AÑO (LETO) XXVII. (21) ,-r No. (štev.) 5 " \ C S LO VE M IA L T B R E BUENOS AIRES 1. februarja 196S Po >Št>itlakoveni obisku v Sifonu (Od našega dopisnika v Gorici) V' zadnjem poročilu o j-ugoslovansko-italijanskih odnosih je bil napovedan obisk odgovornih jugoslovanskih državnikov v 'Rimu. Predsednik zveznega izvršnega sveta Jugoslavije Mika Špiljak in državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nikežie sta svoj uradni obisk v Italiji že opravila. Od 8. do 10. januarja sta se v imenu jugoslovanske vlade razgovarjala s predsednikom italijanske vlade Morom in zunanjim ministrom Fanfanijem, na Kvirinalu pa ju je sprejel tudi predsednik republike Sa-ragat. Kot znano, se je jugoslovanski vladni predsednik podal še v Vatikan na razgovor s papežem Pavlom VI. Tako se je prvič po vojni in po prevzemu oblasti s strani komunističnega režima zgodilo, da se je tako visok predstavnik. jugoslovanske vlade podal v Vatikan na razgovor s sv. očetom. Na vabilo maršala Tita pa bo .predsednik Sa-ragat obiskal Jugoslavijo. Predmet razgovora med jugoslovanskimi ter italijanskimi državniki ni obsegal točno določenih vprašanj, pač pa Se je nanašal ra vse plati medsebojnih ter mednarodnih odnosov. Prvi dan obiska in razgovorov je bil posvečen obravnavi dvostranskih odnosov, medtem ko je bil drugi in zadnji dan namenjen obravnavi svetovne politike. Predsednik Špiljak se je ob ¡koncu uradnega dela obiska podal še v Neapelj in v nekatera druga industrijska središča južne Italije, kjer se je zopet sestal s predsednikom Morom.'Obe ¡strani sta v razgovorih in v uradnem poročilu podčrtali zelo dobre medsebojne odnošaje na vseh področjih. Med drugim so govorili o točni kontinentalni razmejitvi, 0 gospodarskih odnosih. 0 možnosti približanja Jugoslavije Evropski gospodarski skupnosti. Po Spil jakovih izjavah so se dotaknili tudi vojaškega sodelovanja, ki naj bi se zlasti razvijalo ob izmenjavi obiskov med enotami obeh vojsk. Gotovo so bili 'za jugoslovansko uržavnike najvažnejši ekonomski razgovori, saj si od njih Jugoslavija mnogo obeta- T0 velja zlasti za vprašanja v zvezi z izvedbo gospodarske reforme. Vodilni italijanski dnevnik „Corriere della sera“ iz Milana je v svojem uvodniku tedaj zapisal, da je jugoslovansko pričakovanje za italijansko pomoč v tem pogledu upravičeno, ker bi imelo tud:i za posledico ustalitev sedanje ugodne politične klime v Jugoslaviji. Nas Slovence, še ¡posebej primorske Slovence, pa je 'bolj zanimala neka druga stran rimskih razgovorov. Pred očmi imamo namreč vse neurejene zadeve slovenske manjšine v Italiji in uradno jugoslovansko stališče do njih. Še se spominjamo razgovorov Moro— Stambolič v Beogradu, ko je 'bilo že govora o nekaterih zadevah slovenske narodnostne skupine v Italiji. 'Če sedaj prelistamo uradno poročilo o razgovorih, -bomo lahko brali le to, da si bosta obe strani še nadalje prizadevali za uresničitev pričakovanj prizadetega obmejnega ¡prebivalstva oz- etničnih skupin. Zaman hi iskali kaj bolj. konkretnega ali otipljivega. S tem v zvezi pa moramo zabeležiti obisk, ki ga je naredila pri predsedniku špiljaku delegacija slovenske manjšine. To so sestavljali pristaši titovske Slovenske kultur-no-gospodarske zveze in demokratske Slovenske skupnosti iz Trsta. Niso ¡pa se ji priključili zastopniki goriške Slovenske demcikpatske zveze, ki so prvotno sicer nameravali v Rim v ločeni delegaciji ® Slovensko skupnostjo iz Trsta. Kot smo zaenkrat izvedeli iz raznih virov, so člani delegacije predstavili jugoslovanskemu vladnemu predsedniku vrsto vprašanj, ki živo zadevajo našo manjšino in ki čakajo na ustrezno rešitev. Špiljak je. s ¡svoje strani baje pokazal zanimanje jugoslovanske vlade za predstavljena vprašanja in poudaril, da se bo Jugoslavija še naprej zanimala za njih rešitev. Ne bomo na tem mestu zopet načenjali polemike o tem, koliko je in koliko ni jugoslovanska vlada v vseh teh letih storila za slovensko manjšino v KOREJSKO-AMERIŠKA kriza ‘Težišče zanimanja svetovne javnosti se je minuli teden preneslo iz Vietnama in od bolnikov ,s presajenimi srci na področje Koreje. Severnokorejski .patrolni čolni so namreč zasegli ameriško vohunsko ladjo Pueblo ter jo prisilili, da je zaplula v severnokorejsko pristanišče Wonsan. Tam so ¡komunistične oblasti posadko, isestoječo iz 83 mož, zaprle in objavile, da j0 bodo ¡postavile pred sodišče zaradi vohunstva. V ameriškem Pentagonu in v ameriški vladi je zavrelo. Komunisti so očividno nastavili past ameriški politiki v Aziji, da bi ustvarili novo fronto, na kateri bi krvaveli ameriški vojaki. Nekateri ameriški senatorji so zahtevali, naj bi vlada odgovorila s proti-udarom bodisi z atomsko bombo ali z vpadom v Wonsan za rešitev zajete posadke in ladje. Ameriški zun. minister Rusk je v prvem hipu izjavil, da predstavlja severnokorejska zaplemba ladje Pueblo „vojno dejanje“ in da je zato položaj zel0 kritičen. -Johnson j,e !kot vrhovni poveljnik ameriških oboroženih sil ¡objavil delno mobilizacijo rezervistov v vojski, mornarici in letalstvu ter so vpoklicali pod orožje nadaljnih 15.000 Amerikancev. Istočasno so bile enote ameriške tihomorske flote poslane v vodovje vzdolž korejske obale, med nj.imi atomska letalonosilka Enteprise. Ameriško zun. ministrstvo je medtem podvzelo ¡korake za mirno rešitev položaja. Zaprosilo je Moskvo, naj posreduje v Pyongyangu, kar pa je Kremelj. dvakrat odklonil. Kosygin, ki se je takrat nahajal v Indiji na obisku, je v New Delhi izjavil, da je prepričan, da je bil Pueblo v severnokorejskih teritorialnih vodah in da je treba zato zadevo reševati kot tako. Ameriška vlada je nat0 zaprosila za posredovanje .poljsko vlado, od katere pa tudi ni dobila pozitivnega odgovora. Zato je ¡daia sklicati Varnostni svet ZN, ki je na seji ugotovil položaj ladje Pueblo v trenutku incidenta, nakar je preložil sejo za nedoločen čas, da bi se zadeva rešila na diplomatskih hodnikih bodisi v ZN ali pa kjerkoli drugje. Severnokorejski komunisti so izkoristili ujeto posadko Puebla za svojo propagando. Objavili so fotografije ujetih mornarjev in dozdevno izjavo kapitana ladje Bucherja, v kateri ta „¡priznava krivdo vohunstva“ in pristaja na zasluženo kazen. Značilno pri vsej zadevi je bilo. da je rdeča Kitajska molčala. Peking Severne Koreje ni javno podprl proti Amerikancem, čeprav večina opazovalcev meni, da je Severna Koreja zaplenila Pueblo v ¡sporazumu s Kitajsko. Tudi nobena druga komunistična partija odln. država ni javno podprla Severne Koreje, razen Castrove vlade na Kubi, ki je prav te ¡dni začela preganjati prosovjetske elemente v kubanski partiji. Ameriški vladi je pri reševanju tega problema šlo za tem, da ga reši ■brez nevarnosti za svetovni mir in v svoj prid, ker se .nima namena zaplesti v novo fronto v Aziji. Vietnamska vojna je namreč ¡doslej ¡stala ZDA v denarju nad 76 milijardi dolarjev od leta 1965 dalje, za letošnje leto pa jo bo nadaljnih 25 milijard, če ne štejemo človeških izgub, ki so neprecenljive. Ne morejo pa mnogi opazovalci ameriške1 zunanje politike razumeti, zakaj se ZiDA ne poslužijo Čangkaj-škove vojske s Formoze za pospešitev razkroja znotraj rdeče Kitajska. S pad-i cem rdečega Pekinga bi ¡bil svet rešen Vrste ¡resničnih nevarnih zapletov za svetovni ¡mir in za varnost ZDA in vsega svobodnega, sveta. ■ • »« »*»»«* a b ■ a* ■ ■ ■ ttro-m a s Tito zaklgucule s vose obiske Jugoslovanski komunistični diktator Tito se je na svojem obisku v Indiji močneje razgovoril, ¡kakor v Kambodži. Počutil se je varnejšega ter je bil v ¡pričakovanju snidenja s Kosy-ginom, ki se je napovedal za minuli petek v New Delhi. Z indijsko vlado je Tito razpravljal o svetovnem položaju, predvsem o vietnamskem problemu, ne da bi indijsko vlado opozoril na severnokorejsko pomorsko piratstvo, čeprav je bil morda o njem predhodno obveščen od svojih komunističnih tovarišev. Kakor običajno, je Tito po razgovorih z indijsko vlado dajal nauke svetu, kako naj se obnaša, da b0 ohranjen mir, ns da bi povedal, da mir ogrožajo komunistične države, ne pa ¡svobodni svet- Tit0 je modroval, ¡da „se" svet znova nahaja v krizi in v krajevnih vojnah, ki groze pogrezniti človeštvo v katastrofo“. Nato je napadel ZDA vsled njene pomoči Južnemu Vietnamu in potegnil s Hiočimin-hom, da „prorajo ZDA brezpogojno prenehati z bombardiranjem Severnega Vietnama ter rešiti zadevo s pogajanji“. Tito ni skrival svojega sovraštva do Izraela ter je zato ¡dejal: „Na nesrečo Izrael vztraja, v svojem prepričanju, da bo mogel z ¡okupacijo tujih teritorijev vzpostaviti svoje pogoje, ki Italiji. Res pa je, da je vsa leta bore malo otipljivega ukrenila za diplomatsko rešitev naših vprašanj ter da je vedno vodila odločno diskriminacijsko politiko do slovenske manjšine s tem, da je podpirala samo levičarsko usmerjene Slovence, še te pa je potem usmerjala v italijanske stranke! Podobno politiko vodi tudi do koroških Slovencev. Zato bomo lahko v bližnji bodočnosti sami videli, koliko moremo pričakovati od beograjske vlade za naše narodne potrebe v zamejstvu. Brez dvoma bomo pozdravili vsak pozitiven korak, toda dolgoletna izkušnja nas na žalost uči, da si ne moremo veliko obetati. A. B. jih po našem mnenju ne ¡bo in ne more sprejeti nihče, ki mu resnično gre za mir in stabilnost v tistem delu sveta.“ Ko ss je v New Delhi pripeljal še Kosygin, se mu je Tito takoj približal in sa z njim razgovarjal o Vietnamu in seivernokorejsko-ameriškem konfliktu. O njunih razgovorih ni bilo dano poročilo, iz katerega hi bilo razvidno stališče obeh komunističnih diktatorjev do omenjenih zadev. Tito se je nato poslovil od indijske vlade in ¡odletel na obisk v Abesinijo, ¡kjer ga je na letališču v Addis Abebi pričakal abesinski ceisar Hajle Selasie. Na abesinskem vseučilišču so jugoslovanskemu rdečemu diktatorju podelili naslov čast. .doktorja prava nakar se je Tito odločil, da bo še tri dni ostal v Abesiniji na lovu. V soboto, 3. t. m. pa namerava odpotovati na obisk k svojemu staremu prijatelju egipčanskemu diktatorju Nasserju, ki je bil eden prvih afro-azijsikih veljakov, ki se je dal Titu, kot eksponentu svetovnega komunizma, zapeljati v past t. zv. bloka nevezanih držav ki naj 'bi služil Moskvi za razširitev komunizma po novonastajajočih afriških in azijskih državah. Opazovalci ugotavljajo, da ima sedanje Titovo potovanje majhen politični pomen izven kroga komunističnih držav ter da ¡se je Tito podal nanj bolj iz čustvenih razlogov, kot neke vrste slovo od preteklosti, polne megalomanskih zunanjepolitičnih načrtov, ki so se v teku let razblinil v nič, kakor so brez uspehov tudi poskusi njegove diktature spraviti v politični in gospodarski red t. zv. Federativno socialistično republiko. Jugoslavijo. Novi zapleti okoli Vietnama Ameriški predsednik Johnson je v svoji novoletni poslanici ameriškemu kongresu poudaril, da ostaja pri svojih predlogih iz lanskega leta o mirovnih pogajanjih z vietnamskimi komunisti, se pravi: ZDA bodo ustavile bombardiranje ¡Severnega Vietnama, če bodo zagotovo ugotovile, da je Hanoi pripravljen na mirovna pogajanja v najkrajšem času. Dokler tega ne bo, se bo bombardiranje Severnega Vietnama nadaljevalo. Te predloge je dal lansko leto v mestu San Antonio v Texasu, vsled česar jih imenujejo ‘¡San Antonio formula’. Hanoi je na Johnsonove izjave pred ameriškim kongresom deloma že negativno odgovoril, tako da kaže, da ho imel prav sedanji avstralski predsednik, KO' je ¡dejal, da miru v Vietnamu ne bo najmanj do ¡severnoameriških predsedniških volitev letošnjo jesen. Položaj okoli Vietnama se je v zadnjih tednih še poslabšal, ko so začeli Amerikanci preganjati bežeče vietnamske komuniste čez mejo v ¡sosednjo Kambodžo, ki jo Hočiminh uporablja, kakor tudi sosednji Laos, za zaščitne namene svojih gverilcev. Moskva je poslala Washingtonu protestno noto glede dogodkov okoli Kambodže, ameriška vlada pa je ¡odgovorila sovjetski, naj ta vpliva 'na vietnamske komuniste, da se ne bodo za- t ek ali čez vietnamske meje v sosednje države po zaščito. Vietkong je te dni objavil letno poročilo o svojih ‘akcijah proti sovražniku’ (ne pove, ali Amerikancem ali južnim Vietnamcem) in jih takole pretirava (kakor so jih pretiravali Titovi partizani med drugo svetovno vojno): „Vietkong je lansko leto pobil ali ranil 365.000 sovražnih vojakov, uničil 3200 letal, 8500 vojaških vozil, 200 vojnih ladij ter zajel na desettisoče kosov orožja.“ Poročilo nadalje trdi, da so komunisti lartskio leto „izvedli skoro 100 napadov proti nad 40 sovražnikovim letališčem“. Ameriški oddelki so te dni začeli postavljati radarsko mrežo vzdolž lao-ške meje, ki ho ZDA stala 750 milijonov 'dolarjev. Z elektronskimi ¡napravami nameravajo ugotavljati in preprečevati premikanje komunističnih gverilcev iz Severnega Vietnama skozi Laos v Južni Vietnam. Poleg radarske mreže bodo potegnili vzdolž vietnamsko-laoške meje tudi ograjo iz 'bodeče žice. Za. prve dni februarja je bilo napovedano vojaško premirje za en teden vsled praznovanja vietnamskega novega leta, toda so ga Amerikanci v severnem delu Južnega Vietnama morali prekiniti, ko So ugotovili, da ga komunisti, kakor so to delali vsa leta nazaj, znova izkoriščajo za krepitev svojih vojaških ¡postojank. I Z TEDNA Kubanski komunistični diktator Castro še vedno uveljavlja ¡svojo moč v kubanski kom. partiji. To potrjujejo sklepi zadnjega tridnevnega tajnega zasedanja centralnega komiteja, na katerem bo odobrili njegovo radikalno revolucionarno politiko, t- j. še nadaljnjega organiziranja in ¡podpiranja komunističnih revolucij, po ostalih državah Latinske Amerike. Vse nasprotnike te politike t- j. tiste, ki ¡zagovarjajo moskovski način uveljavljanja ¡komunizma v svetu pod masko mirne koeksistence, je Castro dal izključiti iz. partije ter bodo vsi prišli ¡pred revolucionarna sodišča. Na seji centralnega ¡komiteja je bilo tudi sklenjeno, da ¡se. kubanska kom. partija ne bo udeležila februarskega zasedanja mednarodnega komunizma v Budimpešti, ikar potrjuje, da na Kuhi prevladuje kitajski komunistični vpliv nad sovjetskim. Evropska javnost je pod vtisom izgube dveh podmornic v Sredozemskem morju, v katerih j.e izgubilo življenje nad 120 mornarjev. Od petka, 26. januarja ni nobenih znakov več od' mo- V TEDEN derne izraelske podmornice Dakar, ki je ¡plula iz angleškega pristanišča Plymouth v izraelsko pomorsko bazo Haifa. Zadnje znake je ta podmornica dala v petek jugovzhodn0 od Cipra 'r .Sredozemskem morju. Na drugem delu ¡Sredozemskega morja pa se v soboto 27- t- m. ni vrnila v svojo bazo v Toulon "francoska podmornica Minerve. Obe podmornici smatrajo za izgubljeni. V Parizu So se v torek ¡dne 23. januarja začeli razgovori med predstavniki bonske in Titove beograjske vlade za obnovitev diplomatskih zvez med o-bema državama, ki so bile prekinjene leta 1957, ko je Tito priznal Vzhodno Nemčijo. Pogajanja so vse dni ugodno potekala ter je bilo zadnje dni minulega tedna napovedano ¡skupno poročilo obeh delegacij o zaključku razgovorov. Pa se je v zadnjem trenutku „nekaj ¡zataknilo“ in so sklenitev sporazuma objavili šele v ponedeljek, 29. januarja. Sodijo, 'da bo do izmenjave poslanikov prišlo v prihodnjih treh mesecih. (Nadaljevanje na 2. strani) 9z življenja in dogajanja v Argentini Na Groenlandiji se je v nedeljo 21. januarja sredi polarne noči in pri mrazu — 32 stopinj blizu ameriške letalske baze Norih Star ponesrečil velik pisem-motorni ¡bombnik B 52, ki je imel na krovu tudi štiri atomske ¡bombe. Letalo se. je na ledu razbilo in zažkalo, atomske bombe ¡so pa padle v morje. Večina posadke je pri nesreči izgubila življenje. Zun. minister dr. Nicanor Costa Mendez je uspešno zaključil svoji večdnevni ■prijateljski obisk v Brazilu s podpisom pogodb o poglobljenem sodelovanju med' obema državama na kulturnem in tehničnem področju ter v kinematografiji, z izmenjavo misli in ugotovitvi enakosti pogledov na vse važnejše zunanjepolitične probleme ter po zagotovilu brazilske vlade, da bo v Argentini poleg ¡drugih dogovorjenih količin raznega blaga nabavila še 1 milijon ton žita. Arg. zun. minister je po vrnitvi v Buenos Aires tudi naglasil, da sta obe državi ¡soglasni v tem, naj v to področje ne prihaja atomsko orožje, vendar si pa obe državi pridržujeta pravico do polnega izkoriščanja atomske energije v ¡mornodobske. namene. Glede argentinskega stališča do spornih vprašanj glede preliva Beagle je naglasil, da argentinska vlada vztraja ¡pri svojem, t. j- urediti jih je ali z medsebojnimi razgovori ali pa prepustiti odločitev mednarodnemu sodišču v Haagu, ne pristaja pa, kakor to predlaga čilska vlada, na razsodbo britanske krone. V nekaj vrstah Državno tajništvo za delo je izdalo odredbo o postavitvi komisarja v zvezni federaciji delavcev kemične in njej sorodne industrije, sindikalno osebnost sta ¡pa znova pridobila sindikata tekstilnih in metalurških delavcev. Buenosaireško časopisje obširno poroča o doslej največji poneverbi v argentinskem denarništvu. Skupina višjih uradnikov je namreč buenosaireško mestno banko oškodovala za 1.029 milijonov 814.706 pesov. S krivično pri-laščenim denarjem so si kupovali razne nepremičnine, sodelovali z njim celo pri nekaterih javnih delih in živeli razkošno življenje. ¡Sodišče je za 7 uradnikov potridil0 preizkovalni zapor in odredilo tudi zaplembo njihovega premoženja ¡za 'kritje poneverjenih milijonskih zneskov. Ukrajinska društva in organizacije v Buenos Airesu so v nedeljo, 28. januarja proslavljala 50-letnieo ukrajinske ¡neodvisnosti. V dopoldanskih urah so predstavniki ukrajinskih društev položili venec na spomenik generalu San Martinu. Srbska kolonija je pa istega dne imela svojo Svetosavsko prireditev. V Rawsomu v provinci Chubut je galski naseljenec Rihard Jones Berwyn dne 28. januarja 1868 ulstanovil list Y Brut-Kronika, ki je bil prvi list v Patagoniji. Tega pomembnega kulturnega dogodka so se spominjali z veliko slavnostjo, pri kateri So sodelovali pro-vincijska vlada ter predstavniki argentinskega tiska. ZENA IN NJEN SVET Anica Kralj Iz malega raste veliko Naj mi bralke ne 'zamerijo, če se v tem premišljevanju -zopet povrnem k vprašanju, -katerega večkrat omenjam: važnost žrtve v družinski vzgoji. (Ni cvetoče rasti, -ne duševne ne telesne -brez trpljenja. -Človek je vse življenje v neprestani -borbi s samim seboj, -boriti -se mora pro-ti slabim nagnjenjem, ki jih je v -človeški naravi zapustil izvirni greh. Kako čudn-o zveni beseda „žrtev“, „premagovanje“ ali „zatajevanje“ v današnjem času, Iko se zdi, da je gibalo vsega življenja sprostitev in uresničenje vseh želja, vseh -nagonov v človeku. Celo več: ljudje trdijo, -da kdor ne uteži -svojih želja, -svojih vsakovrstnih apetitov, -bo pozneje imel komplekse, -to se pravi, ne -bo duševno zdrav, bo zagrenjen — ne bo normalen človek. Tehnizacija naše dobe, -ki nas telesno osvobaja, a duhovno duši, nas omamlja z neprestanimi novostmi, ki so -za -mas0. ljudi prava -skušnjava- Industrija mora rasti, za-to mora producirati čim več. Zaradi konkurence na trgu nastajajo novi predmeti, nova oblačila, ki nam koristijo, t0 je res, a niso nuj-no potrebni. Kdor pade v ta vrtinec, je izgubljen. „Poglejte, koliko igrač imajo naši otroci, a hočejo iše in še. Vse, kar je novo, jim- moramo -takoj kupiti.“ Ta-ko -govori mati, -ki ima velik-o- denarja, a malo pameti. Njena nepravilna ljubezen je otroku škodljiva. „-Danes -je vse -drugače!“ slišimo pogio-stokra-t. To je res. A dobro je zavzeti pravilno stališče do te spremembe, ne postati nje žrtev: vzeti, kar je koristnega, zavrniti škodljivo. Do tega pri-dem-o pa le, če sm.0 notranje zgrajeni na trdnih in jasnih temeljih. Vzgoja je naj-važnejš-a v prvih sedmih letih otrokovega življenja, ko je otrok zares ve® v rokah -svojih staršev. Vse s-prejema od njih in je tudi najostrejši njihov opaz-ovalec in pois-ne-malec. Vsaka -beseda, še bolj pa vsako dejanje staršev ¡se vtisne 'globoko v otrokovo dušo. In prav zgled -staršev po-|stavlj-a -temelje l-v polnejše (Jtrdkovo življenje. Ali bodo -trdni ali ipa trhli — kakšna ¡odgovornost! Življenje je težko, zato zahteva od nas- veliko moči in trdnosti. V skupnem -družinskem življenju moramo zahtevati, da tudi otrok po -svojih močeh kaj- -žrtvuje. Nič ne bo zaradi tega prikrajšan, še ponosen bo, -da lahko pomaga. -Osemletna Jerica me je na ,0bisku peljala v svojo in bratovo spalnico: „Poglejte, -gospa,“ je rekla s ponosom. ,,-S- Tončkom, -sva vse pospravila. Ker so počitnice pomagamo, -da ima mama manj dela. Obema so se oči svetile od veselja. Marsikateri starši v -naši ,skupnosti, poisebno mlajši, -so postali -do -svojih otrok pravi -slabiči. Posnemajo tukajšnjega -človeka, ki od svojih otrok ne zahteva majhnih žrtvic. „Kak0, otroci težko ubo-gajo, premagovanje jim prav m-al-o diši!“ Razumljiiv-o, go-s-pa, vsak človek je nagnjen k slabemu. Raje dela to, kar si želi, raje -spi na mehki postelji, kakor na tr-d-i. A če ga pustimo, da zadovolji vsak svojo- željo, -ga bomo onesposobili iza življenje, napravili iz njega -slabiča, sebičneža — -zajedalca v človeški družbi. Prav otroške žrtvice- -so v človeku temeljni kamen -za poznejše velike, težke -odpovedi ki jih pošteno krščansko življenje o-d nas zahteva. Mladeniču ali dekletu, ki sta se naučila sebe premagovati že v otroških letih, ne bo težko -se upirati velikim skušnjavam in zmotam kvarnega, okolja, v katerem -bosta morda živela bodisi v šolah ali na delu. In kar j-e največ vredn-o, bosta tudi svoje otroke popeljala na isto za človeka odrešilno pot- Po dvajsetih letih V letošnjem letu nas več obletnic opozarja na -pomembne dogodke, ki so v zvezi z življenjem in -delom bodisi slovenskih i-zseljencev -samih ali pa slovenskega naroda kot celote. Brez -dvoma je v tem letu najvažnejša zgodovinska -obletnica, ki -se je bo spominjal ve-s slovenski' nar-o-d, 50-letnica rojstva slovenske narodne in politične svobode, k0 j,e -slovenski narod dne 29. oktobra 1918 dobil v -Ljubljani svojo prvo naro-dn-o vlado. -Prvo narodno, vlado, ki is-o j-o sestavili možje iz vseh slovenskih demokratskih strank ter je po razsulu Avstro-Ogrske prevzela varstvo uso-de is-lovenskega naroda in njegove bodočnosti v svoje roke. Osvoboditev slovenskega naroda in imenovanje prve slovenske narodne vlade sta postala zgodovinska mejnika v razvoju in življenju slovenskega naroda- Z njima se je zaključila ena doba in -začela nova. Zaključila dolga doba krivic, ki jih j-e po-vzročal slovenskemu narodu tujerodni, oblastnik in mu v svojem sovraštvu -do njega pripravljal celo narodno smrt. Izbrisati ga je hotel z zemeljske -površin-e in slovensko zemljo pripraviti za naselitev novih nemških kolonov, da bi se v polni meri uresničila zamisel -zgraditve nemškega mostu do Adrije. Ta žalostna doba se je; 2!>. oktobra 1918 zaključila. Istega dne se je pa za,če]a nova, doba svobode, k-o se i-e lahko slovenski ustvarjalni duh razmahnil na vse strani ter začel slovenstvu postavljati nove temelje za njegovo utrditev v bodočnosti ter za njegovo neovirano ra-st in razvoj. Poleg tega najvažnejšega narodnopolitičnega dogodka pa zlasti slovenski izseljenci v -svetu n-e -smemo iti -brezbrižno mimo obletnic, -ki -so postale mejniki tudi v našem življenju. Tudi v nas samih ,so zaključili eno dobo in začeli novo. Letos namreč poteka dvajset let od organiziranega naseljevanja slovenskih protikomunističnih beguncev po raznih prekomorskih državah. Zlasti v Argentini, ZDA in Kanadi. Kamorkoli -so -prišli slovenski izseljenci, povsod so zadevali na velike težave. Saj. -so prihajali v pov-sem tuje, nepoznane kraje in to -brez sredstev. Treba je -bilo začeti znova. Ta začetek , je bil tako težak, da se danes ob spominu na ti-ste -dni sami čudimo, kako so slovenski Jjudje vse to zmogli. Danes vemo, da je -prek teh -silni-h ovir in težav pomagala samo odločna volja, samo globoka im. trdna vera v pravilnost odločitve za nastop proti komunističnemu nasilstvu in za -obrambo slovenske svobode, zaupanje vas-e in v slovenski narod. Slovenske izseljence j-e v svet -spremljalo -sovraštvo komunističnih oblastnikov iz Slovenij-e, -ko jih fizično- niso mogli -uničiti, kakor so to isitorili z vsemi tistimi, ki so jih dobili od Angležev iz Koroške ter -so se s tem množičnim -pomoro-m za vso sloven-siko -zgodovino označili za največi-e morilc-e slovenskih življenj. -Sovraštvo, sramotenje, blatenje njihove časti in želja, da -bi se, v svetu onemogočili, -da bi v njem propadli, da bi se -za nji-mi za vedno zabrisala -sleherna ¡sled. To- so nam želeli komunistični oblastniki. Pa -se je zgodilo ravno obratno,. Medtem ko -so komunisti v povojnih letih ljudem doma in v svetu -oznanjali zmagoslavje mednarodnega materialističnega ¡komunizma nad- idej0 svobode j in demokracije, so -slovenski izseljenci po v-seh kontinentih „v trudu in znoju“ gradili svoja nova 'življenja in povsod ustvarjali „nove ¡Slovenije“. Začela so nastajati slovenska društva,, kulturne ustanove, gledališke družine, -pevski zbori, predstavniške organizacije. V Argentini v Buenos Airesu -n. pr. prav te -dni (25. januarj-a) mineva dvajset let, odkar je bilo po zaslugi slovenskih nesebičnih in, požrtvovalnih mož ustanovljeno -predstavniško Društvo Slovencev. Z nastankom tega -društva v Argentini je -najtesneje povezana obnova vsega organizacijskega, društvenega, kulturnega in gospodarskega udejstvovanja slovenskih naseljencev v Argentini. Prav v začetku januarja je pred dvajsetimi leti začela v Buenos Airesu izhajati tudi Svobodna Slovenija. Tako, kakor v Argentini, je, -bilo približno tudi drugod m-sid Slovenci. Kjerkoli. s o ©e slovenski ljudje naselili v strnjenih naseljih, so že predi dvajsetimi leti, ko niso imeli dostikrat niti š-e stanovanj in tudi ne dobrih ter stalnej-ših zaposlitev, mi-slili na obnovo društvenega in kulturnega življenja- Vse ~r'ihovo delo je prevevala zavest nujnosti, da mora biti slovenska prieujoenost v svetu takšna, ¡da bo mo-gla svet opozoriti na slovenski narod in njegovo „Zavedati se moramo, da delamo življenjski zrelostni izpit, deliamo izkušnjo, ali se znamo Vživeti v novo življenje, v kate-ram smo se znašli, ali se bomo utopili. Ni dovolj, da se reši posameznik. Treba je, da se rešimo- kot celota. Uspehi pa so nam zagotovljeni, če bomo svoje življenje in delo uravnavali po načelu, ki je močnejše kot vse socialne teorije in vsi socialni nauki: Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe. Miloš Stare -kot predsednik Društva Slovencev na informativnem sestanku dne 9- julija 1948 v Buenos Airesu. “Glas kanadskih Srba” o knjigi dr. Felicijana Glasilo srbskih naseljencev v Kanadi, “Glas kanadskih Srba”, j-e v -božični številki -pri-neslo obširno poročilo o govoru senatorja Franka Lauscheta v ameriškem senatu dne 28. oktobra lanskega leta o knjigi dr. Josipa Felicijana The Genesis of the contractual theory and the Instalation -of the Dukes of Carinthia. Prevod Lau-schetovega govora je -oskrbel g. dr. Miha Krek, ki ob Lausohetovih izvajanjih ter dr. Felicijanovih ugotovitvah poudarja še naslednje misli: Dokumenti v zvezi z obredom ustoličevanja ¡pričajo, da -so Slovenci na Koroškem avtohtono prebivalstvo te dežele in da so nekaj sto let bili njem vladajoči element. Treba je imeti v -spominu to dejstvo, k-i so ga zlasti 0d leta 1917 naprej zanikale in -napadale avstrijske civilne in cerkvene -oblasti- Vsa teži-na dokumentov, ki jih je dr. Felicijan zbral v svoji knjigi, tudi pobija trditve -nekaterih avstrijskih -piscev in političnih propagandistov, da -slovanska skupina prebivalstva na Koroškem niso Slovenci. ampak Vendi in da njihov jezik ni isti jezik ¡kot jezik, ki ga govore Slovenci v svoji narodni državi Jugoslaviji, ampak nek dialekt, mešanica germanskih in slovanskih -besedi. Teh neresnic se poslužuje politika raznarodovanja, ponemčevanja. Ob koncu še tole: V času težke borbe demokratskega vladnega sistema proti raznim oblikam diktatur v Evropi — o-d' komunistične, fašistične, naci- stične, falan-gistične do oficirskih in osebnih diktatur — mi kot iskreni demokrati moramo ponavljati željo in molitev, da -bi v tem novem delu zbrana argumentacija -naletela na velike ljudi, na veli-k-e ume, na nove Jeffersone, ki bi velikim in malim narodom v modernih razmerah ustvarjali tak družbeni in -državni sistem, ki bi bil zgrajen na d-uho-vnih vrednotah in na načelih, vzetih iz veli-k-e zakladnice življenja naših pradedov, sistem, v katerem vsaka vlada dobiva oblast edino od svobodnega naroda in izvršuje javno upravo -samo v soglaisju ,s svobodnimi državljani, t. J. vlado naroda za narod.“ Zasebna dejavnost vod komunisti Zasebna dejavnost ima pod komunisti težko preteklost. K0 so leta" 1945 komunisti začeli izvajati -svoj-o oblast, je boj proti zasebni dejavnosti oznanil sam Kardelj s svojim napadom „na kulake in kulaštvo“, t. j- na „sovražnike ljudske oblasti“. Poleg kmeta so komunisti -preganjali -slehernega zasebnega obrtnika. Z Javki -so ga tako obremenili, da ni mogel več obstati ter so komun-isti z veseljem zapirali njihove -obrtne delavnice. Izostanek zasebne -obrti -se j-e komunistom začel -kmalu maščevati. Družbene obrtne delavnice -s-e -s -svojim birokratskim sistemom niso obnesle- Komunistom zato ni -preostalo nič drugega, kakor -d-a so znova začel-i dopuščati manjše zasebne dejavnosti. Te -s0 se povsod močno uveljavile, kar je razumljivo. Ljudje v zasebni 0brti so osebno zainteresirani, da so njihovi izdelki dobri, da so lj-udje točno in dobro postreženi. Vise to, česar v družbenem -sektorju ni. Družbeni -sektor je proti nevarnemu zasebnemu obrtnemu tekmecu zagnal divji krik, -češ, -d-a „socialistični“ -reži-m uvaja znova -kapitalistični sistem, -da zasebniki -bogate na račun delavcev, da zatajujejo davke ip. Komunistični oblastniki -s-o se tako znašli v križnem ognju. Za-se-bni obrtniki so 0d njih zahtevali pravično postopanje in odmero -pravičnih davkov, družbeni sektor je pa oblast pozival, da mora preprečiti nadaljnji razmah -zasebne ¡dejavnosti. 'Prihajali so celo z zahtevo, da zasebniki za svoje obrti ne oi smeli dobiti na razpolago modernih strojnih naprav. Zato je debata o zasebni o-brti bila na dnevnem redu sestankov raznih komunističnih forumov. Dne 21. decembra 1967 je o njej razpravljala tudi republiška konferenca Socialistične ¡zveze delovnega ljudstva pod -predsedstvom Janeza Vipotnika. Na njej je imel uvodni referat -član predsedstva republiške konference Zoran Polič- Zavrnil je skrajnostna mnenja, tako zlasti tista, da -bi bilo treba zasebne dejavnosti s-ploh prepovedati, -kakor tudi tista, po kateri naj bi zasebni pobudi priznali prvenstvo in ji omogočili povsem neoviran razvoj, in razmah. Govornik je po- trpljenje pod komunisti. Za to je morala slovensko -maloštevilnost nadomestiti slovenska kvaliteta- na vseh področjih, slovenska pošten-ost, pri-dnost, delavnost. Vse to je pa črpalo moči iz neusahljivih virov narodnih in verskih načel. Tako slovenski naseljenci p0 svetu nišo propadali, amip-ak napredovali -duhovno, kulturno in materialno. Ljudje, -k-i so pred -dvajsetimi leti prihajali v •posamezne države praznih rok, so danes -novo „zgrajeni ljudje“ v lastnih hišah in z lastnimi podjetji. -Po slovenskih kolonijah polje zdravo slovensko življenje, se razlega slovenska pe-sem, ljudje berejo slovenske liste in knjige, molijo Boga v lastnem jeziku. Žive v zavesti, da je čas komaj dvajsetih let v celoti potrdil pravilnos-t njihove odločitve za nastop proti komunizmu in njegovi nevarnosti, ki j0 -prinaša s seboj za svobodo in -demokratsko človeška družbo. Vsak -dan svetovni komunizem t0 slovensko odločitev iz vojnih let glede nujnosti nastopanja proti komunizmu zgovorno potrjuje, ko spravlja svet v vedno nove zaplete,, s katerimi ogroža varnost, obstoj in mir svobodnih ter demokratskih narodov. udarjal, d-a j-e treba ta pro-blem politično oceniti in ugotoviti, -kaj je treba storiti, da bi zasebno -dejavnost še uspešneje vključili v proces reforme. Zato naj zasebna iniciativa kot sestavni del -družbenih naporc-v dobi možnost za še hitrejši razvoj. Po 'njegovem -bi bilo tre-ba vključiti za-sebno pobudo „v združeno delo delovnih ljudi“. V tem pogledu bi bilo treba predpise še bolj uskladiti s stvarnimi potrebami, hkrati pa onemogočiti poj-ave „neopravičenih bogat-itev na račun tujega dela, skupnosti ali potrošnikov“. V tem pogledu da je treba „posodobiti davčno politiko in -postaviti na noge sposobne davčne in inšpekcijske službe“. Zatem, je v debati več govornikov povedalo svoje mi-sli o vprašanju, ki je bilo -na dnevnem redu, Tako se je Janez Rigler zavzemal za „enake pogoje gospodarjenja v družbenem kot zasebnem sektorj-u obrti“, ker je treba ustvariti „enaka izhodišča in možnosti za enakopravno in obojestransko iniciativo“. Dr--Ivan Koražija je -nastopal proti zasebni zdravniški praksi. Franc ši-monoc se je zavzemal, da je treba .kmetom omogočiti, da v. okviru 10 hektarskega maksimuma izkoristijo vse možnosti za izboljšanje sedanjega stanja. Jožica Teppey je bila za enakopravno postopanje ljudi „ne glede na sektor, v katerem delajo-“; Franc Kosmač je preganjal strahove tistim komunistom, ki: se boje, da bo kmet „obogatel, če si bo ku-pil -stroje“. Zato so Po njegovem mnenju „razni pritiski v obliki carin in posebnega občinskega prispevka neopravičeni“; Tone Fajfar je opozarjal na napake iz časov, „ko »o preganjali zasebno obrt“. Zatrjeval je, „da je bilo takratno razpoloženje, ki je imelo -za posledico, da smo vsako leto ukinili po več tisoč delavnic, moč popraviti -šele- z izrednim ¡naporom -tistih, ki ¡so se zavzemali za večjo liberalizacijo in raizum-nejše predpise“. Zagovarjal je tudi potre-bo po omogočanju ¡kreditov zasebnim obrtnikom. Na konferenci je govorilo še več drugih govornikov, nakar so bili -sprejeti ustrezni sklepi, ki dajejo -navodila za postopanje z zasebnimi obrtniki v zvezi z mnenji, ki ®o -bila podana na Medtem ko slovenski idealizem, -slovenska požrtvovalnost, vera v narodna in verska načela v svetu ustvarja čudeže z ohranjevanjem vsega, kar najlepšega premore slovenski ustvarjalni -duh, vso dejavnost komunističnega sistema v -domovini vedno bolj -označuje neutešno hlepenje -po uživanju samo materialnih -dobrin ter novi razred vladajoče komunistične plasti vedno bolj postaja leglo korupcije, ki zastruplja vs0 upravo. Prekletstvo, ki so ga komunisti -pred dvajsetimi leti -klicali na svoje politične in ideološke nasprotnike, se vedn0 bolj obrača -proti -njim samim ter jih vsak dan kaznuje s tem, da -morajo v svojem lastnem delu gledati zlom komunističnega sistema in vedno bolj udarja na dan tud-i spoznanje, da komunistični materialistični sistem ne more prinesti prave sreče. Vse to lahko prinese samo svoboda in demokracija. Glasniki teh -pa so samo ljudje, ki v ta načela ne samo verujejo, jih izpovedujejo, ampak tudi v praksi izvajajo, nikakor pa ne komunisti s ¡svojim enopartijskim totalitarističnim režimom in tajno partijsko policijo. rali znova potrditi, da so vsa leta vodili nana-čno politiko proti zasebnim obrtnikom, ker z njo niso povzročili ško-de -samo njim, ampak vsemu slovenskemu gospodarstvu. Zato se morajo vračati na to, -kar smo Slovenci dobrega imeli že -pred komunisti. Končno so funkcionarji republiške konference Soc. zveze delovnega ljudstva razpravljali tudi o finančnem položaju svoje organizacije. Tajnik konference ing. Vitja Rode je navajal, da „finančni načrt“ z dohodki in izdatki dosega višino 2,613.000 novih dinarjev. Dotacija iz republiškega -proračuna za -to kom. -množično organizacij-o pa znaša 2,568.000 novih dinarjev. Povečano je 'bilo tudi število članov predsedstva od 35 na 36 ter -član-ov Izvršnega odbora od 10 na 11- Izvoljena -sta -bila za novega člana predsedstva general podpolkovnik Rudolf Hribernik, za čla-na izvršnega odbora .pa Božo Kovač. Nestrpnost Prijatelj lista nam piše iz Evrope. V pismu nam sporoča svoje vtise o slovenskih in hrva-ts-kih izseljencih, ki v ¡zadnjem -času prihajajo na delo v evropske države. Med drugim ugotav-lja naslednje: „Med preprostimi ljudmi jih je precej, -ki -so prinesli s seboj versko prepričanje i Andrič izdal knjižico „Tamburaška glasba — zgodovinski pregled“. 0;d slovenskih skladateljev, omenja kot prijatelje tamburaške glasbe Emila Adamiča, Vinka Vodopivca. Marka Bajuka, Stanka Premrla in zlasti Adolfa Groebminga. Sa-m Andrič je do te glasbe čutil posebno ljubezen ter je od -skupnega števila njegovih skladb 350 kompozicij za -tamburaške zbore. Dr. Andrič je zaslužen mož tudi kot zbiratelj narodnega blaga. Saj je sam zbral in zapisal ¡nad 2000 narodnih pesmi po Bački in Slavoniji. To delo je objavila Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu leta 1961 pod naslovom: Andric Josip “Deset go-dina medju narodnim pjevačima bačkih Hrvata”. Po Andričevem prizadevanju sa Hrvati postavili oltar tudi v slovanski kapeli -sv- Cirila in Metoda na Oljski gori, iki je posvečen ¡bi. Nikoli Ta-veliču. L. 1966 je izšel v Zagrebu obnovljeni svetc-hie-ronimski koledar „Katolički kalendar 1966”. Uredil ga je dr. Andrič, kakor tudi koledarja za leti 1967 in zadnjič tudi za leto 1968, ki je izšel -ob 100 letnici Društva sv. Jeronima. Poleg koledarja -za leto 1968 je dr. Andrič izdal še knjigo „Naše svetište u Jerusalemu“. Čeprav se v letih pod ¡komunisti ni bavil s politiko je ves zaživel ob spominih na znane slovenske i:i hrvats-ke politične 'Osebnosti in važne -politične dogodke iz borbe Slovencev in Hrvatov ..lii-n - , . .■■■ .im.LrrVL-V;.. ....<4 za svoje pravice tako v Avstro-Ogrski, kakor pozneje v Jugoslaviji. T-a-k-o je z velikim -zanimanjem prebiral vse, kar je bilo v Zborniku Svobodne Slovenije napisanega o dr. Korošcu -ob 25 letnici njegove ¡smrti. Ker ni vedel, kaj je bilo v Zborniku 0 ¡dr. Korošcu napisanega že v prejšnji letnikih, si je želel še več člankov o ¡dr. Korošcu. Ob 50-let-ci Majske deklaracije je enemu od svoji prijateljev v Argentini zapisal tole: „Včeraj sem pisal iSmaji (31. 5. 1967), danes pa pišem Tebi. Sedaj namreč vsem svojirm -prijateljem čestitam 50. letnico Majske dunajske deklaracije z dne 30. maja 1917- To je bil za na,s velik datum in tak je za nas ostal kljub vsem poznejšim težavam. S Krekom, Mahničem, Korošcem. Roguljem in drugimi prvaki s-mo šli zvesto z idejo, ki se je ta dan -manifestirala v dunajskem parlamentu: uresničenje Strossmayerjeve-ga ideala, če tedaj ne bi bili sprejeli take- orientacije, bi nas bili dogodki pokopali- Tako smo katoliško - idejo prenesli v Jugoslavijo in ustvarili velike stvari, ki jih bo zgodovina -omenjala, čeprav tega kratkovidnejši ne viuijo. Če- ne bi bilo Krekove, Koroščeve, Mahničeve in Roguljine orientacije, hrvatski narod ne bi nikdar imel ne Stepinca, ne Šeperja in ne toliko drugih vidnih katoliških prvakov. Še danes me pri vsej moji srčni -bolezni (rajni Andrič j.e bolehal zaradi srčnega infarkta) tisto davno navdušenje — še iz ča-(Nadaljevanje na 4. strani) Predstavniki mariborske) HIDRO-MONTAŽE so podpisali s -predstavniki podjetja HE Djerdaip pogodbo o izdelavi, dobavi in montiranju 6 Kaplanovih turbin po 178 megavatov. Po pogodbi je določen-o, da morajo- biti vsa montažna dela strojne opreme v strojnici HE Djerdap končana do leta 1971. Re-publitlki izvršni svet v Ljubljani je ustanovil začasno komisijo za izdelavo zasnove 'dolgoročnega ekonomsko-političnega razvoja SiR Slovenije. Komisija bo na podlagi na,čel sedanje gospodarske reforme in na oisnovi stanja gospodarstva v republiki izdelala predlog zasnove dolgoročnega ekonomsko--političnega razvoja Slovenije. Za predsednika komisije je bil določen predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič. V Ljubljani je 'z novim letom začela poslovati z varnoistno rezervo 23 milijonov novih dinarjev zavarovalnica SAVA na -mesto prejšnjih 14 samostojnih zavarovalnic iz Slovenije in Hr-vatske, republiške zavarovalne -skupnosti ter zastopnikov najmočnejših zavarovancev. Republiška skupščina v Ljubljani je 22. decembra sprejela zakon o skupnostih otroškega varstva in zakon o zdravstvenem zavarovanju Ik-metov. Na železniški progi Ljutomer—-Gornja Radgona je z novim letom prenehal osebni železniški promet. V bodoče bo osebni promet na tej progi vz-drževalo -mariborsko avtobusno podjetje, ki je za prevo-z dijakov in šolarjev iz Gornje Ralgone v Ljutomer dalo na razpolago poseben avtobus. Na železnici Ljutomer—'Gc-mja Radgona bo pa železniška uprava še naprej vzdrževala blagovni promet, ker -se je zdravilišče Slatina Radenci obvezalo, da bo samo eno imelo letno do 85.000 ton blagovnega prometa. Za ohranitev blagovnega prometa na omenjeni žel. progi so se izrekle tudi oistale krajevne gospodarske skupnosti. Zvezna skupščina je sprejela zakon, ki omogoča tujcem, da lahko brez jugoslovanskega vizuma prestopajo mejo v času ¡od 1. januarja do 1. novembra 1968. V Murski Soboti je bilo v decembru 1967 brez zaposlitve 607 ljudi. Podjetje Gradis je pri Veržeju zgradilo nov most -čez Muro. Stal je 280 milijonov st. din, njegova nosilnost je 60 do 80 ton. Pododbor Društva slovenskin pisateljev v Mariboru je imel 26. ¡dec. 1967 v gosteh ipesnike in pisatelje iz slovenske Koroške. Na literarnem večeru so brali svoja dela pesnica Milka Hartmanova, prozaist Valentin Polanšek in pesnika Bor Kostanko in Andrej Kokot. V Ljubljani so gradbeni inšpektorji ugotovili nal 700 črnih gradenj. Na Veliki planini je -bilo strokovno posvetovanje urbanistov, arhitektov ter predstavnikov skupščine Kamnik in Planinske zveze za Slovenijo -o nadaljnji ureditvi tega lepega slovenskega planinskega sveta- Na ¡sestanku so ugotovili, da so se nova turistična naselja na Veliki planini v strogo alpskem slogu pastirskih bajt lepo vrasla v naravno okolje. Sklenili so, da je treba na Veliki planini tudi v 'bodoče ohranjati alpsko tipi-ko, pri tem pa seveda upoštevati potrebo po večji udobnosti v novih zgradbah in poslopjih. Komunistična ¡stranka ni več za nikogar privlačna. To je razvidno npr. iz števila članstva v šikofji Loki, kjer je v letu 1967 zaprosilo za sprejem v članstvo ZKS samo 7 ljudi, iz stranke so izključili 8 članov, izstopilo -pa je 20 članov. Partijska organizacija v Škofji Loki ima ¡samo 677 članov, t. j. 39 manj, kot jih je pa bil0 pred dvema letoma. Iz krške občine je zaposlenih v inozemstvu 775 delavcev. Največ jih dela v riemčiji, ostali so pa zaposleni v Franciji, Avstriji in ZDA. Nagrade AVNOJA za leto 1967 sta dobila od Slovencev Božidar Jakac S področja slikarstva ter Josip Vidmar s področja književnosti. Partijska Visoka iola za politična vede v Ljubljani bi rada postala fakulteta za sociologijo, politične ved« in novinarstvo na univerzi. Z zadevno prošnjo se je omenjena šola že obrnila na »kupščino SRS- Na univerzi »o pa mnenja, da tega vprašanja ne gre reševati s naglico, ampak „naj gre postopek po ie utečeni tradicionalni -p-oti“. Žagarjeve nagrade za leto 1967 «o dobili naslednji slovenski pedagogi: pedagoški svetnik in ravnatelj osnovne Sole Lucijan Seljak v Stražišču pri Kranju, Dušan Bavdek, ravnatelj osnovne šole v Podčetrtku, Jože Brilej, pomočnik ravnatelja Zavoda za šolstvo SRS, Vladimir Cvetko, pedagoški svetnik in pom. ravnatelja Tehniške šole v Ljubljani, prof. Jože Pov-šič ter pedagoški svetnik Henrik Zdešar is št. Janža pri Rečici ob Savinji. V Sloveniji je bilo 1967 za zdravljenje bolniških zavarovancev -določenih samo 4,514,000 novih -din., t. j. za okoli 3421 bolniških zavarovancev. Zdravljenja v zdraviliščih bi ipa bilo potrebnih 7.900 bolniških zavarovancev, za kar bi moral biti zagotovljen kredit 10 milijonov 428 tisoč -novih dinarjev. V prvih petih mesecih 1967 so mogli zaradi pomanjkanja sredstev poslati v zdravilišča samo 1.530 bolnikov, od tega števila je bilo 'sam0 420 otrok. Posledica tega je bila, da so nekatere, oddelke za medicinsko rehabilitacijo po slovenskih zdraviliščih že ukinili. Sadna letina je bila lani v Sloveniji izredno bogata- Bilo je povsod toliko sadja da ljudje niso vedeli kam z njim. -Močn-o so se pritoževali nad kom. zadrugami, da ga nis-o -spravile v promet toliko kolikor bi ga lahlko. Zato so ljudje iz jabolk delali ¡sadjevec in kuhali žganje. Tisti, ki so mislili tudi na zdravje svojih otrok, s0 -pa pripravili za zimo zanje velike zaloge jabolčnih in hruševih krhljev. Vamh teden V NAŠIH GORICAH VINCA