Teèaj XIX. gospodarske ober • v fl is ke in List 16. li ar % à I Izhajajo vsako sredo po poli. V v tiskarnici jemane leto 3 fl. CO kr za pol 1 fl. 80 ki posiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20 kr., za pol leta 2 fl. 10 kr y 1 fl y četert leta 90 kr kr. nov. dn ¥ Ljubljani v sredo 1Ï. aprila 1861. Govor gospoda dr. Lovro Toiiiaii-a v deiehieni zboru h te r t) s. aprila. f ' * \ < . 1 ■ toliko časa je znanje „monopol", toliko časa se ue more govoriti o narodni omiki. Stvarnik v rokah derži osodo narodov. v i i Čeravno so poti tamotne, po kterih jim je hoditi okoljšine jim nemile, je vendar vsem imenitna naloga y » dosežejo, kolikor je človeštva. in da najvišjo omiko v veliki družini razmerah. Občna je objektivna resnica ; pa vsaki posebni narod jo Ie tedaj spozná in si prisvoji, ako mu se v lastnem jeziku razumljiva naznanja. Narodno življenje giblje se v družini, v soli, v tem. kar se tiče cerkve ali deržave, in sploh v vseh javnih mog oce, Da napredovanje ni enostransko, ampak občno, da se Vsevladni Rim je vkoval v verige našega naroda sine, narodne močí razcvetó in obrode sad, mora temelj narod namerjal jim vzeti najdragocenejše blago svobodo y bo nega življenja, jezik njegov y veljati v družini, v šoli y v a řešili tamote. Zdaj je beseda našega gospoda svojo, unićili njihovo svobodo. (Bravo!) Ne vem, zakaj da in cesarja dala svobodo in samostalnost; bi li bilo prav, da Nemci v Avstrii mislijo, da drugi po številu močnejši na bi mi priderževali svojemu narodu pripomocke za omiko?! rodi V se niso godni za svobodo, ker ravno gibanje narod Prokletba bi nas zadela, ako se ne primemo te přilož- nosti je napeljalo svobodno in času primerno osnovo cele nosti krepko, utemeljiti samostalnost Slovencov iu ž njo deržave. njih omiko in blagostanje. Kakor drugi narodi avstrijanski 5 naši bratje, tako hre Vsemu temu podlaga je pravica jezika in njega krepki penimo tudi mi po svobodni ustavi, ktera bi koristila der tisučletna sila ni nas poněmčila; ostali smo žavi iu nam obranila našo narodnost. razvitek Slovenci, in vse take skušnje bi bile sužnost; bile bi moritev naroda. (Živio!) Kako nek more v se več kot sila in prizadetje po narodni svobodi zapustiti okrožje svobodě?! Kar se pa tiče nevarnosti, ki kakor nekteri mislijo, iz Nikarte govoriti, da bi to ediuost deržave, deržav- obveljave narodnosti slovenske preti omiki, to je prazno ljansko svobodo in nemško dozdaj čislano omiko utopilo! ne plašim; odgovorim mu narav kakor uuo. Tacega nasprotja se Res je in nihče ne taji, da smo večidel svoje odreje nost. Obstanek in bitje Avstrije sta odvisna od nature na- in omike sprejeli v nemškem jeziku ; pa napčno bi bilo, ako rodov, iz kterih obstojí; ker pa ti niso ertaki, treba, da se bi kdo terdil, da smo Nemcorn za to še več kakor samo gre tudi za naprej politično go-če si tudi s spodstvo; saj smo se podvizali iz zapuščine Gerkov in Rim-pomočjo nenavadnih sredstev nekaj časa ohrani življenje, ljanov še krepkejšo omiko si pridobiti; al nje pokriva zemlja; posebnost vsacega naroda spozna in poterdi. To je naravno; hvalo dolžni, in da jim kar je naravno, ostane, nenaravno pa zgine, Mnogoličnost narodov ni pogubivna V f in razrustvna moc i ce ž njimi se ne moremo več politično združiti. si oni le ohranijo svojo posebnost in vsem narodom pre Pa še drug uzrok nas zagovarja; če je tudi nemščina » drage svetinje: svobodo tu blagostanje. Narodnost ne raz- omiko in oliko razširjala, se ta udomaćila ni; ostala je ruši deržav, ker tudi narod, ki je bil v teku stoletij v „monopol" male peščice. Ako bi bili pa vživali omiko v oblasti mnozih deržav, doseže namen svoj, ako so najblažjo lastnem jeziku, bi bili gotovo dospěli na stopnjo višjo y in mu lastino: samostalnost, svobodo m blagor poterjevale. gotovo bi bila omika bolj splošna, ker bi bila vpeljana po V tem pravilu se ujemata obstoj deržav in razvitek narodov. poti naravni. (Bravo! Živio!) Spoštovali in cislali bomo Ce je v Evropi deržava, ki bi svobodno gibanje na- tudi v prihodnje nemški jezik, kakor bomo spoštovali iu rodnosti mirno zveršiti premogla, je to le Avstrija, ki ima poterjevali tudi družim bratom njih pravice, kakor tudi ve pod svojim krilom vse evropejske narode, in ki jih drugači rujemo, da je slojira in vzájemnost med vsimi avstrijanskimi združiti ne more, kakor da jim dodeli in jim poterdi sa- narodi potrebna; le zedinjene moči vseh narodov bodo na-mostalnost, svobodo iu blagostanje. To je vez, ki jih pravile deržavi stanovituo podlago, na ktero se ima postaviti druži v truplo edino. Ce bo tako osnovano, se bo novo poslopje. (Živio! Bravo!) Avstrija kot potrebna moč v Evropi čislala, in samo v tem ztnislu se zamore o j.centralizacii" Avstrije. Ako iz središča deržave se bote svoboda in govoriti blago Gotovo je, da omika in blagostanje slovenskega naroda neobhodno tirjate priznanje slovenskega jezika v vseh zadevah vsakdanjega življenja. Ker je to gotovo, mora pervi stanje, enake oživljajočim žarkom, razlivale različnim na- zbor od naroda našega izvoljenih poslancov te pravice očitno rodom njenim, se more ta združba narodov se čedalje mno izreci i priznati mora, da slovenski narod sprejme svobodno ž i t i 5 nasproti pa se bode na mejah življenje zgubilo in narod ustavo ravno tako kot vsak drug, da se oprosti verig, ki za narodom odpadel (živio!) Deržava obstoječa iz enega sa mega so ga dosihmal oklepale, kot vsak drug. Resnica mora biti, naroda ima lažjo da se vsak more poslužiti volitne pravice, da tisti, kdor nalogo, memo druge, ki druži več narodov. Bolj ko je nemškega ne razume in bitje deržave mnogoverstno, toliko • w mnogoverstniša je naloga iu nje ravnava. je z volj en v deželni zbor, more in ima pravico govoriti v svojem maternem jeziku. Ker je vse ravnanje očitno, je treba rabiti jezik domači. Radi priznamo, da se mora obraniti Avstrija, ako že- Kakošna očitnost bi bila pač to, ako bi Krajnec ne mogel limo srečo njenih narodov in osobito naroda slovenskega; priti v deželni zbor krajnski! (Živio! Živio!) določno in serdno zavernemo vsako očitanje o seperacíi ; Al ker je krivda preteklosti, da vec precastitih gospodov določno in serdno overžemo vsako podtiko, da iščemo sreće v novi podonavski deržavi (Bravo!) Verujemo namreč. poslancov domaćega jezika celo nic ne razume ali saj ne , u« u i iiiu£ii v zboru slovenski govoriti, odjerijamo da so podcijene postave podlaga, ki pot pripravlja za do- toliko, da se nobenemu krivice ne zgodi in se zedinimo iu tako d a h i mogli sego samostalnosti tudi našemu narodu, in ni nas volja, da sprijaznimo vsi v priznanji pravila ravnopravnosti, pridemo pod gospodstvo druzega naroda, ko nam je komaj Snidili smo se, da se posvetujemo o blagru dežele; k sladka nada prisijala, da smo po postavi rešeni sile tisuč- temu je naj pred treba porazumljenja. (Živio!) Zategavoljo terjam, da se prizna, in tudi upam, da mi bo slavno društvo letnega ponemcevanja. (Živio!) Za celoto Avstrije ni nevarnost, ako se upravičijo poterdilo, naj po pravnem načelu bode jezik narodni mnogoverstni narodi; nevarnost ji le žuga, ako se stiskajo. tudi opra vi Ini jezik v zboru; al do odločenega časa Pa priznanje narodnosti tudi nobenemu deržavJjanu svo- naj se rabi nemški, vsak naj se pa prostovoljno svojega bode ne kali, zakaj narodnost ni svoboda narodna (Bravo! Živio!) druzega nič kot maternega jezika posluzi, ako drugač ne more. Ne terjam, da bi se sploh v slovenskem jeziku govorilo. Jez sem se Osvobodila seje najpervo oseba ; osvobodil seje potem tega jezika v dnevih preteklih navadi!, znam ga morda podložnik, iri zdaj narod. V deržavi prosti ni naroda zati govoriti pa ga ne bom govoril, ako ne bom primoran y ltl ranega, in kdor brani pravice svojega naroda, terja der- tako tudi vsi, ki so z menoj enega serca. Gospodje! veljav žavljansko svobodo od konca do kraja. nost slovenskega jezika je že po deržavnem pravu priznana Ce Nemci nam, ki dozdaj nismo imeli enacih pravic, in sicer v diplomu, ki nam bo, kakor nam je prečastiti deželni presvitlega cesarja v slo zavidajo ravuopravnost ali rekó, da gledé ravnopravnosti predstojnik obljubil, došlo iz rok smo jim v napotje, so oni reč slabo razumeli iu se le mo- venskem jeziku, in bode spravljeno v deželnem arkivu kot tijo. V tem, ko srno mi brez pravic bili, so nas pustili oni podlaga našega sedanjega bitja. Přiznavši sloveuski jezik zad, gledé samostalnega razvitka, in to jim je pripomoglo, postavimo pervo podslombo omiki narodni, podpiramo vlado, da jim ni treba, boriti se za uaroduost, temuč da se pote- spoštujemo voljo našega cesarja, in dopolnimo, kar nam sve- 123 tuje vest. Tako se bo jeziku našemu hipoma pot odperla krog in krog; rodoljubni možje bodo eden za gričov drugem in lega naših dobra za murbo. y posebno Y7išelnice in Horna prav gradiva donašali za omiko in blagor naroda, in spolnilo se Veliko koristne bode prcrokovanje neumerlega pesnika našega: Vremena bodo Krajncom se zjasnile, Jim milše zvezde kakor zdaj sijale." r> H koncu danes le še to-)e prista bi se dalo vpeljati na Gorenskem , a možje, ki imajo v tem kaj govoriti, pod pazdiho rok © ko bi ue deržali taki ! Res (Živio, živijo!) Sadioreja murboreja in marsikaj za svoj žep še vsak kaj delà, le za spi prid » gojzdi, druzega na Gorenskem pa vendar vsake premalo mar! kar j to člověka sveta dolžnost nam je vse Jaka. Gospodarska skušnja. Ko je lani neki popotnik začel popisovati „velike kebr po Gorenskem, sem radovedno pričakoval, kdaj da bo Gorij prikoraćil in kaj da bo od njih povedal. Pravo! pr dobro jo je pisavec zadel; namreč on Gorjanov d ni ravno hvalil, pa jih tudi ni preveč grajal Res. kebrov se tudi f R a z I o č e k med d o b r i m i in s 1 a b i m i ž i d n i tn i jajčki). V ťrancozkem časniku „Comp. rend." je neki svilorejec povedal, kako se dajo dobri ali slabi židni jajčki razločiti, namreč tako-le: Daj jajčka kuhati v vodi, in vidil v Gorjah ne manjk toda k Gorj drugim selj primerjaj gmajne \ so oni v sadjorejstvu y v bdelovanj P» U bodeš, da dobre jajčica dobijo barvo (ternno-lilá) ; jajčica vseh druzih barv so slabe. španjskega bezga tn ko storili kot drugi. y y in ; sad ko nam ljubi B blag Prid zopet drevesa z obilnim prijatel, v jeseni Se nekaj o nekdanji Krajni se bos lahko sam prepričal, koliko žlahne adj Med emljopisi starega časa so tudi buk ki so jih imajo Gorjani r\ u na ni |fi i/ji i ivui , nuimu gj launt^a uuuj u -----------j f • ~ - — • w © — "" ' w ) ■»• J • " in smem ti zaterditi, da vsak gospodar se Ie sedanji čas začeli bolj čislati, ki so res tudi važne ti bo ad připustil, da pokusiš ta ali sad ali ga še celó za začetek rednjih casov; je namrec svetop Ravenske v p vtakneš; vidil bos, da Gorjani niso taki vmazanci, neimenovanca (Ravennatis anonymi cosmographia) N bilo kakor si jih nekter islij Tudi tište svoje lahko dobiti teh bukev, ker stari natisi so se le se v kaki ki zmiraj terdijo, da se gmaj ne daj lahko v rodovitno redki bukvarnici hranili; nov natis je přišel zopet lansko polj preober in enijo celó, da jim neobdelaua zemlja leto v Berolinu na dan Iz d Kandlerjevih naznanil mi je več dobičk donaša kak obdelana 5 v pomladi v Gorje Mo jasno, da omenjeni ravenski pisatelj tudi o krajnski povabi in z veseljem vas bom v take kraje pelj mlj je pred 5 ali 10 leti ternje rastlo; vidili in prepr se tem y govori; radovednost me je že davno pomikala za ker pisatelj je živel v sedmem stoletji, bi tedaj utegnil bote tudi y d dobra in pridne roké zamorejo v kratkem neznane reci odkriti pusto zemljo sp v aj lepše njive Tega ravenskega neimenovanca tedaj sem vendar dobil tud Kebri, o kterih sem že od začetka omenil, da se jih v rokei in koliko sem našel v njem o naši Krajni? v Gorjah ne manjk le po ar to ojzdih hostno drevj prav Po njegovi besedi je sedanja dolenska stran spadala k požrešno objedajo; al teh kebrov ne bom popisoval, ker ne Valerii, ktera dežela je bila po cesarji Dioklecijanu iz vem. ali bi s kebri ali keb derzal saj y ak kt locena iz gornje in doljne Panonije, iu je obsegala zemljo kebru rečem, zakaj da tako požrešno gojzde do kostí ob- med Dravo in Savo; po druzih pisateljih se je le dolj ni del me hitro zaverne in pravi, da je to smertni jedajo, kebri sami dobro vemo; toda ako pokluke sami greh, te zemlje stel za Valerijo y to «•or nj i pa za Savijo. V teh ober pa kebr Ptuj krajih Raveučan imenuje kraje, ki so znani iz rimskih po-kebre skupej naženejo, ki še vse hujše topisov, samo da jih precej spremenjeno piše. Tako se bere bé v drevje zasajajo kot mi; toraj je bolj pr i da pe Sicce namesti Siscia, Sisek; Rom u la, pri Mokricah y kaj čenko, dokler je je da bi jo ptuji povžil pred 5 leti v šolsko drevi noči pozobali več tavžent d ker jih po imenu dobro uni d Tudi tistih kebri povžijemo, kakor Nomidunum, namesti Noviodunum, pod Kerškim ; Cr u p-vélikih kebrov, ki so p i u m namesti Crucium, pod Škocijanom; Praetorium priferfr ne bo in nam v em poz y in k Latobicorum pri Trebnem pa je izpušen ; dalje se bere danes popisoval, Acerbo namesti Acervo, pri Zatičini; A ta min a pa na- bi jih tudi jel m poznal, bi jih ne hotel na bucko nabosti in gosp S m i d u mesti Aemona, pri Ljubljani. Potem pa Ravenčan piše dalje: v Siško poslati kaj po bolj so se in nič več drevesc » Poleg te Valerije pa leži dežela, ki se imenuje Kat- ne bjedajo ; zato bom raje povedal, kaj daje naše kebre neola (Carneola), ki se je stari cas tudi Ju Iskop lani nska (Alpis Juliana) imenovala. To deželo karnsko k poboljšanju pripeljalo, da nic več h d ne bjedajo; namreč pote ko so nam tisti ki kebri dr y e- (Carnech patriam) so tisti modroslovci kot Valerijo popisali ; vesnico pozobali, so naš čantiti gosp. fajmošter v pridigi te 0 tej karnski deželi sem bral, da so bile nektere mesta kebre tako grajali, in škodo, ki so jo storili, tako pisovali, da so menda vsi keršeni živo po zmed kterih hočem nektere naznaniti : so namreč Car kebri ski se z zobmí nium, Scoldium, Ripplium, Ris, Planta, Clemidium, Sedo. sadnih drevesc nikdar več ne dotakniti. Ta pridiga g. faj- Dalje so po dolini te dežele mesta, namreč: S eu ti on moštra pa ni le poboljšala kebrov, au com v od d k prid k m pak je bila vsem po- Patiuma, Sorbam, Eperunto, Precona, Lebra, Ambito Barneo je dala pravi zapopadek Paris, Elebra, Ecuno, Seluuto, Poreston, Artara, Ranio ? 9 Ko. smo pred 7 leti v Gorjah s olarj Rinubio, Benela, Cliena. Na verhu hribov te dežele berem, vesnico napravlj sicer pai hudovali ki je bil porabil ; Toda Ijudj in peške posmeh s ej y pa so se nekter m so se se dre- kteri, da je jezero; tudi ima (a dežela razne reke celó y med drugima je reka, ki se imenuje Ker ka (Corcac). u in reki za dre\ d bi bilo bolj prav, ako bi se ta prostor > od me nj en, raje za Na drugem mestu še piše ta Ravenčan: kaj bolj koristnega yy 9 měnili so namreč, da je to le • « ija h Bogu zdaj je pii nas vse drugače Italija pa se končuje, ko ima za mejo visoke bribe ktere nekteri imenujejo Titanske. Ti hribje segajo do gali-janskega morja, ne deleč od mesta Vigintimilia ; in ti hribje več posestnikov mi je že reklo, da dajo radi prostor za- ločijo dežele Septimano in Italijo, Burgundijo in Italijo, stonj y ako hočem zopet dr napi toda ker eno Mavrijane in Italijo, Recijane, ki so zdaj pod Bavarci y IU malo že imamo, namreč toliko, da se morejo učenci v sad Italijo y Korotan ce (Carontanos) in Italijo deželo jorejstvu podučevati, se ne mislim s tem bolj ukvarjati, kar u s k o (patriam Carnium) in Italijo ; ta karnski verh kakor mi je dolžnost y ke naša mladina ima aj ze sama (jugum CarniunO so stari imenovali julsko planino. Ti po sebi za to vesejje; toraj sem sklenil, se raji vprihodnje hribje končujejo Italijo, in dohajajo na drugi b m ) lotit! ? zakaj prepričal sem se, da je emlj dranskega morja y strani do jane deleč od mesta Tarsatika v Liburnii." * Iz vseh teh besed je jasno, da Raveneanu dezela in da je do prihodnjega zbora deželnega ostalo avstrijausko Oarneola ali Carnium ni druga kakor Kraj uska; to ker je v mnogih rečéh bolje od o^crskejra ter da bo zbor deželo locijo julske planine od nekdanje Italije; tukaj je popravil, kar se leta 1848 ni tudi reka Ker ka, in jezero verh hribov, namrec cerkniško, koncu razložen je deržavn ki od vsake strani stoji visoko, bodi si od Tersta ali od Ljubljane. Pa zastran mest bo težko kdo pravo zadel. Carnium moglo kmalo popraviti b ali t Na Iz tega kratkega zapopadka vsak lahko zná, kaj bo najdel v knjigi. Obširno je opisano, kar se veljá od starih časov, tedaj o po8tavodavstvu in o ravnanju deželnem bo vsak Slovenec imel za Kranj, vendar novi izdatelj ga drugo pa celó na kratkem, ker menda misli, da ne bo pre razlaga za Julium carnicum, sedanje Zuglio v Furlauii, živelo prihodnjega zbora deželne Knjiž * pisana tako prav za prav v Karnijeli. Pa Scold ium, Rip pli um, jasno, in v lepem hrvaškem jeziku, da jo vsak omikan Ris itd., kteri kraji so to? Planta izdatelj razlaga za Slovenec z rečnikoin v roki lahko razume Planino, S orb a m za S. Serb pri Terstu, Ranio za Bre- njena veljá 40 nov. krajc 9 y. in lep natis žice (Raun) na Štajarskem, Cli ena za Klanjec na Hor- Kar je na koncu rečeno, ni namenjeno samo Hrvatom vaškem, pa tega mu bo Slovenec malo dal veljati. Jez bi in Slavoncem; ampak posebno „braći dalmatinskoj, krajiškoj si doslej malo imen upal ugibati ; na priliko Sorbam za i koj". Ce Vam je po volji, v kratkih sostavkih dajati načert ustava ogersko-hervaške^ra -> ~ » da se vidi Sovro Eperunto za Nauportus, Verhniko, A rta na z I^H ZI 'r ni ^^ - I * L — _JII B^ď - ™ ^^^ ^S* mm ' I J | *jS| M B H MH V I » ~ = I ^^^^ I — dr. Kandlerjem za Idrijo, zakaj imena Ravencan pise zlo se oživarno že zdaj, in kaj borno imeli v prihodnj pokvarjene. Naj poskušajo drugi kaj več. To pa je vendar pomljivo, da Raveiičanove imena mest se dobro skladajo s kraji sedanje Furlanije ali nekdanje Karnije; na pr. Ris Risano ali Ilezija, Planta Piano, cesar Clemidium Glemona, e d o Sedegliano, Pa ti u ma Pa- bil je Dos i tej Obrad derno, Sorbam Sauris ali Savorguano, Eperunto Prato, narod prosti Pre co na Precenico ali Preone, Le bra Flarabro Slovstvo srbsko, Pervi pisavcc, ki je zbudil Srbe k narodnemu življenja. Da si privabi posebno as en, ter jim je dodal je pisal ko b 9 A m filosofické opazke ali opotnbe. Razun drugih del pa je tudi bito Ampezzo, Barneo Varmo, Paris Pers, Pores ton Prestento i A r ta ra Ardegna, Ranio Reana 9 B e n e l a v V Ze filosofické duhu pisal w J Ijenj i n go d b moglo reci Begnara. Po takem bi se venčau v popîsovanji zemlje nekako mesa. mnogokrat so te delà s cirilico natisnjene; poslednjikrat skoda, da se Ra- leta 1850, in to 1500 natisov; al že pred nekaj let ni bilo V svojem svetopisu pa ta Ravencan imenuje tudi mnogo le N enega natisa več dobiti. Zato se natiskuje iz novega v Sadu; kdor hoče podpisati samo za basni ísterskih mest, vmes nektere, ki se ne berejo v rimskih ljenje, ki so najvažneje tri kuj potopisih. K Liburnii so štete mesta: Tarsaticum Tersat, goldinarja; kdor bi se pa ví Se, bo ara in zi v stalo samo dva vseh deset knji er » 1 Laur i a na Lovrana, AI bona Labin. K Istri so štete Arsia Rasa. Nessacium pri iztoku Raše, Pola Pule, lepši papir, naj podp 11 u g i n i u m d podpisal na vse delà to je, ga bo stalo 6 gold. Ce bi pa kdo želel • v za per • # Rovinj, Pa renti um Pareč, Neapoli s Cit- skup pa devet goldinarjev tri knjige t 9 za vse lanova ali Novigrad, H u m a g u m Uma ir 9 S i p a r i s Sipar. Silbiurn Salvor, Pira non Piran, Capris Koper i geste Tre- Terst. Eno itne se mi med temi zlasti zdi pomljivo, namreč Neapol is za Novig rad » istrijanski pisatelji so namreč hotli vediti, da je ondi stala Em o na, ne pa pri Ljubljani; s tem mnenjem so vlekli zgodbe Krajnskega stare Etnone iz ua lstrijansko, zlasti so emouske škofe sv. Novigrad si Maksima, sv. Flora, Patricija ali Petra za lastili. Če je pa Novigrad se že kedaj imenoval Ne a polis, pade prepir za ..Emona" sam po sebi v nič. Hicinger, Jugoslavenska književnost in hrvaški ustav. b Plačalo se bo, ko přidej koj rr rt p r o f e do rok. Podp J. M Slutje, Zložil J. S ti can. So ušesa me serbéle, Ko sem ravno sel na dom : To gotovo kaj pomeni, Da kaj nov'ga slišal bom. Al' ne ljubi več me draga. Mi serce bo žalostno; AI' je amerla sestra blaga. Pojdem tudi jaz za njó? Iz Zagreba dné 1. aprila 1861. Sopet nas je raz veselil naš pisavec Bogoslav Sulek z mično knjižico. Za mnogotere Hrvate, posebno pa za Dalmatince, ki jih zdaj Hrvati vabijo k sebi, velike je cene iu važnosti, da se pozná njihova konštitucija ali ustav, pa tudi za Slovence ni brez velike cene in važnosti, kako stoje sosedni m bratje. Zato nam je prav milo, da Vam morem to delce priporočiti že kot edino, pa tudi v krátkosti svoji toliko podučljivo knjižico, ker zaderžuje na 122 stranéh vse bist-veno in glavneje. Začenja pa prav temeljito o pervih po- četkih vsakega deržavljanskega življenja 9 to je 9 o razločku samovlade in konštitucije, zatem našteva a) zadeve hrvatsko o vladaru in njegovih pra ogerskega postavodavstva (tedaj vicah, o zboru ogerskem in hrvaškem), zatem os k e r b o v a n j a deželnega zadeve ali a d m i n i s t r i j e (in to o dvorni kancelaríi , o hrvaški dikasterii, o nadvorniku. banu in o hrvaškem namestništvu ; o županijah in dotičnih juradnikih; o voljenji teh uradnikov, ki jih vse narod voliti mu a 9 o občinah ali srenjah); zatem je na kratko ome njeno, kako in komu so pred letom 1848 štibre ali dace plačevali; na koncu so razložene d) sedanje zadeve sodnij, ter nam pravi gosp. pisavec, da staro sodništvo ni veljalo, Ko pa tako premisljujem Ino gledam le v nebó, Se nad kamenom spodtaknem Nos oblit je s kervijo. r Iz druge Novice iz deželnih zborov. Deželni zbor krajnski. seje deželnega zbora imamo najpred spodbiti krivo misel, ki se je sčm ter tjč raznesla 9 da je ar ospod dr. To m a nov predlog o jeziku slovenskem v 2. seji bil overžen. To ni res 9 m kdor kai takega terdi, kaže 9 ne razume zbornih izrazov; sklep večine je Ie bil, da 9 da ker sleherni vsled deželne ustave more v našem domaćem jeziku v zboru govoriti kakor mu je drago, posebuega določka o tem ni treba. V 3 boru je gosp deželni predstojnik razodel zboru sporočilo ministersko, naj deželni odbor prevzame kmali deželno prernoženje in deželne las t m se zavoljo teg pogodi s prejšnimi stanovi. Dobiva se res hvale vredna knjižica tudi v Ljubljani pri gosp. BI a z nik u po 40 kr. nov. dn Vred Dr. Bleivveis je potem v imenu dotičnega odbora zboru Ambroz je povzel vse, kar se je že za odvernjenje tega povedal, da oziraje se ua to, da prestavijavci stenogra davka tudi v lauskem deržavnem zboru govorilo ; gospod ličnih zapisnikov morajo biti v muogoverstuih in zlasti ludi Dezmau je spomnii še posebno vipavske doline; ži. gosp. v pravoznanskih rečéh zvedeni možje, odbor gospod proť. dr. Wurzbacli je popisal stiske, v kteri bi se naš kmet Ma eu na in gospod Malavašiča uasvetuje. Zbor ju je o odrajtovauji takega davka znajdel; dr. B lei we is je po- vzel slovenskem govora) poglavitue vzroke, zakaj bi bil enoglasuo poterdil. Za tem so se uneli živi pomenki, ker dr. Bleivveis je terjal, da nemški in slovenski urnopisi naj vinski davek ueizrečena nadloga Doleneom, Notrajncom in izhaja jo ob enem na dan, ker to se ujema z ravnoprav- Vripavcom. Sklep obsirnih pomenkov je bil po nasvetu grofa nostjo. Gospodje: Ambrož, grof A. Auersperg, žl. dr. Wurz- Antona Auersperga, naj se dr. Županov predio cr m ze bach » svetli knezoškof, Brolih, dr. Župan, baron Apfalteru dini z g. Kromerjevim, namreč da se prosi presv. cesar, da so govorili o tem ; nobeden ui nasprotoval dr. Bleiweisovemu kakor g- dolgo terpijo zuane nadloge krajnske dežele, naj se predlogu, ako bi se le ne bilo bati, da zavoljo slovenske ne vpelje ta davek, pa tudi, ce bi te jenjale, tako dolgo pres ta ve ne bi se zakasnilo predolgo izdajanje nemških ue, dokler ne bo deržavni zbor sploh pravila o davkovskih naznanil. Ker nazadnje uoben predlog ni obveljal in ker postavah izrekei. Novice" izhajajo le enkrat ua teden, „Laib. Zeitg vsaki dan, naj skušnja pokaže, kako bo u u 55 moglo pa biti. Za tem so prišle volitve tistih 4 mož na versto y ki YT 6. seji je bilo sklenjeuo, naj stanovališče prihod-ujega deželnega glavarja bode v 2. nadstropji tistega po-slopja, kjer so poprej cesarski deželni predatojniki stanovali ; imajo biti za 6 let odbomiki deželni. Bili so izvoljeni v 1. nadstropji tega poslopja naj bojo pisarnice deželnega ar ar t* » dr. Bleivveis, Ambrož, žlahni dr. Wurzbach in odbora; cesarjeva loža v gledišču uaj bode loža cesarskega dr. Z u pan, — za njih na mestu ike pa gg. Kozle r, deželnega predstojnika; blizo te pa loža deželnega pogla-Dežman. žl. S trahi, dr. Re cher. Da zuveruemo ne- varja; kolikor sob se more v „loutovžu" prepustiti cesar- sramno laž, ki jo slovenstvu sovražni dopisuni trosijo po skemu deželnemu predstojništvu in pisarnicam cesarskim svetu, rečemo memogredć le to, da dr. Bleivveis ni volil naj se radovoljno prepusti proti primerni najemščini ; a am za se (zato je bilo namesto 15 volitnih listkov od- za vse to naj bode i pa po predlogu svetlega gosp knezo danih le 14), ampak po s poro čil u dr. Tomauovem iu po njegovi d o 1 o č n i želji uamesto njega in za njega, škcfa deželni odbor zboru odgovoren. Na predlog dr. Bleivveisov, da bi se za požiganje ki ga je tisti dan neko neodložljivo opravilo odteguilo zboru, ljublj. močirja (mahu) odločil spet čas od 16. velikega kar je dr. Bleivveis ob seji volitve zboru očitno povedal, serpana do 10. kimovca in bi se osnovala postava tega «"osp baron Ap- zadovoljiti, in enoglasno je bil potem poterjen. V i I h a r Vzdignil ťaltem, ki je omenil očitno nevoljo zoper ta davek in se je h koncu seje g. dr. Toman in zboru předložil , M) prigodbe kolika lanske na Stajarskem; gosp. Der bič je dokazal, prizna, da je poklican čuti nad tem, da se berž ko je mo nadloga bi bil ta davek za metliško in černomeljsko okolico; gosp. Brolich ga je zavergel gosp Kromer je nepristojnost tega iz moralnega ozira ; davka dokazal zlasti goce spolne oporoka , ki jo je rajni knezoškof Wolf zapustil slo vens ke m u narodu zastran s lov nika našega in naj v pospćh tega važnega delà vzame deželni odbor to z ozirom na nadloge preteklih let na Krajnskem ; gospod reč v evoje varstvo. Z nadušeno besedo se je ozerl gosp 130 govornik na rajnc slavne naše možake grofa T u r j a s k ega, rojen Slovenec Slovence nadomestuje, naj bi se nikar ne Va Iva zor ja, Cojza, Vega, Linhardta, Kopitar ja, prezerlo, za Lahe zvoliti poslanea laškega kervesa. Gospod Vodnika, Prešerna, ki so narodu svojemu darovali kri, Goriup, ki ima komaj pokazati, ako se bo za SIo- premoženje in duševno moč; tudi Wolf je stopil v versto vence pravično potegoval, je na ravno omenjeno opazko y dobrotnikov celega slovenskega naroda ; kmali spolne njegova nam vsem presveta oporoka! naj se tedaj kmali odgovoril, da tukaj ne Vi- gie pretresovati kake kervi da je kdo, ker Slovenec ne manj kot Lah potegovati se ima za dilo se je očitno, da so globoko v serce vsem pričujočim občni prid dežele. Dr. Pajer je pri vsem tem tirjal tali- segle besede govornikove. ZI. gosp. S trahi poterdi vse y janskega poslanea. Na to ustane gosp. dr. Doljak ter pri le omeni to, da se je oporoka rajnega kneza v vsem spol- čijoči strastni tirjatvi prav po keršansko in možko odgo nila, kar se tiče dnarne zapuščine. Gosp. dr. Toman od- vori, kako da Slovenci in Lahi od nekdaj sčm v naši govori, da Bog obvari, da bi bil hotel komu kakošno žal skupaj živijo in kako naj bi med njimi vsako prepiranje besedico reci, le drugi del slovuika zelí kmali na dan spra- nehalo in si prijatelsko eden drugemu roko podali. Sprejete viti. Dr. Bleiweis se oglasi in poterjuje Tomanov predio ar so bile te pravične besede od vseh dobro mislećih z oćitno glasov ker le predolgo spi že ta reč, ki bi se bila imela po §. 26 pohvalo. Po većini knezove oporoke brez odlašanja nadaljevati. Toliko bolj pa volitve iu izvoljen je gosp se poslanci poprijeli četerte Oba izvoljena deržavna so V Cerne. je želeti celega slovnika, ker očitno bo potem še le vsem, poslanea sta Slovenca. Upamo tedaj, da gosp. Goriup nam da naš jezik ni tak u božec, kakor nekteri pravijo, ampak ne bo našega serca ogorjupil iu da gosp Cerne se ne bo da je bogat in veličasten ! Veselo je bilo viditi, da nam izneveril in naš narod očernil, ampak da pervi in ves zbor je enoglasno naposled poterdil Tomanov predio in tako poslavil narodno reč. ar » dru se bota potegovela za Slovence po poti enakoprav Ginjenega serca je posled- nosti. Zato se jima sereno priporočujemo. Tudi mislimo, njič dr. Bleiweis, ki so ga danes poslanci kmetiških občin da nam Slovencom na Goriškem se ne bo nobena krivica vdrugič W VI enoglasno v deželni odbor volili, spreje! volitev, ar I-» odila, ako se le bodo naši slovenski nadomestovavci krepk tolikega zaupanja ne pover rekoč, da nehvaležnost bi bila, niti z vsem , kar slaba njegova moć premore Deželni zbor noriški. Iz Morice li prila N enak način kakor povsod se je tudi v našem mestu 6. t. rn. deželni zbor odpe Predpostavlj Pace sta bila obilnému občinstvu: gospod ace kot deželni dr. Doljak, kot vična moža za SI sleduji poslanci, po« teg in predsednik zbo in g grof spod namestnik Oba ar kot za Lahe od Sloven V Gt y Kafol od Lahov: Deltor roljeni Polaj, Codelli, dr. Dep ospoda sta pr řboru se v Cerne. dr. Žigon in Winkler (lijo na Fabiani izvoljen z ar ej imenovani in mod za akopravnost potegovati znali. poslu Lahu Pri tej priloznosti smo opaziti utegnili med pricijoćimi šavci, da prenapeti Lahi celó v čast štejejo vsakemu ko nemške » jezika vé da tudi slovenskega) braženim Avstrijancom ne razume. Mi pa mislimo, da izc nikar v čast marveč v sramoto šteti ima, ako p se neo ar buo potrebnih deželnih jezikov ne • • govorijo ali saj ne spo štujejo tudi nemškega jezika. Taki se očitno razodevaj po ćeui da dišij Na pa Slovencom je iu ima biti ljuba Av strija, enakopravnost in bratinstvo z vsakim narodom. Josip Mlinarj Deželni zbor štajarski. dr. Doljak, dr. Dottori, Goriup, Michelli, dr. Pajer, dr. Ris mond y H. Ritter in W. Ritter V per seji 8 t. m. so Y drugi volitve pričujočih poslancov pretresovali in poterdili. seji 10. t. m. se je odločilo poslati na Njih Veličanstvo za hvalno pism predio tr » S o, ki se je koj prebralo v talijanskom jeziku. Na Cerne-ta se je vsestransko poterdilo, naj se ima talijanskemu zahvalnomu pismu tud venskem jeziku pri djati. Na to pr : „Mnog besed ar govori poštova ar Kafol, ki po sloi [)dje deželni poslanci ! Dozdeva ensko tako T se mi, da protokol ne bi bil skoz in skoz pohvale vreden ker se samo v talijanskem jeziku piše. Res je sicer se tù V ze tretjikrat v talijanskem jeziku pogovarjamo y y mi al moj stari oče že so mi pravili, da Goi je slovensko mesto; po tem takem ker imamo enakopravnost narodnosti i po in jezikov zagotovljena, mogel bi se prav za prav tud slovensko pisati. Up v tem pisal, tedaj p ali se bo protokol poliglotnem d r u g i č : boru skoz iu skoz Ie po talijansko : ali se bo vensko govoriti, in tretj sm v tem zboru tud po slo ali se bo smel tudi nemšk jezik rabiti N to vprašanje prosi govornik, naj bi se mu odgovorilo, da bi se tako v okom prišlo vsem prihod njim zmotam. Predsednik zaprosi ta staviti na talijanski jezik kar j sam enski govor pre- spolnil govornik Oglasi tega« se na to gosp Goriup z opazko, naj bi se odg vprašanja začasno odložil. Prišle so na versto volitve dveh posla sta bila iz h va lež no s voljet prejel za deržavni zbor v Beč. V pervi volitvi a gosp. Goriup in gosp. Dottori. Pervi je 3 pa tej časti koj odpovedal drugi se j izgovorivsi se y da skega jezika ne ume. Pri drugi » vo litvi so zvolili dr. Doljaka; al tud ta přejeti ni mogel avolj privatnih silnih opravil Pr tretj i volitvi je bil iz volj dr. Rismondo. Ker pa tudi ta zika premalo ume in je pole ar te gospod nemškega je preredkega HH zdravja prosi to butan» komu drugemu izročiti. Preden se četerte volitve lotijo, opazi dr. Dépéris y da y ker gosp Goriup kot Iz Stajerja 10. aprila. z Sklican je tudi naš deželni zbor. Na Stajarskem prebiva blizo 400.000 Slovencov, torej dobra tretjina vseh stanovnikov. Al jim bo pač postavna ravnopravnost došla iz našega zbora? Čujmo, kako je dozdaj. Sklenil je pismo zvestobe in hva-ležnosti presvetlemu cesarju poslati, ter je odloćil odbor za njega sostavo ; da bi se spodobilo to tudi v slovenskem jeziku staviti, še dozdaj ni nihče omenil, morebiti zato, da se ne žali mir in sprava?! Obravuave našega zbora se bodo samo v nemškem jeziku naznanjale. Kakor sli- ši mo y je bil nek gotovo pravičen Nemec v nekem odboru misel sprožil, ne bi li dostojno bilo, to tudi v slovenski přestaví storiti; slovenski poslanci pa so nek povedali, da tega ni treba, kar so s tem izprićali, da kdor take reći bere, tudi zná nemški, drugi pa za-nje ne m u raj o lepa reč!) i (Pač Dopisi. Iz Gradca 13. aprila. Gr. K-k. pisnik tukajsnega dnevnika čerkoma st Ljubljanski do-ki se skriva za se je že prevečkrat pregrešil nad nami k vsemu temu molčati. „Tagespost mogoce, Slovenci, da bi nam bilo Da prezreni vse poprejšne dopise, je vendar moja y in bi vsacega Slovenca dolžnost, da zadnjih dveh dopisov bila nekoliko omenim. Gotovo meni prešerni gosp st y da mi k vsemu prikimamo, kar je do zdaj našušmaril od nas, takih kosmatih drugače bi se vendar ne prederznil prodajati po časopisih. Gosp. dopisniku se zdi čudno y reč» da se je gospod dr. Bleiweis potegnii za zedinjenje vseh Slovencov pod enim deželnim poglavarstvom. Zato pa za v Zal nam že polne da nam je dopis še le došel, ko so bile „Novice" y smo tedaj le mogli to mc njega posneti. Vred. 131 • > iclj prav y da bi Slovenci, se vé da „Ultras ? radi imeli v B k r a 1 j e s t 4i ko iu svojega lastnega vladarj in vé se kaj vse! Dosti bedastega so že nekteri nemski lista ne dovolí nobene m u, da bi na take bedarije zago- z navadno sleparijo, da se izgovarjaje se varjal Slovence, to ne ujema z namero njegovega lista. To je res lepo. časopisi o zdaj n h zadevah pisali, pa take neslauosti še do Psuje in zabavlja rad; da bi pa kdo zoper to kaj čerhnil. hče ni bleknii in očitno postavil vsemu svetu ua bi mu pa že bilo preveč. Evo! to je ravnopravnost nem somenj Sloven mestu, prenapeto Das pr se se o slovenskem kraljestvu nobenemu škutarska. njalo ni y kdor ima mozgane na pravem Iz Štajarskcga. P ov. Naj Vam se jaz endar mi bo vsak pritegnil, da ouienjeno mnenj ni Novice4' tožujem o uekih zatirovavcih slovenščiue. y namreč zedinjenje vseh Slovencov pod enim dezeluim p » tvom, da me gosp st blage Ker čakati, da bi mi šolski služnik „Novice" prinašal, hodim sam na pošto po nje. Ko uni dan taj pridem, ne razume napacuo se ravnokar poštni uradnik in neki mladi iskreni Slovenec ter bi se tudi djalo djansko dognati; menirii mi je predol to u in ne začerni panslavista Ali mi ne bode tudi to © prepirata. „Da, prišla bo doba, da še slovenskih ćasnikov gosp dopisnik poterdil, da ljudje enega rodu iu ene kervi čitati ne bote smeli." Tako je vès razkacen uradnik . > ■ . « « » » * t •*» __ * ! _ ____» i f* V « t a • • * v < . . v . . - go takrat najsrećniše in zadovolj zive y ako j postave in pravice, euo družbeno iu politic vezejo ene voril: francosčine, talijanšćine se raji učite, bo bolje, ko vljenje? In da ta neumni list pregledujete." S tem ga je moj prijatel kal bi se to dalo drugače bolj storiti, kakor tako, da se najbolj razkačil, ker mu je dokazoval, da bo slovenščina vsi Slovenci združijo pod enim poglavarstvom? Ker je ze tudi v uradnije prihitela. To inu je bilo ko ogenj v streho. or pod dopisnik tako zvit, naj uam tudi tu razjasni pamet Skoraj bi bil mlađega dijaka zapodil. Pa to je tudi odveč, in nam s svoj tu dalo primerniše storiti. Škoda glavo da svetuj kako bi se to y gosp St ne sedí v da listov s slovenskim napisom skoraj jemati noče y in se vs e I ej krega, eluem zboru; neprecenljive vrednosti bi bile nje be zakaj bi po nemško ne pisali. Ta vradnik je pa y ce se ne motim, Kranjec, se vé nemškutar. Pa kaj bi sede! Samo ene napake bi se poprej odvaditi, namreč, se temu tako čudil? Neki naučitelj, sam Kranjec, vsakega p r e j e d a t i lastna. ki ali besede i u misli. Ta napaka je tištim Ijudem Slovenca čertí ko belo vrano. Le Nemci so njegovi ljub nič ne vedó ali nič vediti nocejo. Meni je pri st dr. T ljublj. dopisniku perva nadlo velik * • vecja ji, da Gosp. drugo Ijenci. Kar oni povejo, je izverstno, vse čeravno tudi Slovenci včasih nemščitio razumejo. Pri obedu je neurnno se zdí šalj y da j gosp. dr. Bleiweis pri gosp. so se unidan o slovenščini pogovarjali, in glejte vnebovpi oman-ovem pogoji izustil besede, da ga serce boli y ker včs zbor ili poterdil izverstne predio tr to \V - Kaj tacega joci šol greh ! y se zdi šaljivo le bebcom in pa onim, ki se z dušo iu te- stopnika Slovencov nekaj tednov zaperii. Eden iz skupšcine, ki je sam ogleda ljudskih izustne: „Najbolje bi bilo, da bi osemnajstletnega za- Slovenija! Na U lesom trudij preceptati nas jeziK m njegove pravice Al svojem krilu imaš tako nehvaležne dušne pastirje. smemo dopisnika k tem Ijudem šteti ali ne, ne smem pre sojevati, pa saj ze v tej dari. y reci se i njegovo pero kaze, ka da meri. Kako Iz Gorice 12. a vavcom v zboru še ob pi ki sem jo ravno omeuil, s prederzuostjo gospo- ^a se bo v našem zbor pi (Posebno našim nadomesto-času v prevdarek). Sliši se y , n. ov.« jv, ----------- ~ r----------o r- 'sakdo lahko prepriča, ako si more poskerbeti list od 12. aprila omenjeiieg dnevnika. Ako priliko gospod sanje misli zbog spi iu pretresovalo tudi ucnega jezika v šolah. Razne so še pra- edaj o d Bleiw s priimkom Her zen pita » der Maun mit dem bluteiideii ojenji te važne řečí. Nekter elij y naj bi se y menim, je to vec ko sovražtvo y ekel bi y je h ud obij a, ki jo je gosp. — st — v kakem zakotj tihem skoval, in potem poslal v široki svet z opazko y to na da talijanski jezik v vse šole brez razločka kot učni jezik vpeljal, nemški popolnoma zaterl in slovenski mladeži, ktere « J na tukaj • ê gimnazii adno d in Ne tretj vec od Lahov te ira toa je pol vsa Ljublj I s čim si je gosp. dr. Blei kupaj, naj bi se pa slovenščine le kaj malega vveis to pridobil? S tem, da je terjal, da m dad m po p S Gospod P se y dokler vam je ljubo in st drago, f y k za prikiado bla to T nacert, se vé da v sercu skovan repenčite in šo od prenapete strani, je včs strasten bi ven v 1 a d kodlj poza naše prošnje bodo ^ pa nam goi ce u i udati ne smemo pretresovali drugi ozje y kakor ste vi y ki vam so naše zadeve in narod terra incognita, slovenski kruh pa dobi stv zdi d so na potegovala, Gosp. dopisniku se skoro čudm sinci odbornikoma, ki sta za našo reč se skali. Meni in gotovo nobenemu mojih rojakov se to čudno ne zdí; čudno bi se nam pač bilo zdelo, ako bi bili našim bilo kaj U iskim Slovencom. Toraj se temu po n o- , marveč protestirati bi nam zoper vse tište naše sovražnike, ki bi nam takega uriuiti hotli P drugih tih bi se vsa cr razrede tako protnikom ploskali in z živio-klici njene besede spreje imnazija razdeliti imela v dvojnoverstne kakor že od nekdaj imamo razdeljene za slovanské in laške učence v naših poglavitnih normalnih šolah. V enih razredih bi se vsi predmeti učiti imeli, Slovenci po slovensko, v mali. Ker je pa gosp st naša moza s tako jez drugih nimi besed mačehoval. se usmili drugih Slovencov, ter J verze blagodušno nekoliko ospravuih besed. Mora razredih Lahi po talijansko, in to skoz iu skoz od perve začetne do osme latinske šole. Ta načert se mar-sikteremu Slovencu pri pervem pogledu prismehlja kot pomla- reči, da bi nas bilo sram, ako bi nas tako umazano peró, kot je dopisnikovo, pred svetom le količkaj hvalilo ali pa branilo. Dopisnik naj ne misli, da nas je s tem le utolažil. Ako razžali odbornike, ktere je izbral národ, narod. Sicer dansko juterno solnee. Toda če ga bi prevdarjamo bati se nam je, da po smehu bi utegnil priti jok Po aključbi d z a J S e, k razžali ž mi pride v roko gimnazijski program leta 1858. V njem zapisanih v V. razdelku 14 učencov, v VI. razredu 24 učencov, v VII. razredu 12 učencov, in v VIII. razredu m J ves y pa gosp st etujemo, od zdaj drugače pretehtovati 10 učencov. Ako jih po ravno omenjenem načertu razdeliino y kako se bo širokoustil po pisih, da mu Slovenci ne v dvojnoverstne ede, bi bilo v V. slovenskem edu postavij dopise posebnega spomina. Tudi naj bi si izvolil za pole cr to prog 9 Slovencov, v V. laškem pa 4 Lahi in drug časopis y ker tudi naši nasprotniki vedó da za prikiado prideni razredu 17 Slovenci w J nam je graški dnevnik do zdaj še vedno sovražen bil y 1 Nemca; v VI. slovenskem ■■Pl BH^H . i v VI. laškemu razredu 6 Lahov Nemec v VII. slovenskem azredu 7 učencov. v VII ^ V-- y - ^ ' f M.VfVUUMVIM . Mf^l V^W « U VV U V V F ^ f klepu naj še omenim, da vrednik tega nemškutarskega laškem razredu 6 učencov, in v VIII. slovenskem razredu 6 in v VIII. laškem razredu 4 učenci. Vpraša se tedaj : Tudi to je laž od konca do kraja tistega dop kterega vsak pozna, kakor tudi njegove pajd Gosp. dr. Tomanov ali se plača Ij male kopíce to je y volj 4 5 6 7 govor j le, da bil z ' treba mmt yy slava-klici" sprejet, in rekel je zboř učencov posebne razrede in obilne stroške delati? Po tem posebno poterj gotovo. Navedene moje besede so tedaj zadevale z ega. je že samo po sebi takém bi gotovo prej pozneje arjalo: čemu za to kaj d Vred * Hvala lepa! Vred. pešcico uccncev toliko stroškov, zadosti je enojen razdelek na gimnazii za Slovence in Lahe! In ker se Lah Slovencu gotovo ne udá, bi se tedaj sramotno podjarmiti moral Slovenec Lahu in ž njim vred bi se na laški gimnazii popolnoma polaščeval. Ali kaj? prišli bi pocasi na zgorej ome- IIj e íí i pervi načert naših prenapetih sovražnikov. Najbolji načert je tretji. Moder rodoljub si ga je nasnoval tako-le: Slovenski in talijanski jezik kot učni jezik v normalnih šolah in na spodnji gimnazii. Nemški jezik bi se čversto učiti začel s pervim latinskim redom itd. kot zapovedan predmet. 7aZ or nj a no vicarja" skerčiti na malo in povedati važniše novice le oh kratkem. Cesarski patent od 8. t. m. oklicuje postavo, ktera našega ce protestantom v nemško-siovanskih deželah sarstva daje v njenih cerkvenih zadevah vse pravice, ki jih vživajo tudi v druzih deržavah. — Deželni zbor v Prag i je sklenil cesarja prositi, naj se dá k r o n a t i za k r a I j a ces kega; posebna deputacija se je podala sto prošnjo na Dunaj. druzih posebno imenitnih sklepih deželnih zborov se dosihmal ni nič slišalo. Deželni zbor ogerski se tudi še ni poprijel kakega važnega sklepa, dokler ni razmera ogerske dežele do njegovih soseduih dežel vredjena; kaže se, da se Srbi v Vojvodini mislijo združiti z Magjari; preden bojo pa to za gotovo sklenili, se bojo menda porazumili s Hrvati, njim sorodnimi brati; kaj bojo ti storili, se ni gotovo, ker tudi čakajo, kako se bojo njih razmere vredile z Dalmacijo. Tako tedaj še nikjer ni nič gotovega. Da ne bojo ne Ogri ne Hrvati poslali poslancov na Dunaj, Na Francozkem in Laškem se sliši o V Varšav i so se je gotovo, čedalje večih pripravah za vojsko. 9. t. m. spet žalostné reči ar odile; 60 mestjanov je mertvih. ali po vojacih ranjenih obležalo v mestu. V Hercego Angležka vlada vini se razsirja punt. francozka armada ostane še dalje v S i ri i. je dovolila y da Kot dokládá „Novic44 je današnjemu listu priložena perva pola vseh govorov od be sede do besede v deželnem zboru po urno pisnikih. Vsaki Jeden bo izhajalo toliko te doklade, kolikor se je bo natisniti moglo 5 da bojo častiti bravci berz vse natanko zvedili. Listnica vredništva. M n o g i m nismo mogli danes vzeti v „Novice", pride prihodnje. Š. v M: gosp. dopisnikom: Kar WĚĚ Gosp. J. Drago nam bo, ako nam pošiljate tudi brez marke; le slov-niške reči prosimo, da jili odložite za drugi čas kakor je sedanjú Ponudbo o si o vniku smo izročili gosp. pisatelju slov. slovník*. Gosp. z v N: Přejeli; će bo le mogoče Gosp. F. L na R: Veseli nas jako vprašanje Vaše, ker kaže domoljubno serce; al prepustite sedaj to rec še drugim. Gosp. A. G. v G : Cena yy Nov." je edina za vse. Gosp. M. Z. v Kr: Ker je vsaka stran enkrat govorila, je najbolje, da je pravde konec. ». 6. aprila 1861 Kursi na Dunaji v novem denarji nazii čislajo materinščino, kakor je pravo in treba. Dano je Deržavni zajemi ali posojila.I Druge obligacije z lotrijami namrec dijakom spodnje gimnazije na voljo veroznanstvo. naravoslovje in povestnico učiti se po slovenski ali pa po nemški. V višjih šolah prestavljamo vse auktorje po slovensko. Kaj ne, da je to veselo! Iz Ljubljane. V saboto bo menda konec pervega deželnega zbora. Ceravno v tem pervem in kratkem shodu, kteri je bil tako rekoč predgovor prihodnjih zborov, ni mogel doveršiti veliko, je vendar saj to pokazal, da ga je resna volja, storiti v vseh zadevah za domovino, kar bo le mogoče. Prihodnji teden se bojo naši deržavni poslanci 5% obligacije od letal859 75 30 Kreditni lozi po g. 100 .g. 113 50 4 % Teržaški lozi po 100 „ 12S.H 5 o / 0 v novem dnar. po 100 g. g. nar.posojiloodi. 1854 „ 73.8015% Donavsko-parabrod (53.65j ski po g. 100 . . . 53.751 Knez Esterhazy. po g. 40 48.— I Knez Salmovi po g. 40 36.501 Knez Palfyovi po g. 40 5% metalike o 4 o 0 3% 3 'A % 1% yy yy v » yy yy 3? r> yy rt 53 32. 12. yy v yy yy yy 99. 94. 37. 36. 35. Knez Claryovi po g. 40 Knez St. Genoisovipo g. 40 „ 36.75 Obligacije zcmlišn. odkupa. Îne?)y/I!^scî,srâ.z,poso^0 podali na Dunaj, eni pred, drugi pozneje y ar Í5 ospod dr. Toman in gospod Dezman bota še le šla v sredo opoldne. Dr. Toman bo vzel tudi v „Novicah" veckrat omenjeno peticijo seboj. Slava in sreča! Danes (v sredo) bo voiitev mestnega župana. Radovedno pricakujerno, kdo da bo; največ glasov je menda Brolich-a. ki se tudi v deželnem zboru verlo (po 100 gold.) 5% dolnjo - avstrijanske g 5% ogerske. . . ; .„ 5°0 horvaškein slavonske „ 5°/o krajnske. Grof Waldsteinovi po g. 20 yy yy 22. 26. 88. 63. 62. Grof Keglevicevi po g. 10 „ 16.75 Budimski . . po g. 40 „ 35.7.> Denarji. štajarske koroške. istrijanske y 88. Cesarske krone Cesarski cekini IVUIUOA.C, IDVlljaUDIVC . „ VJU.-I vvoni oivi vvniui • » • Deržavni zajemi z lotrijami I /-s* • • • za gosp obnaša. Zajem od leta 1860 . . .„ „ „ „ 1860 petink. „ yy yy r> 1839 ' yy v w v 1839 petink. „ 4% narodni od leta 1854 „ Dohodkine oblig. iz Komo „ 80 251 Souvraindori 82. 107. 85. Ruski imperiali . . Pruski Fridrikdori Angleški souvraindori Louisdori (nemški) . 15.50 Srebro (ažiJ°) & yy yy yy yy v yy yy v 20.7 á 7.13 12.05 20.90 12.34 12.75 15.20 11.78 50.25 Od © vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: Jožef BlâZQik »