Po pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta četrt , mesec 13,-, 6,50, 2,20, V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta četrt , mesec 10 „ -1 .70, SLOV Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod, Naročnino in inserata »prejema upravnlitvo t Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopiti se ne vračajo, Defrackovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seroe-niSkih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzemfti nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 67. V Ljubljani, v petek 23. marca 1900. Letnik XXVIII. Shod v Starem trgu. Iz Starega trga pri Ložu. Minolo nedeljo se je vršil občni zbor naše posojilnice. Pri tej priliki je g. Gostinčar iz Ljubljane zbranim možem v daljšem govoru pojašnjeval potrebo in koristi kmetiške organizacije v zadrugah in enakih gospodarskih društvih. Govoril je dalje o načelih gospodarskega in političnega liberalizma ter socijalne demokracije, katera so, kakor kažejo dejanja, škodljiva in pogub-ljiva za naše ljudstvo. Drugi dan dne 19. t. m. pa se je vršil občni zbor katoliško - narodnega političnega društva. Tem povodom je poročal državni poslanec gospod dr. Ign. Žitnik o delovanju državnega zbora. Govornik je pojasnil razmere v parlamentu od grota Badenija do danes. Jezikovni naredbi za Češko in Moravsko sta bili Nemcem povod, da so pričeli nagajati z obstrukcijo. In tako so se vrstile vlada za vlado, državni zbor se je shajal in razhajal, ne da>i dovršil le eno važnejše delo. Niti proračuna v zadnjih 3 letih ni dovolil. Vlade so si pomagale s § 14. Obstrukcija se je udomačila v zbornici, kar pomenja razpad, onemoglost in utrujenost parlamenta. Obstrukcija zahteva mnogo duševnih, a še več telesnih močij. Za to skrajno sredstvo nezado -oljnih strank zadoščajo tudi ljudje, ki imajo nad mero predrznosti in močna pljuča. To so dokazali nemški levičarji, ki so pred svetom sramotili avstr. parlament. Obstrukcija je jako nevarno orožje, ker uničuje sadove na tuji in svoji njivi, kakor obupana armada, ki za sabo podira mostove in zažiga ljudska bivališča. Sicer so tudi češki poslanci najodločneje se postavili po robu vladi groia Claryja, ker jim je preklical brez nadomestila jezikovni naredbi. A to ni bila ona surova in divja obstrukcija, kakoršno so uganjali levičarji skoraj dve leti. Zadnje zasedanje pa je pokazalo, da se je obstrukcija nekako preživela. Stranko uvidevajo, da obstrukcija le škodi ljudskim interesom in da prebivalstvo potrebuje in zahteva resnega dela. Živa je povsod narodna zavest in vsaka vlada mora v Avstriji računati s tem dejstvom, a vsporedno trka na vrata socijalno vprašanje, ljudska beda in revščina. Zato je prva ljudska in državna potreba, da vlada reši jezikovno vprašanje in s tem odstrani glavno oviro vednim prepirom v javnosti in raznih zastopih. To žele vsi narodi, osobito pa Slovenci, ki se morajo že s skrajnimi silami boriti za svoj obstanek. Korberjeva vlada je, o tem ni dvoma, v obeh ozirih pokazala dobro voljo. Izven parlamenta skuša najprvo napraviti spravo mej čehi in Nemci. Žal, da so zopet Nemci, ki delajo zgago z vedno novimi zahtevami. Govore sicer o enakopravnosti, a s pogojem, da bi bili ne-nemški narodi enakopravni kot narodi druge vrste, Nemci pa gospodarji v deželi in državi. — Kaj druzega pomeni nemški državni jezik, kateremu se mora protiviti vsak Slovan, ki ima le še iskro narodne zavesti v svojih prsih. Mi torej želimo, da se posreči češko-nemška sprava potom kompromisov, a ob enem zahtevamo, da vlada tudi nas ne pozabi. To zahtevati je naša sveta dolžnost, a dolžnost je tudi naših zaveznikov v državnem zboru, da podpirajo naše želje in zahteve. Sedanja vlada pa ima pazljivo oko tudi za gospodarske potrebe. Predložila je zbornici mej drugim načrt zakona glede druge železnice do Trsta, glede krošnjarstva, industrije, kmetiških zadrug, preostankov v sirotinskih blagajnicah. Vlada ima že pripravljeno novo obrtno novelo in načrt glede raznih zavarovanj. To so vprašanja, ki izvirajo iz ljudskih krogov in katerih pravična rešitev je nujno potrebna. In vse to je vlada pripravila v razmerno kratkem času, kar priča, da resno smatra svojo nalogo. A.i pa bode to nalogo tudi izvršila, je seveda drugo vprašanje. V prvi vrsti je to odvisno od parlamenta samega. In v tem oziru, ako nas znamenja ne varajo, se je zadnji čas obrnilo na bolje. V vseh strankah se pojavlja želja po delu, treba je le vzdržavati, poživljati in krepiti to željo, da se realizuje v dejanjih. In to more storiti vlada s previdno roko, oprezno taktiko, da ne vrže iskro v gorivo. Ako se posreči, da do maja čehi in Nemci sklenejo vsaj daljše premirje, potem je upanje, da prične redno delati parlament. Na obeh shodih so poslušalci z živahnim odobravanjem pokazali, da pazljivo zasledujejo dogodke v javnem življenju in se povsem strinjajo z govorniki. Zborovanje polit, društva v Ljutomeru. (izvirno poročilo.) Zborovanje je bilo ob 3. uri popoldne. Poročevalca: državni poslanec dr. Gregorec in deželni poslanec dr. Rozina. Podpredsednik političnega društva dr. Rozina otvori zborovanje, pozdravi navzoče, vse zavedne Slovence iz trga in okolice, in da besedo državnemu poslancu dr. Grego-recu. Na to dr. Gregorec opisuje političen položaj s posebnim ozirom na državni zbor, in naše štajerske razmere. Glavne misli njegovega govora so: Jasni se. Ministerstvo Korber je na njega naredilo utis, da ima resno voljo nekaj storiti, česar pri prejšnjih ministerstvih ni opazil. Ako se bo tedaj začelo delati, moramo imeti Slovenci tudi svoj program, o katerem bi naj se vršila pogajanja. In tak program ima gospod poslanec v obliki jezikovnega zakona, katerega je podpisalo 16 slo venskih državnih poslancev. — Glavne misli tega programa so: Mi zahtevajmo za slo venske manjšine to, kar zahtevajo Nemci za-se na Češkem. Deželni šolski svet naj se razdeli: mi hočemo biti sami gospodarji svojih šol — Isto zahtevamo v gospodarskem oziru. Zastarela krivična nemška kmetijska družba naj gre spat; namesto nje se vpelji kmetijski svet nemški in slovenski. — Tu je poslanec podal nekaj črtic, kako skrbi kmetijska družba za svoje. V Mariboru, Ljutomeru in drugod dobivajo Nemci najboljše trte iz deželne trtnice po 8 gld., Slovenci ostanek po 12 gld. in več. — Namest ništvo naj ima svoj oddelek za Slovence.— Posebne krivice se nam gode v sodnijskem oziru. Večina porotnikov je Nemcev in sodijo Slovenca, katerega niti ne razumejo. Zahtevajmo, da je obsodba neveljavna, ako le eden porotnik ni razumel obtoženca; potem bodo že našli slovenske porotnike. Pozornost je vzbudil poslanec, ko je zahteval za Jugoslovane posebnega ministra, in je važnost te zahteve poljudno razjasnil. Isto je zahteval že v državnem zboru — pa njegovim kolegom se je zdelo to preveč — in nam povedal, da je grofThun res nameraval pozvati Jugoslovana v ministerstvo, in da se jo tudi pl. Korber o tej zahtevi izrazil, da je »discussionsfahig« ; Poljaki in Čehi nas bodo pri tem odločno podpirali. Primerjal je potem Slovence z Buri: kakor Angleži hrepene po burskem zlatu, ravno tako hrepene Nemci po lepi naši slovenski deželi; Buri se branijo, Slovenci tudi; a Buri brez upanja zmage, zakaj osamljeni so; mi bo-bodemo zmagali, zakaj Slovani čutijo z nami. Potem je podal poslanec nekaj gospodarskih pojasnil. Velike važnosti je za Ljutomer podaljšanje A^apanške železnice, katera se bo podaljšala leta 1904 do Feldbacha, od koder je samo 17 km. do Purkla, in tako bi imeli direktno zvezo z Dunajem. — Opozoril nas je na vinsko klavzulo v nagodbi z Italijo, katero močno čutijo naši vinogradniki. — Navduševal je Ljutomerčane, naj ustanovo vinsko zadrugo, zakaj Čehi bi rajše kupovali vino za svoje bolnice od Slovencev, nego od sovražnih jim Nemcev. Opozarjal jih je na kupčijo z jajci, katere so hočejo vse judje polastiti. — Živahno odobravanje je sledilo njegovemu poročilu. Deželni poslanec dr. Rozina popravlja svojega predgovornika, češ da je samo povedal, kaj Nemci ne storijo za Slovence, on hoče povedati, kaj storijo. Podpirajo Sud-marko, Schulverein — vse za Slovence — saj Slovenci ne morejo biti drugače srečni, ako se ne ponemčijo. — Sarkastično biča na to nemški avstrijski birokratizem. — Pravicoljubivost Nemcev proti Slovencem kaže posebno o razmerah v Ljutomeru. Z L S S T E K, Cankarjev „Jakob Huda". i. Š-c. Cankar je v taboru modernih. Začel je s pesmijo, ki pa se mu po našem mnenju ni posrečila. »Erotika« njegova je — brez ozira na nemoralnost — brez prave poezije, izrodek nepoetične vsakdanje fraze. Ta se mu je ponesrečila, kar mi bo pritrdil tudi vsak modem pesnik, ki ima iste nazore kakor on. Cankar ni za pesmi. Pač pa so velike vrednosti njegove »Vinjete«. Vzoren, originalen slog, globokost, duhovitost, fina ironija so lastnosti, ki po stavljajo »Vinjt-te« mej najboljša slovenska dela. V njih ni one podlosti, kakor v »Erotiki«, ki je, kakor bi rekel Dobnik v »Jakobu Rudi«, umazanost pri umazanosti sestavljena v veliko umazanost, — marveč nekatere vinjete imajo celo krasne moralne ideje. Seveda nekaj umazanosti se drži tudi »Vinjet«. Zadnje delo Cankarjevo pa jo najboljši njegov proizvod do danes. Ker je Cankar subjektivist, kar je zlasti pokazal v »Vinjetah« , moremo njegovo zadnje delo razumeti najbolj, ako jo primer-rr in Vinir-tamia V nrvi ip> Cankar zgolj hedonist, v nji ti ponuja samo meso ; nizko vživanje se slika v zoperni natančnosti. Subjekt tega vživanja pa se počuti kaj zadovoljno v tem temnem, zaduh-lem, gnilem življenju. Druga laza razvoja pa se kaže v »Vinjetah«. Posamne vinjete niso nastale vse nakrat, marveč so prihajale dalje časa po raznih listih. Nekatere so kaj blizu »Erotike«, opaziti pa je razločno duševni proces, ki se vrši v njih. Konec tega procesa, ali vsaj začasni konec procesa pesnikove duše, je vi-njeta »Moja miznica«, v kateri slika pesnik zadnji, odločivni boj mesa z moralnostjo, ki se jo vzbudila globoko na dnu srca. Nravni čut zmaga ob pogledu na materni mrtvaški obraz, udari pesnik na svoja prsa rekoč: mea culpa. »Jakob Ruda« pa je korak naprej v razvitku. Nravni čut so ne bori več, marveč v začetku drame ima že popolno veljavo in moč. Jakob Ruda, glavni junak drame, je preživel življenje, ki se slika drastično v »Erotiki'. V drami nastopi z grenkostjo v srcu, z razbolelo dušo, z nemirnim duhom. — Zaveda se greha. Svojo ženo, blago nedolžno bitje — je s svojim življenjem končal. V ranjki ženi je vtelesena nravnost, v nji je zadel ob železni nravni red. Nujna nnslediea ie — nokora. Ta beseda je na mestu. Pokoro za greh t. j. za kršenje nravnega reda nam slika pisatelj v drami. Nad Rudo se podira dom. Dobro vedoč, da je to samo delo pravične Nemesis, skuša vendar v obupnosti iz ljubezni do življenja ustaviti roko pravičnosti. Pusti, da se zaroči hči z neljubljenim človekom, katerega ima sam za lopova ; tako misli ustaviti propad doma. A delo razdiranja se nadaljujo. Ta čin je zadnji udarec, ki uniči Rudo. Duša nje gova se zavija polagoma v temo, lučica razuma pojema, iz strašne teme pa se valijo pošasti — spomini, za katerimi stopa polagoma, a z neizogibno gotovostjo — obup. Ta sklep dušnega procesa je naraven. Vemo, da je Cankar na vse drugo preje mislil, nego pa na to, da bi s sliko tega duševnega procesa podprl ono, kar je manjkalo Rudi, — kar bi ga edino rešilo, oziroma spravilo njegovega duha v pozitivno smer in vsled čeBar je neizogibno padel zakopan v razvaline usodepolne preteklosti. Mislimo namreč oni faktor, ki je za kristijana rešilni čoln, ki ga odstrani iznad groznega vrtinca, ko se pogrezne ladija v globočino, in ki je drugače njegova neizogibna smrt, — vera. Vera v bodočnost, vera v pravičnost, združen i z neskončnim usmiljenjem. Pisatelj nam je to storil. Rudino življenje je zgolj negativno. Negativen je njegov konec. Pozitivna stran manjka v drami. To je moderno, tako je zlasti v rnaniri Ib-senovi. Iz negativnega sklepati na pozitivno, — to bi bilo nekako jedro modernega stvar-jenja, ako jo gledamo in kritikujemo s stališča krščanstva. Seveda moderni nimajo tega namena, a kar stvorijo dobrega, resničnega in lepega, vse jc gotovo le v prilog krščanske pozitivne ideje, kakor se godi to na znanstvenem polju. Ker manjka Rudi vsaka opora v boju s preteklostjo, prime se zadnjega sredstva — samomora. To jo naravno in neizogibno. Zdi se nam pa, da je pristopil subjektiven element pisatelja in nam je podal svoje nazore o samomoru. Kajti ta samomor ni samo naraven zaključek in nagrobni kamen za greh, marveč v njem tiči tudi nekaj druzega. Iz te smrti vskali novo življenje. Slikar Dolinar, ljubimec hčere Rudino, se združi z njo, lopov Brož pa propade. Zadnji prizor nam pokaže, ali da vsaj slutiti, da so začne sedaj boljše, srečnejšo življenje na domu. Drugo pa je, da prijatelja Rudi nekako bolj ali manj jasno namigavata, da je najbolje, če so odstrani. To da celi drami temno latalistiško barvo. Težak vzdub, moreče misli,- največjim trudom so pridobili vinarsko šolo v Ljutomeru — seveda pod pogojem, da se ne spregovori v nji niti besedica slovensko. Poslanci so molčali vedoč, da s slovenskimi dečki ni mogoče govoriti drugače kot slovenski. Pa poglejmo njihovo skrb za deželni denar. — Napraviti je bilo treba trs-nico v Ljutomeru Cvenska zadruga je ponudila pripravno zemljišče po 35 gld. za oral. Deželni uradnik se je izrekel, da ni mogoče dobiti boljšega prostora. Ljutomerski Nemci za to zvedo. — Ponudijo svojo zemljo. Vlada jo vzame po 50 gld. oral; a kakšna zemlja je to Ni dolgo, kar je hodil deželni uradnik in meril, kako bi odpeljal vodo, da bi se mogle trte saditi. — Taki so. — In dokler so taki, dokler mora slovenski poslanec zadovoljen biti, da odnese zdrav hrbet in par psovk iz Gradca, je poslanec zato, da se slovenski poslanci ne odzovejo več vabilu k deželnemu zboru, dokler ne dajo Slovencem pravic, katere jim bodo narekovali Slovenci sami. — Pa to bi se poslancu še ne zdelo čudno, da Nemci skrbe za se, pa da Nemci prihajači, ki živijo od slovenskih žuljev, hočejo blovencem gospodariti — proti temu ugovarja poslanec in z njim ves slovenski rod. — Kakor Burom bodi tudi nam geslo: Bog in zaupanje v samega sebe. — Burno odobravanje po sklepu govora je bilo priča, da je govoril poslanec vsem iz srca. Po poročilih gg. poslancev so se sklenile razne resolucije: Za vseučilišče v Ljubljani in nadsodišče istotam. Posebno pa za vse, kar mi pojmimo pod klicem »proč od Gradca«. — Posebno ogorčeni so bili gg. zborovalci, ko je pojasnil g. dr. Rozina obnašanje ljutomerskega župana Schvvarza. Brez pooblastila je kot zastopnik trga se udeležil nemškega protestnega shoda v Gradcu proti imenovanju novega dež. šolskega nadzornika za slovenske šole. Tam je trobil v nemški rog brez pooblastila (4 občinski odborniki so Slovenci) župan trga Ljutomer, kateri šteje poleg 414 (?) Nemcev 647 Slo vencev. Po volitvi novega odbora izrekla se je zahvala gg- poslancema in nato je g. podpredsednik dr. Rozina zaključil zborovanje. Politični pregled. V Ljubljani, 23. marca. Spravna pogajanja postajajo čim-dalje zanimiveja, čimbolj se bližajo svojemu zaključku ali preložitvi. V jedni zadnjih sej je oddal celo ministerski predsednik, ki dosedaj ni mnogo govoril o vladnih načrtih, izjavo, ki je provzročila v čeških krogih precejšnje zanimanje. V prvi vrsti so pa seveda Čehi, ki s posebno pozornostjo slede vsaki besedi kabinetnega načelnika. »Narodni Listy« naravnost priznavajo važnost Koerberjevi izjavi glede češkega notranjega jezika. List zahteva, da se tudi besede ministerskega predsednika vsprejmo v oficijelni komunikej. Vlada in Nemci se temu protivijo, menda zato, da se ne bi preveč razburili zunanji prusaški krogi. To, da se je vlada vsaj toliko podala, je zasluga češke dele- gacije, v katere imenu je posl. dr. Engel najodločneje zahteval od vlade, naj se jasno izjavi o svojem načrtu glede držav, jezika. Sicer, je izjavil dr. Engel, bi bila brezpomembna vsa nadaljna pogajanja. Koerber je toraj izjavil, da je vlada voljna uvesti zopet češčino kot uradni jezik na Češkem, ako bo s tem zagotovljen mir na Češkem. O načinu, kako meni vlada izvesti ta načrt, se ministerski predsednik ni še izrazil, toda to, kar je vlada že izrekla po svojem načelniku, že zadostuje češki delegaciji, da bo vedela uravnati nadaljne korake. Aut aut, bodo rekli češki poslanci pred pričetkom državno-zbor-skega zasedanja v maju. 0 tej vladni izjavi oziroma o izvedbi vladnega načrta se bo posvetoval poseben pododstk, ki se izvoli v današnji plenarni konferenci češke spravne delegacije in ki se bo pečal s tem vprašanjem tudi mej zasedanjem deželnega zbora. Seveda posl. Prade ni mogel strpeti, da ne bi zinil katere o nemškem posredovalnem ali državnem jeziku, a ker je imel pred seboj nekako Čehom precej naklonjenega Koerberja, je moral sam priznati, da se to vprašanje ne da rešiti v konlerenci, marveč je to zadeva, ki se tiče vseh avstrijskih narodov. Tako mož žo ni dolgo govoril in pozna se mu, da je prvi podpredsednik poslanske zbornice. Nemci in spravna konferenca. V nemškem radikalnem taboru je zavladala velika nejevolja nad Koerberjevo vlado, ker je v predzadnji seji spravne konference pokazala svojo veliko (!) naklonjenost napram češkemu narodu. Javno in, čujte, vpričo nemških zaupnikov je izjavil pl. Koerber, da bo vlada uvedla češki notranji uradni jezik. Čehi so, piše v svoji jezi »Grazer Tagblatt«, že poprej bili zadostno poučeni o vladnem načrtu, a hoteli so, da se vlada izjavi o tem v prisotnosti Nemcev. To se je zgodilo — in Nemci! ? Bodo li res še nadalje udeleževali se spravnih konterenc ? V kaki sramotni luči je ostala sedaj nemško-liberalna stranka, ki je pobegnila ob ministerski zatožnici in pustila na cedilu nemško ljudsko stranko pri njeni akciji proti clele-gacijskim volitvam V — Tako jadikuje glasilo neodrešenih prusakov v trenutku, ko niti še ni zagotovljeno, da pridejo konečno Čehi do pravic , ki jim pripadajo že po ustav. Kaj bi se še le godilo, ko bi jim Koerber zagotovil kako predpravico, ka-koršnih uživajo germanski neodrešenci nebroj. Kvotni deputaciji se snideta baje že v maju. V ogerski poslanski zbornici se je vršila v zadnjih dveh sejah zelo ostra razprava o predlogu ministerskega predsednika Szella. naj se izvolijo člani v kvotno depu-tacijo že v sobotni seji. Opozicija, posebno pa Košutovci, so napeli vse sile, tla bi zbornico prepričali, kako nezmiselna je vladna zahteva, mej tem ko avstrijski parlament ne bo volil novih članov v kvotno deputacijo. A vkljub temu niso prodrli s svojimi zahte vami in obveljal je z veliko večino Szellov nasvet. Italijanska vlada in opozicija sta si še vedno v laseh, vendar pa kažejo vsa znamenja, da bodo konečno podlegli opozi-cijonalci. General Pelloux je namreč v zadnjem hipu, ko je uvidel, da mu je odreklo vsako sredstvo, posegel po onem pripomočku, ki je rešil že marsikatero vlado pred pad cem, predlagal je namreč spremembo poslovnega reda poslanske zbornice. Sprememba naj bi bila seveda taka, da bi bilo opoziciji popolno zavezane roke in bi bila sploh iz ključena vsaka opozicija. Predlog na izpre-membo je izšel sicer od strani dveh poslancev, a vsakdo ve, da jima je sufliral kabinetni načelnik. Opozicija čuti, da ne bo lahko kos temu vladnemu pritisku, ker razpolaga Pel!oux še vedno z znatno večino, in radi-kalec Socci je izrekel že pomenljive besede : Konečno bomo le podlegli! Knjige in časopisi. Adolf Srb: Lev XIII. Sešit. 5. Cena 40 kr. Nakladem Cyrillo-Methodčjske knihtis karny V. Kotrba v Praze. Biole a najnovejši ot»|evy v Palestine, Egypte a Assyrii. Sepsal F. Vigouroux, preložil dr. Ant. Podlaha. Seš. 39 in 40. Cena sešitku 20 kr. Nakladem Cyrillo-Methodejske knihtiskarny V. Kotrba v Praze. Na uztuk. Izpuškarao Neurastenicus. Iz-davatelj dr. Vicko Mihaljevič. »Glasbena Zora". Letnik 11., zvezek 111. 16. marca. Vsebina: O postopu glasov v ravnobežnih in skritih kvinlah in oktavah. (Dalje) — Večni mornar (Dalje.) — Slovanska gledišča. — Društvena poročila in vesti iz umetniškega sveta. — Z glasnim šumom s kora. Uglasbil St. Premrl. — Pred bojem. Ugl Jos Pavčič. — Kaj bi te. vprašal ? Ugl. dr. B. Ipavec. — »Glasbeno Zoro« izdaja prof. Fr. Gerbio 10. vsakega meseca in stane za pol leta 3 krone. Hrvatsko-r.jemučiti rječnik od Janka Ma-raka. 12 pol. Cena trdo vezani knjigi 2 K 20 vin. Založil A Hartleben na Dunaju. Knjiga obsega 18.000 skrbno izbranih besedi j. Dopisi. Iz Bovca. V nedeljo, dne 11. t. m. je bil toli pričakovani ustanovni shod »Delav. izobr. društva v B vcu«, ki se bo raztezalo čez celi okraj. Shod je bil dosti dobro obiskan, in vpisalo se je do zdaj v društvo 47 oseb, katero število se bo nedvomno še dokaj povekšalo. Zraven čitalnice se ustanovi tudi knjižnica za ude celega okraja, za neude pa proti letni odškodnini. Knjižnica, dobra knjižnica je postala dandanes vže skoraj povsod živa potreba ; ker zna dandanes večina ljudi j čitati, in tudi kaj radi čitajo, a nimajo knjig, zato je pač .priporočati ustanavljanje knjižnic, kjer koli mogoče. V Bovcu in sploh po vsem okraju imamo tudi to zlo, da jame zapuščati zlasti nedorasla mladina vže zgodaj rodno hišo ter hodi v svet, zlasti v rabeljška rudnika ; tam ostaja po par let in potem odhaja večinoma na Nemško. Dokler ni mogoče vstanoviti za te posebnega društva, bo skušalo novo ustanovljeno društvo malo organizovati te zapuščene delavce: prirejalo bo mesečna p r e - Združenje obeh ljubimcev nas prav nič ne zadovolji. Ako se je morala kupiti za tako ceno, za grozno smrt Rude, sreča ljubimcev, potem bi bilo bolje, da bi se ne bila kupila. A kako rešiti potem problem? Tu zopet tiči tisto pomanjkanje pozitivnega. Ker manjka vera, zato ga ni mogoče pisatelju drugače rešiti, kakor ga je rešil v drami. Pisatelj je torej skoz in skoz konse-kventno, naravno rešil problem greha. Greh! Čudno in navidezno neumljivo je, kako pride Ruda sploh do misli o grehu, ker to je čisto krščanska ali vsaj verska misel. Ko pa misli o grehu, ko čuti grozo greha, kako to, da se ne spomni tolažilne, tudi krščanske ideje o odpuščanju in neskončni Usmilje-nosti ? Pojasnilo nam daje moderno življenje. Takozvana moderna duša tava po temi, vsak dan greši stokrat, a se tudi vsak dan sto krat skesa. Zaveda se greha, semterja pridejo trenotki, ko sovraži greh, - a greši vedno le enakomerno dalje. Valja se v blatu, zdihuie, kolne, plaka, — a ne vstane, se vsa tragika življenja, ki je izražena tako pri prosto, a tako duhovito v krščanskih besedah, ki slikajo padec v stari greh in zasta rano grešno stanje. »In slednje je hujše od prvega.« Greh jemlje energijo, izsesava mozeg volji; čim dalje se greši, tem manj jo upanja na rešitev. Naravno je slikano to v ravnanji Rude. Grozna domišljija, skrbi polagoma odpirajo blaznosti vrata v njegovo dušo. A navzlic temu, da ni trohice vere v onostransko življenje, in torej edino pametno, da se vrže v prepad, vendar dolgo ne zmore niti tega dejanja, dokler ga ne prisilijo razmere in pa blaznost, da se vrže v glo-bočino. Tip moderne duše. V temi brez luči zdihuje po luči, v blatu občuduje nedolžnost, — a manjka energije, mozga, in ona ostane, kakor je. To je prokletstvo greha, zlasti greha nevere. Drama ima torej globoko idejo. Cankar — kakor naši moderni, se sicer norčuje iz idej, smešno se mu zdi govoriti o idejah, navzlic temu drži njegovo dramo le ideja .__tr_i- --------'■> Ideja je ravno ona luč, ki zašije čez celo delo, ako je enotno. Cankarjeva drama je v tehniki izborna, nobenega prizora ni odveč, nobene besede, vsaj na odru — nismo slišali odveč. Razvoj dejanja je naraven, neprisiljen, — tako teče življenje. — Iz tega enotnega, naravnega dejanja pa nam zasveti sem pa tje misel, čim bolj napreduje dejanje, tem pogosteje, — ena in ista misol, dokler nas ne osvoji. To je ideja drame. In ta ideja je nravna. Ista ideja je, katera sije veličastno iz del Shakespeara, alle Schuld riicht sich auf Erden. Ta ideja je priljubljena pri modernih, le da dobi vsled njih materialistiškega naziranja značaj fatalizma. Cankarju se ne more tega očitati. S to dramo je Cankar stopil pred naše občinstvo. Zasluži naše priznanje, ker na tem potu se ne bomo ločili. Seveda pisatelj še ni očiščen modernih slabosti, vendar razvo njegov v tej drami je v smeri, ki jo prava Uoderne prednosti treba porabiti, a slabosti se otresti. Ob enem pa je »Jakob Ruda« dokaz, da dobro, v resnici lepo delo nikdar ne nasprotuje našim nazorom, ki so tako straži!^ naanibn 7,iinanftiftii. davanja ter jih tako skušalo vsaj kolikor toliko poučiti o svetu in nevarnostih, ki jim prete na tujem. Za te in za druge ude, ki niso še samostojni, kakor n. pr. za rok. in obrtn. pomočnike, bo društvo skrbelo tudi s tem, da jih bo navajalo k štedljivosti; vsak tak ud bo moral namreč po možnosti vlagati v hranilnico mesečne zneske. Kar je slednjič po naši misli in sploh po kršč. soc. programu velikega uvaževanja vredno, je tudi zavarovanje za slučaj bolezni, in to točko obsegajo tudi naša pravila. Iz vseh dosedanjih pojavov je sklepati na to, da, ako se je do zdaj v tem oziru zavlačevalo in opuščalo, ni več odlašati. Kjerkoli se prihaja s to mislijo na dan pred delavci, bodi vže kakoršnimi koli, povsod se nahaja rodovitna tla in duhove pripravljene. Delavci čutijo potrebo in pomen organizacije in še bolj nego napredka v duševnem oziru čutijo potrebo napredka v gmotnem, kar je naravno, zato pa je dolžnost vsakogar, da se poprime te misli. Pri nas smo gotovi, da dobimo v kratkem iz celega okraja udov zavarovancev, in da naraste njihovo število na par sto. -- Plačevali bodo pa udje zavarovanci po 20 novcev na mesec, dobivali pa podpore v bolezni, kakor bo kazalo več. OJ časa do časa bo prirejalo društvo tudi javne shode s predavanji in zabavnimi točkami s pomočjo društvenega tambura-škega zbora in pevskega zbora, ko se ga nam posreči ustanoviti in dobimo kakega pevovodja. Velik je sicer program in mnogo dela nas čaka, zlasti v začetku, vendar upamo, ako no prav vsega, vt^aj kolikor toliko doseči s trdno voljo in božjo pomočjo! Iz Polhovuga Gradca. Sv. misijon smo imeli pri nas od 12. do 18. marca. Vodil ga je kaj spretno domači g. župnik Jožef Laznik, za kar se mu tem potom vsa srenja lepo zahvaljuje. Šest sosednjih (fosjiodov duhovnikov in en gospod iz Ljubljane je iz posebne prijaznosti prišlo na pomoč. Vsi so z živo, prepričevalno besedo v ljudstvu utrjevali vero v sv. resnice, bodrili jih k dejanski ljubezni božji ter k ustrajni neomah-Ijivosti na poti krščanskih čednostij. Da smo bili sv. misijona veseli, da smo bili o njegovi potrebi prepričani, pokazali smo dejanski s tem, ker smo se ga s toliko unemo udeleževali. Cerkev je bila ob vsakem govoru natlačeno polna. Gg. duhovniki misijonarji iz na^e okolice, bodite uverjeni, da Vas ne bomo kmalu pozabili; Vaše žive besede pa si hočemo neizbrisno v srce zapisati in jih izpolnovati. Bog Vam povrni Vaš vt-liki trud! Močno smo bili ginjeni in veseli, da smo imeli v svoji sredi presvitlega knezo-škofu od petka popoludne do nedelje zvečer. In ta gorečnost — saj je bil Presvetli skoraj ves čas svojega bivanja pri nas nepretrgano v spovednici — kako bi tudi nas ne dir-nila, vziasti, ko nam je tako živo slikal v misijonskem sklepnem govoru vero, upanje in ljubezen do Boga križanega. Se solznim očesom in trdno verujoči smo mu v cerkvi ponovili z jednim glasom krstno obljubo; tem potom pa mu z najsrčnejšo hvaležnostjo izrekamo in obetamo neomajljivo udanost in zvestobo: Prevzvišeni knez in škof, v teli burnih časih, ko Vas svet zaničuje, bodite uverjeni, da ste Vi naši in mi zmiraj Vaši 1 Venec vsej lepi cerkveni pobožnosti pa je bilo slovesno vsprejemanje 48 mladeničev in 145 deklet v Marijino družbo, katerim je prevzvišeni knez in škof podelil družbene svetinje. Tako se je končala lepa cerkvena slavnost, katera, želimo vsi, da bi med nami res obilo sadu obrodila . . . Pa glejte ga zlodiča! Kdo bi si mislil, da tudi nas v lepi slogi mej sabo živeče Pograjce zasleduje Mefistovo škilenje. Tista lažnjiva tromba »Slovenskega Naroda«, s katerega lažmi se moraš, dragi »Slovenec«, neprestano boriti, izvohala je tudi naše tiho gorsko zakotje, našo domačo pobožnost, ter oblatila bržkone z v Ljubljani skovanim dopisom našo duhovščino in nas. »Narod« piše, da se pri nas kupčuje s spovednimi listki. Resnica pa je, da ljudje pri velikonočnem izpraševanju zlagajo sami prostovoljne doneske za cerkvene potrebščine. In nikdar so še k temu ni nihče silil, ako ni mogel ali hotel dati. »Narod« bode v oči naša Marijina družba in to, da je škof , spovedoval »device in dtivičarje«. M o žice! j- nom pri »Narodu« je torej ljubša družba ponočnjakov, rogoviležev in pobijalcev — lepa humaniteta! Tudi grda laž je to, da ne ljudi »terorizira« z zlorabo cerkvenih naprav »v skrajno nemoralne namene«. Fantje naši in dekleta so se prostovoljno odločili, ko se jih ni teroriziralo, pač pa se jim je nasvetovalo. Kaj no, »Narod«, škoda zanje! Ti bi jih rad imel ? Ne boš jih ne, so dovolj pametni, da ne gredo takim lisjakom na limanice. Sicer pa, »Narod«, preštevaj Bvoje terorizme, če ti jih jo še moč, izprašuj svojo vest, in kadar jo boš dovolj izprašal, pa pridi k nam po spovedni listek, tebi ga pa damo kar brez groša, še potnino ti bomo oskrbeli. Cerklje na Gorenjskem 23. marca. Od 11. do 19. t. m. smo obhajali sv. misijon. Vodih so ga oo. lrančiškani: p. provincijal Konstantin, p. gvardijan Kazimir iz Kaelovca in p, Klemen iz Ljubljane. Tudi naš goreči in preljubljeni nadpastir, premilostni knezo-škoi na3 je počastil s svojim prihodom; pri peljal s« je namreč k nam že takoj prvi dan — v nedeljo popoldne — s patri misijonarji. V navdušenem govoru je priporočil mnogoštevilnim poslušalcem sv. misijon. Naša, ne baš majhna, župna cerkev je bila dan na dan ves čas sv. misijona natlačeno polna pobožnega ljudstva. In kdo ne bi poslušal pretresljivih, prepričevalnih in v srce segajočih be-sedij patrov misijonarjev ? Okoli 3500 ljudij je prejelo sv. obhajilo. Bog daj svoj blagoslov ! V prijetno dolžnost si štejemo se zahvaliti premilostnernu g. knezoškolu, ki je otvoril sv. misijon; preč. gg. pp. misijonarjem ; pa tudi našemu dobremu, za blagor župljanov tako vnetemu g. župniku in duh. svetniku Ant. Golobiču, ki nam je oskrbel sv. misijon. Ihaležni Cerkljani. Dnevne novice. V Ljubljani, 23 marca. „Pomladni glasi", posvečeni slo venski mladini. Ravnokar je izšel 10. zvezek z osmimi Blikami. Uredil in založil Franč. Kralj. Cena krasno vezanemu zvezku 1 K 80 bel., v platnu 1 K 10 bel., kartoniran 80 fc&l., broširan 60 bel. — Obširnejo oceno 0 tej krasni mladinski knjižici objavimo prihodnjič. Osebne vesti. Okrajni komisar baron Schiinberger je prideljen okr. glavarstvu v Kranju okrajni komisar Do mi cel j pa deželnemu šolskemu svetu. — Ravnatelj državne gimnazije v Kopru, gospod Jak. Ba-buder, je povodom svojega umirovljenja dobil najvišje priznanje. V vojno šolo so vsprejeti mej drugimi: Nadporočnika 17. pešpolka R. Pfei-fer in Z. Malec, poročnika 17. pešpolka K. Hanf in J. Spatzier, poročnik Palic k a 27. pešpolka, nadporočnik L. Svo bo da in poročnik K. Parac 7. lovskega bataljona in topničarski nadjioročnik Milan vitez Bleiweis-Trstoniški. Štajerski dež zbor je 3. maja 1899 sklenil, naj bi se občina Vozenice razdelila v dve samostojni občini. Presvetli cesar pa tega sklepa ni potrdil. Prvi kronski petak za družbo sv. Cirila in Metoda! 'Mir« poživlja Slovence : Kakor smo svoj čas prve krone darovali za velikovško »Narodno šolo«, tako storimo tudi z novim denarjem! Vsaj vsak premožnejši narodnjak daruj prvi kronski petak, kateri bo dobil v roko, za našo »Narodno šolo« ! Naj bi se čim največ rojakov ochvalo rodoljubnemu pozivu v prid prekoristni naši družbi sv. Cirila in Metoda! Podjunska hranilnica. Zadnji »Mir« objavlja članek, ki poudarja, naj se v Ve- 1 i k o v c u ustanovi nova slovenska podjunska hranilnica, ter dokazuje, kako potrebna bi bila taka ustanovitev. Sedanja velikovška hranilnica deluje povsem v nemško-nacijonalnem smislu, pospešuje le ger-manizacijo in zato je potrebno, da se ji Slovenci odtegnejo in napravijo svoj zavod. Štajersko šolstvo. Učiteljem na Ma-kulah sta imenovana ondotna začasna učitelja Oskar Žolnir in Štefan Kos. Začasni učitelj Friderik Marinič pri sv. Marku je postal učitelj istotam. Učiteljem na šoli v Za-verčah je postal tamošnji začasni učitelj Jožef Troha, učitelj pri sv Andreju v Slovenskih Goricah je postal g Alojzij Majcen G. Karol Pribil od sv. Antona v Slov. Goricah je postal učitelj v Črešnovcah, začasna učiteljica gdč. Ljudmila Lilek je postala učiteljica pri Novi cerkvi, začasna učiteljica v Reki, okolica Maribor, je postala istotam učiteljica. Poulične razmere v Celju. Proti nemški inteligenci bodo morali po projektu dr. Negrijevega zagovornika, dr achurbija, imeti celjski Slovenci takozvane »Freibriefe«, če bodo hoteli mirno po celjskih ulicah hoditi. Take »Freibriefe« bo treba najbrže v korist nemškega agitacijskega fanda prav drago ob novem letu odkupovati. Tako bo pomagano Slovencem proti inteligenci. — Drug važen poulični laktor so nemški gimnazijci. Pred letom se je zgodilo odličnemu slovenskemu deželnemu in državnemu poslancu, da so ga nemški gimnazijci na glavnem trgu počastili s šuftom. Slični slučaji s«3 še vedno dogajajo. Taki mlečnozdbi objestni fantje stoje posebno radi v večjih gručah po ulicah in trgih skupaj ter tako mirne slovensko pasante z raznimi psovkami in neslanimi opazkami na dlegujejo. Posebno korajžo imajo take imaginarne veličine na vč. duhovščino in na znane voditelje Slovencev, katerim se v obraz režo in se nesramno zi njimi smeje. Prosili bi gospoda ravnatelja, da v odpo-moč takih nerednostij vse potrebno ukrene. Celjski neodrešenci so na dan sv. Jožela zopet pripeli na spomenik Jožefa II. pred »Narodnim domom« venec z nemško trobojnico. Mokro vreme jo je pa čisto iz-pralo, tako da sedaj visita ob vencu le še dve umazani cun]i. Tako »schiibig« in tako slabo, kakor ta trobojniea, je tudi tukajšnje nemštvo. Boljše predpodobe ali boljšega simbola za naše nasprotnike pač ni lahko najti. Štajerske novice. V stalni pokoj je stopil g. A. Arzen še k, nadučitelj v Stranicah, kjer je s'užboval nad 42 let B:la je tu prva njegova služba in zadnja. Pač redek slučaj. — Gospod Fran Breznik, uči tel) v Breznem, je imenovan suplentom na učiteljski vadnici v Mariboru. — Nemški knjigovodja hrvatske opekarno v Storah, Albert Ržiha, je zaradi izgredov proti Slovencem v Celju dobil osem dni zapora. — Nemci so želeli, da bi ravnatelj meščanske šole v Mariboru, gospod Frisch, pomagal gospodu Linhartu nadzorovati slovenske ljudske šole na Spodnjem Štajerskem. Upamo, da vlada tega ne stori, ampak imenuje posebnega nadzornika. — C. g. Jos. Žičkar, državni in deželni poslanec ter župnik v Vitanju, imenovan je župnikom na Vidmu. — V hranilnico v Staincu so danes po noči ulomili tatje ter odnesli nekaj hranilnih knjižic. Zopet obsodba na smrt pred mariborskimi porotniki. Včeraj sta stala pred mariborskimi porotniki 19 letni kajžar-jev sin Jožef Lasič iz Mehotnjaka in France Loparnik, 20 letni sodarski učenec iz Ceza-njevc, obtožena roparskega uboja in tatvine. 30. oktobra 1. 1. napadla sta v gozdu posestnika Jakoba Šoštariča, s katerim sta prej pila v gostilni skupaj, ter sta ga nabila s koli s toliko silo po glavi, da se je oblit s krvjo, zgrudil na tla. Šoštarič je napadovalca spoznal. Ko je bil Šoštarič omamljen, uropala sta mu napadalca 5 gld. Šoštarič je ponoč v gozdu prišel zopet k zavesti ter se privlekel k neki hiši v obližju, od koder so ga spravili domov. Šoštarič je vsled dobljenih poškodb skoro umrl. Obtožena sta povedala, da sta Šoštariča napadla, ker sta mislila, da ima mnogo denarja, ko je v gostilni za nju plačeval. Šoštariča je na tla podrl Loparnik, katerega je po izreku porotnikov sodišče obsodilo na smrt na vislicah, Lasiča pa radi ropa in tatvine na deset let težke ječe. Pri razglasitvi sodbe sta oba obsojenca pričela na glas jokati. Izvoz prašičev iz Avstrije v Rusijo je ruska vlada prepovedala. Protestantska agitacija. V Ptuju bode v nedeljo protestantska »Probepredigt« vikarja Manherta iz Marnherga. Shod v Ljutomeru se je dne 19. t. m. vršil prav sijajno. Govorila sta poslanca dr. Gregorec in dr. Rosina. Zborovalci so sklenili več resolucij, v katerih zahtevajo slovensko uradovanje, slovensko vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani, obrtno šolo za Sp. Štajer, slovenske meščansko šole, poseben oddelek deželnega šolskega sveta in cesar — — a aag skega namestništva. Ugovarjali so tudi postopanju onih deželnih odbornikov, ki se protivijo novemu dež. šol. nadzorniku za slovenske šole. Predstava v »Katoliškem Domu« v nedeljo odpade radi duhovnih vaj, katerih se pri očetih lazaristih udeležuje tudi »Slov. kršč. soc. zveza«. Dan predstave naznanimo pravočasno. »Der Siiden«. glasilo slovensko hrvatskih državnih poslancev, bode s 1 aprilom izhajal vsako soboto. Dasi se s tem stroški jako zvišajo, vendar ostane naročnina prejšnja, in sicer 8 kron za celo leto in 4 krono za pol leta. List dobiva vedno več ugleda v višjih krogih, katere soznanja z jugoslovanskimi razmerami. L:st je torej nujno potreben in vsega priporočila vreden. Založniki bi list radi še razširili, da bi prinašal več gradiva ; a treba mu je več gmotne podpore. Kdor ni.Te, naj si ga naroči. Izseljevanje iz Hrvatske. Meseca prosinca t. 1. se je iz Hrvatske v Ameriko izsi lilo okoli 1150 oseb. Meseca svečana jih je odpotovalo iz Kari« vca 550, iz Ztgreba 700 in od drugod 150; torej se jih je samo v dveh mesecih izselilo okoli 2600. Mej temi je bilo okoli 400 mladeničev, ki še niso doslužili vojaščine. To je slabo znamenje za razmere v deželi. Ljudstvo propada, a pi javke se rede. Kako se plačuje slovenski svet Iz litre se nam poroča : Pri nas so začeli odkupavati svet za novo železnico i/. Trsta v Istro. In kako plačujejo svet? Obdelano zemljo plačujejo □ m po 15 kr., neobdelano pa kvadratmeter po 1 kr. To je vendar v nebo kričeča krivica. Nesreča Iz Istre se nam poroča: Dne 18 t. m zvečer se je na cesti pri Stari vasi (Dekani) zgodila velika nesreča. Voda Rižana je nepričakovano hitro narastla ter preplavila cisto. Neki kovač iz Kopra je šel z vozom proti domu. Na vozu so sedeli trije njegovi otroci. Voda mu je izpodnesla voz. Skočil je z voza in rešil dva otroka. Devetletni otrok pa se je držal skoraj pol ure za vejo ter klical na pomoč. Ker ni bilo pomoči, je otrok utonil. Voda je odnesla tudi konja in ve z. Na tej cesti so je pripetilo že mnogo nesreč, kot' skoraj nižje leži, nego travniki na okoli. Ljudstvo že več časa prosi, da bi se cesta povzdignila, a zastonj. — C -sta je državna. Obsojeni iredentovci. Poročali smo, da so na plesu »Lege Nazionale« v Poreču nekateri lahoni počeli čudne stvari s podobo cesarjevo. Trije laliončki so dobili sedaj radi razžaljenja cesarjevega 13 mesecev in jeden 6 m< secev zapora. Baron v ognju. Včeraj je SOlctni baron Fran Schvveiger v svojem stanovanju Cesta na južni kolodvor št. 12 prevrnil gorečo petrolejsko svetilnico. Petrolej je pričel goreti in baron je hot 1 plamen hitro pogasiti, a se mu je pri tem vnela obleka Klical je na pomoč. Prihiteli so ljudje ter ga pričeli polivati z vodo. Dobil je znatne opek line. Rešilna družba je prišla na lice mesta. Uslužbenec te družbe je starčka prijel in ga vrgel, kakor poleno preko ramen. Prepeljali so ponesrečenca v bolnico. Z nožem sunil je v sredo A. Vidic Iv. Skupčera ter ga telesno poškodoval. Nepremagljivo zapreko je dobil v Ljubljani Janez Bobnar iz Mirne peči, ki jo je hotel popihati v Ameriko, v osebi ljubljanskega policijskega stražnika. B >bnar bo gledal Žabjak, mesto Amerike. Trpinčenje živali. Včeraj popoludne sta gnala dva Počivavnikova hlapca po mestu bika, kateremu sta nadela nagobčnik tako, da je b;k krvavel. Jeden hlapec je bika s spičasto palico suval in ubadal. Konec trpinčenju je naredil neki gospod, ki je na Reseljevi cesti poklical stražnika. Pri posestniku Valentinu Vugi uslužbeni hlapec Janez Liubič sunil je konja svojega gospodarja z nožem v trebuh. K samomoru Friderika Brand-statterja sc poroča, da se je 691etni mož preživljal že tri mesece z dvema čašatna kave na dan. Nekaj mesecev že ni mogel plačati najemščine za sobo, ker mu je grol Kottulinsky v Gradcu mesečno podporo 40 gld. skrčil na 10 gld. V skrajni bedi se je obrnil na svojo hčer, ki sedaj s svojim možem, pomorskim častnikom vitezom Friesom živi v Kini. Prosil jo je v pismu, naj mu oprosti, ako jo zopet prosi za podporo, dasi ve, da zaman, a naj ga vendar reši na stara leta stradanja in zmrzovanja ter mu pošlje vsaj toliko, kolikor je on časih dajal za njenega glasbenega učitelja. V obupu se je končno Brandstatter obesil. * * * Površina zemlje znaša po najnovejših računih 135,449.653 km«. Od teh pride na Evropo 9,698.346, Azijo 44,091.758, Afriko 29,817 944, Ameriko 38 395.212, Avstralijo 8,959.779 in na polarna ozemlja 4,486.564 km. Vseh ljudi je na zemlji 1.549,700.000; v Evropi jih je 382 148.000, v Aziji 843,407-000, v Alriki 179,116 000, v Ameriki 138,773.000, v Avstraliji 6.174.000 in na polarnem ozemlju 82.000. Iz raznih krajev. Zdravnika zaprli so v Naubeimu. Kopališki zdravnik dr. Friedlaader stepel se je s policajem in dobil dva meseca zapora. — Živo pokopali so v Lecce v Italiji mlado žensko. Mej neko operacijo je navidezno umrla. V Italiji so taki slučaji na dnevnem redu. — Italijanski orožnik ropar. Takega orožnika so imeli v okraju Ivera v Italiji. Pre-rezal je vrat davkarjevi hčeri, ki ni hotela vračati njegovih čustev, potem jo pa šel klicat davkarja, naj gre v orožniško postajo, ktr se je nekaj važnega zgodilo. Tudi davkarju je prerezal vrat, ter mu uropal 1500 lir, katere je imel davkar pri sebi. — Latinščino bodo opustili na Nemškem pri vseh naznanilih na vseučiliščih. — Konje za Angleže kupujejo v Slavoniji po 400 do 700 gld Sedaj so nabrali po Slavoniji 2600 komadov. Na Reko sta priplula zopet dva angleška parobroda po nevtralne ogerske konje. — Predavanja katoliškim častnikom ima na Dunaju P. Abel. Cerkev je vedno natlačeno polna častnikov. — Praški ž u p a n d r. S r b je v sredo dopoludne ob 10. uri slovesno nastopil svoje mesto. — Pošto napadli so v Crno-vicah trije lopovi. Poštarja so smrtno ranili in pobrali denarja 6152 kron. — Osman Paša, slovit izza boja pri Plevni 1. 1877, je umrl v Carigradu v starosti 63 let. — Znatno obolel je zopet prelat Karlon v Gradcu. — F. Z M. Friderik Beck obhaja 70 letnico rojstva. — Zopet mi-s t e r i j o z n i umor se je prigodil v mestu Konitz na Pruskem. V nedeljo II. t. m. je zginil 18 letni gimnazijski učenec NVinter. V sredo 14. t m. se je dobilo v mestnem bajarju poleg sinagoge neko truplo brez glave, rok in nog v trdem papirju zavito in zašito v žakelj. V truplu ni bilo niti kapljice krvi. Dečka so zaklali kot živino. Vsi deli telesa, ki manjkajo, so odrezani po pravilih anatomije. V četrtek so dobili poleg pokopališke cerkve desno roko, ki pa ni bila zmrznjena kljub ostremu mrazu. Torej je nekdo v četrtek položil tja roko. Stariši \Vintrovi so agnoscirali razmesarjeno telo za ono svojega sina. Tudi Wintrov prijatelj I3iik.\v je zginil brez sledu. V židovski sinagogi in pri raznih židovskih klavnicah so se vršile že preiskave, a doslej brez vspeha. I >1*51^1 \ 41. (H ranilnica in posojilnica v Poljanah n a <1 Š k o I j o Loko) je razposlala te ilni računski sklep za IV. upravno leto 1899., iz katerega ponnamemo sledeče podatke: Pos jjilnioa je deležna vseh postavnih olajšav, ter je član »Zveze kranjskih posojilnic« v Ljubljani. Pristopilo ji je tekom računskega leta 73, izstopilo 7 zadružnikov in šteje posojilnica torej sklepom računskega leta 1899. 310 članov s 620 kron deležnih vlog. Promot je znašal skupaj 745 138 74 K. Hranilnih vlog je vložilo 666 strank ! 76.573*84 kron, vzdignilo 341 strank 75.993 08 kron, stanje hranilnih vlog sklepom računskega leta 459.963-88 K. Posojil se je dalo 98 strankam 93 568 00 K, vrnilo je 46 strank 14.770' imm. mm Nove JBarVotiskane južne železnice 5°/0 , » dolenjskih železnic 4•/„ Kreditne srečke, 100 gld. . . . • • 4°/„ srečke dunav. parobr. družbe. 1UU gla. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » » » 5 * liudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . r»___i„u,„,a uruAlra 10 crlr) 108--95-80 87 50 69 90 9t)'25 99 25 396 60 335-42-50 22.20 13,-66- Salmove srečke, 40 gld....... St. Gen6is srečke, 40 gld....... VValdsteinove sreike, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan. . . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100 172-50 180— 178'— 60 — 124-75 293-— 78-70 2570 98-50 261-15 824 — 255-59 _ Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlb papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n I n a uvrSitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška družba „31 E R C U R" I., Vllollzeila 10 in 13, Dunaj, I., StrobolnasaB 2. Pojasnila "£B t vseh gospodarskih in llnan&nih stvaren, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednoatslh paplriev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic,