32. številka. Ljubljana, v petek 9. febrnvarja. XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI HTARODL Izhaja vsak dan ive«er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pof ti prejeman za avst r o-og ers k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr, za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-VTBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u prav n i 61 vo je na Kongresnem trgu fit. 12. Dpravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Smoter koalicije na Kranjskem. (1: poslanskih krogov.) H To — o čemer smo do sedaj pisali — pa ni vse, kar se nam očita v rečenem listu. Vrsta naših grehov je dolga! Očita se nam, da pri imenovanji uradnikov gledamo samo na narodnost, ne pa na osposobljenje. To se nam očita, ker zahtevamo, da naj bo vsak uradnik na Slovenskem zmožen slovenskega je/Jka, doftim se nam pošiljajo v deželo sključeni aristokrati, ki znajo toliko slovenščine kakor sanskrita, ali pa se nastavljajo ljudje kakor dr. Sohuster, katerega glede jezikovnega znanja Še baron Hein daleč nadkrilja. Greh je nadalje, da nečemo s svojimi denarji mastiti zagrizenih političnih svojih nasprotnikov, ampak da podpiramo svoje ljudi. Le škoda, da se naši ljudje ne ravnajo dosledno po tem načelu, da ne postopajo tako kakor Nemci na Koroškem in na Štajerskem ali Italijani na Primorskem. Kaj bi počeli kranjski, zlasti Ljubljanski nemškutarji, ako bi ne dobivali zaslužka pri Slovencih? Materi-jelno bi propadli tako, da bi ne zadostoval v njib podporo ves reservni fond kranjske hranilnice. Da, celo ob našem planinskem društvu se spodtika ta list, češ, da napravlja samoBlovenske napise in zaznambe v slovenskih barvah, pozablja pa pri tem, da nemško planinsko društvo dolgo let že napravlja nam v sramoto samo nemške napise v naši slovenski deželi, in da smo mi te preširne provokacije mirno gledali, da vzlic opravičenemu srdu ni nihče dvignil glasu, da bi podrl tak nemški, lice naše domovine kazeči napis. Nemci pač vedno mislijo, da drugi narodi tega ne smejo storiti, kar delajo oni, da imajo oni kake posebne predpravice in zato tudi glasilu, o katerem govorimo, ni všeč, da dobi Ljubljana samoslovenske napiBe. To so poglavitni grehi, katere je naštelo glasilo nemškutarsko-klerikalue koalicije, grehi, katere smatramo mi za velike zasluge. Ker pa ljubimo pravico in resnico, priznavamo radi, da si je v tem oziru tudi nasprotna nam domača stranka, v prvi vrsti bIovenska duhovščina pridobila obilo zaslug, če ne v novejši dobi, pa v prejšnjih letih, ko so njena srca še ogrevali pravi narodni vzori. LISTEK. W e r t h e r. (Srbski spisal L. K. Lazarevtć. Preložil J. P. Planinski.) (Dalje.) Ko sta že daleč, pogleda Mladen Kataniću pod suknjo, kjer je knjiga, in strmo' vpraša: — A kaj to? — NA, pa si razglej nocoj I Kdo \6? Morda ti utegne koristiti! Mladen, no vedo, zakaj, vzame knjigo in jo spravi. Molče1 gresta dalje. Ko prideta v hosto, sede Mladen na hlod, potisne glavo mej roke in obupno, a komaj slišno izpregovori: — Torej vse je pri kraji! — Propalo! Katanić* vzdrhti: — Bog s teboj! Kaj ti je? — Nikari mi prikrivati! Ne verujem nikomur drugemu, ali na tvojem obličji vidim, da je vse gola resnica. Katanić bi najraje sam sebi dal klofuto. Rad bi govoril, ga tešil, ali ne ve\ kako in s čim. Stvar v resnici ni bila takšna, da bi se moralo obupati. Misli bI tako: Vse zavisi od Mladena I Marije nima Imenovani list pa se ni zadovoljil z naštevanjem teh naših grehov. Najbrž je uvidel, da mora pač slep biti na obe očesi, kdor bi v tem kaj pansla vističnega videl. Zategadelj je posegel dalje in naložil nam radikalcem še drugo butaro grehov, katere je pa vse iz trte izvil. Nam je na rovaš zarezal sfero v Podragi, dasi je biia posledica postopanja pristojnih cerkvenih in političnih oblastev in mi, slovenski radikalci, smo krivi, da se širi „ mlado -češko" mišljenje, kar se je pokazalo na Vrhniki, kjer so bili baje zamazani cesarski orli. In vendar bi bil moral ta pisač, da ni navaden novinarski slej ar, vedeti, da na Vrhniki niso bili nikdar zamazani cesarski orli, ampak samo nemški napisi, vedeti bi bil to moral, dasi je uradna „Liibacher Zoitung" to nalašč zamolčala, najbrž ker so nekateri gospodje hoteli, da bi se na Dunaji verjelo, da so bili na Vrhniki zamazani cesarski orli. Te in še jednake konkretne reči se navajajo v dokaz, da smo slovenski radikalci državi nevaren element, da smo panslavisti, slovenska izdaja mla-dočeških Omladincev, zoper katere se morajo združiti Slovenci in Nemci, sploh vsi pošteni ljudje, prav kakor se morajo združiti vsi pošteni ljudje zoper krvoločne dinamitarde in anarhiste. Vsa podlost in neumnost tega članka se vidi iz trditve, da smo se slovenski radikalci vzgojili na prs h bivšega našega deželnega predsednika barona Winklerja, ko vender vsak otrok ve, da nas je Winkler tlačil in ntiskal kjerkoli je mogel. Toda dovelj teb navajanj. Članek, s katerim smo se bavili, kulminira v tem, da bi zamoglo radikalno gibanje najprej pokopati klaverne ostanke nekdaj tako ošabnega nemčurstva na Kranjskem in potem zahtevati narodno avtonomijo ali pa celo združenja s hrvatsko kraljevino. Narodna avtonomija je že od nekdaj prva točka našega programa, njega začetek in njega konec in če se v sedanjih težkih časih ne poganjamo za njega uresničenje s tisto odločnostjo, kakor bi bilo treba, tako je temu kriva okolnost, da imamo mnogo nujnejšega posla in da sedanji Čas ni ugoden reSitvi tako znamenitih vprašanj. To je po listovem mnenju tista velika nevarnost, katera se mora, še predno je naBtala, udušiti v kali. sedaj nihče. Kd r njth dveh bode boljši, Mladen ali Janko, tisti jo pridobi. Žena je kakor dete. Kdor mu da boljšo igračo, tistega ima tudi raje. ,Da sem jaz,* misli si, „nje mož, jaz bi že vedel, kako mi je ravnati \f Mračiti se prične po malem in nekako plaho. Zrak začne, kakor bi se cedil skozi kaj, vonjati in vzravnavati uvelo listje. Komarji gredo na pleo, držeč se smeri proti gostilni, od koder se začu,6 zvoki neubrane godbe. Mladen v/ravnava glavo. V njega pogledu je bito nekaj bankrotskega, v Katan cevem zopet toliko nežnosti, da jib res ne bi mogel izpoznati niti tisti, kateri je vsak dan ž njima. Ta hip sta izgledala oba, ki sta bila sicer kot kost suha, kakor dva goloba. Prvi s polomljeno perotjo, onemogel, drugi zdrav, s polno gošo, pripravljen prvega napitati. Katan č ni bil več tisti; na lici, v vedenji, govorjenji, v pogledu ni bilo več niti sledu one lokave opreznosti, one samotnobti in molči ji vesti, s katerimi kakor hi se bil rodil. Prime Mladena izpod roke in razburjeno izpregovori : — Mladen, tako ti Boga, bodi človek! Evo, prisegam ti pri vsem na svetu, da sem pazil na vsak korak in da nisem ničesa videl, kar bi ti utegnilo onečastiti obličje in dom. Moral bi bil sicer To je torej smoter sklenene nemškutarsko-klerikatne koalicije. Zjedinjeni nemškutarji in klerikalci se imajo boriti zoper morebitne konsekvence ne slovenskega radikalizma, ampak zoper konsekvence splošnega narodnega gibanja, boriti se imajo zoper to, kar je to narodno gibanje doslej rodilo in k čemftT-^u—Vse slovenske stranke pripomogle, jedna več, druga manj. Ako store to slovenski klerikalci, potem se izneverijo slovenskemu narodnemu programu in stopijo z vibrajočimi zastavami v tabor nasprotnikov. Da zmatrajo nemškutarji Že sedanje ekstremno klerikalno gibanje za nenarodno, to sve-dofci poklon, kateri je naredit člankar knezoškofu Missiji, kateremu priznava, da je mnogo storil za utesnitev »narodnega šovinizma", to je, za utesnitev narodnega gibanja. To, kar mi že davno trdimo, da se je klerikalno gibanje uprizorilo samo zato, da bi se duhovščina odvrnila od narodnega dela, to priznavajo tudi nemškutarji. Naši klerikalci imajo sedaj dolžnost, da pojasnijo svojo stališče. Ako so vstopili v koalicijo v ta smoter, kateri je označilo neuradno glasilo barona Heina, potem proč s figovim perescem klerikalnega narodnjaštva 1 Deželni zbor kranjski. (X. seja doc 8. februvarja 189 4) Konec.) Posl. dr. Papež poroča o prošnji županstva v Vipavi za podporo 15000 gld. v svrho uravnavanja reke Vipavščice. Vsprejme se fin. odseka predlog : 1. ) Deželnemu odboru se naroča, vse potrebno ukreniti, da se, ako mogoče že letos prične s kopanjem struge v smislu preložitve reke Vipave, v razmerji, katero za odpeljavo vode zadostuje in v um slu poslednjega načrta ; 2. ) v to svrho se dovoli znesek 15 000 gld. iz deželuega zaklada, kateri se svoječasno kot del doneska za splošno uravnavo Vipavskih voda vračuni. Posl. dr. Tavčar poroča o načrtu zakona o preložitvi okrajne ceste z Vrhnike do Podlipe v delni progi pri Stari Vrhniki. Že lani se je o tej ZHdevi nekaj sklenilo, ker se odstranjenje klanca ni smatralo za preložitev ceste, posestniki pa so se uprli, zalo je prišla vsa stvar zopet pred zbornico. res raneje priti, ali to pismo Vastljevičevo je gola laž. Tako mi Boga! Evo ti mojih obeh očes, ako je tu le trohice resnice! Mladen kakor bi oživel. Pogled se mu zbistri. KataniĆ pogumno nadaljuje: — Stvar je taka . . . Vidiš: Tvoja žena, ona je, kako bi rekel, sanjarka, pa je naletela na človeka — sanjača. Uverjen sem, da Bimpatizujeta drug za druzega zgol radi tega, ker se jima v tem nravi ujemate, ali kaka nesreča ie to? Vidiš: ta slepec Čita „Wertherjaa iu Bog ve, koliko ga ceni; zgol zato, ker odgovarja njega nravi, katera zahteva, da neprenehoma gori in plamti! Ali, nesrečnik, on ni kriv, ker se mu je ponudila prilika, da uprav v ti smeri krepi svojo nrav. Zato on ni nepošten. Treba mu le odpreti oči, to je, nji in njemu, in posaditi ga na drugo ognjišče, samo da bo zopet mogel biti v plamenu, pa se bo sam jel izogibati tvoje žeue in ona njega. Ponižati vvertherizem v njega očeh, a poveličati kaj drugega, pa evo ti rešitve! Zainteresovati ga za politiko, prijateljstvo, domovino, za kar koli mu drago, se že dobi kaj! Ali me razumeš? Mladen je za celega pripovedovanja strmel samo v Katan ca, dasi bo mu misli bile vse kje drugje, dasi ni razumel niti besedice, vender se je Dotični načrt zakona se vzprejme brez debate. Upravni odbor pa stavi resolucijo in naroča deželnemu odboru, da predloži primerni načrt za pre-membo § 22. cestnega zakona, da ne bode treba za vsako tako delo deželnega zakona. Dež. predsednik baron Hein rasjasnjuje stvar in prizna, da v ffB shičajji pritrjaje nssoluciji, ki se* pri glasovanji vsjprejrae. Posl. Po v Je poroča glede naprave nove okrajne ceste v ŽutemperSkem cestnem okraji od Smuke Čez Hme do 2vire Upravni odsek predlaga, naj se naroči deželnemu odboru, da natančno preteče vso stvar in v bodočem zasedanji stavi primerne predloge. Posl. vitez Langer poroča o uvrstitvi 1015 m dolge, v cestnem okraji Črnomaljskem se nahajajoče občinske ceste, ki se v Durgi pri Rozmanovi hiSi od ČrnomalJBko-Adlešiške okrajne ceste odcepi ter drži do broda čez Kolpo pri Podbrezji, mej okrajne ceste. Upravni odsek predlaga, da se ta cesta uvrsti mej okrajne ceste in preide v oskrbovanje okrajnega cestnega odbora Črnomaljskega od tistega časa naprej, ko jo bode občina Adiešiška pripravila v predpisano Btanje ter jo posula. Posl. Grasselli poroča o deželnega odbora poročilu štev. I. in II. uvoda, ki bo odobrita brez ugovora. Posl. Hribar omenja slavnosti otvoritve Dolenjskih železnic in govorov pri tej priliki. Deželni glavar slovenske kronovine začel je pri tej priliki svoj govor nemški, a potem še le slovenski, kar ni bilo pravilno, zatorej želi, da bi v bodoče jemal oztr na faktične razmere in dal prvenstvo jeziku ogromne večine prebivalstva. Posl. baron VVurzbach poroča o § 1. istega poročila: Z ikonski načrti in sklepi, ki se vzame na znanje brez ugovora. Posl. Grasselli poroča na dalje o § 3. C. Zdravstvene stvari. Posl. vitez dr. Bleivveia spominja na resolucijo glede nastavljanja okrajnih zdravnikov, na katero naj bi se oziral deželni odbor, da namreč zdravniki morajo imeti nekaj prakse v kaki bolnici. Ko je posl. dr. V oš n jak pojasnil stvar in je posl. Ogorevc izrekel željo glede necega novega zdravstvenega okrožja, posl. Dr ago š pa za nasta-novitev okrajnega zdravnika v Črnomlji, vzame se dotična točka odobiu 6 na znanje in se vzprejme tudi resolucija posl. Drag. št. Posl. Lavrenčič poroča o § 4 deželne podpore, ki se vzame na znanje. Istotako se odobri poročilo o § 5 občinske stvari in vzprejme se posl. Grasselli j a predlog, nai se za grafični izkaz, ki je izdelal g. poročevalec, izreče njemu zahvala zbornice. Vzprejme se predlog odsekov glaseč se: Deželnemu odboru se naroča, da v prihodnjem letnem poročilu k § 5. doda grafični načrt o visokosti občinskih priklad po uzorcu, katerega je sestavil poročevalec, kateri načrt je popolniti v toliko, da se bode raztezal tudi na priklade onih občin, katere imajo manjše priklade kot 15°/a. Posl. Klein poroča o § 7. Deželna prisilna čutil pomirjenega, ker je iz Katanić ivih očij in odločnega glasu sijala odvažoa zaupnost in navdušena mirnost. Ko sta se vračala, je mrak popolnoma zagrnil toplice in njih park, njih hiše, vodnjake, kopeli — vse to se je videlo črno in veliko. In Mladenu se je zdelo, da je to peklo, zavetišče zlih duhov. Nekaka groza in srd ga obideta in vesel je, da sta pred gostilno, kjer bleštć luči in veseli obrazi brezskrbnih gostov. Sedeta na konci parka pred gostilno in molče večerjata. Potem gresta takoj v Katan i će vo sobo. Tu Katanić iznova razvija svoje nazore, domnevanja, svoje mnenje in vero. Mej tem vzame Mladen ukradeno Goethejevo knjigo in jo ponudi Kataniću : — A to, čemu mi bo? — Kako, čemu ti bo? pravi Katanić in raztegne obrvi, — razglej Bi nocoj, morebiti dobiš kaj, kar ti bo trebalo 1 Ali nisi nikdar čital ,Wertherja" ? — čital sem ga. — Mar ti, ki poznaš svojo ženo, in si čul, kar sem ti pravil o Janku, mar ti ne vidiš tu sličnosti z Wertheijem? Ta bedak je pravi pravcati MTerther, in jaz mu ne zaupam, da ne bi bil tako neumen, da bi se utegnil še ubiti. iu»ije prib.) delavnica. Poročilo se vzame na znanje in se c. kr. vladi isceče zahvala za obljubljeni državni donesek 25 000 gld- za razširjenje delavnice. Potem se zaključi seja ob 2. uri. Prihodnja seje> bode v »obato dne 10. t m. Politični razgled. A1 o trn n Je dežele. V Ljubljani, 9. februvarja. NezaupnMtm grofu Uohemnartu. Visokorodni grof Iiobeawact najbrž ne bo is poslane mu nffcupuM* uvajal naravnih konse-kvencij. To se hjMnt v . Vsfcnr la ndnB in v .Slovencu*, sicer samo mej vrstami, ali jasno in nedvoumno. Ali je to kavalirsko, ali ravna tako gentle-man, o tem naj sodijo čitatelji sami, smelo pa rečemo, da bi se modrokrvni grof Hohenvv^rt lahko učil politične dostojnosti pri plebejcu dru. Stein-vvenderju, ki je odložil mandat, ker se mu je zaupnica votirala samo z dvema glasoma večine. — O nezaupnici prinesla je .Edinost" izvrsten članek, v katerem najprej pojasnjuje, kaj je bil Huhen-wart Slovencem, kako in zakaj je postal vodja slovenske državnozborske delegacije in kako je potem jelo ginevatt zaupanje naroda v H jhenwheuwart nima čistih namenov z avstrijskim Slovanstvom, ampak da je Nemec, kakeršni bo vsi drugi Neme', da v jezikovnem in narodnem pogledu želi in hoče isto, kakor levičarji, to je: nemško nadvladje v Avstriji, le poti grofa ll>hen warta bo različoe od poti nemške levice. Dočim so nas nemški liberalci vsikdar pobijali v očitni vojski, nadel si je grof Hohenwart krinko prijaznosti in pod to krinko kot vodja po njem imenovanega kluba je prevzel nalogo cokle na našem vozu. Ša le ko je grof Taaffd prišol s svojo volilno preosnovo in je bil grof Hohenvrart primoran pokazati svojo barvo, odkril je pred svetom svoje pravo, avstrijskemu Slovanstvu neprijazno srce. Grof Hohenwart jel se je pogajati z levičarji za hrbtom naših poslancev in je posadil naše nasprotnike v sedlo. To je izbilo sodu dno." Potem povdarja list, da je nezaupnica dokaz, kako se je mej gorenjskimi volilci obudila narodna zavednost in spoznanje resnice ter izreka, da zmatra nezaupnico za srečo v nesreči. — .Obzor" priobčil je o tej nezaupnici znamenit članek, iz katerega naj navedemo najmarkantnejše odstavke. Najprej pravi, da so v nezaupnici navedeni razlogi Hicer tehtni, da pa nisu jedini, in nadaljuje: „Zaradi česa so Slovenci volili grofa Hobenwarta? Zaradi njegovega političnega položaja; zaradi uloge, katero je ta nadarjeni državnik in vrli govornik igral v javnem Življenju Avstrije. Oti je bil predstavitelj federalistične politike; on je bil vodja koaliciji mej Slovani in konservativci proti tako menovanim liberalnim Nemcem. Pred vsem je bil konservativec, hotel je pravico za Slovane, najbrž ne toliko zaradi pravice, kolikor za to, ker je bil uverjen, da bo monarhija samo tedaj močna in bo počivala na čvrstem temelju, kadar bo tako organizovana, da bo ponehala vsaka hegemonija pojedinih narodnosti]' in da bodo vse uživale jednake pravice." — Potem se popisuje evolucija v mišljenji H»heuw trtovem in kako je postal bivši vodja federalistov du9a centralistične, zoper Slovane naperjene koalicije in kako se vse, kar se zgodi, godi z njegovim moralnim privoljenjem. Nezaupnica pa ne dokazuje samo, da Hohenvv trtovi volilci to premembo obsojajo, ona je tudi lekcija v Hohenvrartovem klubu ostalim slovenskim poslancem. Po vsej pravici pravi „Obzor", da je ta nezaupnica Hohenvvartu protest proti vsaki dvolični io dvoumni politiki. Volilci Hobenvvartovi hočejo jasno, čisto, slovansko politiko. Kdor je danes za Hohenwb(*|t fn ustavo. V koasku je ta izjava naredila kaj slab utja, dočim jo radikalci a veseljem p^dravljsjJjL M majki listi beleftfjp v n^otuik političnih krogih razširjeno govorico* *Ja sajasfav« vlada okolu 15 februvarja razveljaviti obsedno staaje nafciciliji, da tako ublaii velik« debate, katere je. prt$|kovati f parlamentu, sklicanem na dan 20. f*j^va|j}. Ako bodo vaa vojna sodišča a tako preciaaoatjo in hitrostjo poslovala, kakor poslujejo doslej, potem bo vlada 15. februvarja lahko razveljavila obsedno stanje. — Red in mir se pa vender le ne povrne v Italiji. Tako je predvčerajšnjim ponoči na stopnicah svetovnoznane kavarne Pedrocchi v Padovi razpofiila dinamitna bomba in razbila vsa okna v kavarni in v bližnjih hišah Nastala je silna panika. Več oseb je bilo ranjenih. Policija je zaprla več anarhistov, a jeli mej njimi storilec atentata, se še ne ve. — V trgu Leno blizu Brescije bil je te dni krvav boj mej anarhisti in orožniki. Dva orožnika sta bila nevarno ranjena, več anarhistov p« obstreljenih. Dopisi. Im Celja. 8. februvarja. [Izv. dop ] (Naša gimnazija.) Uzorne razmere na Celjski gimnaziji, katero vodi g. Peter Končnik, zaslužni pisatelj slovenskih abecednikov, so dovolj znane. Zasluga g. Petra Končnika je, kakor se je o tem že poročalo, da je eruiral, da je slovenščina v Avstriji nekaka vrsta kineščine, pozneje se je zopet v spomin poklical ne samo Blovenskim krogom, nego tudi Dunajskim n svojim dekretom, da morajo dijaki izključno nemške uložne liste imeti in tako je posegel oblastno v delokrog avtonomnih organov. Pretečenega leta se je sicer vršila nekaka reformacija na Celjski gimnaziji, nekateri g. profesorji, ki so ho prevtč ljubili mej seboj, premeščeni so na razne kraje. Toda razmere se niso zboljSale. Istega veselega prepira mej učitelji rea ni več, zato ga je pa nadomestil še dosti hujši razpor mej dijaki, nasttli so nezuosni narodnostni prepiri, o katerih bi človek ne mogel misliti, da so mogoči na državnem zavodu konsolidirane države. NajŽaloBtneje je pa, da se mnogo teh surovih prepirov vrši javno v šoli, v navzočnosti učiteljev, da so dobro znani tudi g. Petu Končniku — in vendar ta v svoji neskončni krščanski ljubezni du nemških dijakov ne poseže energično vmes. Naj navedemo samo neka; slučajev. Neki š- Btošolec je napisal v nemški nalogi „D.e Gastfreundschaft werde von al len Volkern sogar von den ungebildeten Slaven hochgebalten". Ta stavek se mu ni črtal in za to se je dijak s svojim pogumom v razredu ponašal pred slovenskimi sošolci. — Neki dijak (šesto-šolec) psuje mej poukom v navzočnosti razrednika glasno slovenske sošolce „WiDdiscbe, charakterlosa Kerle", in še dostavi „weil ich die vTindischen im Princip deften thue" — vse to na glas, sredi ure — in profesor ga ne kaznuje, da opravičuje ga celo, če tudi takim psovkam sledi viharni nemir od strani slovenskih dijakov. Pa zakaj bi se postopalo odločno proti takim insultom slovenskih dijakov, ko je sam g. ravnatelj Peter Končnik, ko ga jo ropot in šum nekega takega škaudala privedel v razred, izustil zlate besede sprave in ljubezni .wie kann man we> gen der Nationalitil(, die doch Sache ein 91 Zufallig-keit (Gebuit) ist, so ein Geschrei machen". To je tedaj najnovejša teorija o narodnosti! Toda v tem slučaju ni šlo za narodnost, ampak za psovke in insulte. V četrtem razredu je imenoval neki dijak svojega sošolca javno v navzočnosti profesorja „das ist ein VVindiseher". Vsled ropota, kateri je sledil tem besedam, je moral g. ravnatelj intervenirati in ta je grajal dijaka, rekoč .ein anderesmal seieu Sie vor-sichtiger in der Wahl der Ausdiucku". Da pri takem postopanju raste pogum nemškim dijakom, je samo po sebi razumljivo. Zato se ni čuditi, da so je mej nemškimi dijaki, združenimi v tajno društvo, z bla-gajnico, rednimi mesečnimi doneski in kaznijo, razvil pravi BiBinarck-cult. Prirejajo D'8 um rek kneipe, kličejo na svojih fehodih .boch Biamarck, boch DeutBchland". In g. ravnatelj Peter Končnik? Ko se mu j* vse to z vsemi potrebnimi podrobnostmi naznanilo, rekel je: .Das sind Kindereien, warum zeigen Sie dan an?" Mi sicer spoštujemo vsako prepričanje, toda dozdeva se nam, da bi P. Končnik kot c. kr. ravnatelj in vodja državnega zavoda tudi take .otročarije* moral odpraviti. Ali ■e naj stvar*pusti pri miru, ko se nemški dijaki že Da javnem trgu kUfutajo mej seboj, ker se je jedea predrznil občevati s slovenskim kolegom, kar mu je drug očital, rekoč: .eine schoae Gesellschaft". — Seveda je treba pri vsem tem dobre volje iu ose eueržije, katera ae je že nekolikokrat pokazala proti slovenskim dijakom. Preiskava se ne sme na ta način vršiti — kakor se je pričela pretočeni teden — da se dopoldne poki če samo jeden zatoženih članov dijakov, drug pa šele popoldne in da bo tako da prilika dijakom, da se mej seboj dogovorć. Saj se je dogodilo celo, da je g. ravnatelj Peter Končnik, ko se mu je stvar naznanila, rekel nekemu zatoženemu dijaku, ki je prišel slučajno k njemu, »Sie siud auch unter den hier Aufgezeichneten" — tako so tedaj ostali pravočasno dobro avizirani. Taka preiskava seveda ne bo nič dognala. Kako je pa v drugih slučajih šolski sluga letal po mestu in klical iz stanovanj diiake k ravnatelju! Tudi zdaj se ni treba preveč ozirati na črevlje šolskega sluge, saj si za nove lahko nabere po kolekti ddjnar. Od .otročarije" do .nič" ni daleč, zato bi bilo umestno, da stvari ne preiskuje samo) g. ravnatelj, nego da mu pomaga pri tem mimo nemških tudi slovenski profesor kot zaupen mož. — O daljšem razvitku teh razmer prihodnjič. Is iit-Hel jsltih krogov, G fibruvarja. [Izv. dop.] (Učiteljski dom.) V zadevi „Uii-teljskega doma" uljudno prosimo, vzprejeti Še tole, če tudi bo je uredništvo v listu št. 25 z dne 31. m. m. izreklo, da ue sprejme n'kacega dopisa o tej zadevi. — Predsednik .Zaveze slovenskih učiteljskih društev na Koroškem, Kranjskem, Primorskem iu Štajerskem" je pri občnem zboru .S oveoskega učiteljskega društva" v Ljubljani dne 28 decembra 1893 pri razpravi* o .Učiteljskem domu" nazuairl, da bode o tej zadevi povprašal vse slovensko uti-teljstvo. To svojo obljubo je spolnil s tem, da je razposlal vBem predstojništvom slovenskih učiteljskih društev, članom .Zaveze* — kakor tudi uredništvu .Uč.t. Tovariša" in .Popotnika" to-le pismo: .Minulo je dobro leto, ksr se je vzbudila misel v .Slovenskem učife'jakem društvu", da bo postavi trajen spomiuek slovenskemu učiteljstvu, .Učiteljski dom". Kaj bo razume pod imenom „učiteljski dom", Blovensko učiteljstvo dolgo ni vedelo. Vsakdo je pač mislil, da se razume pod tem imenom dom, kaker-šnega imajo hrvatski učitelji. Iu v teh mislih so se nabrali večinoma v .Učit. Tovarišu" objavljeui darovi ; vsaj društvo učiteljev in Šolskih prijateljev za šolski okraj Logaški je poslalo v ta namen do sedaj največji prispevek, namreč — 106 kron. .Slovensko učiteljsko društvo" v Ljubljen je poslalo vsem slovenskim učiteljskim društvom na Kranjskem poziv, da naj vsako društvu podpira to idejo po svojih močeh, ter da uaj izrazi svoje misli o tej prevažui stvari. Temu pozivu odzvalo se je le pet slovenskih učiteljskih društev. Pri občnem zborovanju .Sloven-Bkega učiteljskega društva", vršivšem se v Ljubljani dne 28 decembra m. I, vzpreiela se je resolucija, da se postavi v Ljubljani konvikt za učiteljske sirote, to je, da se postavi nekak zavod, v katerem bodo imele učiteljske sirote, šolo obiskajoče, pod posebnim nadzorstvom, hrano in stanovanje za cenejo plačo oziroma zastonj. Ker pa o tej stvari nima odločevati le .Slovensko učiteljsko društvo", čeravno je ono misel obudi!o, temveč vsa slovenska učiteljska društva na Koroškem, Kranjskem, Primorskem in Štajerskem, in ker ne bode le .Slovensko učiteljsko društvo" samo z lastnimi stroški stavilo te velevažne stavbe, temveč bode treba z združenimi močmi de lovati, zato poživlja predsedništvo .Zaveze" slavno učiteljsko društvo, naj blagovoli odgovoriti: a) Ali naj se postavi v Ljubljani .učiteljski dom"? b) Ali naj se postavi v L ubijani .konvikt za učiteljske sirote?" c) Ali naj se poBtavi v Ljubljani .učiteljski dom" združen s .konviktom". — Se ve* da, večina glasov bode odločevalna. Ko bode predsedništvo zvedelo mnenja slavnih učiteljskih društev, bode objavilo svoječaBno dotična mnenja ter potem bo bodo pri prihodnjem občnem zboru .Zaveze" stavili stalni predlogi, ali se stavi .Učiteljski dom", ali „konvikt", ali pa .učiteljski dom" združen s .konviktom". Predstojništvo .Zaveze" nadejalo se je s tem to zadevo dognati in v pravi tir spraviti, ukrepiti jedinost slov. učiteljstva in dati vsakemu uč telju priliko, da lahko ustmeno ali pismeno v zborih po-sameznib društev, ali pozneje v glavnem zboru .Zaveze« naznani, pove ali pojasni svoje mnenje — ter da se ne Beje prepir in nesloga v listih radi reči, katera se Se ni tživila in katera je zvrSljiva le, ako se vse slov. učiteljstvo za njo vzbudi. Zato tudi ne odobruje nikakor članke o .Učit domu" v .Slov. Narodu" ter obžaluje, da se učiteljstva tikajoča zadeva ni razpravljala v učiteljskem listu, ako že dotični pisatelji niso mogli počakati ustmene razprave v posameznih zborih. Ob jednem pa podpisana uljudno prosiva slavno uredništvo, da izvoli pritrditi, da taisto razven tega dopisa o .Učit. domu" od naju podpisanih ni sprejelo druzega dopisa. (Potrjujemo! Op. ured.) Predsedništvo .Zaveze slov. učit. društev na Koroškem, Kranjskem, Primorskem in Štajerskem" v Dol. Logatcu dne 6. svečana 1894. V. R i b n i k a r, t. č. predsednik, J. Šega, t. č. tajnik. Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski) ima jutri soboto, dne 10. t. m. svojo XI. sejo. Na dnevnem redu so točke, ki so še preostale od zadnie seje, dalje utemeljevanje samostalnega predloga poslanca Kersnika glede oddaje živinske soli, poročila upravnega odseka o raznih prošnjah in o nekaterih cestnih zadevah, odseka za poročilo deželnega odbora o §§ 2., 6, 7. in 8. itd. — (Iz pisarne slovenskega narodnega gledališča.) Jutri nastopi v drugič in zadnjič na slovenskem odru izborni komik narodnega gledališča Zagrebškega g. Vaclav Anton. V veliki ulogi gledališkega ravnst 1 a Emanuela Striže V znani dobri burki Scnoathanovi „Ug rablje ne Sabinke" bode imel g. Anton priliko odlikovati se posebno in ne dvomimo, da bode gledališče zopet obiskano tako izborno, kakor pri včerajšnji predstavi, ter da narodno občinstvo ne bode zamudilo te izredne prilike, da sliši v Bvoji stroki zares odličnega umetnika. — (Slovensko gledališče) Sinoči se je predstavljala še iz Č talnico znana Šamberkova, dasi nekoliko raztegnena vender izvrstna burka .Jed-najsta zapoved", v kateri je kot gost nastopil član kr. hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu gosp. Vaclav Anton, na katerega bo je koncentrirala vsa pozornost občinstva. GoBp. Anton je uastopil v ulogi stotnika požsrne brambe Pečke in iz te neznatne Sarž<4 ustvaril tako naraven in vender tako komičen, fino ouanciran značaj, da se je moral največji hipohonder od srca smejati. Vsaka beseda, vsaka kretnja, vsak pogled je b 1 neprisiljeno komičen in je obudil veselust. Mislili smo, da bo morda hrvatski jer k uplival na popolni uspeh, ali na svojo radost priznavamo, da smo b-» motil'. Nobena hrvatska beseda, nobena inačica se ni izgubila, občinstvu je prav vse razumelo. Saj pa je tuli odlični gost tako jasno govoril in tako premišljeno naglašal v.nak stavek ter ga s takimi kretnjami in s tako mimiko popol-njeval, da ga je moral vsakdo razumeti. Če je ploskanje pri prvem nastopu svedočilo g. Antonu, da goji občinstvo zanj kot zastopnika hrvatske umetooBti iskrene simpatije, tako mu je burno, vedno in vedno ponavljajoče se odobravanje na odprti sceni, koncem dejanj in pri izročitvi lovorjevega venca s trakovi kazalo, da je s svojo umetnostjo občinstvo očaral, in da mu je to kot umetniku hvaležno za izredni užitek. Naše domače igralno osobje, imenoma gospodje Borštnik, Danilo, Lovšin, Ve-r o v š e k , gospa Danilova in gospodični Slavčeva in Nigrinova, je g. Antona krepko podpiralo in omogočilo sijajni celotni UBpeh cele predstave. Gledališče je bilo izborno obiskano. — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista je poslal: Iz Đ r e ž i c g. Dranotin Gregorčič, blagajnik podružnice Brešfce 4 0 kron 42 vin. (iu sicer od letuine 18 kron, drugih dohodkov 22 kron 42 vin.) Živili rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki I — (Ponesrečeni sprevodnik) južne železnice g. Franc J a k š e , o katerem smo poročali včeraj, umrl je v bolnici v Reki, kjer so mu amputirali obe nogi. Pokojnik bil je star 43 let. — (Na včerajšnji mesečni ž i v i n j a k i semenj) se je prignalo 635 konj in volov, 197 krav, 50 telet, vkupe 882 glav. Kupčija je bila dobra. Najbolje so se prodajali pitani voli, za katere je sosebnu vpraševal neki bavarski kupovalec, pa tudi konji so bo še precej dobro prodajali. — (Nova brzojavna proga.) Trgovinsko ministerstvo je odredilo, da se izvede železniško* prometna brzojavna proga ob državni železnici mej Grosupljem in Novim Mestom, oziroma Stražo. To brzojavno progo bodo začeli de'ati dne 1. marca. — (Dolenjska Železnica.) Ker je vreme jako ugodno, se dela prav marljivo na železniški progi mej Novim Mestom in Sv. Ano. Prostor pri kolodvoru Novomeškem bode skoro nasut. Most pri Bsljinu in železna mostova pri Zalogu ao že gotovi. Pri Hudem, kjer so velike zareze, so dela že tudi napredovala v toliko, da vozijo gramozni vlaki. — (Za Savski brod pri Verneku) nasproti železniške postaje v Kresnicah dobil je posestnik Franc Cerar iz Verneka koncesijo na pet let. Plačuje ae pri majhni vodi 2 novč., pri srednji 4 novč. in pri veliki 6 novč. za osebo. Iste cene velja vsacih 100 kilogramov tovornega blaga. — (Pogreša se) že od konca junija meseca minulega leta oženjeni zidar Matija Fele s Črnega Vrha v Logaškem okraji. Odšel je od doma in se ni več vrnil. Star je 61 let in se je bati, da je kje ponesrečil, ker je bil videti umobolen. — (Samomorilec) Iz Dravo pri Beljaku so potegnili te dni truplo stotnika lovcev J. Palme-ja, katerega so že rad teden dnij pogrešali. Pokojnik je dobil pri lanskih velikih manevrih pri Kiseku soln-čarico in ga je od tačas vedno glava bolela. — (Samomorilka.) Triindvajsetletna A. Šu-šteršič, hči vratarja v hiši Tropeani v Trstu šla je zvečer v četrto nadstropje neke hiše v ulici Malcanton in skočila na dvorišče, kjer je mrtva obležala. Neozdravljiva bolezen je bila baje uzrok obupnemu činu. — (A k a d. društvo .Triglav") priredi v Boboto 10. svečana, svoje ŠeHto redno zborovanje s sledečim vzporedom*. 1. Č tanje zapisnika; 2. Poročilo odborovo; 3 Poročilo odbora za Prešernovo slavnost; 4. Kritika pravnika Šavnika o predavanju modroslovca Ilešiča .o dolgočasnosti" ; 5 Slučajnosti. Lokal: .Zum vvilden Manu", Jakominigasse. — (Slovenski klub na Dunaji) bode v Boboto dne 10. februvarja t. I. imel četrti svoj večer v tej sezoni v dvorani L. Mitzkove restavracije .zum alten Scbottenthor" I. Schottengasse 7. Na dnevnem redu je berilo goBp. Jos. Mantuanija, c. in kr. pristava v dvorni knjižnici in redoega člana c. kr. zavoda za raziskovanje avstrijske zgodovine na vseučilišču Dunajskem. Naslov berilu je: .Dva neznana Kranjca važna za pr os veto." Začetek ob 8 uri zvečer. K temu večeru vabijo se na Dunaji živeči Slovenci, ki so dosedaj dobivali vabila. — (Akademično društvo .Slovenija" na Dunaji) priredi v ponedeljek dne 12. februvarja v Kastnerjevi restavraciji .pri magistratu" svoj peti redni občni zbor z naBto|>nim dnevnim redom: a) Čitanje zapisnika, b) poročilo odborovo, c) poročilo slavnostnega odseka, d] slučajnosti. Začetek ob oBuiih zvečer. Na obilno udeležbo vabi odbor. — (Razpisana služba.) Pri okraj• nem Bod šči v Logatcu se vzprejme takoj diur-nist z mesečuo plačo 30 gld. Prošnje je poslhti do dne 15 t. m. omenjenemu sodišču. 1 Slovenci iu Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila iu Metoda! K A —***i Razne vesti. * (Izumitelj ponarejenih umetnih dijamante v), kemik Fromie umrl je due 3 t. m. v Parizu. * (Bi8marckovi memoiri.) Neka Londonska kuj garska tvrdka se posebno trudi, da bi si pridobila Bismarckove rnemoire ter mu je titavila jako zapeliivo ponudbo. Kakor poročajo angleški listi je skoro gotovo, da bode dobila toli zaželjene rnemoire nemškega državnika. * (Emin Paša.) Kraljevska geografičua družba v Londonu, ki je že I. 1890. priznala Emin Paši zlalo svetinjo, katere mu pa ni mogla dostaviti, jo sklenila, da bo svetinja izroči njegovim dedičem. * (Trdovraten samomorilec.) V Pragi prerezal si je pravni praktikant Aleksander Klepet t* f žile na vratu in na rokah, si zavezal rane in potem Bkočil s tretjega nadstropja na dvorišče, kjer je mrtev obležal. Že prej se je hotel nesrečnež usmrtiti, pa so ga rešili. Velika nervoznost ga je baje gnala v smrt. * (Samomor is strahu pred anarhisti.) Te dni se je usmrtil italijanski prefekt komendator Ballanro, kraljevski komisar v Parliniru zabodši se sedemkrat v prsi. Pokojnik bil je star uradnik in se mu je menda zmešalo, ker je poslednji čas dobival vedno pretilim pisma od anarhistov. Telegrami „Slovenskemu Narodu'1: Dunaj 9. februvarja. Vojno ministerstvo se je v principu izreklo za to, da se članom veteranskih društev dovoli nositi orožje, ako se ta društva jednotno in po gotovem, od vlade izdelanem načrtu organizujejo. Pragu. 9. februvarja. V pravdi proti Omladincem se je pri današnji obravnavi Čitalo pismo zatoženca Rudolfa, v katerem prosi svoje roditelje, naj odstranijo iz stanovanja vse, kar bi mil moglo škodovati. Drž. pravdnik je takoj naznanil, da toži Rudolfove roditelje radi krivega pričanja. Sodišče je dobilo pretilno pismo s podpisom: društvo socialističnih in anarhističnih delavcev v Pragi. Budimpešta 9. februvarja. Poslanska zbornica volila iz nova dosedanja podpredsednika Perczela in grofa Teodorja Andrassvja. Pariz 9. februvarja. Pri raznih znanih anarhistih bile hišne preiskave. Policija zaprla tri anarhiste, pri katerih je našla mnogo važnih spisov in tudi nekaj Vaillantovih pisem na ubeglega Pavla Rćclusa. Včeraj se je začela kaz. obravnava zoper anarhista Vellisea, ki je za časa rusko-francoskih slavnostij pred vojaškim kazinom streljal iz revolverja na ljudi. Velisse je priznal svoj zločin in mej drugim izpovedal, da je bil prijatelj Vaillantov in da ga je Pavel Rcclus podpiral. Berolm 9. februvarja. Jutri podpišeta grof Caprivi in ruski veleposlanik grof Suvalov trgovinsko pogodbo, ki se potem predloži za-veznemu svetu. Dokler parlament ne odobri predloge, veljali bodo tako v Rusiji kakor v Nemčiji generalni tarifi nainestu dosedanjih izrednih tarifov. V političnih krogih se sodi, da je razpust državnega zbora neizogiben, ker konservativci v svojem odporu zoper trgovinsko pogodbo nikakor nečejo odnehati. Bruselj 9. februvarja. Na tukajšnji pošti eksplodiral je zabojćek, v katerem jo bila di-nainitna patrona. Pošiljatev je bila oddana po neznanem človeku, ki je vsebino deklariral kot bankovce. Eksplozija je prouzročila precejšnjo materijelno škodo. W"~ Zadetek o t* 1 uri zvoAer. "9^aj štev. 4t. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.572. V soboto, dne 10. februvarja 1894. Goapod Tuclav Anton, član »Narodnega deželnega gledališča", profesor mimike na „Glatbenem zavodu" v Zhgrebu, Kol tfoftt. l?i-vil«r«t s Ugrabljene Sabinke. Burka v 4 dejanjih. Napisala Frančišek in Pavel pl. SchOn-tl.iiti, poslovenil E. Gangl. Režiser g. Ignacij Borštnik. Začetek točno ob 1 ,8, uri, konec po 10. uri zvečer. Pri predstavi svira orkester slavnega pespolka Leopold H., kralj Belgijcev it. 27. I rmi «>|»nimt: Parterni sedeži od I. do III. vrste 1 gld., ud IV. do VIII. vrste 90 kr., od IX. do XI. vrste 80 kr. — Balkonski sedeži I. vrste 70 kr., II. vrste 60 kr, III. vrste 50 kr. — Galerijski sedeži 30 kr. — Ustopniim v lože 70 kr. — Parterua stojišča f>0 k>*. — Dijaške in vojaške ustopnice 30 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. Sedeži, lože in nstopn c« se dobivaju v stsri čitalnični trafiki v Belosbargovih ulicah in na večer predstave pri blagajnici. V abonement na sedeže se ustopi lahko vsak dan. Blagajnica se odpre ob 7. uri zvečer. Prihodnja predstava bode v torek, dno 18. februvarja 1S94. aii>ai>^iliit»l ..LJUBLJANSKI H OH" ■ tojl t. a vse leto 4 gld. 60 kr.; ssa pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Umrli so v l,iul»ljaui: 7. februvarja: Elizabeta Šcber, tapetnikova iona, 30 let, Kolodvorsko ulice Št. 31. — Avguština Budeček, krojačeva žena, 70 let, Gradišče št 11. 8. februvarja: Jožef Bukovnik, lasničar, 53 let, Sv. Petra cesta št. 13. — Elizabeta Furlan, delavka, 53 let, Kravja doliua št 11. V d ež elni bolnic i: 7. februvarja: Jakob Cepin, knjžarjev sin, 17 let. — Marija Možina, gostiju, 82 let. Meteorologično poročilo. Dao | Čas opazovanja Stanje barometra V mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 8. febr. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 738 5 tu. '37 1 mu. 740 1 mm. 1 0'C 10 4" C 2 6» C al. zah. si. jzh. brezv. jasno jasno jasno 000■■. Srednja temperatura 4'7°, za 5*1 nad normaloni. JDui3a.aJsl£SL "borza dno" 9 februvarjp t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 05 kr. Skupni državni dolg v srebra .... 97 , 85 , Avstrijska zlata renta....... 120 a 10 „ Avstrijska kronska renta 4°/0..... 5*7 „ 40 „ Ogerska zlata renta 4°/0...... 117 a 60 a Ogerska kronska renta 4°/0..... 95 „ 05 „ Avstro-ogerske bančne delnice .... 1006 „ — „ Kreditne delnice......... 359 , 50 „ London vista. . . ,....... 125 „ 70 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark , . 61 „ 42'/i • 20 mark............ 18 , 27 „ 20 frankov . . . ,....... 9 , 96*', „ Italijanski bankovci........ 43 „ 45 „ C. kr. cekini.......... 5 , 93 „ Dne 8. fet.ruvprja t. I. 4s/0 državne srečke iz 1. 1854 po 280 gld. 147 gld. 50 kr. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. . 197 , 25 „ Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 128 „ — „ Zemlj. obč. avstr. 4«V/n zlati zast. listi . 122 „ 25 Kreditne srečke po 100 gld...... 194 , 7f> „ Ljubljanske srečke........ 24 „ — „ Rudolfove srečke po 10 gld...... 22 , 76 „ Akcije anglo-avatr. banke po 200 gld. , . 155 g 25 „ Trainway-driiSt. velj. 170 gld. a. v. . . . 281 „ — m Papirnati rabelj......... 1 „ 34'/» „ m Nekateri vsakdanji gosti gostilne „Pri Žoržll" v Skofji Loki, ki nimajo smelosti, da izrazijo ustmeno svoje najsrčneje čestitke na dan godu velecenjene gospe Apolonije Deisinger kličejo tem potom njih obljubljeni mamki iskren in krepak (i74) v Živela mnogaja leta! 7) I. promenadni koncert, V nedeljo M 11. februvarja 1894 v prostorih ,,TonhalIe^ popoludne ob \ »4. uri veliki promenadni koncert popolne vojaške godbe c. in kr. pešpolka kralja Belgijcev št. 27 pod osebnim vodstvom g. kapelnika. Vzporodi 1. (Novo!) Fr. Lehner: Koračnica zamorcev iz opere „Die Wiener in Amerika". 2. Thomas: Ouvertura h kcmicii operi „Ravmood". 3. StraiiBs: „Nordseebilder", valček. 4. Czibulka: „Liehestraum nach dom Balle*, Internnezzo za goditi* in harfo. 5. R. Wagner: V«-l ka fantazija iz opero „Lohengrin". 6. (Novo!) Kom/ftk: „Ftlr's Ilerz und GonClth", velik pot- pourri. 7. F. Liszt: IT. ogorsktt rapsodija. 8. (Novo!) A Gretsch: „Eiujiihrig Freivvilligen Stroiche", valček. 9. (Novo!) Zeller: »O, sei mir nicht bOse", pesem iz ope- rete „Oberstoiger". 10. (Novo!) A. M. Fechner: Koračnica Parisieune. P. n. občinstvu so na razpolaganje vsi prostori. — Za mrzle jedi in pijače, kavo in sladčice je najbolje skrbljeno. Vstopnina 30 Icr. (166—D Išče sc pridna in nKhnciiu prodajalka v trgovino z raznim blagom v Savinjski dolini blizu Olji«. Vstop 1. marcu. — Kje? pove upravuištvo .Slov. Naroda-. (177—1) Vzprejmeta ©e tsilcoj dva učenca za spodaj omenjeni trgovini. Zahteva bo znanje slovenskega in nemškega jeziku, čvrstost in zdravje ter da sta iz poštenih hiš. (171—1) Sbil & Petrovčič trgovina mešanega blaga — Mokronog; ln Trebnje. C. tr. glavna ravnateljstvo avstr. dri, želeioic. Izvod iz voznega reda ArelisL-viiogra. od 1_ olctotora. 1893. Naitopno omenjeni p rili »j »ln i in otlhajalni 6 Mi omačeni to v srednjeevropskem rnxi*. Srednjeevropiki (ea Je k rajnem u času v Ljubljani m* 9 minuti naprej. Odhod 1« JLJubijane , Oeneve, Ooriha, Bregnioe, Zella na jssoru, Lend-Onstelna, Ino-moata, Ljubnege, Golovca, Pontabla, Trbiia. Ob 4. uri S3 min. popomdn* osebni vlak t Dunaja, Ljabnega, Beljaka, Oelovoa, Fransenafeste, Pontabla, Trbiia. Ob 9. url H7 min. »veder osebni vlak s Dunaja, Ljubnege, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbisa. _ Odhod ls lajubljane (jut. kol.). Ob «. uri HS min. afutrmt v Kočevje. ,. Vi. OO „ opoiudne „ „ ,. 0. IO evev^er* n n Prihod v lajnbljano kol.). Ob 8. uri lO min. i)utr. Ob 7. url 18 min. nfutrn) v Kamnik. „ it. n OS n popoludne „ „ n 8. „ BO n mvrrrr „ , Prihod v lajnbljano (dr?., kol.). Ob 8. url 81 min. zjutraj Is Kamnika, a 11. „ 15 „ dopoludne „ ., 0. ., ito ., mumrnu* (4-32) Podjetnik (176-1> ki bi hotel prevzeti dovnitanje žHKorcev in II parne ftnge z 20 do 25 pari konj iz Ko6ovBk.ih gozdov in nek OHkrbuvitlul mnicneln ia eJelnvese« iiie. — Več pove osikrbnliiTO inR« v Travniku* Hrmu|«1&o. Rabljene, a še dobro ohranjene stružnice (,6o-a) se kupujejo v mizarnici kranjske stav-binske družbe na Vrtači. V najem se dd (ItJ8_1) hiša zelo pripravna za prodajalnico ali pekarijo, katera je le ve6 let bila v njej. — Vej> pove lastnik gospod Anton Mkrjauee, gostilničui* v Niu»rl|l pod L|ubi|wiio. krepak in priden deček iz poJtene hifl« v večjo prod»|alno mano v ralnega bltsK« na deftelo. — Ponudbe vzprejtma upravniAtvo „Sloveimkega Naroda". (170—1) nemdkega in BloveoBkega jezika v besedi in pisavi ztnogeu, se pri tem sodifiči z mesečno plačo 30 gld. tako| vsprejnae. (152—8) C. kr, okrajno sodišče v Sevnici ded 4. februvarja 1694. V najem se da prodajalnica (fitacutia', ki je jedna najstarejših v IvfcsKlrJl. Prodnjal-nicH iiua vso potrebno rpritvo, je v bližini cerkve in na jako lepem prostoru v trgu. Najemnik lahko dobi prav čudno in zdravo, iz dveh Bob, kuhinje in drugih potrebnih prostorov obstoječe stanovanje in tudi nekitj vrta v po-nilio Isto tuko m u je ua razpolsgo tudi MklndlšAe (mg-Kacin) l\ blago. — Najemninski pogoji se izvedo pri ^ospej lvflaKtlnlenl Stulor v Hflomlrji. (167—1) To varni* It it zalogu šivalnih strojev in velocipedov " IVAN JAX v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 13. M Ceniki zastonj ln poštnine prosto. H 1033 Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolii. LaBtuiua in tisk .Ndroilce Tiskarne".