Leio IVe, stev. 78* V Celju, četrtek d»e t% Ittlija 1922. Fcštaina Bia&na 9 qato^in!. ^^_ /^ ^^^^ ^^^ ^^^ ^^^^ i^^^^^. .^^^^ ^^^^^^^ .^^^^ Stane Jetno 48 Din, inesečno 3 Din, za inozemstvo let.no 120 Din. •— Oylasi za mm viSine stojpca 40 p. Reklame med tekstom, osmrtmee in zahvaie 50 p. Posaniezna žtevilka stane SO p. Izfiiaja vssK lorek, celrieR in soboio. Uredniätvo Strossmajeijeva ui. ski, I. naclstr. Telefon st. 53. ktpravnižtvo Strossrnajerjeva uJ. St. 1 pritJičje. Telefon St. 65. C=a Račun kr. poStnegs čekovnega urada štev. 10.066. =3 Zbor zaupnikov JDS iz Ijubljanske oblasti. (Po »Jutni«.) Nedeljski zbor zaupnikov IDS iz ! liubijanske oblasti se je razvii v pravo j manifestacijo ediiiosti in življenske vo- Ije demokratske stranke. V dvorani Ka- zine se je zbralo nad 300 delegat^v or- j ganizacij naše straukc — vec nego pr: | marsikaterem zaupniškeui zboru celo- kupne stranke. Iz najoddaliencjsih kra- jev so prispeii zastopni'ki .IDS, poieg starih borcev za napredno stvar, nmo- go mladih. svežih Jjudi iz vseh vrst im- j šega naroda, tako da jc nudi] zbor zü- »pnikov krasiio sliko konfiguraoje straaike, ki po svojem programu in don ! drnži vsc slojc našega naroda. Ce po- mislimo. da sc jc zborov;uije vrsilo kra- suo poletno nedeljo, ki neodoljivo vaM vsakogar v naravo in da jc danes na innoffih krajih cc!a vrsta velevažnih j sokolskih prireditcv, sinemo s ponosorn ! rečr, da takega zbora zaupnikov ne öi I mogla prirediti niti ena driiffa stranka.': Po dolffih meseeih hudc bolezui je prvi'c zopet stopil minister Zcrjav pred .somišljcnikc. Ko se je pojavil mod. njiinT. še z vidnirui znaki trpljenia sicer pn vendar že evrstcga koraka, so dvorano pretrcsle burne ovacije. kakor en moz se }e dvignil zbor, da pozdravi Ijubije- uega voditelja in ko je predsednik dr. I Kukovec na oder stopivšega dnigega Priiatelja obje! in poliubil, so marsiko- üui zarosile oei. Le polagoma se je po- leglo radostno razburjenje, da je Jr. Zerjav mogei priOcti svoj referat 'Judi poznejc so zaupniki opetovano prirejali ministru Zerjavu prisrene ovacije ter mu pri vsaki priliki izkazovali svoje nc- omajno zaupanje in svoje spoštovanjc- Lepšega zadoščenja za vsc klevete si dr. Žerjav ni mogel želeti in jasnejše obsodbe vseh tistih. ki so sodelovali pri | obrckovalni kainpanji, uajvišja inštanca j stranke, ni niogla izreči. 1 V prcsenčncni protokoln je bilo vpi- sanih 256 izkazanih delegatov stranke. Zastopana je bila sleherna organizacija v ijubljanski oblasti. Volitve v oblastni i/vrsevalni odbor in v oblastno naeef- sivo JDS so se izvršiJe soj?lasno, kakor j so bili tudi vsi ostali sklepi softiasno sprejeti. N-ovo oblastno vodstvo stran- ke je že po svoji sestavi fiajboljši ilo- kaz, kako prazno je besedieenje o' »sta- rirrih« in »mladinih«. Med burnim odobravanjem je bila enodusno sprejcia zaupniea dnu Zcrja- i vu, posiancern in iuiikcijonarjein stran- | ke ter obsojena zalirbtna klevetniska j g'onja proti delavceni demokrats^e ! stranke. i' Zboru je pred^edoval naielnl*; ( stranke posl. dr. Kukovec in navzoeih je | bilo tudi vee delegatov niariborskega j obiastnega naeelstva. Razprave sa tra- j jal'e skoraj pet ur. Po kon-janem zboro- ) vanji! so se razhaja'li zaupuiki v vzvl- seiiem razpoloženju, zavedajoc sc. ea ima beležiti stranka zopct enct?a naj- I iepših svojih nspehov. j Otvoritev zborovaiija. ! Zbor zaupnikov je otvoril načeJnlK i .H)S dr. Kukovec ob 8. iiri- 20 min s Po- ] zdravnim nagovorom, v katerer/i je po- vdaril: Še ni'kdar ni bila naša stranJta v tako burnih razmerah, kakor zadn^e mesece, ko se je nad njo spravilo vsc, kar je sovraznikov njenih idej in njenUi voditejjev. Pa še nikdar niso zaupniXI stranke tako odločno pokazali s svojo I i'dkv odheno »dckžbo, da so napadi m nlevete le se poveeali solidarnost m discipjiiio stranke. Na to je dr. Kukovec podai pregled političnih in natranjih üo- .vcod-kov v stranki od oktobcr.ske.tfa. zbo- ra zaupnikov dalje. Omenil ic cKlstop cTr. | Rayniharja, ki je odložil svoi mandat v načelstvu glas-om svojega pisma »vs^ed izpadov )'aec:lnika proti njenni in kcr I kot poslevodeei podpredsednik ni naSel I jjovsod i>oirebne«a zau-panja«. Ako «e dr. Rnvnihar smatra! kot izraz neza- npanja, da so fimkcijonarji stranke brez niegove vednosti uporabili sredstva, &J so jim bila dana na razpolago v stran- kine svrhc, je nasproti teirnu treba kon- statirati, da za časa teli dnsodkov on n! bil poslevodeči podpredsednik stranke. Or. Kukovec vidi v hotranji borbi, ki sc je celo leto vršila v naeelstvii stranke, borbo med tradicijami prvaStva in na- eeloni. da naj stranko vodijo njeni pravj aktivni delavci. Toda osebna vprasanja morajo v ozadje pred velikitiii progra- matičiiimi nal-ogami stranke, ki nas de- j mokrate morajo voditi proč od konzer- j vatizma, na levo, v borbt> proti vsaki reakciji. Ustanovitev obfastne organl- zacije stranke je. nujni pogoj. da more stranka razviti potrebuo intenzivno de- lo in se pripraviti za pozitivno soutfe- •Jc-žbo v bodDČih samoupravali. Ako zbor zanpTiikov izbere za vodstvo nove or- ?;ai)izacije prave može, enersiene ue- lavce, potem notranja enotnost nikdar ne bo v opasnosti. Prthuü ministra Žerjava. V tein trenutku vstopi v dvorauo minister dr. Oregor Žerjav. Zborovalci s;a pozdravljajo s frenetičniini in na\- diišenimi »Živio» klici. dviüneio se s sc- uežev. rnu bunio ploskaio. iVhio^i ga obkolijo in ga triu-mfalno sprernijo li go- vorniškenvu odru. Dr. Kukovec med ponovnini burnim ploskanjem eele dvo- raiie obiame in poljubi dr. Zeriava in ga pov^ede li govorniški mizi. Nato naznani kratek pravilnik za razp'avtj in izroel besedo dr. Žerjavu kot glavnemii rete- rentu o politienein pol;>žaji!. Zahvala dr. Žeriava. Viharno pozdravljen prieiic dr. - Žerjav svoj a izvajanja, katerih glavne . inisli zvajamo v naslednjein: Uvodoma i naglasa, da je prispel na z-bor zaupui- | kov, da pokaže, da je treba, Cetudi je tel'o slabo, storiti svojo dolžnost. fskreno i se zr.livaljuje za i.'iraze zaupanja in pri- jateljstva povodorn svoje bolezni in prav jjosebno šc povodorn zadnje obrekovair ne kampanje. Ta kampanja je imela ja- sen naiiien razbiti stranko. a doscgTa je nasprotno; stranka je danes enotnej- ša in trdnejsa ko popreil Od njenega krepkega tiela odpadajo le suhe.vete. Z zaupaujem, ki ga ie stranka i?a tako ir.anifestančen način govorniku izrazHa. je polo'zaj za njega v stranki razciseen. Sir-oka javnos! pa bo povodom sodne rnzpravc proti obrekovaJcem imela pr?- liko se prepričati, kako grde in neosno- vane so klevete nasnrotnikov. Dr. Zer- jav se iskreno zahvaljuje ljnbljansklm in podežclnim političnim organizacijam, ki so mu od prvega dne brez izjeme po- klanjale svoje n^oinaino zaupanje, po- slancem dr. Kukovcu in Reisnerju, c*r. Kra'merju, ki so vodili njegovo obran> bo in strankinemu časopisju. zlasti ».Tn- tru«, ki je pri tej priliki pokazaio, kaj bl bilo, ee bi nasa stranka ne imela svoje- ga odlienega easopisja. Pozitivno delo nase stranke. Go vorn ik je nato podal pregled po- iitienil] dogodkov v tekočem lctu. Na^a stranka aktivno sodeluje v vladi. Pri- znati moramo, da smo povsodi in zlasti tudi v državni npravi nekoliko naprecTo- vali. Mnogo važnih zakonov je poJ s(reho, predvsem volilni red; kinalu bo izpolnjeiui tudi beseda, dana uradništvu. glede niegove pragmatike. Ureditev sa- inouprave v oblasti in ok rain je pred durini. Nova avtonornija, ki jo dobi ob* last, je večja. nego je bila bivša dežef- :ia avtononrija. Od tega, kako sc bomo praktieno uveljavili v samoupravi, bo (>dvisno. ali bodo oblasti in srezi živ- ijenja sposobni. Naši politični nasprot- niki nani ne znajo o tern ničesar stvar- ncgi\ povedati. Kritiziraio le, da dotol Slovenija dve oblasti. Reči moram, c!a tisti. kdor htijska proti temu, kar je re- ceno z ustavo. ščuva proti ustavi «ami. Ravno s tern, da smo poleg Ijubljanske nsrvarili tudi mariborsko oblasr, smo odbili ost provineijaliznui in njegovi agi- taciii, ki bi lahko postala nevarna. Bo- doenost Ljnbljane ne leži pri nradili, temveč v obrti in inuustriji. i I Hrvati in Slovenci. 1 Oblastna razdelitev je naletela na I tcžku nasprotje velikega dela hrvatske- ! ga plemena. Toda sp.orazum so onerno- goeili tisti hrvatski nasprotniki, ki so lioteii priti k pogajanjem in ki vstraja- jo v blaznosti lirvatske repcblike. Ati Siovenci imamo dragoceno lastnost praktičnega, realnega pregleda. Pa ven- dar poskušajo seda.i mnogi, da zaneseyo republikansko bolezcn tudi med nas. Ni dobro spričevalo za naso politicno trez- nost, da se sniejo ined narni pojavljati nepTcstano ncki proroki, kakor onl v srednjem veku, ki so napovedovali ko- nec sveta. Po »Slovencu^ eaka gospod Protie v Riinskili Toplieah samo na te- legram z Bleda da prevzame z gospo- dom Korošcem vlado in prevriie ustavo. Bratoni lirvatom moranio vetlno z no- va reči, da s silo ne bodo< ničesar dose- gli. Kakor pokažejo voljo za bratsko • sporazumevanje, bomo mi Siovenci pr- vi, ki jim bomo delali pot. saj mi eutimo vso težino njihove abstinenene politike. Pozitivno sodelovanje sedanje hrvatsJte opozicije pri npravi države bi baš ltr- vatom dalo položaj pravih arbitrov r naši državni politiki. Naša država pa je na drugs strani moeiia Jovolj, da pre- maga vse abstinente. Iskreno želimo, da se tudi večina hrvatskih zastopnikov loti praktienega dela v državni politiki, ki ga rni skušamo vršiti. JD$ preil novimi nalo^auu. f^üliticni dogodki pri uas na STo- venskem imajo tem veeji pomen, ker Catulle Mendes: Kamen preskušnje. (Iz francoščine) (üalje.) 'l'ako je govorü gospod dc Pierrc- fc», tiika odkrita beseda bi iieinila vse i c!r»ffo, kakor pa pridobila naklonienost I civora. * I y •' 7* .rcs'nirni obrazi. ki nisn pomenili nie dübresa, so svetovalke draga za cirugo trho Rovorüe z grofico Phanetto. nato jc ta dolgo premisljevala, vstala in sredi popolne " «Sine. ob napetem prißa- kovaiiju lzrekla strasno sodbo. kakor- | šria še ni bila izrečcna pri damskem so- dišču: »Zaslisavši grofico Clerniondo, da- iii-o des Ils-d'Or, ki nam jc predložila pravflno tožbo, da je bila v spanju po- Ijubljena od človeka, ki ni imel nobene obleke na sebi in to kljub slovesu nje- j ne kreposti in čistosti. ker si je izbrala j kraje, da bi lahko pobožno živcla in nc imela nobene priložnosti za zaljubljcno življenje. i Zaslišavši v obrambi eloveka, ki rnu je ime Pierre in kii je sam prizi-al, da je izvršil atentat. Mcsto da bl se kesal svojega dejanja, se je zek> haha! pred vsemi. V svoji podivjanosti je zn- smehova! dvor in se norceval iz boga ljubezni. Izvršeno dejanje ni eno onih, ki bi se najstrožje kaznovalo, vendur so v i tem slueaju posebne okolišeine. Zato j odloeam: j Moški z imenom Pierre bode od ! sedaj moral povedati resnico, vprasan all ne vprašan, na vsakem kruju, ob vsakem easu, vsakemu in vsaki, kra- i.iem in navadnim, duhovnikom in «a- ikom, revnim in bogatim, če tudi trpi skodo on in njegovi sorodniki, tudi Ce j bi se šlo za njegovo življcnje in to toll- ko časa, da se ga bode usmilila grofica Clernronda in se izjavila, da je dovoy pokore. Da bodo pa vse osebe in kraj* V'Cdeli, da je bil sojen od nas, mu bomo nadeli ime „resniooljubni Petercek''.^ | Vcs zbor je navdušeno odobrava! i Phauettino sodbo, klici da, da, prav iz- j vrstno, so odmevali po dvorani. PicTre de Picrrefcu se je smejal in delal obraz, k' ic iasno kazal, da se noreuje, nato pa j iahko privzdignil rame. stresel glava. vzdignil roke in za-cel: »V imenu božjem1, resnico govoritT me zelo veseli. Odkriti duši pristoja i' odkrita beseda. Napačne ljubezni, na- l pačn-e kreposti, prikrit smeh, napacue solze, laž in zahrbtnost žensk. varnjte se od danes naprej Pierra de Picrrcfeu.« ; Na'Slonil se je domaee na amorjevo ! glavo ter nadaljeval: l «Vani govorim daine. kavalirji, du- ; hovšcina tudi vam drugini. Kaj iščete 1 na tem kraju? Ta dvorana je ječa, kjer primanjkuje zraka in sei srea dušijo. Pojdite vun pod prosto nebo! Pojdite v gozd in poglejte, kako letaio ptički in nihče jim ne reče, -da letaio previsoko. Jelen in košuta, volk in volkulja, vse ži- vali v vodi in pod neboni so proste v ljubezni. Vi pa tukai hočete soditi po zakoniku ljubezni. Zakonik ljubezni je ljubczen sama.« Ko je koneal govor, je stresel svojo zeleno obleko in glej dvn metulja sta zletela iz zclenja in letata po dvorani, dokler se konečno i'ista Ijubezensko objela. 6. poglavje. 's i S svojiin govorom je Pierre zelo J razžalil zborovalke. Neka dania - bila je slucajno Cccilija de Sabran —- je rc- kla glasno in zaničljivo: »Ljubezni, ki niso kavalirske, so živalske in pošten človek na . tnko še ' inisl'iti ne sme.« »()], darna,« je odgovoril Pierre, ^ljubši vam je gotovo sluga, V.} ima obe roki zdravi. kakor pa kavalir z eno sa- mo roko.« I>ama je portidela in njen obraz bei kakor lilija je bil rudec kakor mak. »Pri trpljenju Kristusovem,« je za- mrmral Berenger de Pnlasol. držeč z levo roko svoj mee. Nato Pierre: »Poveda! sem resnito, kakor sem prisegel.« »To ni resnica,.< se je ogla.sil drugl. »Vse plemenite. dame, ki prihajajo k se- jam y Romaninov grad, so lepe in čiste. Nič ne dopuščajo, tudi svojemu prija- teljn ne. razun dovoljcnega božanja. kar je pri ljubezni v navadi. Jaz sam K'aymond de Miravals. kadar se smern vleči z dovoljenjem poleg lepe fclyse de Merargues. morani inieti celo noč vf- težko opravo na sebi.« 1 »Da vse, saino goienic ne,« je rc- i kel Pierre. Kdor je pogledal v tem trenotku lepo Klyso, je lahko zapazil, da ji te bc- sede niso ugajale. Raymond de Miravals ie zakričaf: >>11udobnež!>< in potegnil meč. Stran j. »NOVA DOBA« «XJi-ZL-, se nahajarno na najobčutneiši točki .fii- gpstavije. Tudi pozicija denio-kratskc stranke je na Slovenskem ena najva#- nejših. Pri volitvah v konstituanto Je JDS žrtvovala lastiie interest*, do okrc- pi formalno moč zastopnikov cirž. in iiarodnega jedinstva. Tako je bila naSa stranka nekoliko oslablicna. Pokazalo se je pa. i škof, ker ga ie dama de Roc - Huant, njegova žena, vščipnila v roko. Nastal je silen roi>ot, kleriki so v^pHi In kazali pesti, kavaürji so začeli rožljati z orožjem trubadurji so igrali s svojrm: inštrumenti. Pierre de Pierrefeu je t>- vldci, da resnica ni vedno ljuba ljudetn. Grofica Romania jc stnia smehljaje in gledala ta prizor, »Na človeka.« ^ ukazal Raymond de Miravals. Deset, dvajset iili i^ planilo na Pi- erra, ki se je zavaroval med prestokmi in zidom. »Ubijte ga, nbijte ga!« so vm kn- call. Da ga niso ubili, jih je oviralo, da >e Pierre izginil kakor snežinka v vodi. (Konec pdh.) so nasli grofko Eliza be to u-inorjeno (i. 1422.). Splosno se je govorilo, da jo je umori] Friderik sam, da bi iric>gel poro- čiti Veroniko. ki je re.s postala njcgov«* žena 1- 1425. proti oeetovi volji. oče ga je zato pozval k sebi domov. toda sin ga ni ubogal. Friderikov svak, kraij Zigmund ga je povabil na Ogrsko m temu povabilu se je odzval: cesar git zvijačno njanic ter izroči raziarjenemu očetu Hermanu; ta ga poslje na grad Ojstrico in ga tam zelo strogo zastraži. Pozneje ga prepeljejo v celjski grad Jn izrooijo v varstvo vitezu Joštn Helf- fenbergu. Ta ga vrže v graiski stolp, katt-ri se še danes imenuje po njem Fri- derikov stolp. Odpovedati se je moral vsem graščinam, ki mu jili je poprej oče izročil; lepi grad »Friedriclistenw, ka- terega si }e sain sezidal nmi Kocevjem in kjer je zadnji čas živel z Veroniko, je bil na povelje Hermanovo porušen, Friderik pa si ga je pozneje na novo postavil. Ko je Veronika izvedela.da je njen mož ujet in v jeci, je zbežaia iz gracla Pridrichstein ter iskala zavetišča v kmetskih hisah po Dolenj.skeni; ker se ni üntila d'ovolj varno pred Hennanom, so jo Friderikovi pTijatelji prepeljali nr. štajerski grad Vurberk blizn Ptuja. Dalje časa se je skrivala v neketn stol- pu na ptujskem polju; ravno to skri- vališče je bilo zanjo pognbno, kajti kmalu so jo našli in izročili Hermanu: dal jo je odpeljati na grad Ojstrico bli- zu Vranskega na štajerskem. kjer je bil prej njen soprog zaprt. Tarn ni ostala dolgo: kmalu jo je postavil Hermnn pred cel'jsko sodišče. Obtožba se je glasila: ->s>' het nut zauberlistett seinen Sohn grass Friedrich überkommen, da er sy gemachelt und genommen hatt. Sy het auch ihm (dem grasseti Hermann) selbst mit gift und :n ander weis nachgestellt und aufs sein Leberr gegangen.« Dovolili so ji zagovornika tako spretnega. da je bila oprosccna. Kljub temu je grof Herman ni izpustil; prc- peljal jo je zopet v grad Ojstrico In najel dva viteza, ki sta jo morala na ujcgovo povelie utopiti v veliki z vodo napolnieni kadi. Kden teh ixjslusnih vi- lezov yc bil najbrže Jošt Soteški. Veroniko so pokopali v Braslovčari, odkoder jo je njun soprog pozneje pre- peljal v Oorje ter jo pokopal v Jur- klosrru, v kartuzijanskem samostanu. (Dalje prih.) Polifiöne iresfi. Potttična 25-letntca. Te dni je po- teklo 25 k k nemiru. I/aška in Tiemškii kiiltura bi bila tako izzivanje zc davno plačala na način, ki je edlno primere-n, in bil bi mir za vedno in nihCe bi se ne zgražal. ker bi vsak rekel, da je tako pocetje nezasliSana drznost. Prf nas v Celju pa se to gleda. in trp*, javnr pecat slovenske sramote. s kojim nas žaliio nemski privandranci. Tako je v I. 1922 v Celju v Sloveniji, v pokrajini. kjer se gode Nemcem neeuvene krivice, da se moraio tožiti pfed tuüm sveto.ni zoper nas stovenske nasiinike. Obrtni vestnik. OBRTNA RAZSTAVA V CCLJU 12. do 22. avgiista 1922. Zanimaiije za Obrtno razstavo v Celju je. postak) baš zadn.ii čas jako 2i- vahno tako, da se je števHo prijavnlc zvišalo nad pričakovaiio višino. Zasto- pane bodo vse najmanise obrti do naj- Srov. 78 NOVA DOBA Stran 3. veu.iu indiistrijc. Konceni razstave bo jtnci vsak razstavljalec razvese!j-ur u- speh. Rok za prijave je bil zakljnčcn H. julija tako, da bo'"* na stroške razstavljalca- Razstavna pisarna v Mcsin; omiov- ni soli v Celju, to je poslopje. kjer sc bode nahajala razstava. daie vsa po- trebna navod:la. Uradne ure so vsak dan od 8. do 12. in od 14. do iS. ure. TfK in med Tazstavo se bode uradovalo . v ]>eTmanenci. Razstavljalci, ki bodo imeli lastne l>aviljone, se opozarjajo, da začno ta- koj dovažati niattrijal in jih pričcti. ta- koj graditi, da se i.gradba istih ne bo zakasnila po otvoritvenem roku, ker se mzstava otvori nepreklicno 12. avgusta, Razstavtjalci dobijo te dni okrož- rrice, v katerih bodo na.vede.nc podrol>- nosti glede plačila najemnine^ zavaro- valnine razstavnih predmetov ter dru- go potrebno. Razstavni odbor je sklenil na zatf- nji seji, da se izkljuono nobenemu raz- stavljalcu ne zniža najemnina za raz- stavni prostor, ker je ista itak tako m- zko odrnerjena, da jo zmore tudi nai- manjši obrtnik. Sokolstvo. ftjPNl ZLET CELJSKE SOK. 2UPE, due 15. in 16. juliia v Celjiu 2 rrvrzlično pridrrostjo se vrže tth- nične priprave za letošnji župnL zlet v Celju. Vsa velanjena društvn od Za- goria d-o Oplotnice in SlovenJKradca sc pripruvljajo na častni nastop. Z ozirom na pomenibnost predizie- to\, ki pripravljajo prvi «JugoslovansKi vsesokolskr zlet« v Ljubljani. se je do- ločilo za letošnji župni zlet središce in sree iuiše župe — starodavno mesto Celje. Clani, člajiice, narašcaj in dec a 22tih drustev CSŽ položijo v dneh 15. in 16. juliia račune o svojem dolovanju in po- zdTavijo narodno <.bčinstvo našega slo~ venskega niesta, Na tleli, kjer je bil š.- iiedaviK) So- koloin zabranjen pristop, lias bo po- zdravi] iujš prvi slovenski župan. Pozi- vamo narodno prebrvalstvo naSega mc- sta i» okolice, da se gk>bokcga pomena tega trenorka zaveda in prlredi Soko- lom sprejem, kakršncKa zaslužijo kot pijonirji naSe narodnc in državne ideje, kot vzgojitclii narod;.. v telcsnem, du- ševnom in nravnem oziru. Narod^i prebivalci ceiiskega mesta in okoliee! Razobesite na ra dun /asta- ve, okinčajte hiše \i\ pozdravite Sokole sreno in prijateljsko. Zletni si>ored bo sledeč: 15. jnlija popoldne teknia naraščaja in Cianic na glaziji. 16. juliia ob (>. uri zjntmj teknia čla- Jio-v. poteni sprejem gostov na kolo- d\'oru, ob II. mi povorka do mestn In •pozdrav. Ob 15. uri popoldne iavna tclovad- ba in Ijudska slavnost na glaziji. Cene prostorom na telovadišču so sledeče: Sedcž prve vrste 10 Din, dru- ge vrste 5 Din, stojišča ¦' Din. Vstopni- na k slavnosti 2 Din. Svira železničarska godbii i/ Mari- bora. Na svidenie v Celju! ZUravo! Sokolskj naraščaj zunaniih drustev pride due 15. julija tl. v Celie. Celjsko jirebivalstvo, posebno vse Jiste, ki so ob priliki bivania srbskih sirot v Celju, tako sreno pokazaii svojo ^ostol.aibnosi in ji'in dali na razpolago nrejiočišče, pro- simo. naj se to pot žrtvujejo še enkrat in po možnosti prenoeijo deco in nara- sčai. V ta namen bo krožila pohi kakor ;v.tJj!jiC\ Predsedstvo CS/^. Člani, članice, sokolskili drustev celjske sokolske župe! Posljite prijave radi prenocisc in obedov. Le točne pri- jave omogocaio 'brezhibno poslovanje predmetnili odborov! Vsi «ilaui celjskega Sokola. ki na- stopijo na župneni zietu v Celju v kro- ju. niorajo nriti v petek ob '--0. uri K vežbanju redovnih vaj. Opozarjanio, dobivrt- jo zakonski stariši. '1'a toeka. ki se v prvi vrsti tiče draginjskih doklad za Jtezakonsko dtco javnih luunesC-enk c- nako kot za zakousko — je vzbudila pri del'Cgatinjah iz južnili kraiev opoziciio vsled ninenja, da b; sankciioiiiranje ta- kega državnega zakona ncpovoljno de- lovalo na raeiitaliteto sirokih sloiev nn iugu in bi dajalo le oslon seksualni Ut- hkomiselnosti, Di&kusija je v Pestrem meiijavanjn niisli anidiHa udeleženkani spoznavanje ttuoralnili prilik v razliCnili kraiih naše države. Po otvoritvi zborovun.'a prečita ga. Go\ek^jTjeva poslanico Kola jugoslo- vanskih sester na finančno ministrstvo. da se državnim namešOeiikain izplaüajo za nezakoiisko deco euake draginjsKe doJilade, kakor za zakonsko. V iskre- nem, pravega socijalnega cut a pre/.e- tem govoru se zavzame za prediog najprej ga. dr. Upoldova (Maribor). Kt ie orisala socijalno nesrečo nezakonsKe dece in poudarjala, ±j zahtevata soci- jalna pravicnost in korist naroda, da po-sveca'tno nezakonskini otrokom isio ljubezen in isto skrb kakor zakonskim, ker so pomoči v enaki ali pa v še večji raeri potrebni. Za gospo Lipoidovj. katere izva- janja so izzvala vihajrno odobravanje, se zavzame v enako iskrenih izvajanjih za. pre-dlog ga. Vita Zupančieeva, ki poudaria krivico. ki jo delamo s pav- šaltno obsodbo mnogi nezakonski nia- teri. Enako žanjejo obilo odobravanja sugestivni govori ge. Milene Bekovič (žurnalistinja iz Crne gore, na potu v Pariz) in ge. Zl. Kovacevic ki se izre- kajo za devizo: enaka zaščita zaJkon- skwn in nezakonskim inaterani in njiho- vim otrokom! Ode. Jožica AhtiKova Doudarja, da mora žena kot predstavnica lji?bezni ka- zati v prvi vrsti ljubezen do onili tovn- risic, ki jih ie zadela tezka usoda ne- zakonske matere. Tstvariti nioramo pogoje, da postauejo irjzakonski otrocr polnovredni člani človeške družbe. Po govorih ge. Todorovičeve o strogih moralnih nazorili seljaštva v Srbiji in ge. Siljakove, ki omenja, da glasovati proti državai podpori znači tudi odvzeti državi prnvico do neza- konskih fantov - vojakov, je prevzeia diskusijo silna živahnost. simpatiein Pojavi ge. Mil. Milojevič je uspelo v zakljucnein govoru strniti- oddvojena ninenja v soglasneni sprejemu resolu- cije, ki |)ostav!ja sledečo. zaliti.'ve: 1. sanitetski pregled ivnož in deklet pred poroko; 2. zakonita prepiA'ci tucenja alko- hola mladini; 3. princip enake morale za oba spola; kazeuski zakon mora do!oclü dobo svojevoljnega i)ristanka, pri de- kletih ne izpod 21. ieta. Zvodstvo sc mora kaznovati kot zloein težje vrste; 4. državna zuscita že?ie in deteta pieü zakonom; 5. obvezni pouk v dekliškiii šolah o gospodinjstvu in negovanju dojenc- kov; 6. vsaka obeina je dolžnji otvoriti dispenze za deco in ustanove za nc- govanje male dece; 7. vsaka sola mora imeti svojega zdravnika in pa»šolsko sestro«. ki naj vzdržuje vez mod soio in do-mom; 8. z zakonom naj se zabrani izrab- ljanje otroskih sil pred K>. letom; 9. zašeita ženskih moei / ozirom na prirodni poklic žene (materinstvo). Ga. predseduica v icpi in kratki sklepni besedi zakljuci kongres in preo- laga, da se nekalerim uglecinim in po- žrtvovalnim elanicam N2S \)dp»Sljejo brzojavni pozdravi. Kongres se\ zaključl ob 12. uri. Slovensko žensko društvo je \\z iiiieijativo ge. dr. Kalanovc iz Celja po- vabilo širši odbor Saveza, da obdrži svojo priliodnjo plenarno sejo v Celju. IV. kongres delegatk NŽS se bo pa vrsil ;)rihodnje leto v Sarajevu. Dnevna kv*onika. Udeleženke ženskega Kougresa pri kral.iu in kraljiei. ».Intro« poroča 9. tin.: N. julija je dospel na Bled del udeleženk z ljubljanskega kongresa Narodnega zenskega saveza. Ko sta kralj in kral.U- ea po ¦ministru dvora Jankoviču dogna- ¦a, da se mude na Bledu boriteljiee za socijalno povzdigo nasega naroda, sta jih spontano pozvala v gradie Suvobor. I'ur niiiiut pred poi šesto so se zbrale udeleženke — okrog osemdeset po Šte- viln — v parku pred gradičem, kamor so takoj nato prispeli. od vseh nav/očih burno pozdravljeni, kralj, kraijica in knjeginja Jelena. Kralj iai kraijica sta šla od dame do dame, vsaki segla v roke in jo prijazno nagovorila. Sprase- vala sta jih. e veselje nad dejstvom, da so se združik žene cele države v želji, čtm najvec koristiti narodu. Kralj je bi! točno poučen o delu ljubljanskega kon- gresa in -njegovih sklepih. Ponovno Je zatrdil, da spremljata to človekoljubno delo on in kraijica z največjimi simpati- jami. Kraijica sama je izrazila nado, cw bo mogla skoraj tudi sama aktivno po- rnagati pri delu naših žcn za dobroblt naroda. Dame so bile pogoščene s ča- jeia in pecivom. Kralj. kraijica in kne- ginja Jelena so ostale pri njih celo uro in jim dali naposled na razpolago 5est dvornih avtomobilov, v katerih so sc dame odpeliale v Lesce na kolodvor. Ponočiiu razgrajanje v nasih pia- liinskih kočali se je že tako razpüslo, piše »Slovenski Narod,« da ga mora mo že javno ozigosati, ker opaža se že ce- lo, da so se priceli mirni in pravi tiiristi nekaterih koč že izogibati. Na \idov dan je bila koča na Kamniškem sedlu mibito polna tunstov. Pa pride okrog polnoči še neki profesor v spremstvu še enega gospoda in osinih mladih go- spodičen. Najprej na ves glas proti- stira, kako to, da so že vse postelje zasedene, da bi se morali veudar turisti ¦poprej kako med seboj dogovoriti. ne I-.a kar priti in ležišee zasesti. Ko konč- no ta družba lividi, da res ni več ležiSC. pa meni, da si bo pač pregan.iala noč s petjem. In res je pričela družba veselo prepevati ob eni ])o polnoči in se ni prav nie brigala za vse protestc, orosnje in rotenjc turistov, ki so vstaiali drug za drugim in prihajali protestirat. V koči je prenočevala tudi družba štirih turistov iz Zagreba, izmed Jkaterih ie govoril eden le nernsko in 6e§ko in ko je pro- testiral in rekel, da je prehodil že švi- carske in tirolske gore, a da ni še doži- vel tako nemirne noči. ga ie brezobzir- na družba z zasmehom zavrnila, rekoč, da, če mil ni prav, naj pa gre, nato pa >'zapela« na ves glas »Kai nam pa mo- rejo, morejo...« Tako je trajalo do bc- Jega dne in nihče ni mogcl zatisniti oče- sa. Zjutraj ob štirih so turisti ogorčeni zapušcali kočo, «pevska« družba se je pa izgubila spat. Zagrebški turisti so sc pri odhodu izrazili, da tn^do ta slučaj primerno zabeležili v hrvatskih listih. Poleg teh »pevcev« iz kuliinje je pa brla zgoraj na skupnem ležišču še neka mlada niesana druzba, ki ie tudi vso noč razgraiala. Toüko za danes. V pri- hodnjc pa pridemo brezobzirno na dan /. imeni ljudi, ki nam kalijo noči v pla- ninah. Planinskemu drustvu pa pripo- ročamo, da naj da oskrbnikom koč v roko korobač, sicer bomo prisiljeni pre- nocevati v skalah. - Dva turista, cla- im SPD. Razpisano je mesto podkovskega ino.istra na državni podkovski šoli v Ljtibljani. Podrobnosti so navedene v razpisu v >-Uradnem listu«. Občinske voHtve na Doln pri lira- slniku. V nedeljo 9. tin. so se vršile na Dolu pri Hrastnikn občinske volitve za pet razveljavljenih komunističnih man- datov. Napredna lista je dobila 50 gla- sov, socijalisti 28 in klerikalna stranka z bivšimi pristasl komunistične stranke 78 glasov. Napredna stranka je naprc- dovala v tej dosedaj popo'noma klerl- kalni obcini od 28 glasov pri volitvah v konstituanto na sedarje število. Utopljenka. I/. Save pri Hrastnikn so poiegnili truplo utoi>ljenke. katero je ležalo že več tednov v vodi. Najbrže se gre tnkaj za samomor, ker je bila žen- ska oblečena in obuta. Požar v Trbovljah. V noči od če- trtka na petek je uničil požar hiev In kozolec posestni'ka Laznika. Žkoda je ogrornna. Prostovo'jni gasilni društvi Trbovlje II in Hrastnik s!a takoj prihf- teli na pomoč in začeli rešilno akcijo. Sloraškova spora^nska plošča na PonikvL V nedeljo 2. tm. jc nek rogo- vilež razbil spominsko ploščo na Slom- skovem orehu v Ponikvi. Bil je to taj- nik socijalnih demokratov, železniški delavec Martin Vrbovšek pd. Tišlarček. i-'rtznal je sani dejanje in se pismeno za- vezal napraviti na svoje stroške enako novo ploŠčo z napisom. To je pač lepa izobrazba! Starosta Jugoslovatiov. Najstarej- si človek v Jugoslaviii je kmet Dimi- trije Divac iz Ivanje pri Prijepolju v Srbiji. Star je namrec 10S let. Dvorni arhiv na Dunaju. Dr. Vla- dimir Corovic, clan drzavnega odl>ora za uredrtev arhiva v Beogradu, je od- (^TESTESlSsXJNfK — MÄKARONE) izstopoznane fovarne Žnidaršlč S WMli, Ilirskn Bisfrico se ddbe povsod. i!i HE in DBIIG 6sspEfsfio c. PH-Ceie-Hor Stran 4. > N O V A DOBA« Štev. 78. PoStni Ček. rač. 10.598 ©dlML© lotz prejšnjih časov Po vsej južni Srbiji. V okolici Skoplja je proglašen preki sod. Vsi beograjski listi, donašaioč dnevno potanka poročila, pozivajo vlado na najodloenejše odredbe. da zasigura varnost naših državljanov ob bolgarsk! meji. Zelo priietno pri ribanju hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosnretikum ¦za negovanje kožc, zob in ust deluje Ic- karnarja FelJerja prijetno diseei >4:isa- '• fluid«. Ainogo ie moenejši in bol.isi kakor ; francosko žganje in že 25 let priljubljeu. ' 3 dvojnate steklenice ali 1 špecijahia I .steklenica skupaj z zaivojem hi poštni- I 110 za 48 K pošilja: Eugen V. Feller, ! Stubica donja. K'.satrg št. -356, h'rvaisko. ZAHTEVAJTE V VSEH QOSTILNAH IN KAVARNAH RACUNSKE LISTKE CMD! i Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. ; Odgovorni urednik: Lie. Edvard Slmnle. Kupim DFBhoys debiä od 25 cm debelosti in 150 cm dolgosti na- prej, popolnoma zdrava, ravna in samo z malimi zdravimi grčami. Ravno tako kupim tudi lavorjeva sfioječa debla. Cenjene ponudbe na: P. Hlgcraperger, lesna trgovina, Celje, Gregorčičeva ulica 3. Küiöjistöiöspi išče boljši zakonski par z enim otrokom. Ponudbe se prosi na naslov: Šinkovec, Prva hrv.štedionica v Celju. Prodajalko P^°.is učenca 21 poštenih starišev spre|me taRoj špecc- rijska trgovina SPeSek In drug, Celjc. Proda|o »e Iri sieb omore za trgovsko opravo, priprayne najbolj za modne, juvelirske, galanterijske ali klqbu- čarske obrti. Te omare so skupaj spadajoče in vse v enem slogu delane. Ena je dolga 2-40 m, druga V40 m in tretja tudi V40 in. Visoke so vse enako po 2'60 m, globoke pa 40—45 cm. Vrata na omarah so lepe cele *ipe, hrbet omar pa je obložen z zrcalnimi šipami. Podstavka manjših dveh omar imata skupno 1b predalov, isti večje omare pa tri oddelke s steklenimi vraticami. Nadstavek je lepo okinčan in z uro opremljen. Even- tuelno se tudi posamezne omare oddajo. Po- gledajo in prodajo se te omare v Celju, Glavni trg štev. 9. 747 3-3 Poxor 1 Pozor I Kupim wsako množino bukovih drv ali gozd v bližini Celja. Ponudbe na Drago Cater, Celje, Gaberje. Pomočnik mešane stroke se sppejme I 2—1 takoj pri tvrdki DavQPin PodlBsnlha nasl Franjo terne Radeče pri Zidanem mostu. Proda se bela IesBna otrotja postelja z madraco, dobro ohranjena. Naslov v v upravništvu »Nove dobe.« I see se v najem 737 5-4 dobroidoco gostilna v mestu ali na deželi. Ponudbe pod »Spreten« na upravniStvo ,Nove Dobe4. Vajenec z dvema gimn. razredoma se sprejme v drogerijl ,SANITASS Celje. *==i 758 2-2 ^^ V svrho sestave stalnih volilnih imenikov (Uradni list štev. 67 z dne 24. junija 1922) se vst voliliii upravtčencl pozivljajo, da se pridejo zglasit k mestnemu magistratu celjskernu. Volilno pravico imajo vsi 21 let star* državljani kraijevine Srbov, lirvatov in Slovencev, ki vsaj že eno leto, odnosno 6 mesecev redno bivajo v občini. (Za volitev v narodno skupSčino, cdnosno oblastno skupšino, se zahteva 5estmesečno bivanje, za volitve v občinsk; zastop pa enoletno bivanje.) Ob istlh pogojih imajo pravico voliti tudi oni Slovani po plemenu in jeziku, ki sicer niso naši državijani, ki pa so se do tedaj, ko so se začeli sestavljati volilni imeniki, to je do dne 10. julija 1922 staino naselili v občir.i. Zglasiti se morajo torej vsi voHlni upravliencl in sicer: 1. vsi volilni upravičenci, ki so se priselüi v Celje od 10. julija 1921 odnosno 10. januarja 1922 pa do danes; 2. vsi volilni upravičenci. ki so bivali že pred 10. julijem 1921 v Celju in še sedaj v občini bivajo, brez ozira na to, če so bili že vpisani v volilne imenike za volitve v narodno skupščino, odnosno za volitve v občinski za- stop mesta Celja. Volilni upravičenci s Črkami A do L se naj zglase v četrtek dne 13. tm., oni od Hi do Z pa v petek, dne 14. tm. vsakokrat od 8. do 2. ure popoldne v sobi št. 9 mestnega magistrata. Prizadeti se torej v lastnem interesu nujno pozivljajo, da se točno od- zovejo temu povabilu. Mestni magistral celjski, dne 10. julija 1922. Žtipan: ds«. Hs»ašowec s. r. Diplome ročno delo se dobe v Zveztii tiskarni v Celju Certtfti Tucrntca samoe-ezm'c in c/rugrik mednik predme(Qv. Cef/e •1 Tocna vesfrezba. Y BAHÜTSKU KUHU80ZU otpremlje odmah na vagone uz povoljne cijene franko Sisak ARTUR BLAU, ZAGREB Samostaneka 16. Telefon: 401. Brzojavi: Laplata.