i & Poštnina plačana ▼ gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. J 9.IJC 1935 M&L ._________ 'v 'tmsrpi tevilki Din 1*50 TRGOVSKI IalST Časopis asa trgovino, Industrijo In obrt Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ^ leta 90 Din, za 54 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 25-52. Leto XVIII. V Ljubljani, v soboto, dne 28. septmbra 1935. štev. 97. frcedtag. yd$atd\Q' fi*i Pisatelj Finžgar je objavil v »Slovencu« uvodnik o silnih posledicah, ki morajo nastati zaradi sedanje brezposelnosti in bede ljudi. V tem svojem članku, ki ga naj bi imeli vsi odločujoči vedno pred seboj na mizi, zahteva, da se mora preskrbeti brezposelnim delo. Naj se požgo zasteničene lesene barake in šupe, v katerih žive reveži ob periferiji mest, naj se jim zgrade dostojna mesta, naj se urejajo ceste, regulirajo vode, regulirajo tudi kmečke vasil Dela je v izobilju! Denar pa naj se dobi na ta način, da plača od 300.000 ljudi, kolikor jih ima službo v Jugoslaviji vsak po 50 par na dan za ta dela in tako se bo na leto zbralo 54 milijonov Din. Ni to nobena utopija. Avstrija je pred kratkim uvedla ta davek, uredila delavska taborišča in tako bi mogli storiti tudi mi. Zasebna karitas ni več kos današnji ljudski bedi in zato je treba storiti nekaj več. Oblast naj zato sklene tak zakon, za strogo izvajanje pa naj bi skrbeli plemeniti gospodarstveniki, ki naj bi brezplačno tvorili oblastni sosvet, ki bi določal, kaj naj se dela, kje in kako. Potrebne besede je spregovoril pisatelj Finžgar in ob pravem času in naša vroča želja je, da bi bili njegovi predlogi v polni meri upoštevani in da ne bi doživeli usode že tako mnogih in tako koristnih predlogov. Iz brezposelnosti je le en izhod: zaposlitev ljudi. Ta zaposlitev je mogoča in za njo potrebni denar je tudi mogoče dobiti, samo če je tu dobra volja. Če bi se pri tem predlogi g. pisatelja kaj spremenili, je končno irelevantno, ker glavno je, da se začne delati, da se že enkrat lotimo dela, ki ga nas čaka povsodi v izobilju. Pa ne samo z obdavčenjem ter prostovoljnimi prispevki, temveč tudi iz čisto materialnih interesov bi se mogel spraviti skupaj potrebni denar. Notorično je, da plačujejo najbednejši ljudje relativno najdražja stanovanja. Tako imenovane najemninske vojašnice so znane kot najbolj do-* nosne hiše. Zakaj se ne bi to dejstvo izkoristilo in z raznimi davčnimi in drugimi ugodnostmi privabili bogati zasebniki, da bi že zaradi boljšega obrestovanja podrli vse zasteničene barake in postavili mesto njih zdrava, čeprav še tako skromna stanovanja. Danes je za takšno akcijo čas silno ugoden, ker mnogi ljudje sploh ne vedo, kako bi naložili svoj denar. Poleg tega so danes gradbeni stroški izredno nizki, da je tudi zaradi tega zagotovljena večja rentabilnost. Križ je edino v tem, ker nimajo ljudje več pravega zaupanja niti do ž zakonom potrjenih ugodnosti. In dostaviti treba, da to nezaupanje ni tako neupravičeno, ker smo že doživeli, da so bile lastnikom novih hiš priznane ugodnosti nenadoma preklicane. Zato bi bilo predvsem potrebno, da država rigorozno pazi na to, da vselej do pičice spoštuje svoje obljube in svoje odredbe. Tudi podjetniki so raje zaposleni ko nezaposleni in marsikateri od njih bi tudi sam gradil in tvegal, če se ne bi bal, da mu kasnejša odredbe oblasti ali pa novi davki prevržejo vso kalkulacijo. In ker je v javnosti to nezaupanje, zato ljudje niti ne mislijo na takšna dela, zato raje drže denar v nogavicah, zato je zastalo vse zasebno investicijsko delo. Pred vsem bi bito treba pospeševati zasebno podjetnost, pri nas pa se ta ovira na vseh koncih in krajih. Na vse zadnje je pri nas zaposlitev brezposelnih le vprašanje organicacije. Imamo vsega dovolj, kar potrebuje delavec za vzdrževanje rodbine. Moremo dati delavcu zadostno hrano, imamo dovolj usnja za °butev in tudi že dovolj blaga za obleko, dati mu moremo tudi druge priboljške, da hi ne bila nobena težava vzdrževanje delavskih bataljonov. Imamo poleg tega tudi potrebni gradbeni material za ceste in mo- stove, za stanovanja in asanacijo vasi, da b: tudi v tem pogledu mogli izvršiti potrebna dela. Vsako tako delo pa bi potem tudi nekaj donašalo, da prav za prav ne bi potrebovali nič drugega kakor samo skromni začetni kapital. Niti posebno dosti dobre volje ni t.eba, da se zbere ta kapital. Začeti pa je treba z organizacijo tega dela in tu ni mogoče pogrešati zasebne ini- ciative. Brez zaupanja je zasebna iniciativa nedosegljiva in zato bi morala biti glavna slrrb vseh, ki imajo vpliv in moč v javnosti, da skrbno pazijo, kako bi se zopet poživilo staro zaupanje. Treba je v ta namen tudi dosti poguma, da se pretrga z vsemi napakami in vsemi le osebnimi željami. Toda zaposlitev ljudi je tako koristen in vzvišen cilj, da je tega poguma tudi vredna! 2&&CMC6 Ut o zgodila nobena pristranost in da bodo vsi objektivni interesi zavarovani. Če pa upoštevamo še to, da je najvišji forum v zbornici njen plenum, v katerem so enakomerno zastopani odseki štirih vrst stanovskih organizacij, potem že celo ne more biti govora o kakšni inkompatibilnosti in je zato ta argument za določbo volilnega reda popolnoma za rep privlečen. Določba o nezdružljivosti funkcij člana uprave združenja in zborničnega sveta pa je napačna tudi iz cele vrste drugih razlogov. Predvsem mora zaradi tega trpeti harmonično sodelovanje med združenji in zbornicami. To harmonično sodelovanje pa je pogoj za pravilno uveljavljenje interesov gospodarskih- stanov v javnem življenju. Združenja so osnovne celice organizacijskega dela gospodarskih stanov, v združenjih se nadalje pokažejo najprej potrebe gospodarskih stanov. Tu se tudi najprej konstatirajo vse napake, ki jih je povzročila ta ali ona uredba. Kar se torej v združenjih ugotovi kot potrebno, to je naloga višjih organizacij, da izvedejo. Ustvarjajoči impulz prejemajo zbornice od združenj in brez tega impulza bi izgubile kontakt z življenjem in bi polagoma okostenele v birokratizmu. Velika prednost sedanjih zbornic je baš v tem, da so vedno žive reprezentance gospodarskih stanov in da morejo vedno govoriti v njih imenu. Pomislimo pa tudi na praktične posledice, ki bi morale nastati, če bi obveljata določba novega volilnega reda. Notorično je, da tudi v gospodarskih krogih manjka ljudi, ki se zanimajo za organizacijsko delo. V dostih združenjih visi vse delo na predsedniku in tajniku in samo ta dva sta v resnici poučena o zahtevah in potrebah članov združenja Če bi obveljala določba volilnega reda, potem bi se moglo zgoditi, da bi združenje izgubilo edinega člana, ki je v resnici delal ali pa bi dobile zbornice svetnika, ki ne bi imel nobenega kontakta z delom združenja Nujno bi nastala ani-moznost med zbornico in združenjem in nad vse potrebno sodelovanje obeh bi bilo preprečeno. V nekaterih zbornicah tega sodelovanja tudi v resnici ni bilo, to pa baš zaradi tega, ker so se imenovali kot člani zborničnega sveta ljudje, ki niso imeli kontakta z združenji ali bili celo z njimi v nasprotju. Škodljive posledice tega stanja so se pokazale le prejasno in nekatere zbornice zaradi tega niso mogle niti prav delovati. Nikakor pa ne gre, da bi sedaj morale vse zbornice trpeti zaradi te napake, ki se je pojavila samo v nekaterih Tako ni bilo v ljubljanski zbornici prav nobenega nasprotja med zbornico in združenji, in to zlasti zato, ker so bili zbornični svetniki večinoma tudi predsedniki združenj. Zarad tega harmoničnega sodelovanja zbornic in združenj se je delo obeli složno izpopolnjevalo, da je bilo tudi v vsakem pogledu uspešno. Se bolj uspešno pa bi bilo to sodelovanje, če se svoje dni ne bi ostalo na pol pota in če se ne bi pozabilo tudi Zveze trgovskih združenj proglasiti kot obveze e pokrajinske centrale vseh združenj. Na ta način bi se tudi uradno priznala ona plo-donosna delitev dela, ki je v Sloveniji tako dobro izvedena, da je namreč Zveza trg. združenj borbena stanovska organizacija trgovcev, Zbornica pa strokovna organizacija. ki ima tudi močno poudarjen uradni značaj. Zato pa bi tudi bilo edino pravilno, če bi se določba o izmišljeni inkompatibilnosti črtala, zato pa vnesla v obrtni zakon določba, da morajo vsa združenja biti obvezno včlanjena v svoji pokraiinskr zvezi. S tem bi bila organizacija gospodarskih stanov v resnici dovršena. Zahteva olajšav za mestne hipotekarne dolžnike Društvo hišnih lastnikov in zemljiških posestnikov v Zagrebu je poslalo zagrebški Gradski štedionici spomenico, s katero utemeljuje zahtevo, da se kratkoročna hipotekarna posojila izpretnene v dolgoročna in da se podaljšajo roki za odplačevanje nekaterih posojil. Spomenica ugotavlja razen splošnih katastrofalnih učinkov gospodarske krize in davčne preobremenitve še posebne lokalne težave zagrebških posestnikov. Tako je do leta 1930 občinska mestna hranilnica s posojili na nepremičnine pospešila gradbeno delavnost in je tudi rentabilnost hiš omogočala lastnikom redno plačevanje obrokov in obresti. Na koncu leta 1931. pa je izbruhnila kriza denarnih dolgoročna s primerno obrestno mero in amortizacijo; 2. podaljšanje odplačilnega roka za hipotekarna posojila iz Fonda zagrebške občine kakor tudi iz lastnih sredstev na najmanj petindvajset let, ker so ti mali lastniki sezidali hiše v dobi največje stanovanjske krize ter jim sicer grozi beda in izguba teh hiš. S temi olajšavami pa bi se hkratu ustavilo padanje cen nepremičninam. zavodov, ki so zato pričeli odpovedovati dana posojila. Istočasno je država naložila hišnim lastnikom nova bremena in enako so delale tudi samouprave, tako da je davek na nove hiše povišan za 100 in celo za 300 odstotkov, razen tega pa so uvedene še nove takse in pristojbine, kar lastnikom pri padajočih stanarinah onemogoča vsako redno odplačevanje hipotekarnih obveznosti. V nasprotju z zaščito denarnih zavodov kot upnikov so ostali njihovi hipotekarni dolžniki v mestih. popolnoma brez zaščite Drža.vna hipotekarna banka je dovolila svojim hipotekarnim dolžnikom v zadnjem času olajšave, zato naj tudi Gradska ste-dionica prizna mestnim dolžnikom hišnim in zemljiškim posestnikom: 1. pretvorite v kratkoročnih (meničnih) in srednjeročnih hipotekarnih posojil v Zahvale za udanostne brzojavke z občnega zbora v Ljutomeru Kakor smo že poročali, sta bili z občnega zbora Zveze trgovskih združenj v Ljutomeru poslani udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. ter Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu ter pozdravne brzojavke predsedniku vlade dr. Stojadinoriču, notranjemu ministru dr. Korošcu, trgovinskemu ministru dr. Vrbaniču, ministru dr. Kreku in banu dr. Natlačenu. Predsednik Zveze Josip J. Kavčič je nato prejel preko ministrstva dvora zahvalo Nj. Vel. kralja Petra II. in Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla ter zahvali predsednika vlade dr. Stojadinoviča in trgovinskega ministra dr. Vrbaniča. Gradnja železnice št. Janž—Sevnica izlicitirana V sredo je v Beogradu izlicitiralo na licitaciji gradbeno podjetje Dukič in drug v Ljubljani gradnjo prvega dela nove železnice št. Jariz—Sevnica za 12,400.000 Din. Gradbeno podjetje Dukič in drug je bilo med 13 ponudniki daleko najcenejše in je tudi zmagalo. Prvi del proge, ki meri 8 km, mora biti gotov v 18 mesecih. Med 16. in 21. oktobrom bo politični obhod proge zaradi izvedbe potrebnih razlastitev. Proga Št. Janž—Sevnica Ivo torej vendarle v doglednem času gotova. 200 milijonov neplačanih taks Davčni oddelek finančnega ministrstva je ugotovil, da znaša v vsej državi dolg na neplačanih taksah in pristojbinah okoli 200 milijonov Din. V posebni okrožnici pravi oddelek, da davčne uprave plačevanju taks očevidno ne posvečajo posebne pažnje in da jih ponekod sploh ne pobirajo. Zato nalaga davčnim oddelkom in vsem davčnim upravam, da vodijo posebne sezname o zaostankih na taksah in da jih izterjujejo obenem z drugimi davki. V bodoče bo davčni oddelek kontroliral, kako se plačujejo takse. Mi bi dostavili le eno prošnjo, da namreč finančno ministrstvo objavi, koliko znašajo zaostanki na taksah pri posameznih finančnih direkcijah, ker bi se potem zopet izkazalo, kako Slovenija v redu izpolnjuje svoje davčne obveznosti. Objava teh podatkov pa bi bila tudi potrebna zato, da že enkrat dobimo statistiko o plačanih davkih v posameznih banovinah in ne ia imamo le statistiko o odmerjenih davkih. Kajti samo ta statistika bi imela služiti kot podlaga za dodelitev državnih dajatev posameznim banovinam. Kaj je s palačo Bat’e? Na naše vprašanje, kako se je mogla Bafi dovoliti prezidava njegovega poslovnega lokala v šelenburgovi ulici, ko je vendar Bafina hiša izven stavbne črte, ne da slavni gradbeni urad mesta Ljubljane nobenega odgovora pojasnila. Lokal se seveda mirno dalje prezidava. Mislimo pa, da je gradbeni urad dolžan pojasniti vso stvar, ker je menda Ljubljana le interesirana na tem, da se križišče pred pošto že enkrat razširi. Baš sedaj jo bila za to zelo ugodna prilika, ki pa se je z dovoljenjem prezidave zamudila. Zato vprašamo ponovno: iz katerih razlogov je bila dovoljena Bafi prezidava! Vxedl&Cfi absolventov UmetiislciU šol Stanovske ali strokovne kmetijske zbornice — cenah na notranjem trgu Zahteve po višjih Ob proslavi 251etnice kmetijske šole v st. Jurju ob Južni železnici (zakaj se ne skrajša lo neverjetno dolgo ime?) so imeli absolventi kmetijskih šol svoje zborovanje, koncem katerega so sklenili vrsto resolucij o aktualnih gospodarskih in gospodar-sko-političnih vprašanjih. Nas zanimata predvsem dva sklepa, ker sta ta zlasti važna za vse gospodarsko življenje in ker moramo smatrati oba sklepa kot premalo preudarjena. Prvi sklep se tiče kmetijskih zbornic. Te na; bodo po mnenju absolventov kmetijskih šol kmefko-stanovske in ne kmetijsko-strokovne ustanove. Volilno pravico v to zbornico naj imajo vsi 18 letni kmetovalci, in sicer naj bi vseka občina volila po enega zastopnika. Za vzdrževanje teh zbornic pa naj bi se pobirala največ 5"/« doklada na zemljarino. Že večkrat smo poudarili, da je v interesu vsega gospodarstva, če tudi kmetje dobe svoje zbornice, ker je drugače skoraj nemogoče, da bi kmetijska proizvodnja kvalitativno tako napredovala, kakor je potrebno, da si pridobi odjem r.a tujih trgih. Pri nas pa bi iinele kmetijske zbornice še to veliko nalogo, da bi tudi racionalno razdelile kmetijsko proizvodnjo, da ne bi imeli stalno viškov agrarnih proizvodov, ki jih ne moremo niti izvažati niti potrošiti doma, d očim moramo še vedno mnogo proizvodov uvažati. Tipiziranje proizvodov, njih pravilno pakiranje, sortiranje itd. bi bile nadaljnje naloge kmetijske zbornice. Podobne naloge pa bi čakale kmetijsko zbornico tudi pri vseh drugih panogah kmetskega dela. Iz vsega tega pa jasno sledi, da bi morale biti kmetijske zbornice predvsem strokovne zborni««, ne pa stanovske, katerih glavni cilj bi bilo uveljavljenje kmetskega življa v javnem življenju. Kot edini stan je kmetski v tem srečnem položaju, da sploh ne potrebuje svoje posebne stanovske zbornice, ker je njegova številčna premoč nad drugimi stanovi tako velikanska, da so programi vseh strank sestavljeni v kmetskem duhu in da so tudi vse nase največje stranke izrazito kmetskega značaja. Kmetska gesla igrajo zato tudi ob volitvah prvo in odločilno vlogo. Gospodarsko stanje kmeta je danes težavno, ne ker bi bila njegova politična moč premajhna, temveč ker je vsa naša agrarna proizvodnja strokovno zaostala. To se je jasno pokazalo pri kmetski zaščiti, ki je bila izdana čisto enostransko in na škodo drugih stanov v korist kmetskega dolžnika, ki mu pa kljub temu ni dosti pomagala, ker pač zaradi nje niso bile popravljene cene kmetskih pridelkov, kjer je jedro vsega vprašanja. Zato potrebuje kmetovalec strokovne zbornice in ne stanovskih, ker je treba dvigniti kvaliteto proizvodnje, ne pa politične moči kmeta. Sicer pa moramo mimogrede tudi pripomniti, da je organizacija zbornic, kakor si jih zamišljajo absolventi kmetijskih šol, čisto nemogoča. Plenumi s približno 370 člani so le izjemoma in le deloma sposobni za delo. Druga zahteva absolventov kmetijskih šol se tiče cen kmetskih pridelkov in re-zultira direktno iz prve. Absolventi pravijo, da bi bilo treba z zakonom povišati in določati cene vsem kmetskim pridelkom na notranjem trgu.. Ta zahteva je docela zgrešena in danes bolj ko kdajkoli preje. V agrarnih deželah se more doseči višja cena kmetskih pridelkov le z izvozom. Na domačem trgu, kjer je preobilica blaga, so višje cene izključene, ker bo imel kmetovalec vedno preveč blaga in ga bo moral prodajati tudi za vsako ceno, samo da pride do denarja. Ce pa more kmetovalec svoje blago dobro prodati v tujino, potem bo naravno narasla tudi cena na domačem trgu, ker kmet ne bo v tej stiski, da mora prodati za vsak denar. Cene agrarnih proizvodov, a tndi živine in lesa j« mogoče dvigniti le z izvozom. Zato pa je tudi izvoz glavna naloga vseh, ki hočejo, da pride kmetovalec do blagostanja in zato so potrebne strokovne kmetijske zbornice. Z izvozom pa ne bo prišel do denarja le kmet, temveč po stari izkušnji, da imajo vsi stanovi denar, kadar ga ima kmet, tudi ti Zato pa je kmetijsko-strokovna zbor i-ca v interesu vseh in zato mora do nje priti. Že celo pa je nemogoče dekretirati danes višjih cen na domačem trgu, ko padajo delavske mezde neprestano že nekaj let in ko so tudi uradniki že doživeli pet redukcij plač. ” interesu kmetskega napredka in razvoja našega gospodarslva bi zato bilo, če absolventi kmetijskih šol svoje stališče revidirajo. Pokojninsko zavarovanje rudarjev v težki krizi 2*elifične vesi i Jz irgovlnsltega regifiva, ■ ■ Vpisala se je tvrdka: Ivan Urbas, trgovina z vinom in žganjem na debelo in drobno v Ivanjem selu. Vpisale so se te izpremembe in dodatki: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Vpiše se odločba trgovinskega ministrstva, da je dovoljen banki odlog plačil za 6 let, izvedba valorizacije nepremičnin, znižanje obrestne mere za stare vloge, emisija prioritetne glavnice v višini 20,000.000 Din ter finančne olajšave v smislu uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. Splošna trgovska družba z o. z. v Ljubljani. Izpreme.tila se je 5. točka osnovne družbene pogodbe Ce ima družba enega poslovodjo, zastopa ta družbo pravnove-ljavno sam, če ima družba dva ali več po-sovodij, nastopata dva poslovodji d:užbo kolektivno. Izbriše se poslovodja Guslav Puc, vpišeta p* se nova poslovodja Natalija Mesnjajev in Josip Junc, oba iz Ljubljane. Dragotin Hribar, I. kranjska inehan. avtomatična tvornira pletenin in tkanin v Ljubljani. Odslej Ljubljana, Zaloška c. 14. Imetnik firme: Javna trgovska družba. Družabniki so: Evgenija Hribar, posestnica in induslrialka v Ljubljani, Boris Hribar, zasebnik v Ljubljani, in Peter Hribar, zasebnik v Ljubljani. Družbo zastopa Evgenija Hribar. »Dolop, dolenjska opekarniška družba« V. Sedaj, Prečna. Izbriše se koinanditist ? »ton Košir. Njegovo vlogo prevzameta družabnik Viljem Sedaj iz Novega mesta in komanditist tvrdka »Novobor«, splošna industrijska d. d. v Ljubljani, vsak polovico, t. j. po Din 5000. Strojilna lesna in kemična industrija, d. d. Polzela. Zaradi poteka funkcijske dobe se izbrišejo člani uprave dr. Viktor Murnik, Alojzij Lilleg in inž. Josip Bon- - eelj. Izbrisala se je tvrdka: Anton Verbič, imetnica Julka Verbič, trgovka v Sevnici — zbog prestanka. Statistika konkurzov in prisilnih poravnav Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 31. avgusta 1935 naslednjo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteklega leta): 1. Otvorjeni konkurzi: v Dravski banovini 5 (1), Savski 4 (—), Vrbaski — (—), Primorski 1 (2), Drinski — (1), Zetski — (1), Dunavski 1 (2), Moravski — (l),Wardarski 1 (—), Beograd, Zemun, Pančevo — (2). 2. Razglašene prisilne poravnave izven konkurza; v Dravski banovini 4 (4), Savski 1 (3), Vrbaski 1 (2), Primorski — (1), Drinski 1 (1), Zetski — (—), Dunavski 1 (4), Moravski — (—), Vardarski — (2), Beograd, Zemun, Pančevo — (6). 3. Končana konkurzna postopanja: v Dravski banovini 1 (5), Savski — (2), Vrbaski — (—), Primorski — (—), Drinski — (4), Zetski — (1), Dunavski 1 (2), Moravski 1 (2), Vardarski — (4), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (2). 4. Potrjene prisilne poravnave: v Dravski banovini 2 (8), Savski 2 (1), Vrbaski — (—), Primorski — (—), Drinski — (—), Zetski — (—), Dunavski' — (2), Moravski — (—), Vardarski — (1), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (—). 2e v 24 urah S tr klobuk« itd. Skrobl Ib cveti olik« naje«, ovratnik« In nuwi«t«. P«r«, »nll, manga In lika d«mat« perilo tovarna JOS. REICH P«Uan»kt naalp 4—41. flel«abnrg«va iLl T«l«f«n It »-71 Poslovno poročilo Bratovske skladnice za 1. 1934 dokazuje, da je vse pokojninsko zavarovanje rudarjev na tem, da popolnoma preneha, če se ne priskoči na jH>moč tej prepotrebni ustanovi. Po kapitalnem kritju bi morala imeti Bratovska skladnica 300 milijonov Din, ima ga pa le še 15,2 milijona, a še ta kapital se stalno niža, ker ima skladnica vsak mesec večji deficit. V osmih letih je padlo število članstva od 1(5.721 na 9.746, dočitn se je število vpokojencev zvišalo za par tisoč. Da bo pokojninsko zavarovanje rudarjev zagotovljeno, predlaga Bratovska skladnica naslednje ukrepe, ki jih solidarno z njo zahteva vsa slovenska javnost: 1. Država naj v večji meri nabavlja premog v Dravski banovini, da se poveča zaposlitev rudarjev. 2. Isti prispevek, kakor se pobira za pokojninski sklad od premoga iz Dravske banovine, naj se pobira tudi od tujega premoga in od onega, ki se proizvaja v drugih banovinah. Iz teh prispevkov naj se ustanovi skupen sklad, iz katerega naj se podpirajo bratovske skladnice. 3. Bratovska skladnica v Ljubljani naj dobiva primerno državno in banovinsko subvencijo. Vlada naj poskusi, da se ti predlogi tudi izvedejo. Napisi na lokalih Silno slab vtis napravi, kadar se blesti nad moderno urejeno trgovino napis s slovnično napako. Žal se vidijo takšne napake le prepogosto. V zadnjem času pa se je udomačila tudi ta napaka, da je najprej napisano rodbinsko in šele potem krstno ime lastnika. To ni slovensko! Pravilno se piše najprej krstno in potem rodbinsko ime. Ce pišejo birokrati zaradi svojih registrov najprej rodbinsko in potem šele krstno ime, je to njih zadeva, toda trgovci in obrtniki niso birokrati. Zato Janez Kranjec in ne Kraiijec Janez! Da se ne bi ponavljale te napake pri napisih, bi bilo dobro, da bi se izdala uredba, po kateri bi bili črkoslikarji odgovorni za slovnično pravilne napise. Ljubljana, kot prestolnica Slovenije pač ne bi smela trpeti slovnično napačnih napisov. Brez vsega sit-narenja in brez posebnih stroškov za prizadete je mogoče lo zadevico urediti, kakor treba. To se naj tudi zgodi. KenZetnrasf in------------- ~—. prisilne poravnave ■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■i Razglašen j« konkurz o premoženju trgovca Alfreda Matzeleja v Gmajni, pošta Krka pri Stični. Konkurzni sodnik dr. Močnik, upravnik mase dr. Pehani. Prvi zbor upnikov pri sodišču v Višnji gori dne 12. oktobra ob 11. Oglasit veni rok do 28. oktobra. Ugotovitveni narok dne 11. novembra ob 11. uri. ‘Ponudbe in _______________ pcvpFascvflnifl Švicarska tvornira išče zastopnika. Švicarska tvornica, ki proizvaja pletiva iz slame za izdelovanje klobukov in slamnikov, išče sjiosobnega zastopnika za zahodne kraje Kr Jugoslavije s sedežem po možnosti v Zagrebu ali Ljubljani. Interesenti naj se z navedbo referenc obrnejo na Švicarski konzulat v Zagrebu, DraSkovičeva ulica 30. povpraševanje po fižolu in suhi povrtnini v Grčiji. Grška tvrdka bi želela prevzeti zastopstvo za razpečavanje fižola in druge povrtnine jugoslovanskega izvora v Grčiji. Interesenti naj se obrnejo na naslov: Stje-pan Gamulin, pok. kap. Ante, o vi. trgo-vački posrednik, Jelsa-Dalmaeija — od katerega bodo dobili potrebna navodila. »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 28. septembra objavlja med drugim: Uredbo o krajevni pristojnosti sreskih šeriat-sklh sodišč — Odločbo o ustanovitvi šole za telesno vzgojo ter uredbo o tej šoli — Uredbi o osebni in rodbinski dokladi državnih uslužbencev ter upokojencev — Odločbo o poslovanju mestnega sveta ljubljanskega in občinskih odborov mestu priključenih občin do postavitve novega mestnega sveta, odnosno do volitev novih občinskih odborov — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je izjavil nekemu francoskemu novinarju: »Nočemo nobenih policijskih volitev ieč, temveč hočemo, da se vrnemo mirno k režimu svobode.< Narodni poslanci iz Dravske banovine bodo ustanovili svoj klub, ki bo štel od 15 do 18 poslancev. Rekonstrukcijo ni niti n s k c vlade je izvedel Tatarescu. Med drugim je bil imenovan za trgovinskega ministra dr. Costinescu. Grška vlada je pridržala pod zastavo letnik 1934., ki bi moral biti le dni odpuščen. Na četrtkovi seji Sveta Društva narodov je bil sprejet predlog predsednika sveta ekvadorskega delegata Guynaza, da se izvoli odbor trinajstorice, ki naj sestavi poročilo za skupščino Društva narodov, med teir’, pa se naj nadaljujejo prizadevanja za mirno rešitev italijansko-abesinskega s[ o-ra. Seje Sveta se med tem časom prekinejo. Italijanski predlog, da' se v Stresi zopet skliče konferenca treh velesil, so Angleži odklonili, ker da je rešitev abesinske zadeve samo zadeva Društva narodov. Na seji Sveta je Eden podrobno razložil stališče Anglije in predlagal, da se pripravi postopanje po točki 4. čl. 15. pakta o Društvu narodov ter je bil ta predlog tudi sprejet. Da bi se preprečila vojna med Italijo in Ahesinijo, ne veruje nihče več v Ženevi in zato Društvo narodov ne bo ukrenilo nič, dokler se ne priČno sovražnosti. Ker Društvo narodov vojne ne more preprečiti, bo skušalo vsaj zadržati Italijo kot svojo članico. Italijani so izkrcali svoje *®t« tudi v Je-mehu na arabski obali, a so se morali umakniti, ko je nastopila angleška mornarica. Mussolini je izjavil dopisniku francoskega lista, da je vse dobro preudaril in da bo Italija šla za svojim ciljem. 200.000 italijanskih vojakov v Afriki ni mogoče zadržati, da ne bi pokazali svoje hrabrosti. Angleški listi so zopet začeli ostro pisati proti italijanskemu stališču. »Times« piše, da je Mussolinija premotilo njegovo .j. l/tt pH r-*,' vil * ^ .* % hoče doseči vojni uspeh v tujini. List podrobno analizira italijansko stališče ler pravi, se. ; ;-~v '• Italijanski listi pa pišejo, da nastopa Italija proti Abesiniji, ker je to čisto barbarska država, ki pa je oborožena do zob. V sedanjem primeru da gre za čisto lokalno kolonialno zadevo, ki se ne bo prenesla v Evropo. Italija ne zahteva od Evrope nič drugega, kakor da razume potrebe velikega naroda, ki je tako veliko dal evropski kulturi. Med tem odhajajo v Afriko novi transporti italijanskega vojaštva in vojnega materiala. Samo v zadnjih 24 urah je odšlo v Afriko 8000 italijanskih vojakov. O verjetnih izpremembah v italijanski vladi se mnogo govori v ženevskih diplo-matičnih krogih. V zvezi s tem se imenuje Uidi neka zelo visoka italijanska osebnost. Eden je sporočil Lavalu, da je pripravljena Velika Britanija, da sklene s Francijo celo vrsto konvencij in pogodb, da se prepreči vojna v Evropi, če bo Francija podpirala Veliko Britanijo v njenem sedanjem sporu z Italijo z vso odločnostjo. Mandat nad Palestino se mora podeliti Poljski, ker je na Poljskem 3 in pol milijona Židov in ima zato Poljska največjo pravico, da dobi mandat nad Palestino. Tako vedno bolj odločno pišejo v zadnjem času poljski listi. Po vsej verjetnosti pa ti časopisni zahtevki ne bodo imeli uspeha. Madjarski ministrski predsednik Gembeš je odpotoval v Berlin, kjer se bo sestal s Hitlerjem in drugimi nemškimi vodilnimi državniki. Kakor se poroča, bo skušal na italijansko željo posredovati med Nemčijo in Italijo. Govori pa se tudi, -da bo skušal doseči skupnost zunanje političnih pogledov med Nemčijo, Poljsko in Madjarsko. General Giiring je povabil na svoj lov veliko število poljskih politikov in vojaških odličnikov, ki so se tudi povabilu v velikem številu odzvali. V političnih krogih spravljajo ta politični lov v zvezo z nem-ško-poljskimi pripravami proti Litvi. Laval je opozoril litovskega zunanjega ministra, da bodo signalarne velesile nastopile proti Litvi % ostrimi odredbami, če ta ne bi spoštovala klajpedskega statuta. V Kitajskem Turkestanu je bila izklica-na sovjetska kitajska republika. Glavno mesto nove sovjetske republike, ki se bo priključila sovjetski uniji, je mesto Urum-či. Predsednik republike je bivši kitajski general 8em Ši Ca j. (f&\sp&d&csUb stan \t Uc&tefrsk&c^a $wza Iz poročila Združenja trgovcev v Kranja na letnem o!)čnem zboru (Konec.) SLO¥iHIA-TRANSPORT LJUB LIAN« • TELSFON 27-18 PREVOZI »sak«* »r*te blaga — krajevni, medkrajevni prevozi — zbiranje robe — preselitve s pohištvenimi vozovi v tu- in inozemstvo. — Inlormaeije brezplačno. rŽ>epggarivo — iJ0( , vrednostnih papirjev, ki so last tujcev Narodna banka poziva vse denarne zavode, podjetja, posamezne tvrdke in zasebnike, da ji najkasneje do 15. oktobra javijo vse zaloge vrednostnih papirjev (t. j. vse državne vrednostne papirje, delnice, obveznice in podobno), ki. so last tujcev, to je oseb ali tvrdk, ki imajo svoje bivališče v tujini brez ozira na njih državljanstvo. V prijavi se morajo navesti ti podatki: 1. država tujega lastnika vrednostnih papirjev, 2. vrsta vrednostnih papirjev, 3. nominalni znesek, 4. za katero leto je bil izplačan zadnji kupon, 5. datum, od kdaj so ti papirji v zalogi, 6. način, kako je nastala ta tuja terjatev. Opozarjajo se vsi, ki imajo v zalogi vrednostne papirje tujcev, da Narodni banki do naznačenega dne gotovo pošljejo zahtevane prijave, ker bo Narodna banka pri reševanju prošenj za transfer dividend ali obresti sklepala samo na podlagi vloženih prijav. Stanje Državne hipotekarne banke V »Službenih novinab« je bilo objavljeno stanje Drž. hip. banke z dne 31. avgusta. V primeri z 31. julijem izkazuje (vse v milijonih Din) te izpreuiembe: Gotovina in blagajniški zapisi N. B. so se znižali od 700.3 na 406,1; hipotekarna posojila so se znižala od 2.135 na 2.126, komunalna pa se dvignila od 637 na 649,2, vodnim zadrugam so padla od 83,3 na 81,4. menično hipotekarna so narasla od 102,4 na 105,1, lombardna od 59,1 na 70,6, druge aktivne postavke so ostale v precejšnji meri enake, le tekoči račun finančnega ministrstva se je zelo povečal, namreč od 437,5 na 707,6, kar je tudi vzrok, da je tako zelo padla gotovina banke. Na pasivni strani so te izpremembe (številke v oklepajih za julij): samostojni fondi 308.1 (292,3), fondi javnih ustanov 1399 (1.396), hranilne vloge 1.140,6 (1.143,4), vloge po tek. rac. 256 (290), založnice in obveznice 800 (800), amortizacijski fond 35.9 (M,8), predujmi pri tujih bankah 131.8 (isto), tekoči račun fin. ministrstva 138.7 (141,8), razni tek. računi 450 (455) in raz-ph nodiva 288 (282). * Splitski gospodarski krogi protestirajo proti otvoritvi podružnice Poštne hranilnice v Banji Luki mesto v Splitu in priznati je treba, da so njih razlogi tehtni. Tako utemeljujejo svoj protest s tem, da je v Splitu lastnikov čekovnih računov 300, v Banji Luki pa le 88, v vsej Primorski banovini okoli 1000, v Vrbaski banovini pa komaj 350. Sicer pa je unikum, da se mora primorsko mesto, kakor je Split, še boriti za otvoritev podružnice Poštne hranilnice. Kupčijski duh v Poštni hranilnici je res treba občudovati! Predsednik Mestu« hranilnice v Osijeku A udri ja Krbavac je odstopil. Za guvernerja rumunske Narodne banke je bil imenovan dosedanji podtajnik v ministrstvu Constatinescu. Po izkazu češkoslovaške Narodne banke z dne 21. t. m. se je njena zlata podloga znižala (vse številke v milijonih Kč) za 0.5, na 2,692.5, njena devizna in valutna za 14.6 na 111.6, gotovina pa povišala za 9.9 na 244.5. Obtok bankovcev se je znižal za 166.6, na 5.561.4. Zlato in devizno kritje banke se je povišalo od 43.2*/o v prejšnjem tednu na 43.3°/« v zadnjem tednu. Ni izključeno, da pride do devalvacije holandskega goldinarja, kakor je izjavil holandski^ predsednik Colijus, če bodo Holandci še naprej y tako velikih količinah kupovali tuj« valute. Avstrijska plačilna bilanca bo v letošnjem letu kljub pasivnosti trgovinske bilance aktivna za 50 do 100 milijonov šilingov, in to predvsem zaradi visokih dohodov Avstrije iz tujskega prometa. Nag pasivni saldo do Švice je narastel že na 707 tisoč švicarskih frankov, a je od takrat padel na 640.000 šv. frankov. Razmere na denarnem trgu se niso niti najmanj popravile, temveč celo poslabšale. Povsod primanjkuje denarja, v tresorjih denarnih zavodov pa l obresti, za kredite, ki jih uživa, pa mora plačati 10 in več odstotkov. Lesna trgovina 57% produktivne površine okraja je poraščene z gozdovi, to je 58.218 ha, ki so last okoli 6000 posestnikov. Prirastek na hektar znaša na leto okoli 180.000 kub. m, od katerih se je porabilo za domačo porabo približno 80.000. V povojnih letih pa se je sekalo preveč, to je letno od 250.000 do 300.000 plm. Posledica tega je, da je danes v srezu pretežno' mlado drevje, in sicer do 40 let staro okoli 520/#, od 40 do 80 36 % in bolj staro 13 %. V srezu je 180 žag venecijank in 16 polnojarmenikov, katerih kapaciteta je seveda mnogo večja od letnega prirastka. Od lesne trgovine so imeli dohodke tako delavci ko kmetje. V zadnjem ' asu pa je trgovina v stalnem padanju. Cene lesa so padle od 1. 1930 za 60°/» in dobi kmet za 1 plm okroglega mehkega lesa, postavlj' -ega na žago, komaj 80 Din, 6 Čimer je plačano komaj delo. Posebno pa je bil« udarjena lesna trgovina zaradi 9 kratnega povišanja italijanske carine in dovoljenih preferenc avstrijskemu leeu. L. 1931 je bilo v kranjskem okraju še 94 lesnih obratov, med temi 33 trgovin, leta 1935 le še 61, med temi 17 trgovin. V škofjeloškem okraju je bilo 1. 1931 120 lesnih obratov, med temi 58 trgovin, 1. 1935 pa 65 obratov in med temi 32 trgovin. V škofjeloškem okraju so torej padil obrati za 46%, po prometu pa za 12*1*. Lesna trgovina zlasti trpi zaradi pomanjkanja dobre organizacije, zaradi kliringov, raznih predpisov, visoke železniške tarife, neugodne trgovinske pogodbe z Italijo ter viso’:ih davkov. Tako obremenjena lesna trgovina se seveda ne more razviti. | ž>cbnve^žžcžfaco dne 3. oktobra 1.1. ob 11. uri v pisarni ekonomskega odseka, soba št. 42, Sv. Jakoba trg št. 2. Pogoji po Din 10-— v pisarni direkcije. Dne 2. oktobra bo pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 100.000 kg fižola, 52.000 kg riža, 30.000 kg zdroba, 30.000 kg ješprenjčka, 45.000 kg testenin, 51.000 kg masti, 11.000 kg olja, 80.000 kg krompirja, 85.000 kg zelja, 26.000 kg repe, 21.000 kg čebule, 600 kg paprike, 700 kg kave, 800 kg kavi-nih konzerv, 700 kg praženega ječmena, 130 kg čaja in 60 kg cikorije. Tuiski promet Znatno pomoč pomeni tujski promet, ki je bil v lanskem letu kljub neugodnim vremenskim razmeram zadovoljiv. Ni pa bil finančni <;fekt tako velik, kakor se je moglo pričakovati z ozirom na večje število tujcev. Kranjski okraj je sicer za tujski promet kakor ustvarjen, toda manjka še polno pogojev za razvit tujski promet. V zadnjih letih se je za razvoj tujskega prometa storilo zelo malo. šušmarstvo in privilegiji zadrug uničujejo trgovino Statistika članstva dokazuje, da pada število trgovcev stalno, zato pa enako stalno raste število šušmarjev. Glavni vzrok je v previsokih davčnih bremenih. Ljudje odjavljajo obrate, a jih potem nadaljujejo brez obrtnega lista. Pri oblastvib pa je ogromno število neizvršenih kazenskih ra/v-sodb, ker ni mogoče kazni izterjati, politične oblasti pa nimajo kreditov za izvršitev zapornih kazni, šušmarstvo ostaja tako dejansko nekaznovano. Poleg šušmarjev ogražajo trgovino krošnjarji, ki se vedno bolj množe. Žalostno je, da »o se pripetili tudi primeri, ko so nekateri Člani združenja podpirali kroš-njarstvo. Posebno škodo pa povzročajo trgovini privilegiji, ki jih uživajo razne nabavljalne zadruge in konsnmi. A tudi državna blagajna ima od teh privilegijev težko škodo. Končno škodujejo trgovini še prodajalne industrijskih podjetij, katerih sta bile predlani samo dve, danes pa jih je že 7. Končno pa trpi trgovina še zaradi monopola, ki ga uvaja država in tudi banovina. Preje so se v prosti trgovini prodajali šolski zvezki in knjige in razne tiskovine, danes prevzema to trgovino vedno bolj država sama. Tudi razna popravila svojih zgradb izvršujeta država in banovina vedno v večji meri v lastni režiji. Statistika članstva izkazuje koncem leta v kranjskem okraju 461, v škofjeloškem pa 227 članov ali skupno 688 članov, ki so imeli skupno 807 obrtnih listov, od katerih pa niso izvrševali 87. Na področju združenja obratuje 21 podružnic in je nastavljenih 45 poslovodij. Poročilo združenja v Kranju se zaključuje z ostro obsodbo umazane konkurence, ki se vedno bolj pojavlja v okraju. Nešteto pritožb je, da prodajajo nekateri tudi pod ceno, samo da bi uničili svojega konkurenta. V nekaterih krajih se je ta umazana konkurenca razvila že do te stopnje, da ograža obstoj trgovine in da uničuje dobro ime trgovca. Zato je skrajni čas, da vsi trgovci odločno nastopijo proti tej umazani konkurenci! Dne 4. oktobra bo pri Komandi mornarice v Zemunu licitacija za dobavo 70.000 kg fižola, 50.000 kg riža, 50.000 kg testenin, 20.000 kg ješprenjčka, 20.000 kg zdroba in 20.000 kg leče; dne 11. okt. za dobavo raznega železnega materiala; dne 22. oktobra za dobavo jeklenih vrvi; dne 25. oktobra pa za dobavo motorne barke. Napeljava električne instalacije v poslopju Dravskega intendantskega skladišča v Ljubljani se bo oddala z ofertno licitacijo dne 8. oktobra pri referentu in-ženjerije Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Pogoji in predračunski elaborat pri komandi.) Dne 7. oktobra bo pri Vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu ofertna licitacija za dobavo 13.200 kg krp za čiščenje, 6200 kg bombaža za čiščenje in 250 kg čistega bombaža. Pleskanje mostu če* Ljubljanico se odda potom pismenih ponudb, katere je vložiti do 4. oktobra pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. * ~ IZunon/o _____ - fegcvtna Trgovinska pogajanja z Madjarsko so končana in je bila nova pogodba že parafirana. Kakor se zatrjuje iz Beograda, bo Madjarska povišpla naši državi lesne uvozne kontingente. Trgovinsko ministrstvo demantira, da bi Prizad prodajal pšenico v tujino. V sedanji kampanji ni Prizad sploh nič izvozil pšenice, temveč nakupljeno zadržal za domače potrebe. Nai pravi doma« izdelek Slovenija bo letos izvozila okoli 8500 vagonov jabolk. Na splošno je cena boljših jabolk od 1.50 do 2.50 Din. Organizacija prodaje jabolk pa je še zelo slabo izvedena in zato nimajo naši sadjarji onega dobička, ki bi ga mogli imeti. Špekulantom še vedno cvete kupči ja. Perutnina se sme odslej pošiljati v Italijo tudi skozi Jesenice in Podbrdo in ne samo Hkozi Rakek in Sušak, kakor je bilo določeno doslej. Svoboden uvoz krme je dovolila madjar-ska vlada, ker primanjkuje Madjavski zaradi suše krma. Občinski svet v Mariboru je razpuščen ter sta imenovana za župana dr. Juvan, za podžupana pa bivši poslanec Zebot. Ministrski svet je odobril za zboljšanje železniškega prometa kredit 12,296.805 Din. Od tega kredita je namenjeno za področje ljubljanske železniške direkcije 1,217.107 Din. Za kasaeijskega svetnika pri stolu sed-morice v Zagrebu v višjem položaju je imenovan dosedanji predsednik apelacij-skega sodišča v Ljubljani Ivan Vrančič, ki uživa v vseh naših pravniških krogih najlepši sloves. Za predsednika apelaeijskega sodišča v Ljubljani je bil imenovan dr. Vladimir Golia, ki je bil do 1. 1932 podpredsednik tega sodišča, nato pa imenovan k stolu sedmorice v Zagrebu za kasaeijskega sodnika. Vpokojen je finančni direktor v Sarajevu in bivši finančni direktor v Ljubljani dr. Ljudevit Valjavec. V premogovniku Rtnju v Srbiji je bila velika eksplozija in je bilo 12 rudarjev ubitih, 23 pa ranjenih. Med ubitimi je 9 Slovencev. Kdaj se bo že napravil red v južnih rudnikih, kdaj bo že konec lamoš-njih zanikrnih razmer! Nemške dijake so na poti v Peč napadli komunistično orientirani jugoslovanski dijaki, ker da so fašisti. Neki dijak Petrovič, ki je spremljal nemške dijake, jih je hotel braniti in je ustrelil proti napadalcem. Po nesreči pa se mu je kesneje sprožil revolver ter je zadel v trebuh nekega nemškega dijaka ter ga nevarno ranil. Dijaki-napa-dalci so bili aretirani. Nad 60 brivskih pomočnikov je odprlo v Splitu začasno brivnico, v kateri brijejo za en dinar, strižejo pa za dva dinarja. V Sarajevu so ustanovili neki od filozofije bolni dijaki klub samomorilcev. Na dan 75 letnice smrti nemškega filozofa Schopenhauerja je izvršil neki član tega bolnega kluba kot prvi samomor. Sladkorna kampanja se jo začela v Os jeku. Tvornica sladkorja v Belju bo predelala 10.000 vagonov sladkorne repo. V tvornici se dela v treh izmenah. V vsem je zaposlenih 900 delavcev. Tvornica bo letos izdelovala tudi sladkor v kockah, ker je rafinerija popolnoma gotova. Proračun Društva narodov je bil skrčen za 7 odstotkov, vendar pa so ostalo plačo uradnikov nezmanjšane. Anglija je zasedla francoski neobljudeni otok Sejk el Said ob vhodu v morsko ožino Bab el Mandeb. Angleži bodo otok utrdili, ker morejo z otoka obstreljevati italijansko Eritrejo. Francozi so izjavili, da jih niti najmanj ne vznemirja, ker so Angleži zasedli ta otok, ki je sicer v karti vrisan kot francoski, na katerega pa so Francozi izgubili vsako pravico, ker že leta ni nihče bival na otoku. >•* ■ ■ | Iržn« pomočila LJUBLJANSKI TRG Zadnji tržni dan v sredo je bil srednje živahen. Posebno mnogo je bilo na trgu sadja. »Belokrajinsko grozdje«, ki pa je dejansko iz Savske banovine, je bilo po 4 Din, smederevsko po 5 Din. Hruške so bile po 2 do 8 Din, jabolka po 1 do 5 Din, češplje po 3 do-4, paradižniki po 2.50 do 3, kumarice za vlaganje po 4 Din 100 kumaric, jurčki po 2 do 5 Din merica, druge gobe po 2 Din liter, brusnice so se zopet podražile in so se prodajale že po 12 Din liter. Na mesnem trgu so ostale cene v glavnem neizpremenjene. Mariborski trg Na trg, dne 24. septembra je bilo prignanih 13 konj, 18 bikov, 122 volov, 418 krav in 12 telet; skupaj 583 glav živine. Cene so bile te (za kg žive teže): debeli voli od 2.75 do 3 Din, poldebeli voli od 2.25 do 2.50 Din, plemenski voli od 2 do 2.90 Din, biki za klanje od 2 do 2.50 Din, klavne krave debele od 2 do 2.75 Din, plemenske krave od 1.50 do 2 Din, krave za klobasarje od 1 do 1.25 Din, molzne krave od 2.25 do 2.50 Din, breje krave od 2.25 do 2.50 Din, mlada živina od 2.50 do 2.80 Din, teleta od 3 do 4 Din. Prodanih je bilo 347 komadov. Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg 8—10 Din, II. vrste 6—8 Din; meso od bikov, krav, telic 1 kg 4—6 Din; telečje meso I. vrste 1 kg 8—10, II. vste 4—6 dinarjev; svinjsko meso sveže 1 kg 8—12 dinarjev. Zagrebški tedenski sejem Prigon je bil zaradi slabšega vremena manjši in tudi kupčija manj živahna. Noti-rale so te cene: biki po 1.75 do 2.25, krave za klanje po 1.75 do 2.50, za klobase po 1.25 do 2, junice za mesarje po 2 do 4, junice za rejo po 600 do 800 Din za živali, voli I. vrste po 3.50 do 4.50, II. vrste po 3 do 3.50, bosanski po 1.75 do 3, junci po 2.50 do 4, živa teleta po 3.50 do 4.50, zaklana po 5 do 6, Špeharji po 7.50 do 8, pr-šutarji po 5. do 7.50, sremski prešiči po 7.50 do 8, zaklani prešiči po 10.50, pujsi do 1 leta po 9.50 za kg, vsak pujsek pa po 40 do 80 Din, konji so v ceni zelo padli in so bili po: lahki po 3 do 4 tisoč par, srednji po 3500 do 5000 in težki po 5000 do 6500 Din par, žrebeta so bila po 4 do 7 sto (lahka) ter težka po 8 do 1100 Din za žival. Konji za klanje so bili po 0.50 do 1.25 za kilogram. Detelja je bila po 90 do 100, otava po 80 do 90, seno po 65, do 90, slama za steljo po 30 do 35 Din za 100 kg. Dobra letina vina Občinska uprava Benkovac (srez Benko-vac) opozarja interesente, da bo na področju občine letos rekordna letina vina in da se računa, da bo samo na področju te občine letos nad 80.000 lil. Kot najbližje luke pridejo v poštev Biograd, Pakoštane, Novi grad, Pirovac. Ker bo kvaliteta vina prvovrstna in bodo tudi cene radi velikih količin nizke, opozarja občina vse interesente, naj bi zahtevali ponudbe. Informacije daje občina Benkovačka, srez Benkovac. | 'Radie ~ Msfublfana Nedelja, dne 29. sept. 7.30: 0 svinjereji (Zupanc Martin) — 8.00: Čas, poročila, spored — 8.15: Revija naših harmonikarjev — 10.00; Versko predavanje (p. Valerian Učak) — 10.15: Prenos cerkvene glasbe — 11.00: 1. Pevski dueti za sopran in alt, pojeta gdč. Nuša Kristanova in Vida Rudolfova — 2. Radijski orkester — 12.00: Čas, obvestila, spored — 12.15: Radijski orkester — 16.00: Citraški orkester na ploščah — 16.15: Gospodinjska ura: O sadju (gdč. Travnova) — 16.30 Operetni zvoki. Izvajata gdč. Cankarjeva in g. Banovec — 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Čas, vreme, poročila — 20.15: Poslušajmo zdaj Maribor! Izvajajo: septet bratov Živko in tenorist Živko Avgust, vmes nastop odseka malih harmonikarjev podmladka Rdečega križa — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Radijski jazz. Ponedeljek, dne 30. sept. 12.00: Baletna godba na ploščah — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Čas, obvestila — 13.15: Romunski zvoki na ploščah — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna) — 18.20: Operne overtire na ploščah — 18.40: Načrt naše opere za sezono 1985/36 (ravnatelj Mirko Polič) — 19.00: Cas: vreme, poročila — 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Radijski orkester — 21.15: Koloraturne pesmi in arije poje gdč. Majda Lovšetova — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Radijski orkester. Štev. 9761/11. NABAVA. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 9. oktobra 1935 nabavo 800 m3 jamskega lesa. Pogoji se dobijo pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 23. septembra 1935. ^argovd bt industrija l Tpgovgfef list m priporoča ga immmriv anj m I © 'ali him napelidnjejk RSMk&SlU jpMP*—»rj —minimumi, n .. O ROZMAN Specijalna delavnica tehtnic, uteži in drugh meril LJUBLJANA Pred prulaml 5 0 Pleskarsko in sobo-slikarsko delo 0 izvršuje po najugodnejših pogojih Ivan Genussi Telefon 22-67 Ljubljana Gregorčičeva ul. St. 17 e STRGULEC PAVEL Prva ljubljanska izde-lovalnica vseh vrst železnih postejl in žičnih posteljnih vložkov LJUBLJANA Gosposvetska cesta 13 (Kolize)) 2V