menjam za stanovanjsko hišo. Informacije na upravi lista. HIŠO in frajtonerico prodam. Informacije na naslovu: Stari trg 26, Slovenj Gradec. ODOJKE, 30 kg, 350 sit, teleta, simentalce bike prodam. V najem oddam študentki tudi sobo v Mariboru. Tel.: 882-319. ODDAM MLADO TIGRASTO MUCO. Ljubitelj živali naj pokliče na tel.: 850-862. IŠČEM IN NAJAMEM GARSONJERO ali enosobno stanovanje. Tel.: 856-334 od 8. do 16 ure (Mojca). INŠTRUKCIJE MATEMATIKE in fizike za osnovno in srednjo šolo. Tel.: 856-801 po 19. uri. GRADBENO PARCELO, 520 m2, z vikend hišico - brunarico, na sončni legi s priključkom vodovod-elektrika v Mozirju prodam. Lepa njiva - tel.: 853-917. PRODAJA NESNIC vsako soboto na odkupni postaji pri Ograjšek v Šoštanju. Tel.: 472-071. DVA BIKCA SIMENTALCA, 170 kg ter bika za zakol in prašiče od 25 - 60 kg prodam. Tel.:778-523. POSESTVO prodam ali dam v najem. Informacije na naslovu: Bračič Martin, Lopatnik 29, Velenje. ISCEMO DEKLE za delo v bistroju. Nudimo stanovanje. Tel.: 893-381. VIKEND PARCELO, komunalno urejena, 500 m2 v Virštanju, 6 km od Atomskih Toplic, na sončni leti prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 893-629, mobitel 0609/617-469. POSLOVNI PROSTOR v Velenju zamenjam za gradbeno parcelo. Tel.: 851-832 dopoldan, 857-602 zvečer. TELICO BREJO 8 mesecev prodamo. Tel.: 885-173. IŠČEM SOBO V CELJU. Plačilo naj bo sprotno. Tel.: 855-707. KUPIM RABLJENI TOMOS AVTOMATIK. Tel.: 881-154. KROŽNO ŽAGO, sedežno garnituro in spalnico poceni prodam. PURANE ZA NADALJNJO REJO in zakol prodamo. Kladnik- tel.: 885-116. LOKAL V CENTRU ŠOŠTANJA oddam. Bojan Gabrip, Trg bratov Mravljak 7, Šoštanj. SAMOJEDE, čistokrvne, bele mladiče brez rodovnika ugodno prodam. Tel.: 885-380. DOMAČE PIŠČANCE za zakol prodam (domača krma). Tel.: 885-734. STAREJŠO HIŠO z vrtom (1000 m2) v Šoštanju prodam. Šifra: UGODNO. VEČ METROV TEKAČA iz istisona, JUGO 45 KORAL, I. 90, bordo rdeč, 30.000 km, reg. do 8/96, lepo ohranjen prodam. Tel.: 0602/53413, zvečer. FIAT PUNTO 55 S, I. 95, prodam. Tel.: 855-419 po 16. uri. KUPIM VRTNO ROTACIJSKO Občina Velenje Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 3. avgusta -dnevni dežurni dr. Urbane, popoldan dr. Slavič, nočni dr. Lazar in dr. Rus Petek, 4. avgusta - dnevni dežurni dr. Grošelj, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Kozorog in dr. Slavič Soboto, 5. avgusta - dnevni dežurni dr. Mijin in nočni dežurni dr. Stupar in dr. Mijin Nedeljo, 6. avgusta - dnevni dežurni dr. Mijin in nočni dežurni dr. Stupar in dr. Mijin Zobozdravstvo: Od 5. do 6. avgusta - dr. Cvetka Rogan, v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 4. avgusta do 11. avgusta Ivo Zagožen, dr.vet.med., Jerihova 38, mobitel: 0609-633-677. Veterinarska postaja v Mozirju: Do 6.avgusta - Ciril Kralj, dr.vet.med., Mozirje, tel. 0609-633-417. Od 7. avgusta do 13. avgusta - Maijan Lešnik, dr.vet.med., Moziije, tel.: 0609633419. Občina Velenje Poroke: Edvard Lamot, Ravne št. 38/a in Veronika Verbič, Ravne št. 38/a; Janko Friškovec, Ravne št. 165 in Suzana Držanič, Podbrest, Vladimira Nazora 17, Rep. Hrvaška; Jakov Dominkovič, Laze št. 9/e in Marinka Markovič, Velenje, Kardeljev trg št. 2. Smrti: Boštjan Albreht, roj. 1975, Velenje, Šalek št. 91; Rudolf Šošter, roj. 1935, Šempeter v Sav. dolini št. 112; Jože Kerš, roj. 1940, Šmiklavž pri Škofji vasi št. 18; Marija Germovšek, roj. 1921, Velenje, Jenkova c.št. 25; Veronika Pustinek, roj. 1912, Podkraj pri Velenju št. 69/b. Občina Mozirje Poroke: Bernard Štiglic, 1970, Radmirje 115 in Rosanda Tiršek, 1976, Ter 66; Negro Kočar, 1966, Sp. Rečica 28 in Janja Domadenik, 1967, Sp. Rečica 28; Vladimir Petrovič, 1970, Nazarje, Zadrečka c. 13 in Helena Prepadnik, 1972, Nazaije, Zadrečka c. 13. Smrti: Mihael Podsedenšek, 1952, Mozirje, Nove Trate 55; Jožef Podgoršek, 1928, Robanov Kot 30; Jožef Kaker, 1920, Primož pri Ljubnem 39; Ivan Rupreht, 1938, Zavodice 15; Jožef Ajnik, 1936, Gornji Grad, Attemsov trg 1; Barbara Fužir, 1976, Nazarje, Zadrečka c. 13. TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 24. julija do 30. julija 1995 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOLJA NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE "MESARSTVO PEKARSTVO GOSTINSTVO PREKORŠEK" objavljene v tedniku Naš čas 20.julija. 1. nagrada - NAKUP V VREDNOSTI 8.000 SIT V MESNICI PREKORŠEK V VELENJU NA KARDELJEVEM TRGU 11: MELITA TRDIN, Tavčarjeva 17,63320 Velenje 2. nagrada - NAKUP V VREDNOSTI 4.000 SIT V MESNICI PREKORŠEK V RIMLJANKIV CELJU,SAVINOVA 3: IRENA CURE, Lačna gora 3,62317 Oplotnica 3. nagrada - POSTREŽBA V VREDNOSTI 3.000 SIT V LOKALU ČAJNIK, TRG CELJSKIH KNEZOV CELJE: FRANCI HUDOMAL, Ravne 181 Šoštanj Pravilna rešitev križanke: trakar, letina, obesek, Rus, ME, bistro, čas, EN, PM, kravatar, lava, religija, milenij, sejaseja, pesimizem, Enare, napad, Lika, anali, Tana, šilar, panorama, EN, ILI,pakt, ninorsk, TN, JG, val, Albert, Stip, Aon, Aiken, ani- _ on, Acev, larva, Janez Jalen, nako- lenček, Apolda, Ami, AR, lsaac. Reševalcem se opravičujemo zaradi neljube napake, ker zaradi manjkajočih številk niste dobili gesla križanke. »as. or. ■ it.r i. trn.?, i« i. POGREBNE STORITVE USAR Vinska Gora 8, 63320 Velenje, Telefon: 063 / 858-226 Oldy d.o.o. Polzela 38, tel.: 720-592 PEVELENJE (Era ŠPORT), tel.: 854-391 postavitev mrliškega odra na domu nabava cvetja ureditev dokumentacije MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV UGODNI KREDITU-4LET R + 7,5%- (? + 8,8%, MOŽNOST NAKUPA BREZ POLOGA SWIFM,0 GL5D 15.990DEM SVVIFT 1,3 GL 3 D (airbag) 17.390 DEM SWIFT1,3 GL SEDAN (airbag) 19.850 DEM BALENO1,3 GL 3 D 21.990 DEM BALEN01,6 GL3 0 23.990 DEM (airbag voznik in sopotnik) ZAHVALA ob boleči izgubi ljubega moža in brata VILIJEMA OBLAKA rojen 26.2.1943 - umrl 22.7.1995 iz Lokovice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti ter mu darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala lokoviškim pevcem, govorniku za poslovilne besede in duhovniku za opravljen obred. CINOUECENTO 900 i.e. 94 12.490 DEM PANDA 900 i.e. CL* 12.990 DEM UN01,0 PIRE 94 13.490 DEM PUNTO 55 S 94 15.990 DEM TIP01,6SX94 19.990 DEM Žalujoči: žena Rozalija, sestri Ivica in Olga z družinama ter ostalo sorodstvo OBIŠČITE NAS! 14 NAS VAS OBVESCEVALEC 3. avgusta 1995 It AIIIO V E L E K J11 ČETRTEK, 3.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 14.45 Horoskop; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 4.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 5.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 6.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj,kje,kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP ; 16.00 Kdaj,kje,kaj: 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 7.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 8.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 9.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Strokovnjak svetuje - pokrovitelj ERA Velenje; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ■ KIINO riNC IKIINO Kino Dom kulture Velenje Ponedeljek, 7.avgusta, ob 20.uri BRADYJEVA KLAPA - komedija Režija: Betty Thomas, vloge: Gery Cote, Shelly Long... Vdova mati s tremi hčerami in ovdoveli oče s tremi sinovi se poročita in ustvarita srečno družino s šestimi otroki. Poskočna in nasmejana družina živi sredi devetdesetih let skladno z logiko in idiličnimi nazori sedemdesetih let, zato bi se jih radi sosedi in vsi, ki jim gredo sedemdeseta leta na živce, kratko-malo znebili. Kino Soštani Torek, 8.avgusta, ob 20.uri BRADYJEVA KLAPA, komedija Kino Šmartno ob Paki Sreda, 9.avgusta, ob 20.uri BRADYJEVA KLAPA, komedija Naslednji filmi: Tomažek, Rob Roy, April prihaja, Batman za vse čase, Moje življenje. Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14.ure na telefon Kina Velenje 856-384. Prosimo, da vstopnice dvignete do pol ure pred predstavo. iTi ERMOw S in inženiring ^Hffcl) za toplotno klllll in hladilno tehniko Partizanska 4, Velenje telefon 063/ 851-919 Lava 6a, Celje telefon/fax: (063) 451-277 KLIMA NAPRAVE TADIRAN AMERIŠKE KVALITETE - REVERZIBILNE ( HLAJENJE ALI OGREVANJE ) - RAZLIČNIH IZVEDB - HLADILNE MOČI OD 2,1 DO 100 KW -VSE ZA OGREVANJE NA ENEM MESTU -TOPLOTNE ČRPALKE GORENJE -VENTILACIJA ZA CELOTEN PRODAJNI PROGRAM 5% POPUST ZA GOTOVINO ALI KREDIT ABANKE DO 24 MESECEV Z 9%0BRESTN0 MERO BREZ POLOGA. V SPOMIN Ko ostane bolečina in praznina, „ . ....... . . . „ . , ko spoznaš, da ni 28. julija je minilo leto dni odkar nas je tako potnozaj HI nenadoma zapustil naš dragi sin, vnuk, brat in ostane nam le misel stric nate živa in nenehni ta - zakaj BOŠTJAN PRAZNIK Vsem, ki postojite ob njegovem mnogo, mnogo preranem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje hvala. Hvala tudi njegovim prijateljem za postavljeno solzo na kraju nesreče. VSI NJEGOVI Ne jokajte ob mojem grobu, tiho pristopite, spomnite se kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA ob boleči izgubi moža, očeta, sina, brata in strica IVANA KORENA - ŽANIJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala velja G.D. Bevče, družini Dolinšek in Krušnik, pevcem, govornikom in gospodu župniku. VSINJEGOVI ZAHVALA ob izgubi drage mame, babice in prababice ANGELE REZONIČNIK iz Belih vod 8 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja dr. Kikcu in zdravstvenemu osebju v Topoišici, ki so se trudili za mamino zdravje. Hvala gospodu duhovniku Petru za opravljen obred, pogrebcem in Ivanu Pudgerju za poslovilne besede.Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčere Fani, Angela, Nada in Pavla z družinami Tudi mladega fanta smrt ne zgreši. Začel si živeti, si moral umreti, si moral zatisniti svoje oči. Odšel si od doma nasmejan, saj nisi slutil, da cesta ti vzela bo življenje, za vedno tudi vse trpljenje. Ob prezgodnji izgubi dragega sina in brata BOŠTJANA ALBREHTA roj. 17. januaija 1975 iz Šaleka 91 v Velenju se zahvaljujemo vsem za darovano pomoč, cvetje, sveče in izrečeno sožalje.Hvala delavcem Mizarstva Šoštanj in sodelavcem staršev zaposlenim v Tovarni usnja Šoštanj in Premogovniku Velenje ter gospodu župniku za opravljen obred.Hvala vsem Boštjanovim sošolcem in prijateljem iz Šaleka in Šoštanja. Hvala tudi stanovalcem iz Aškerčeve 5 v Šoštanju in stanovalcem bloka v Šaleku ter znancem iz Debersce.Posebej hvala Bojani in Zdenkotu Albrehtu za vso izkazano pomoč. Žalujoči: mama, ate in brat Branko ter ostalo sorodstvo Končal si svojo pot, prebrodil stiske in prestal vse boli. Bolečina da se skriti, tudi solze zatajiti, le tebe ljubi mož, oči nama nihče ne more več vrniti. ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil dragi mož, oči JANKO ARISTOVNIK 1.2.1944-27.7.1995 Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, sodelavcem, ki ste ga čuteče pospremili k poslednjemu počitku. Zahvala za prelepo cvetje in sveče, s katerim ste prekrili njegov zadnji dom ter izrazili pisno in ustno sožalje. Posebna zahvala velja družinam: Zapušek, Lukanc, Penšek, ki so nama stali ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki so nama kakorkoli pomagali. Zahvala govornikom, pevcem, častni straži, godbi in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoča: žena Olga in sin Andrej ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta FLORJANA STROPNIKA 4.5.1933-20.7.1995 Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, dom je prazen in se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, o£ozen' prij ateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili ker te vec med nami ni! „ na pomoč. Zahvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu posmremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ivica, sinova Janko in Marjan z družinama ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage tete in botre PANIKE SOVIČ-KRISTANOVE FANI 11.1.1916-24.7.1995 Zahvaljujemo se vsem sosedom in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali ob smrti drage pokojnice. Zahvala pa tudi vsem tistim, ki ste jo v tako lepem številu prišli pokropit na dom, ji darovati cvetje, sveče, za svete maše, nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Menihu za dolgoletno zdravljenje, vsem duhovnikom za opravljen obred, pevcem, praporščakom, govornicama Marjani in Jožici za lepe poslovilne besede. Žalujoči vsi njeni domači Marko, srčno smo te ljubili, v srcih naših te bomo vedno nosili in nikoli, nikoli pozabili. V SPOMIN MARKOTU ARISTOVNIKU Dne 4. avgusta 1995 bo minilo žalostno leto od kar si nas nenadoma in tragično zapustil ljubljeni Marko. Ljubi Marko, kako zelo, zelo smo žalostni in vse bi dali, da bi s teboj sin lahko še enkrat živeli. Da bi nam igral na harmoniko in bi peli s teboj tvojo najljubšo pesem - Eno rožco ljubim. A vse, vse je zaman: solze, žalost, obup. Ničesar ni, kar bi te obudilo in pripeljalo v naš dom. Človek, ki ti je vzel življenje še vedno ostaja nekaznovan. O Marko, Marko zakaj smo te morali izgubiti. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižgete svečo. Žalostna starša in bral z družino. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena iJJf Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761,856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 130,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1430,00 tolarjev. nač. prelom in oblikovanje: OTTrOT»TV¥!E¥l in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Z^razstave plemenske živinejjave pasme jv Škalah Šampioni vsi šaleški rejci, šampionka pa Sita Franca Rotnika Z razstavo plemenske živine rjave pasme, ki sta jo v soboto, 29. julija, na prostoru konjeniškega kluba Velenje v Škalah skupaj pripravila Kmetijska zadruga šaleška dolina in Govedorejsko društvo Šaleška dolina, so ob izjemnem prikazu razvoja živinorejskega dela v zadnjih letih počastili tudi dve pomembni obletnici: 85-letnico rejskih organizacij na Slovenskem in 45-letni-co rejskega dela za širitev in uveljavljanje rjave pasme v Šaleški dolini. Tokratna razstava, peta v zadnjih 25-ih letih, je prikazala rejsko delo in selekcijski napredek, ki so ga rejci Šaleške doline dosegli pri širjenju in uveljavljanju rjave pasme. Razstavljene živali so organizatorji izbrali na osnovi kriterijev, ob tem pa poudaijali, da je veliko dobrih živali ostalo v hlevih. Kmetje Šaleške doline so ustanovili kmetijsko zadrugo leta 1992, vanjo je vključenih 346 kmetijskih proizvajalcev in delavcev. Že lani so proizvedli več kot 98 odstotkov vsega odkupljenega mleka in več kot 87 odstotkov odkupljenega mesa mladega pitanega goveda. Lani so na kravo oddali po 3995 litrov mleka, na kmetijo pa 34.129 litrov mleka. Tisti, ki pitajo mlado govedo, so v poprečju oddali 3,8 komada pitanega goveda. Na razstavi so pokazali 85 živali, 70 krav šestih laktacij in 15 plemenskih telic. Med njimi so izbrali najboljše. Zmagovalke v posameznih katergorijah: med kravami VI. laktacije in več je 1. mesto osvojila Živka Darinke Pečečnik iz Bevč, V. laktacije Sita Franca Rotnika iz Raven, IV. laktacije Donela Alojza Rožiča iz Topolšice, v III. lak-taciji je bila zmagovalka Dasta Alojza Rožiča iz Topolšice, v II. laktaciji Joly Ivana Ločana iz Topolšice in v I. laktaciji Antena Mirana Tekavca iz Topolšice. Med plemenskimi telicami je komisija dosodila največ točk Muri Antona Špitala iz Gaberk, najstarejša razstavljena krava pa je bila 11-letna Bona Alojza Rožiča iz Topolšice. Med krajami od II. do VI laktacije in več so v soboto izbrali tudi šampionko. To visoko priznanje je prejel Franc Rotnik iz Raven za kravo Sito. Ta je v svoji najboljši laktaciji, četrti, dala v enem letu 9140 litrov mleka. ■ Milena Krstič - Planine fotografije: Lojze Ojsteršek Nasmejan lastnik šampionke Site Franc Rotnik iz Raven. Največ priznanj na razstavi je pobral Alojz Rožič Iz Topolšice. Velika^zma|a za SJoveniJo^in GD Topolšica Zlata dekleta so doživela veličasten sprejem Težko bi bilo našteti vse uspehe, ki jih je dosedaj nanizala mladinska desetina gasilk iz GD Topolšica. Naj omenimo le, da so v lanskem letu postale državne prvakinje, s čimer so le potrdile zmago na izbirnem tekmovanju za t. i. gasilsko olimpiado. Ta se je odvijala prejšnji teden v italjanskem mestu Arco, kjer so prejšnji četrtek več kot dostojno zastopale barve naše države. Med udeleženkami iz 18 evropskih držav in 36 desetinami so bile najboljše, najhitrejše in zato zasluženo zmagale. Bravol Dosegle so tisto, kar so na tihem pričakovale, za kar so se trudile vse od novega leta, ko so se zanje pričele intenzivne priprave na to 10. mednarodno tekmovanje. Trikrat tedensko so se potile na treningih, pri čemer so jim pomagali številni strokovnjaki in člani GD Topolšica, tesno ob strani pa so jim stale tudi njihove družine in res številni sponzorji, ki so jim omogočili pot in enotedensko bivanje ob Gard-skem jezeru. V soboto so se zmagovalke vrnile v rodno Topolšico, gasilci in krajani pa so jim pripravili prisrčno dobrodošlico. Napis "Pozdravljene in živele zmagovalke" jih je pričakal že kakšen kilometer Zmagovalke z metorjem Marjanom Ledinekom In njegovim pomočnikom Matjažem Lihtenekerjem. Prvi Jih Je pozdravil poveljnik GD Topolšica Darko Delopst. pred "domom", razpet čez cesto. Vrvež se je pred topolškim gasilskim domom pričel že ob 18. uri, čeprav so dekleta pričakovali ob 19.30. Nestrpnost in ponos sta vela iz lic staršev in Članov GD Topolšica, veselje iz lic članov okoliških gasilskih društev in predstavnikov GZ Velenje, kamor se združujejo. Pozdraviti sta jih prišla tudi šoštanjski župan dr. Bogdan Menih in župan Šmartnega ob Paki Ivo Rakun, pa predstavniki republiške in velenjske GZ. Sprejem so jim pripravili že v Ljubljani, na sedežu republiške Gasilske zveze. Potem so pospremile še mladinsko fantovsko desetino iz Dobrne, ki je na tekmovanju v Italiji prav tako dosegla lep uspeh - 5. mesto. Vzdušje pred Gasilskim domom v Topolšici se je stopnjevalo. Ker je bila množica že velika, je za slavnostno razpoloženje že pred prihodom deklet poskrbela godba na pihala "Zarja" iz Šoštanja, gasilci pa so se postavili v "špalir". Malo pred 21. uro so se oglasile sirene, vodomet v beli, rdeči in modri barvi je brizgnil proti oblačnemu nebu. Številni gasilski avtomobili iz vseh okoliških društev so s sirenami pripeljali pred njimi, po cesti so strumno in ponosno korakale članice zmagovalne desetine, z vsemi nagradami in dvema pokaloma (prehodnim, ki ga bodo predale ali pa obdržale čez dve leti na Nizozemskem in stalnim) v rokah. Prikorakale so na prireditveni prostor, aplavzi so bili vse močnejši, pozdravi topli. In kdo so dekleta (stara od 12 do 15 let), zmagovalke 10. mednarodnega gasilskega tekmovanja v Italiji? Pripravljalo se je 11 deklet, tekmovalo pa seveda 10, vendar je prav, da omenimo vse: Nina Ledinek, Romana Slemenšek, Janja Zager, Nina Ovčjak, Monika Volk, Tina Hriberšek, Polona Menih, Helena Menih, Vesna Juvan, Darja Koželjnik in Branka Pocajt.V četrtek, ko je bil njihov tekmovalni dan, jih je bodrilo tudi 50 Topolščanov. Darko Delopst, poveljnik GD Topolšica, je bil prvi, ki je tudi uradno pozdravil zmagovalke, nam pa je že pred njihovim prihodom povedal: "Če sem odkrit, smo zmago pričakovali, ker so bili rezultati, ki so jih naše mladinke pokazale v zadnjem času, izjemni. Mislim, da je za uspeh v prvi vrsti zaslužen mentor Marjan Ledinek in njegovi pomočniki; Matjaž Lihteneker, Mitja Tajnik, Franc Hriberšek in ostali člani gasilskega društva, psiholog Srdan Arzenšek in Zoran Kac, ki je bedel nad njihovo kondicijsko pripravo." Po uradnem delu sprejema se je kljub slabemu vremenu slavje še razživelo, čestitke in stiski rok so se še vrstili. Pridružujemo se jim tudi mi! ■ Bojana Špegel .! Ocenjevanje razstavljenih živali je potekalo vsem na očeh. "Fiesta" našla lastnico Avto pod preprogo Skrivnost je razkrita. Veliko časa je že minilo od revm skokov pod velenjskim gradom, srečnega dobitniki osebnega avtomobila pa ni bilo od nikoder. V 5mfl čarsko-skakalnem klubu so bili že precej nestrpni, sa/'/»| bila vstopnica nesporno prodana, srečneža ni bilo od | nikoder in pred dnevi so že določili končni rok - to je \ 4.avgust. Pa na srečo ni bilo treba čakati prav do komM Ford fiesta je v ponedeljek le dobila lastnico. Branka Zamernik iz Štor je bila to, njena zgodba pa prav mikavna. S fan- ( tom sta obiskala sobotno nočno tekmo, ta fant je Aleš iz Matkovega kota (pozimi smo se z njim že spoznali), Branka je I preslišala napoved nedeljskega žrebanja vstopnic in se zato ni I vznemirjala. Po tednu dni jo je Aleš poklical. Vedel je, da sta | imela "okroglo" številko in pričelo se je iskanje vstopnice. Te pa I nikjer in Branka je skoraj že obupala, vsi so jo po malem [ zafrkavali, končno pa se je zgodilo. Pri temeljitem čiščenju stanovanja je sesalec dobesedno izpod preproge "potegnil" tako I željeni listek in v ponedeljek ji je Drago Bizjak vesel izročil I ključe. Branka je povedala, da je pred dvema letoma na kredit I kupila AX-a, ki ga še ni odplačala. Sedaj ga po prodala, poravnala | obveznosti in se veselo vozila z novim fordom. M (jp, foto: bi|