Dobri odnosi z lovci
S slovenskega p>odeželja prihajajo zastrašujoče vesti, da divjad povzroča na kmečkih posevkih občutno škodo. Zakon o lovstvu sicer določa, da so lovske družine dolžne prizadetim po-vrniti škodo po divjadi. Žal pa se pre-nekateri Iovci kaj malo zmenijo za zakonske določbe in kmetom nočejo povrniti škode oziroma škodo ne oce-njujejo pravično. Vendar so v Sloveni-ji tudi kraji, kjer se lovske družine zavedajo svoje odgovomosti in dolž-nosti. Da bi zvedeli o teh odnosih med lovskimi družinami in kmeti kaj več, smo se pogovarjali z Antonom Žuž-kom iz hribovskega zaselka Jakičevo nad Velikimi Laščami. Anton je na-mreč že 16 let član izvršilnega odbora lovske družine, sicer pa kmet, ki se ukvarja izključno s kmetijstvom in iz-delovanjem suhe robe.
-  KoHko članov šteje vaša lovska dni-žma?
»Naša lovska družina danes šteje 51 članov s pripravniki vred. Lovci so večinoma delavci in polkmetje, čistih kmetov je malo. Zemlja je namreč tod revna in zato je razslojevanje kmečke-ga življa iz dneva v dan večja. V ko-čevskem lovskem bazenu je 13 goji-tvenih lovišč, poleg tega še gojitvena lovišča Žitna gora in državno lovišče Medved.«
-  Kolikšna pa je na vašem obntočju Skoda po divjadi?
»Na našem območju je največ sr-njadi in jelenjadi in to je sploh eno najbogatejših lovišč kočevskega baze-na. Kljub temu, da je lovišče bogato z divjadjo, škoda po divjadi ni pretirano visoka. Moram namreč poudariti, da njivskih površin v teh hribih ni veliko, saj je čistih kmetov malo in še ti vse
več opuščajo njive. Povprečna letna škoda po divjadi pravzaprav ne prese-že 40 ali največ 60 tisočakov. Škoda po divjadi je odvisna tudi od množine gozdnih sadežev. Kadar gozdovi do-bro obrode, dela divjad namreč znat-no manjšo škodo na posevkih. Sicer pa imamo lovci več svojih njiv, kjer seje-mo in sadimo za prehrano divjadi. Predvsem je na našem območju le ma-lo divjih prašičev, ki sicer delajo na njivah največ škode.«
-  Kakšni so odnosi med lovsko druži-no in kmeti?
»Lahko vam zatrdim, da so odnosi med našo lovsko družino in kmeti do-kaj dobri. Vsako leto na rednem obč-nem zboru imenujemo lovske cenilce, in če že kakšen cenilec ni delal dobro, ga kmalu nadomesti drug. Z viške ob-čine dobivamo cenike kmečkih pridel-kov oziroma vrednotenje po hektar-skih donosih in tega cenika se naši cenilci vedno drže. Več let sem bil tudi sam cenilec in nikoli ni prišlo do večjih nesoglasij. Zgodilo se je sicer nekaj-krat, da so posamezniki zahtevali pre-tirano povrnitev škode, pa smo neso-glasja vedno rešili po mirni poti. Do zdaj namreč ni bilo še niti enega pri-mera, ki ga ne bi mogli rešiti v okviru naše lovske družine.«
-  Ali kmetje dobivajo zaščitna sred-stva proti škodi po divjadi?
»Tudi zaščitna sredstva kmetom, ki jih zahtevajo in resnično potrebujejo, vedno preskrbimo. Največ dajemo kmetom zaščitno smrdljivo sredstvo »finolin«, ki prežene divjad in se do-bro obnese. Težava je le v tem, da tega sredstva ne uporabljajo vsi kmetje in
zato divjad dela toliko večjo škodo tistim posevkom, ki niso zaščitena. Električnega pastirja dosedaj vsaj pri naši lovski družini nismo dali še nobe-nemu kmetu. Njivske površine so na-mreč v teh krajih precej razstresene in se jih zato ne splača ograjevati. Tudi kmetje sami ne zahtevajo električnih pastirjev, saj se zavedajo, da bi jim kaj malo koristili. Do zdaj je električnega pastirja zahteval le en kmet. Ker pa smo ugotovili, da do pastirja ni bil upravičen, nameraval ga je namreč uporabljati za pašo živine, lovska dru-žina naprave seveda ni odobrila. Vse-kakor lahko upravičeno trdim, da je vsaj na območju naše lovske družine sodelovanje urejeno pravzaprav v obojestransko zadovoljstvo.
RADO RADEŠČEK