XSJJSJSndei Najstarejši •loveoski dnevnik ▼ Ohio Oglasi v tem listu to uspetni LETO XXVII. ENA EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI aa^ssSišahar Kupujte VOJNE BONDEl The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK). MARCH 9, 1944 jmeriški letalci vrgli 350,000 vžigalnik bomb ŠTEVILKA (NUMBER) 56 Dva ministra kra^a %a dospela v London Zavezniki bodo kralju odrekli l^adaljno priznanje, ako se ne 'zreče za sile maršala Tita I Rusi vdrli v važno I nemško bazo v južno-Izapadni Ukrajini tlva m- "larca. — Danes sta dospela v London Uajj^ Jugoslovanske zamejne vlade v Kairu, fi- minister Ivo čičin in M. Grisigono, in kakor izgledom >, kabinetom kralja Petra in maršalom Ti-l^^aglo bliža rešitvi/ jen sta dospela na nu-*——----- P°2iv britanske vlade in I govoriti o politični donf^je se, da pridejo v Lon- situaciji v Jugoslaviji. " - ■ Rekel je le, da kadar se bodo zavezniške sile izkrcale v Jugoslaviji, se bo ves narod pridružil boju proti Nemcem. POčakuj jr - zastopniki jugoslo-iried ^ zamejnega režima, njimi tuka Morda tudi kralj. His J ®Jsnjih krogih obstoji f ako -------- ' - n zamejna vlada v PaMi,. P^^tane na priznanje De i,, sil maršala Tita m in si'ede anti-par- bo izgubila Naivad na premogovnik žele/a odbit LONDON, 8. marca — Z stana maršala Tita se poroča, "'^lani ------' da so partizanske sile v proti- strani zavezniških j napadih na 25 milj dolgi fronti ' V zapadni Bosni vrgle nazaj po- ne mara govoriti j napade nemških divizij, I ki so skušale zavzeti bogati že-^eter j ' marca. — Kraljjlezni rudnik v Ljubiju, ki leži gag. razgovoru z ne-jzapadno od Prijedora v pokra-upnikom "United Pfes-1 jini Kozara. ^locin • ----- Sp 5^ prosti vojaščine, medtem ko ^^ške z družinami kliče v armado MOSKVA, 9. marca. — Danes zgodaj zjutraj je bilo naznanjeno, da na ulicah mesta Staro Konstantinovo, kjer se nahaja vitalna nemška baza, divjajo ljuti ulični boji. Včeraj je Rdeča vojska v svoji ofenzivi v južno - zapadni U-krajini zavzela okrožni center Cerni Ostrov, 30 milj južno-vzhodno od proge med Odeso in Lvovom. 100 krajev osvobojenih Ubitih je bilo več kot 3,000 Nemcev, v beg sta bila pognana dva polka nemške pehote in o-svobojenih je bilo 100 naseljenih krajev. Poročilo o novih u-spehih prve ukrajinske armade, kateri poveljuje maršal Grego-rij Žukov, pravi: "Bežeč pod udarci sovjetskih čet, Nemci zapuščajo na bojišču tanke, topove in tovorne avtomobile, ki so obtičali v blatu. rod _ - ^ stoječimi določbami Ijone, ki bi bili na razpolago za s ijf.; službe so mo- razna nujna dela v zvezi z o- kla- ^ brambo, kjerkoli bi se jih po-r'"koralni 4-P, pro- trebovalo. Predloga ne predvi-se že na I deva rabe teh moških v indus-v ^ družinami na- j triji niti pri delih, za katera so ti, silah in sle- j na razpolago civilne moči. se kliče v" armado I ot^ '^''Užinske očete z ma-1 ^ ^levpia^'", preiskava' Milejše vreme obetano je odkrila, da se ^ niestu 500 mladih mo- Vremenski urad obeta, da se ^rih armada radi kri- val bliža koncu in da tjeti ^^^t^klosti ne mara %r(. i t) poroča, da je ^ "koralnih propalic ^ntov manj kot 90 ^tu. ^sega zločinstva v Ak, cija bomo danes deležni že milejšega vremena. Včeraj smo v Cleve-morainih propalic;imeli tipično marčevo vreme, ki se je spreminjalo skoro vsakih pet minut. Vendar danes zjutraj še ni izgledalo, da bo zima še tako naglo odšla. 500 ITALIJANOV UMRLO V TUNELU NEAPEIjJ, s. marca. — Zavezniške oblasti preiskujejo fino najnenavadnejših železniških nesreč, ki se je pripetila pred nekaj dnevi v južni Italiji. Od plinov je bilo zadušenih nič manj kot 500 Italijanov, ko je neki tovorni vlak obtičal v železniškem predoru. Večina žrtev so bili begunci, ki so se na svojo odgovornost zastonj, vozili z vlakom. Od železničarjev na vlaku je bil rešen edino kurjač, dočim se je od beguncev rešilo 60 oseb. Vlak se je v tunelu ustavil na kraju, kjer se je proga polagoma vzpenjala kvišku. Na vlaku ni bilo nobenih Amerikancev ali Angležev. ' Rusija želi dobiti italijanske bojne ladje za pomoč partizanom? Odi i čil a konientatorica Dorothy Thompson piše, da 7, o z i r o m na ikjstvo, da Turčija zaveznikom ne dovoli proste poti s^liozi Dar-danele, se zahteve od strani Rusije, da se Ji izroči c-na tretjina italijanske bojne mornarice, mv more tolmačiti drugače kot da Moskva želi rabiti italijanske bojne ladje, da % njimi podpre borbo Jugoslovanske o-svobodilne vojske. Miss Thompson pravi, da Anglija in Amerika navzlic temu, da sta ponovno obljubili partizanom maršala Tita vso mogočo pomoč v njihovi borbi proti Nemcem, dejansko (mšiljata v Jugoslavijo jako malo orožja in drugega vojnega materi jala. Kakor izgleda, Je VSa pomoč omejena na materi jal, ki ga partizani sami spravijo preko Jadranskega morja v malih ladjah, ki plovejo med dalmatinsko o-balo in zavezniškimi bazami v južni Italiji. i Amerika je v treh letih poslala zaveznikom 28,000 letal; 122,000 jih je obdržala zase WASHINGTON, 8. marca. — Zvezni administrator za tuje-zemstvo Leo T. Growler, je danes poročal, da so Zed. državo v teku zadnjih treh let, odkar se je z a č e 1 izvajati Lend-Lease j program, poslale svojim zavez-jnicam blizu 28,000 letal in za I milijai-do in 600 milijonov do- bilo prodanih, predvsem Angliji- Sovjetski uniji je bilo posla- i nih 7,800 letal, 4,000 zavezniš-1 kim silam na Pacifiku in Dalj-i nem vzhodu, več kot 16,000 pa j .ta razna bojišča in vežbališča v inozemstvu. Tri četrtine produciranih le-; DRUGI VELIK NAPAD V TEKU TREH DNI ilarjev aeroplanskih motorjev in,tal je bilo bojnega tipa, ostala 'drugih kosov. j pa so bila za vežbo in trans- Amerika je to storila navzlic! , & itemu, da je v istem času Producn^j« več- I rila največjo armado in morna-i do\olj zase Inco v sv^i ^rodovimL O d iJ je pojwmil, da imarca 1941 so Zed. države pro-i^^t^. ^ Rusi sami producirajo iducirale 150,000 letal, od kate-:^^^'. f ' rih so jih 122,000 obdržale za vojni, da pa ameriška letala z Obenem je ameriška zračna sila spustila na prestolnico 10 tisoč ' eksplozivnih bomb IZGIBE PUI NAPADIT PA !)I.E ZA POLOVICO LONDON, 8. marca. — 1'ratl-!io naznanilo, ly je bilo objavljeno nocoj, pravi, da se je tia-našnjesii napada na Berlin u- An^lija je plačala za mnoRO letal L aprila pov^ala 1 ; • T • ■ deležilo hli:^u ;J,000 letal," bomb-: svojo lastno rabo. To je rekord,!. ' . '. .'™' iiikov in liojiiili letal, iu da sri ki našim sovražnikom ne bo d,us.m, .ave^isk.m. av.jat.-^izRnhe »Uoro |,olovic,> nifc tolažbo in bodrilo, je rekel J,', v bnta, sk. .raSn.. na .».lih v l.re- Crowley. ' |Sili v operacijah proti Nemeiji, J ' Igrajo važno vlogo ob strani a-; ' ' meriške zračne sile. ^ ; Od silne /račne armade je bi-"Sovjetski zračni kadri" je lo izgubljenih samo 38 bombni-; izjavil Crowley, "opremljeni z kov in 18 bojnih letal. Bojna le-21,000 letal, ki so bila po-1 ameriškimi letali, prispevajo j tiila so zbila 83 nemških letal, slana v inozemstvo, je bilo da-; svoj polni delež k odločilni in' koliko pa so jih uničili bombni-nih na temelju Lend-Lease j zmagoviti premoči nad naciji na ki, Š3 ni številk na razpolago, programa, ostalih 7,000 pa je'vzhodni fronti." _ ■ m,m . --I LONDON, 8. marca. — Ame- i riška letala so danes vprizorila i na Berlin enega največjih poži-'galnih napadov te vojne, ko so Cena žganju se bo ! Vesti iz življenja ameriških Slovencev Red Lodge, Mont. -— Dne 22. februarja je umrla Fiances Mlakar, stara 62 let in rojena ^ mestni zbornici ■ . ohn J. Prince iz i% 26 ^a.ymond J. Tay- S E J A 'Oj. ®'3o, j" ^^rde sestavila reso- RA ..... s:,% ohijske kon- da . NgieT"" ^ Washingtonu i)h ^^0 ti Podvzame korake, oa kak način obrambo. ^ vršilo javno 3i log «6 • pred zbornico že ponedeljek. P^ed kongresom Redna seja društva Svobode št. 748 SNPJ se bo vršila v petek, v navadnih prostorih. Ker se bo razpravljalo o veselici, ki se vrši dne 9. aprila,' se prosi članice, da se udeležijo seje v obilnem številu. Nadzorni odbor je tudi prošen, da naj bo navzoč. ČITALNICA SDD Odbor čitalnice SDD na Waterloo Rd., se zahvaljuje slede-, čim darovalcem: Felix Strum-^ že nahaja pred bel $3.00, Frank Marash $2.00, ni J® Michael Jakin $1.00, daroval- Pos ^ strani javno- cem na letni konferenci S. D. D., kjer se je zbralo $10.13, ter da-nedavno poro- ^o^^lcem na čitalniški seji za ...... % ! načrta, ki ^Ške, J-. ona, bi se vse v razred v preteklosti nakar bi se delavske bata- 54 FRANCOZOV USMR-ČENIH RADI ODPORA Urad za vojne informacije poroča, da je bilo v ^zadnjem; času V okupirani Franciji usmrčenih 53 oseb radi odpora proti na-cijem. Na stotine francoskih patrijotov je bilo radi delovanja proti Nemcem vrženih v ječo. WASHINGTON, 8. marca. Urad OPA je danes opozoril j "a Igu pri Ljubljani. V Ameriki ljubitelje opojnih pijač, katerih i je bila okrog 40 let in zapušča težave so vsled vojnih razmer!štiri sinove (trije pri vojakih in že itak dovolj velike, da bodo s'eden je nekje na Angleškem) in 1. aprilom povišane cene vseh | hčer. žganj, kakor tudi vina, ki se | Martin in Minnie Sanschek i-prodaja v steklenicah. imata hčerko prvorojenko po 21 Višje cene žganju in vinu bo-!letih zakona. do rezultat dodatnih davkov, ki| Barton," Ohio. — Dne 21 fe-jih vsebuje nedavno sprejeta I bruai'ja ponoči se je ponesrečil davčna postava, ki je bila veti- j George Lončarič, star 51 let. rana od predsednika in potem j Padel je dvanajst čevljev globo-ponovno sprejeta od obeh zbor-, v potok in dobil je tako tež-nic kongresa. Toda OPA urad j j^e poškodbe, da je drugi dan u-opozarja, da se k cenam ne sme mrl. Doma je bil iz Hrvaškfe in j dodati več kot znaša davek. jy Ameriki je živel 41 let. Tukaj Nove cene za četrtinke in pe- ; zapušča brata in sestro. I tiiike galona Naši fantje-vojaki Mrs. Henry Laurie in hčerka iz Bonna Ave., ter Mrs. A. Zupančič, E. 53 St., pošiljajo pozdrave iz Camp Carson, Colo., kjer so na obisku pri poročniku in Mrs. Henry Laurie. Poročnik Laurie se je poškodoval na manuvrih, ter se sedaj zdravi. Dodatni davki, ki stopijo v veljavo 1. aprila, bodo prinesli zvišanje cen kot sledi; 100 proof — 75 centov za če-trtinko in 50 centov za petinko; 90-proof — 68 centov in 54 centov; 86.8 proof — 65 centov in 52 centov; 86 proof — 65 centov in 52 centov; 85 proof — 64 centov in 51 centov; 60.6 j proof— 61 centov in 48 centov; ,70 proof — 53 centov in 42 cfen-Itov; 60 proof — 45 ccntov in j 36 centov. Ena petinka Scotch I viskija bo veljala 52 centov več. j Obstoječi davek, znašajoč $6 za 100 proof galon na distilirano pijačo je povišan na $9. Davek na vina je zvišan od 5c do $I na galon, davek na šampanjec pa je dvignjen 5c na pint. vsoto $3.25. ZADNJA CAST " Članice društva Camiola Hive št. 493 T. M. so prošene, da se zberejo nocoj ob 7:30 uri v Zakrajškovem pogrebnem zavodu, da izkažejo zadnjo čast umrli članici Rose Hrovat. * Članice podr. št. 41 S. Ž. Z. so vabljene, da se snidejo v petek, ob 8. uri zvečer v želeto-vem pogrebnem zavodu, da izkažejo zadnjo čast umrli članici Frances Torkar. Lauschetove peticije vložene Včeraj je bil John E. Lokar, tajnik župana Lauscheta, v Co-lumbusu, kjer je vložil petecije za županovo governersko kandidaturo. Na peticijah se nahaja 17,000 imen državljanov iz 85 okrajev v državi. S tem je Frank J. Lausche uradno stopil v, governersko kampanjo. Zakon zahteva, da kandidatske peticije vsebujejo 1000 podpisov iz najmanj one tretjine okrajev. Ohio je razdeljena v 88 okrajev, torej so na peticijah reprezentira-ni vsi okraji razen treh. N. Braddock, Pa. — Frances Polefko, roj. Košir je morala, o-diti v State Hospital v Cres-S0WU, Pa. slovenski vojak iz Chicaga, ki je j vrgla na mesto 350,000 vžigal-pi/eminll v vojni. Zapušča mateiMnih bomb. dbenem ao bombniki in sestro. j ameriške osme zračne sile stre- W. Pullman, 111. — Dne 20. mestom 10 tisoč eksplo- februarja je umrl Lojze Bokal! bomb. ^ stai-ejši, star 67 let in doma iz', ^^^ega pozigalnega napada Litije naDolenjskem. Bil je vdo.|^°^ Berlin doživel danes, vecinzapuščadvasinovainvečl"' vnukov ter vnukinj. Bil je č)ani"'^=^° ^ zgodovmi. Bil je to dru- g P J |gi veliki napad na nacijsko pre-* i stolnico od strani ameriške zrač-Meadovv Lalids, Pa. — Pred: ne sile v teku tieh dni. dnevi je avtomobil zadel 21-let- , no Rose Santel, ko se je vrača- obramba la z dela' in bila je na mestu u- j Napadalna sila, spremljana od bita. Bila je edina hči J o h n a | krdel britskih bojnih letal, se je Santela in članica društva 2591 prcborila skozi trdoviatno nenir SNPJ. jško obrambo in bombardirala -----L_ [prestolnico s popolnoma jasne- ODBOKNIKI LOVCEV j ga neba. St. Clair Rifle and Hunting 1 Prva bojna letala, ki so se Club je izvolil sledeči odbor baze, so poročala, da leto 1944: Predsednik John Pe-'"' bil nemški odpor nič manjši terka, podpredsednik Anton Ba- v ponedeljek, ko je bilo v raga, tajnik John Papesh, 20583 ^^'tki nad Berlinom sestreljenih Chicago. — John Jakše, ki jejGoller Ave., Euclid. Ohio, oskrb- nemških letal, dočim je bi-služil v ameriški armadi na No-jnik pušk Frank Kobal, nadzorni izgubljenih 68 bombnikov od vi Gvineji, je po uradnem ob- odbor Leo Kushlan, Anton Pot- zračne sile. vestilu iz Washingtona pred kratkim tamkaj umrl za vročinsko boleznijo. Rojen je bil v Pullmanu, 111. To je menda prvi Staro-modno in moderno prevozno sredstvo v Italiji m padec m F rank Virant. Seje se j Prvi požigalni nčfpad sličnega vrše vsako prvo nedeljo v mese- obsega so vprizorili na Berlin cu v Slovenskem domu na britski letalci lani 31. avgusta. Holmes Ave. | j VodoN odne in električne naprave ohromljene (Glasom vesti, ki jih je prejel ameriški urad za vojne informacije iz Stockholma z ozi-rom na ameriški dnevni napad na Berlin pretekli ponedeljek, o-rnenjeni napad ni zaostajal po svoji učinkovitosti od najhujših nočnih napadov britskih bombnikov. Napad je paraliziral vodovodne in električne naprave v nemški prestolnici.) Tarča današnjega dnevnega napada na Berlin so bile važne industrijske naprave. Istočasno so ameriški bombniki s svojih baz v Angliji bombardirali tudi nemške tarče na Holandskem. ZADUŠNICA Zelo razlikujoč prizor nudijo italijanski kmetje na: ^ soboto, ob 6.30 uri zjutraj mračnem polju blizu Neaplja, ko s svojimi voli prevažajo!®® bo vršila zadušmca za pokoj-, , ... 1 1 , ■, , v nega Valentina Poje, v cerkvi sv. potrebščine, poleg pa so moderna letala angleške zračne Sorodniki innrijatelii sile. Neki kmet iz ondotne okolice je posodil svoje vole,'so vabljeni, da se opravila ude- da se je ž njimi .očistilo zrakoplovsko polje, ■ ležijo. » btran 2. ENAKOPRAVNOST 9. marca, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day, Except, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Cnrrler In Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raanašalcu v Cleveland in po pošti Izven mesta): For One Year — (Za celo leto) ....................................................................................$6.50 For Half Year — (Za pol leta) ....................................................................................... 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) .................................................................................... 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) ...................................................:.................................$7.50 For Half Year — (Za pol leta) .................................................................................... 4.00 For 3 Months — (Za 3 mesece) ..................................................^............................... 2.25 For Europe, Soutlj^ America and Other Foreign Countries; (Z:i Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države); For One Year — (Za celo leto) ......................................................................................$8.00 For Half Year — (Za pol leta) ..................................................................................... 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. JUGOSLOVANSKI POLOŽAJ SE HITRO KRISTALIZIRA NEWYORSKA PISMA Piše Frank Kerze kdo nas rešuje Jugoslavija še ni nikdar uživala v svetu tolikega ugleda, kakor danes. Njena vloga na svetovni pozornici ni bila še nikoli vplivnejša. Ugled Jugoslavije v svetu je Bili so časi—daleč nazaj — začelo ustavljati, je pa odneha-ko je življenje vrelo med nami, lo vse. MisA na samostojnost, kakor lava v ognjeniku. Politic- neodvisnost je bila lepa in le nega ni bilo dosti—a kolikor ga škoda, da ni to malo del j drža- j je bilo, je bilo živo. Nikdar ni- lo. Zakaj danes vsega tega ni i sem bil vnet za politiko in poli-1 več. i tične stranke in zdelo se mi je imamo še kmetije velike,! od nekdaj, da so politiki največ- ^ srednje in male po vsem svetu, ji klobasarji na svetu. Tako mi-, ^ vedno težje jim gre. Druga slim še danes. ; za drugo propadajo. Najprej In v tistih časih, polnih živ- gredo najmanjše, potem sred-Ijenja, sem pisal—več pisal, ka- nje in nazadnje velike. Treba ni kor danes. In nešteto člankov je drugega, kakor pogledati svet bilo, v katerih sem povdarjal, v naših severnih, državah. Na da bo znanost rešila človeka, in milijone akrov zemlje ima dr-njegove probleme—samo zna-' žava, kateri so bili poprej deli nost in ne politika. kmetij. In žalostno je srečavati Danes pregledujem liste, ppslopja, ki so stala gazine, knjige in kar mi pride vsote. A nikdo jih neče, to pod roke. In vedno pogosteje zemlje in ne po-najdem članke, ki napovedujejo, velike stvari. Povojni čas bo Nehote se človek vpraša: kje dosegel zadnje čase svoj višek in slednji južno-slovan- . , , , 1 • A M -lil . . J • • ' tak, kakorsnega nismo poznali so liudie, ki so bili tukai' Kam ski Amenkanec je lahko po pravici ponosen nad junaški- ^^^dar mei in živiipnip hn takn'.. i, mi čini svojih bratov v starem kraju, kateri so si stekli priznanje in pohvalo vodilnih osebnosti sveta. Danes se smatra Jugoslovanska osvobodilna vojska za eno najod-ličnejših vojaških sil v taboru Združenih narodov, a njen genijalni vodja maršal Tito je priznan, kot eden od največjih političnih in vojaških vodij te vojne. Najvišja potrditev tega naziranja je prišla pred kratkim iz ust enega od prvakov Združenih narodov. Anglešlii ministrski predsednik Churchill je v svojem zadnjem govoru pred angleškim parlamentom, dne 22. feb. letos, posvetil precejšnji del tega govora Jugoslaviji. V gvojem pregledu vojnih dogodkov je Churchill obvestil svoje poslušalce in angleški narod o razvoju borbe v Jugoslaviji. Podčrtal je ogromni doprinos borbe jugoslovanskih partizanov, katerih niso mogle zatreti in upogniti najhujše osvete nemških osvojevalcev. Njihovo geslo: "Svoboda ali smrt," je triumfiralo nad največjimi zaprekami. Vzlic najstrašnejšim žrtvam so jugoslovanski partizani zadali sovražniku hude udarce in tekom borbe rodoljubov za osvobojenje so bile in so nemške žrtve večje nego partizanske. "V maršalu Titu," je rekel Churchill, "so našli partizani velikega voditelja, ter sijajnega borca za svobodo." Zatem je angleški premijer govoril o Titu z največjim spoštovanjem in simpatijaTni. Opisal je, kako je preko svojega prijatelja polkovnika Deakina stopil v neposredno zvezo s Titom, kateremu je nedavnt) poslal svojo fotografijo, na katero je zapisal poklonilne besede, s katerimi ga slavi, kot voditelja jugoslovanskega odpora. Pred parlamentom je Churchill svečano obljubil, da hoče z vsemi svojimi močmi pomagati gibanju maršala Tita, kateri danes zadržuje v Jugoslaviji štiiihajst nemških divizij V-79S f/ I kako si umivaš GIAVO ' lase Dobro je, da si vsaj vsak tre-j tji teden dobro umiješ glavo ^ I lase. Lase moraš najprej k ^ I lo zmočiti, po laseh natrositi glav« KP kega pralnega praška drgniti, da nastanejo peiiG. lase že zadosti obdelaš, jih ' plakneš s toplo, ne prevročo do. Potem ponoviš ta postoi)® še enkrat. Šele zdaj se bo dotični p iraln' tim V'C OWI nikdar prej in življenje bo tako so šli? drugačno, da bi se današnji člo-' vek več ne vdomačil v njem. ! govor, je en sam. izginili Cklkar skiji je bUo za 3° ? mduskt*. živUrn^je je človeka eno in tisto življenje. Ne-' P^^^alo odveč na zemlji, katera kaj malih izprememb tukaj, ne-'"' potrebnega. Ali so pa kaj tam, toda v bistvu je bilo'®^™®^' obdelovanja narastli ta-vse enako. Sodi se, da je človek vse sku- najmanj en milijon let na zem-,^^^' ' I^. In ves ta čas je bU v rwij-' ^ako htm gpe vse to na ožji zvezi z naravo, odkoder je ^ začetku tega stoletja dobival vse t smo imeli v Ameriki še koloni- Od kdaj je pdjeddw:, je p*č'%dno(k,bo.v kakxiso m sW:a^ težk6 reči. Eni deli človeštva so se poprijel! obdelovanja poijadi^azapad.Zakajnašzapadje mnogo stoletij prej, kakor dru- ^alodane divjma z vsemi gi.Sevdesetemstoletjusopri.'^T"'"'^''"'.^^!,. šli divji Madjari v Evropo, pod- ® Potuješ jarmili največ slovanske narode, in se vgnezdili mednje. To goizapusčeneg^ sveta in praznih sedanji Ogri. Na drugi stranijT^':"' dokazuje, da pa imamo zgodovinske zapiske, i , ' ,. ki omenjajo postavim Scite. Ti' . ^ svetovno vojno smo iznašli toli- ga čudovitega stroja? Ali ne člo- ko novega, da človek res ne ve, vek in njegovi možgani? In kdo kaj bi napisal z gotovostjo o ga vodi, nadzira, popravlja? Ali bodočnosti. Kakor veste, je da- ne zopet človek? Stroj je torej nes vsa hrana porazdeljena po iz nas in za nas, kar se pravi: vitaminih, katerih ni treba v.eč^ stroj nas izpopolnjuje. pridelovati na polju in iskati po, ■ 1 .1 ,, i Ah SI blizu tega ah ne, di- raznih pridelkih. V tovarni iih i , , , ^. ' Izdelajo m ljudje jih kupujejo IPf> "J™ »!■ tako. da izdalo samo v naših dr-!. . ^ ^ vseje no ta o tvoj, žavah na stotine milijonov do-i^"'«": ™jega soseda. On ven- larjev na leto. I''"' t I mora biti za vse. Sicer imamo še hrane na tr- ' gu, take namreč, ki se pridela S tem pa zadevamo in zare-na zemlji. A ta hrana ne priha- j zujemo važno brazdo v razvoju -- -" ' ' ' vsega človečanstva: stroj je tako velika, tako važna in za vse ljudi pomembna iznajdba, da moramo vsi ljudje imeti e-nak interes v njem. To se pravi: stroj ne sme delati za enega ali drugega, ne za posameznike ne za skupine, ki jim pravimo korporacije. Stroj mora biti od vseh fn za vse, to se pravi: stroj mora iz privatne kontrole v javno. prašek močno penil in še ostalo umazanost. Ko i^P kuješ lase, moraš trikrat P menjati vodo in drugi vodi ^ dati malo jesiha, ki odstraiu poslednje ostanke mila i^ ™ vzroči, da so lasje mehki. Ce imaš sicer suhe lasG, treba kožo nekaj ur pi'^d ^ vanjem temeljito vtreti z " nim ali ricinovim oljem. Mastnih las ti ni treba krat umiti kakor suhe. ^ vanje pretiravaš, so lasje bolj mastni. Pač pa bodo manj mastni, če j i h ve« zmočiš s kako vodo za kateri je špirit. Nikoli ne smeš las s silo šiti, ampak pusti, da se vef- V: SO obdelovali polja mogoče ti- je bilo do danes. Marsikdo se ja več od kmetovalcev, kakor nekdaj—lazven nekaj malega. Zakaj tudi zemlja je postala last industrije. Koder je res fina in pogoji, da rodi recimo vseh dvanajst mesecev v letu, so najboljši deli v lasti bogatih korporacij. Industriji služijo največji strokovnjaki: kemisti, tehniki, raziskovalci in na stotine drugih. Vsak čas slišimo, kako se je v tem ali onem industrijskem soče let pred Kr. in sodijo, da preteklosti. Vsi i- so bili to stari Slovani. nepozabni. Držimo se jih, želimo si nekaj Človeku se zdi, kakor da je nekdanjih dni—a vse ostane sa-bilo včeraj, ko je vladal na sve- mo pri željah. Preteklost je mrt-tu grof in baron kot cesarjev' va kakor kamen v morskih glo-fevdalec. Vsa zemlja je bila po-^binah in nikdo je ne izpremeni razdeljena v skupine, ali okoli-, več. šča, katera so imeli v zakupu a-j Industrija, sem rekel, je zaprli fevdu grofje in podobna živi-jla farme in vjela takorekoč vse na. Grof je bil neomejen vladar'ljudi. Kolikor se dela danes in nad zemljo, življenjem in smrt- j kar se napravi, bi res moral de-jo svojih podložnikov. Vsi so j lati vsak človek. A prišla je zna-morali delati zanj in mu plače-:nost in razvila take stroje, k' vati davke, grof ali grajščak je: opravljajo vse' mesto človeka. pa moral del teh davkov zopet .In ne samo to. Delo strojev je V svoji borbi za osvobojenje svoje zemlje ptu lizani I P'^^P'^Y^^svojeniu vladarju ^oJj uspešno, bolj na- ■' .) J .1 .'1 , Vse to je trajalo do leta 1848: tancno m Tiar je glavno veliko v naši nekdanji domovini. V do-i bolj poceni. Stroji bo pobrali brih štirih letih bo torej sto let človeku šel tisto malo posebno- od tedaj, ko je bil še vedno na sti, kar jih je imel. Tako smo svetu srednji vek, če ne povsod, 1 imeli izučene rokodelce vseh pa v nekaterih krajih. 1 mogočih st!rok, katerih je danes Fevdalni sistem je propadel | čimdalje manj. Znanost je po- in na njegovo mesto je prišel' rardelila delo, iznašla stroje in samostojen kmetovalec. In šlo človek ni zp. drugega več, kakor je zopet naprej vse do—včeraj, da zbira posamezne dele in jih danes ali kakor že vzamemo, sestavlja. A to ni še vse. Med drugo niso mogli preprečiti trčenja z Mihajlovičevci, kateri so imeli sporazum s sovražnikom; tej neizogibnosti je ])o-svetil Churchill pred vsem svetom pozornost ter je tako javno pokazal na izdajstvo četnikov. Po tej izjavi enega najodgovornejših pi'vakov Združenih narodov se more smatrati vprašanje Mihajloviča kot likvidirano — ta presodba z najvišjega mesta pomeni Mihajlovičevo končno političAo smrt. Velikega pomena je tudi to, da je Churchill v svo- jem govora podčrtal dejstvo, da se v vrstah partizanov, ^ __ "kateri so danes edina sila, katera se v Jugoslaviji bori iHovega zaključnega dela govora, ko pravi, da mora ski^ proti Nemcem" nahaja veliko število Srbov. S tem je kon- nn izbirati svoip hpsprlp ywrarii pi'Qti Nemcem" nahaja veliko število broov. b tem je čno spodbita teza tukajšnjih Obranašev, da so partizani sami Hrvatje. Churchill je zatem govoiil o kralju Petru, "kateri je brez dvoma zgubil mnogo v očeh partizanov spričo vezi. no izbirati svoje besede zaradi zamotanosti položaja. Besede Chuichilla o Jugoslaviji so odjeknile po vsem svetu; te besede so velikega ])omena, ker predstavljajo tozadevno stališče ne samo Velike Britanije, pač pa tudi Amerike in Rusije. Morda tudi ni samo slučaj, da je an- sušijo. Zato jih večkrat z ^ ko brisačo ožmi in posuši bi, kjer je navadna tcmp®' ra; torej ne bodi pri vroči ^ či. Mokre lase zaviti čez " , kako ruto, je škodljivo. J® je tudi, da z mokro smeš biti na prepihu in Vsak dan si moraš las® ^ , Ijito prečesati in skrtačiti. d lasje mehki in se svetijo- , Glavnik in krtačo peri v mlačni vodi, v kate*"" neš malo salmiaka. V tem, je, brate moj, tvoja in laboratoriju iznašlo nekaj nove- moja naloga. Paziva, da se ne ,?a na tem ali onem polju. Mo-1 zgodi danes v demokratičnih dr-derni učenjak je tak čarovnik, žavah tisto, kar se je zgodilo v da se človek samo čudi in vpra- fašističnih. Ni še vojske konec, šujc: le kje se bo vse to kon-j a že danes rjove javno in pri- vatno: državo preč od vsega, Ta napredek človeškega znan-stva je naravnost strašen. Zakaj človek išče, kje bi se prijel kar imenujemo industrija. Ali ne citate člankov p r o t new deal" dan za dnem? še kje ustavil, pa ne najde nikjer] nič. Ni čuda, da postane podiv-lr^^^^^lt sam omaguje pod te-jan, kakor se je to zgodilo za, napadov in če ne pride Ijud-časa druge svetovne vojne. Clo- zaustavi vsegamo-vek išče rešitve za se in za svo- kapitalizma, bo vse zaje, pa se lovi za nitke, ki recimo kakor ni bilo še nik- dosti obetajo, pa malo drže. ^ končana ena člansko sejen je! Iman;" Kako bo jutri? Kdo bi mogel že obetajo tretjo, ki izbero semena za vrt »' povedati to? Najboljše je, da ne zmagajo privatni gnojila in orociia. V mislimo dosti na to, ampak da Razpis službe ^ Slovenec, vešč obeh dobi službo kot glavn' vodja, ijri Slovenski ju I^odnost ima izkušen grocerist, ali pa samo ^, ki ima veselje in sposob" priučiti. Vse ponudbe, reference' ^ ne informacije ter začetno plačo, pošljite i, štvo Slovenske zadruge, " 152 St., najkasneje do r deljka 6. marca. Glavni sedanji Ižanc ostavlja zaradi 20 "DOBITE PRI Pripravite se sedaj dansko sejenje! Imam'' delamo in opravimo sproti, ka-| Res je v naši Ameriki tako, kor pride do nas. Za vsak pro- da ni ne republikanska ne der blem najdemo gotovo rešitev, mokratična stranka za kako jav-včasih je prav dobra, včasih no kontrolo ali lastnino in sicer samo dobra ali pa tudi slaba. zato ne, ker so res po večini sa-Te-Ie nepričakovane novosti mi gangsterji v politiki. Vse je so precej težavne reči za nas gnjilo, kamor pogledaš in ko-vse. Zato se pa ne smemo pre- der primes, če se to ne popravi, dolgo ustavljati pri njih, ker si- bomo zašli v zmešnjave, ki ne | »______ _____ cer zamudimo nekaj drugega, bodo dobre. Na eni strani orga-1 žicami si boste prepre^ gnojila in orodja. » - . imamo še nekaj mijaste cevi za škropi.'" Grdina 6127 St. Clair EN. 9559 Vam zatekajo i pw z gumijasto elastičm^^, ki jih njegova zamejna vlada vzdržuje z Mihajlovičem." igleški premijer takoj za podano analizo o jugoslovan-Poudaril je, da je sicer Angleška sama monarhistična dr-; pkem in grškem položaju prešel na vprašanje odnosa med žava, toda ona ne bo vkljub temu vsiljevala nobeni deželi; tremi velikimi silami. Potrdil je, da so Anglija, Amerika enake forme vlade, pač pa bo tozadevno izbiro prepusti-j in Rusija docela zedinjene v svojih akcijah proti sovraž-la ljudstvu posameznih dežel samemu. Kot se spominja- niku. mo je Churchill še pred enim letom v Quebecu izjavil Nova, prerojena Jugoslavija, katera vstaja danes iz oziroma izrazil željo, da se jugoslovanski kralj vrne na ])lamenov najstrahotnejše vojne, je nerazdružljiv del ju-svoj ])i-estol; smisel njegovih sedanjih izražanj in izjav, trišnjega sveta zgrajenega na podlagi Teheranskimi zaje tembolj jasen; če se vzame v pošte v, da je zaključil ta | ključkov. Še več, Jugoslovanski osvobodilni pokret je da del svojega govora s konstatacijo, da je srečen in zado-jnes simbol edinstva zaveznikov,» kateri hočejo skoraj voljen nad dejstvom, da sta Amerika in Rusija poslali v omogočiti udejstvenje idealo^^ zaključkov sprejetih v Te-Jugoslavijo svoje vojaške misije. V dipl(^matskem jeziku, heranu. Tito in njegovi ljudje so predhodniki velikega to znači, da zavezniki faktično priznavajo Tita za vodjo, demokratskega preporoda Evrope in njihova vloga bode jugoslovanskega nai'ocla ter da vzdržujejo faktične ali iv jutrišnjem svobodnem svetu vzor drugim narodom.— navidezne diplomatske odnošaje s kraljevsko vlado edi- Odbor za tisk: United Committee of South-Slavic Amer-no zaradi formalnosti. To je posebno razvidno iz Church- icans, 1010 Park Avenue, New York 28, N. Y. Marsikaj je nerazumljivega da- niziran kapital, na drugi nog, če vam ob ^ nes meni in tebi — pustiva in zirano delavstvo -r- jaz in ti, kt'^^ zatečejo noge. počakajva. Mnogo stvari se re- ne spadava nikamor, pa vmesh'^'^ bo kupiti par teh ^ ši samo od sebe. . kakor žrtev obeh. na poskušnjo Ljudi je v industriji danes | Tako se zija pri nas o nekaki vec, kakor se jih rabi. Ko mine demokraciji—rad bi vedel kie vojska, Jih bo še voč. Kaj bomo jg 1» k^j pripravlja za naL Če i ^ \ je to demokracija, kar se sliši iz Idobili odgovore, pa bomo tudi kongresa ali kar se'cita po ča- za to. Človek postaja počasi i^-jaopisih, potem delamo samo sen tega, kai imenujemo delo, prav, če čakamo na nekaj dru-,pns,l^no, nzicHodcIo, kije sta-'g^^g^. Tega se ne bomo ^rije-1 lo nad človeškim rodom od za- ^ali 1 četka do danes. Stroj prevzemal „ . . . I ved,to večje nalogo i„ Človek ml v^i negotovost,, k, nas (a-d, ugcga zraven, kakor njegov -I« da ohranimo ,nirn, nadzornik. ' trdno zavest: na svetu Stroj nas nadomestuje, izpod- že tako, da vselej zmaga ti-riva, niža in zmanjšuje naša f dobro pošteno in dela, prekaša nas v hitrosti in <^3,sih je ta natančnosti—stroj nas na krat- ° "®.&°tov, a stoj trdno s ko izpodriva od povsod. Stroj zaupanjem, zakaj zakoni postaja moč, sila, katera pojde del j in delj in bo sčasoma pobrala še to malo, kar ima človek I'odpiiino borbo Amerike za «lcnio danes. ^ kr*( ijo in svobodo svetil T. nakupom I poskusnjo. Mandel Lodi Mand^' PII. G., I'll C. p SLOVENSKI LKKAK' , 15702 Waterloo ^ ' Cleveland, Ohi" ^ S' Lekarna odprla: Vsak dopoldne do 10. ^ Zaprta ves dan ob sr narave so večni. Ti ti, jamčijo pošteno zmago! A 1,1 . , vojnih bondov Ampak kdo pa je začetnik te- ^.numk! in vojno-varčevalnih STAT^ WAS BONI^^ i anp c %arca, 1944 J I" enako 1' ravnost s I'K A N 'v Odpoved nesrečne žene ROMAN Po W. Hauffu priredil Fran jo Kolenc Ameriški letalci na delu na Kitajskem (Nadaljevanje) se je udal. Dobro je |)i ^ ^^Idnerja in se je bal, da be neslano šalo iz zgod-Uj' ^ njega tako pomemb-čaL trenutkov je še mol-ko ^^'^^JGno je potegnil z ro-klicar^ ko da hoče po- ^edil* ^ ®P°niin dogodke, ki so * P^nt des artski noči. Po jiih ^ žalostno ozrl po zbra- je s pozorno gledali in Povest začel svojo Jozefg' zadostil zahtevi XII. "iti ni znano Preti ^'"oben — da sva; Paldiip^- * prijateljem svftty .skupaj potovala po, vefjj/ ^^tavila sva se v vseh j in nobena zna-Pcd.. ^ nšla najinim očem. No, "O®''™ '« m GH y*n%. Nisva s citi 0(1 se nama je do-! se mogla 1q-, ^^to sva ostala I sval ''°'iiom. 1)0-1 \'rvef,; ' ^'^'v<-'la v velikomcstno fazijih*^' *\'a prebila v kjki-}.. in muzejih, HienitQ^ oyledala vsako zna-' sni V sva se podala ^"»dno . i" vrnila sva se na-•tva,, v noč. Za povratek Silo Pont des Arts, tera v '® "^kega zimskega ve-Parizom je ležala go- posestniki Se vani urejuje i»oIe za W ^NCOMK tax 1. in zabeležite si: (loL ^ ^ letošnje takozvaiie IIKO _ pole, No. ^S-pletone, in da ni dovolj 'Ofg ^®'*^^tavao, siiolniii odgo-, '>_ jv^ vprašanja na poli. ■ '" bi ^ ki uredi vašo jm)- I imeti podlago v j I, da lahko pre-' '''"■''•adet' zakonih ste vi | 3. 0^ *, I 8o (Ig **1 lahko prihranite mno- j (%li tsako leto za deset če je vaša pola s takoj od začet-1 i £ ktom. I Urpd 4^' ^ oseba sposob-5. I) ' polo. i I'''c" ^kozvani "notar) pu-1 '^^()tnik..Svoječasno je' \*ak, "notar" s k o r o %nal le nekaj angle-(),/, treba nob< ne štu-h tri pa tisti, ki so študiju v izdpi 'akonskih zade-: ' j''''-avni izpit, in bi-! {J''^ So,i_. 'jndstvo zastopati '** '*\rševati vsa- hL^*^' tfcsta kot na pri- ^ PURodbe, pre- **'. polno- attorney, i. t. d.) ^ »loki."'^ Pf<'-l>ovedano delati akoravno jim '•Hik« ix|wlnjevati do-B. pole. n» ^ '®hko Iwlj sigurni, \ ure je- "«^vetniku. Od-»li'!' ^aiiu "Ufjovornost vj" Su 1,1^» I'Wviliio urejc- %' <1« k f trelM v»s m:.. ®U s,..i iirad<»m, v'Z ""'"j«' v«, če «1. Pa lahko iirihram >kh.t 1 Hko ž \ .r'T* lolk, '7'"" »'""'•am T(,! kakor "C '*11 liv vaša C "^viiii, yft^jpiia 1)0 zvoz- 'lili , po . ^ "■••ite se na uru- <'vi IW. un' banki) fit,I Oil I) Mi'f. <|u !t. sta megla. Droben dež je padal; Od časa do časa jc potegnil mrzel veter, tako da je človeka do kosti zazeblo. Zeblo naju je in zato sva se zavila kolikor se je dalo in hitela po mokri ulici proti domu. Ko sva šla preko Pont des Arts, sem se slučajno ozrl kvišku. Naenkrat sem se stresel. Nekaj korakov pred seboj sem zagledal črno postavo. Nalik visokemu kipu je stala ob robu mosta vitka ženska postava. Naslanjala se je na ograjo. Stala je nepremično in se ni premaknila, dasi je vihar s podvojeno močjo zatulil.Na glavi je imela majhen klobuk, ki si ga je potisnila globoko dol nad oči. Obraz ji je zakrival zelen pajčolan. Zavita je bila v črn, svilnat plašč, ki je bil ves premočen od dežja in se je tesno oprijemal telesa. S prijateljem sva se za trenutek ustavila in začudeno gledala nenavadno nočno prikazen. Postava se je premaknila. Plašč se je razgrnil in izpod njega se je prikazala fina, tanka roka. Iztegnila se jc in videla sva, da je držala majhen krožnik in brlečo sve-tiljko. S])relelelo me je neko neprijetno čuvstvo. V Parizu je beračev, kakor v malokaterem evropskem velemestu. Vkljub temu pa jih na ulici ni videti mnogo. Le malo je takih, ki silijo v vsakega tujca in ga ne pustijo prej, dokler jiln ne vrže kake malenkosti. Največ je slepcev in kruljavih. Sedijo na oglih ulic in iztegu-jejo roke za vsakim, ki gre mimo. Posebne vrste berači so oni, ki se po dnevu ne ganejo iz svojih lukenj, marveč šele zvečer prilezejo na ulico. Dasi sem čutil do ubožcev usmiljenje, beračev vendar nisem mogel videti. Ob pogledu na nje sem vedno čutil nekaj neprijetnega. Najbolj zoprni so mi bili ponočni berači, ker sem vedel, da je med njimi mnogo takih, ki so po lastni krivdi ubogi in ne manjka med njimi tudi V'kili. ki so preleni za delo, zato v nočnih urah beračijo. Med nočnimi berači pa je tudi nekaj takih, ki spadajo k obubožanim višjim krogom. Ker so za telesno delo preslabi, ali pa se dela sramujejo, se zaviti v obrabljeno! obleko postavijo na bolj temna križišča in prestoji-jo tam po več ur s krožnikom in brlečo svetiljko v roki. Ni bilo težko spoznati, da je spadala črna postava med to zadnjo vrsto beračev. S prijateljem sva jo pozorno gledala. Po vsem telesu se je tresla in ko je viliar divje zatulil, so ji zobovi zašklepetali. čakal sem, da se oglasi, a ni izpregovorila. Roko je držala še vedno iztegnjeno. Krožnik in svetil j ka sta se nalahko tresla. V srcu mi je nekaj zganilo. Saj je stalo pred menoj še mlado dekle, ki je komaj prekoračilo otroško dobo. Kako huda je morala biti beda, ki jo je v nočni uri prisilila, da je stala na mostu v vetru in dežju. Prevzelo me je sočutje. Iskal sem po žepih, da bi ji vrgel na krožnik nekaj drobiža. Ničesar nisem našel. Obrnil sem se k prijatelju, ki je bil že zelo nervozen, ker sva tako dolgo stala v mrazu. Prosil sem ga, da mi posodi nekaj drobiža. VSE KAkKOLI potrebuje se od zobozdravnika bodi izvlečenje zob, polnjenje zob in enako lahko dobite v vašo polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno kadar čas pripušča. Urad It naslov; vhod na (J2. cesti K n H II '« o v «> |Mi 1» I v p j v GlitJi St. Clair Ave. Trije- submarini splovljeni Na zgornji sliki vidite le nekaj izmed pilotov 14. ameriške zračne sile, ki se nahaja na Kitajskem, kjer je strla veliko skupino japonskih bombnikov, ki so skušali uničiti ondotno zrakoplovsko polje. Japonci so zgubili 15 bombnfkov in 2 "zeros," -domneva se pa, da je bilo dodatnih 7 bombnikov in 2 "zeros" uničenih, 3 bombniki 4 "zeios" pa močno poškodovanih. C Prvič v zrjodovim se je nicrati I splavilo tri podmornice. Splovi-j tev je bild v Portsmouth, N. H. ■^Na sliki je "Pomfret," ena iz-,med novih podmornic. "NO. LADY. CAN'T HELP HOW SMALL THE PACKAGE IS-V-MAIL IS JUST FOR LETTERS!" COAST GUARD SISTERS L .. '. > "-I mesto ste izbrali. Ta večer bo I hodilo tukaj malo ljudi." Ni i odgovorila takoj. Očividno ni, : pričakovala, da se stvar tako ' razplete in je bila radi mojega* I nagovora presenečena. "Ko bil ! vsaj teh par ljudi, ki gredo mi-' mo, imelo srce za nesrečno re-! Ivo!" je šepetala čez nekaj ča-, ' su. Govorila je tiho in tako bo-: lestno, da me je glas jn-etresel! do dna duše. Razmišljal sem, kako naj jo tolažim, toda nisem I našel primernih besed. Nisem se, mogel vživeti v položaj ubogega dekleta, ki sam nikdar nisem čutil, kaj je revščina, pomanjkanje, nesreča. "Rojaka sva" —, sem dejal naposled — "zato j dovolite, da vas nekaj vpra-' šam. Povejte mi, kako bi vam mogel v nesreči pomagati?" Zo-, |)et molk. Dozdevalo se mi je, ' .da se je dekle borilo, ali bi naj , 'razkrilo svojo bol ali ne. Glavo je sklonila. — "Zelo sve revni" — je čez nekaj trenutkov tiho, ' zašepetalo — "mati je bolna in' leži brez vsake pomoči." Utih-nila je in globoko vzdihnila. Roko je dvignila in segla z njo I pod pajčolan, da bi obrisala solze. Prevzet od sočutja sem molčal. Zavest, da moram pomagati, mi je stopala vedno bolj živo J)red oči. — "Peljite me k njej." — Za trenutek je dvignila glavo in me 'i)ogledala. Potem jo je zopet sklonila. Odgovora nisem dobil, zato sem nadaljeval ; "Ne bojte se, nimam nikakih sebičnih namenov. Edina moja želja je, da bi pomagal vam in ubogi bolni materi!" Zo-| pet me je pogledala. Njene oči so nekaj trenutkov ]) oči vale na meni, ko da hoče razbrati z o-braza, ali govgrim odkrito. "Hodite!" je izgovorila tiho in je skrila krožnik in svetiljko pod plašč. i Froben je umolknil. Ozrl se je po gostih, ki so ga napeto poslušali, ker so pričakovali, da bo konec povesti zanimiv. Na obrazih jim ni bilo brati, da bi sočuvstvovali z ubogim dekletom. Le Jožef in obraz je bil bled in oči so tako bolestno zrle i mladega gosta, da se je zdrznil. j V tem trenutku je Faldner 'zaklical. — Kako? — se je zarezal — ali ne boš dalje pripovedoval? Ali hočeš tudi danes storiti isto, kar si storil takrat z me-"oj ? — Nato se je obrnil h gostom. — Kar je povedal, je čista resnica-. Prizoru sem namreč prisostvoval. On je morda mislil, da sem že zdavnaj doma,' ker pa sem bil radoveden, kako se stvar konča, sem se zavlekel pri prvih vratih v senco in sem sam vse videl. Razgovora sicQr nisem slišal v celoti, ker je ve-! ter odnašal besede, a videl sem, j kako je dekle skrilo krožnik in , svetiljko in je potem s prijate-^ Ijeni odšlo. Ker me je preveč zeblo, jima nisem sledil, prepričan sem pa skoraj, da ljubi F roben ni \ idel bolne matere, marveč ga je pont des artsko ; dekle zapeljalo v hišo, kakršnih [je Pariz poln. (Dalje prihodnjih) SEZNAM S KOM MORETE POMAGATI K ZMAGI ★ MASCOBIO IN MASTNI ODPADKI Prodajte vašemu mesarju ★ KOVINSKI ODPADKI Povprašajte v vaši mestni dvorani ★ SHRANITE STARE ČASOPISE Pokličite PR. 6100 za odpremo ★ KOSITRNE ŠKATLJICE — Operite jih — Širite jih — Shranite jih — Oddajte jih na pristojna mesta za iwbiranje ★ Pobiranje v Clevelandu; na vzhodni strani; prvo nedeljo v mesecu: na zapodni strani; tretjo nedeljo v mesecu Prijazno vabilo na formalno otvoritev Tino's CaSe " Gostilne 6030 ST. CLAIR AVE. V soboto, 11. marca, 1944 Kokošjo večerjo se bo serviralo od 8. zvečer do 1. zjutraj; Igrala bo fina godba in nastopil bo Slovenski radio kvprtet. ŽGANJE — PIVO — VINO Se toplo priporočava za obilen poset MR. & MRS. TINO MODIC, lastnika I ve been looking at a car that wasn't there sr.Ml sislor.s I'hodn (left) and Klton Thomus, of IVIarHinKi Idaho, »■nlisltd at difforont timi's iii difTori'iit places, but they met in Wanh-intftou vhcu they were both asKij;n«d (o duty at U. S. Coast Guard lloadquarlcrs. Khoda chauffeurs a staff car and Ellen docs clerical work in the tiersonnel oIKce. Jezno je odgovoril v nemškem j jeziku in me zgrabil za roko, da j bi me vlekel dalje. "Pusti berače in hodi, da |)rideva čimprej ; v posteljo." Iztrgal sem mu roko. "Vsaj en frank daj!" — sem ga zope.t prosil. Faldnei- je zagodrnjal in se premaknil, da bi šel dalje. V tem trenutku se je zavita postava oglasila. Ostrmel sem,j ko je s tresočim se glasom po nemško proseče zaklicala : "Ah, gospoda! Usmilita se me!" Krožnik in svetil j ka sta se še bolj stresla v roki. Dekle se mi je tako zasmililo. Začutil sem tudi nekako dolžnost, da pomagam revi, ki je v materinem jeziku prosila usmiljenja. Zopet j sem se obrnil k Faldnerju in gaj s sklenjenimi rokami prosil, daj mi da nekaj denarja. Zasmejal se je. "No dol)i'o" — je dejal; ironično — "tu imaš nekaj j I frankov. F'oizkusi srečo z g 0^ GRINDERS Nočno delo 1)0' ,1:"' SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR Posebni popust za društva B. J. Radio Service 1363 E. 45 St. — HEnd. 3028 Plača od ure pole# Prednost imajo zapadni stra^" The Yodef W. 55tli and Išče se •■e#. t za kuhinjsko delo v ji. Za stalno ali Delo od 6. ure Perrotti Restaurant, St. ■^A Kupujte vojne bonde valne znamke, da bo oslšče in vse, kar ono I 1