i'oKtüitia pluraii» v gotovini. 25. V Ljubljani, dne 12. marca 1929. Letnik XI. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST ljubljanske in mariborske oblasti. Vsebina: Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca*. 104. Zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929. 105. Zakon o pridobitvi pravice do osebne pokojnine civilnih državnih uslužbencev in uslužbencev državnih prometnih naprav kakor tudi o odpravnini takih uslužbencev, pogodbenih uradnikov in dnevničarjev. 106. Navodila, po katerih se dopušča uporabljanje carinskih ugodnosti ob uvozu blaga za industrijska in obrtna podjetja, ki so lastnina države in samoupravnih teles, za rudarska podjetja in vodne zadruge. 107. Potrdila o izvoru blaga. 108. Pojasnila o uvoznem ocarinjanju fasoniranih in nefasoniranih klobukov. 109. Pravilnik o pomožnem osebju prometnih naprav. Razglasi osrednje vlade. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi finančne direkcije v Ljubljani. Razglasi sodišč in sodnih oblastev. Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave. Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. Številka 53 z dne 5. marca 1929.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno 21. februarja 1929.: Postavljen je po službeni potrebi pri poštnem in telegrafskem uradu v Ljubljani! 1 za poštnega in telegrafskega uradnika v 2. skupini II. kategorije Matija Meden, poštni in telegrafski uradnik v isti skupini iste kategorije pri poštnem in telegrafskem uradu v Ljubljani 2. Odloki generalnega direktorja ministrstva za pošto in telegraf: Premeščene so poštne in telegrafske uradnice v 3. skupini II. kategorije: Anica K unej iz Trbovelj 2 v Celje (odlok z dne 10. novembra 1928. ) in Marija R a b i č iz Konjic v Celje (odlok z dn0 30. novembra 1928.) — obe na prošnjo; Olga Gavrilo v i č iz Slovenske Bistrice v Ljubljano 1 (odlok z dne 20. decembra 1928.) in Justina Maru šič iz Ljubljane 1 v Podnart (odlok z dne 4. januarja 1929. ) — obe po službeni potrebi. Objava ministrstva za notranjo posle: V državljansko zveze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sprejeta Marija Gabrič, vdova v Lescah, skupno z maloletnim sinom Miranom. Številka 54 z dne 6. marca 1929.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 23. februarja 1929.: Postavljen je po službeni potrobi za komisarja železniške in obmejne policije v Subotici v 6. skupini I. kategorije Jovan Mešterovič, komisar železniško in obmejne policije na Jesenicah v isti skupini iste kategorije. Odloka generalnega direktorja ministrstva za pošto in telegraf z dne 15. in 21. decembra 1928.: Premeščeni sta po službeni potrebi k poštnemu in telegrafskemu uradu v Ljubljani 1 poštni in telegrafski uradnici v 3. skupini H. kategorije Franja Turk v Laškem in Danica Kobal v Mariboru 1. Številka 55 z dne 7. marca 1929.: Odlok predsednika ministrskega sveta, ministra za notranje posle, z dne 25. februarja 1929.: Postavljen je po službeni potrebi za komisarja železniške, in obmejnie policije na Jesenicah v 7. skupini I. kategorije Anton F. Batagelj, pomočnik komisarja istega komisariata v isti skupini iste kategorije. Odloka ministra pravde z dne 23. februarja 1929.: Potrjena sta za stalna pravna praktikanta v 9. skupini I. kategorije tor pomaknjena v 8. skupino I. kategorijo dr. Hinko Lučovnik in Josip Černe, oba pri deželnem sodišču v Ljubljani. Številka 56 z dne 8. marca 1929.: Odlok ministra za finance z dne 28. februarja 1929.: Postavljen je po službeni potrebi pri glavni carinarnici II. vrste v Đevđoliji za carinika v 4. skupini II. kategorije Josip Košenina, carinik v isti skupini iste kategorije pri carinarnici v Mariboru. Zakoni in kraljevske uredbe. 104. Mi Aleksander» 1., po milosti bož|i in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov ir Slovencev, predpisujemo in proglašamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta in Našega ministra za notranje posle Zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929.* Člen I. Za členom 2. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne (>. januarja 1929. prihajajo kot členi 3., 4., 5. in 6. te-le odredbe: Cilen 3. Kdor vrši s pisanjem, tiskanjem, izdajanjem ali razširjanjem knjig, novin, plakatov, objav ali slik ali kakorkoli drugače propagando ali namorja ustvariti prepričanje ali razpoloženje pri drugih, da bi se, del kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev izločil iz celote ali kot samostalna država ali da bi se spojil s tujo državo ali da bi sie izpremenila današnja državna ureditev ali da bi se izpremenil politični ali socialni red v državi, se kaznuje, z robijo do petih let, kolikor ne spada tako dejanje pod točko 1.) člena 1. tega zakona. Člen 4. Kdor iznaša ali razširja s pisanjem, tiskanjem, razširjanjem sestavkov, slik ali objav ali drugače lažnivo trditve z namero, izpostaviti zasmehu ali preziru državne naprave, zakone, uredbe ali naredbe oblastev ali politični ali socialni red v državi, ali kdor na omenjeni način kaj iznaša ali razširja z namero, provzročiti nerazpoloženje zoper državne naprave, zakone, uredbe in naredbe oblastev ali zoper politični ali socialni red v državi, so kaznuje z zaporom do dveh let in v denarju do 20.000 dinarjev. Člen 5. Kdor ščuje s tiskom ali kakorkoli drugače na razdor med plemeni ali družabnimi sloji ali kdor izziva na isti način razpoloženje za plemensko raz- * «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 6. marca 1929., št. 54/XXJII. dvojenost ali plemenski razdor, se kaznuje z zaporom do enega leta in v denarju do 10.000 dinarjev. Člen 6. Kdor vrši na način, omenjen v členu 5., propagando ali ustvarja razpoloženje, da bi se državna ali samoupravna oblastva ovirala v izvrševanju svoje naloge ali vobče v svojem delovanju, se kaznuje z zaporom do šestih mesecev in v denarju do 6000 dinarjev. Čim H. Tretji odstavek člena 4. se izprominja ter se glasi: «Kdor postane ali ostane član take družbe ali take politične stranke ali ju podpira ali kdor s tiskom ali drugače kaj stori, s čimer pokaže, da ne priznava naredb oblastev, izdanih po prvem odstavku tega člena, se kaznuje z zaporom do šestih mesecev in v denarju do 6000 dinarjev.» Člen HI. Sedanji členi 3. do 21. postanejo členi 7. do 25. Čim IV. Za postopanje o kaznivih dejanjih iz novega člena 3. je pristojno državno sodišče za zaščito državo; za dejanja iz novih členov 4., 5. in 6. pa so pristojna redna sodišča. Člen V. . Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v «Službenih Novinah». V Beograd u, dne 1. marca 1929.; št. 16.971. Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje poslet, častni adjutant Njegovoga Veličanstva kralja, divizijski general: Peter R. Živković s. r. (L. S.) Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general: Peter R. Živković s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškic s. r. 105. Mi Ale*!* sander» I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, predpisujemo in proglašamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta in Našega ministra za notranje posle Zakon o pridobitvi pravice do osebne pokojnine civilnih državnih uslužbencev in uslužbencev državnih prometnih naprav kakor tudi o odpravnini takih uslužbencev, pogodbenih uradnikov in dnevničarjev.* Člen 1. Civilni uradniki in ostali državni uslužbenci kakor tudi uslužbenci državnih prometnih naprav pridobe pravico do osebne pokojnine, ko dovrše deeet let, efektivno prebitih v aktivni državni službi ali v službi državnih prometnih naprav. V ta čas se ne šteje čas, ki ga je prebil uslužbenec na poslovanju v službi države ali državnih prometnih naprav kot pogodbeni uradnik, ali dnevničar. Za takih deset let, efektivno prebitih v aktivni državni službi ali v službi državnih prometnih naprav, pripada uslužbencu kot osebna pokojnina 50 % pokojninske osnovo. Za ostali čas, ki se prizna civilnim uradnikom in ostalim državnim uslužbencem za pokojnino, jim pripadata za vsako nadaljjnje leto po 2 %, tako da dobe čez 35 let ki se jim priznajo za pokojnino, popolno pokojninsko osnovo kot pokojnino. Uslužbencem državnih prometnih naprav, omenjenim v členu 125. zakona o državnem prometnem osebju, pripada 2J50 %, tako da dobe čez 30 let popolno pokojninsko osnovo za pokojnino; onim, ki so omenjeni v členu 126. istega zakona, pa pripada za vsako nadaljnje leto, ki ga prebijejo v službi, omenjeni v členu 26. istega zakona, 3-333 %, tako da dobe čez 25 let, prebitih v tej službi, popolno pokojninsko osnovo kot pokojnino. Začeta druga polovica leta se šteje za popolno leto. Člen 2. 1 Če se oni civilni državni uslužbenci in uslužbenci državnih prometnih naprav, ki imajo najmanj ono efektivno leto, prebito zdržema v državni službi ali v službi državnih prometnih naprav, odpuste iz državno službe ali iz službe državnih prometnih naprav, dobe'kot odpravnino svoje enomesečne celokupne prejemke (redne prejemke in draginjsko doklade), oni pa, ki imajo več od tega, a še niso zadobili pravice do osebne pokojnine, dobe kot odpravnino za vsaki dve leti, efektivno prebiti zdržema v aktivni državni službi ali v službi državnih prometnih naprav, po ene celokupne mesečno prejemke, pri čemer je smatrati peto začeto periodo za dovršeno. Celokupna vsota odpravnike ne sme biti nikoli večja od šestmesečnih celokupnih prejemkov. V primerih, navedenih v predhodnem odstavku, se šteje za čas državne službe ali službe državnih prometnih naprav tudi čas, ki ga je prebil uslužbenec neposredno, preden je vstopil v državno službo ali v službo državnih prometnih naprav, na poslovanju v službi države ali državnih prometnih naprav kot pogodbeni uradnik ali dnevničar. Člen 3. Pogodbeni uradniki in dnevničarji, ki so prebili na poslovanju v službi države ali državnih prometnih naprav zdržema najmanj eno efektivno leto, dobe kot odpravnino svoje enomesečne celokupno prejemke; oni, ki so prebili tako najmanj pet let, dobe kot odpravnino svoje dvomesečne, oni pa. ki so prebili nad pet let, svoje trimesečno celokupne prejemke, kolikor ni dogovorjeno glede pogodbenih uradnikov v pogodbi kaj drugega. V ta čas se šteje tudi čas, prebit prej v državni službi alil v službi državnih prometnih naprav. Državni upokojenci in upokojenci državnih prometnih naprav, ki se odpuste s poslovanja v službi države ali državnih prometnih naprav kot pogodbeni uradniki ali dnevničarji, nimajo pravice do odpravnine. Člen 4. Odpravnina se plačuje v mesečnih vsotah, enakih enomesečnim prejemkom, pričenši z onim mesecem, ki pride prvi za mesecem, v katerem se je odpustitev izvršila, zaporedoma vsakega meseca, doktor se ne izplača. Če taka oseba umre, preden je plačevanje odpravnine dokončano, se vrši izplačevanje osebam, ki jim pripada po zakonu pravica do rodbinske pokojnine. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 6. marca 1929., št. 54/XXIIT. Člen 5. Do odpravnine nimajo pravice oni uslužbenci, ki se odpuste za kazen. Člen 6. Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v «Službenih Novinah». Istega dne dobi obvezno moč odredba člena 1.;' s tem dnem prestanejo veljati odredba člena 336. finančnega zakona za proračunsko leto 1928./1929. kakor tudi one odredbe zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in zakona o državnem prometnem osebju, ki nasprotujejo tej odredbi. Odredbe členov 2., 3.. 4. in 5. imajo obvezno moč od dne 6. januarja 1929. V B o o grad u. dne 1. marca 1929.; št. 16.972. Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje poslei, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general: Peter R. Živković s. r. Priobčevaje carinarnicam prednje izpremembe v razpisu C. br. 29.572 z dne 20. junija 1925., jim odrejam, naj jih takoj vpišejo v omenjeni razpis tor se odslej kar najtočneje ravnajo po njih. V Beogradu, dne 27. februarja 1929.: C. br. 8218. ... . . • Minister za finance: dr. S. Švrljuga s. r. 107» Potrdila o izvoru blaga. (Izpremembe oddelka VI. v razpisa C. br. 43.918 iz leta 1922. — Ukinitev razpisa C. br. 48.555 iz leta 1928.)* Na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči j carinski tarifi in člena 273. carinskega zakona sem j odredil: Oddelek VI. razpisa C. br. 43.918 z dne 10. ju-j lija 1922.** se izpreminja ter se glasi: «Naša trgovska zbornica v Solunu sme izdajati potrdila o izvoru blaga za vse blago, kupljeno v nje-I nem okolišu, bodisi da je to blago iz svobodnega j prometa, bodisi iz solunskih entrepotov ali tranzitnih skladišč, no glede na to, ali je blago po izvoru iz evropskih, obrežnih ali prekooceanskih držav, in sicer samo, če se uvaža tako blago pri skopljanski, bitoljski in đevđelijski carinarnici. Ta potrdila morajo biti overovljena od našega, generalnega konzulata v Solunu.» S tem se ukinja razpis C. br. 48.555 z dne 26. de-j cembra 1928. V Beogradu, dne 27. februarja 1929.; C. br. 8317. „ ,. Minister za finance: dr. S. Švrljuga s. r. 108. Pojasnilo o uvoznem ocarinjanju fasoni-ranih in nefasoniranih klobukov.41 Ker barvani klobuki v obliki zvona («štulci») iz klobučino ali rastlinskih pletilnih snovi niso izrečno imenovani, je določal komentar k stari tarifi po odredbi starega zakona o obči carinski tarifi, podobno odredbi prvega odstavka člena 3. v predlogu zakona o obči carinski tarifi, da se ocarinjajp kot neoprem-j ijleni klobuki. i Vendar pa je očividno da ti klobuki zaradi sa-I niega barvanja ne izgube značaja klobukov v obliki „ . , nnzrm T «n • •• , „or - ! zvona (čemur jo dokaz, da so beljeni klobuki v ob- ^razpisom . r. J'-1 lle “ •.JUIU|a • J' liki zvona iz rastlinskih pletilnih snovi izrečno ime- doiočeno, da se mora priložiti prošnji s katero za- j m)vaui k()t taiki) t. ■ da ^ jiin z bdjenjem ni izpuhtevajo uvozniki uporabljanje ugodnosti, po eg «sta- j mtoM1 znaßaj n,blik€ zv(>na. lega potrdilo trgovske, obrtniške, industrijske zbornice ali zanatske komore, da so uvozniki industrijci Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja. divizijski general: Peter R. Živković s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškić s. r. (L. S.) Uredbe osrednje vlade. 106. Navodila, po katerih se dopušča uporabljanje carinskih ugodnosti ob uvozu blaga za industrijska in obrtna podjetja, ki so lastnina države in samoupravnih teles, za rudarska podjetja in vodne zadruge. (Dopolnitev razpisa C. br. 29.572/25.)* ali obrtniki in da se bavijo s kako in katero vrsto : industrije ali obrta. Ker pa sc industrijska in obrtna podjetja, ki so lastnina države in samoupravnih teles, rudarska podjetja in vodne zadruge po navadi ne registrirajo pri trgovskih, obrtniških, industrij-skih zbornicah ali zanatskih komorah, odrejam na Po tem načelu se mora ravnati tudi ocarinjanje barvanih klobukov v obliki zvona iz klobučino ali iz rastlinskih pletilnih snovi. V zmislu takega tolmačenja sem dobil tudi mnenje ministrstva za trgovino in indrustrijo V. br. 1318 z dne 12, februarja 1929. Po vsem, kar je spredaj navedeno, dajem na podstavi člena 23. v zvezi s prvim odstavkom člena 3. podstavi člena 23. v predlogu zakona o'obči carinski v predlogu zakona o obči carinski tarifi in po zasLi-tarifi in po zaslišanju carinsklega sveta: Na koncu j saniu carinskega sveta to-Ie pojasnilo: točko 1. a) razpisa C. br. 29.572 z dno 20. junija 1925. j !•) Barvani klobuki v obliki zvona iz klobučine, naj se vpiše ta-le dopolnitev: «Teh potrdil no predlagajo industrijska ali obrt na podjetja, ki so lastnina državo. Industrijska ali obrtna podjetja, ki so lastnina samoupravnih teles, smejo predlagati namesto teh potrdil potrdila pristojnih krajevnih državnih obla-stev ali nadzornih samoupravnih oblastev, da se bavijo s kako in katero vrsto podjetja. Rudarska podjetja smejo predlagati namesto teh potrdil potrdila generalne rudarske direkcije, radarskih satništov v Sarajevu, Zagrebu in Splitu in radarskega glavarstva v Ljubljani, da se bavijo s kako in katero vrsto podjetja. Vodne zadruge, ki niso ne industrijska ne rudarska ne obrtna podjetja, ampak so podjetja specialno vrste, ki imajo po členu 123. finančnega zakona za leto 1928./1929. prav tako pravico do prostega uvoza, predlagajo namesto potrdil, omenjenih v točki l.a) razpisa C. br. 29.572/25, potrdila ministrstva za poljedelstvo in vode, v katerih se potrjuje, da so to res vodne zadruge. Poleg tega postavljata ministrstvo za poljedelstvo in vode in ministrstvo za trgovino in industrijo po točki 5. občih opazk ki XV. delu uvozne tarife na ta potrdila, da sc zlagata, da se predmeti, navedeni v potrdilu, oproste uvozne carine.» nefasonirani in neprešani, se ocarinjajo po tar. št, 363., točki L, uvozne tarife. 2. ) Barvani klobuki v obliki zvona, nefasonirani in neprešani, iz rastlinskih pletilnih snovi, so ocarinjajo po tar. št. 363., točki 2. b), uvozno tarife; ti klobuki se ne smatrajo za fasonirane, t. j. za oca-rinjanje je brez pomena, če so izvršeni njih robovi oboda s posebnim prepletanjem, da se odvrne razsipanje, pa tudi, če bi bili v isti namen po robu oboda prešiti z nitjo ali bi imeli šiv iz niti tam, kjer se pozneje s prešanjem izdela obod. 3. ) Fasonirani, odnosno prešiti klobuki, t. j. oni, ki jim je dana oblika, v kateri se bodo rabili, ki1 pa drugače niso opremljeni, se ocarinjajo glede na snov, iz katere so, kot neopremljeni klobuki. Ta razpis stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah»; z njim ukinjam prodposled-nji in poslednji stavek v dragem odstavku komentarja k številki 366. stare tarife kakor tudi razpis C. br. 49.208/25.*** V Beogradu, dne 27. februarja 1929.; G. br. 8318. Minister za finance: dr. S. Švrljuga s. r. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 2. marca 1929.. št. 51/XXII. — Razpis C. br. 29.572/25 glej v Uradnem listu z dne 4. avgusta 1925., št. 237/73. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* z dne 2. marca 1929., št. 51/XXII. ** Uradni list z dne 5. avgusta 1922., št. 255/82. *** Razpis C. br. 49.208/25 glej v Uradnem listu 99 z dne 28. oktobra 1925., stran T'03. 109. Pravilnik o pomožnem osebju prometnih naprav.* Gospod minister za promet jo izdal dne 1. februarja ]{)29. pod G. D. br. 9104 to-le odločbo: «Po členu 1. zakona o izpremembi zakonskih odredb, s katerimi se predpisujoi zasliševanje ali odločanje ministrskega sveta, in po soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta pod P. M. S. hr. 118 z dne 16. februarja 1929. odrejam: Pravilnik o pomožnem osebju državnih prometnih naprav v resortu ministrstva za promet z dne 1. januarja 1928.** je razveljavljen; še nadalje pa veljajo odredbe začasnega pravilnika za obrtnike in delavce v službi železniških direkcij z izpremembami in dopolnitvami po naredbi ministrstva za promet M. S. br. 18.345 z dne 2. junija 1920.» V Beogradu, dne 19. februarja 1929.; št. 14.372/29. ... . , . ' Minister za promet: dr. Korošec s. r. Razoiasi osiednie vlade. Lista, časopis in dnevno poročilo (bulle-tin), ki jih je prepovedano uvažati in razširjati.*** Z odlokom ministrstva za notranje posle J. B. br. 3032 z dno 18. februarja 1929. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej list «Branik», ki izhaja v našem jeziku v Pittsburgu (Sevoma Amerika), ker žali naše predstavnike v Severni Ameriki. Z odlokom ministrstva za notranje posle J. B. br. 3913 z dne 18. februarja 1929. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej nemški . humoristični časopis «Jugend», ki izhaja v Miinchnu, kor žali Njegovo Veličanstvo kralja. Z odlokom ministrstva za notranje posle J. B. br. 4716 z dno 20. februarja 1929. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej list «Zajedničar», ki izhaja v našem jeziku v Pittsburgu (Severna Amerika), ker piše zoper našo državo. Z odlokom ministrstva za notranje posle J. B. br. 4990 z dne 20. februarja 1929. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej dnevno poročilo (bullotin) z nazivom: «Donau - Korrespondenz, Nachrichten aus Mittel- und Südost-Europa», ki se izdaja v nemškem jeziku na Dunaju in ki jo njegov odgovorni urednik Josef Traun, ker se v njem žalita Njegovo Veličanstvo kralj in kraljevski dom. Časopisa, ki ju je dovoljeno uvažati in razširjati.*** Z odlokom ministrstva za notranje posle J. B. br. 730 z dne 19. februarja 1929. je dovoljeno, uvažati v našo državo in razširjati v njej madžarski strok ovno-tekstilni časopis «Textil-Lloyd», ki izhaja v madžarskem jeziku v Budimpešti. Z odlokom ministrstva za notranje posle J. B. br. 4040 z dne 20. februarja 1929. je dovoljeno, uvažati1 v našo državo in razširjati v njej madžarski znanstveni medicinski časopis «DeriAatologia», ki izhaja v madžarskem jeziku v Budimpešti. Knjiga, ki jo je prepovedano uvažati in razširjati.1 Ministrstvo za notranje posle je prepovedalo z odlokom J. B. br. 1478 z dne 24. januarja 1929.,i'*' uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo «Die Verwaltung Ungarns», ki jo je spisal v nemškem jeziku Ludwig Steiner. Toda ta naziv knjigo jo netočen, ker se je vrinila ob prepisu pomota. Naziv te * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 23. februarja 1929., št. 45/XX. ** Uradni list z dne 14. januarja 1928., št. 11/5. *** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 4. marca 1929., št. 52. t «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 6. marca 1929., št. 54. tt Uradni list 12 z dno 6. februarja 1929. knjige se mora glasiti: «Die Vergewaltigung Un-; garns». Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu, dne 28. februarja 1929.; .1. B. br. 5432. Razglas o skrajnem roku za izplačilo kupona št. 5 obveznic 7 % nega investicijskega posojila iz leta 1921.* Ker dne 15. marca 1929. zastara pravica do vnov-čitve kupona št. 5 obveznic 7%noga investicijskega posojila iz leta 1921., opozarja generalna direkcija državnih dolgov vse banke in denarne zavode, ki vrše službo glede tega posojila, naj takoj ustavijo nadaljnje izplačevanje kupona št. 5 gorenjega posojila, ki mu zastara rok dne 15. marca 1929., ter naj pošljejo vse izplačane kupone št. 5 tej direkciji takoj, najkesneje pa do dne 14. marca 1929. Kupone, o katerih se ugotovi, da so bili poslani kesneje nego do dne 15. marca 1929., vrne generalna direkcija državnih dolgov nelikvidirane. Lastnike kuponov št. 5, ki bi eventualno predložili omenjene kupone do dne 14. marca 1929., je napotiti zaradi izplačila na blagajne davčnih uprav, ki izplačujejo kupone do vštetega dne 14. marca 1929. V krajih, kjer poslujejo podružnice Narodne banke, morejo vnovčiti pooblaščene banke in denarni zavodi, ki izplačujejo kupone, izplačane kupone št. 5 pri podružnicah Narodne banke do dne 14ega marca 1929. Iz generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu, dne 2. marca 1929.; D. br. 7526. Popravek k uradni listi dobitkov obveznic loterijske 2,/20/0ne državne rente za vojno škodo, izžrebanih pri V. žrebanju z dne 16., 21. in 23. februarja 1929.** V tej listi (Uradni list 22 z dno 4. marca 1929.) se ; mora glasiti v drugem stolpcu sedma vrsta od spo- j daj pravilno: 4626 144 5000 Razglasi velikega župana ljubljanske nblasti. S. br. 16/1. 3—1 Razpis. Razpisujem službeno mesto gradbenega ali kulturnega inženjer ja v pripravljalni skupini I. kategorije pri oblastnem h id rot eh nič nem oddelku v Ljubljani. Svojeročno spisane prošnje, opremljene po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923. (Uradni list z dne 12. septembra 1923., št. 299/86) in pravilno kolkovano, naj se vlože najkesneje do vštetega dne 2. aprila 1 929. pri velikem županu ljubljanske oblasti v Ljubljani. V Ljubljani, dne 8. marca 1929. Veliki župan ljubljansko oblasti: dr. Vodopivec s. r. Vet. br. 137. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 25. febrnarja do dne 3. marca 1929. Opazka: Imena sedežev sreskih poglavarjev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom za-kuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad. Ljubljana, okolica: Vrhnika (Stara Vrhnika i dvorec). Svinjska kuga. Črnomelj: Vinji vrh (Vinji vrh 1 dvorec). Krško: Št. Jernej (Vrbovec 1 dvorec). * «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 6. marca 1929., št. 54. ** Priobčen po «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 6. marca 1929., št. 54. Čebelna kuga. Ljubljana, mesto: 1 dvorec. V Ljubljani, dne 6. marca 1929. Za velikega župana ljubljanske oblasti: Fr. Černe s. r. Razglasi velikega žunana maritinisks nblasti. L. br. 4/29. Desetdnevno poročilo o stanju bolnikov v javnih in privatnih bolnicah ali hiralnicah na ozemlju mariborske oblasti od dne 1. do dne 10. februarja 1929. • ro Tekoči mesec Zavod CL (jj ■s to «3 'S? SZ s 1 'J? O. j2 1 g ä 'S 0,5 a 5 KG d a. o 1 C/5 O Splošna javna bolnica v Celju 214 102 316 101 5 106 210 Splošna javna bolnica v Čakovcu .... 79 37 116 22 2 24 92 Splošna javna bolnica 351 158 509 v Mariboru .... 143 17 160 349 Splošna javna bolnica 161 130 v Murski Soboti . 136 25 23 2 25 Splošna javna bolnica v Ptuju 53 21 74 26 . 26 48 Splošna javna bolnica 150 v Slovenjgradcu . Bolnica Rdečega križa 101 49 44 2 46 104 v Konjicah .... 22 11 33 16 16 17 Bolnica Križevniškega reda v Ormožu . . 36 21 57 19 19 38 Bratovska skladnlca v Velenju 1 3 4 • . 4 Bratovska skladnlca v Črni 27 10 37 13 13 24 Sanatorij v Vurbergu . 56 7 63 1 1 62 Hiralnica v Vojniku . 203 3 206 . 3 3 203 Hiralnica v Ptuju . . 166 1 167 . 167 18 Hiralnica v Murctincih 18 18 Skupaj . |l463|448|l9ll|408 31 439|l472 V Mariboru, dne 2. marca 1929. Po odredbi velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko b. r. Razglasi finančne direkcije v Ljubljani. Št. 4400/1 ex 1929. 475 Razglas. Potrjuje se, da je Ljubljanski velesejem, registro-vana zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani, oproščena plačevanja onih taks, ki so navedene v navedbah ministrstva za finance z dne 25. decembra 11923., št. 43.322, in z dne 8. decembra 1925., št. 84.559 («Službene Novine» z dne 31. decembra 1923., št. 300, in z dno 22. februarja 1926., št. 40 —. Uradni list z dne 7. januarja 1924., št. 3/1, in z dne 6. marca 1926., št. 94/21), dokler veljajo sedanja pravila. Finančna direkcija v Ljubljani, oddelek za trošarino, takse in finančno kontrolo, dne 1. marca 1929. Št. 23/2 ex 1929. Razglas. Ministrstvo za finance, generalna direkcija državnega računovodstva in proračuna, bančno - devizni odsek, razglaša z razpisom D. R. br. 27.280 z dne 25. februarja 1929., da veljajo od dne 1. marca 1929. za vsa državna izplačila ti-le olrračunjevalni tečaji: 100 zlatih frankov . . . . . Din 1095-70 1 napoleondor » 218-60 100 francoskih frankov . . . » 222-50 1 bclg 7-90 100 drahem 73-60 100 italijanskih lir 298-30 100 švicarskih frankov . . . . » 1095-70 100 pezet 875— 100 nizozemskih goldinarjev . 2282— 100 danskih kron 1516— 100 švedskih kron 1519— 100 finskih mark » 144-50 1 angleški funt ...... Din 276-50 1 egiptovski funt................» 283-50 1 dolar..........................» 56-85 100 romunskih lejev ...... 34-i— 100 bolgarskih levov................* 41-— 1 papirnata turška lira ...» 28— 100 papirnatih turških piastrov . » 28— 100 češkoslovaških kron . . . . » 168-80 1 avstrijski šiling..............» 8-— 1 pengö..........................» 9-93 1 zlati zlot........................ 6-37 1 zlata nemška marka ...» 13-53 Finančna direkcija v Ljubljani, dno 6. marca 1929. Vršilec dolžnosti šefa oddelka za državno računovodstvo in proračun: Sušeč s. r. Razglasi sodišč in sodnih oblastev. S 2/29—1. “ 487 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Antona R a n t a, trgovca v Ložu št. 14, registriranega pod firmo: Anton Rant, trgovec z mešanim blagom v Ložu. Konkurzni komisar: Anton Kajfež, deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Ložu. Upravnik mase: dr. Viktor Poznik, notar v Ložu. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Ložu dne 2 6. marca 1929. ob desetih. Oglasitveni rok do dno 3 0. aprila 1929. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Ložu dno 2 5. maja 1929. ob desetih. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 5. marca 1929. Ker je sedanje bivališče Mihaela Pirmana neznano, se mu postavlja za skrbnika Alojzij Žnidaršič, posestnik v Ložu. Okrajno sodišče v Ložu, dne 1. marca 1929. C 117/29—1. 408 Oklic. Kreditna zadruga za trgovino iii obrt v Murski Soboti je vložila zoper Marijo Horvatovo, rojeno ■Šerugovo, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 17.000 Din s pripadki. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 21. marca 1 9 2 9. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 18. Kor je bivališče Marije Horvatove neznano, se ji postavlja za skrbnika dr. Ljudevit Šomen, odvetnik v Murski Soboti. Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek II., dne 12. februarja 1929. C III 69/29—3. 486 Oklic. Mestna hranilnica v Ptuju jo vložila zopor Franca /S e n i c o in njegovo ženo Uršo, posestnika v Dokle-cih, tožbo zaradi 284 Die 40 p s pripadki. Narok za ustno razpravo je določen na dan 9. aprila 1929. ob osmih pri tem sodišču v sobi št. 14. Ker je sedanje bivališče obeh tožencev neznano, se jima postavlja za skrbnika. Jurij Sluga, odvetniški koncipient v Ptuju. Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek III., dne 5. marca 1929. C 53/29—1. 448 T 57/28—3. 341 Amortizacija. Na prošnjo Jakoba Škrbine a, mizarja v Viž-marjih št. 39, se uvaja postopanje za amortizacijo povzetnega lista, ki ga je prosilec baje izgubil: Po-vzetni list železniške postaje, v Št. Vidu -Vižmarjih št. 186 za 5600 Din na ime: Jakob Škrbine. Imetnik tega povzetnega lista, se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne, ko se razglasi ta edikt, kier bi se silcer po tem roku izreklo, da je povzotni list brez moči. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek V., dne 13. februarja 1929, T 58, 66, 68/28—2. 389 Amortizacija. Uvaja se postopanje za amortizacijo nastopnih baje izgubljenih vrednostnih papirjev in njih imetnik se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v spodaj navedenem roku od dne tega razglasa, ker bi so sicer-po tem roku izreklo, da. so papirji brez vrednosti: na prošnjo: a) Janeza Šege, kovača, v Retnjah št. 9: zavarovalne police Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani št. 4766 za 10.000 Din na prinosnika (rok eno leto); b) Pavla Rančigaja v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 34: zavarovalne police Jadranske zavarovalne družbe, podružnice v Ljubljani, št. 353.460/7 za 25.000 Din na prinosnika (rok ono leto); c) Alojzija Cofa, orožniškega kaplarja v Begunjah: vložne knjižice Mestne hranilnico v Radovljici št. 22.126 za 5062 Din 74 p na ime: Alojzij Cof (rok šest mesecev). Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 22. februarja 1929. E 3459/28—9. ' 290 Nc 568/29—1. 488 Sklep. Predlagani konkurz o imovini Petra Šumija, najemnika kina «Ljubljanski dvor» v Ljubljani, Resljeva cesta št. 9, se ne razglaša, ker ni tolike imovino, da bi utegnila zadoščati za stroške konkurz-nega postopanja. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 5. marca 1929. S 3/29—2. 471 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza. o imovini Mihaele Smo-n i g o v e, trgovke na Zgornji Polskavi št. 68. Konkurzni komisar: dr. Jakob Doljan, višji deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici. Upravnik mase: dr. Urban Lemež, odvetnik v Slovenski Bistrici. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici dne 14. marca 1929. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 18. aprila 1929. Ugotovitveni narok pri istem sodišču dne 2. m a j a 1 9 2 9. ob desetih. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek III., dne 5. marca 1929. S 3/28—106. 484 Razglas. V konkurzni-stvari Antona K a j f o ž a v Kočevju je nešil gospod minister pravde pozitivni konflikt med podpisanim konkurznim sodiščem in hrvatskim sodiščem tako, da je za izvedbo konkurza nad Kajfeževo celokupno premično in nepremično imovino, ki jc na Hrvatskem, pristojno okrožno kot konkurzno sodišče v Novem mestu. Okrožno kot konkurzno sodišče v Novem mestu, oddelek II., dne 4. marca 1929. C 86/28—3. 482 Oklic. Viktor Poznik, notar v Ložu, je vložil zoper Mihaela Pirmana, posestnika v Bočkovem št. 1, tožbo zaradi 11.000 Din. Narok za ustno razpravo so je določil na dan 4. aprila 192 9. Oklic. Matevž Budja in Ana Budja, posestnika pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah št. 54, sta vložila, zoper Ivana Š p igla, posestnika v Zgornjem Porčiču št. 32, sedaj neznanega bivališča, tožbo zara