Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 25. marca 2020. Cena: 1,46 EUR Leto: XXII ŠT. 2 I 26. februar 2020 15 Valentin ima ključ do korenin in zaljubljencev 16 Pustna vlada je dolino popeljala v blagostanje 25 Rokomet v srcu in v fotografskem objektivu 28 Nevaren virus na hmeljiščih zaradi okuženih ostankov agrumov Timi na stopničkah D. N. ja 20 točk, zadnja tekma v pletih pa bo v Vikersundu 15. marca. Vrhunec pa bo v naši Planici, kjer bo potekalo svetovno prvenstvo v poletih. O obeh dosežkih na Kulmu pa je Povedal: »Za menoj je vrhunski konec tedna, saj sem bil kar dvakrat na stopničkah, ki so zame vsake vredne zlata. Malo mi je žal treh desetink v soboto, a obenem je to super dosežek glede na to, da sem v skoku naredil napako. Na Kulmu sem užival v letenju, v vsakem poletu sem bil med najboljšimi, s čimer sem dokazal, da sem trenutno v zelo dobro formi.« D. N. Savinjčani in z nami vsa Slovenija smo veseli vnovičnih dosežkov izvrstnega skakalca Timija Zajca iz Hramš v KS Galicija, ki je navdušil z drugim in tretjim mestom na letalnici v Kulmu v Avstriji. Po lanskih izjemnih dosežkih in krizi v prvem delu letošnje sezone, ko mu ni šlo in je ostal tudi izven finalne serije, je znova v svetovnem vrhu. V poletih se lahko bori za mali kristalni globus, ki ga bo lahko osvojil, če mu bo šlo po načrtih in željah tudi v nadaljevanju. V posebnem točkovanju poletov je namreč na drugem mestu. Za Kraftom zaosta- Februarska dvojnost tako in drugače LUCIJA KOLAR Timi Zajc z drugim in tretjim mestom ter Avstrijec Stefan Kraft z zmago in tretjim mestom sta bila na letalnici Kulm oba dneva na odru za zmagovalce. Japonec Rjoju Kobajaši (levo) je bil drugi, čeprav bi si zaslužil zmago, a so sodniki odločili drugače. Ledena pustna zabava T. Tavčar Minuli vikend je bil pustno obarvan marsikje po dolini. V Braslovčah je na pustno soboto dopoldne dvorano doma kulture napolnilo več sto maškar, ki so s Petrom Panom »odletele« v čarobno deželo Nije. Popoldne pa so se Petru Panu maske pridružile tudi na Skupnem placu na ledeni zabavi na drsališču. V nedeljo so pustovali v kulturnem domu Letuš, kjer pripravili pustno zabavo z živo glasbeno spremljavo Mateje in Petra. Otroška pustna rajanja so bila tudi na Trju, v Taboru, v torek tudi v Žalcu, za odrasle v Petrovčah in še kje. Največji pustni karneval v dolini so pripravili v soboto na Vranskem. Več o tem pa na str. 16 Z ledene pustne zabave v Braslovčah Februar je zelo zanimiv mesec, morda še posebej letos zaradi dodatnega dneva in njegove »prestopnosti«. V prvi polovici meseca so prevladovale kulturne prireditve, predstave in proslave. Podeljevali so priznanja, znake, plakete. Na proslavah so slavnostni govorniki različno navdihnjeni uporabljali velike besede, vsak po svoje razmišljali o kulturi. Eni z, drugi brez Prešerna ter ostalih slovenskih kulturnih avtoritet in vsebin. Naj ne občudujemo samo tuje, najprej domače, so nam priporočali. Pa da naj se kultura naseli v vsak dan. Letos mi je posebej padlo v ušesa, da so tako ali drugače govorili o vrednotah človeške družbe, o kulturi v obnašanju, celo o bontonu, o Prosim in Hvala. Pa so vsi iskreni? Gotovo vsi na načelni ravni in gotovo kdo tudi v praksi … Ste se kdaj vprašali, kako se govorniki sami držijo velikih besed iz svojih nagovorov? Presodite sami. A saj se je škoda ukvarjati s tem, v govoru je pač treba povedati nekaj visokoletečega in pika. Bolj pomembno je, da nam kulturni praznik in kultura prinašata veliko lepega, dobrega in slovenskega. Ponosna sem, da svoje (tudi) kul- turno poslanstvo že dvajset let na dvajset let podlage svojih časopisnih predhodnikov opravlja Utrip Savinjske doline. In da smo ravno jubileju in bralcem v čast v okviru možnosti posodobili in polepšali podobo časopisa in oplemenitili vsebino … No, priznanja ob jubileju norčije. Če ne bi bilo vmes valentinovega, bi si že mislili, da se je kulturni del nesramno dotaknil maškarade. Kakor koli februar v drugi polovici za šalo ali zares dobiva bolj nagajivo podobo ali pa tako, kot bi v resnici bila vsak dan, če bi povedali vse po resnici in bi se ne skriva- »Ker trenutno naš narod ni popolnoma složen, še ne pomeni, da ne bi smeli gojiti narodnega ponosa.« nismo prejeli, saj se tudi predlagali nismo. Smo pa zato dobili nov izziv, novo pisarno in z njo slabše pogoje za delo … Ampak pomembno je, da se ne damo in da delamo dober časopis, ne glede na vse ovire in razloge zanje. Janez Meglič je na prireditvi ob 50-letnici Medobčinskega društva invalidov dejal, da je hvaležen občinam doline in vsem, ki marsikaj naredijo za odpravljanje ovir za invalide in njihovo boljše življenje. Vsaka čast! Na tem mestu se njemu in vsem invalidom Spodnje Savinjske doline opravičujem, ker je naše uredništvo s selitvijo v prvo nadstropje ponovno slabše dostopno invalidom. Žal na to nismo imeli vpliva … Februar je res zanimiv mesec, ki ga v drugem delu zagrabijo pustne li za masko hinavščine. Še dobro, da za nekaj dni zadošča tudi pozitivna energija pustnih norčij, zabave in smeha kar tako. Ker kruha smo željni, a včasih so tudi igre za silo dovolj. In če se za konec vrnem h govorcem. Skoraj bi si upala trditi, da je bil predstavnik žalskih dijakov Martin Mutec iskren, ko je dejal: »Ker trenutno naš narod ni popolnoma složen, še ne pomeni, da ne bi smeli gojiti narodnega ponosa. Zato vas pozovem, mlade in stare, da širite in častite slovensko besedo, da se borite za svoje cilje, kot so se borili naši predniki, in predvsem, da ste ponosni, da ste del tega veličastnega naroda! Saj to je naš dom.« Bravo »tamladi«. Obljubim, vsaj zase lahko trdim, da se bom borila! Dajte se še vi! VSAKA HÖRMANN VRATA GOVORIJO SVOJO ZGODBO GENERALNI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO: Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 Obiščite nas na sejmu DOM v hali A1! TZ-Anz-4c-Garage-Haus-110x60mm-A-2019-SLO-Matjaz-B.indd 1 www.matjaz.si info@matjaz.si ZAČETEK SEZONE 2020 28. 3. 19:00 Žalec “Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!” 19/09/19 11:11 2 občinA ŽALEc ŠT. 2 I februar 2020 Ali smo res svobodni ali odvisni od všečkov? Lucija Kolar, T. Tavčar Savinova priznanja Veselim Pruhovčanom, skupini krajanov Pernovega, plakete pa KD Liboje, Natalii Ermakovi in Neli Šuler Podelili 164 malih Savinovih priznanj Ob slovenskem kulturnem prazniku so v četrtek 6. februarja dopoldan v dvorani Doma II. slovenskega tabora podelili tudi 164 malih Savinovih priznanj. Prejeli so jih učenci in učenke mentorji in skupine žalskih osnovnih šol, vrtcev in Glasbene šole Risto Savin Žalec. V imenu župana Občine Žalec je 71 priznanj učencem, 25 skupinam in 68 mentorjem podelildirektor ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar. Iz I. OŠ Žalec so 17 priznanj prejeli učenci, 12 priznanj mentorji, 1 priznanje skupina; iz II. OŠ Žalec 7 učencev, 2 mentorja; iz OŠ Griže 9 priznanj učenci, 10 mentorji, 1 skupina; iz OŠ Petrovče 9 učencev, 15 mentorjev, 7 skupin; OŠ Šempeter 8 učencev 7 mentorjev, 2 skupini; iz Glasbene šoli Risto Savin Žalec 21 učencev, 19 mentorjev 14 skupin in iz Javnega zavoda vrtci Občine Žalec 2 mentorici. Priznanja se podelijo za uspešno delo na širšem kulturnem področju, med drugim na dramskem, plesnem, folklornem, glasbenem, pevskem, literarnem, likovnem, grafičnem področju, za uspešne nastope na različnih tekmovanjih, prireditvah in natečajih s kulturnih področij. S kabaretom je podelitev ravno tako popestril Jure Ivanušič. Letošnji Savinovi nagrajenci z županom in slavnostnim govornikom Občina Žalec je ob slovenskem kulturnem prazniku tudi letos podelila Savinova odličja za ugledne dosežke na različnih področjih kulturne ustvarjalnosti. Na osrednji občinski proslavi 6. februarja v Domu II. slovenskega tabora je pet Savinovih odličij, dve priznanji in tri Savinove plakete nagrajencem predal župan Janko Kos. Slavnostni govornik je bil direktor ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar. »Kultura se odraža v vrednotah človeške družbe. Kadar se napaja iz komercializacije, je treba to do neke mere uravnati. Če tega ne storimo, bo nekega dne iz pipe pritekla Coca-Cola,« je v uvodu povedal mag. Boštjan Štrajhar in se v nadaljevanju sprehodil skozi razvoj družbene strukture, kulture, vrednot, načina razmišljanja in odločanja skozi čas, od nomadsko-lovske in nabiralniške kulture, preko kulture Babiloncev, Asircev in Egipčanov, pa antične Grčije in Rima. »Danes mislimo svobodno, samosvoje, vsakdo lahko reče, kar si misli, ob tem pa redko komu verjamemo. Kulturne avtoritete pa so pogosto idoli in ne ideali. Pa je to mišljenje res svobodno? Kaj v resnici našega mišljenja ne usmerja potrošniška kultura, kjer je najpomembneje to, da nenehno nakupujemo?« se je spraševal mag. Štrajhar in to nadgradil še s tezo, da če povrhu vsega ne objavimo na socialnih omrežjih, se sploh ni zgodilo. »Objavljamo svoje frustracije in zbiramo všečke, srčke in podobno. Kot da je faraona iz davne družbe zamenjal všeček, ki odobri ali ne odbori naša dejanja.« Ugotavljal je, da vse skupaj spominja tudi na stare Rimljane in njihovo zabavo ob krvoločnih igrah v kolosejih. Bolj ko je Savinovo priznanje sta prejeli skupina Veseli Pruhovčani za ohranjanje etnološke in kulturne dediščine, ustvarjanje ter bogatenje kulturnega utripa v lokalnem okolju ter skupina krajanov Pernovega (Cvetko Golavšek, Ivo Gjuras, Vlado Šuper, Jože Krulec ml., Janko Grobelnik, Roman Siter, Marjan Mohorič, Milan Ježovnik, Boštjan Mernik in Janko Cigala) za obnovo obzidja okoli cerkve sv. Ožbolta na Pernovem. Prejemniki Savinove plakete pa so trije. Kulturno društvo Svoboda Liboje si ga je prislužilo ob 90-letnici za pomembne dosežke na kulturnem področju in ustvarjanje bogatega kulturnega dogajanja v lokalnem okolju. Prejela ga je tudi Nataliia Ermakova za uspešno pedagoško delo in vodenje harmonikarskega orkestra ter vrhunski dosežek, s katerim je doprinesla k razvoju in uveljavitvi kulture v Občini Žalec in v širšem mednarodnem prostoru. Savinovo plaketo je iz rok žalskega župana prejela tudi Neli Šuler za uspešno pedagoško delo na področju likovne ustvarjalnosti in dolgoletno strokovno vodenje bienala otroške grafike ter pomemben prispevek k razvoju kulture v Občini Žalec in njeni prepoznavnosti v širšem prostoru. Letos se je komisija za podelitev Savi- novih priznanj odločila, da Savinove plakete z denarno nagrado ne podeli. Neli Šuler se je za priznanje zahvalila v imenu nagrajencev. V kulturnem programu je navdušil in navdihnil občinstvo igralec, skladatelj in šansonjer Jure Ivanušič z glasbeno-gledališko predstavo Kabaret. Večer je s himno odprla instrumentalna zasedba mladih glasbenikov Artistik, ki je obiskovalce z virtuoznim muziciranjem razveselila tudi po uradnem delu v avli doma. Proslavo je povezovala vodja programa kultura v Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec Nastija Močnik, sceno zanjo pa oblikovala Breda Bračko. Jure Ivanušič je navdihnil in navdušil. bilo krvavo, bolj jim je bilo všeč. Na podlagi vzklikov občinstva je Cezar dvignil ali spustil palec, kar je pomenilo življenje ali smrt. Množica pa je dobila občutek moči, saj je odločala o življenju drugega.« Mag. Štrajhar, je opozoril, da je danes na socialnih omrežjih najbolj priljubljeno negativno kritizerstvo. Vseeno pa so socialna omrežja prinesla tudi neslutene možnosti povezovanja, sodelovanja, kar je pozitivno. Nagovor je zaključil z zadovoljstvom, da smo se rodili v razviti državi z možnostjo razvoja na vseh področjih, kar je mogoče le, če znamo ceniti to, kar imamo. »Ne pustimo si vplivati na kulturo od zunaj, graditi jo moramo od znotraj.« Nagovor je končal z znano mislijo iz Malega princa: »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.« Mad 164 prejemniki malega Savinovega priznanja jih je bilo največ z glasbene šole. Vinogradniki počastili Prešerna T. T. OBČINA ŽALEC objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV S PODROČJA MLADINSKE DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2020 Razpis (z razpisno dokumentacijo) je v celoti objavljen na spletnih straneh Občine Žalec www.zalec.si. Na javni razpis se lahko prijavijo pravne osebe, ki izvajajo svojo dejavnost na področju mladinske dejavnosti skladno s 4. in 5. členom Pravilnika o pogojih, merilih in postopkih za sofinanciranje programov in projektov s področja mladinske dejavnosti v Občini Žalec (Ur.l. RS, št. 20/2012). Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na Uradu za negospodarske javne službe, Franja Vihernik, tel. 03 713 64 30 ali osebno (Občina Žalec, I. nadstropje, soba 36). Vloge morajo biti Občini Žalec dostavljene najkasneje do 7. aprila 2020. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto do 24.00. Številka: 093-0014/2020 Društvo savinjskih vinogradnikov je ob letošnjem kulturnem prazniku pripravilo v avli Doma II. slovenskega tabora prireditev z naslovom Prešernova zdravica in vino. Na začetku so si udeleženci ogledali film Kulturnega društva Podnanos o nastanku zdravice. Nato je ob kulturnem programu, ki ga je pripravil David Sopotnik, z vinskimi napitnicami pa sta ga dopolnila Viki Ašič in Andrej Bremec, sledila vodena degustacija dvanajstih vin savinjskih vinogradnikov pod okriljem Tadeje Vodovnik Plevnik, specialistke za vinarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor. Predstavila je odlična vina, začenši s penino Romana ekološkega vinogradništva Marič, rdečo zvrstjo Dušana Mastnaka, modro frankinjo Rudija Divjaka in Silva Mariča, z belo zvrstjo Kostje Zupanca, z laškim rizlingom Emila Medveška, s sivim Predstavitvi vin je sledila tudi prešerna zdravica. pinotom Aleša Božijaka, s kernerjem Rudija Trobiša. Nadaljevala je z degustacijo renskega rizlinga Krašovčevih, sovinjona Slavka Pižorna in rumenega muškata Emila Medveška in družine Krašovec. OBČINA ŽALEC ŠT. 2 I februar 2020 3 V rebalansu proračuna več novih postavk K. Rozman Dve dopolnili k proračunu je vložil župan, prvo je v zvezi z vzdrževanjem poslovnih prostorov za zaključni račun leta 2019, drugo pa s strukturo financiranja investicijskega projekta za Hopslandijo. Žalski občinski svet je prvič v letošnjem letu na redni seji zasedal 5. februarja. V prvi in drugi obravnavi so svetnice in svetniki sprejeli rebalans letošnjega proračuna in med drugim potrdili predlog akcijskega načrta Slovenia Green za obdobje 2020-2022. Na začetku seje so v Svet območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Žalec kot predstavnike žalske občine na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja (ki je prejela 6 predlogov) imenovali Milana Vogrinca iz Vrbja, Bojana Pevca z Ložnice in Jasno Sraka iz Petrovč. V nadaljevanju seje so sprejeli sklep o 15-dnevni javni obravnavi predloga Programa dela občinskega sveta za leto 2020 in potrdili poročilo o realizaciji programa dela občinskega sveta za leto 2019. V lanskem letu je žalski občinski svet zasedal na sedmih rednih sejah, ena pa je bila korespondenčna. V rebalansu več novih projektov Župan je uvrstil na dnevni red tudi predlog rebalansa letošnjega proračuna, ki je bil prvotno sprejet marca 2019 kot dvoletni proračun. Predlog sprememb in dopolnitev Odloka o proračunu Občine Žalec za leto 2020 je predstavila mag. Gabrijela Vodnik, vodja Urada za javne finance, prav tako obe dopolnili, ki ju je vložil župan. Popravki v prvem dopolnilu so bili posledica uskladitve podatkov z ministrstvom za javno upravo v zvezi z vzdrževanjem poslovnih prostorov za zaključni račun leta 2019, z drugim Na lani objavljeni javni razpis za izgradnjo postajališča za avtodome na območju Hopslandije v Vrbju (predvidenih je 18 mest) se ni prijavil noben ponudnik. Občina Žalec je zato v rebalansu proračuna povišala sredstva na 186 tisoč evrov in bo postajališče z vso opremo in infrastrukturo zgradila sama. dopolnilom pa so v načrtu razvojnih programov upoštevali strukturo financiranja na podlagi dokumenta indentifikacije investicijskega projekta za Hopslandijo. Skupni načrtovani prihodki proračuna v letu 2020 so se povečali za indeks 104 na 20.166.719 evrov, odhodki pa za indeks 114 na 22.366.285 evrov. Nekaj več kot 7 milijonov evrov bo investicijskih odhodkov, kar je za dobra 2 milijona več od najprej sprejetega proračuna. Med novimi projekti v rebalansu je rekonstrukcija mostu v Kasazah z dograditvijo hodnika za pešce. To je bila črna točka, most pa bo tudi prevzel več prometa v času izmeničnega enosmernega prometa čez griški most. Vključena je izgradnja komunalne infrastrukture v Poslovni coni Vrbje, kjer bodo zgradili tudi parkirišče. Med drugim so dodatna sredstva namenjena nadaljevanju aktivnosti za komunalno opremljanje dela Poslovne cone Arnovski gozd III. V letošnjem proračunu so predvidena tudi sredstva za projektno dokumentacijo za izgradnjo nadomestnega nadhoda Mavrica, pa tudi za sofinanciranje obnove državne ceste skozi Šempeter. Prav tako rebalans vključuje nov osemoddelčni vrtec Žalec zahod, za Ponovoletna srečanja L. K., T. T. kar je potrebno spremeniti OPPN Žalec zahod, pripraviti dokumentacijo in vse potrebno za gradnjo v javno-zasebnem partnerstvu. Predvideni so tudi: obnova občinske sejne sobe, sredstva za nakup dela parkirišča pred KZ Petrovče, ureditev atletske steze in večnamenskega igrišča v Petrovčah, sredstva za start ene od petih etap 27. kolesarske dirke po Sloveniji, izdelava dokumentacije in gradnja nogometnega igrišča z umetno travo v Žalcu, načrtovana je tudi obnova telovadnice UPI Ljudske univerze v Žalcu. Za projekt Prostofer je predvidenih malo manj kot 10 tisoč evrov, povečana so sredstva za plačilo domske oskrbe ostarelim. Več sredstev je namenjenih tudi za dejavnost gasilskih društev. 21 tisoč evrov občina namenja oskrbi zapuščenih živali in bokse v zavetišču Zonzani. Dopolnjen proračun predvideva sredstva za izvedbo protihrupnega asfalta na delu lokalne ceste Migojnice - Žalec, mimo naselja Benetke. V razpravi je svetnik Jože Krulec opozoril, da proračun predvideva veliko vlaganj v poslovne cone, kar pa je hkrati zelo obremenjujoče za okolje, zato bo porebno v prihodnjih letih več sredstev namenjati tudi za nadomeščanje zemljišč oziroma sanacijo takšnih površin. Obe dopolnili in odlok o rebalansu proračuna so bili sprejeti brez glasu proti. Nove cene pomoči na domu V nadaljevanju februarske seje je direktor ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar predstavil predlog akcijskega načrta za pridobitev srebrnega znaka Zelene sheme turizma Slovenia Green v obdobju 2020–2022. Občina Žalec je doslej prejela dva bronasta znaka, za srebrnega pa mora izpolniti še nekaj kriterijev, ki so zapisani v akcijskem načrtu (več o tem v posebnem članku) in ki so ga svetniki brez obširnejše razprave sprejeli s 26 glasovi za in nobenim proti. Tudi predlog sklepa o ceni storitve Pomoč družini na domu v Občini Žalec je bil potrjen soglasno in brez razprave. Po uvodni predstavitvi novih cen je razloge za povišanje in precej pereče stanje na tem področju predstavil direktor Doma Nine Pokorn Tomaž Lenart. Dom Nine Pokorn namreč izvaja to storitev na območju žalske občine. Opozoril je na splošno pomanjkanje zdravstvenega kadra in socialnih oskrbovalk. Ker jih ne najdejo dovolj, so tudi pri storitvah pomoč družini na domu začele nastajati čakalne vrste. To se dogaja po vsej Sloveniji in nekateri domovi občinam te storitve celo odpovedujejo, je povedal Tomaž Lenart. V Domu Nine Pokorn za silo še »krpajo« vse potrebe z obstoječim kadrom, vendar tako ne bo šlo več dolgo naprej. Gre za sistemski problem, ki ga mora rešiti država, je pa direktor navedel tudi podatek, da je kljub temu preko 90 % uporabnikov storitve pomoč družini na domu zelo zadovoljnih s to storitvijo. V primerjavi z letom 2019 so se celotni stroški na delovni dan povišali za 4,6 %, na dela prost dan praznika 11,5 % in na nedeljo 8,1 %. Občina Žalec bo v letu 2020 zagotavljala subvencijo v višini 60 % in bo tudi v celoti pokrila stroške strokovne obravnave. Ob upoštevanju tega bo nova cena, ki jo plača uporabnik, 6,83 evra na uro na delovni dan (0,21 evra več v primerjavi z letom 2019), 9,48 evra na praznik (0,93 evra več) in 8,81 evra na uro na nedeljo (0,58 evra več). Ob tem tudi v občinski upravi pravijo, da Občina Žalec bo letos na ob­ močju Soseske V ukinila vrtičke zaradi načrtovane gradnje večstanovanjskih objektov. Na­do­mestili jih bodo predvidoma na območju Ribnika Tajht na Podvinu pri Žalcu. se s to storitvijo omogoča socialna oskrba ostarelim in drugim pomoči potrebnim ter bivanje v domačem okolju, kar je za večino uporabnikov bolj prijetno kot namestitev v domu za ostarele. Nadzor brez posebnosti Žalski občinski svet je v februarju obravnaval tudi poročilo o delu Nadzornega odbora Občine Žalec in porabi sredstev v letu 2019 oziroma se je seznanil z njim. Predstavila ga je predsednica nadzornega odbora Slavica Čehovin, ki je prav tako podala dokončni poročili nadzornega odbora o opravljenem nadzoru ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Žalec za leto 2018 in javnih naročil za leto 2018. Nadzorni odbor nepravilnosti ni ugotovil. V letu 2020 je predvidenih 12 nadzorov, med drugim še 3 KS, stanovanjskega sklada, glasbene šole, OŠ Šempeter, mladinskega sveta, Zveze turističnih društev Občine Žalec, projekta nadstrešnice nad žalsko tržnico, ZKŠT Žalec in UPI Žalec. Po 1. maju plačljivo parkiranje T. T. Za do 12-urno parkiranje bo cena 1,5 evra, za celodnevno parkiranje pa 3 evre. Občina Žalec je lani v poslovni coni Arnovski gozd preuredila divja Med nagovorom škofa dr. Stanislava Lipovška na srečanju z duhovniki Župan Občine Žalec Janko Kos je na izletniški kmetiji v Gotovljah skupaj s sodelavci tudi letos organiziral ponovoletno srečanje z duhovniki, ki delujejo v župnijah na področju Občine Žalec. Konec januarja pa je v Dom II. slovenskega tabora povabil še predstavnike gospodarstva. Srečanja v Gotovljah se je poleg duhovnikov iz šestih župnij udeležil tudi upokojeni škof dr. Stanislav Lipovšek. Žalski župan Janko Kos se je zahvalil vsem duhovnikom, ki skrbijo za obnovo kapelic in cerkva ter za duhovno rast faranov. Posebej se je zahvalil škofu dr. Stanislavu Lipovšku, ki se je pred dvema letoma upokojil. Škof Lipovšek je poudaril pomen takšnega sodelovanja med občino in duhovniki z željo, da se nadaljuje tudi v prihodnje. Na srečanju z gospodarstveniki je župan predstavil dinamično dogajanje na področju gospodarstva v Občini Žalec v zadnjih letih in se podjetnikom zahvalil za prispevek k razvoju. Srečanje je uvodoma nasmejal nastop stand up komikov Aleša Novaka in Perice Jerkovića v komediji Slovenec in pol, potem pa so ga predstavniki gospodarstva in njegovega podpornega okolja nadaljevali v družabnem vzdušju avle Doma II. slovenskega tabora, kjer je za odlično zvočno kuliso poskrbel pianist Georg Krajnc. OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5, 3310 ŽALEC obvešča, da je na spletnih straneh Občine Žalec objavila JAVNI RAZPIS O DODELITVI FINANČNE POMOČI NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA IN MEDNARODNEGA SODELOVANJA ZA LETO 2020 Finančna pomoč je enkratna in se lahko dodeli za: - dodiplomski in podiplomski študij doma in v tujini, - študijsko izpopolnjevanje doma in v tujini, - sodelovanje v mednarodnih projektih. Javni razpis je odprt do porabe sredstev (prvo odpiranje vlog predvidoma 23. 4. 2020). Več informacij o pogojih za pridobitev finančne pomoči, potrebnih dokazilih k vlogi in o razpisu dobite v celoti na spletni strani www.zalec. si ali po telefonu 03/713 64 32 (kontaktna oseba Matej Pinter, višji svetovalec za vzgojo in izobraževanje). Številka: 600-0004/2020 parkirišča in uredila 90 javnih parkirnih mest. Za zdaj je parkiranje tam še brezplačno, ko bo končan postopek doregistracije JKP Žalec, ki bo parkirišče upravljalo, bo treba za 12-urno parkiranje odšteti 1,25 evra in za celodnevno parkiranje 3 evre. Občina je za ureditev namenila 230 tisoč evrov. Ker pa sama ne sme pobirati parkirnine, je parkirišče predala v upravljanje JKP Žalec. To mora dejavnost pobiranja parkirnine še doregistrirati, saj tovrstnih nalog do zdaj ni opravljalo. Doregistracijo dejavnosti bo na seji najprej potrjeval svet ustanoviteljev JKP Žalec, nakar morajo spremembo sprejeti še vsi občinski sveti občin ustanoviteljic (Žalec, Prebold, Tabor, Vransko, Polzela, Braslovče). Po sprejetju odloka in objavi v Uradnem listu RS bosta sledila uvedba sistema in začetek zaračunavanja parkirnine, to pa bo predvidoma po 1. maju. občinE 4 ŠT. 2 I februar 2020 V Taboru sprejeli proračun D. Naraglav Dogovor o sodelovanju T. Tavčar Potrdili več sklepov in tudi odlok o skupnem inšpektoratu Na 9. redni seji občinskega sveta so občinski svetniki potrdili spremembe in dopolnitve meril in kriterijev pravilnika o sofinanciranju socialnovarstvenih programov in programov s področja družbenih dejavnosti Občine Tabor. Potrdili so tudi letni program športa v občini za letošnje leto in tudi odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave in še nekaj drugih sklepov. Saša Zidanšek Obreza je pri predstavitvi sofinanciranja socialnovarstvenih programov pojasnila, da je bil pravilnik o sofinanciranju socialnovarstvenih programov in programov s področja družbenih dejavnosti v Občini Tabor sprejet v letu 2016. Dogovor iz preteklega mandata občinskega sveta je bil, da se na podlagi analize vlog na JR in vsakoletne razdelitve sredstev ugotavlja, če so merila in kriteriji primerno oblikovani in se jih nato po potrebi spremeni oz. dopolni. Saša Zidanšek Obreza je podrobneje predstavila predmet financiranja in analizo razdeljenih sredstev v tekočem letu. V letu 2019 se je pojavila potreba po oskrbi sadnega drevja ob pešpoti Tabor-Ojstriška vas, zato so pripravili predlog, da se merila in kriteriji dopolnijo s postavko skrb za urejanje okolice v lokalni skupnosti (zasaditve in nega rastlin, okrasitev, postavitev klopi …) in da se spremeni točkovanje nekaterih postavk z namenom spodbujanja aktivnosti domačih društev. Taborski svetniki so potrdili tudi letni program športa. V letu 2020 bodo 500 evrov namenili za športni program Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, 1.000 evrov za športni program Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, ter 3.500 evrov za športne prireditve. Skupaj tako za letni program športa načrtujejo 5.000 evrov, sredstva se razdelijo znotraj tekočega proračunskega leta. Beseda je tekla tudi o razkoraku med planiranimi in realiziranimi prireditvami in o razpoložljivih športnih površinah, ki so se v letu 2019 povečale na račun ureditve nepokritega športnega objekta Razgan. Svetniki so potrdili tudi proračun občine za leto 2020. Obrazložitev je še prej podala Mihaela Zupančič. Povedala je, da je bilo v času javne razprave o predlogu proračuna 2020 prejetih nekaj pripomb, ki jih je v nadaljevanju tudi predstavila. Na prihodkovni strani se spremembe proračuna nanašajo predvsem na planirano ureditev telovadnice v domu krajanov in na planirane globe, ki so posledica delovanja medobčinske inšpekcije, v skupnem znesku dobrih 25.616 evrov. Na odhodkovni strani gre za enak skupen znesek povečanja oz. zmanjšanja denarnih sredstev na posameznih postavkah, kot so stroški za protokolarne dogodke, vzdrževanje doma krajanov, LC, pokopališča, Grada Ojstrica, OŠ Vransko-Tabor, režijski obrat, stroški izgradnje hodnika za pešce, vzdrževanje občinske stavbe itd. Pri amandmajih je bilo upoštevano pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. V nadaljevanju seje so svetniki potrdili odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Celje, v katerega bodo vključene še občine: Braslovče, Laško, Polzela, Štore, Vransko in Žalec, brez Občine Prebold, ki se je odločila drugače. Alenka Šmit je ob tem pojasnila, da je bil odlok dan v 30-dnevno javno obravnavo, med katero ni bilo pripomb ali predlogov. Župan Marko Semprimožnik pa je povedal, da je dogovorjeno, da inšpektorji oz. redarji v prvem mesecu delovanja ne izrekajo glob, temveč le opozarjajo na nepravilnosti. Denarna sredstva od zaračunanih kazni pa se bodo stekala v občinski proračun. Potrdili so sklep o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Predlagano je bilo 5-odstotno povišanje, to je z 0,0040 EUR/leto na 0,0042 EUR/ leto. Občina Tabor z nadomestili letno prejme približno 35 tisoč evrov, po zvišanju vrednosti točke pa se v letu 2020 pričakuje okoli 37.200 evrov prihodkov. Ob zaključku seje so svetniki potrdili še sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobrega lokalnega pomena. Pred tem je Alenka Šmid prisotne seznanila, da je stranka opravila nakup stanovanjske hiše nasproti Doma krajanov Tabor s pomočjo stanovanjskega kredita, pogojenega z ureditvijo dostopa do stavbe. Sejo so zaključili s kar nekaj vprašanji in pobudami. Med drugim so se vprašanja nanašala na izgradnjo vodnega rezervoarja v primeru Doler na Črnem vrhu, na ureditev prostora za raztros pepela na pokopališču in tudi o idejni zasnovi ureditve jedra Tabora. Za domača društva brezplačna dvorana T. Tavčar Na Polzeli sprejeli nove cene najema športne dvorane, za domača društva pa je uporaba dvorane brezplačna; Hopsom 100 tisoč evrov iz proračuna Polzelski svetniki so na 10. redni seji, prvi v letu 2020, sprejeli proračuna Občine Polzela za leti 2020 in 2021. Kot je povedal župan Jože Kužnik, v 30-dnevni razpravi niso prejeli niti ene pobude ali amandmaja. Proračun za leto 2020 načrtuje 6.691.241 evrov prihodkov in 6.919.440 evrov odhodkov. Občina se bo zadolžila v višini 342.800 evrov in odplačala dolg v višini 240.500 evrov. Proračunski primanjkljaj v višini 125.899 evrov bodo krili s prenosom sredstev preteklih let. Glede dotacije Športnemu društvu Hopsi za leto 2020 (100.000 evrov) je župan Kužnik dejal: »Dogovorili smo se, da bomo pripravili pogodbo o financiranju za Hopse, kjer bomo natančno določili pogoje financiranja, nato pa bomo spremljali njihovo poslovanje. Vsebina pogodbe se bo predsedniku kluba osebno predstavila.« V proračunu za leto 2021 načrtu- jejo 5.596.775 evrov prihodkov in 5.611.470 evrov odhodkov. Občina se bo v letu 2021 zadolžila za 41.800 evrov, odplačala dolg v višini 231.000 evrov, primanjkljaj v višini 230.895 evrov pa pokrila s prenosom sredstev preteklih let. Polzelski občinski svet je dal soglasje k ceni socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, ki jo za Občino Polzela izvaja Dom Nine Pokorn Grmovje. To pomoč uporabi na mesec v poprečju 34 občanov. Ob 80-odsotni subvenciji Občine Polzela bo od 1. februarja za delovni dan na uro uporabnik moral plačati 3,36 evra, na državni praznik ali dela prost dan 4,70 in ob nedeljah 4,36 evra na uro. Poleg tega je občinskih svet na 1. seji potrdil predlog Letnega programa športa za leto 2020, predlog pravilnika o spremembah pravilnika o merilih in kriterijih za sofinanciranje graditve ali obnove občinskih cest, predlog odloka o turistični in promocijskih KINOLOŠKO DRUŠTVO PLUTON organizira začetni, nadaljevalni tečaj šolanja psov, malo šolo in tečaj v Agilitiju. Dobimo se v četrtek, 2. 3. 2020 ob 18. uri na vadbišču Ložnica pri Žalcu. Informacije na telefonu 041 405 079 (Ivi) in na spletu: www.kd-pluton.si ali solanje@kd-pluton.si Ljubitelji psov vabljeni! taksi v Občini Polzela v prvem branju ter cenik najema Športne dvorane Polzela. Polna cena najema Športne dvorane Polzela za tekme in dogodke na dan je 300 evrov, za komercialno uporabo na dan 600 evrov in za vadbo 30 evrov na uro. Za športna društva in klube s sedežem v Občini Polzela pa je najem dvorane brezplačen. V nadaljevanju je občinski svet sprejel novo vrednost točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2020. Ta je za 15 % višja od dozdajšnje, ki pa je bila nespremenjena od leta 2011. Brez pripomb je občinski svet sprejel odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Kmetija Košec v Ločici ob Savinji za širitev dejavnosti – gradnjo novih objektov kmetije. Na področju vodooskrbe je občinski svet sprejel Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec ter Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Z odlokoma se urejajo tista področja, ki v veljavnih državnih predpisih niso ustrezno urejena na ravni občin. S 1. februarjem bodo začele veljati nove cene parkiranja v Poslovni coni Ločica. Občinski svet je sprejel novi cenik, po katerem znaša cena za vse uporabnike za 24-urno parkiranje 1 evro. Cena velja tudi za občane in občanke Občine Polzela. S 1. februarjem bo mogoče na parkirišču parkirati tudi več dni skupaj, kar do zdaj ni bilo mogoče. S podpisa v prostorih Občine Braslovče Potem ko so oktobra lani v Braslovčah izobrazili 50 prvih posredovalcev, ki so na poziv službe nujne medicinske pomoči pripravljeni priskočiti na pomoč ob življenjsko ogrožajočih stanjih, je bil v torek, 28. januarja, v prostorih Občine Braslovče podpisan dogovor o sodelovanju med Občino Braslovče, Zdravstvenim domom Žalec in Upravo za zaščito in reševanje - izpostava Celje. Ob prisotnosti poveljnika Civilne zaščite Občine Braslovče Roka Ušena in direktorice občinske uprave Nastje Šketa Miser so dogovor podpisali župan Občine Braslovče Tomaž Žohar, direktorica Zdravstvenega doma Žalec dr. Hana Šuster Erjavec in vodja celjske izpostave uprave za zaščito in reševanje Janez Melanšek. Vsi so izrazili zahvalo za pomoč pri izvedbi prvega tečaja za posredovalce, z izobraževanjem pa bodo nadaljevali tudi letos. Za občanke in občane Braslovč podpis dogovora pomeni, da bodo odslej v primeru suma na srčni zastoj, ob nezavesti, hujših krvavitvah ter tujkih v dihalih, poleg službe nujne medicinske pomoči, na kraj dogodka napoteni tudi prvi posredovalci. Pokrite vse lokalne skupnosti Lekarna Polzela je Občini Braslovče donirala defibrilator, ki ga je direktorica lekarn Milena Kotnik 21. februarja predala županu Tomažu Žoharju. Poleg tega se je občina odločila nabaviti še dva dodatna. S tem se bo število aparatov za pomoč ob srčnem zastoju z osem povečalo na enajst. Namestili jih bodo v Orli vasi in na Dobrovljah, enega pa bo imelo režijsko vozilo, ki je veliko časa prisotno na terenu, delavci pa so usposobljeni za prve posredovalce. Z defibrilatorji bodo poslej pokrite vse lokalne skupnosti v Občini Braslovče. Letna pogodba z gasilci T. Tavčar Pogodbo so podpisali župan Jože Kužnik, Milan Pustoslemšek (GZ Žalec), v imenu društev pa predsedniki Ivan Kotnik (PGD Polzela), David Zabukovnik (PGD Andraž nad Polzelo) in Anže Serdoner v imenu predsednika Klemena Cvirna (PGD Ločica ob Savinji). Občina Polzela, Gasilska zveza Žalec in prostovoljna gasilska društva Polzela, Ločica ob Savinji in Andraž nad Polzelo so v sejni sobi Občine Polzela 11. februarja podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za leto 2020. Župan Jože Kužnik se je ob tej priložnosti zahvalil gasilcem vseh treh društev in GZ Žalec za opravljeno delo in dobro sodelovanje. Za dejavnost društev, za GZ Žalec, za investicije in za zavarovalne premije bodo v tem letu iz občinskega proračuna namenili 125.300 evrov. V to je vključeno tudi sofinanciranje gasil- skega vozila PGD Andraž nad Polzelo. Gasilcem se je za požrtvovalno delo zahvalil tudi poveljnik občinskega poveljstva Lado Košec in povedal, da so imeli lani 46 posredovanj. Večje škode ni bilo. Posebno pozornost bodo tudi v prihodnosti namenili izobraževanju, ustrezni tehniki in praktičnemu delu. V imenu GZ Žalec so se za uspešno sodelovanje z društvi, občinskim poveljstvom in občino zahvalili namestnik predsednika GZ Žalec Milan Pustoslemšek, poveljnik GZ Žalec Franc Rančigaj ter namestnik poveljnika David Krk. OBČINE ŠT. 2 I februar 2020 Še uradno odprli dispanzer NOVI Č KE 5 D. N., T. T. D. Naraglav Od 13. januarja, ko je začel delovati dispanzer, so z obiskom zadovoljni. Župani z direktorico in zdravnikom V preboldskem Zdravstveni postaji so v petek, 7. februarja, tudi uradno odprli prostore dispanzerja za otroke in mladostnike. Preboldski župan Vinko Debelak se je ob tej priložnosti zahvalil županoma partnerskih občin v tem projektu, taborskemu Marku Semprimožniku in vranskemu Francu Sušniku ter dr. Hani Šuster Erjavec, direktorici ZD Žalec, kamor spada tudi preboldska zdravstvena postaja. V njej sicer delujejo le zasebniki. V drugem nadstropju je občina v celoti obnovila ambulanto, v kateri je bila dolga leta zobozdravstvena ambulanta. Vrednost vseh obnovitvenih del za delovanje sedanje ambulante je znašala 32 tisoč evrov. Kot je povedal zdravnik Andrej Mlakar, so že pred slabimi desetimi leti skupaj z Občino Prebold razmišljali o odprtju otroške ambulante, ven- dar takrat Zdravstvena zavarovalnica ni dala soglasja. »Lani pa so glede na demografske podatke prišli do zaključka, da je dolina s pediatričnimi ambulantami »podhranjena« in so razpisali dodaten program, kar pomeni dodatno koncesijo. Tako smo obnovili idejo o odprtju ambulante v Preboldu, kar je glede na število prebivalcev tudi najbolj logična izbira lokacije v Spodnji Savinjski dolini. Sedaj ko nam je uspelo, smo veseli in to veselje delimo tudi s prebivalci vseh treh občin,« je še povedal zdravnik Mlakar ter dodal, da imajo v ambulanti manjši laboratorij in prostor za kužne bolnike. Od 13. januarja, ko je začel delovati dispanzer za otroke vseh treh občin, pa je z obiskom zadovoljen. Svoje zadovoljstvo nad pridobitvijo sta izrazila tudi oba župana občin Tabor in Vransko ter direktorica ZD Žalec. Preboldski župan Vinko Debelak je še povedal, da želijo v prihodnje urediti in dograditi dodatne prostore v pritličju zdravstvene postaje. Tam naj bi svoj prostor dobila zobozdravstvena ordinacija, kar bi omogočilo, da bi dispanzer za otroke in mladostnike kasneje deloval v pritličju, kjer je nekoč tovrstna ambulanta že bila. V rebalansu širitev šole T. Tavčar V proračunu za leto 2020 tudi širitev OŠ Braslovče, nakup zemljišča za športni park Braslovče, izgradnja II. in III. faze primarne kanalizacije od Grajske vasi do Gomilskega in nakup 4 stanovanj Na 10. redni seji so braslovški svetniki 19. februarja potrdili rebalans proračuna za leto 2020, najprej pa so obravnavali predlog cene socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, ki jo za Občino Braslovče izvaja Dom Nine Pokorn iz Grmovja. Potrdili so subvencijo v višini 70 odstotkov cene pomoči družini na domu in dali soglasje k ceni ure socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu v višini 21,08 evra za delovni dan oziroma v višini 26,07 evra za delo ob nedeljah in 27,73 evra za delo ob državnih praznikih in dela prostih dnevih. Cena na uro bo tako od 1. marca dalje za uporabnika na delovni dan znašala 5,39 evra, za nedeljo 5,89 evra in za praznike ter dela proste dneve 7,38 evra. V socialnovarstvene storitve Doma Nine Pokorn je bilo lani vključenih 22 občanov, za katere je bilo povprečno mesečno opravljenih 123 ur neposredne socialne oskrbe, od katere prevladuje gospodinjska pomoč. Braslovški občinski svet je potrdil tudi predlog Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Braslovče, saj v 30-dnevni javni obravnavi nanj ni bilo pripomb. V prvi obravnavi so svetniki in svetnice nato razpravljali o predlogu sprememb in dopolnitev Odloka o kategorizaciji občinskih cest in ga dali v 7-dnevno javno razpravo. Na seji so nato razpravljali o predlogu Odloka o rebalansu proračuna Občine Braslovče za letošnje leto. O tem sta svetnike seznanila župan Tomaž Žohar in računovodkinja Barbara Florjan Jelen. V odloku o rebalansu proračuna občine za leto 2020 so se prihodki glede na sprejet prora- čun znižali za 324.743 evrov in znašajo 5.968.784 evrov. Odhodki so se povišali za 780.494 evrov in so planirani v višini 7.609.113 evrov. Glavnina povišanja glede na sprejeti proračun za leto 2020 se nanaša na vključitev projekta širitve OŠ Braslovče v višini 1.337.710 evrov, na nakup zemljišča za športni park Braslovče v višini 236 tisoč evrov, na izgradnjo II. in III. faze primarne kanalizacije od Grajske vasi do Gomilskega v znesku 526.500 evrov in dokončni nakup 4 stanovanj v objektu Jager v višini 175.047 evrov. Letos bo Občina Braslovče za odplačilo glavnic kreditov porabila 221.194 evrov, načrtuje pa se zadol- žitev v znesku do 1,6 milijona evrov. Razlika med planiranimi prihodki in odhodki se pokriva z ostankom sredstev leta 2019. Ob koncu je svet brez pripomb potrdil Mojco Kodre iz Malih Braslovč v Svet Območne izpostave JSKD Žalec za novo štiriletno obdobje ter predlog Načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Braslovče za leto 2020. Odprta vrata občine Občina Prebold se je priključila akciji Odprta vrata, ki je v številnih občinah po Sloveniji potekala v sredo, 12. februarja, od 8.00 do 16.00 v prostorih sejne sobe Občine Prebold. S skupno akcijo občin članic in Skupnosti občin Slovenije so želeli opozoriti na številne uspešne projekte slovenskih občin in razvojne priložnosti lokalnih okolij ter tako občankam in občanom predstaviti delo svoje občine. Preboldski župan Vinko Debelak je skupaj s svojimi sodelavci iz občinske uprave vsem zainteresiranim predstavil dosedanji razvoj in projekte, ki so bili izpeljani, in tiste, ki se bodo izvajali v tem letu in v prihodnje. Sofinanciranje zimskih počitniških aktivnosti Občina Prebold je pripravila javni razpis za sofinanciranje programov zimskih počitniških aktivnosti za mladino Občine Prebold za leto 2020. Razpisana sredstva v višini 2 tisoč evrov so namenjena sofinanciranju počitniških dejavnosti letošnjih zimskih počitnic, ki so ravno v teku. Razpoložljiva sredstva se razdelijo glede na število prispelih vlog, ceno prijavljenega programa in število udeležencev v posameznem programu. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena do 25. marca, izvajalci posameznega programa pa bodo sredstva prejeli na podlagi predloženega zahtevka s končnim poročilom (vključujoč finančno poročilo) in poimenskim seznamom udeležencev. Več gradbenih projektov Največji gradbeni projekt bo v Občini Prebold druga faza obnove OŠ Prebold. Ta obsega dela v pritličju šole z rušitvijo osrednjega dela, kjer so sedaj kuhinja, jedilnica, garderoba, predprostor, stari vhod za prvo triado in kabinet pred knjižnico. Na novo bodo zgradili kuhinjo, jedilnico, kabinete, prostor za čistilke, prostor za svetovalne delavke. Prav tako bodo v drugi fazi obnove šole opravili vsa potrebna vzdrževalna dela, preuredili garderobe v kleti ter zamenjali salonitno kritino na starem delu šole. Uredili bodo tudi zunanja dvorišča. V Matkah pa bodo nadaljevali z izgradnjo vodovoda Burkeljčev hrib, v Dolenji vasi bodo v sodelovanju z državo gradili krožišče, načrtujejo pa tudi izgradnjo pločnika pri graščini Prebold in obnovo vodovoda na tej lokaciji. Pet tisoč evrov za Marijin oltar na Čreti Svetniki Občine Vransko so 18. februarja na 9. seji občinskega sveta med drugim potrdili sklep o spremembi Načrta razvojnih programov 2020/2023 in sklep o zadolžitvi v proračunu RS za razpoložljiva povratna (kreditna) sredstva Zakona o financiranju občin za investicijski projekt Rekonstrukcija JP Ropasija. Sprejeli so tudi obvezno razlago odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Vransko. Svet je potrdil še dopolnitev sistemizacije za delovno mesto vzgojitelja v OŠ Vransko - Tabor, enoti Vrtec Vransko za šolsko leto 2019/2020 ter ob koncu sprejel še sklep, da se za financiranje pri obnovi glavnega Marijinega oltarja v cerkvi na Čreti iz proračuna Občine Vransko za leto 2021 nameni 5 tisoč evrov. 45 posredovalcev v Občini Polzela Na gradu Komenda so pripravili izobraževanje za prve posredovalce Občine Polzela. Inštruktorji, zaposleni v službi nujne medicinske pomoči, so jih preverili s pisnim izpitom ter ocenjevanjem na praktičnih delavnicah. Zahtevano raven znanja je doseglo vseh 45 kandidatk in kandidatov. Dobrodelni jadralni ples V Kristalni dvorani grada Šenek so se na dobrodelnem plesu zbrali člani in podporniki Jadralnega kluba Maltezer s Polzele. Z dobrodelnimi prispevki so otrokom iz socialno najbolj ogroženih družin podarili največ sredstev do zdaj - 1.303 evre. Na prireditvi je nastopila mlada pevka Mija Vučković. Spremljali so jo godalci iz Glasbene šole Risto Savin Žalec. Vzdušje je z deklamiranjem svojih pesmi popestrila pesnica Glorjana Veber. Prireditev je vodila Polona Turnšek, za glasbo večera pa je poskrbel Duo stil. Kompleks dveh domačij bo Marof D. Naraglav Svetniki Občine Prebold so minuli četrtek, 20. februarja, 17 točk dnevnega reda 13. redne seje spravili pod streho v dobrih dveh urah. V drugi obravnavi so potrdili predlog odloka o javni gasilski službi. V prvi obravnavi so potrdili tudi predlog pravilnika za nabavo gasilskih vozil, ki jih sofinancira Občina Prebold in ga dali v desetdnevno javno obravnavo. Sprejeli so tudi odlok o oskrbi s pitno vodo na območju vseh spodnjesavinjskih občin, na katerega v obdobju javne obravnave ni prišla nobena pripomba. Prav tako brez pripomb v javni obravnavi so sprejeli odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode za območje vseh šestih spodnjesavinjskih občin. Pristop Občine Pre- bold k oddaji koncesije za vzdrževanje občinskih cest je bil razlog, da so svetniki po skrajšanem postopku sprejeli tudi predlog odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih cest v občini. Naslednji dve točki sta bili namenjeni sprejetju letnega programa kulture in letnega programa športa v občini za letošnje leto. Oba programa sta v javni obravnavi do 13. januarja dobila nekaj pripomb, ki so jih na Odboru za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti večinoma tudi upoštevali, v popravljeni obliki pa so oba programa svetniki tudi potrdili. V drugem delu seje so svetniki dali soglasje k določitvi cene sto- ritev pomoč družini na domu, ki bo veljala od 1. marca. Za leto 2020 znaša 19,18 evra na uro na delovni dan, 24 evrov na nedeljo ter 25,83 evra na državni praznik ali dela prost dan. Na podlagi 70-odstotne subvencije iz proračuna občine pa bo ta cena za uporabnike znašala 5,15 evra na uro na delovni dan, 6,65 evra na uro na nedeljo ter 7,15 evra na uro na državni praznik ali dela prosti dan. Glede na javni razpis za poimenovanje kompleksa domačij Rogl in Režaj v Dolenji vasi, ki jih je občina kupila, je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed prispelih predlogov izbrala predlog Janeza Stergarja, ki je predlagal, da se ta kompleks imenuje »Marof« oziroma »Družbeni center Marof«. Svetniki so ta predlog komisije tudi soglasno sprejeli. V rebalansu proračuna pa naj bi zagotovili sredstva za izdelavo celostne grafične podobe za novo poimenovanje. Za članico OI JSKD Žalec iz Občine Prebold so svetniki nato imenovali Klaudijo Kač, ki v občinski upravi Občine Prebold pokriva organizacijo prireditev in sodelovanje s kulturnimi društvi. Hkrati so bili razočarani nad kulturnimi društvi, ki niso poslala nobenega predloga. Seja se je zaključila s potrditvijo višine najemnin v ZD Prebold, ki zaenkrat ostanejo enake, iz obračuna pa se izloči stopnišče in dvigalo. Najemnina za atitrombotično ambulanto naj bo simbolična, en evro za kvadratni meter. 6 po dolini ŠT. 2 I februar 2020 50 let Medobčinskega društva invalidov Žalec D. Naraglav Ob jubileju so pripravili priložnostno razstavo likovnih in ročnih del članov društva in izdali jubilejni bilten Naših 50 let. Dvorana in avla Doma II. slovenskega tabora v Žalcu sta bili 15. februarja v znamenju praznovanja 50-letnice Medobčinskega društva invalidov Žalec, ki vključuje invalide in podporne člane društva iz vseh šestih spodnjesavinjskih občin. Jubilejno slovesnost, ki jo je povezovala Jolanda Železnik, so s slovensko himno pričeli pevke in pevci MDI Žalec pod vodstvom Vesne Turičnik Popovski. Predsednik društva Janez Meglič je na kratko orisal polstoletno prehojeno pot društva: »Ob koncu šestdesetih in v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja so invalidi v Sloveniji ustanavljali društva z namenom, da bi bolj organizirano in hitreje razreševali življenjska vprašanja v odnosu do takratnih oblasti in prispevali h kvalitetnejšemu življenju invalidov. V letu 1969 je bila ustanovljena Zveza delovnih invalidov Slovenije. Invalidi z območja Spodnje Savinjske doline, takrat skupne Občine Žalec s Krajevno skupnostjo Vinska gora, so se na pobudo Franca Lužnika in Ivana Otavnika v začetku leta 1970 kot sekcija pridružili Medobčinskemu društvu invalidov Celje. Že naslednje leto, 29. januarja 1971, pa je bil ustanovni občni zbor samostojnega društva z nazivom Društvo invalidov občine Žalec.« Janez Meglič je dodal, da je društvo na skupščini leta 1998 po razdelitvi Občine Žalec na šest občin dobilo novo ime Medobčinsko društvo invalidov Žalec (MDI Žalec). Prostovoljci MDI – prejemniki priznanj Prvi predsednik društva je bil Franc Lužnik, za njim so se kot predsedniki zvrstili Franc Ribič, Vladimir Jager in aktualni predsednik Janez Meglič, ki društvo vodi že 17 let. V društvu trenutno deluje 73 prostovoljcev, ki letno opravijo okrog 25 tisoč prostovoljnih delovnih ur. Vsem prostovoljcem, ki v društvu delujejo najmanj 6 let, so ob tej priložnosti podelili zahvale in priznanja MDI Žalec, enako so ta priznanja prejeli predstavniki vseh šestih občin in predstavniki sosednjih medobčinskih društev invalidov. Skupno je bilo podeljenih kar 79 priznanj. Še pred tem so podelili priznanja Zveze delovnih invalidov Slovenije, ki jih je dobitnikom podelil predsednik zveze Drago Novak. Braslovški gasilci stodvajsetič T. Tavčar Ob jubileju so podelili priznanja, značko za 50 let dela sta prejela Dragica Kokovnik in Rudi Sedovšek, za 40 let operativnega dela pa Danijel Pantner in Milan Šoštarič. Med poročanjem predsednika PGD Braslovče Primoža Urbasa Gasilci osrednjega gasilskega društva v Občini Braslovče PGD Braslovče so se v soboto, 15. februarja, v gasilskem domu v Braslovčah zbrali na jubilejnem 120. občnem zboru. Svoja izčrpna poročila o delu v lanskem letu so podali predsednik Primož Urbas, poveljnik Danijel Pantner, predsedniki komisij ter nadzorni odbor. Lani so sodelovali na 35 intervencijah. Za usposabljanja, ki se jih je udeležilo 33 članov, so porabili 750 prostovoljnih ur. V društvu je 141 članov, od tega 40 mladih. Na občnem zboru so sprejeli 13 novih članov. Za razne delovne akcije, med njimi izgradnjo sobe nad veliko garažo, so porabili 3 tisoč ur. Izveden je bil inšpekcijski pregled, kjer je bilo ugotovljeno, da kadrovska in zdravstvena sposobnost operativnih članov zadostujeta predpisom, nezadostna pa je opremljenost z osebno zaščitno opremo, saj je njena življenjska doba omejena, sredstev za zamenjavo pa ni dovolj. V društvu so zelo aktivni mladi člani, ki so se lani udeleževali vseh tekmovanj v regiji, sodelovali na srečanjih in letovanju GZ Žalec. Prav tako so aktivni veterani, ki so s svojo staro ročno brizgalno znani daleč naokrog. Na tekmovanjih je lani sodelovalo 7 ekip, od tega so bile najuspešnejše članice B, ki so postale regijske prvakinje in so se uvrstile na državno tekmovanje, ki bo v mesecu maju v Celju. Organizirali so tradicionalni tekmovanji; 8. tekmovanje s starimi brizgalnami za pokal SŠ regije ter 25. člansko tekmovanje v ligi GZ Žalec za pokal hmeljske kobule. Društvo je sodelovalo v vseslovenski akciji časopisa Slovenske novice Naj gasilsko društvo in na koncu po končanem glasovanju zasedlo odlično 2. mesto. Skozi vse leto izvajajo preventivne akcije za izboljšanje požarne varnosti, med njimi pregled hmeljskih sušilnic in hidrantnega omrežja ter preglede gasilnikov. Na občnem zboru so podelili več pohval za prizadevno delo in značk za dolgoletno delo. Med njimi sta značko za 50 let dela prejela Dragica Kokovnik in Rudi Sedovšek, za 40 let operativnega dela pa Danijel Pantner in Milan Šoštarič. Delo društva so pohvalili poslanec Državnega zbora Aleksander Reberšek, poveljnik Savinjsko-šaleške regije Boris Lambizer, predsednik GZ Žalec Edvard Kugler, župan občine Braslovče Tomaž Žohar in drugi gostje, ki so društvu obljubili vso podporo pri izvedbi zadanih načrtov. V letošnjem jubilejnem letu jih namreč čaka veliko dela z nabavo novega gasilskega vozila avtocisterne s 7 tisoč litri vode, saj je sedanja stara že 30 let. Za nakup bo Občina Braslovče v dveh obrokih prispevala 187.000 evrov, sami pa morajo zbrati 73.000 evrov. Pripravili bodo več dogodkov. Najprej bo 13. marca dobrodelni koncert, 5. septembra slovesnost ob 120-letnici s prevzemom novega vozila in veselico. Ob tem računajo tudi na organizacijo Dneva gasilcev GZ Žalec. Ob koncu jubilejnega leta, 12. decembra, pa bodo pripravili zaključno akademijo. Od tega je dvanajst prostovoljcev prejelo pisno priznanje zveze, pet pa častni znak ZDIS, in sicer: Bojan Dolinšek, Jože Medved, Alberta Podbregar, Franc Turnšek in Ferdo Vinarnik. Posebno priznanje pa je za 50-letnico delovanja prejelo tudi MDI Žalec. Med podeljevanjem posameznih sklopov priznaj so prireditev bogatili kitarski sestav GŠ Risto Savin Žalec, Vokalno-instrumentalni sestav Prijatelji 6 Še in Savinjski kvintet. Slovesno praznovanje se je po uradnem delu nadaljevalo v avli dvorane s prijetnim druženjem in ogledom razstavljenih eksponatov društvenih ustvarjalcev. Janez Meglič korakamo z optimizmom in hkrati z željo, da bi naše društvo še naprej uspešno izpolnjevalo svoje poslanstvo in pomagalo premagovati vse tegobe invalidov. Hkrati pa si želimo, da tudi država naredi svoje in invalidom omogoči dostojno in enakopravno življenje. Vsa pohvala gre našim občinam, ki so vsestransko naklonjene našemu poslanstvu in marsikaj naredijo za odpravljanje ovir za invalide in njihovo boljše življenje.« Drago Novak Drago Novak – predsednik ZDIS: »Vse čestitke MDI Žalec ob tem visokem jubileju in poslanstvu, ki ga opravlja, saj je eno izmed najuspešnejših MDI v Sloveniji. Za to ima nedvomno veliko zaslug njen predsednik Janez Meglič. Našo zvezo sestavlja 69 društev, v katerih deluje več kot 54.000 članov. V MDI Žalec so lahko ponosni na svoje delo in člane, ki so pripravljeni sooblikovati društvo, dihati z njim, vzdrževati dobre stike z lokalnimi skupnostmi, izvajati posebne socialne programe in raznolike dejavnosti ter delavnice in ne nazadnje vsako leto pripraviti dobrodelen koncert Človek – človeku. Naj bo tako tudi v prihodnje. Upam pa tudi, da bo, katerakoli vlada že bo, poskrbela za invalidsko problematiko in nam omogočila čim bolj enakopravno vključenost v družbo.« Janez Meglič – predsednik MDI Žalec: »Vesel sem , da smo uspešno spravili pod streho ta naš jubilej. Priprave so tekle kar nekaj mesecev, v zadnjem obdobju pa še posebej intenzivno. /…/ V novo desetletje Mara Stanko Mara Stanko – članica Izvršnega odbora MDI Žalec: »Zelo sem vesela, da je za nami uspešna jubilejna prireditev. Nekako smo si oddahnili, saj dela in priprav res ni manjkalo. Danes so tudi tisti, ki morda ne poznajo toliko našega dela, lahko spoznali, kaj pomeni biti prostovoljec in poverjenik. Delo marsikdaj ni lahko, a če človek to opravlja s srcem, se vse zmore. Nagrada za to je zadovoljstvo tistih, ki jim pomagaš, jim polepšaš dan, se z njimi pogovoriš … Je pa včasih tudi neprijetno, ko na primer raznašamo naše koledarje in ob tem zbiramo prostovoljne prispevke. Večinoma smo dobro sprejeti, se pa zgodi, da nam kdo tudi ne odpre vrat. Tega sem sicer navajena, saj delujem kot prostovoljka tudi pri preboldskem Karitasu.« po dolini ŠT. 2 I februar 2020 7 Zakonci stavkajo v Preboldu »Velika beseda« žalske mladine D. Naraglav Gledališka skupina Kulturnega društva Prebold, ki letos praznuje 110-letnico svojega delovanja, je v jubilejnem letu postavila na oder novo gledališko predstavo. Bina Plaznik Mladi so presenetili z zrelostjo »Velike besede«. Igralska zasedba z režiserjem Sašem Juhartom (drugi z desne) in predsednico KD Svoboda Manjo Holobar (čepi prva z desne) Na komedijo Zakonci stavkajo so se pričeli pripravljati že lansko leto, minuli vikend pa so jo postavili na oder preboldske kulturne dvorane. V soboto zvečer je bila premiera, v nedeljo popoldan pa prva ponovitev. Igra na humorističen način prikaže, kako se v prvih letih zakona in še vroči ljubezni v medsebojne odnose prikrade ljubosumje in kaj lahko iz vsega tega nastane. Komedija postreže z vrsto zanimivih, iskrivih in smešnih prizorov, do katerih pripelje ljubosumje, saj vaški možje v gostilno ne hodijo več le zaradi vina, temveč zaradi brhke natakarice Hance. Žene ne morejo stati križem rok. Vse podpišejo zahtevo, ki jo sestavi gospa županja: »Ali žensko proč ali pa zapreti gostilno!« Krčmar se seveda sploh ne zmeni za vse to, možje pa tudi niso pripravljeni ustreči željam svojih žena, da bi vsaj nekaj dni ne hodili v gostilno. Zato se žene nav- dušeno odločijo za stavko. Prepričane so, da bodo zmagale. Možem njihovo početje ni prav nič všeč, zato sklenejo, da bodo stvari prišli do dna. Kaj vse se ob tem dogaja, občinstvo vidi ob ogledu predstave, ki resnično ponuja veliko komičnih situacij in dialogov, kar sproža salve smeha. Avtor komedije je J. Pohl, režiser pa Sašo Juhart, sicer tudi igralec celjskega gledališča, ki je s preboldskimi gledališčniki ustvaril že več predstav (Rdeči kotiček, Moža je zatajila, Življenje vaških plejbojev). Tokratno igro so na oder postavili Tomaž Aubreht, ki igra mladega zakonca Toneta, Marjeta Volmut (njegova žena Tilka), Jani Pilko (Tomažev oče), Danica Kveder (mama Barbara). V vlogi župana je Janko Pirc, njegova žena pa Manja Petrovec, ostale ženske like so upodobile Martina Aubreht, Eva Vedenik in Ana Ajdič, moške pa Simon Bukovec, Dušan Vedenik in Marko Reberšek. Šepetalka je Mojca Škrabl, za luč in ton pa skrbi Srečko Stepišnik. Na način, nenavaden za mlajšo generacijo, so slovenski kulturni praznik obeležili mladi. Dijaška sekcija Študentskega kluba Žalec je v Dvorcu Novo Celje pripravila proslavo, ki so jo poimenovali »Velika beseda« Kot so že sami napovedali v vabilu na proslavo, so občinstvo z zanimivim, minimalističnim, programom popeljali od začetka slovenske književnosti do današnjega dne. Predsednik Dijaške sekcije Študentskega kluba Žalec, Martin Mulec, je skupaj s sovoditeljico Najo Podbrežnik občin- stvu osvetljeval dejstva in ustvarjalce iz posameznih obdobij slovenske književnosti. Ta so se prepletala s slovensko pesmijo v odlični izvedbi kvarteta Štangarji, ki so s svojim odločnim, pokončnim in dinamičnim nastopom presenetili občinstvo. Priplesali iz Argentine Martin Mutec D. Naraglav Folklorna skupina Maribor iz Buenos Airesa, ki se je v Slovenijo iz Argentine podala ob svoji 25-letnici delovanja, se je na svoji 14-dnevni poti po domovini svojih prednikov skupaj s kulturnimi društvi in njihovimi folklornimi skupinami ustavila tudi v Petrovčah (fotografija na naslovnici). Obogatila je letni koncert Folklorne skupine Kobula KD Petrovče, ki je prireditev začela s Kukčevim valčkom. Koncert je povezovala Tatjana Pevec, ki je skozi izposojena besedila iz knjige Čez morje v poza- bo, avtorja Marka Sjekloče, predstavila zgodovino izseljevanja in življenje Slovencev v tej daljni deželi Argentini. Gostje so se predstavili z gorenjskimi svatovskimi plesi. Kot Argentinci so s plesom uprizorili otožno ljubezensko zgodbo Agitando panjuelas (Dvignimo rute). Sicer pa v Argentini plešejo predvsem slovenske plese in njihov repertoar obsega vse od belokranjskih, prekmurskih, dolenjskih, štajerskih, koroških do porabskih in gorenjskih plesov. Vse noše, razen gorenjskih, so si naredili sami. S svojimi nastopi so večer bogatili še MoPZ Petrovče, Folklorna skupina Senovo in skupina ljudskih pevk Pušeljc. Odločne in pokončne so bile tudi zaključne besede Martina Mutca, ki je dejal: »Kakšen ponos lahko začutimo v sebi, ko zaslišimo prelepo melodijo slovenske himne, ob pogledu na našo trobojnico. Danes je tukaj epidemija pasivnosti mladih na področju narodne zavesti. Vsi se ubadajo z manjšimi ali trivialnimi problemi. Ker trenutno naš narod ni popolnoma složen, še ne pomeni, da ne bi smeli gojiti narodnega ponosa. Zato vas pozovem, mlade in stare, da širite in častite slovensko besedo, da se borite za svoje cilje, kot so se borili naši predniki, in predvsem, da ste ponosni, da ste del tega veličastnega naroda! Saj to je naš dom.« Vsi nastopajoči so poželi gromek aplavz. PRODAJALNA KULTURA NAŠA VSAKDANJA Kultura niso samo kulturniki, takšni in drugačni, niso samo velika imena, ki so nas zaznamovala skozi zgodovino in pustila neizbrisen pečat na različnih področjih ustvarjanja in delovanja tako doma kot v tujini, kultura je tudi način življenja. Zato letošnji februar ni samo v znamenju kulturnega praznika v pravem pomenu besede. V tem mesecu smo priča čisto posebni veji kulture, kulturnega izražanja in obnašanja, ki se odvija v veliki parlamentarni dvorani in po njenih kuloarjih. Slavnih in manj slavnih govorcev in govornikov je toliko, da res ne veš, komu bi prisluhnil, komu zaploskal, predvsem pa, komu verjel po vseh izkušnjah, ki smo jim bili zadnja leta, ko isti in isti akterji kolobarijo levo in desno, levosredinsko in desnosredinsko ali pa, kakor bi rekli naši bivši bratje, »nešto izmedžu …« Torej za vsako ceno »stati inu obstati«, po Trubarjevo. Pozabljajo pa na nadaljevanje Trubarjeve misli, da če bomo hoteli »stati inu obstati«, bo potrebno sodelovati. In v tej silni želji po obstanku se vrnimo k Prešernu, ki je, nevede, zapisal verze za te naše »grebatorje«,in sicer »da oblast in z njo čast (?), ko pred, spet naša bosta last …« Da, res je hudo, če kljub najboljšim namenom obupaš, ko vidiš in spoznaš, da nisi maestro, ki je vodil orkester, ampak si bil maestro, ki ga je vodil orkester. Pa še to je bil precej razglašen orkester, katerega člani niti iste viže niso igrali. In sedaj se vsi trudijo za našo dobrobit, hodijo na vaje od maestra do maestra, klečeplazijo in uglašujejo razglašene instrumente. Brez vsake slabe vesti bi naredili vse in še več, da orkester ne bi razpadel. Sedaj vidite, kako se trudijo za nas, davkoplačevalke in davkoplačevalce, in ne samo, da se trudijo, tako se žrtvujejo, da so se dali celo na razprodajo, in to, po njihovo, za narodov blagor. Sram jih bodi! Vsem omenjenim bi na tem mestu svetovala, da si preberejo Kosovelovo razmišljanje z naslovom »Mladi verujejo vate, pravica«, kjer je med drugim zapisal, da bo zmaga resnice v kulturnem, humanizma v gospodarskem in pravičnosti v socialnem življenju največji triumf sodobnega človeštva. Danes sem bila malo bolj ostra, takšna pač sem. Bom pa zaključila prosto po Prešernu: »Vsak drugače pisanje moje sodi, eden me hvali, drugi pravi – fej te bodi!« Dragi moji, naj vam ob koncu zaželim vse lepo in bodi kulturni. Ola Mar SERVIS motornih žag in vrtnih strojev Pripravite svojo kosilnico na novo sezono košnje in ji zagotovite profesionalen, hiter in cenovno ugoden servis: . Menjavo olja in zračnega filtra . Čiščenje stroja . Ostrenje noža . Pregled delovanja stroja . Predsezonski servis . Možnost prevzema na vaši lokaciji www.uniforest.si Latkova vas 81d 3312 Prebold T 03 / 777 14 23 M 051 665 566 E prodajalna@uniforest.si DELOVNI ČAS ponedeljek–petek: 7.00–16.00 sobota: 7.00–12.00 8 osrednje teme ŠT. 2 I februar 2020 Samoumevno se nam zdi, da občudujemo tuje, ne svoje Darko Naraglav Praznik kulture v kraju pod Žvajgo je za 50-letno delo v kulturi nagradil Janka Pirca. Glavni organizator osrednje slovesnosti ob kulturnem prazniku v Preboldu je bilo Kulturno društvo Marija Reka, ki je skupaj z gosti poskrbelo za kulturni program in tudi za slavnostnega govornika, rojaka prof. dr. Branka Lobnikarja, prodekana za raziskovalno dejavnost in predstojnika Katedre za policijsko dejavnost in varnostne vede. S Prešernovo Zdravljico so proslavo odprli Reški slavčki, nato sta občin- stvo nagovorila moderatorja Damjana Breznikar in Marko Reberšek in z uvodnimi besedami spregovorila o prazniku kulture, Prešernovem dnevu, ki je edini slovenski državni praznik, ki ga pišemo z veliko začetnico. In to ne le zaradi pravopisnih pravil, ampak tudi sicer. V nadaljevanju večera je za nadvse prijetne pevsko-glasbene nastope skrbela gostujoča Vokalno -instrumentalna skupina Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Poleg njih so kulturni pridih dajali prireditvi še recitatorji iz domačega kulturnega društva, Jure Zmrzljak, Neža Lesar in Tadeja Otavnik. Slavnostni govornik prof. dr. Branko Lobnikar je v svojem govoru namenil nekaj besed pomenu kulturnega praznika in med drugim omenil, da to, da so za kulturni praznik izbrali datum Prešernovr smrti in ne rojstva, ni cinizem, ampak simbolna gesta. France Prešeren je nesmrtni Na prireditvi je nastopila vokalno-instrumentalna skupina Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Na proslavi je bil poleg ostalih tudi poslanec DZ RS Nik Prebil (prvi z leve), ob njem Branko Lobnikar in župan Vinko Debelak z ženo, slavljenec Janko Pirc z ženo in podžupan Franc Škrabe. del slovenskega mita lahko postal šele tisti trenutek, ko se je znebil vsega smrtnega. Ko se sklicujemo na bogato slovensko zgodovino, ki je nastajala mimo in pogosto proti tuji nadvladi, se upirala in razvijala navkljub raznarodovalnim pritiskom in jo kot višek razumemo v dejstvu, da danes že tri desetletja živimo kot državljani samostojne Slovenije, takrat priklicujemo Prešerna kot mit … V nadaljevanju je slavnostni govornik spregovoril še o odnosu do kulture, pomenu spoštovanja in priznavanja človekovih ustvarjalnih pri­­zadevanj. »Samoumevno se nam zdi, da občudujemo ali se vsaj delamo, da občudujemo dela svetovnih mojstrov, slikarjev, kiparjev in arhitektov. Ko pa se znajdemo na domačih tleh, je večinoma konec občudovanja in priznanja. Ali pa občudujemo in priznavamo prizadevanja samo tistih z našega vrta, onim z drugega vrta pa ne. Zakaj nas tako pogosto popade občutek manjvrednosti, če nam nekdo maha pred našim nosom, češ tvoj narod jih pa nima? Boris Pahor je zapisal, da so se nam takšne psihološke travme zarezale v mozeg, ko smo dopustili, da so nam v dušo vcepili občutek majhnosti, ker nimamo ne Michelangela ne Raffaella. Imamo pa veliko drugih, v času in prostoru bleščečih umetnikov in stvaritev, ki so shranjene v naših cerkvah, galerijah in muzejih, knjižnicah ali pa kje na prostem. Imamo Prešerna, Cankarja, Prežiha, Lipuša, Jančarja … in našega Ervina Fritza ter Janka Kača, pa tudi vse druge ustvarjalce, ki so zrasli iz našega naroda, naše soseske, iz naših stoletnih hotenj in pričakovanj …« V nadaljevanju so podelili plaketo Janka Kača za delovanje na področju gledališča, literature, likovne umetnosti in drugih podobnih dejavnosti. Plaketo je tokrat za 50-letno delo v kulturi prejel Janko Pirc, podelila pa sta mu jo župan Vinko Debelak in predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Franc Škrabe. »Naj se kultura naseli v vsakdan« Bina Plaznik Polzelani so ob kulturnem prazniku v svojo sredino povabili Bojano Košnik Čuk, mednarodno uveljavljeno strokovnjakinjo za bonton in protokol Polzelani so za letošnjo osrednjo proslavo ob dnevu kulture pripravili literarno-glasbeni večer v Kulturnem domu na Polzeli, slavnostni govornik pa je bil župan Jože Kužnik. V kulturnem programu so se s Prešernovo Lepo Vido predstavili učenci OŠ Polzela. Literarno-glasbeni program je pripravila Jolanda Železnik, ki je proslavo tudi vodila. V njem so se s poezijo Franceta Prešerna prepletale misli in pesmi Antona Martina Slomška. Nastopili so Moški pevski zbor Polzela pod vodstvom Mije Novak, Andreja in Marko Lesjak, Ana Korošec, Dominik Jurak, Ema Kotnik, Tim Riosa Novak, Monika Rakun in Dušan Pungartnik ter Mladinski pevski zbor OŠ Polzela, ki ga prav tako vodi Mija Novak. Lepo vedenje kot temelj, na katerem se gradijo vse kulture tega sveta, Bojana Košnik Čuk in Jolanda Železnik je bila rdeča nit dogodka. Tako so Polzelani v svojo sredino povabili Bojano Košnik Čuk, mednarodno uveljavljeno strokovnjakinjo za bonton in protokol. Pogovor z njo je na odru vodila Jolanda Železnik. Že takoj na začetku je gostja v pogovoru razkrila, da je v sorodu s Francetom Prešernom. O lepem vedenju pa je med drugim povedala: »Bonton je zelo živa stvar, ki se spreminja. Romantika hodi s polno žlico nazaj. Sodobna pravila so postavljena v tej smeri, da si delamo dobro, da smo prijazni drug do drugega, ne glede na to, ali smo v domačem okolju ali v poslovnem svetu. Veliko govorimo o medkulturnih razlikah, pa včasih pozabimo biti bolj strpni, razumevajoči do drugih in drugačnosti. Bistvo je: delajmo si dobro, »fajn« se imejmo, ne grenimo si življenja. V naših vrstah ne poznamo besed, kot so mobing, šikaniranje, nadlegovanje, kajti če se vsakdo drži osnovnih pra- vil, potem je naša komunikacija zelo enostavna.« Slavnostni govornik je bil Jože Kužnik, župan Občine Polzela. Spregovoril je o lepem vedenju in pomenu prijazne komunikacije. Razmišljal je o pravilih lepega vedenja, ki vse bolj gradijo most, ki povezuje ljudi. Dejal je: »Kultura v najširšem smislu besede se začne z lepim vedenjem in z našo odločitvijo, da nam ni mar le zase, ampak tudi za ljudi, ki sobivajo z nami. /…/ Moramo vzdrževati stike, se pogovarjati, družiti – vse to pa je mogoče le, če verjamemo in zaupa- Literarni program: Andreja in Marko Lesjak mo v rek, da lepa beseda lepo mesto najde.« Vrhunec proslave je vsako leto podelitev žlahtnega Prešernovega cekina. Letošnja prejemnica je Mija Novak, ki ga je prejela za solidarnost, vztrajnost, požrtvovalnost, povezovanje in poučevanje mladih glasbenikov ter za dolgoletno prostovoljno delo na kulturnem področju. Izročil ji ga je Jože Kužnik. Mija Novak se je v svojem govoru zahvalila za priznanje, za katerega pravi, »da je priznanje vsem, ki delajo v kulturi – pevcem, glasbenikom, likovnikom, gledališč- Mija Novak, prejemnica cekina nikom.« Izrazila je še hvaležnost, da lahko uresničuje svoje želje, da lahko skupaj z drugimi dela v prostorih, ki so dokaj urejeni in ogrevani in da lahko navzven pokaže svoje delo. Zaključila je z mislijo: »Naj se kultura naseli v vsakdan.« osrednje teme ŠT. 2 I februar 2020 »Radi se imava, slovenščina in jaz« Bina Plaznik Jerneja Jezernik menilo nekaj bistvenega v odnosu do slovenščine. Vzljubila sem jo. Postala mi je v resnici mar. Takrat sem celo prvič občutila nekaj takega kot ljubezen do domovine. Bila sem ponosna, da je slovenščina postala enakopravna z drugimi jeziki v Evropski uniji, pridobila na mednarodnem spoštovanju in ugledu ter prispevala k evropski kulturni raznolikosti.« Svoj govor je zaključila z besedami: »Vsi in vsak, ki mu je slovenščina mar, ki jo ima rad ter je zanjo pripravljen vložiti trud pri razvijanju svojih talentov, prispeva svoj kamenček v mozaik zgodovine, sedanjosti in preteklosti jezika, v katerem se tako lepo reče, da se imava radi , slovenščina in jaz. Slovenščina in mi vsi.« Zares veder in pisan dogodek, ki ga je povezovala Maja Laznik, so sooblikovali Kvintet Gomilsko, Otroška folklorna skupina KD Gomilsko – Srajčke, POŠ Gomilsko in POŠ Trnava, Vesna in Bojan Bahč, člana odrasle gledališke skupine KD Gomilsko Sandi Jelen in Boštjan Brišnik, ki sta kot lika Prešerna spremljala dogajanje ter pozdravljala občinstvo. Domače društvo kmečkih žena pa je poskrbelo za pogostitev. V Kulturno društvo Gomilsko je predsednik Andrej Šram skupaj s slavnostno govornico sprejel 19 prvošolcev. Ob tej priložnosti jim je KD Gomilsko podarilo knjigo Šivilija in škarjice avtorja Dragotina Ketteja in nagelj kot simbol slovenstva. Žal so bili zaradi bolezni odsotni prvošolci POŠ Trnava in zato bodo v Šolsko kulturno društvo Trnava sprejeti ob naslednji slavnostni priložnosti. Prosim in Hvala iz roda v rod K. R. V kulturno društvo so na proslavi sprejeli 19 osnovnošolcev. Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku Občine Braslovče je potekala v organizaciji Kulturnega društva Gomilsko v tamkajšnjem kulturnem domu. Slavnostna govornica je bila Jerneja Jezernik, ki je ena izmed najbolj vidnih raziskovalk literarne dediščine Alme Karlin, založnica, avtorica, urednica in prevajalka serije Z Almo v svet. Jezernikova je v svojem govoru spregovorila o tem, kako sta njeno življenje zaznamovala slovenski in nemški jezik, ter o naših najvidnejših ustvarjalcih, ki so skozi zgodovino ustvarjali in se izražali tako v nemščini kot v slovenščini. Med drugim je razmišljala tudi o svoji ljubezni do slovenskega jezika, ki je vzniknila med njenim službovanjem na tujem: »Tudi pri meni sami se je v Nemčiji spre- Ob slovenskem kulturnem prazniku so osrednjo prireditev na Vranskem 6. februarja pripravili v dvorani kulturnega doma. Slavnostna govornica je bila podžupanja Nataša Juhart. Podžupanja Nataša Juhart med slavnostnim govorom Sprejem prvošolcev v KD Gomilsko Sandi Jelen in Boštjan Brišnik v vlogi Prešerna Voz kulture držijo pokonci svetli ljudje Podžupanja je v svojem govoru poudarila pomen kulture vsak dan in na vseh področjih, že preko osnovnih besed, kakršni sta Prosim in Hvala. Prav tako je zelo pomembno, kako kulturo prenašamo iz roda v rod. Na kratko je povzela kulturno ponudbo v Občini Vransko. Ob tem je še posebej izpostavila pomen Schwentnerjeve hiše, ki ohranja spomin na enega najpomembnejših slovenskih založnikov Lavoslava Schwentnerja in na bivalno kulturo konec 19. in na začetku 20 stoletja z ohranjenim izvirnim pohištvom, v njej pa potekajo tudi številni kulturni dogodki. Prav tako so poleti prizorišča zanimivih koncertov podružnične cerkvice v okolici Vranskega, je izpostavila Nataša Juhart. Zatem so zbrani na proslavi prisluhnili programu skupine Sekstakord, ki je sodobne skladbe prepletala s poezijo Franceta Prešerna. Darko Naraglav Na prazniku kulture pod Krvavico je bila slavnostna govornica Marijana Kolenko, prejemnica nagrade za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva. Kultura ima v Taboru globoke korenine, ki segajo več kot 120 let nazaj in jo povezujejo z začetkom organiziranega petja v svojem kraju. Obe osrednji kulturni društvi, Pevsko društvo Tabor in Ivan Cankar Tabor, ki imata zelo aktivne sekcije, se kot organizatorja prireditev izmenjujeta. Organizator tokratne slovesnosti ob kulturnem prazniku je bilo KD Ivan Cankar Tabor. Tokratno proslavo je v Domu krajanov Tabor z zapeto Zdravljico pričela gostja, sopranistka Marija Erjavec iz Laškega, zbrane pa je nato nagovoril moderator Alen Kovačič, ki je tudi pripravil scenarij prireditve. Zapel je Mladinski pevski zbor OŠ Tabor -Vransko ob spremljavi flavte Janine Kvas in klavirja, na katerega je igrala Kristina Bogataj. Za njim so se zvrsti- Savinjski rogisti na taborski proslavi li nastopi MePZ Pevskega društva Tabor, Savinjskih rogistov, nato pa je pred mikrofon stopila letošnja slavnostna govornica Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava Celje in prejemnica nagrade za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva. V uvodu svojega govora je povedala, da je povabilo za slavnostno govornico vzela kot izziv in da tokrat ni pred občinstvom kot ravnateljica. »Sem zaprisežena kulturna ustvarjalka, ki so jo kot deklico nagovarjale pravljice, basni in knjige nasploh, me zasvojile, ostale del mene, me oblikovale v občudovalko lepega slovenskega jezika, bogate pisane besede.« V nadaljevanju je med drugim povedala: »Zame je umetnost kot zdravilo, kot prva pomoč, saj mi vedno znova pomaga vzpostaviti notranje ravnovesje, ki ga dnevno rušijo številni pritiski iz okolja, ljudje, ki delujejo kot roboti brez občutkov in brez čustev. Umetnost je nevidna »dotikalka« naših čutov. Je ne vidimo in ne vonjamo, a se nas dotika in nagovarja z lepoto, ki je ne znamo natančno določiti, brez nje smo siromaki s polno denarnico bankovcev, brez nje smo brezdomci tega sveta, ki tavamo brez prestanka in brez cilja po teminah navideznega bogastva.« V nadaljevanju svojega govora je spregovorila o velikih Slovencih od 9 Primoža Trubarja dalje, ki so tlakovali pot našemu slovenstvu, naši narodni zavesti. » Za razliko od drugih, mnogo večjih evropskih narodov, kjer se je kultura oblikovala vzporedno s politično in gospodarsko močjo ter se iz nje deloma tudi napajala, je kultura pri Slovencih od vsega začetka v samem jedru, središču naroda, ki je izhajala iz zavesti skupnosti, medsebojne povezanosti in je rasla v višjo celoto. Rečemo lahko, da se je identiteta slovenskega naroda potrjevala s kulturo – predvsem kulturo. Nastop Mladinskega zbora OŠ Tabor-Vransko Marjana Kolenko podjetništvo in turizem 10 ŠT. 2 I februar 2020 Zelena Destinacija Žalec proti srebru in zlatu K. Rozman Po standardu Slovenia Green žalska destinacija v kategorijah Narava in pokrajina ter Kultura in tradicija že presega oceno 8,1, ki je pogoj za pridobitev višjega znaka, pri ostalih kategorijah, kot so Poslovanje turističnih podjetij, Destinacijski management, Družbena klima, je pod mejo. Turizem postaja tudi v žalski občini vse pomembnejša gospodarska dejavnost, s katero se ne ukvarjajo le prostovoljci v turističnih društvih, ampak naj bi prinašal vse več prihodka zasebnikom, zavodom in seveda tudi občini. Ena od najučinkovitejših poti razvoja turizma in promocije naravi in ljudem prijaznega turizma je nacionalni program in certifikacijska shema - Zelena shema slovenskega turizma, ki jo pod krovno znamko Slovenia Green izvaja Slovenska turistična organizacija. Občina oziroma Destinacija Žalec je že prejela dva bronasta znaka, za srebrnega oziroma zlatega pa je potrebno narediti še nekaj korakov in ukrepov. Te predvideva akcijski načrt, ki so ga na februarski seji občinskega sveta potrdili svetniki, pred tem pa ga je predstavil direktor ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar. Slovenska turistična organizacija upravlja, razvija in promovira Zeleno shemo slovenskega turizma, postopek ocenjevanja pa zanjo izvaja Zavod Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace. V zeleno shemo je trenu- tno vključenih 48 destinacij, od tega je 12 zlatih, 19 srebrnih in 17 bronastih. Nosilci znakov Slovenia Green morajo upoštevati Pravilnik o pridobitvi, vzdrževanju in obnovi znaka Slovenia Green. Za ohranitev ali pridobitev višjega znaka mora Turistična destinacija Žalec oddati akcijski načrt za prihodnja tri leta ter s tem določiti ukrepe in izboljšave na področju trajnostnega razvoja destinacije. Ti ukrepi so bili pripravljeni na podlagi poročila o presoji za Destinacijo Žalec po standardu Slovenia Green. Ob tem je potrebno poudariti, da je Slovenska turistična organizacija trajnostno usmeritev turizma opredelila kot edino pravo razvojno pot Slovenije in njene turistične ponudbe, s tem pa tudi vseh turističnih destinacij v njej. Zelena shema vključuje 6 kategorij: destinacijski management, narava in pokrajina, okolje in podnebje, kultura in tradicija, družbena klima ter poslovanje turističnih podjetij. Za določen znak mora destinacija izpolnjevati v pravilniku določeno povprečno oceno. Med aktivnostmi v okviru izvajanja akcijskega načrta Slovenia Green je tudi več delavnic za nastanitvene in ostale turistične ponudnike na temo trajnosti, ki jih organizira ZKŠT Žalec skupaj z Občino Žalec, Zavodom Celeia Celje in STIK Laško. Delavnico, ki bo 4. marca letos ob 13. uri v Celjskem domu, so naslovili Skupaj na zeleni poti. Udeležba je brezplačna, na njej pa bodo predstavili Zeleno shemo slovenskega turizma, zelene znake destinacij in nastanitvenih ponudnikov, zelene zgodbe Žalca, Celja in Laškega ter prednosti, ki jih prinašajo pridobljeni znaki za turistične ponudnike. Žalec dvakrat do brona Turistična destinacija Žalec je v shemo vstopila leta 2016 in prejela bronasti znak, lani pa je pristopila k obnovi znaka in ponovno pridobila bronasti znak. Za žalsko destinacijo izvajajo aktivnosti člani tako imeno- Soseska Frenga se še širi L. Kolar T. T. Stanovanja prvega bloka bodo vseljiva že aprila, gradijo pa že nov blok. Potem ko so v Žalcu konec oktobra 2018 položili temeljni kamen za gradnjo prvega stanovanjskega bloka v novi soseski Frenga, je večina izmed 59 stanovanj že prodanih, aprila bodo vseljiva. Konec januarja pa je investitor, podjetje Gradiatim, naznanil začetek gradnje novega bloka v tej soseski s 23 stanovanji, ki bodo vseljiva pomladi prihodnje leto. Direktor Gradiatima Peter Sevnik je povedal, da so se tako odločili skupaj z Občino Žalec zaradi velikega zanimanja za lastniška stanovanja v prvem bloku. Soseska Frenga je namreč po dvajsetih letih prva večja stanovanjska gradbena investicija v Občini Žalec. Oba bloka bosta med seboj povezana z garažama, kar pomeni, da bo imel tudi novi objekt, poimenovali so ga lamela C, v kleti garažo z 28 parkirnimi mesti. Zunaj bo še 12 pripadajočih parkirišč. Za primerjavo, lameli A in B v prvem bloku imata ob 59 stanovanjih 51 garaž v kleti in 46 ob objektu. Skupaj bosta oba bloka imela 137 pripadajočih parkirišč. Medtem ko je vrednost investicije prvega objekta približno 7 milijonov evrov, bo vrednost novega objekta približno 4 milijone evrov. Stanovanja so tudi v novem objektu namenjena prodaji na trgu. Nekaj stanovanj v novem bloku pa bo najbrž nabavila Občina Žalec (za oddajo kot neprofitna stanovanja), ki jih je želela kupiti že v prvem objektu, pa so jih v Gradiatimu nekoliko prehiteli s prodajo. Gre za 2 do 4 stanovanja, odvisno od potreb. Po besedah Petra Sevnika imajo pripravljene že projekte za tretji blok, lamelo D (na severni strani prvega bloka oz. lamele A in B), vendar se bodo o morebitni novi gradnji odločali, ko bodo prodana stanovanja lamele C, glede na takratne razmere na trgu. Peter Sevnik je poudaril, da je občina prisluhnila njihovim predlogom po določenih spremembah Gregor Marovt in Peter Sevnik iz Gradiatima in župan Janko Kos pred blokom soseske Frenga, ki bo prve stanovalce dobil aprila. prostorskih aktov na tem območju in jim z odzivnostjo zelo pomagala. Župan Občine Žalec Janko Kos pa je še povedal: »Povpraševanje po stanovanjih je potrditev, da je Žalec atraktiven in zanimiv za bivanje.« Ob tem je dodal, da priseljevanje pomeni za občino tudi nove obveznosti. V Žalcu Zahod, ki je v bližini soseske Frenga, se po besedah župana med drugim pripravljajo na gradnjo osemoddelčnega vrtca, saj priseljene družine pomenijo tudi več otrok. Razmišljajo tudi o gradnji garažne hiše. Na vprašanje, ali pričakujejo kakšne težave bližnjih stanovalcev Bevkove ulice, ker je lokacija novega bloka soseske Frenga na nekdanjem makadamskem parkirišču, ki so ga uporabljali stanovalci tega območja, je dejal, da je na voljo še odkup garaž v soseski Frenga, ki se prodajajo ločeno, sicer pa so v preteklosti že ponujali zemljišče, da bi si lastniki zgradili parkirišča, vendar niso bili zainteresirani. vane Zelene ekipe: Tanja Razboršek Rehar, Petra Centrih, Marijana Kopitar, Borut Sitar in koordinatorka Sabina Palir. Iz lanskega poročila o presoji za Destinacijo Žalec po standardu Slovenia Green izhaja, da v kategorijah Narava in pokrajina (ocena 9,4) ter Kultura in tradicija (ocena 8,4) žalska destinacija že presega oceno 8,1, ki je pogoj za pridobitev višjega znaka. Pri ostalih kategorijah je ocena med 6,2 in 7,8, najnižja je v kategoriji Poslovanje turističnih podjetij. Pod želeno oceno 8,1 je tudi v kategorijah Destinacijski management (7,4), Družbena klima (7,4) in Okolje in podnebje (7,8). Ukrepi za srebro in zlato Na podlagi ugotovitev poročila je Zelena ekipa določila nabor ukrepov in možnosti za izboljšanje stanja ter jih vključila v Akcijski načrt Slovenia Green za obdobje 2019–2022. Z izvedbo načrta bi po oceni Zelene ekipe laho pri naslednjem ocenjevanju prejeli srebrni ali celo zlati grb, če bi vsaj en nastanitveni ponudnik pridobil katerega od trajnostnih znakov (Bio Hotels, Ecocamping, EMAS, EU Ecolabel, Green Globe, Green Key, Travelife ali World of Glamping Green). Ob tem v žalski občinski upravi pravijo, da izvedba v akcijskem načrtu predlaganih ukrepov ne bo imela finančnih posledic za občinski proračun, saj bodo ukrepe vključili med aktivnosti in projekte občine in ZKŠT v okviru rednega dela članov zelene ekipe. In kakšni so predvideni ukrepi? Na vseh promocijskih gradivih bodo postopno uvedli slogan Žalec – zelena prestolnica slovenskega hmeljarstva in pivovarstva. Občina se bo prijavila na razpis Planetu prijazna občina in ostala tekmovanja, povezana s trajnostjo. Na spletni strani turizemzalec.si bo objavljala trajnostne vsebine. Koordinator za trajnostni razvoj na področju turizma bo izvedel več delavnic na temo trajnostnega turizma, pa tudi o sobodajalstvu, trajnostnem osveščanju turističnih vodnikov, zelenih prireditev (brez plastike, s čim manj odpadki) in zelenih produktov. Delavnice bodo za udeležence brezplačne, nanje še posebej vabijo tako imenovani zasebni sektor. V občinskem proračunu bodo namenili posebna sredstva za razvoj in promocijo trajnostnega turizma. Na spletu bo objavljena že sprejeta Vizija žalskega turizma, ki je bila opredeljena v novi strategiji razvoja turizma Občine Žalec. Sproti bodo posodabljali seznam turističnih kapacitet (gostinci, nastanitve, atrakcije, turistične agencije in ostali ponudniki). Med navedenim ukrepi v akcijskem načrtu je tudi: »Interpretacija podatkov s področja trajnostnih aktivnosti Žalca. Podatke, ki so vnešeni v poročilo indikatorjev trajnosti, je potrebno pripraviti v obliki članka, ki bo zanimiv in uporaben za širšo distribucijo in javnost ter privlačen za zelenega turista. Letno se članek posodablja.« Vsako leto poročanje in preverjanje Zelena ekipa bo vsako leto pripravila poročilo o realizaciji aktivnosti, poročala bo občinskemu svetu in tudi javno objavila letno trajnostno poročilo Destinacije Žalec. Objaviti bo morala tudi seznam aktualnih mednarodnih, nacionalnih in lokalnih zakonov, uredb in pravilnikov s področja turističnega poslovanja ter pripraviti in objaviti etični kodeks zaposlenih s področja turizma v ZKŠT in Občini Žalec. Prav tako mora biti izdelan in objavljen načrt integritete o obvladovanju korupcijskih tveganj. Posebno pozornost akcijski načrt predvideva za ravnanje z odpadnimi vodami, na področju nesnovne dediščine pa je potreben vpis običaja Prikaz ročnega obiranja hmelja v register nesnovne dediščine. Vsako leto bo potrebno z anketami ugotavljati zadovoljstvo prebivalstva, spremljati in objaviti pa tudi ekonomske učinke oziroma vsaj enega od njih, in sicer potrošnjo turistov v destinaciji. V akcijsem načrtu so predvidene tudi številne delavnice na temo okolja in trajnosti, tako o zmanjšanju porabe vode, zmanjševanju količin odpadkov, o porabi energije in toplogrednih plinih, pa tudi o pravičnem in enakopravnem zaposlovanju, kar bo namenjeno zlasti turističnemu gospodarstvu. Poseben kodeks bo pripravljen tudi za turistične vodnike. V Destinaciji Žalec bodo poleg vsega naštetega spremljali značilnosti turističnega obiska in izvajali ankete na temo trajnosti. IŠČEMO NOVE SODELAVCE/-KE STROJNI INŽENIR Tehnična podpora komerciali Izkušnje v komerciali Kalkulacije IT STROKOVNJAK IN OBLIKOVALEC Osnovno vzdrževanje računalniških programov in strojne opreme Grafično oblikovanje (InDesign) VARILEC DELAVCI V PROIZVODNJI Več delovnih mest Zaposlite se v stabilnem podjetju z večletno tradicijo, možnostjo osebnega in strokovnega razvoja. Več o prostih delovnih mestih na: www.zagozen.si Vloge sprejemamo na sedežu podjetja Zagožen d.o.o., Cesta na Lavo 2a, 3310 Žalec ali po elektronski pošti: zaposlitve@zagozen-aplast.si ŠT. 2 I februar 2020 podjetništvo in turizem 11 podjetništvo in turizem 12 Na sejmu vabili v Žalec L. K. ŠT. 2 I februar 2020 Nekropola se mora ustrezno zaščititi T. T. Takole v znamenju fontane so se lako fotografirali obiskovalci stojnice. Na 31. sejmu turizma, kampinga in karavaninga Alpe – Adria, ki je potekal od 29. januarja do 1. februarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se je v sklopu RDO Dežele Celjske 30. januarja predstavila tudi Občina Žalec. Nosilec predstavitve je bil ZKŠT Žalec. Predstavil je turistično ponudbo Žalca kot hmeljarske in pivovarske prestolnice s prvo fontano piv, Fontano piv Zeleno zlato, z edinstvenim Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Jamo Pekel in Rimsko nekropolo v Šempetru ter drugo ponudbo Žalca z okolico. Številni obiskovalci so na stojni- ci lahko prejeli tudi veliko koristnih informacij o kolesarskih in tematskih poteh. Degustirali so lokalno pivo Kukec in okušali domače rogljičke Društva podeželskih žena Občine Žalec. Fotografirali so se lahko s šaljivimi promocijskimi foto pripomočki in sodelovali v nagradni igri fontane piv, ki je trem srečnim izžrebancem prinesla nagradni bon za degustacijski vrček. »Cilj predstavitve je bila predvsem turistična promocija, obiskovalcem sejma smo želeli predstaviti turistično ponudbo Žalca z okolico in jih povabiti v svoje kraje,« je povedala Valentina Rezman iz enote turizem ZKŠT Žalec. S hmeljem na dan hmeljarjev T. T. TD Braslovče je tudi letos predstavljalo Občino Braslovče na 31. sejmu Alpe-Adria, v začetku februarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Obiskovalce sta na stojnico TD Braslovče 1. februarja privabljala velika transparenta s slikovno predstavitvijo Občine Braslovče, kjer je preplet naravne in kulturno zgodovinske dediščine vreden obiska in ogleda. Stojnica je vabila tudi s kulinaričnimi dobrotami. S pokušino domačih salam je TD Braslovče promoviralo bližajočo se aprilsko 24. salamijado. Na tradicionalno prireditev 58. dan hmeljarjev pa so vabili mošnjički, napolnjeni s hmeljskimi kobulami in obnovljeni turistični prospekt prireditve. Minister Zoran Poznič je obisk sklenil v Rimski nekropoli v Šempetru. Minister za kulturo RS Zoran Poznič je s svojimi sodelavci 28. januarja obiskal Občino Žalec. Na delovnem sestanku je župan Občine Žalec Janko Kos posebej poudaril problem propadanja državnega spomenika Rimske nekropole v Šempetru v Savinjski dolini. Izpostavljenost Rimske nekropole vremenskim vplivom že več kot 50 let je vidno načela reliefe in razstavljene grobnice. Nujno potrebna je strokovna zaščita pred nadaljnjim propadanjem. Poudaril je, da je nekropola tudi spomenik državnega pomena in zato je pomembno, da pri tem svoje naredijo Ministrstvo za kulturo, SAZU, Pokrajinski muzej Celje in ZVKD OE Celje. Poleg župana in njegovih sodelavcev so na sestanku bili prisotni predstavniki institucij, vsi ki so že več desetletij povezani z Rimsko nekropolo, denimo predsednica Turističnega društva Šempeter Ivica Čretnik, ki s člani društva že več kot 50 let skrbijo za urejenost in prepoznavnost območje Rimske nekropole. Minister Zoran Poznič je obljubil strokovno pomoč sodelavcev MK. Strinjal se je, da se mora Rimska nekropola ustrezno zaščitito in kot celovit kulturno turistični produkt tudi prijaviti na ustrezne razpise za črpanje evropskih in slovenskih finančnih sredstev. Minister si je poleg Rimske nekropole v Šempetru ogledal tudi Dvorec Novo Celje, Savinovo hišo, MSK Žalec in Dom II. slovenskega tabora. Razveselite svoje najdražje s posebnim darilom: z darilnim bonom ZKŠT Žalec! Obdarjenec se bo lahko odločil za ogled predstave in koncerta na našem odru, za obisk muzeja ali pa za nakup izdelkov iz naše pestre ponudbe. Boni so unovčljivi na vseh naših prodajnih mestih. Prodaja: TIC Žalec in Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije www.zkst-zalec.si Mošnjički, napolnjeni s hmeljem so vabili na 58. dan hmeljarjev. Koncert UREDNIŠTVO: 03 712 12 80 utrip@zkst-zalec.si Stojnica TD Braslovče na sejmu Alpe-Adria iz političnega življenja / PO DOLINI ŠT. 2 I februar 2020 13 »Čutiš?« z mlado umetnico Lauro Divjak Bina Plaznik Predstavila je slike, risbe, skice, grafike, matrice in nekaj keramičnih ter kiparskih izdelkov, ki so nastajali od leta 2016 do danes. »Glejte, poslušajte, čutite in občutite, med otvoritvijo pa sledite dogajanju, ne »parkirajte« se na eno mesto, premikajte se skupaj z našimi nastopajočimi …« S takšno napovedjo po zvočniku se je 14. februarja zvečer začelo odprtje razstave likovnih del mlade likovne ustvarjalke Laure Divjak, s katero je Turistično kulturno društvo Levec obeležilo slovenski kulturni praznik. Divjakova je študentka tretjega letnika likovne pedagogike v Ljubljani. Pravi, da bi v prihodnosti naj- raje delala v osnovni šoli kot učiteljica likovnega pouka. O sebi pove: »Že od nekdaj rada ustvarjam. Osnovna šola mi je dala prvo motivacijo za ustvarjanje, šolanje sem nadaljevala na gimnaziji, kjer sem malo pozabila na vse skupaj. Potem pa me je pot vodila na sprejemne izpite za likovno pedagogiko, ki sem jih uspešno opravila. Razstavljam slike, ki sem jih ustvarila na fakulteti, nekaj je študij, slike, ki so na platnu, pa so večinoma dela, ki nastajajo v mojem prostem času, za mojo dušo. Ne bi se opredelila slogovno, se prepustim in Laura Divjak v kraljestvu svojih stvaritev Mlade plesalke Ela Žagar, Klara Divjak, Timeja Pilih, Ana Vita Lupše, Aiša Cvikl ter Zoja Tita S. Držan so dogodek in Laro Divjak pospemile z izraznim plesom. ustvarjam tako, kot čutim. Lotim se tako realističnega kot abstraktnega slikanja.« Na odprtju so sodelovale mlade plesalke Ela Žagar, Klara Divjak, Timeja Pilih, Ana Vita Lupše, Aiša Cvikl ter Zoja Tita S. Držan, ki so se predstavile z izraznim plesom. Njihova zvočna kulisa je bila glasbena skupina Pamži. Plesalke so med svojim nastopom odkrivale zakrite Laurine umetniške izdelke, in sicer dru- gega za drugim ter počasi. V imenu TKD Levec je umetnico in vse prisotne pozdravila Petra Žagar, ki je med drugim pohvalila glavno akterko večera in vse nastopajoče za domiseln dogodek. Od brezdomca do pravljičarja Bina Plaznik Pisatelj in pravljičar Franci Rogač otrokom sporoča, da je drugačnost lahko tudi bogastvo in da te le vztrajnost privede do cilja. Franci Rogač s slikanico Kresniček Bali Šempetrski Lep Plac je že pred časom iz klasičnega lokala prerastel v prostor, kjer se na različnih kulturnih dogodkih zbirajo mladi in stari. Enkrat mesečno tam poteka tudi plesni dogodek za odrasle in po naključju ga je obiskal tudi Franci Rogač, slovenski pisatelj, znan predvsem po svoji zanimivi življenjski zgodbi. Marsikdo ga pozna iz medijev, kako je prehodil pot od brez- domca do diplomiranega socialnega delavca ter pisatelja. Od leta 2002 je napisal devet pravljic, ki jih je izdal v Braillovi pisavi, na DVD-ju jih je opremil z znakovnim jezikom, na voljo pa je tudi tiskana izdaja. Vsebina pravljic je poučna in vzgojna. Njegovi glavni liki imajo običajno kakšno hibo (gluhost, slepoto, štrleča ušesa). Otrokom sporočajo, da je drugačnost lahko tudi bogastvo in da te le vztrajnost privede do cilja. Pred nastopom je povedal: »Sicer ne živim v Savinjski dolini, sem imel pa kar dve punci od tukaj, zato sem precej povezan z njo. V Lepem Placu se udeležujem plesnih aktivnosti, in ker že pol leta nisem pripovedoval svojih pravljic, sva se z lastnico lokala dogovorila za brezplačni dogodek za otroke. Trenutno veliko manj pišem, ker sem zelo utrujen, opravljam namreč fizično delo. Še vedno nastopam po osnovnih šolah, vendar ne več kot desetkrat na leto, saj nimam toliko dopusta. Še vedno se borim, da bi izdajal knjige v tujini. Trenutno čakam renomiranega pisatelja s Pulitzerjevo nagrado, če mi bo napisal recenzijo za Komedija, Špas teater SEKS NASVETI OD A DO Ž 6. marca 2020 / 20.00 / Dom II. slov. tabora Žalec / Vstopnice: TIC Žalec Franci Rogač s slikovitim pripovedovanjem pravljice zelo pritegne otroke. knjigo. To bi bila nekakšna odskočna deska za tujino. Še vedno sanjam, da bi ponovno odpotoval na Japonsko in v Ameriko.« Kot veliko kulturnikov se tudi Franci Rogač ne more več preživljati s sta- tusom samostojnega podjetnika, ki ga je imel šest let. Zakon, ki mu je omogočal nastope na šolah in v vrtcih, se je tako spremenil, da mu je posledično kot pisatelju oklestil tovrstne nastope in si je moral poiskati redno službo. V Lepem Placu je najmlajšim predstavil pravljico Kresniček Bal, ki je izšla v slovenskem in nemškem jeziku. O nastanku pravljice je povedal: »Šel sem v bolnišnico bodrit otroke, ki so bili operirani na srcu. Tam me je deklica Neža prosila, če bi lahko napisal pravljico o operaciji. Dejal sem ji, da bi bila malce prezahtevna za otroke. Nič nisem obljubil. Nekoč, ko sem potoval z vlakom, pa sem pomislil, zakaj pa ne … Najprej sem razmišljal o zajčku, da bi mu odpadel repek, pa da bi prišel kirurg, potem pa sem prišel na idejo o kresničku Balu, ki mu gosenica Guga vgradi umetno žarnico, baterijo. Zgodba se mi zdi zelo poučna, in sicer, da otroci ne smejo poškodovati živali.« Trenutno knjige po Sloveniji distribuira sam. Vesel pa bo, če obiščete njegovo spletno stran »pravljice«. 14 po dolini ŠT. 2 I februar 2020 Planinci praznujejo 70 let D. Naraglav Franci Naraks je dobil priznanje Ljudje odprtih rok, ki ga podeljujeta revija Naša žena ter Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. saj praznujejo 70-letnico svojega delovanja. V tem času se bo zvrstilo veliko najrazličnejših prireditev. Prva, ki je bila nekakšen zaključek lanske planinske sezone in začetek letošnjega praznovanja, se je zgodila v razstavno-prireditvenih prostorih Doma kulture Svoboda Griže. Ob tej priložnosti so bili predstavljeni utrinki s tradicionalnih izletov in pohodov tako imenovane skupine Četrtkarji, ki se vsak tretji četrtek odpravijo na eno od destinacij po Sloveniji in tudi izven nje. Pripravili so priložnostno razstavo s poudarkom na jubilejnih 100 izletih. Posebne pozornosti je bil deležen Franci Naraks, idejni vodja druženj in glavni organizator za četrtkove izlete, ki jih je bilo sedaj že preko 110. Dodaten razlog za njegovo izpostavljenost pa je bilo priznanje Ljudje odprtih rok, ki ga podeljujeta revija Naša žena in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga je Franci prejel dva dni prej na slovesnosti v Ljubljani. V ime- Predsednica Savinjskega MDO PD Manja Rajh in Franci Naraks Letošnje leto bo za Planinsko društvo Zabukovica zelo pestro, nu vseh planincev mu je v Grižah čestitala predsednica Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev Manja Rajh iz Prebolda, nato pa je sledilo prijetno druženje. Ta petek bodo pripravili jubilejni občni zbor društva. Temu sledi 6. aprila jubilejna razstava ob 70-letnici, sredi maja naj bi se podali peš in s kolesom na pot od izvira Savinje do izliva v Savo pri Zidanem Mostu, predstavili se bodo v akciji Razpnimo jadra, v začetku junija se bodo odpravili na tridnevni pohod v počastitev jubileja od Bizeljskega do njihovega planinskega doma na Homu, kjer bo ob njihovem prihodu tudi osrednja prireditev ob njihovi 70-letnici. Avgusta naj bi se 70 planincev njihovega društva podalo na Triglav, v septembru bodo nekaj dni spoznavali Korčulo, jubilej pa bodo zaokrožili s 40. pohodom krajanov KS Griže na Hom, kjer bo tudi zaključek nagradne igre v akciji zbiranja žigov vrhov in postojank v Občini Žalec. Miselno-gibalnoduhovna delavnica T. Tavčar V Hiši sadeži družbe Žalec je v torek, 4. februarja, potekala že četrta miselno-gibalno-duhovna delavnica za uravnoteženje misli, čustev in telesa, tokrat na temo astrologije, ki je obenem zabeležila rekorden obisk. S tem se je celostno zaključil prvi modul, ki je lepo prikazal delovanje človeka in njegovih inteligenc – vse od najbolj znanega IQ-ja pa do socialne in čustvene inteligence. Skozi prvi modul sta udeležence delavnice vodila doktorica sociolo- gije, učiteljica umetnosti gibanja in vodja Hiše sadeži družbe Žalec Barbara Lužar ter avtor metodologije SIRIS in osebni trener Mitja Jurkovnik. Naslednji modul prinaša predvsem rešitve na področju izpolnjevanja lastnih ciljev, in sicer od doseganja želenih rezultatov do premagovanja emocionalnih ovir, ki stojijo na poti, pa tudi iskanje osebne vizije in poslanstva, ki ju potrebujemo, da vztrajamo posebej takrat, ko bi drugi morda že odnehali. Delavnice drugega modula potekajo februarja. Sprehod skozi čas Dr. Barbara Lužar na miselno-gibalno-duhovni delavnici D. Naraglav Medobčinsko društvo Sožitje Žalec vkjučuje osebe z motnjami v duševnem razvoju in njihove družine. Med nastopom članic in članov društva Venišnik in Monika Stergar ter prostovoljka Lilijana Kač. Z gosti se je pogovarjala Lea Felicijan, večer pa so s plesom in deklamacijami obogatili člani društva. Zapela je tudi sopranistka Bernarda Plavec. Društvo vključuje osebe z motnjami v duševnem razvoju in njihove družinske člane iz vseh spodnjesa- Konec januarja se je v Občinski knjižnici Prebold na prireditvi Utrip domoznanstva predstavilo MD Sožitje Žalec. O 47 letih delovanja društva, ki šteje več kot 210 članov, so spregovorili nekdanji predsednik in častni član Rihard Kopušar, predsednica Ivanka Venišnik, vodja socialnih programov Karla Jeromel Rednak, članici Eva POJASNILO IN POPRAVEK V decembrski številki je bil na 14. strani v članku Začeli z muzejsko zbirko s seznama članov odbora za postavitev muzejske zbirke pomotoma izpuščen že pokojni Jože Lubej. Pravilno ime častnega člana društva pa je Milan Natek (in ne Karel). Podatke o imenih, kot so bila objavljena, nam je posredoval Uroš Herman, ki se za napake opravičuje. Uredništvo SLIKOPLESKARSTVO Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si vinjskih občin in se povezuje v mrežo več kot 50 tovrstnih društev v Sloveniji. Približevanje društva v vsa okolja in čim večje poznavanje dejavnosti, ki jih v društvu lahko ponudijo, sta bili tudi povod za sprehod skozi čas v preboldski knjižnici. Beseda je tekla o programih, ki jih društvo izvaja. To so: vseživljenjsko učenje v sklopu varstveno delovnih centrov, usposabljanje in opolnomočenje družin, športno-rehabilitacijski programi, organizacija in izvajanje posebnih socialnih aktivnosti. Izpostavljene so bile razne oblike aktivnosti, kot so: plesno-pevska skupina Čokoladke, Bralčki, kino klub, joga, hipoterapija, pohodi, izleti, pikniki, seminarji. K ozaveščanju o delovanju društva pripomore tudi bogata založniška dejavnost v obliki rednih tematskih zbornikov Zveze Sožitje. Vodilna nit večera je bila, da se vsak izmed nas dotika ljudi. Skozi čas pa se spreminja način dotikov do ljudi, ki imajo enake potrebe in vrednote, pa vendar le drugačne poti. Pot spreminjanja miselnosti do drugačnosti se tlakuje počasi, toda z neprecenljivim spoznanjem, da se ob razumevanju drug drugega naučimo razvijati čut do sočloveka, naučimo se solidarnosti, zaupanja in zadovoljstva z malenkostmi. Zbirali denar za vzdrževanje doma T. T. Krajani Vrbja so konec lanskega leta, tako kot pred skoraj 40 leti, ko so zgradili Dom krajanov Vrbje, ponovno strnili moči in s kulturno prireditvijo zbirali prispevke za vzdrževanje doma, ki je v teh letih postal središče društvenega, kulturnega in družabnega življenja. Na koncertu, ki sta ga organizirali kulturno in turistično društvo Vrbje, so nastopili Pančito, Cinca Marinca, Gojmir Lešnjak Gojc, Soulution, Špela Holobar, Trio DU, Jan Potrč, Duo Kalinka in Bee Geesus. Vsi nastopajoči so navdušili polno dvorano. Zbrana sredstva, prostovoljne prispevke od koncerta v višini 1.230 evrov so namenili izključno za vzdrževanje Doma krajanov Vrbje. Nastop skupine Cinca Marinca iz Žalca GOZDARSKA ZADRUGA VRANSKO z.o.o. Vransko 16 a 3305 Vransko Odkupujemo hlodovino iglavcev in listavcev na kamionski cesti in na panju po konkurenčnih cenah in ugodnih plačilnih pogojih. Vse dodatne informacije na tel: (03) 700 12 30, 041 616 504 že 26 let NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL! POPUSTI OD 10-70 % NA GOTOVINO! spletna prodaja sončnih očal! Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 E-mail: optika.simona@siol.net www.optika-simona.si I UGAČN SMO DR LIH! A OD OST imona S A OPTIK Pregledi vida v torek, 10., 17., 24. in 31. 3. 2020 Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure. po dolini ŠT. 2 I februar 2020 15 Valentin ima ključ do korenin in zaljubljencev Darko Naraglav Vsakoletni Valentinov ples v Taboru je nekaj posebnega in se ga občani z veseljem udeležujejo. Mojca Jelen: »Moram reči, da sem ponosna na to prireditev, ki je edinstvena v tem našem okolju in se tradicionalno odvija že več kot dve desetletji. Če je le mogoče sem zraven in z možem in prijatelji z veseljem uživamo ob glasbi in plesu. Zelo dobro pa je poskrbljeno tudi za ostalo ponudbo, vključno z večerjo, kar daje prireditvi še toliko slovesnejšo in lepšo podobo. Za vse to si organizatorji zaslužijo vso pohvalo.« Ansambel Banovšek je poskrbel za poskočne ritme. Simon Stiplovšek, predsednik DPM Tabor: »Vsakoletni Valentinov ples je za društvo zahteven zalogaj, hkrati pa tudi priložnost, da se znova izkažemo in uresničimo zastavljeno programsko nalogo. Tudi letos smo poskrbeli za domiselno ureditev dvorane in bara, dobro gostinsko ponudbo in priznani ansambel. Ko bo vsega konec si bomo malo odda- hnili, nato pa sledijo še številne druge aktivnosti.« Bojana Mazilj Šolinc: »Valentinovo je res uvožen praznik, ki smo ga nekako vzeli za svojega tudi v Sloveniji. Sama ga sicer ne poveličujem, saj bi moral v partnerski zvezi in tudi sicer biti vsak dan podoben temu prazniku. Vsekakor pa je dobro izkoristiti vsako priložnost in se Simon Stiplovšek Bojana Mazilj Šolinc D. Naraglav Igral je nogomet in si želel postati reprezentant Slovenije, zdaj najboljši slovenski e-nogometaš Minuli mesec, 15. februarja, so bile v Leicestru v Veliki Britaniji izžrebane kvalifikacijske skupine za virtualni nogomet eEuro 2020. Teh kvalifikacij se bo udeležil tudi Samel Šabotić iz Prebolda, ki je postal najboljši virtualni nogometaš Slovenije in bo skupaj z drugouvrščenim e-nogometašem Domnom Pečnikom na tem tekmovanju zastopal našo državo in Nogometno zvezo Slovenije. Jožica Šalamon Jožica Šalamon: »Zadnjih nekaj let nisva bila udeleženca te prireditve, pred tem pa sva bila skoraj stalna obiskovalca. Letos sva se odločila, da obudiva malo spomina na pretekle Valentinove plese in tako sva nocoj tukaj. Z nama so tudi najini sosedi in imamo se zelo prijetno, sicer pa je v dvorani še veliko naših znancev, sokrajanov, tako da se počutimo res domače. V Taboru imamo kar precej bogato društveno življenje.« Janko Lukman Najboljši virtualni nogometaš Samel Šabotić med igranjem na tekmovanju na Brdu pri Kranju, kjer je postal najboljši e-nogometaš v Sloveniji družiti, tako kot se družimo udeleženci tega plesa. Tukaj sem z možem in njegovimi sodelavci, s katerimi se pogosto družimo. Na tem plesu sem bila že velikokrat, saj je mož veterinar, ki deluje na tem področju in je zato prav, da se takšne prireditve tudi udeležimo in s tem podpremo prizadevanja DPM Tabor.« Decembra lani je Nogometna zveza Slovenije objavila, da pripravljajo turnir, kjer bodo dobili prva dva e-reprezentanta v nogometni simulaciji eFotball PES 2020. Predizbora sta potekala v Ljubljani in Mariboru. V Ljubljani je Samel pometel s konkurenco ter se uvrstil na finalni turnir, ki je potekal na Brdu pri Kranju. Na tem turnirju sta se najbolje odrezala Samel Šabotić in Domen Pečnik s Prevalj na Koroškem, ki je na zadnji tekmi tudi moral priznati poraz proti Preboldčanu. Tako je Samel postal prvi zmagovalec ter kapetan svoje selekcije. Skupaj z Domnom bosta ekipa, ki se bo trudila doseči najboljši rezultat za Slovenijo, za NZS. Kot je povedal generalni sekretar Nogometne zveze Slovenije Martin Koželj, je NZS s tem tekmovanjem postala prva nacionalna panožna zveza, ki se je odločila za vstop na področje e-športa. To naj bi bila logična odločitev, potem ko je pobudo podala Evropska nogometna zveza (UEFA) z organizacijo dveh turnirjev v nogometnih simulacijah, in sicer tekmovanje eEuro 2020 v nogometni simulaciji eFootball PES 2020 in eChampions League, tekmovanje za klube, v igri FIFA 2020. Poudaril pa je tudi, da je bil izbor prvih dveh e-reprezen- tantov za NZS zgodovinski. Njihova želja je, da to ne bi bil samo enkraten dogodek, temveč da e-šport v prihodnosti povežejo tudi s klubskim področjem in skupaj s klubi in partnerji organizirajo še več podobnih dogodkov. Najboljši e-nogometaš Samel Šabotić je bil pred 36 leti rojen na Viru pri Domžalah, kjer je tudi živel in delal do leta 2010, ko se je s svojo družino preselil v Prebold. Kot nam je povedal, je pri svojih 13 letih kar resno igral nogomet in si je želel, da bi nekoč postal reprezentant Slovenije. »Ni šlo, kot bi želel, in tako tudi rezultati niso bili najboljši. Bolj od rok mi je šel virtualni nogomet. Igrico Pro-Evolution Soccer sem začel igrati leta 2002. Prvotno sem jo preizkušal s prijatelji, kjer se je pokazalo, da mi gre dokaj dobro. Odločil sem se igrati malo bolj resno ter si nabiral izkušnje in se prijavljal na različna tekmovanja. Po objavljenem razpisu NZS, da pripravlja turnir za prva dva e-reprezentanta v nogometni simulaciji za e-Football PES 2020, sem se prijavil in zmagal. Naju z Domnom sedaj čaka veliko treningov, ubiranja strategij ter taktik. Vsekakor pa upam, da bom Slovenijo predstavil v najboljši luči ter da se uvrstim med 16 najboljših, « je še dejal. Janko Lukman: »Večino dosedanjih plesov sva se z ženo udeležila. Valentin je tudi slovenski svetnik, za katerega pravimo, da ima ključ do korenin. Da se takrat začenja prebujati narava, kmalu zatem, na Gregorjevo, pa se ptički ženijo. Vse to nekako vključuje tudi ta praznik, ki je namenjen izkazovanju ljubezni in spoštovanja do svojih najbližjih. Naša podeželska mladina res izvrstno pripravi tovrstno prireditev in jim gredo vse čestitke.« Mojca Jelen WWW.OPTIKAIRMAN.SI Društvo podeželske mladine Tabor iz leta v leto navdušuje z organizacijo Valentinovega plesa, ki odstopa od klasičnih veselic. Letošnji ples 15. februarja je bil že 22. po vrsti. Za dobro počutje in strežbo je angažiranih veliko mladih deklet in fantov društva, ki je tudi eno najaktivnejših v Savinjski dolini in tudi v Sloveniji. Kot je povedal predsednik DPM Tabor Simon Stiplovšek, jim je vsakoletna prireditev velik organizacijski izziv, ki se začne udejanjati že nekaj mesecev prej, Društvo podeželske mladine Tabor je klasično dvorano znova spremenilo v nadvse prijeten prostor z prijetno valentinovo dekoracijo. Letos je za glasbo in ples poskrbel ansambel Banovšek iz Slovenskih Konjic. Res pravo plesno vzdušje je trajalo do zgodnjih jutranjih ur. Sicer pa je taborsko Valentinovo edino takšne vrste v dolini in tudi zato nekaj posebnega. Zavrtel se je tudi župan Marko Semprimožnik s soprogo. Zdenko Hriberšek Zdenko Hriberšek - udeleženec vseh plesov: »Moj osnovni motiv vsakoletnega Valentinovega plesa je predvsem v podpori mladim organizatorjem, ki se resnično trudijo. Vedno sem tudi sodeloval pri raznih licitacijah in nakupih in tudi na ta način pomagal mladim. Hkrati je to tudi priložnost, da se z ženo Natašo in prijatelji skupno poveselimo in naplešemo ob prijetni domači glasbi. Danes nas je skupno štirinajst in se imamo zelo lepo. Lansko leto v tem času, žal ni bilo tako, saj sem bil v bolnišnici, lahko pa me tudi ne bi bilo več, saj je bilo precej hudo. Prav zato sem letos še toliko bolj vesel in si bom dal duška, kolikor se mi bo dalo.« Poskusi očala z novo aplikacijo VIRTUALNO OGLEDALO 16 po dolini ŠT. 2 I februar 2020 Pustna vlada je dolino popeljala v blagostanje D. Naraglav Na največjem karnevalu v dolini, na Vranskem, so prvo nagrado prejeli Motniški polži, drugo Plesna šola Vransko - Tabor, tretjo pa skupina Vranske lovske trofeje. Za nami je veseli in norčavi pustni čas, ko si nadenemo maske in si damo duška. V Spodnji Savinjski dolini ima najdaljšo tradicijo Vranski pustni karneval, ki je bil letos že 61. po vrsti. Že trideset let in več so osrednji liki karnevala vranski generali Vranarji, ki teden dni pred karnevalom tudi prevzamejo oblast in vodijo občino do pustnega torka. Tako je bilo tudi letos, a tokrat so pustno vlado obogatili z brhkimi dekleti, ki so prevzele pomembne položaje v vladi. General Aleksander Reberšek jim je zaupal ministrske položaje, in sicer ministrstvo za finance, za stike z javnostjo, za alkohol, za upokojence in za obrambo. Ob tem je povedal: »S prevzemom pustne oblasti imam veliko odgovornost za Slovenijo. Odstopil je pred- Motniški polži, ki so simbol Motnika, so se na Vransko zaradi svoje počasnosti morali podati že teden dni pred karnevalom, a se jim je splačalo, saj so osvojili prvo nagrado. sednik vlade Marjan Šarec, odstopil je finančni minister, vojska je brez Rjavca, minister Šebeder se je zbal korona virusa, varda se je poskrila. V parlamentu pa bi radi igrali nogomet. Marjan je rekel, da se ne bo več žogal, zato je žogo vzel. Sedaj pa so drugi našli žogo in bi se radi igrali. Marjan Šarec pa ne želi, da bi se igrali, ampak da bi na novo sestavili ekipo. Vsem sporočamo, da s prevzemom oblasti in ministrskih mest ni več potrebe po novih volitvah, saj vas bo naša pustna vlada popeljala v blagostanje,« je poudaril general Reberšek. Vrhunec njihove oblasti se je pokazal na pustno soboto, ko so svojo moč pokazali s preletom in grmenjem bombnikov in salvami iz topov. V karnevalskem sprevodu so se z raznimi pustnimi liki in zgodbami najprej predstavili vrtčevski otroci z vzgojiteljicami in starši, sledili so razredi osnovne šole, nato so ob igranju koračnice pustne godbe Prebold na »konjih« in z drugimi vozili na prizorišče prišli generali Vranarji s celotno vlado, za njimi pa pustne skupine z Vranskega, Motnika, Tabora, Gotovelj in drugih krajev. Vse skupine je ocenjevala posebna komisija in največ točk in prvo Pustni generali so poskrbeli za vladavino blagostanja. nagrado podelila Motniškim polžem, drugo nagrado je osvojila Plesna šola Vransko - Tabor, tretjo nagrado je prejela skupina Vranske lovske trofeje, za njimi je bila Ločica land in Srednjeveška grajska gospoda z gradu Hellenstein in ostale skupine. Karneval pa so zaokroži- Za denar se kupijo tudi pustne norčije. Drugo nagrado je osvojila Plesna šola Vransko - Tabor, ki je spodnji del nog, vključno s koleni, spremenila v plesalke in plesalce. Pravi adrenalin in strah obenem sta pokazali in doživljali z vožnjo v zabaviščnem parku Ločicaland in Motnikland kar dve skupini. Male in velike maske so zavzele Vransko. li kurenti s svojim nastopom pred občinstvom in generali. Poleg vranskega karnevala je bilo v soboto, nedeljo in na pustni torek še veliko manjših pustnih povork in dogodkov po drugih spodnjesavinjskih občinah in krajevnih skupnostih Občine Žalec. NAPOVEDNIK ŠT. 2 I februar 2020 OBČINA ŽALEC Nedelja, 1. marec 17.00 Vsak dan nekaj novega, gledališka predstava skupine s Krasa – Repentabor, Dom krajanov Vrbje Ponedeljek, 2. marec 9.00 urice pletenja – nadaljevalna skupina (vsak ponedeljek), Hiša Sadeži družbe Žalec 18.00 Po pravljici diši – pravljična ura, Krajevna knjižnica Liboje 19.30 Z roko v roki, dobrodelni koncert Dekanijske Karitas Petrovče, Dom II. slovenskega tabora Torek, 3. marec 9.00 falun dafa, Qi gong in meditacija (vsak torek), Hiša Sadeži družbe Žalec 17.00 Palček Nos, Gledališče iz desnega žepka, igrano-lutkovna predstava, Dom II. slovenskega tabora 18.00 Uravnoteženost misli, čustev in fizičnega telesa (vsak torek), Hiša Sadeži družbe Žalec Sreda, 4. marec 8.30 okrepimo hrbtenico, telovadba (vsako sredo), Hiša Sadeži družbe Žalec 10.00 urice pletenja – začetna skupina (vsako sredo), Hiša Sadeži družbe Žalec Četrtek, 5. marec 9.00 asana joga in vaje za hrbtenico (vsak četrtek), Hiša Sadeži družbe Žalec 11.00 Uravnoteženost misli, čustev in fizičnega telesa (vsak četrtek), Hiša Sadeži družbe Žalec 16.00 Brez vozovnice v svet, srečanje študijsko bralnega kluba, Medobčinska splošna knjižnica Žalec 17.00 brezplačni pravni nasvet (vsak četrtek), Hiša Sadeži družbe Žalec 18.00 joga (vsak četrtek), Hiša Sadeži družbe Žalec 18.30 Zvočnice – nastop kitaristov, mala dvorana GŠ "Risto Savin" Žalec Petek, 6. marec 10.00 Sem zadovoljen – sem bogat, Hiša Sadeži družbe Žalec 10.00 kuharska delavnica (vsak petek), Hiša Sadeži družbe Žalec 20.00 Seks nasveti od A do Ž, Špas teater, komedija za izven, Dom II. slovenskega tabora Sobota, 7. marec 7.00 Po nagelj na Goro Oljko, PD Zabukovica, odhod iz Migojnic 8.00–12.00 Podeželska tržnica Žalec (vsako soboto), tržnica pri fontani 18.00 »Še bolj na poskok«, Območno srečanje odraslih folklornih skupin, OI JSKD Žalec, dvorana Hmeljarskega doma KZ Šempeter 19.00 V dvoje: Goran Bojčevski in Matija Dedić, koncert, Dom II. slovenskega tabora Nedelja, 8. marec 8.30 33. pohod žena na Hom, PD Liboje, izpred Kili Liboje 13.00 33. pohod žena na Hom, PD Zabukovica, iz Migojnic 17.00 proslava ob mednarodnem dnevu žena, Etnološko društvo Srečno, Dom kulture Svoboda Griže 17.00 Popseslish in Klapa Kampanel, tradicionalni koncert ob dnevu žena, Dom II. slovenskega tabora Ponedeljek, 9. marec 19.00 odprtje fotograske razstave Irene Matek in Petre Kos Gnamuš (utrinki s poti: Majanmar, Indija in Kuba), Medobčinska splošna knjižnica Žalec Sreda, 11. marec 7.00 Seniorji so Savinjski PP: Korber – Gora Oljka, PD Žalec, izpred društvene pisarne 16.00–17.00 izmenjava semen, Ajda Štajerska, tržnica pri fontani Četrtek, 12. marec 18.00 Dotik s pokrajino, dialog med kiparskimi deli Janeza Lenassija in slikarskimi deli Tanje Špenko (na ogled do 30. 4. 2020), Savinov likovni salon 19.00 »Slepec«, predstavitev knjige Mitje Čandra, pogovor bo vodil mag. Marko Repnik, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Petek, 13. marec 20.00 koncert Tanje Žagar, Studio Gong, Dom II. slovenskega tabora Sobota, 14. marec 7.00 Geoss – Zasavska Gora, PD Žalec, izpred društvene pisarne 7.00 prečenje Dobrovelj (Čreta-Lipa-Smolnik), PD Šempeter, s parkirišča Mercator v Šempetru 10.00 –14.00 18. karate pokal Žalec 2020, telovadnica I. OŠ Žalec Nedelja, 15. marec 9.00 Mučeniki na Bukovici, PD Žalec, Planinski dom na Bukovici Ponedeljek, 16. marec 19.00 Utrip domoznanstva: Ljudske pevke s Ponikve se predstavijo, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Sreda, 18. marec 18.00 5. čajanka Prišla bo pomlad, pevke FS Grifon Šempeter, dvorana Hmeljarskega doma KZ Šempeter 19.00 Robovi življenja, predstavitev pesniške zbirke Nuše Ilovar, avla Doma II. slovenskega tabora Četrtek, 19. marec 7.00 Po poti miru ob Peračici, PD Zabukovica, odhod iz Migojnic 20.00 1 na 1, Gušti & Tomi Meglič, Kreker, d. o. o., akustični koncert, Dom II. slovenskega tabora Petek, 20. marec 20.00 Slovenec in pol, Jabka, d. o. o., komedija, Dom II. slovenskega tabora Sobota, 21. marec 19.00 Glasbena pomlad v Libojah, KD Svoboda Liboje, Kulturni dom Liboje Aškerčeva 9a, 3310 Žalec Nedelja, 22. marec 18.00 Erotika po Emeršiču, komedija, Špas teater, Dom II. slovenskega tabora Torek, 24. marec 16.00 Po pravljici diši – pravljična ura, Krajevna knjižnica Ponikva 16.00 svečana rez trte Nikolaje, Društvo Savinjskih vinogradnikov OŽ, pri obrambnem stolpu Sreda, 25. marec … izid marčevske številke časopisa Utrip Savinjske doline 7.00 Seniorji od rudnika Slapšak in v Laško, PD Žalec, izpred društvene pisarne 18.00 Po pravljici diši – pravljična ura, Krajevna knjižnica Griže 18.00 Športnik leta 2019, Dom II. slovenskega tabora 18.30 7. javna produkcija, dvorana GŠ Žalec* Četrtek, 26. marec 19.30 Veseli svatje, Ansambel Opoj in komik Aleš Novak, koncert za narodno-zabavni abonma in izven, Dom II. slovenskega tabora Petek, 27. marec 19.00 Ščuke pa ni, gledališka predstava, AG Vrba Vrbje, Dom krajanov Vrbje Sobota, 28. marec 7.00 pohod na Gozdnik, PD Zabukovica, odhod iz Migojnic 7.00 Davča – Slapovi, PD Šempeter, s parkirišča Mercator v Šempetru 19.00 pričetek V. sezone Fontane piv Zeleno zlato, pri fontani piv Nedelja, 29. marec 17.00 Monika Stefanciosa in Eva Poglajen, koncert za citrarski abonma in izven, avla Doma II. slovenskega tabora Torek, 31. marec 18.00 Po pravljici diši – pravljična ura, Medobčinska splošna knjižnica Žalec OBČINA BRASLOVČE Nedelja, 1. marec 16.00 zaključek drsanja, ZIKŠT 3 jezera, Skupn' plac Sobota, 7. marec 19.00 Na kmetih, premiera gledališke igre V. Moderndorferja, Odrsala dramska skupina KD Gomilsko, Dom krajanov Gomilsko Nedelja, 8. marec 12.30 33. pohod žena na Hom, PD Braslovče, izpred OŠ Braslovče 15.00 Zbeži od žene, komedija KD Lepa Njiva, Kulturni dom Letuš 17.00 Na kmetih, ponovitev gledališke igre V. Moderndorferja, Odrsala dramska skupina KD Gomilsko, Dom krajanov Gomilsko Ponedeljek, 9. marec 17.00 Elzino kraljestvo, igrana otroška prestava, ZIKŠT 3 jezera, Dom kulture Braslovče Petek, 13. marec 19.00 Dobrodelni koncert za nakup gasilskega vozila, Športna dvorana Braslovče 18.30 Po poti na konec sveta - potopis z glasbenim gostom, avla Doma kulture Braslovče Četrtek, 19. marec 20.00 Dinamitke iz muzikala Mamma mia, koncert, ZIKŠT 3 jezera, Dom kulture Braslovče OBČINA PREBOLD Ponedeljek, 2. marec 9.00-12.00 vrt priprava zemlje, sadik in semen (vsak ponedeljek), Medgeneracijski center Prebold 15.30-17.30 angleščina za otroke in odrasle (vsak ponedeljek), Medgeneracijski center Prebold 18.00-19.00 vaje za hrbtenico (vsak ponedeljek), Medgeneracijski center Prebold Torek, 3. marec 9.00-10.30 Spoprijemanje z depresijo (vsak torek), Medgeneracijski center Prebold 10.30-12.00 izmenjava oblačil (vsak torek), Medgeneracijski center Prebold 16.00-17.30 osnove računalništva in uporaba pametnih telefonov (vsak torek), Medgeneracijski center Prebold 18.00-19.30 petje v zboru (vsak torek), Medgeneracijski center Prebold 18.30 Menopavza: družbeni in zdravstveni vidiki, predavanje, Občinska knjižnica Prebold Sreda, 4. marec … Med nebom in zemljo, fotografska razstava Darje Grdina (v delovnem času knjižnice, na ogled do 8. 3.), Občinska knjižnica Prebold 9.00-10.00 joga in meditacija (vsako sredo), Medgeneracijski center Prebold 10.00-12.30 druženje z varovanci doma upokojencev Prebold (vsako sredo), Medgeneracijski center Prebold 16.00-18.00 šivanje in popravila oblačil (vsako sredo), Medgeneracijski center Prebold 18.00-19.30 plesne vaje (vsako sredo), Medgeneracijski center Prebold Četrtek, 5. marec 9.00-13.00 Kuharske dobrote, delavnica (vsak četrtek), Medgeneracijski center Prebold 16.00-17.00 učna pomoč (vsak četrtek), Medgeneracijski center Prebold 18.00 Nasilje nad starejšimi, predavanje Zdenke Jan, Medgeneracijski center Prebold 18.00 Uvod v zeliščarstvo, predavanje Jerneje Florjanc, Medgeneracijski center Prebold 19.30 Koncert ob dnevu žena, Pihalni orkester GŠ "Risto Savin" Žalec in Pihalni orkester Prebold, Dvorana Prebold 17 Petek, 6. marec 9.00-11.00 Življenje je tvoje (vsak petek), Medgeneracijski center Prebold 17.00-18.00 ustarjajmo skupaj z otroki (vsak petek), Medgeneracijski center Prebold 18.00-19.30 Samostojna koreografija v ritmih srca (vsak petek), Medgeneracijski center Prebold Sobota, 7. marec 8.00-10.30 Kmečka tržnica (vsako soboto), Občina in TD Prebold, PC Dolenja vas Nedelja, 8. marec 16.00 Klopca v parku, za gledališki abonma in izven za odrasle, KUD Svoboda Prebold, Dvorana Prebold Torek, 10. marec 18.30 Celinska Grčija, potopis Andreje Avberšek, Občinska knjižnica Prebold Sreda, 12. marec 18.00-19.30 tehnike sproščanja, vizualno, dihalno in mišično, Medgeneracijski center Prebold 20.00 Mazila, Medgeneracijski center Prebold Torek, 17. marec 19.00-20.00 meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov in RR, prostori RK Prebold Sreda, 18. marec 18.00 Športnik leta 2019, prireditev, ŠZ in Občina Prebold, športna dvorana OŠ Prebold Četrtek, 19. marec 10.00-13.00 kuhanje z nepalskim konzulom (Birman Shrestha), Medgeneracijski center Prebold 18.00-19.30 predavanje žalske policije, Vlom v stanovanje - kaj sedaj? Nesreča na cesti - kako naprej?, Medgeneracijski center Prebold 18.00-20.00 Mila, Medgneracijski center Prebold - pokrita tržnica Prebold Petek, 20. marec 17.00 Čarodejka Binka, otroški abonma in izven, KUD Svoboda Prebold, Dvorana Prebold Sobota, 21. marec 17.00 Pomlad na vasi, gasilski doma Latkova vas Nedelja, 22. marec 16.00 14. dobrodelni koncert Pesem staršem, župnija in župnijska Karitas, Dvorana Prebold Torek, 24. marec 18.30 Moja pohodniška in smučarska doživetja, predavanje Jožefa Kladnika, Občinska knjižnica Prebold Četrtek, 26. marec 17.00 prireditev ob 60-letnici predšolske vzgoje in 40-letnici Vrtca Prebold, športna dvorana OŠ Prebold 18.00-19.30 Krepko srce in vitalni možgani, predavanje, Medgeneracijski center Prebold 18.00-20.00 Uporaba zelišč na vrtu, Medgeneracijski center Prebold pokrita tržnica Prebold Petek, 27. marec 10.00-17.00 Zeleni bazar - različne aktivnosti, Medgeneracijski center Prebold - pokrita tržnica Prebold Sobota, 28. marec 8.00 pohod po vrhovih občine Prebold in okolici, PD Prebold 8.30-11.00 občinski test hoje - ŠZ Prebold, ŠD Kaplja vas in Center za krepitev zdravja ZD Žalec, Letališče Kaplja vas 10.00-12.00 energijski čaj s Fredijem, Medgeneracijski center Prebold 10.00-17.00 Zeleni bazar - različne aktivnosti, Medgeneracijski center Prebold - pokrita tržnica Prebold 19.00 Matnski pozdrav pomladi, gasilski dom Matke Nedelja, 29. marec 18.00 Cart plesna produkcija Plesne šole Cart, Dvorana Prebold Torek, 31. marec 18.00 Nahrbtnik, lutkovna predstava, Občinska knjižnica Prebold OBČINA TABOR Sreda, 11. marec 18.00 predavanje pranoterapevta T. Brumca, občinska sejna soba Četrtek, 12. marec 9.00-10.00 krožek Biodinamično kmetovanje, občinska sejna soba Sobota, 14. marec 8.00-12.00 sejem starodobnikov, delov in opreme, Kapla 16, Steyr klub Sav. doline 19.00 Najbolj prleška komedija: Gosuvejnska štorija, gledališka sekcija KD Obrež, Dom krajanov Tabor Sobota, 21. marec 15.00 otroške ustvarjalne delavnice ob materinskem dnevu, TD in Vrtec Tabor, Dom krajanov Tabor Torek, 24. marec 17.00 proslava ob materninskem dnevu, POŠ Tabor, Dom krajanov Tabor 18.00-19.00 Pravljična urica s poustvarjanjem, Občinska knjižnica Tabor Četrtek, 26. marec 17.00 test hoje po pešpoti z meritvami, Center za krepitev zdravja ZD Žalec, pešpot Tabor-Ojstriška vas Sobota, 28. marec 8.00 občinska čistilna akcija, celotno območje Občine Tabor Ponedeljek, 30. marec 18.00 Življenje, močnejše od smrti, predavanje društva Hospic, Dom krajanov Tabor Spoštovani! Zaradi velikega povpraševanja smo se na ZKŠT Žalec odločili, da bomo ponovno pričeli izdajati MESEČNI KOLEDAR PRIREDITEV v tiskani obliki. Vse, ki bi želeli koledar prejemati na svoj naslov, vabimo, da izpolnijo obrazec na naši spletni strani www.zkst-zalec.si ali pa se zglasijo v TIC Žalec, Šlandrov trg 25, Žalec (tel. 03 710 04 34), kjer bodo dobili dodatne informacije. Veselimo se, da spremljate dogodke in prireditve v naši občini. ZKŠT Žalec 18 kultura ŠT. 2 I februar 2020 V znamenju kitar T. Tavčar Na dvodnevnem seminarju in dveh koncertih so navduševali odlični gostje in kitaristi. prof. Darko Bageski Utrip Glasbene šole Risto Savin v Žalcu je pred kulturnim praznikom v sredo in četrtek, 5. in 6. februarja, prevzela kitara. Šolo so namreč obiskali odlični kitaristi, pedagogi in izjemne osebnosti, prof. kitare na Akademiji za glasbo v Skopju Darko Bageski, profesor iz Beograda Bojan Ivanovski in dekan Akademije za glasbo v Novem Sadu Zoran Krajišnik. Vsak izmed njih je opravil ure pouka z učenci glasbene šole, predstavili pa so se tudi s koncertnima večeroma. Na prvem sta obiskovalce navdušila Darko Bageski in Zoran Krajišnik, ki sta z izbranim programom spravila na noge polno dvorano glasbene šole. Vrhunec seminarja je predstavljal drugi koncertni večer, na katerem se je predstavil Bojan Ivanovski, izjemen kitarist in sklada- telj svetovnega slovesa, najbolj znan po svoji kompleksni prstni tehniki, energičnih nastopih in uporabi tolkalnih učinkov na kitari. Tudi tokrat ni razočaral. S svojo posebnostjo, pristno komunikacijo s publiko je obiskovalce koncerta spravil v glasbeno ekstazo brez primere. Izvrstni seminarji, ki jih Glasbena šola Risto Savin Žalec organizira in jih namenja svojim zaposlenim in učencem, so že tradicija in tudi letošnje leto ni bilo pri tem prav nič drugačno. Učenci tako pridobijo dodatne pedagoške ure pri znanih profesorjih, ki jim jih šola omogoči brezplačno, zaposleni pa dodatno izobraževanje in izkušnje. Seminar je zaključil ravnatelj šole mag. Gorazd Kozmus, ki je pohvalil delo strokovnih aktivov in se zahvalil gostujočim profesorjem. Kdo je napravil Vidku srajčico D. N. Takšen je naslov zgodbice in otroške gledališke igrice, ki so jo v četrtek, 30. januarja, v Občinski knjižnici Prebold predstavili in odigrali dijaki gledališke skupine Gimnazije Lava. Mladim obiskovalcem, njihovim mamicam, očkom ter ostalim prisotnim so mladi gledališčniki pričarali rahločutno pripoved o malem Vidku, njegovi poti do nove srajčke in predvsem o dobroti, ki vselej najde pot nazaj do dobrega srca. Igrica Kdo je napravil Vidku srajčico je nastala v režiji in pod mentorstvom doma- činke, Preboldčanke Katarine Petač iz Sv. Lovrenca. Po knjižni predlogi pisatelja Frana Levstika pa jo je dramatizirala Eka Vogelnik. Dogodka se je udeležil tudi ravnatelj Gimnazije Lava Peter Juvančič, ki je ponosen na svoje dijakinje in njihovo gledališko ustvarjalnost. V predstavi so nastopile: Tinkara Čerček (Videk), Nejka Tlakar (jagenjček), Ana Romih (grm, lastovka), Laura Špiljar (pajek) in Sara Oblak (rak). Za glasbeno opremo pravljice in luč je skrbel Aljaž Seničar. Pisan svet poezije Mateje Mohorko D. Naraglav Za njeno ustvarjanje je »kriva« učiteljica slovenščine na OŠ Griže Vesna Družinec Pilko. Mateja Mohorko iz Griž je v žalski knjižnici 13. februarja predstavila svojo pesniško zbirko z naslovom Pisan svet v poezijo ujet. Že decembra pa je svoje knjižno delo predstavila v rodnih Grižah in ga obogatila z domiselnim in čustvenim literarnim programom v sodelovanju s prijateljico Nejo Jelen, ki je na predstavitvi zapela in igrala na kitaro. Ganljive pesmi o svoji družini, presunljive ljubezenske, razmišljujoče pesmi, preprosta voščila, vse to so obiskovalci lahko slišali v izvrstni interpretaciji že v domu Svobode Griže. Mateja jih je izvedla skupaj z mamo Alenko, očetom Andrejem in bratom Primožem Drevenškom, ki je poskrbel tudi za uvodni nagovor in predstavitev svoje sestre. Za njeno ustvarjanje je »kriva« učiteljica slovenščine na OŠ Griže Vesna Družinec Pilko. Navdušila jo je nad Prešernom in književnostjo nasploh. Mateji se je zdelo neverjetno, kako lahkotno in srečno ali težko in otožno zvenijo besede, samo pravilno jih moraš sestaviti. V gimnaziji je odkrila Menarta in ostale tri pesnike pomembne pesniške zbirke Pesmi štirih, ki je v njej pustila ogromen pečat. Učiteljica Vesna je odkrila Matejine prve poizkuse pisanja pesmi in jo je prijavljala na natečaje. Na enem od njih je bila izbrana med štiri najboljše osnovnošolske poete v Sloveniji. Ta dosežek ji še danes pomeni največ. Vsekakor pa je češnja na vrhu torte njenega ustvarjanja sedaj knjiga Pisan svet v poezijo ujet, ki jo je Mateja izdala v samozaložbi ob pomoči družine. Kot je v uvodu v knjigo zapisala njena nekda- Knjižničarka se je zahvalila mentorici, igralcem in ravnatelju Gimnazije Lava Petru Juvančiču. Moj svet iz knjig je most med literaturo, sanjami in spoznanji T. T. Jerneja Jezernik je avtorica monografije o Almi Karlin. Mateja Mohorko (desno) s svojo knjigo poezij nja učiteljica slovenščine, je Mateja že od nekdaj barvita in ustvarjalna. Vedno se je znala dvigniti iz vsakdanjosti in pokazati, da je rojena za izvirnost. Besede je kot koščke barvitih stekel zlagala v mozaik poezije, zavedajoč se, da je vsak košček nekaj posebnega, enkratnega, neponovljivega. In zaradi njenega hrepenenja po lepoti in človečnosti ji je uspelo iz njih ustvariti celostno podobo, ki je dobila svoj pravi sijaj v njenem pesniškem knjižnem prvencu. Oblikovala ga je z občutkom, predvsem pa srcem, z likovnimi dodatki pa sta knjigo obogatili likovnici Katja Škorjanc in Laura Ličer. Mateja je z rimo predstavila tudi svojo mamo, očeta, brata, sestro, hčerkico in prijateljico Nejo. S slednjo sta povezani tudi preko skupnega ustvarjanja, ki se je začelo tako, da je Neja svojo najljubšo pesem prevedla iz španščine, Mateja pa jo je spravila v ritem in rime. Ob tem sta ugotovili, da je res super občutek, ko lahko tujo pesem zapoješ v slovenščini. S tem sta nadaljevali in vse, kar je Neja ta večer zapela, jima je uspelo s skupnimi močmi. K predstavitvi knjige in poezije je sodila tudi razstava likovnih del, ki bogatijo njeno knjigo. V Občinski knjižnici Braslovče so v sredo, 5. februarja, gostili Jernejo Jezernik, domačinko, profesorico slovenščine in nemščine, ki se že nekaj desetletij ukvarja z literarno dediščino svetovne popotnice in pisateljice Alme M. Karlin. Tipa pa tudi za sledovi še drugih radovednih, ustvarjalnih in posebnih ljudi. Zase takole pravi: »Moj svet iz knjig je most med literaturo, ki jo pišem, prevajam, raziskujem, in sanjami in spoznanji, ki jih v besedah delim naprej.« V pogovoru, ki ga je vodila Jolanda Železnik, je Jerneja Jezernik razkrila veliko manj znanega o Almi Karlin in zato še toliko bolj zanimivega. Še posebej je ponosna na prvo avtorsko monografijo o življenju in delu ene največjih svetovnih popotnic 20. stoletja, ki jo je napisala ob 120-letnici njenega rojstva in ima naslov Alma M. Karlin – državljanka sveta. Leta 2016 je izšlo nadaljevanje Nisem le napol človek – Alma M. Karlin in njeni moški. Kot učiteljica slovenskega jezika je Jerneja Jezernik veliko let službovala v Nemčiji, največ v Berlinu, pa tudi na avstrijskem Koroškem. Zdaj živi v Ljubljani, kjer ima svojo založbo, pod okriljem katere opravlja prevajalsko, uredniško ter pisateljsko delo. Uvodoma je Jerneji Jezernik izrekel dobrodošlico župan Občine Braslovče Tomaž Žohar. Od leve proti desni Tomaž Žohar, Jerneja Jezernik in Jolanda Železnik kultura ŠT. 2 I februar 2020 19 Na žalskem odru razprodan akustični koncert Mi2 Bina Plaznik Ob jubileju tudi pivo Mi2 Glasbena skupina Mi2 se je v žalskem kulturnem domu predstavila z akustičnim koncertom, s katerim je odprla praznovanje 25-letnice svojega delovanja. Prijatelji, poimenovani »dečki s Sotle«, se z akustično različico koncerta v zadnjih letih pobliže in pristneje spoznavajo s svojim zvestim občinstvom. Jernej Dirnbek – Dimek je povedal: »Akustični koncerti so super, saj so za razliko od električnih bolj povezani z občinstvom. Tukaj je vzpostavljen pristnejši kontakt z ljudmi, z njimi se pogovarjamo, hecamo … Turneja pri nas traja že 25 let, kolikor tudi sami obstajamo. Koncertiramo namreč v povprečju od 30- do 35-krat letno, od tega imamo približno dve petini akustičnih nastopov.« Ob 25-letnici bodo za svoje poslušalce pripravili novi studijski album Črno na belem. Dimek pravi, da ga ne bodo izdali v letošnjem letu, temveč šele prihodnjo pomlad, in sicer zaradi enostavnega razloga, ker bodo Jerneja Žagar ob 25-letnici imeli še več koncertnih dogodkov in ob vsem tem ne bodo uspeli pripraviti kakovostnega materiala za album. Svojo obletnico delovanja so na dogodku v Žalcu proslavili tudi z uradno predstavitvijo piva Mi2, ki ga je posebej zanje zvarila Savinjska pivovarna – Clef. Ta je že od vsega začetka povezana z glasbo tako prek svojega logotipa kot tudi mladega pivovarja, glasbenika Matevža Gobca. In Dimekov komentar na uradno pivo skupine Mi2: »'Pale ale', ravno prav umirjen. Vse čestitke pivovarni Clef, ki se je domislila tega, nam dostavila nekaj vzorcev piva, mi smo potem izbrali pravega in smo presrečni.« V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu se je trlo obiskovalcev, predvsem srednje generacije, pa tudi nekaj mlajših, ki so se pred pričetkom koncerta lahko družili s člani skupine Mi2 in degustirali njihovo uradno pivo. Spoznali smo tudi eno njihovih najbolj zvestih oboževalk Jernejo Žagar, ki je povedala, da je to že 41. koncert skupine Mi2, ki ga je obiskala. »Ta 'ljubezen' traja že kar Jernej Dirnbek – Dimek je nazdravil s pivom Mi2. dobro desetletje. Na prvi koncert so me zvlekle kolegice po sili razmer in od takrat naprej vlečem jaz njih. Vse so se že naveličale, jaz vztrajam, ne dam se, njihova glasba se mi zdi večna, besedila krasna. Naj si bom dobre ali slabe volje, vedno si jih z veseljem »privoščim«. S člani skupine sem se že spoznala. Vedo za mojo strast in navdušenje. Danes imam s sabo tudi njihovo pesmarico in po koncertu jih bom prosila za podpise.« Na koncertu niso manjkale njihove največje uspešnice. Dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena z oboževalci in poslušalci, ki so radostno peli in se pozibavali v ritmih in melodijah midvajevcev. Utopija in resničnost T. Tavčar Mi2 so v svoji akustični izvedbi navdušili poslušalce v žalskem kulturnem hramu. Škratova pesem zadonela v Žalcu V Občinski knjižnici Braslovče so 30. januarja gostili popotnika Boruta Koruna, ki je predstavil svojo novo knjigo z naslovom Utopija in resničnost. Čeprav je po poklicu zobozdravnik, se že vse življenje ljubiteljsko ukvarja tudi z etnologijo, ki jo je študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegova radovednost ga je vodila po poteh starih in izginjajočih kultur. Rad odkriva ljudstva, ki živijo na obrobju našega sveta, zgodovino in nedotaknjeno divjino. Je avtor številnih potopisov, v katerih pogosto posega v kulturno zgodovi- no in antropologijo drugih civilizacij. Knjigo Utopija in resničnost, ki jo je predstavil, sestavlja 39 esejističnih zapisov. Gre za kratek prikaz evropske civilizacije, njenega nastanka, vzpona in trka z drugimi civilizacijami. Za knjigo pravi, da njen podnaslov, Ob zatonu evropske civilizacije, pove vse. Po uvodnih besedah mag. Alenke Gortan, profesorice angleščine in španščine na Gimnaziji Velenje, poznavalke tematike in aktivne državljanke, je pogovor z avtorjem vodil dr. Boštjan Marko Turk, član Evropske akademije znanosti in umetnosti. Bina Plaznik OPZ Pika poka Petrovče Oder Doma II. slovenskega tabora so 19. februarja zavzeli najmlajši pevci Spodnje Savinjske doline, ko je potekala Območna revija vrtčevskih pevskih zborov z naslo- vom Škratova pesem. V organizaciji žalske območne izpostave JSKD je potekala že drugič. Po izjavi Neže Zagoričnik, vodje OI JSKD Žalec, ki je prireditev tudi povezovala, navdušenje nad prireditvijo vztrajno raste, zato se za prihodnost revije ni bati. Letos so se predstavili štirje zborčki, in sicer OPZ Pika poka Petrovče, OPZ Pikapolonica Šempeter, OPZ Vrtca Vransko in Škratovega pevskega zbora Polzela. V občinstvu so sedeli starši, spremljevalci, sorodniki nastopajočih, ravnatelji vrtcev in drugi obiskovalci, vseh je bilo okoli 300. Otroci so se predstavili z lahkotnim in raznolikim programom, ki je publiko navdušil. Veliko veselja v dvorani so sprožile tudi spontane geste in vzkliki najmlajših nastopajočih, ko so zagledali znane obraze med občinstvom. Zagoričnikova je povedala, da je bila z videnim in slišanim zadovoljna tudi strokovna spremljevalka revije dr. Dragica Žvar, dolgoletna zborovodkinja, avtorica strokovne literature za zborovodje in že vse življenje oseba, predana zborovskemu petju. Od leve proti desni Borut Korun, dr. Boštjan Marko Turk in mag. Alenka Gortan šport 20 ŠT. 2 I februar 2020 Podelili športna priznanja T. Tavčar Prejemnik zlate plakete za leto 2019 je lokostrelec Tim Jevšnik. Dobitniki športnih priznanj z gosti Moderator prireditve Tomaž Satler v pogovoru s predsednikom NZS Radenkom Mijatovićem in športnim komentatorjem Dejanom Obrezom Zveza športnih društev Občine Polzela in Občina Polzela sta v dvo- rani Zadružnega doma v Andražu nad Polzelo pripravili prireditev, na kateri so 16 zaslužnim športnicam in športnikom podelili priznanja za pomembnejše uspehe na državnih, evropskih in svetovnih tekmovanjih v letu 2019. Župan Jože Kužnik se je vsem športnikom in športnim delavcem zahvalil za trud in promocijo občine na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Gosta prireditve sta bila predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović in športni novinar Dejan Obrez, komentator tekem Lige prvakov. Z njima se je pogovarjal moderator prireditve Tomaž Satler. Govorili so o 100-letnici Nogometne zveze Slovenije, ki jo bodo proslavili 23. aprila z veliko akademijo in prijateljsko tekmo s Portugalsko. Radenko Mijatović je predsedniku ZŠD Polzela Iviju Kapitlerju poklonil nogometni dres s podpisom Jana Oblaka, najboljšega nogometnega vratarja. Bronaste plakete za pomembne športne dosežke so prejeli: Maj Popelar, Aneja Jesenek Rojšek, Mai Bašič Fekonja, Tilen Riosa Novak, Zoja Avžner, Lan Podpečan, Irena Krk, Milan Koren, Nuša Železnik, Domen Hohnjec, Goran Cestnik. Srebrne znake so si prislužili Nika Šenica, Laura Bergant, Nuša Žerjav, bronasti znak zveze pa Agata Majhenič. Prejemnik zlate plakete za leto 2019 je Tim Jevšnik. Športni duh v dvorani Doma krajanov Andraž je popestrila mlada flavtistka, učenka GŠ Risto Savin Žalec Hana Dušič, obiskovalci prireditve pa so si ogledali tudi kratek film o Občini Polzela z naslovom Mesto na podeželju. Fudoshin pripravil državno prvenstvo D. N. Hopsi v Ligi za prvaka T. T. Hopsi s Polzele so v zadnji tekmi zadnjega kola prvega dela 1. SKL v polzelski športni dvorani z rezultatom 71 : 66 premagali ekipo Gorenjska gradbena družba Šenčur in si tako zagotovili mesto med prvimi petimi ekipami, ki bodo tekmovanje nadaljevale v Ligi za prvaka. Poleg Hopsov in Cedevite Olimpije, ki v prvem delu ni nastopala, se bodo v Ligi za prvaka merili Koper Pri- morska, Helios Suns, Krka in Rogaška. Čaka jih deset tekem, po katerih bodo znani pari četrtfinala. Dva četrtfinalista bosta prišla iz lige za obstanek, v kateri bodo igrali Terme Olimia Podčetrtek, Zlatorog, Šentjur in GGD Šenčur. Prvo tekmo v Ligi za prvaka bodo Hopsi odigrali v domači dvorani proti ekipi Helios Suns iz Domžal že to soboto, 29. februarja, ob 19. uri. Hopsi tokrat uspešni Mladi lokostrelci zasedli prva štiri mesta D. N. Mladi žalski lokostrelci, ki delujejo pod vodstvom Marjana Izgorška, enega najuspešnejših slovenskih lokostrelcev, so dosegli izjemen uspeh na dvoranskem pokalu v Lendavi. Zasedli so vsa prva štiri mesta, kar se v Sloveniji doslej še ni zgodilo. V absolutni konkurenci so med 16 ekipami dosegli izvrstno 4. mesto, med ekipami brez merilnih naprav pa so dosegli največ točk in prvo mesto. Uvrstili so se drug za drugim. Jan Jurhar je osvojil prvo mesto, Jan Krašovc je bil drugi, Urban Jurhar je zasedel tretje, ekipni uspeh pa je s četrtim mestom dopolnil še Nejc Mastnak. Kot je povedal Marjan Izgoršek, se kaj takšnega doslej še ni zgodilo v Sloveniji in je zato še toliko bolj vesel, ker je to uspelo njegovim varovancem. Po tem uspehu so se njegovi mladi lokostrelci iz LK Žalec udeležili kvalifikacijskega tekmovanja za državno šolsko prvenstvo v Vavta vasi pri Novem mestu. Na tem tekmovanju so zastopali OŠ Griže. Jan Jurhar je bil znova najboljši, Jan Krašovec je zasedel drugo mesto, Urban Jurhar pa je bil tokrat nekoliko slabši in je pristal na petem mestu. Skupinska slika dobitnikov medalj iz kluba Fudoshin po državnem prvenstvu v Grižah Klub borilnih veščin Fudoshin iz Gotovelj je konec minulega meseca v telovadnici OŠ Griže pripravil državno prvenstvo v borbah za kadete in člane ter 1. tekmo pokala Slovenije v duo sistemu. Na tatamijih se je pomerilo 18 borcev in bork ter 22 duo parov iz 9 klubov. Lani so bili članice in člani kluba Fudoshin zelo uspešni tako na evropskih kot tudi na svetovnih prvenstvih, od koder so prinesli več medalj. Tudi tokrat uspeh ni izostal. Osvojili so tri naslove državnih prvakov in dva naslova podprvaka. Prvo mesto v svojih starostnih kategorijah so osvojili Nejc Zorec, Julijan Zakonjšek in Timotej Pokrajc. Naslov podprvakov pa sta si priborila Benjamin Pirnat in Lena Kostanjšek. V sistemu duo pa so osvojili štiri zlate in dve srebrni medalji. Po uspešnem začetku sezone jih na začetku marca v Mariboru čaka tekmovanje v borbah. Vrhunec spomladanskega dela sezone bo majsko mednarodno tekmovanje Balkan open v Banja Luki. Jesen pa bo v znamenju evropskega in svetovnega prvenstva, ki bosta v Sankt Petersburgu in Abu Dabiju. Četverica najboljših s trenerjem in mentorjem Marjanom Izgorškom šport ŠT. 2 I februar 2020 Lina in Štefan državna prvaka T. Tavčar V Športni dvorani na Polzeli je bilo minulo soboto, 22. februarja, državno prvenstvo v karateju za člane in članice. Pomerilo se je 67 karateistk in karateistov iz 25 klubov. Ponovno so bili uspešni karateisti iz Karate kluba Žalec z osvojitvijo dveh naslovov prvaka in dveh tretjih mest. Lina Pušnik je osvojila prvo mesto v kategoriji športnih borb do 68 kg. V finalu se je pomerila s Kiti Smiljan, ki nastopa za Karate klub Ljubljana, in jo suvereno premagala. Stefan Joksimovič pa je v športnih borbah najtežje kategorije nad 84 kg prav tako premagal vse nasprotnike in zmagal. Njun uspeh sta dopolnila Jurij Plaskan z osvojitvijo 3. mesta v športnih borbah do 84 kg in Martin Kokotec prav tako s 3. mestom v športnih borbah do 67 kg. Žalski karate klub je bil drugi po številu osvojenih medalj, takoj za Karate klubom Trbovlje. Od ostalih klubov iz Spodnje Savinjske doline je le še članica Karate kluba Polzela Nika Šenica osvojila 3. mesto v športnih borbah do 68 kg. Uspešna serija žalskih rokometašic T. T. Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec se lahko pohvali z najmanj prejetimi goli v ligi, kar kaže na izvrstno obrambo. Lina in Štefan – državna prvaka s pokali Štefan najboljši karateist 2019 T. Tavčar Član Karate kluba (KK) Žalec Štefan Joksimovič je bil na prireditvi Naj karateist 2019 Karate zveze Slovenije v Thermani v Laškem razglašen za najboljšega karateista med mlajšimi člani in člani. Stefan Joksimović je na mladinskem evropskem prvenstvu, ki je potekalo v Aalborgu na Danskem, osvojil 5. mesto v kategoriji borbe mlajši člani nad 84 kg. Poleg tega je osvojil tudi 2. mesto na tekmi sve- 21 tovnega pokala v Umagu, prav tako med mlajšimi člani nad 84 kg. Osvojil je naslov državnega prvaka v borbah ekipno med mlajšimi člani in 2. mesto v borbah ekipno med člani. Na prireditvi za Naj karateiste 2019 je pri mladinkah Nuša Žerjav iz Karate kluba Polzela osvojila 3. mesto. Prav tako je bila tretja tudi njena klubska kolegica Nika Šenica, in sicer med mlajšimi članicami. Med najboljšimi klubi v Sloveni- ji se je v konkurenci 55 klubov najvišje uvrstil KK Žalec na 4. mesto, KK Polzela na 8., KK Nestor na 43. in KK Petrovče 48. mesto Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec, ki jo vodi trener Bojan Voglar, ima v zadnjem mesecu za sabo serijo zahtevnih ligaških tekem v 1. ADRL, ki ji je sledil odličen izplen 3 zmag in tesnega poraza za gol razlike. Tako je ekipa še utrdila 3. mesto na lestvici. Najbolj gladko zmago so zabeležile proti ekipi ŽRD Litija z 31 : 19 (19 : 7), ki je bila tudi edina domača tekma in edina z ekipo z drugega dela lestvice. Vse ostale tekme so bile z zahtevnejšimi ekipami, dve z neposrednimi izzivalkami, celjsko in novomeško ekipo, s katerima so si še do nedavnega delile enako število točk od 3. do 5. mesta. Z ekipo ŽRK Krka so suvereno opravile v gosteh 1. februarja, ko so jo presenetile z začetnim delnim izidom 1 : 7 v 11. minuti in ki so se ji, tudi ko so si Krkašice oddahnile od začetne šok terapije, uspešno upirale do končne zmage s petimi goli in rezultata 22 : 27 (8 : 14). Sladka je bila tudi prepričljiva zmaga s 15 : 21 (7 : 11) v vedno težkem lokalnem derbiju proti ekipi ŽRK Z´dežele v celjskem Golovcu, kjer so se Celjankam zahvalile tudi za poraz na domači tekmi v jesenskem delu. Žalčankam ni uspel edino veliki met zmage proti drugouvrščeni ekipi na lestvici, ŽRK Mlinotest Ajdovščina prejšnjo sredo, ko jim je v trdem in izenačenem dvoboju v Ajdovščini, potem ko so v polčasu vodile za gol, zmanjkalo športne sreče in so tesno izgubile s 23 : 22 (13 : 14). Žalčanke kljub težavam s kratko klopjo skozi vso sezono (zdaj je že znano, da v ekipi ne bo več poškodovane hrvaške krožne napadalke Anne Dobrić in do naslednje sezone tudi poškodovane domače levičarke Saše Golavšek) med drugim odlikuje najboljša obramba v ligi, saj so prejele med vsemi ekipami najmanj golov, le 19,2 na tekmo. Kapetanka in srednja zunanja igralka Anika Strnad pa je z 90 goli druga strelka lige. Dekleta so se tako po 15. krogu z 22 točkami še utrdila na 3. mestu lestvice za Krimom in Ajdovščino ter pred Krko in Celjem. Če ne bo kakšnih presenečenj, se bo ekipa s prvouvrščenima pomerila v končnici za 1. do 4. mesto (Krka in Celje se še borita za to). Do konca rednega dela žalsko ekipo čakajo še tri tekme, od tega dve doma, prva bo v dvorani I. OŠ Žalec že to soboto, 29. februarja, ob 19.30 z ekipo Ž.U.R.D. Koper. Preboldski veleslalom D. N. Petrin memorial D. N. V nedeljo, 9. februarja je Odbojkarski klub Prebold organiziral tradicionalno odbojkarsko druženje vseh generacij. Enajstič v spomin na Petro Ambrož, izjemno odbojkarico, državno prvakinjo v odbojki na mivki in trenerko odbojke, ki je začela z igranjem v Preboldu, nadaljevala v Šempetru, zadnja leta pred nenadno smrtjo pa je vodila odbojkarice in igrala v Celju. Celodnevno druženje so pripravili v telovadnici OŠ Prebold. Dopoldne so potekale prijateljske tekme v mini in mali odbojki med članicami OK Prebold in OK Šempeter. Popoldne so začeli s turnirjem članskih rekreativnih ekip. Na tur- nir se je prijavilo kar 16 ekip, od najstnikov do 70-letnih rekreativcev. Kot sta povedala glavna organizatorja Rok Kodrun in Igor Uranjek, so tekmovanje organizirali v štirih skupinah po štiri ekipe. Najprej so igrali vsak proti vsakemu v skupini, nato sta se prva in druga ekipa iz skupine pomerili v četrtfinalu, zmagovalci pa so se srečali v polfinalih. Zmagovalec turnirja je postala ekipa Biseri 1, drugo mesto je zasedla ekipa ODV Mladi in tretje ŠD Škale. Organizatorja sta povedala, da bodo morali zaradi vse močnejšega turnirja najbrž v prihodnje tudi organizacijsko »prerasti« v več kategorij in drugačno izvedbo. Preboldski smučarji po končanem tekmovanju Smučarski klub Prebold je v sodelovanju z Občino Prebold v soboto, 15. februarja, na Golteh organiziral tradicionalno občinsko prvenstvo v veleslalomu, ki je bilo že dvanajsto po vrsti. Tekmovanja se je skupaj z navijači udeležilo približno sto udeležencev, na tekmi pa se je pomerilo 57 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v več kategorij. »Vreme je bilo letos sončno, proga pa tudi odlično postavljena. Najmlajši tekmovalec oziroma tekmovalka je bila letos 8 let stara Ella Ljubek, najstarejši pa 74-letni Tomaž Vozlič, ki je bil tudi prvi predsednik preboldskega smučarskega kluba. Tako kot zadnja leta je progo tudi letos najhitreje prevozil Timotej Vivod iz skupine Mladi gospodje,« nam je povedal aktualni predsednik kluba Rok Ribič in dejal, da je zelo zadovoljen z letošnjo prireditvijo. ŠPORT NA KRATKO V prvi tekmi 2. kroga modre skupine 1. A DOL za ženske je ekipa SIP Šempetra v dvorani OŠ Šempeter gostila ekipo Calcit Volley in izgubila z 1 : 3 (-18, 22, -22, -20). Odbojkarji SIP Šempetra, so v vnaprej odigrani tekmi 22. kroga 2. DOL, na gostovanje na Koroškem, z rezultatom 3 : 2 premagali Fužinar Sij Metal Ravne. Dekleta na dopoldanskem tekmovanju V 16. krogu 2. DOL – vzhod so odbojkarice SIP Šempeter II v gostile ekipo SVolley iz Vuzenice in jo premagale z rezultatom 3 : 1. HOROSKOP / PISMA BRALCEV / MLADI 22 UTRIPOV HOROSKOP Ko nam kultura spremeni dan Neža Stepišnik, 7. c, OŠ Petrovče OVEN Vaš vladar Mars bo ves marec v znaku močnega kozoroga, zato boste neverjetno vztrajni, delovni, ambiciozni. To bo izredno dober mesec za vas. 20. marca vstopi v vaš znak Sonce in uradno najavlja novo astrološko leto ter pomlad. Enakonočju, po katerem se bodo začeli dnevi daljšati, sledi 24. lunin mlaj v vašem znaku. To predstavlja čas novosti. Tudi nad finančnim stanjem se ne boste pritoževali. BIK Venera, vaša vladarica, bo od 5. marca dalje potovala po vašem znaku, kar je odlična novica za vas. V zemeljskih znamenjih bo skupno kar šest planetov, zato boste z lahkoto dosegali svoje cilje. Imeli boste veliko energije, poleg tega pa vam bo mila tudi sreča. Kaj več bi si še lahko želeli? Svoj položaj lahko bistveno izboljšate tako na zasebnem kot na delovnem področju. DVOJČKA RAK LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. KOZOROG VODNAR RIBI ŠT. 2 I februar 2020 OŠ Petrovče Merkur, vaš planet vladar, bo retrograden do 10. v mesecu. V tem času, še zlasti okoli polne lune, ki bo 9. marca, se kažejo napetosti, zato velja povečana previdnost glede odločitev. Merkur se vrne celo v vodnarja in končno vstopi v ribi 16. marca. Poleg razuma poslušajte tudi občutke in srce, saj bo intuicija močno povečana. Zadnja tretjina meseca po mlaju bo zelo aktivna in tudi produktivna, uspelo vam bo načrtovano. Marec je mesec, ki si ga boste zapomnili po živahnem dogajanju. Zelo pogosto boste imeli občutek, da vsi (pre)več pričakujejo od vas. Mars, ki bo ves mesec potoval nasprotno vašemu znaku, vam bo povzročal težave. Bistveno je, da ne dovolite konfliktni energiji, da prevlada. Ohranite samozaupanje, potrudite se, da vam energija ne bo preveč nihala in dobili boste zmagoslaven recept. Ljubezen se vam nasmiha in večina, ki pripada temu znamenju, bo zelo srečna. V marcu boste večkrat izgubljali živce, zato se oborožite s potrpljenjem. Do konca prve tretjine meseca vam pretijo povečani stroški, mogoče tudi kakšen večji izdatek, na katerega niste računali. Previdno z denarjem. Če se odločate za kak nujen večji nakup, storite to po koncu retrogradnega Merkurja, torej po 10. marcu. Zadnja tretjina meseca bo bistveno bolj prijazna in umirjena. Počutje se vam bo začelo izboljševati, vitalna energija pa naraščati. Odličen mesec je pred vami. Večje število planetov vas podpira, zato boste dobro napredovali. Zlasti izboljšanje medosebnih odnosov je tisto, kar vas bo osrečevalo in veselilo. Zelo ugoden razvoj dogodkov lahko pričakujete po 10. v mesecu, ko se bo vaš vladar Merkur obrnil neposredno. Več sreče bo tudi na finančnem področju. Zasebno boste blesteli in vaše družabno življenje bo zacvetelo. V zadnji tretjini meseca lahko pričakujete pozitivne novosti. Od 5. marca dalje bo vaša vladarica Venera v enem od svojih sedežev v znaku bika, kar je odlično. Vaše počutje bo iz dneva v dan boljše, postajali boste samozavestnejši in psihično močnejši. Situacija na finančnem področju se bo izboljšala, kar vam bo v veselje. Novosti v domu vas bodo na neki način razbremenile. Medosebni odnosi bodo postajali kakovostnejši, še zlasti v zadnjem delu meseca. V vsakem primeru ne sprejemajte pomembnejših odločitev do 10. marca. Učenci OŠ Petrovče so orkester glasbene šole nagradili z gromkim aplavzom. V ponedeljek, 10. februarja, je na OŠ Petrovče potekal kulturni dan, s katerim smo obeležili Prešernov dan oz. slovenski kulturni praznik. Ob tej priložnosti so bili v kulturno društvo naše šole sprejeti tudi vsi prvošolčki. Dan smo začeli s povsem normalnim prihodom v šolo, nato pa smo se zbrali v matičnih učilnicah, kjer smo se pogovorili o bontonu na predstavah in prireditvah. Kasneje je namreč prišel na šolo orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec. Potem ko so bile naše glave do vrha polne pravil o lepem vedenju, smo se preizkusili še v kvizu. Nato smo šli v telovadnico, kjer so nas že pričakali prej omenjeni gostje. Tribune, ki so se šibile pod težo otrok, pa so se še bolj zatresle ob gromkem aplavzu, ki je sledil prav vsaki izmed pesmi. Po končanem koncertu smo se spet zbrali v matičnih učilnicah, kjer smo pomalicali, nato pa so zopet sledile delavnice. Tokrat smo sestavljali križanke na temo glasbe, drugi so izdelovali koncertne liste, risali instrumente ... Prav kmalu smo se spet zbrali v telovadnici, kjer nas je šolska radijska ekipa presenetila z radijsko oddajo v živo. Manjkali niso niti plesalci in plesalke. Tema radijske ure v živo je bila kultura in prijaznost do drugih, to pa je prišlo do izraza še posebej na posnetku, ki je nastal v okviru akcije Bodi dober, bodi kul. Ker smo postali lačni, smo se odpravili na kosilo, nato pa smo odšli domov z občutkom, da smo se naučili veliko novega in koristnega. Mladi o svoji poklicni prihodnosti T. Tavčar Mladi iz 8 osnovnih šol Spodnje Savinjske doline so svoja razmišljanja in sklepe strnili na medobčinskem otroškem parlamentu, ki ga je tokrat gostila OŠ Polzela. Izredno aktiven mesec je pred vami. Dokazali se boste na več področjih. Energije vam zlepa ne bo zmanjkalo. Sposobni boste velikih naporov, izredno ustvarjalni in inovativni boste, skratka, odlična kombinacija za vaš splošni napredek. Še pred začetkom pomladi se boste čustveno prebudili in kri vam bo hitreje zaokrožila. Ljubezen bo v zraku in pogosto boste odlične volje, saj vam bo lepo. V prvi polovici meseca se boste ukvarjali s starimi zadevami in dokončali vsaj eno večjo, kar vas bo sprostilo. Čas okoli polne lune, ki nastopi 9. v mesecu, bo precej nemiren in stresen. Velja previdnost. Okolica, še posebej družinski člani bodo veliko pričakovali od vas, kar bo dodatno breme. Od 20. marca, začetka pomladi, dalje se bo situacija bistveno spremenila. Iz dneva v dan boste boljše volje, zaživelo bo vaše družabno življenje. Odličen mesec je pred vami. Mars vam prinaša ogromno energije, zato boste notranje močni, ambiciozni, močno motivirani, tekmovalni. Vse vam bo šlo dobro od rok, zato boste poleg rednega opravljali še dodatno delo. Čas novosti na delovnem področju bo po mlaju, ki nastopi 24. marca. Venera v sorodnem znamenju vam je pisana na kožo. Na čustvenem in ljubezenskem področju se vam nasmiha sreča. Za vas je to izredno pomemben mesec, v katerem vstopi 22. marca po 12 letih v vaš znak planet Saturn, ki slovi kot strog učitelj, gospodar časa in usode. Vstopili boste v obdobje zelo aktivnega delovanja in izgradnje drugačnih, mogoče celo novih pristopov na delovnem področju. Ta proces bo trajal več kot dve leti. Do 10. marca ne aktivirajte nobenih novosti. Ukvarjajte se z zaključevanjem starih projektov. V prvih treh tednih uživate zaščito Sonca, ki potuje po vašem znamenju, zato bo vitalna energija dobra, prav tako počutje. Merkur, ki je zadolžen za delo in potuje retrogradno, bo v prvih dneh v vašem znaku, nato se vrne v vodnarja. Zaradi direktnega gibanja od 10. marca dalje bo v drugi polovici ponovno v ribah, kar maksimalno izkoristite pri delu. Intuicija vam bo odlično služila, zaupajte občutkom. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). Z medobčinskega parlamenta na Polzeli Jubilejni medobčinski otroški parlament osnovnih šol Spodnje Savinjske doline je potekal 19. februarja pod naslovom Moja poklicna prihodnost. Mlade so za štirimi omizji vodili gradbinec in podjetnik Alen Srebočan, samostojna podjetnica in članica znane glasbene skupine Bee Pop Tinkara Fortuna, vodja službe za odnose z javnostmi na Premogovniku Velenje Tadeja Jegrišnik ter fizik in astronom Uroš Čotan. Po uvodnem pozdravu župana Jožeta Kužnika, ki je mladim parlamentarcem zaželel veliko uspeha pri delu, in pozdravu ravnateljice šole mag. Bernardke Sopčič, so se mladim predstavili štirje moderatorji razprav. Organizatorji so namreč k sodelovanju povabili starše otrok, ki obi- skujejo njihovo šolo, imajo pa pestro in zanimivo karierno pot, in sicer Alena Srebočana, Tinkaro Fortuna, Tadejo Jegrišnik in Uroš Čotana. Mladi parlamentarci, po 8 iz vsake šole, so razvili odlične razprave, sklepe pa so ob koncu parlamenta predstavili zbranim v športni dvorani šole. Mnogi mladi še ne vedo, kam jih bo vodila poklicna pot. Vedo pa, da ne bodo izbirali med poklici, ki izumirajo in niso več aktualni. Ob tem so poudarili, da bi morali vsi bolj ceniti vse poklice, saj mnogi postajajo neatraktivni zaradi stereotipov, ki jih družba gradi tudi s pomočjo medijev. Pri odločanju za svoj poklic zato veliko razmišljajo o aktualnosti izbranega poklica v prihodnosti, pri čemer jim ni lahko, saj nihče ne zna natančno napovedati, kakšne profi- le bo trg dela iskal, ko bodo zaključevali šolanje. Želijo si, da bi se šolski sistem hitreje prilagajal novim poklicem. Ugotavljali so, da pri izbiri poklica denar ne sme biti vodilo, bolj pomembno je, da bodo izbrani poklic z veseljem opravljali. Menili pa so tudi, da je izobraževalni proces za nekatere poklice predolg. 8 predstavnikov regije bo 12. marca v velenjski Vili Rožle na regijskem otroškem parlamentu, ki ga pripravlja MZPM Velenje, svoja razmišljanja o poklicni prihodnosti delilo z vrstniki iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Spodnjo Savinjsko dolino bodo po izboru vrstnikov na njem zastopali Gašper Jesen, Tjaša Tepić, Anej Vodončnik, Lana Mastnak, Meta Sedminek, Nina Benić, Inja Rampre in Kristina Vodeb. mladi in prve objave ŠT. 2 I februar 2020 »Ati pravi, da vidim tisto, česar drugi ne vidijo.« Bina Plaznik V Braslovčah so na ogled lesene skulpture mladega ustvarjalca Mateja Praprotnika. Braslovčan Matej Praprotnik, učenec 7. razreda II. Osnovne šole Žalec, v sebi skriva poseben talent. V Občinski knjižnici Braslovče se je na pobudo tamkajšnje knjižničarke Laure Jelen, ki ga opisuje kot krasnega fanta in rednega obiskovalca knjižnice, predstavil z razstavo svojih večjih lesenih skulptur. Na ogled je postavil tri umetnine iz treh vrst lesa, in sicer iz vrbe, lipe in hrasta. Za ustvarjanje uporablja dleto in kladivo. Matej Prapotnik je povedal, da ena skulptura nastaja dolgo. Svoje ustvarjanje opiše: »Pred približno dvema letoma sem našel kos lesa in začel ustvarjati, kot sem videl doma očeta, ki je tesar. Potem se je to razvi- Žan Pikelj, 9. a, I. OŠ Žalec Priznanje OŠ Vransko - Tabor T. T. I. OŠ Žalec V razredu nas je kar nekaj matematičnih navdušencev. V lanskem šolskem letu smo obravnavali število pi in učiteljica nas je izzvala, da se naučimo čim več decimalk števila pi na pamet. Tako smo se trije učenci lotili izziva. Ker se pri slovenščini večkrat učimo pesmi ali besedila na pamet, se nam je porodila ideja, da organiziramo matematični izziv – recitiranje decimalk števila pi. Tako smo 21. januarja 2020 pripravili tekmovanje v recitiranju decimalk števila pi, na katerega so se lahko prijavili učenci od 4. do 9. razreda. Da bi popestrili tekmovanje, smo se odločili še za dodatno tekmovanje v sestavljanju Rubikove kocke. Za vse »nematematike« pa smo pripravili tekmovanje v peki pit, ki so morale imeti pridih števila pi. Pri vsakem tekmovanju smo bili ocenjevalci oziroma komisija (Žan Pikelj, Gorazd Kotnik, Gašper Jesenk, Kristjan Bavčar Pantelič, Gal Hribernik, Kaya Kuhar, David Kočevar in Viktor Radojković). Vsak tekmovalec je v popolni tišini recitiral decimalke števila pi ali sestavljal Rubikovo kocko. Po tekmovanju je najprej sledila malica, pica in sok, nato pa še pite, ki smo jih najprej ocenjevali. Ker nismo vedeli, čigava je katera pita, sta zmagovalca odločila samo izgled in okus. Sledila je razglasitev. Največ decimalk na šoli si je zapomnila učenka Brina Kladnik iz 6. b razreda, in sicer jih je naštela kar 260. V sestavljanju Rubikove kocke je zmagal učenec Viktor Radojković iz 8. a razreda, ki jo je sestavil v samo malo več kot 32 sekundah, drugo mesto pa je osvojil uče- Uradni teden pisanja z roko je bil od 20. do 24. januarja 2020. To je vseslovenska akcija, v kateri je letos sodelovalo 230 ustanov, predvsem osnovnih in srednjih šol. Med njimi je bila tudi naša šola, I. OŠ Žalec. Letošnja osrednja tema je bila V naši družini radi pišemo z roko. V času uradnega Tedna pisanja z roko je v avli naše šole nastala razstava z rokopisi nekaterih učiteljic. Učenci smo lahko primerjali različne pisave in ugibali, katera pisava pripada kateri učiteljici. Učencev, ki so sodelovali z odgovori, je bilo veliko, pravilnih odgovorov pa zelo malo, pravzaprav nihče ni prepoznal vseh pisav. Zato je komisija izžrebala zmagovalca med vsemi »najpribližnejšimi« odgovori. Žreb je določil mene in sladke nagrade sem se zelo razveselila. Sama zelo rada pišem z roko, ker je zabavnejše od pisanja na računalnik, pa še hitreje mi gre. Kadar pišem z roko, lahko še kaj dorišem, uporabljam različne črke in barve ali podčrtam pomembne podatke. Tako nastanejo lepi zapisi, iz katerih se najlažje učim, ker točno vem, kje kaj piše. Pisanje z roko mi pomaga, da si učno snov tudi laže zapomnim. Človek z roko piše že od nekdaj, zato menim, da moramo to tradicijo ohraniti. Ponosna sem, da smo na šoli vključeni v projekt pisanja z roko in da v času poplave računalnikov tudi tako spodbujamo učence k lepemu urejanju zvezkov in skrbi za lepopisje. Mladi utstvarjalec Matej Praprotnik Število PI, Rubikova kocka in peka pit Rada pišem z roko Lučka Krajnc, 6. a, I. OŠ Žalec lo. Najlažje je oblikovati lipo. Za motiv se odločim, ko vidim material. Ati pravi, da vidim tisto, česar drugi ne vidijo.« Oče Miran je po poklicu tesar. Mateju pomaga tako, da mu brusi orodje, odžaga les ipd. Nikoli pa mu ne pomaga delati, saj pravi: »Jaz sem tesar in delam z obdelanim lesom, Matej pa ustvarja iz surovega. V naši družini že štiri generacije obdelujejo les. V družini imamo različne obdelovalce lesa, od izdelovalcev sodov, 'cimermanov', 'tišlerjev'.« Navdih za lesenega viteza je Matej dobil v cerkvi Svetega Miklavža nad Taborom, sedaj pa je že našel kos lesa, iz katerega bo nastal teliček za jaslice. Matej ob svojih skulpturah in oče Miran 23 Osnovna šola Vransko - Tabor je za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalno prakso v partnerskem sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo prejela priznanje Blaža Kumerdeja. Za leto 2019 je bilo podeljenih skupaj pet priznanj, od teh sta dve prejeli osnovni šoli. Blaž Kumerdej je imel v 18. stoletju, v času razsvetljenstva, pomembno vlogo v razvoju šolskega sistema na Slovenskem. Slavnostna podelitev priznanj je bila 13. februarja v dvorani Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani, v Cekinovem gradu. V obrazložitvi priznanja so zapisali, da šola že desetletja strokovno sodeluje z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo v različnih projektih in poskusih, uvaja novosti in posodobitve v učni proces, strokovni delavci se udeležujejo usposabljanj, sodelujejo na seminarjih, posvetih in konferencah … MLADI AVTORJI Spomladanske cvetlice Že pomlad je tu in z njo polno cvetnega prahu, tudi cvetlice že cvetijo, pomlad lepo naznanijo. Tekmovalci v peki pit nec, ki jo je zložil v nekaj stotinkah za njim, tako da je bil boj zelo zanimiv in napet. Najbolj okusno pito iz jabolk in orehov je spekel učenec Gal Hribernik iz 9. razreda. Zelo lepe nagrade je priskrbela ravnateljica: prva nagrada je bila brezplačna vstopnica za ogled kinopredstave, druga je bila žoga za nogomet ali odbojko, tretja nagrada pa je bil kupon za prosti dan, ki ga lahko izkoristiš kadarkoli in si opravičen, da izostaneš ves dan pouka. Prvi si je lahko izbral nagrado, drugi je izbiral med preostalima, tretji pa je dobil, kar je ostalo. Mislim, da bi se tekmovanja tudi brez nagrad udeležilo veliko učencev, saj bilo zelo zanimivo, ker so tovrstne šolske prireditve prej izjema kot pravilo. V prihodnje bomo tekmovanje še nadgradili, želimo pa si tudi, da bi postalo tradicionalno. Na travniku zvončki, trobentice in narcise zaprte tičijo, zaprte čakajo, da zacvetijo, Zmagovalka v recitiranju decimalk števila Pi Brina Kladnik pred tekmovanjem v pomladnih barvah zažarijo, okna hiš krasijo. Te tri cvetlice spomladi prve zacvetijo, prve travnike obdarijo. Po koncu pomladi se poslovijo, prostor za druge rože naredijo. Izza Faletič, 4. c, I. OŠ Žalec 24 savinjske zgodbe ŠT. 2 I februar 2020 Predan gasilstvu in planinstvu Darko Naraglav Franci Čretnik je edini Slovenec, ki se je udeležil vseh 42 pohodov po poteh Pohorskega bataljona. Biti gasilec je način življenja, je čast in dolžnost obenem, predvsem pa pomeni delo za sočloveka. Ko vsi drugi obupajo, ko vsi drugi odidejo, ko se mnogi ustrašijo, takrat ostane gasilec, ki ne vpraša, koliko časa bo na intervenciji. Takšen je že od rane mladosti tudi Franc Čretnik iz KS Liboje, ki sicer že dolgo ni več operativni gasilec, je pa zato vseskozi vpet v delovanje domačega gasilskega društva in Gasilske zveze Žalec. Poleg gasilskega delovanja je povezan tudi z naravo, hribi, gorami, pohodništvom in tudi čebelarstvom, ki je sicer bolj »v rokah« žene Jerice. Franc Čretnik, sedaj častni član Gasilske zveze Žalec, je zvest gasilski organizaciji že od leta 1957. »Kot mlad fant sem pričel spoznavati delo gasilcev v rojstni vasi Velika Pirešica. Leta 1967 sem se včlanil v PGD Zabukovica, leta 2000 pa sem postal član PGD Kasaze – Liboje, kjer tudi živim,« z iskrico v očeh pove Franci Čretnik. V vseh teh letih je v društvih opravljal funkcije tajnika, podpredsednika, podpoveljnika in predsednika komisije za veterane. Še posebej se je izkazal kot mentor ekipe starejših gasilcev, ki je dosegala odlične rezultate – tudi na državnih tekmovanjih. V GZ Žalec je bil 35 let član upravnega odbora, kjer je bil zadolžen za področje zgodovine požarnega varstva in kulturno dejavnost. Bil je neutruden snovalec pri pridobivanju materiala za zgodovino, vezano na ta gasilca, znak Civilne zaščite in grb Občine Žalec. »Gasilec sem bil in bom ostal do konca svojega življenja, bilo je marsikaj lepega, a tudi manj lepega, včasih tudi žalostno, ko smo se za vedno poslovili od tovariša, drugič spet veselo, ko smo dobili kakšno novo opremo, avto, dogradili gasilski dom in se poveselili na tradicionalni gasilski veselici, ki običajno sledi takšnim dogodkom,« še pove Franci, nato pa omeni svoj del življenja, povezan s planinstvom in pohodništvom, ki ga bogatita in plemenitita vsaj toliko kot gasilstvo. Franci Čretnik gasilsko organizacijo v Spodnji Savinjski dolini. Brez njegovega aktivnega dela in skrbi za gasilski muzej v Žalcu, ustanovljen leta 1981, bi ostal nedostopen za ogled marsikateri eksponat ali gradivo. Franci je bil dolga leta aktiven pri skrbi za pridobivanje fotografskega in pisnega materiala na prireditvah GZ Žalec. Vrsto let je pokrival tudi področje dopisništva za revijo Gasilec in druge medije, ki jih je sprotno seznanjal z vsemi aktivnostmi delovanja gasilstva v GZ Žalec in njenih gasilskih društvih. Z dolgoletnim prizadevnim delom pri ohranjanju tradicije in zgodovine gasilstva je Franci ogromno naredil za savinjsko in slovensko gasilstvo, kar tudi ni ostalo neopaženo. Je prejemnik vrste odlikovanj, med katerimi so Plake- Edini Slovenec z vsemi pohodi Franci, ki jih zdaj šteje že 82 let, je edini Slovenec, ki je bil na vseh 42 pohodih v spomin Pohorskega bataljona. Kot pravi, se na pohod odpravi tudi zato, ker je v pohorskih gozdovih kot partizan v sestavu Tomšičeve in Šercerjeve brigade življenje izgubil njegov oče. Franci je bil 38 let član PD Zabukovica. »Deloval sem v upravnem odboru in v planinski sekciji KS Liboje. Skrbel sem tudi za povezavo s PD na celotnem območju ter bil član komisije za planinske vodnike v PD Zabukovica. V letu 1986 sem opravil tečaj za planinskega vodnika A-kategorije, v letu 2000 pa še za vodnika B-kategorije,« razpleta svojo planinsko zgodbo. Leta 1996 je njegova pobuda o ustanovitvi PD Liboje pritegnila simpatizerje pla- Franci z ženo Jerico na domačem dvorišču ninstva v KS Liboje in tako je prišlo do ustanovitve novega društva. Na ustanovnem občnem zboru, kjer se je zbralo deset članov (Jože Avsec, Anton Uplaznik, Marjan Oblak, Leopold Urh, Dušan Čretnik, Feliks Srebot, Alojz Kotar, Franc Čretnik, Roman Toplak, Anton Mlinarič), je bil Franci predlagan in potrjen za predsednika. Društvo je nato vodil celih 20 let, do leta 2016, ko ga je nadomestil Adolf Teržan. Ob sodelovanju upravnega odbora in drugih organov društva je vseskozi skrbel za takšne materialne možnosti, ki so omogočale izvedbo široko zasnovanih dejavnosti društva. Pozornost je namenjal delu z mladino, stalnemu izobraževanju in strokovnemu izpopolnjevanju kadrov ter pridobi- vanju novega članstva. Zavzemal se je za povezovanje z drugimi društvi in širjenje planinske ideje v svojem okolju in v širšem slovenskem prostoru. Njegovo več kot 60-letno aktivno delo je prispevalo k uspešnemu razvoju slovenske planinske dejavnost. Za vse zasluge pri razvoju PD Liboje in planinskega doma Brnica je bil na občnem zboru leta 2016 imenovan za častnega predsednika društva. V Mojstrani, na podelitvi najvišjih planinskih priznanj, pa je pred dobrim letom dni prejel svečano listino PZS. Poleg planinskih priznanj je prejel tudi posebno priznanje za dolgoletno uspešno delo v športu in razvoju planinstva v občini, in sicer grb Občine Žalec. Prebold ima od sobote »novega župana« D. Naraglav Župana je v novi gledališki igri, ki so jo v soboto premierno uprizorili v Preboldu, upodobil Janko Pirc, prejemnik preboldskega kulturnega priznanja in človek, ki v gledališki igri uživa že 50 let. Letošnji dobitnik kulturnega priznanja v Občini Prebold, ki ga podelijo na vsakoletni občinski proslavi enemu kulturnemu ustvarjalcu, je amaterski igralec Janko Pirc iz Prebolda. Za sabo ima že pol stoletja aktivnega kulturnega delovanja v KUD Svoboda Prebold, še zlasti pa ga zaznamuje gledališka dejavnost in številne vloge, ki jih je odigral v gledaliških igrah za odrasle in tudi za otroke. Nepogrešljiv je tudi pri številnih drugih prireditvah v Dvorani Prebold in tudi kje drugje, kjer skrbi za luč in ton. Tudi nove igre Zakonci stavkajo, ki je bila premierno predstavljena minulo soboto, 22. februarja, ni brez Janka. Igra župana. V kulturno društvo DPD Svoboda Prebold se je včlanil leta 1970. Njegovi prvi izzivi so bili tehnične narave. Najprej se je preizkusil kot tonski mojster in mojster luči ter šepetalec. Vendar so mu odrske deske vedno bolj »dišale«. Leta 1973 je premierno zaigral v predstavi Snaha v režiji Alojza Frica. Tako se je Janko zasvojil z odrskimi deskami. Zelo ga je zaznamovala vloga v predstavi Moloh, ki so jo odigrali na prostem pred preboldsko graščino. Uprizoril je lik tržaškega gospoda, ki je kupoval zemljo za gradnjo tovarne. Leta 1978 so v spomin Lojzetu Fricu odigrali dramo Kastelka. Gledališki razcvet je Janko doživel leta 1994, ko je v Preboldu spet oživela predstava Moloh. Režiser Bogomir Veras je predstavo priredil za dvoransko uprizoritev. Janko je ponovno nadvse doživeto upodobil Janko Pirc s priznanjem in plaketo Janka Kača za 50-letno delovanje v kulturi lik tržaškega gospoda. Veličastna je bila tudi naslednja predstava Razvalina življenja, uprizorjena leta 1996 na posestvu Zmet v Sv. Lovrencu, kjer je Janko skrbel za ton in luč. Janko Pirc vsak lik preuči do potankosti in se vanj vživi tako močno, da gledalec resnično uživa v njegovi igri. To je dokazal tudi v naslednjih predstavah: Ščuka, da te kap; Življenje podeželskih plejbojev; Slovenec sem, Slovenec tja; Kekec; Težave s hrbtenico; Rdeči kotiček in Moža je zatajila. Jankova strast pa niso samo liki za odrasle, temveč so mu velik izziv tudi predstave za otroke. Kot pravi, so otroci najzahtevnejša publika, pred njimi se ni mogoče pretvarjati. Njegovo igralsko pot so zaznamovale otroške predstave Hop v pravljico, Mojca Pokrajculja, Vilinček, Medvedek na obisku, Le kje si, mami in še nekaj drugih. V času božičnih praznikov pa se prelevi tudi v Božička in kot tak razveseljuje otroke v vrtcu, šoli, na kmečki tržnici in še kje. Vsekakor Janko s svojim delom v KUD Svoboda Prebold prispeva k ugledu in uveljavljanju kulture v Občini Prebold ter nesebično pomaga pri izvedbi večine prireditev, ki tu potekajo. Za svoje delo je prejel Linhartovo značko, ki jo podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti ter bronasti grb Občine Prebold. Tokratno priznanje, plaketa Janka Kača, ki ga občina podeljuje za dosežke na področju gledališča, literature, likovne umetnosti in drugih podobnih dejavnosti, je tako zahvala in potrditev njegovega umetniškega ustvarjanja. »Izjemno sem vesel tega priznanja, ki je hkrati tudi priznanje vsem mojim soustvarjalcem, nekdanjim in sedanjim, in našemu društvu, ki bo letos praznovalo že 110-letnico delovanja. Pomemben delež smo k praznovanju že dali s to novo gledališko igro Zakonci stavkajo, v duhu praznovanja pa bo še marsikakšen dogodek,« pravi Janko Pirc in dodaja, da bo kulturi in gledališču predan, dokler bo lahko. savinjske zgodbe ŠT. 2 I februar 2020 25 Rokomet v srcu in v fotografskem objektivu L. K. S. Kolar in osebni arhiv S. K. Ni celjskih moških rokometnih tekem brez Slavka Kolarja. Zadnja leta v svoj fotografski objektiv ujame tudi vsa evropska in svetovna prvenstva ter druge tekme rokometnih reprezentanc. Slavko Kolar v navijaško fotografski vlogi sem bil na prvem svetovnem prvenstvu v Španiji, ko je bila Slovenija četrta. Te izkušnje ne bom pozabil, ker smo se tja peljali s kombijem 24 ur v enem kosu. Na svetovno prvenstvo v Katar leta 2015 smo bili navijači posebej povabljeni. Rokometna zveza Slovenije je dobila povabilo za 20 navijačev, da nam plačajo vse, prevoz do tja in nazaj, prevoz na tekme, prenočišče, hrano. Tako kot je bilo tudi za novinarje, fotografe organizirano tam, do sedaj ni bilo nikjer. Švedi na letošnjem evropskem prvenstvu jim v organizacijskem smislu niso segali niti do pet.« knjigi o Urošu Zormanu, ki bo v kratkem izšla, moje fotografije, tudi iz njegovega rokometnega kampa.« Gotovo imate kake zanimive navijaške prigode? »Zanimiva prigoda je bila, recimo, v Kölnu, ko je RK CPL igral z Gumersbachom. Prišli smo v hotel, plačali sobe za štiri. Eni smo dobili normalne sobe, druge pa so peljali v veliko sobo z jogiji po tleh kot na skupnih ležiščih. Eden izmed kolegov je razočaran rekel, da je tako kot v Auschwitzu. Hotelir je na to pripombo znorel in zakričal, da če takoj ne spakiramo, bo poklical policijo. In smo šli. V Kölnu je bil takrat sejem kulinarike in so bile prenočitvene kapacitete precej zasedene. Potem pa je nekdo poklical slovenske rojake iz Griž, ki so živeli v Grevenbroichu, in so nam takrat preko Rdečega križa uredili montažne postelje v športni dvorani. Naredili so nam večerjo, potem zajtrk, super so se izkazali. Noč je bila seveda zanimiva, ko je v istem prostoru spalo skoraj 50 ljudi (smeh), a imeli smo se super. Pa še, večinoma smo si potovanja tudi sami organizirali. Zato smo pred leti, ko smo šli na Češko, vodiča že na prvem postajališču pozabili. Ko smo prišli do cilja, smo šele ugotovili, da ga ni. Takrat še ni bilo mobilnih telefonov. Ob 3. uri zjutraj je le prišel za nami s štopom in taksiji … Slovenski navijači na evropskem prvenstvu na Švedskem skozi Slavkov objektiv Fotografirati šport, posebej rokometno igro, ni tako enostavno … »Šport moraš najprej poznati. Lahko je še tako vrhunski fotograf, pozna tehnično vse, ampak če ne pozna športa, zakaj gre, kakšne so akcije, pravila, ne more narediti dobrega posnetka … Rokometna žoga mora biti zraven, ker je del akcije, vsaj v večini primerov. Zgodilo se je, da so imeli v celjskem klubu drugega uradnega fotografa, jaz pa sem fotografiral samo za zraven, na koncu pa so uporabili moje fotografije. Zelo sem tudi počaščen, da bodo v Slavkova obsežna zbirka rokometnih dresov šteje več kot 530 kosov. Zanimiva je prigoda z beloruskim rokometašem Rutenko, ki je 5 let igral v celjskem klubu. Ko smo bili na svetovnem prvenstvu v Španiji, smo v lokalu v Zaragosi naleteli na belorusko reprezentanco, zraven sta bila brata Rutenka. Prišla sta do naše mize in nas vse predstavila kolegom iz reprezentance kot super navijače iz Celja, na katerega imata zelo lep spomin. Med prvenstvom v Innsbrucku pa smo se vzpeli na vrh tega hribovitega kraja in potem sem želel narediti sliko naše skupine pri križu, ki je bil na vrhu. Ker sem imel širokokoten objektiv, sem moral iti nazaj, hodil sem ritensko, pa še malo, pa še malo in naenkrat mi je zmanjkalo tal. Padel sem do vratu v jamo. Še sreča, da mi ni bilo nič in da nisem padel malo bolj stran v dolino. Fotografije so bile pa odlične.« Ali imate izkušnje s policisti? »Ja, seveda, samo ne tisto, ki mislite. V Götheborgu, ko smo šli na EP leta 2002, so nas prišli policisti čakat na bencinsko črpalko, samo da so se lahko slikali z nami. Pravo policijsko spremstvo zaradi varnostnih razlogov pa je vedno na Hrvaškem, v Srbiji. Ko smo šli v Zagreb, so nas že na meji pričakali, poslali z avtobusa in nam rekli, da moramo Slavko (drugi z desne) z bronastimi rokometaši, G. Margučem, B. Jancem in T. Kodrinom vse spiti, kar imamo s seboj, potem pa lahko nadaljujemo pot. Potem si pa predstavljajte, kako dobre volje smo prišli v dvorano. Enkrat smo šli v Zagreb na klubsko evropsko tekmo in so nam bobnarjem pobrali palice, pa smo bobnali s copati. Potem so se mi na rokah naredili grdi žulji. Pa še, ko smo pred štirimi leti šli iz Celja na tekmo z vlakom v Zagreb, so pred dvorano ustavili vlak, ustavili so promet na tripasovnici in naredili koridor, da je lahko šlo okrog 300 slovenskih navijačev čez, tja in nazaj.« Koliko je teh poti? Kako vam sploh uspe najti čas? »Večkrat gremo z avtobusom, tudi s kombiji, včasih greva z ženo tudi sama s kolegi z osebnim avtom. Od leta 1995 do 2008 je RK CPL navijačem še plačal prevoz … Sicer pa potujemo v lastni režiji. Doma imamo privatno podjetje, ki prodaja strehe in imamo tako rekoč mrtvo sezono od decembra do februarja in zato si v tem času laže urediva odsotnost. Sicer pa je večina vikendov. Po Sloveniji sem redno prisoten na vseh klubskih tekmah RK CPL, pa na tekmah državnih reprezentanc, na gostovanja pa sedaj ne več toliko, saj smo se nekoliko naveličali vedno istih mest. Videli pa smo v vseh teh letih ogromno.« Spletli ste veliko prijateljstev, tudi s tujimi navijači … »Da, res je. Najbolj zanimivi sta Poljakinja Margosha in Nemka Cori Ann. Margosha je včasih igrala odbojko, potem pa se je navdušila nad našim Urošem Zormanom, ki je igral na Poljskem, in posledično nad Slovenijo, slovensko reprezentanco. Cori Ann pa je zdravnica in pravi, da se v navijaštvu sprosti. Zagreta navijačica za Slovenijo je, odkar so v Nemčiji igrali naši rokometaši Natek, Bezjak in Vogrinec, ki so jo očarali, nato pa jo je očarala še Slovenija. Kot pristna Nemka se uči slovensko. Z nami komunicira slovensko. Obe sta bili tudi na zadnjem EP na Švedskem. V Slovenijo prideta trikrat na leto. Čar navijaštva je res v sklepanju prijateljstev, a moraš imeti sku- WWW.OPTIKAIRMAN.SI Naš stari znanec z rokometnih igrišč in tribun, ki rokometa nikoli ni igral, je Slavko Kolar. Vojničan, ki že 31 let živi v Podlogu, kamor ga je «privabila« žena Mojca, Savinjčanka, je že 25 let zagret rokometni navijač. Petnajst let je tudi rokometni fotograf, samouk, ki v objektiv ujame vse tekme Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško in zadnja leta tudi večino tekem državnih reprezentanc. Je pa tudi vnet zbiratelj dresov in drugih spominkov z rokometnih navijaških popotovanj. In ko se pogovarjaš z njim in se pridruži tudi žena, s katero delata v družinskem podjetju, spremlja pa ga tudi na vseh navijaških poteh, šele začneš ugotavljati, kaj vse počne. Aktiven je pri žalskih filatelistih, zbira razglednice, znamke, pa serije slovenskih kovancev in še kaj. Osredotočili smo se na navijaške, fotografske in ostale rokometne prigode. Kako se je vse skupaj začelo, navijaštvo in fotografiranje? »Od leta 1994 do pred dvema letoma sem bil rokometni navijač pri Florjanih. A navijač sem bil že prej in sem še zdaj. Do tekme v Flensburgu, ko je Rokometni klub Celje Pivovarna Laško zmagal in postal evropski prvak, sem bil pri Florjanih bobnar. Vmes sem tu in tam sam fotografiral s svojim digitalnim Sonyjem, ki je imel sicer 3,2 mega pixla in sem naredil kar solidne fotografije. Celjskemu klubu sem jih pošiljal za objavo na spletni strani. Vse je bilo čisto prostovoljno in ljubiteljsko. Leta 2005, na prvi tekmi evro lige, pa je k meni pristopil Rado Pantelič, ki je takrat tam skrbel za odnose z javnostmi, in mi v roke stisnil mali digitalni fotoaparat oz. »trotlziher kamero«, rekoč, da bi jim fotografiral vse tekme. Začel sem z malim, preprostim fotoaparatom, ki sem ga hitro zamenjal z boljšim fotoaparatom. Dejstvo je, da ne moreš delati vrhunskih slik brez dobre opreme. In sem si najprej nabavil boljšega Olympusa, pa drugega, leta 2010 pa od celjskega fotografa Gregorja Katiča prvega Nikona, ki dobro dela še danes, a sem tudi tega že zamenjal z boljšim.« Kdaj ste začeli spremljati rokometne državne reprezentance? »Za slovensko moško reprezentanco sem prvič fotografiral leta 2008 na evropskem prvenstvu na Norveškem. Takrat sem fotografiral še z Olympusom, a za same akcije je bila fotografija pretemna, sem pa naredil odlične fotografije navijačev. Leta 2010 na EP v Avstriji sem že imel Nikona in sem fotografiral akcije na parketu. Takrat sem se tudi akreditiral kot fotograf. Akreditiran fotograf sem bil tudi v Srbiji 2012 in na vseh nadaljnjih evropskih prvenstvih. Izpustil sem le prvenstvo leta 2014. Leta 2013 pne interese. Nam je, denimo, skupni interes rokomet.« Zakaj pa ravno rokomet, v mlajših letih ste trenirali košarko? »V časih Jugoslavije smo hodili tudi na košarko, ko so bili še uspehi, potem na hokej, ki je tudi akcijski kot rokomet. Na rokomet smo začeli zahajati, ker je bil celjski klub dober in smo z njim imeli ugodno priložnost potovati v tujino. Potem pa je to postala strast. Rokomet nam je zlezlo pod kožo, kljub temu da je kontaktni in kar precej grob šport, a zato tudi prava akcija, zelo zanimiv za navijače …« Kateri trener je na vas naredil največji vtis? »Zame je bil v slovenski reprezentanci do sedaj bil najbolj karizmatičen Veselin Vujovič, odločen, energičen in ni popuščal. Res pa je, da vsak trener mora imeti svoj čas, da sploh lahko pride do izraza …« Kdaj in kako ste začeli zbirati rokometne drese? »Drese zbiram 12 let. Ne vem, pravzaprav, kako se je začelo. Igralci so mi jih začeli podarjati. Imam več kot 530 različnih dresov rokometašev. Zelo zanimivih, vsak nosi svojo zgodbo, z izborom številk in drugih skritih dodatkov na dresih rokometaši povedo marsikaj. Imam pa tudi več dresov posameznih rokometašev, recimo, drese Uroša Zormana imam od takrat, ko je igral v Celju, v Ciudad Realu, v Kielcah … Tudi od tujih rokometašev jih imam ogromno, zelo zvenečih imen, od Laszla Nagya, Rutenke … Dres Dejana Periča sem kupil na dražbi, kjer smo zbirali denar v dobrodelne namene, za invalida. Je pa unikat, Perič je bil v njem dvakrat evropski prvak z Barcelono.« Ste se kdaj pogovarjali za kako razstavo, to je zelo bogata zbirka? »Dogovarjamo se z Rokometnim klubom Celje Pivovarna Laško, morda se dogovorimo še s kom. Škoda bi bilo, da ostanejo v škatlah.« In naprej? »Po pogovoru na celjsko ligaško klubsko tekmo. Potem pa … ja, na rokomet.« Poskusi očala z novo aplikacijo VIRTUALNO OGLEDALO NAŠA DEDIŠČINA 26 ŠT. 2 I februar 2020 Anton Perko se po skoraj 200 letih vrača domov Lucija Kolar T. T. Antonu Perku je cesar Franc Jožef podelil naziv »komornega mornariškega slikarja, kot uradni slikar pa je na sliki ovekovečil slovito bitko pri Visu leta 1866, največjem spopadu na Jadranu, v katerem sta se udarila Kraljevina Italija in Avstrijsko cesarstvo. V avli Doma II. slovenskega tabora Žalec so 5. februarja pripravili predstavitev knjige o rojaku z Vranskega Antonu Perku (18331905) z naslovom Anton Perko – mornar, dvorjan, slikar, na kateri so misli o avtorju in svojih izkušnjah pri nastajanju knjige delili avtorja dr. Peter Zimmermann (tudi častni občan Občine Žalec) in dr. Sanja Žaja Vrbica iz Univerze v Dubrovniku, zgodovinar, pisatelj in prevajalec Lado Planko in pobudnik projekta Slavko Košenina. Izid knjige je vedno praznik in njena predstavitev pomeni v Žalcu začetek praznovanja letošnjega slovenskega kulturnega praznika, je uvodoma povedala moderatorka Lidija Koceli in dodala, da je posebej pomembno, da je projekt izdaje knjige o Antonu Perku povezal vse občine spodnjesavinjske doline (ki so ga tudi finančno podprle), kar na kulturnem področju ni tako pogosto. Bogato ilustrirana trojezična, slovensko-nemško-hrvaška, monografija o malo znanem slikarju po rodu z Vranskega prinaša na 350 straneh opis življenjske poti Antona Perka v avstrijski vojni mornarici in na cesarskem dvoru ter umetnostnozgodovinsko presojo in katalog njegovih del. Anton Perko se je rodil na gradu Podgrad nad Vranskim in S predstavitve knjige v avli doma najbrž je tam preživel samo 6 let svojega otroštva. »Koliko se je na Vransko vračal, ne vemo prav veliko /…/ Dvajseto stoletje je tega zanimivega moža prezrlo, zelo verjetno zaradi zgodovinskih okoliščin, ki so sledile koncu I. svetovne vojne in koncu Avstro-Ogrske monarhije. Vendar pa zdaj počasi vračamo v njegov kraj …« je kot iztočnico za pogovor povedala Lidija Koceli in dodala, da je na takšno osebnost lahko ponosna vsa dolina, ne le Vransko. Dr. Peter Zimmermann, po rodu sicer Nemec, je povedal, da si je v nagovoru leta 2016, ko je postal častni občan Občine Žalec, zaželel, da bi lahko še veliko naredil za Občino Žalec. Tako mu je prišel naproti izziv, imenovan Anton Perko. »Vesel sem, da sem izziv sprejel, čeprav ga nisem sam izbral, ker sem se znašel znotraj zelo zanimive zgodbe, na trenutke romantične, ki se bere kot ljubezenski roman, na trenutke pa je napeta kot kriminalka.« Povedal je še, da je za ponovno odkritje Antona Perka pomemben članek Milene Moškon iz celjskega pokrajinskega muzeja z naslovom Neznani slikar Anton Perko v Celjskem zborniku leta 1990. Do odločilnega trenutka pa je prišlo leta 2013, ko so v dubrovniški knjižnici nenadejano prejeli v dar obsežni opus Perkove zapuščine, ki obse- ga več kot 700 njegovih slik. Naredili so razstavo, katalog razstavljenih del in film, ki ga je potem videl Žalčan, rojeni Vranšan, Slavko Košenina in stopil v stik s kustosinjo razstave in avtorico kataloga dr. Sanjo Žaja Vrbica. Ker sta ugotovila, da za osvetlitev poti Antona Perka potrebujeta nekoga, ki bo podrobneje raziskal njegovo življenje, sta leta 2017 k sodelovanju povabila dr. Petra Zimmermanna. Slavko Košenina je v avstrijskem vojaškem arhivu naročil digitalne kopije mape častnika Antona Perka in prosil dr. Zimmermanna za transkripcijo tega dela. Slednjemu je opis Perkove življenjske poti v mornarici vzbudil zanimanje in prepričanje, da bi bilo smiselno proučiti tudi Perkovo nadaljnje življenje. Hkrati pa spoznal, da knjiga ne more biti samo biografija. Vsebovati mora tudi umetnostnozgodovinsko posebnost njegovega dela. Ker se je s Perkom kot umetnikom do takrat ukvarjala samo dr. Sanja Žaja Vrbica, so jo povabili k sodelovanju in njen del je bilo umetnostnozgodovinsko portretiranje slikarja. »Knjiga je torej skupinsko delo, s katerim smo dokazali, kako je mogoče tvorno sodelovati preko državnih meja in meja jezika,« je povedal dr. Peter Zimmermann. Besedili sta dr. Zimmermann in dr. Žaja Vrbica zapisala v svojih maternih jezikih, v hrvaškem in nemškem, prevajalec Lado Planko pa ju je prevedel v slovenščino. »Prispeval pa je tudi marsikateri namig glede nedorečenosti v mojem besedilu,« je povedal dr. Zimmermann, »kaj dopolniti, pojasniti in opremiti s slikami«. Slovenski prevod je lektorirala Lea Felicijan. Knjigo je oblikoval Peter Florjančič iz Kopra. Dr. Sanja Žaja Vrbica je povedala, da knjige v osnovi ne bi bilo, če ne bi bilo Slavka Košenine, ki je kot rojak z Vranskega prišel v Dubrovnik leta 2016. Z njim sta šla v Knjižnico Dubrovnik, kjer imajo zbirko 700 del. Takrat se je rodila ideja o knjigi. Ob tem je povedala: »Deset let sem delala kot kustosinja v galeriji v Dubrovniku. Ko pa si kustos, Kulturna dediščina na braslovški Podružnični šoli Gomilsko T. T. Na POŠ Gomilsko vsi učenci in učiteljice zavestno ohranjajo kulturno dediščino tako pri pouku kot pri interesnih dejavnostih. Raziskujejo, opazujejo krajino, obujajo, ohranjajo ljudske šege, običaje in se seznanjajo s pomagali, pripomočki, orodji, obleko ter delom iz preteklosti. Spoznavajo stare igrače in igrice, ki so se jih igrali predniki. Izdelujejo gregorčke, ki jih na gregorjevo spuščajo s svojimi vrstniki v vodo. Svoje delo tudi poslikajo, zapišejo in pošljejo na različne natečaje, kjer so zelo uspešni. Radi pa tudi zaplešejo ljudske plese. Povabljeni so bili tudi k snemanju TV-oddaje Dobro jutro, ki je predstavljala Braslovče. Ponosni so na svojo izvedbo spleta štajerskih plesov, ki so ga zaplesali za TV SLO 1 in za vse gledalce ob harmonikarju Franciju Zupanu in mentorici Damjani Lukman. Med nastopom mladih folkloristov POŠ Gomilsko Perkovi motivi so se večinoma nanašali na morje, marine, ladje. pogosto srečaš lastnike umetnin. Nekoč mi je eden od dubrovniških zbirateljev omenil Antona Perka, dal kopijo članka in povedal, da je živel v Dubrovniku. Nikoli prej nisem videla nobenega njegovega dela, ampak s pomočjo biografskih podatkov sem spoznala, da je imel Anton zelo zanimivo, izjemno življenje.« Potem pa se je nečakinja žene Antona Perka, ki je podedovala kolekcijo njegovih del, odločila donirati to zbirko dubrovniški knjižnici in tako ga je preko del bolje spoznala. Kam pa dr. Sanja Žaja Vrbica umešča dela Antona Perka po umetniški vrednosti, slogu? »Njegovo osnovno poslanstvo ni bilo slikarstvo, bil je mornar in amaterski slikar. Vendar pa je bil slikar izjemnih risarskih veščin, izjemne inteligence, človek, ki je izjemno dobro opazoval. In kot lahko vidite na njegovih slikah, ni upodabljal ljudi, slikal je morje, marine, ladje. Njegova velika ljubezen do morja sije iz njegovih del. Kar zadeva njegov stil, izhaja iz druge polovice 19. stoletja, iz romanticizma. Izvira iz kroga bidermajerskih slikarjev, ki podrobno obdelujejo detajle. Slike delujejo tako že kot fotografije. To je slikarstvo, ki ima distanco od kakršne koli kritike, ki se vzdrži kakršnih koli sodb.« Prevajalec Lado Planko, ki dr. Zimmermanna pozna že s prejšnjih projektov, je besedila za knjigo prevajal iz dveh jezikov, še težji izziv je bila dvojna terminologija, vojaška, ki se danes ne uporablja več, druga pa je umetnostnozgodovinska terminologija. Dr. Zimmermann je povedal, da Lado Planko v prevodih pogosto nadgradi njegova besedila. O tokratnem projektu pa je Planko povedal: »Največ je bilo dela z ugotavljanjem, iskanjem, do neke mere prilagajanjem stare mornariške terminologije. Slavko Košenina, ki je svoje otroštvo preživljal na Vranskem, je od svojih znancev večkrat slišal, da je v Podgradu živel pomemben človek, in to je bil zametek njegovega zanimanja. Slavko Košenina, ki je pripravil tudi predgovor h knjigi, je povedal, da je pri proučevanju Perka največ pripomogel ravno Dubrovnik in dr. Sanja Žaja Vrbica. Dr. Žaja Vrbica jih je po prvem stiku spodbujala, da razkrijejo Perkovo dediščino tudi v Sloveniji. »V tem času v Sloveniji skoraj ni bilo njegovih del, Pokrajinski muzej v Celju je imel 4 njegove slike, Univerzitetna knjižnica v Mariboru Lissa Album 1866 (preslikane risbe oz. slike bitke na Visu, op. ur.). Zato smo začeli iskati, kje še bi lahko bila njegova dela. V Sloveniji jih skoraj ni bilo, našli pa smo jih v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Italiji, tudi dodatne v Dubrovniku in celo v Ameriki. Danes ima Anton Perkov v rodni Sloveniji kar lepo zbirko. Leta 2018 (ob 185-letnici rojstva) je bila na Vranskem prva njegova razstava v Sloveniji. Zdaj pa je Anton Perko dobil še svojo prvo monografijo.« Slavko Košenina se je v imenu vseh rojakov na dogodku zahvalil obema avtorjema monografije in vsem, ki so sodelovali pri projektu, ob tem pa dodal še: »Zgodba o Antonu Perku se s tem ni zaključila. V Pokrajinskem muzeju Celje in v Dubrovniku pripravljajo razstavo o njem še letos. V Celju bo predvidoma julija in nato se bo selila v Dubrovnik. Predstavitev Perka pa načrtujemo tudi na Dunaju, v Gradcu, v Pomorskem muzeju v Piranu in tudi drugod. Obnavlja se tudi rojstni Podgrad in tudi tam bo dobil Perko svoje mesto. Tako se umetnik po skoraj 200 letih vrača v svoje rojstno okolje in bo dobil mesto in pomen, ki mu vsekakor pripada.« Predstavitev knjige je z glasbo obogatil harmonikar Andraž Frece. Anton Perko, ki se je rodil 5. julija 1833 v Podgradu na Vranskem, je bil mornariški častnik, slikar, upravitelj Hradčanov v Pragi. Ko je nastopil službo pri prestolonasledniku Rudolfu, sinu cesarja Franca Jožefa, je upravljal tudi otoček Lokrum pri Dubrovniku. Kot tajnik princese Štefanije, Rudolfove žene, je spremljal vso dramo ob Rudolfovem samomoru. Ker mu je Štefanija očitno zaupala, ni ostal le njen tajnik, ampak sta skupaj napisala celo knjigo o Lokrumu. Ta je s Perkovimi risbami edini vpogled v Lokrum 19. stoletja, je ugotovila doc. dr. Sanja Žaja Vrbica. Anton Perko, ki mu je cesar Franc Jožef podelil naziv »komornega mornariškega slikarja, je naslikal vrsto motivov slovite bitke pri Visu leta 1866, največjega spopada na Jadranu, v katerem sta se udarili Kraljevina Italija in Avstrijsko cesarstvo. Obe strani sta spremljala uradna slikarja. Italijanski slikar bitke ni preživel, svoje delo pa je izvrstno opravil avstrijski, pravzaprav slovenski, Anton Perko. Po dolgih letih pozabe so ga v javni prostor vrnili prav v Dubrovniku, kjer so leta 2013 dobili donacijo več kot sedemsto njegovih del in potem pripravili razstavo o »slovenskem dvornem marinistu z dubrovniškim naslovom«, kot je zapisala dr. Žaja Vrbica. Po letih dela za dunajski dvor je namreč jesen življenja preživel v Dubrovniku. Tam je 6. marca 1905 tudi umrl. pokopali so ga z vojaškimi častmi. križanka / PO DOLINI ŠT. 2 I februar 2020 27 IZJAVA ZA JAVNOST Mlekarna Celeia je največji uporabnik pitne vode ter uporabnik storitve odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju Savinjske doline. Z vsemi večjimi porabniki pitne vode, ki so priključeni na javno kanalizacijo in čistilno napravo Kasaze, ima Javno komunalno podjetje Žalec, d. o. o. sklenjene posebne pogodbe o odvajanju in čiščenju odpadne vode. V teh pogodbah so določeni pogoji za priključitev na javno kanalizacijo, normativi za odpadno vodo in način obračuna odvajanja in čiščenja odpadne vode. Mlekarna Celeia je od vsega začetka obstoja, to je od leta 1986, priključena na javno kanalizacijo in Čistilno napravo Kasaze. Zaradi vedno večjega obsega proizvodnje je v preteklosti s prekomernim obremenjevanjem takratne premajhne čistilne naprave Kasaze na širšem območju povzročala nastanek smradu, ki je občanom znižal raven kakovosti življenja. Občine Spodnje Savinjske doline so s pomočjo kohezijskih sredstev Evropske unije in lastnih proračunskih sredstev dogradile in razširile čistilno napravo Kasaze, ki nima več negativnih vplivov na okolje. Pri obračunu stroškov čiščenja odpadnih voda se pri Mlekarni Celeia v skladu s sklenjeno pogodbo obračunava faktor onesnaženja odpadne vode. V pogodbi so zapisani pogoji za izpust odpadne vode Mlekarne Celeia v javno kanalizacijo in v okviru tega tudi način obračuna stroškov čiščenja odpadne vode na Čistilni napravi Kasaze v primeru prekomernih obremenitev. Na zbirnem jašku pri Mlekarni Celeia je zgrajen poseben merski objekt, v katerem so nameščene naprave, s katerimi se izvaja dnevna meritev količine in kakovosti odpadne vode Mlekarne Celeia. Vzorci se dnevno analizirajo v laboratoriju na Čistilni napravi Kasaze. Rezultati analiz so osnova za izračun storitve čiščenja odpadne vode za Mlekarno Celeia. Mlekarna Celeia je s svojimi ukrepi postopno dosegla raven izpustov odpadne vode v javno kanalizacijo, ki je bila v okviru zakonsko določenih normativov. V obdobju zadnjih nekaj let se je začel ponovno pojavljati smrad na območju kanalizacije, ki poteka skozi Arjo vas in Petrovče, medtem ko na Čistilni naravi Kasaze, ki smo jo v tem času dogradili, ni bilo zaznati smradu. V JKP Žalec, d. o. o. smo kupili nov terenski vzorčevalnik odpadne vode in merilec pretoka in ju namestili na jašek javne kanalizacije takoj za merskim objektom Mlekarne Celeia. Na podlagi dodatnih analiz smo ugotovili, da Mlekarna Celeia ni upoštevala določil medsebojne pogodbe v delu, kjer se od Mlekarne Celeia zahteva enakomeren izpust v javno kanalizacijo. Odpadno vodo so spuščali v kanalizacijo na način, ki ni odražal dejanskih parametrov odpadne vode. Na pobudo občanov in KS Petrovče je bil sklican sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki KS, Občine Žalec, Javnega komunalnega podjetja Žalec, d. o. o. in Mlekarne Celeia. Predstavljeni so bili rezultati meritev in sprejeti nujni takojšnji ukrepi za začetek sanacije stanja. Mlekarna Celeia je morala takoj urediti enakomeren iztok v javno kanalizacijo in poravnati stroške čiščenja dela kolektorja na območju naselja Petrovče. V letu 2019 Mlekarna Celeia ni v celoti poravnala vseh svojih zapadlih pogodbenih obveznosti. Zaradi navedenega smo v Javnem komunalnem podjetju Žalec, d. o. o. sprožili postopek sodne izterjave. Žalec, 21. 2. 2020 Javno komunalno podjetje Žalec, d. o. o. Matjaž Zakonjšek univ.dipl.inž.el.spec., direktor Nagradna križanka BRGLEZ Pokrovitelj februarske križanke v Utripu Savinjske doline je Brglez, d. o. o., Vransko 17, Vransko. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do vključno 16. 3. 2020. Rešitev križanke iz januarske številke časopisa: PUSTNI-KROFI-ŽE-DIŠIJO Nagrajenci: 1. Amalija Rojc, Dolenja vas 168, Prebold; 2. Olga Kovač, Prežihova 3, Žalec; 3. Bojan Račnik, Pod smrekami 16, Šempeter. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetja Brglez, d. o. o.. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. 28 živimo z naravo ŠT. 2 I februar 2020 Nevaren virus na hmeljiščih zaradi okuženih ostankov agrumov Ksenija Rozman T. T. Najučinkovitejši ukrep pri okužbi z viroidom je uničenje prizadetega dela nasada ali uničenje celotnega nasada, seveda v odvisnosti od razporeditve okužbe. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) iz Žalca je 13. februarja v Laškem organiziral 57. seminar o hmeljarstvu. Velik del seminarja je bil namenjen hudi viroidni zakrnelosti hmelja, ki ta čas najbolj ogroža slovensko hmeljarstvo. Za kakšno okužbo gre, smo se pogovarjali z vodjem diagnostičnega laboratorija na Oddelku za varstvo rastlin IHPS dr. Sebastjanom Radiškom. Hmeljarji običajno govorijo preprosto o okužbi z viroidom, znanstveno pa se imenuje Citrus bark cracking viroid (CBCVd) ali slovensko viroid razpokanosti skorje agrumov. Kaj povzroča viroid okuženemu hmelju? »CBCVd povzroča zelo agresivno obolenje na hmelju, imenovano »huda viroidna zakrnelost hmelja«. Prvi pojav CBCVd na hmelju je bil v Sloveniji potrjen leta 2012 in od takrat povzroča visoko gospodarsko škodo na okuženih kmetijah. Obolele rastline razvijejo zakrnelo rast z zbito rastjo poganjkov, opazno je izrazito pokanje skorje glavnih trt, deformirana rast listne mase in slabši razvoj storžkov. Prva bolezenska znamenja opazimo 1 leto po okužbi, agresiven razvoj bolezni pa na večini sort povzroči odmrtje rastlin 3–5 let po okužbi.« Kje in kdaj so prvič odkrili ta viroid, kako je zašel na slovenska hmeljišča? »CBCVd je bil prvič odkrit leta 1988 v Kaliforniji v povezavi s proučevanjem bolezni eksokortis citrusov. Po prvem odkritju je bil potrjen kot patogen za večino vrst rastlin iz rodu Citrus ter nekaterim sorodnim rastlinam, z umetnimi okužbami testnih rastlin pa so dokazali, da lahko okuži tudi kumare, paradižnik, jajčevec in nekatere okrasne rastline. Na hmelju je bil prvič potrjen v Sloveniji leta 2012 na osnovi molekularnih analiz vzorcev simptomatičnih rastlin z območja Šempetra v Savinjski dolini. Analize primarnega žarišča in simulacijskih poskusov so pokazale, da je v slovenska hmeljišča zašel najverjetneje z ostanki okuženih plodov agrumov.« Je poznano, kako se širi? »CBCVd se v hmeljiščih prenaša mehansko, in sicer z okuženim rastlinskim sokom, ki ostaja na strojih in orodju pri izvajanju različnih agrotehničnih ukrepov. Širjenje je najintenzivnejše v času rezi in ostalih spomladanskih opravil, kot sta čiščenje in navijanje poganjkov, ter pri pobiranju pridelka, ko na rastlinah povzročamo največ poškodb. Hitrost širjenja v nasadu se na letnem nivoju giblje tudi do 20 % rastlin. Pomemben vir širjenja predstavljajo ostanki okuženih rastlin, v katerih lahko CBCVd preživi, dokler se tkiva popolnoma ne razgradijo. Pelod, seme in plevelna vegetacija glede na do sedaj opravljene analize nimajo pomembnejše vloge pri ohranjanju in širjenju CBCVd. Prav tako CBCVd nima znanih vektorjev. Na daljše razdalje se lahko širi predvsem z okuženim sadilnim materialom, ostanki okuženih rastlin in izmenjavo kontaminirane delovne opreme ter mehanizacije.« Kakšni so po doslej znanih podatkih najbolj učinkoviti ukrepi za preprečevanje okužbe? »Obolele rastline so neozdravljive in kužne po celotni površini, zato je ključnega pomena, da jih čim prej odkrijemo in odstranimo iz nasada. Ker so zaradi enoletne inkubacijske dobe sosednje nesimptomatične rastline pogosto že okužene, je najučinkovitejši ukrep uničenje prizadetega dela nasada ali uničenje celotnega nasada, seveda v odvisnosti od razporeditve okužbe. Poleg uničenja je ključno na izkrčenih površinah izvesti dveletno premeno, s katero dosežemo propad vseh preostalih ostankov hmeljnih rastlin, na katerih bi se lahko CBCVd v tem obdobju ohranil. Pri obnovi nasadov je potrebno saditi certificiran ali uradno pregledan sadilni material. Zelo pomembno je tudi čiščenje in razkuževanje delovne opreme in orodja, saj so lahko ostanki okuženih rastlin in posušen rastlinski sok kužni do 14 dni.« Nekateri hmeljarji so že izkopali okužen hmelj, je zdaj manj ali vendarle spet več okuženih hmeljišč? »Zaradi naraščanja okužb v zadnjih 4 letih in ocene tveganja, da se lahko CBCVd v naslednjih 10 letih razširi na večino hmeljarskih območij in tako dolgoročno ogrozi slovensko hmeljarstvo, je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) letos spomladi izdala novo Odločbo o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja (uradni list RS 16/2019). Ta določa ukrepe na osnovi novih spoznanj o dr. Sebastjan Radišek širjenju CBCVd s ciljem popolne eradikacije, kar pomeni bistveno zaostritev dosedanjih ukrepov predvsem v smislu uničevanja večjih sektorjev okuženih nasadov in pridelave zdravega sadilnega materiala. Tako je spomladi 2019 na osnovi znanih okužb iz leta 2018 fitosanitarna inšpekcija odredila uničenje 85 ha nasadov, na osnovi najdenih okužb v letu 2019 pa se predvideva uničenje dodatnih 145 ha. Gre za največje izkoreninjenje rastlinske bolezni v zadnjih desetletjih v Sloveniji, ki poteka v skladu s Programom izvedbe ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranja viroidnih zakrnelosti hmelja za obdobje 2019-2021, ki ga je letos sprejela Vlada RS. Ker so bili zaostreni ukrepi izvedeni v letu 2019, pričakujemo njihovo dejanski učinek v Leto 2020 je mednarodno leto zdravja rastlin, ki ga je razglasila Generalna skupščina Organizacija združenih narodov. S tem želi ozaveščati, da so zdrave rastline vir življenja, delovanja ekosistemov in zagotavljanja hrane. Zdrave rastline tudi varujejo okolje, gozdove, biotsko raznovrstnost in zmanjšujejo učinke podnebnih sprememb. letu 2020. Prav tako program vključuje povečan obseg monitoringa nasadov, ki omogoča odkrivanje okužb v začetni fazi ter pregled večjih območij.« Na letošnjem seminarju o hmeljarstvu ste se še posebej posvetili viroidu. Ste sprejeli kakšne sklepe, kaj ste priporočili hmeljarjem? »Na letošnjem 57. seminarju hmeljarjev so bili predstavljeni ukrepi in stanje okuženosti slovenskih hmeljišč. Ključno sporočilo vsem deležnikom v hmeljarstvu je bilo, da je potrebno v času veljave vladnega programa izkoristiti vse aktivnosti in programe za izkoreninjanje in preprečevanje širjenja CBCVd. Poleg pregledov hmeljišč, ki jih izvajajo javne službe, je potrebno aktivno sodelovanje pridelovalcev, saj je hitro odkrivanje žarišč ključnega pomena pri preprečevanju širjenja CBCVd. Glede na obseg okuženosti nasadov velik izziv predstavljata temeljito čiščenje izkrčenih površin in obnova hmeljišč s certificiranim sadilnim materialom. Glede na to, da gre za povsem novo bolezen, je potrebno okrepiti raziskave in strokovno delo predvsem v smeri epidemiologije, vzgoje odpornih sort in novih tehnologij pridelave hmelja, ki omejujejo širjenje bolezni.« Tudi za večji ugled slovenskega hmeljarstva Ksenija Rozman Največji uspeh zaključek postopka zaščite porekla štajerskega hmelja. Lani so po 27 letih gostili svetovni hmeljarski kongres. Člani Združenja hmeljarjev Slovenije so se 28. januarja zbrali v Domu krajanov Tabor na 16. občnem zboru, ki je bil tudi volilni. Potrdili so poročila prejšnjega vodstva in izvolili novega. Kot predsednik združenje ponovno vodi Ivan Janez Oset, po petnajstih letih pa se je z mesta tajnice poslovila Pavla Gostečnik. Pred začetkom občnega zbora so kratek kulturni program pripravili učenci osnovne šole iz Tabora. Občni zbor je kot delovni predsednik vodil aktualni hmeljarski starešina Anton Grobler, o delu v minulem letu in tudi celotnem mandatu pa je najprej poročal predsednik Ivan Janez Oset. Zaščitili poreklo hmelja Kot je povedal predsednik, so si v vseh letih delovanja združenja prizadevali za večje poznavanje in ugled slovenskega hmeljarstva doma in po svetu. Preko odborov združenja so prispevali k reševanju problemov v hmeljarstvu. Med drugim lahko zdaj hmeljarji sezonsko delovno silo zaposlujejo tudi prek mesečne vrednotnice, kar je precej ceneje od podjemne pogodbe. Zelo dobro Janez Oset je bilo in je sodelovanje z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu in z njegovim odborom za tehnologije in žlahtnenje, zlasti pri usmeritvah, katere sorte hmelja vzgajati in tudi zaščititi. Strokovnjaki z inštituta so bili združenju zlasti v prvih letih v pomoč tudi pri nastopih na sejmih v tujini. Največji uspeh združenja pa je bil po besedah Ivana Janeza Oseta zaključek postopka zaščite porekla štajerskega hmelja. Že v letu 2010 so strokovnjaki inštituta pripravili specifikacijo za štajerski hmelj z zaščiteno geografsko oznako. Dokumentacijo za nacionalno in geografsko oznako je vložila Hmeljarska zadruga, nato pa so morali potrditi zaščiteno geografsko oznako Štajerski hmelj – Styrian Hops še pri Evropski komisiji, pri čemer je Avstrija izkoristila možnost ugovora. Na podlagi številnih pogovorov in usklajevanj, pri čemer je veliko vlogo odigralo pristojno ministrstvo, so slovenski hmeljarji prejeli tudi avstrijsko soglasje. Po 27 letih je Slovenija lani ponovno gostila svetovni hmeljarski kongres, ki je bil za združenje velik organizacijski zalogaj. Udeleženci iz 12 držav so bili s programom in izvedbo 57. kongresa zelo zadovoljni. Janez Oset je naštel še mnoge druge naloge, ki jih je združenje uspešno opravilo, v sodelovanju z drugimi organizacijami in društvi, na primer Dan hmeljarjev s Turstičnim društvom Braslovče pod pokroviteljstvom Občine Braslovče. Tudi lani je uspel Hmeljarski likof skupaj s Savinjskim oktoberfestom. Prav tako je pohvalil sodelovanje z ZKŠT Žalec. Poleg predsednikov odborov in komisij združenja sta o svojem dosedanjem delu poročala tudi aktualni hmeljarski starešina Anton Grobler in princesa Klaudija Bastl Enci. Jože Rojnik, Marta Rojnik in novi aktualni hmeljarski starešina v mandatu 2020–2021. Po razrešnici volitve Občni zbor je potrdil tudi program dela za leto 2020. V njem so predvidene predstavitve na sejmih in drugih prireditvah v sodelovanju z ZKŠT Žalec, Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva ter Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo. Sodelovali bodo na Jožefovem sejmu v Petrovčah, pa na Šentjurskem sejmu v Taboru, na dogodkih pri Obrezovem kozolcu v Zaloški Gorici, na Pivu in cvetju v Laškem, na tekmi koscev in grabljic v Sv. Lovrencu, pa seveda na Dnevu hmeljarjev v Braslovčah, kjer bodo razglasili novi hmeljarski par. Predstavili se bodo tudi na MOS-u v Celju, pripravili hmeljarski likof in sodelovali na 5. Savinjskem Oktoberfestu, pa na likofu v Radljah ob Dravi in prazniku kmetov na Slomškovi Ponikvi. Poleg strokovne ekskurzije v Španijo se bodo predstavili na sejmih v Nürnbergu in Milanu. Ena od osnovnih nalog pa je reševanje problematike viroida oziroma bolezni zakrnelosti hmelja. Po izglasovani razrešnici je sledila izvolitev novih organov združenja, ki se je nekoliko zapletla pri odboru za hmeljarstvo. Odbor ima iste člane kot Odbor za hmeljarstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Marjan Golavšek in Jožef Čas v odboru pri združenju nista več želela biti člana, zato so namesto njiju v ta odbor izvolili Mitjo Terglava in Mihaela Vitka, ostali člani pa so: Ferdinand Kunst, Uroš Drča, Franc Gajšek, Milan Lesjak ml., Domen Marovt, Franc Puklovec, Anton Rančigaj, Stanislav Šalej in Boštjan Škrabar. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Ivan Oset, blagajničarka je Anja Bizjak, nova tajnica pa je postala Alenka Šaver. V upravni odbor so bili poleg predsednika izvoljeni Anton Grobler, Ivan Bizjak, Andreja Hace, Klemen Ocvirk, Jaka Orožim, Milan Pustoslemšek, Jernej Ribič, Obsežen program dela PO DOLINI / informacije ŠT. 2 I februar 2020 29 Kultura ironije, ki vodi v osvobajajoči smeh D. Naraglav Z izvirnim predavanjem je dr. Karel Gržan v Preboldu navdušil številno občinstvo in ob družbenih, medosebnih in osebnih anekdotah poudaril pomen človeških vrednot. Dr. Karel Gržan je bil gost v preboldski občinski knjižnici 4. februarja. Mnogim je poznan kot duhovnik, teolog, navdihnjeni pridigar, pisatelj, filozof in doktor literarnih ved. Je človek, ki ga je veselje poslušati. Ob tem spoznavaš vso veličino njegove besede, ki navdihuje in vodi v razmišljanje, hkrati pa postreže z njemu lastno preprostostjo in besedami, ki aktivirajo smejalne mišice pri slehernem človeku. Pater Karel Gržan ni običajen duhovnik, čeprav živi skromno in odprto med ljudmi. Magister teologije in doktor literarnih ved veliko piše, saj je izdal že več kot 30 knjig, predvsem o medčloveških odnosih, pa tudi o arheologiji. Življenje je posvetil razdajanju revnim, nemočnim, trpečim, odvisnikom. Za leto dni se je podal na cesto – v brezno trpljenja. Išče odgovore in poti, zase, za ljudi v stiski in za Cerkev, ki ji pripada. Z izvirnim predavanjem je s pridihom humorja in ironije tudi tokrat navdušil številno občinstvo ter ob družbenih, medosebnih in osebnih anekdotah poudaril pomen človeških vrednot, ki naj vselej temeljijo na pristnosti. Dejal je, da je ironizacija izjemnega pomena, saj daje v posmeh vse tisto, kar naj bi prerasli, da bi bili kot posamezniki in kot družba osvobojeni vsega, kar jemlje življenju v sožitju dostojanstvo. Ko se človek sam izpostavi smehu, je to zato, da zmanjšuje svoj ego in se tako vrača v svoj resnični jaz. Samo v druščini, ki je etična in pozitivno naravnana, lahko človek ironizira izkrivljene družbene pojave in se tudi samoironizira. Poslanstvo smeha, ironizacije je osvobajanje, ne pa poniževanje sebe, drugih, družbe. Smeh gradi, posmeh spodbija; ironizacija, ki temelji na (samo) zavesti, pomaga k preraščanju, ironija brez te zavesti pa je pritlehnost. Poslanstvo smeha, ironizacije je osvobajanje, ne pa poniževanje sebe, drugih, družbe. Smeh gradi, posmeh spodbija. »Ko nismo več tuji lastnemu jazu, zaznamo v pristni bližini vse, kar nas obdaja. Sam postavljam v ironizacijo le svoj ego, da bi se skozi smeh osvobajal in da bi se vračal k sebi in k vedno pristnejšim odnosom. Medčloveš- ki odnosi in spoznavanje so igrivost, nenehno iskanje, dopolnitev, predvsem pa so priložnost, da ne dopustimo, da smo usmerjeni drug proti drugemu, temveč znamo to ironizirati,« je med drugim povedal Gržan, ki se je rodil leta 1958 v Celju, mladostna leta pa preživljal tudi v Preboldu, od koder je bila njegova mama. Po končanem predavanju smo ga vprašali, kako doživlja ponovno druženje v preboldski knjižnici in v kraju svojega otroštva. »Ko prideš v kraj, ki je zaznamoval tvoje otroštvo, tvojo mladost, je prav posebno doživetje, saj pridejo na dan spomini, utrinki, ki so te naredili kot osebnost. Na dan privrejo vsi tisti odnosi, tista srečanja, vsa tista dela od igrivosti iger pa vse do stopnje zahtevnosti življenja in preživljanja. Tu sem obiral hmelj, pomagal na njivi pleti korenje v strnišču in še marsikaj, kar me je naredilo, kar me je delalo močnejšega in krepilo v vztrajnosti, potrpežljivosti in v vseh tistih kvalitetah in vrednotah, ki so zelo pomembne, da najdeš zadovoljstvo v realnosti življenja in ne idealnosti. In tukaj v Preboldu so me prizemljili v to realnost, ki je zanimiva in dob- Pater Karel Geržan je s svojim nastopom in pripovedovanjem resničnih dogodkov pri vseh udeležencih močno aktiviral smejalne mišice. ra priložnost, če znaš poosebiti celovito zahtevnost in realnost bivanja,« je dejal Pavel Gržan, nato pa je strnil še nekaj misli o predavanju, ki je bilo polno zanimivih in smešnih zgodb iz njegovega pastoralnega in običajnega življenja. Z eno je postregel tudi ob zaključku najinega pogovora. »Ko sem maševal na Ptuju, si je ženska v prednji klopi nenehno brisala solze. Po končani maši sem jo vprašal, zakaj je jokala. Ona sprva ni hotela povedati, nato pa je dejala: »Ko sem poslušala vašo pridigo in ob tem bila zazrta v vas in vašo brado, ki je nenehno migala, sem se spomnila na svojega kozla, ki je pred kratkim poginil.« Želel je postati kmet, novinar ali filozof … Sedaj je duhovnik D. Naraglav Enaintridesetletni župnik Martin Golob, najmlajši župnik s svojo župnijo, je tudi prvi duhovnik v Sloveniji, ki snema vloge in ima že preko 200 tisoč ogledov na You Tubu in več deset tisoč na Facebooku. Martin Golob je edini slovenski duhovnik, ki vloga in je zato tudi nadvse popularen in prepoznaven. V mesecu, ko smo praznovali slovenski kulturni praznik, je na povabilo preboldskega župnika Damjana Ratajca Anin dom v Preboldu obiskal župnik Martin Golob iz Srednje vasi pri Bohinju, ki je tudi najmlajši slovenski duhovnik s svojo župnijo. Poleg tega je tudi edini župnik, ki vloga in s svojimi posnetimi nagovori navdušuje številne mlade, župljane in tudi stanovske kolege. Martin Golob, doma iz Šmartnega pri Litiji, ima rad življenje, ljudi in njihove zgodbe. Odraščal je na kmetiji, na samem, v veliki družini. Tudi zdaj rad prime za kmečko orodje in pomaga očetu, kar pa se zaradi oddaljenosti ne zgodi prav velikokrat. Ima komaj 31 let in že peto leto vodi župnijo Srednja vas v Bohinju. Pred tem je bil eno leto kaplan v Zagorju in eno leto na Vrhniki. Je zelo priljubljen med mladimi in starejšimi farani. Pozna ga tudi vedno več Slovencev, saj je bil že večkrat gost na radiu in televiziji ali intervjuvanec kakšnega časopisa. Postal je prava spletna zvezda, je namreč prvi duhovnik v Sloveniji, ki snema vloge in ima že preko 200 tisoč ogledov na You Tubu in več deset tisoč na Facebooku. V povsem polni dvorani Aninega doma je vladalo ta večer res izjemno vzdušje. Gostujoči duhovnik je vnesel med občinstvo neko svojstveno energijo, ki so jo je producirali njegova beseda, njegova zgodba življenja in pozitivizem ter predanost duhovniškemu poklicu. Pogovor z njim je vodila Mojca Štruc, uvodoma pa je njega in vse udeležence pozdravil domači župnik Damjan Ratajc. Martin Golob je povedal, da izhaja z velike kmetije s približno 200 glav živine. Rodil se je kot prvi od šestih bratov. Starši so vse vzgajali krščansko. Pri njih so redno molili, obiskovali sveto mašo in pridno delali. »Pri nas se nismo spraševali, kdo je odgovoren za delo v hlevu. Vsi smo delali. Stopili smo skupaj in se tako ob delu tudi družili.« Priznal je, da ni bil vedno »priden«. V času dijaških let je njegovo navdušenje do izobraževanja popustilo. Pouk je večkrat tudi izpustil in nasploh je veljal za zahtevnega najstnika. »Posledično sem zaradi popravnih izpitov zamudil prvi rok mature. Ko sem opravil drugega, so bila mesta na fakultetah v glavnem že zasedena in tako sem izbral študij teologije – tam je še bilo mesto zame,« se je spominjal Golob. Pripovedoval je, kako je po opravljenem prvem letniku študija razmišljal in premleval ter si naposled priznal, da ga Bog kliče v duhovništvo. »Odločitev ni bila težka. Med sorodniki imam kar nekaj duhovnikov in verjetno mi je tudi zato ta poklic blizu. Ampak svojo poklicanost sem moral vendar prepoznati sam,« je pojasnil Martin in dodal, da mu od odločitve dalje ni bilo niti za trenutek žal, da se je odločil, kot se je. »Želel bi si, da bi se še kakšen fant več odločil za duhovniški poklic, saj je dinamičen in lep.« K temu pa je še dodal: »Pri nas živi velika ministrantska skupina. Imamo župnijski dom za ostarele, reden verouk, mladinsko skupino in še kaj. Precej dobro so v naši župniji obiskane tudi svete maše. Sploh poleti, ko prihaja med nas veliko turistov. Ampak bistvo ni v številu. Vsakemu, ki je z nami, želim, da bi začutil glavno sporočilo krščanstva: da smo odrešeni.« Nato je še povedal, da bi morali biti pravi kristjani ob zavedanju te osrednje skrivnosti vere srečni in veseli, polni navdiha in upanja, ne pa sitni in otožni, obupani, ker se zdi, da je v svetu vse težje in da smisel izginja. »Jaz nisem nič pesimističen. Vem seveda, da je vse več starejših duhovnikov, in vem, da mnogi računajo, kako krščanstvo izumira. Ampak v meni živi. Moja nalo- Ne morete v trgovino? Na vaš dom vam pripeljemo vse, kar želite. Hitro in ugodno. Ne morete po opravkih? Zapeljemo in pospremimo vas k frizerju, zdravniku, v lekarno ali preprosto do prijateljev in znancev. Informacije in naročila: 041 80 70 60 Vaša Oskrba, d. o. o., Ulica XV. divizije 12, Celje. ga je, da to ponesem tudi med druge, ampak to ni le moja naloga, to je naloga vsakega od nas.« »Pri nas se nismo spraševali, kdo je odgovoren za delo v hlevu. Vsi smo delali. Stopili smo skupaj in se tako ob delu tudi družili.« Ob zaključku je še povedal, da se je prav zaradi možnosti »za pričevanje« odzval na povabilo katoliškega spletnega medija Aleteia, kjer redno objavlja svoje vloge. »Najprej nisem imel pojma, o čem naj govorim. Razmišljal sem, da ljudi gotovo ne bo zanimalo življenje nekega župnika. Ampak potem sem se znašel v neki situaciji in sem si rekel, da bi sporočilnost, ki jo je situacija prinesla, res bilo smiselno deliti z drugimi.« Bil je presenečen nad odzivom in bo z vlogi nadaljeval tudi v prihodnje. Z veseljem pa se bo odzval tudi na različna povabila, kot je bilo v Preboldu. 30 KRONIKA / PO DOLINI ŠT. 2 I februar 2020 MALI OGLASI Dom tvoj je pust, odkar te več ni, v sleherni kot se zalezla je zima. Ko vstopim, me vselej narahlo zmrazi. PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 PEDIKURA - medicinska ali estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 E-mail: morana.steblovnik@siol.net Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Tel.: 03/700 06 40 Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/571 73 00 ZAHVALA V 86. letu se je za vedno poslovila draga mama, babica, prababica in sestra NADA VODOVNIK iz Griž NUDIM NEGO, POMOČ IN PEDIKURO na domu. Info.: 041 821 218 (Mateja) Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in vsem tistim, ki ste bili in ste v mislih z njo. Žalujoči vsi njeni ANGLEŠČINA + FOTOGRAFIJA Info.: FB BELLARAY MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) V SPOMIN ERANU SADNIKU Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas. (24. 3. 1930–8. 3. 2014) Samska gospa NAJAME OPREMLJENO STANOVANJE na Polzeli za obdobje 4 mesecev. Info.: 031 751 577 Ugodno prodam TELEVIZOR Philips LCD LED, diagonale 60 cm, čisto nov. Info.: 031 789 856 Po šestih letih tvojega slovesa se poraja veliko vprašanj in dilem, pri tebi smo vedno dobili jasne in odkrite odgovore. Pogrešamo te. ZAHVALA Vsi tvoji ALEKSANDER ŠTEFANČIČ (9. 11. 1950–30. 1. 2020) V najem oddamo VINOGRAD s približno tristo trsi v kraju Zalog pri Šempetru v Savinjski dolini Info.: 051 621 115 Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) Brat Ludvik in nečakinja Urša z družino Nudim UREJANJE OKOLICE, obrezovanje grmovnic, košnjo trave in kombi prevoze. Info.: 070 831 851 ZAHVALA PODIRANJE in OBŽAGOVANJE DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih – odvoz. Info.: 031 786 975 Ob boleči izgubi ljube mame, babice, prababice, sestre in tete MARIJE – MICI ZUPANIČ Pečemo domače PECIVO. Info.: 041 642 813 Občina Žalec obvešča zainteresirano javnost (vse fizične in pravne osebe), da pričenja s spremembami in dopolnitvami Občinskega prostorskega načrta (OPN). Vse, ki bi želeli spremeniti namensko rabo zemljišča, kmetijsko ali gozdno zemljišče v stavbno ali obratno, ali imate kakršne koli druge pobude v zvezi z OPN, obveščamo, da lahko podate pobudo za spremembo. Postopek je naslednji: • izpolnite obrazec (OBR SDOPN-2), ki je objavljen na spletni strani Občine Žalec, (http://www.zalec.si), ali pa ga dvignete v sprejemni pisarni na sedežu Občine Žalec; • izpolnjeni obrazec z vsemi zahtevanimi prilogami oddate na okencu sprejemne pisarne in plačate predpisano takso za obravnavo pobude. (Za spremembo osnovne namenske rabe v občinskem prostorskem načrtu ta znaša 200 evrov, za posamezno pobudo ter za spremembo podrobnejše namenske rabe v OPN znaša taksa 100 evrov.) (Odlok o določitvi takse za obravnavanje pobud za spremembo namenske rabe prostora in nadomestila stroškov lokacijske preveritve v Občini Žalec, Uradni list RS št. 50/2018)). Obdobje vlaganja pobud: Občina bo pričela sprejemati pobude 1. marca 2020 in jih bo sprejemala do 31. julija 2020. Pobude, oddane po tem datumu, občina ne bo obravnavala. Tiste občane, ki so podali informativne pobude za spremembo namenske rabe zemljišč v obdobju od leta 2013, ko občina ni sprejemala pobud, obveščamo, da bodo pobudo morali ponovno podati na predpisanem obrazcu in poravnati takso za obravnavo pobude. Obrazec za vlaganje pobude z natančnimi navodili bodo prejeli po pošti. Za informacije lahko pokličete na tel. 03 713 64 54. Ljubila si zemljo, bila njej si predana. A prišel je dan, ko v njej boš počivala in v naši zavesti lučke spomina prižigala. iz Gotovelj (11. 5. 1926 –8. 2. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in za svete maše ter za spremstvo ob njenem slovesu. PRIČETEK SPREMEMB OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA V težkih trenutkih slovesa se iskreno zahvaljujemo sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Zahvala tudi gospodu župniku Mirku Škofleku, pevcem in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči vsi njeni, ki jo bomo neizmerno pogrešali ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mamike BERTE POVŠE iz Latkove vasi 145 (4. 7. 1928–6. 2. 2020) Prazna sta dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN Minili sta 2 leti, odkar nas je zapustil dragi oče in dedi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za svete maše ter darove za orgle. Posebna zahvala gospodu župniku, pogrebni službi Ropotar in osebju Doma upokojencev Polzela za dolgoletno nego. Vsi njeni Čas se ne ponavlja, včerajšnje življenje ni današnje in, kar je bilo nekoč, ne bo nikoli več. DRAGO – DADI VEBER iz Levca (1. 11. 1953–16. 2. 2018) Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite kdaj ob njegovem grobu in mu prižigate svečke spomina. V SPOMIN na očeta, dedija in tasta Hčerka Petra in vnuk Žan ROMANA PLOŠTAJNERJA NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Franc Kramar s.p. (prej Marjan Amon s.p.) iz Šmartnega v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah. Naročila na tel: 041 428 471 15 % gotovinski popust Naročila napisov na tel: 041 611 087 iz Šempetra 19. februarja so minila 3 leta, odkar nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil, pa vendar je v mislih in srcu z nami vsak dan. Hvala vsem, ki ga skupaj z nami ohranjate v lepem spominu. Rok, Vanessa in Tatjana Zahvale za marčevsko številko Utripa sprejemamo do ponedeljka, 16. marca 2020, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80. kronika ŠT. 2 I februar 2020 Mami, saj vem, da si še vedno tu. Naslonjena na okno nas nevidno spremljaš in si zdaj le še vedno bolj med nami, mi pa te ne bomo nikoli zapustili … V SPOMIN POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Februarja mineva 10 let, odkar nas je zapustila draga Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 MARIJA ŠTORMAN V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan iz Šempetra Vemo, da si zdaj tam v pristanu na rajskih poljanah, kjer je zavetje brez viharja, ni več teme in je sama zarja. Rajske ptice prosimo, da ti vedno kažejo pot do nas, pa četudi samo v sanjah … Naj nam nihče ne reče, da čas celi rane. Mami, hvala ti za vse tisto, s čimer si nas razvajala in »crkljala« Kadar bo svet turoben, prazen in siv, nas bodo materina brezpogojna ljubezen, dobrota in milina kot nevidna mavrična koprena nežno objemali danes in vse večne čase. Mi pa ostajamo vedno tvoji: Zvone z Milico, Elizabeto in Anamarijo, snaha Manica z Iztokom in Gregorjem 31 Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, med nami mirno si zaspala, v naših srcih večno boš ostala. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila draga mami, sestra, babica in prababica JOŽEFA HRIBAR po domače MAHATOVA PEPCA iz Marije Reke 39, Prebold Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, sveče, za svete maše in darove za cerkev. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Veri Rupel in osebju Bolnišnice Topolšica. Hvala tudi ge. Magdi Šalamon za prelep govor, pevcem skupine Lirika, gospodu župniku Damjanu Ratajcu za tako lepo sveto mašo in opravljen pogreb ter hvala pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … Ob boleči izgubi naše ljube mamice, babike, prababike in tašče Ni res, da je odšel – nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA MARIJE GROBELNIK iz Žalca ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in babice IVICE TERGLAV iz Žalca (13. 8. 1938–20. 1. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, prispevali darove ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vam, vsem. Žalujoči vsi njeni se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sočutne besede sožalja, darovali cvetje in prispevke za sveto mašo ter našo drago mamico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku Viktorju Arhu za lepo opravljen obred, pevkam skupine MJAV za izbrano in čustveno petje, ki seže do srca, ter pogrebni službi Morana za korektno in spoštljivo opravljeno storitev. Globoko in iskreno pa smo hvaležni osebju Zavoda svetega Rafaela Vransko za njihovo profesionalno delo, neizmerno skrb in nego, domačnost, podporo ter toplo sočutje in dostojanstvo ob zadnjem slovesu. Žalujoči vsi njeni, ki jo imamo radi in jo bomo neskončno pogrešali Odgovorov na vprašanja večna ni, Spomin je tisti, ki živi … V SPOMIN Srce je omagalo, tvoj dih je zastal. Ostali so spomini. Z nami ostajaš vse dni. Hvala, ker si bil. V 76. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, ati in dedi ANTON NOVAK iz Letuša (1944–2020) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, za izraze sožalja, sveče, darove za svete maše, cerkev in za denarno pomoč. Hvala tudi govorniku gospodu Slavku Mikeku, pevcem zbora Savinja, gospodu župniku Milanu Gosaku, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Njegove opore in ljubezni ni več, ampak v naših srcih bo ostal za vedno. Žalujoči: žena Anica, hči Helena z družino Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) ZAHVALA 4. februarja je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, ati, stari ata, tast in brat ZAHVALA V 94. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta Ob smrti našega dragega JOŽEFA – PEPCA MUHOVEC FRANC LOPAN ANDREJA BRINARJA Čas tako hitro beži, mi ga pa še vedno zelo pogrešamo. S spomini se tolažimo, v spominih je na nek način še vedno z nami. Hvala vsem, ki kdaj postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko in se spominjate lepih dni z njim. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, nekdanjim sodelavcem, prijateljem in znancem za sočutje, tolažbo, stiske rok, darovano cvetje in sveče. Hvala, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Toplina in dobrota našega Bonkija bosta za vedno ostali z nami. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, sveče, za svete maše in darove za cerkev. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se ge. Magdi Šalamon za prelep govor, pevcem MPZ Karl Virant iz Braslovč, pogrebni službi Morana in gospodu župniku Milanu Gosaku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi Cvetličarni Emica, DU Braslovče in predsedniku ZB NOB gospodu Zorcu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Črni Vrh 25 b pri Taboru Vsi njegovi najdražji domači (1934–2019) Njegovi najdražji Ni te več na vrtu, ni te več v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V SPOMIN ZAHVALA 7. februarja sta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi V 83. letu nas je zapustil dragi mož, ati in ata PETER TURNŠEK JOŽEF GOROPEVŠEK Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, in hvala tistim, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za izraze sožalja in darovane pozornosti. Hvala govornici Treziki Sajovic, pevcem, župniku Damjanu Ratajcu, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Vsi njegovi iz Pongraca (29. 6. 1948–7. 2. 2018) iz Šešč pri Preboldu Žalujoči vsi njeni Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje mag. Anita Govc; oblikovanje: Lea Gorenšek s. p., priprava in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.900 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. 32 zanimivosti ŠT. 2 I februar 2020 Mamma Mia za dušo in srce T. Tavčar Gospod in gospa Kolenko L. K. D. N. S premiere samospeva Mamma Mia V ponedeljek, 17. februarja, je ZIKŠT 3 jezera Braslovče v Domu kulture Braslovče pripravila premiero samospeva Mamma Mia v izvedbi učencev in učiteljev Waldorfske šole Savinja iz Žalca. Učenci in učitelji Waldorfske šole Savinja iz Žalca so s plesom, pet- jem in pripovedjo občinstvo ponesli nazaj v sedemdeseta, osemdeseta leta. Številni obiskovalci, ki so dvorano Doma kulture Braslovče napolnili do zadnjega kotička, so z ovacijami nagradili nastopajoče. Umetniški vodja projekta je Monika Žuran. Odgovorna za gib in jezik je Eva Liza Sraka. Za scenografijo so poskrbeli učenci in učitelji Waldorfske šole. Glasbeno pa so samospev pospremili Tomaž Pačnik na električnem klavirju, Dominik Mazij na električni kitari in Matija Mazij na cajonu. »Back« vokale so prispevale učiteljice Waldorfske šole Savinja Žalec. Sto let življenja z naravo D. Naraglav Marija Hribar ob jubileju Minulo soboto, 22. februarja, je svoj 100. rojstni dan praznovala Marija Hribar, rojena Lešnik, iz Latkove vasi. Sodi med tiste ženske, ki so vse življenje živele z zemljo in zanjo. To jo je ohranjalo zdravo, saj skorajda ni vedela, kaj je bolezen. Starost je naredila svoje in zadnje pol leta ne more več hoditi sama. Marijina življenjska pot ni bila »postlana z rožicami«. Na svet je prijokala v Latkovi vasi, na kmetiji očeta Karla in mame Rozalije. Osnovnošolska znanja si je pridobi- la v takratni »šentpavelski« (preboldski) osnovni šoli. Preživela je vsa leta vojne vihre, leto zatem pa se je poročila z Antoniem Hribarjem iz Marija Reke. Rodila je štiri otroke, sina Antona in hčere Marico, Rozalijo in Anico. Pred 42 leti ji je umrl mož. Delo na kmetiji pa je nadaljevala hči Rozalija z možem Zvonetom. Pred desetimi leti je umrl zet, ki je bil nadvse skrben gospodar. Hčerka Rozalija je sedaj glavna opora svoji mami ter sinu Mateju in njegovi družini. Skupaj gospodarijo na kmetiji v Latkovi vasi. Ob jubileju je Rozalija dejala, da je zelo srečna, ker se je bolezen v življenju ni dotaknila. Zelo je srečna, da ima takšno hčer, ki ljubeče skrbi zanjo. Nadvse pa ima rada tudi svojih pet vnukov in pet pravnukov. Njena jesen življenja je tako izpolnjena, brezskrbna, ljubeča, a hkrati tudi vedno težja, saj so leta le naredila svoje. Je pa vesela družbe in pogovorov s svojimi najdražjimi in vsemi, ki jo obiščejo. »Zdaj vidiš, draga gospodična, kako zelo sva si različna! Včasih skupaj, še raje pa narazen, samo da bo lepo, ni važno, kako, če kdo je pustno blazen!« Prestavili kapelo T. Tavčar Občina Polzela se je s soglasjem Krajevnega odbora Andraž nad Polzelo odločila, da bo uredila okolico doma krajanov. Obnovljeno in povečano bo tudi križišče ob domu ter dve avtobusni postajališči z javno razsvetljavo. Zaradi tega je bilo treba prestaviti tudi kapelico Matere božje. Podjetje Cizej z Vranskega je ob pomoči podizvajalcev poskrbelo za nove temelje in dodatno ojačitev. S posebnim dvigalom so v dobri uri in pol več kot 50 ton težek objekt prestavili za nekaj metrov stran od cestišča. Vetrolom T. Tavčar Vetrolom, ki je 10. in 11. februarja prizadel večino Slovenije, ni prizanesel niti naši dolini. Gasilci 11 gasilskih društev GZ Žalec so odpravljali posledice, ki jih je povzročil močan veter. Najbolj prizadeto je bilo območje Liboj, Zabukovice, Griž, Marije Reke, Andraža, kjer je bilo neprevoznih več cest ter delno odkritih veliko stanovanjskih hiš. Gasilci so s cest na območju doline odstranili več deset dreves in pomagali pri sanaciji 20 objektov, ki jim je veter odkril strehe. Med prestavitvijo 200 let stare kapelice Vabljeni na premierno predstavitev nove pesniške zbirke Nuše Ilovar ROBOVI ŽIVLJENJA ki bo v sredo 18. marca 2020 ob 19. uri Na glavni cesti Celje–Ljubljana na Vranskem je bil promet nekaj časa oviran. v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Recital iz pesniške zbirke bosta izvedla Simona Kropec in Kristian Koželj. Večer bo vodila: Lidija Koceli Večer bo s petjem popestril GAŠPER RIFELJ. Nuša Ilovar z ZKŠT Žalec