Ste*. 161.
fj 1
B? S
lani, v lewek 17. Julila 1819.
Leto III.
fshala rasen nedelj tn
J>*a&n!kov v s a k tisa
l»opc[fiiuK.
DrednIStvo jo v Ljubljar*,
Frančiškanska ulica It. 6/i„ Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod* pisati, sicer 8e jih ne priobči, Rokopise se ne vrača
Inserati: Encelolpna petit-vtatica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po dogovoru primeren popust
Glasilo Jugoslov. sodaflld - cfetnokratllne stranke.
Posamezna &i«v. ste*«’ — 40 »fnarjtv. —»
Naročnina: Po poib' alt z dostavljanjem na dom j.a celo leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 R, za mesec 6 K, Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamsc je za list so poštnine prosto.
UpravaiStvo je v L ubljani, Frančiškanska ulica št 6 1, Učiteljska tiskarna.
T«sl®fen*iia it. 31 S.
Za splošno mednarodno stavko.
Kakor smo že javili, so vse prijave za veliko mednarodno stavko ^VTopskega proletarijata v najlep-Sem redu in pričakovati je z gotovostjo, da bo to ogromno protestno Kihanje sijajno uspelo. Ni treba še Posebej poudarjati, da je v našem naivečjem interesu, da se akcija izvede v najširšem obsegu. Olasom nainovejših poročil bodo stavkate vse delavske kategorije, ne izvzem* s' Železničarje. Ustavljeni bodo vsi obrati, ustavljen bo tudi ves promet.
Antantini kapitalizem je spričo tega velikanskega gibanja brez mo*
Najprej so vlade žugale, da bodo vsako tako gibanje odločno zatrle, sedaj pa že pišejo glavna glasila evropske kapitalistične reakcije, od ‘Corriere della Sera« do »Tempsa*, da je zaupati razsodnosti delavskih ^as in socijalističnih strankinih vodstev, ki bodo stavko smotreno Vodili ter tako preprečili, da bi nastala večja škoda in hujše posledice. £o pač kmalu spoznali, da gre takrat za resno akcijo, ki io je treba Pravočasno uvaževati ter previdno . . . prenesti! Je pač že od nekdaj tako:
Kakor pokaže delavstvo dejar sko svojo moč, se tudi reakciionar-na politika kapitalistične družbe takoj spremeni. Reakcijonarne vlade zatirajo svoje državljane le, ako ve-
dovoM mn/. *■’ ?,0]itično in razredno pa	^ni' ^družena akciia vse-
i i,?SK.e;-'a Proletarijata je po-- ['Vco katerega je morala impe-,t:''cna reakcija takoj spoznati vso nevarnost, ki ji preti, ter s tem marsikaj izprevideti.
Stavka se vrši z namenom, da se protestira proti intervenciji v Rusiji in ria Ogrskem, obenem pa tud! zato, da se protestira proti tako-zvanim mirovnim sklepom parišks konference. Da je nujna potreba. d« se tudi Jugoslovani odločno upremo proti temu, da bi jugoslovanske čete po želji naših vladinih mogotcev Se naprej pomagale v brezmiselnem boju organizirane reakcije prot? zmagoviti ruski in ogrski revoluciu, vemo vsi in zato smo tudi od vsega začetka bili odločno proti intervenciji na Ogrskem in na Ruskem. Naši slavni buržoazni politiki niso bili seveda tega mnenja. Pa se bodo Se bridko kesali. Dali so naše. po pet in več letni vojni izčrpane in izkrvav-ljene čete na razpolago evropskemu imperijalizmu, onemu imperijalizmu. ki nam na drugi strani jemlje polovico našega naroda v Primorju.
Mednarodna delavska manifestacija je tudi iz tega vidika za nas Slovence ogromne važnosti. S tem, da se ne priznava krivičnih sklepov pariške konference, se obenem dela za naše pravice i na tem polju. Ta akcija je za nas velevažna v dvojnem pomenu: ohraniti hoče proleta-rijatu zmagovito rusko in ogrsko revolucijo, ki bo končno rešila ves svet, povrniti hoče na drugi strani po pariški konferenci oškodovanim narodom svoie naravne pravice. Evo zopet dokaz, da je pravična rešitev vseh sodobnih problemov odvisna le od solidarnega boja svetovnega proletarijata.
Jugoslovanski proletariiat bo zato tudi ob tej priliki izvršil svojo dolžnost.
Ruski boljševiki za splošno ljudsko izobrazbo.
Spodaj prinašamo članek iz aine-riškega lista »Chicago Dailv Tribune«, ki ga izdaja v Chicagu on-dotna buržoazija V tem članku se jasno vidi delo Ljenina, Trockega In njihovih sopoverjenikov. da poleg močne in dobro organizirane rdeče annije delujejo z vso vnemo na polju ljudske izobrazbe. Listu poroča Fra-zier Hunt, ki se je mudil delj časa v sovjetski Rusiji in osebuo prišel v stike z ljudskimi poverjeniki.
* * *
V ruski socijalistični federativni Sovjetski republiki se polaga veliko Važnost na vzgojo ljudstva. Prvikrat v zgodovini dežele morajo hoditi v solo vsi otroci od 8. do 16. leta; a tudi vsi otroci od 6. do 8. leta morajo v otroška vzgojališča.
Sovjetski načelniki se veliko boli odlikujejo z odgojnim in kulturnim [delom, nego s čim drugim. To je bila
njihova obljubljena ideja za napredek ruskih množic, a oni so v resnici jako mnogo dosegli potem izobrazbe, vodeč ruske neizobražene milijone proti večjemu duševnemu razvoju. Pri vseh tovarnah se nahajajo šole za mlade in odrasle ljudi, a istočasno se prireja liebroj predavanj In kulturnih zabav v korist delavcem.
Ves šolski program temelji na splošnem načrtu ameriških javnih šoi in na zistemu državnih vseučilišč. Skratka — to je prisilna Izobrazba z univerzami za vse, ki pokažejo posebno sposobnost in težnje po naobrazbi. Knjige se dajejo brezplačno, a vsak otrok dobiva tudi kofilo zastonj.
Vse privatne Sole so odpravljene a vsakemu otroku do 16. leta se daje popolnoma enake ugodnosti, da nadaljuje svojo izobrazbo. Za Časa carizma so imeli samo otroci bo-
gatinov v resnici, dobro priliko z«
učenje, a obenem s prihodom revolucije se je pojavila potreba izobrazbe, kateri sc je moralo zadovoljiti.
Zelo težko je predočiti Ameri-kimcu. kako veliko je bilo to hrepe-neiie po izobrazbi pri naiubožnejših raziedih, pri neobražettili kmetih In delavcih. Ti so nezavestno čutili, da ne. bo njihov položaj brez haobrazbe znamo zboljšan, in tako so za časa carizma največ sanjati o enem: ke-daj pride čas, ko dobijo vsi enako možnost in priliko do izobrazbe. Bi liševiki delajo ravno v tem zmislu.
»'Naš proračun za izobrazbo znaša tc leto 7.000,000.000 rubljev« — je rekel Lunačarski. poverjenik za uk. — »Preteklo leto smo ustanovili
7.000	temeljnih šol na kmetih. Rav-notako smo ustanovili 3.000 šol za drugi razred in 12 šol za višjo iz-obra'/*bo, pet vseučilišč in visoke delavske univerze. Predno smo vse to dosegli in predno smo v šolali izdelali načrt in red. smo prišli v nasprotje z mnogimi težkočami in ne-prilikami. Pred vsem nam je manjkalo — kurjave: potem smo prišli na velike težkoče v svoji težnji, da otrokom preskrbimo brezplačno kosilo, a nekoliko časa nismo mogli niti preskrbeti vse otroke z brezplačno obleko.
»Zelo mnogo skrbimo tudi za strokovno izobrazbo. Stvari povolj-iio napredujejo, a mnogo naših idej ne moremo uresničiti, predno ne pride do mirovnega stanja. Pomanjkanje obuval in obleke ie n. pr. vzrok, da velik procent otrok ni mogel prihajati v šolo.
^Manjkalo nam je papirja za tiskanje knjig, a ravaotako smo se morali tudi v mnogih drugih področjih zadovoljiti z omejenim delom. Toda mi dajemo narodu izobrazbo — to je poglavitno.
Pred časom sem se udeležil otvoritve delavskega vseučilišča v Moskvi. Pri zbranem ljudstvu se je v resnici opažalo veselje in ginjenost. Bili so večinoma delavci in delavke, a ravnotako tudi vojaki rdeče vojske, ki so bolj opazovali, kako se uresničuje njihova misel o vsesplošni izobrazbi. Ob govorniškem stolu je b>!a četvorica: trije dclavci in en intelektualec z belim ovratnikom. Igrali so v drami —■ v drami, ki je rmva za Rusijo, a stara za Amerl-KclTl cc.
Ta univerza ho imela več fakultet in bo izgledala ko pravo vseučilišče. Več predmetov bo imelo praktični pomen. Vse se utelesuie tako, da odgovarja življenjskim potrebam diiaka in da ga pripravi za življenje. Iz vseh krajev sovjetske Rusije se bo pošiljalo dijake na univerze, katere zberejo krajevne oblasti. Dija-
kom se povrnejo vsi stroški za čas, dokler obiskujejo šolo.
Ta šolski zistem ne odpravi staro moskovsko univerzo, kar pomeni, da ostane stara izobrazba, a poleg nje se odpirajo šolska vrata vsem, posebno delavcem, katerim se je preje odrekala prilika, obiskovati visoke šole.
Ne more se v ničemer ugovarjati temu poskusu Rusov, da pride do čim večjega kulturnega razvoja. Za delavski narod so določena tudi posebna gledališča, ustanovljeni so novi muzeji in galerije slik in v vseh viadnih časnikih se nahajajo razglas! o brezplačnih predavanjih in delavskih zabavah.
Bil sem v več takih sovjetskih gledališčih ter sem bil zelo iznena-den. ko sem videl, s kakim razume- I
vanjern obiskuje ta delavni narod vsa ta gledališča. Pravi delavci gredo tja s svojimi družinami, a kdor želi, more obdržati klobuk na glav!, kar stori vsled mrzlega vremeni*. Deset drugih gledališč je odprtih z« staro in novo buržoaziio.
Vsaka velika rokodelska organizacija prevzame več sedežev v sovjetskih gledališčih ter jih deli zastonj ali prodaja delavcem po zelo nizkih cenah. Vseh sovjetskih gledališč v Moskvi je sedem, a ta so postala posebna središča družabnega življenja delavskih množic. Ljudje, ki so preje zapravljali večere v kr<5* mah in trosili svoj denar za žgan]®, hodijo sedaj v gledališče, ter zelo spodobno poslušajo stare operne arije ali pa najboljše ruske predstave.
se vrži
v petek, 18. julija ob 7. uri z veder v velik! ===== dvorani hotela Union, ..............
DNEVNI RED:
Preganjanja na železnici in vladni odgovor; železničarska zahteve v Narodnem predstavništvu.
Železničarji, pridite vsi!
Zaupniki, pozor!
Izvrševalni odbor vabi vse zaupnike in odbornike vseh strankinih organizacij (političnih, strokovnih itd.)ter ožji in širši majski odbor n«
sestanek
ki bo danes ob ti. uri zvečer v društvenih prostorih v Mahrovi hiši.
Nihče naj ne manjka!
Brzojavne vesti.
Jugoslavija.
Novi bankovci.
LDU. Belgrad. 15. Sem so došli novi bankovci, ki se bodo zamenjali za krone.
Kmetje za rešitev agrarne reforme.
LDU. Osjek, 15. Jutri odpotuje v Belgrad velika deputacija Seljakov
virovitiške županije pod vodstvom velikega župana Šaja. Deputacija, ki jo sprejme v avdijenci regent Aleksander, bo prosila za kar najln-trejšo rešitev vprašanja agrarne reforme, ker se seljaštvo radi postopanja nekaterih krogov pri tem vprašanju vznemirja.
LISTEK.
88
Svgfls! Strinciberg:
Bedakova izpoved.
Preložil Fran 'Albrecht r. (Dalje.)
'Ona stoji precej v ozadju in se ne vmešava V gospodinjstvo; vsaj kolikor je meni znano ne to to je malo, kajti velika dela, ki sem jih pričel, me tako popolnoma okupirajo, da nič ne slišim. Vendar pa se mi zdi, da si izposoja oU moje žene manjše vsote; temu nimam ničesar (VdatI, dokler ni nekega dne vzela dela srebr-1 ne In je v zastavljalnici zastavila zase.
Zdaj šele se drznem Mariji z vsem respek-'• ■ pripomniti in ji dati umeti, da	.	’
'V > v dotalnem sistemu, za malo ume. varištvo. Meni, njenemu možu, njenemu drug . M sem v zadregi In zadolžen, bi kaj takega kila dovoljeno.	„	...
— Ker je drugim dovoljeno, Ji pravim, staviti nate prošnjo take vrste, te prosim, da mi Dosodiš svoje vrednostne papirje; tudi jaz m Nameravam zastaviti.
Ugovarjala Je, da stoje papirji trenotno tako nizko da niso nič vredni, torej jih tudi m
prodati. Razuntega ji ni drago, da bi trgo
•Vala s svojim možem.
— Pač pa s prijateljico, ki ne more nuditi burnosti, M IM z letno pokojnino pet-
insedemdeset kron! Vsekakor je čudno, odreci uslueo svoiemu možu, ki si hoče ustvariti bodočnost ^ skrbel za ženo. ako ne bo sam* ničesar več imela; ne glede na to, da so njem interesi zvezani z njegovimi.
Slednjič se je udala. Dovolila mi Je v srednje vrednih akcijah .posojilo, cenLeno na tritl-sočpetsto frankov.
S tega časa je menila, da je moja dobrotnica in pozneje je oznanjala vsakemu, kdor jo Je hotel slišati, da je zaslgurala mojo karijero-žrtvujoč mi svojo doto! Kot bi ne dal že pro svojega talenta, prav tako kot dramatik. kaKor tudi kot novelist, predno sem jo spoznal, lou* v nekakšno naslado mi je, stati pod njo in n vse dolgoveti: svoje življenje, svojo srečo, svojo bodočnosti	,
V najini zakonski pogodbi sem zahteval ločitve posesti, zlasti ker tiieiie denarne zadeve niso bile urejene. Baron je bil njen nik; mesto pa da bi ji plačal v denarju, ji Je o’1 pri nekem posojilu za poroka. Vzlic sredstvom, s katerimi se je hote! očuvati tega, sem bil zjutraj po svoji poroki pozvan v banko, da sem tudi jaz porok za tisto vsoto. Zaman sem se ■ upiral*, banka ni pripoznala moje žene za plačila zmožno, ker je s svojim drugim zakonom postala zopet minorena. V svoje največje ogorčenje sem bil prisiljen, podpisati poroštvo, zapisati svoje ime poleg baronovega.
Ko bi bil tedaj, vedel, kaj sem storil! Alt pak bila me »e sama lahkoverna preprostost.
smatral sem za pravilno vse, kar bi takšen boljši Človek storil na mojem mestu.
+
Nek večer, ko sem sprejel v svoji sobi enega svojih prijateljev, naju je obiskal baron. To je bil njegov prvi obisk po najini poroki, Da je prišel moj prednik k meni, se mi ni zdelo baš okusno. Ker pa se ni plašil pred svojim naslednikom, sem napravil dokaj prijazno lice. Ko sem spremil svojega tovariša v predsobi, nisem smatral za potrebno, da bi ga predstavil baronu. Zavoljo tega sem dobil pozneje od svoje žene ukor, ki mi je predbacivala neotesanost. Odgovarjal sem, da ona in baron ne Poznata takta.
Razvnel se je pravi pravcati prepir, v katerem me je imenovala tepca. Beseda je dala besedo in pričela sva govoriti o izvestnih slikah, ki sva jih vzela iz baronove hiše in so zdaj krasile moje stene. Zahteval sem, da iih takol vrneva.
— Darila, mi je odgovorila žena, m moči vračati, ne da bi bil darovalec užaljen. Saj je tudi on obdržal darila, ki si mu jih ti podaril, v znak prijateljstva in zaupanja.
Ta prikupna besedica »zaupanje« me Je porazila. V tem trenotku mi ie pala v oči lrto-bilija, ki je vzbudila v meni neprijetne spomine.
-- Odkod, je prišla k nainR ta pisalna 1 miza?
— To imam od svoje matere!
Govorila je resnico, toda pozabila je pristaviti, da je romala preko stanovanja njenega prvega moža.
Koliko pomanjkanje nežnosti, kako slab, okus, kolika neprevidnost napram moji časti! Se Je li zgodilo to namenoma, da bi me ponižala v očeh ljudi? Sem se li ujel v past, ki mi jo je nastavila megera?
Ne da bi se zagovarjal pred njeno peklensko logiko, sem se udajal na milost in nemilost, prepričan, da mi mora njena fina vzgoja služiti kot voditeljica v vseh dvomljivih slučajih, ko bi odpovedala moja naobraženost. Imela je za vse primeren odgovor. Baron baje ni kupil nobenega predmeta za gospodinjstvo. Vse je njena last! In ker baron m v tem našel nič slabega, da obdrži opravo moje žene, la-hl n vzamem brez pomisleka vse predmete, ki so last moje lastne žene!
Zadnji stavek; »Ker baron ni nase! v tem nič slabega, da obdrži -opravo m o i e žene«, me je navdal z živahno zadovoljitvijo. Ker so bile 1 slike ki so visele v mojem salonu, dokazi visokega zaupanja in so izpričevale idealni značaj naših odnošajev, so ostale na stenah; da, bil sem tako naiven, da sem čutil posebno veselje, ako sem radovednežem, ki so Povode-' vali po tem, povedal ime onega, ki mi je bil p
daril te pokrajine.
Da sem iaz tedaj vedel, da Imam laz, meščanski sin. dovolj takta in dobrega okusa, ta
Intervencije pri vojnem ministru.
LDU. Belgrad, 15. Včeraj so narodni poslanci šukrija. Kurtovič, dr. Andjelinovič in dr. Caldarevič intervenirali pri vojnem ministru radi podpor invalidom, radi podpor prostovoljcem, radi demobilizacije in radi odpoklica naših bataljonov ne murmanski obali.
Vojni poškodovanci za svoje pravice.
LDU. Belgrad, 15. Društvo vojnih poškodovancev je izročilo narodnemu predstavništvu resolucijo, ki je bila izročena tudi narodni vlad!. Ministrski predsednik Protič je obljubil. da posveti vlada temu vprašanju največjo pozornost. Enako je obljubil predsednik narodnega predstavništva dr. Pavlovič.
Po svetu.
Nitti dobil zaupnico.
LDU. Berlin, 16. (DunKU.) »Lo-kalanzeiger« poroča Iz Lugana: Zbornica je včeraj ministrstvu Nittl-ievemu z 257 glasovi proti 111 izrekla zaupanje.
MIROVNA KONFERENCA IN MADŽARSKA.
LDU. Belgrad. 15. »Dan« javlja: Mirovna konferenca je sklenila, da Madjarov ne pozove k razpravljanju. Mirovni pogoji ji bodo stavljeni v okvirju pogodbe z Nemško Avstrijo. Z Madjarsko se v obče ne bode razgovarjalo, ker Madjarsk* ni bila nikdar samostojna država, nego le del avstro-ogrske monarhije.
Valutna reforma ▼ Poljski
LDU. Dunaj. 15. (CTU.) »Reiehs-post« poroča: »KurJer Codzienrty« javlja, da poljski finančni minister
Karpinski pod pritiskom gaKških poslancev za enkrat ne bo izvedel valutne reforme, pač da jo bo skušal izenačiti. Za sedaj se bodo krone in marke zamenjale za goldinarje, pri čemer bo krona vredna 35 grošev.
Nemški uradniki nočejo biti pod Poljaki.
LDU. Nauen, 15. (Brezžično.) Na ozemlja, ki ga Nemčija mora odstopiti Poljski, je pretežna večina uradnikov Izjavila, da noče prestopiti v poljsko službo.
Nizozemska SvfcL
LDU. Bern, 15. (DunKU.) »Švicarska depešna agentura« poroča: Nizozemsko poslaništvo je oddalo švicarskemu političnemu departe-mentu noto, v kateri Je izrecna Izjava, da nizozemska vlada pripo-znava Švico kot obrežno državo Rena z vsemi s tem zvezanimi pravicami in predpravicami.
BELGIJSKI DELAVCL
LDU. Brtiselj, 12. (DunKU. — Zakasnelo.) Belgijski delavski sindikat naznanja, da se ne bo udeležil 24 urne protestne stavke dne 21. t. m.
Obsodbe turških pa3 t Carigradu.
LDU. Carigrad, 12. Agence iia-vas poroča: Vojno sodišče le Talsat pašo. Fnver pašo in Dfema! paSo obsodilo in contumaciam na smrt !n Musso Kiassim efendijo, bivšega šejka ul islam, kakor tudi bivšega finančnega ministra Djevid beja na petnajstletno prisilno delo. Druga obtožence so oprostili.
Francozi v Bolga, iji
LDU. Belgrad, 15. Iz Pirota javljajo, da je poveljnik francoskih čet v Sofiji general Cretien kaznoval
sofijski list »Zarja« s prepovedjo, da ne sme 3 dni iziti in sicer radi n%. padov, ki jih je prinašal list protr Srbiji. Tudi šef cenzure mora odstopiti.
Profesor Foerster o krivdi vojne.
LDU. Nauen, 15. (Brezžično.) Bavarski poslanik v Bernu, profesor Friderik Viljem Foerster, razpravlja v uvodnem članku lista »Berliner Tageblatt« brez pridržka o zločinih in pogreških, ki jih je zakrivila nemška armada v Belgiji in v severni Franciji, vztraja pa pri trditvi, da ne more biti govora o tem, da je krivda edinole na strani Nemčije, marveč pravi, da je krivda Nemčije neločljivo v zvezi s pregreški, ki so iih zakiivile druge evropske države v daljni in bližji preteklosti
Letalske nagrade.
LDU. Lyon, 16. (Brezžično.) Kakor javljajo iz krogov ameriškega aviatičnega kluba, !e razpisanih za
642.000	dolarjev nagrad, ki se bodo razdelile pri devetih letalskih tekmah. Tekmovalne polete nameravajo prirediti Iz Anglije preko Fran. clje v Ameriko, iz Portugalske v Brazilijo, iz Anglije v Avstralijo, te New Vorka v Pari* in iz Amerike preko Tihega oceana do Daljnega Iztoka.
Veliki yojni spomenik
LDU. Lyon. 15. (Brezlično.) Medzavezniški odsek, ki ima nalogo, izvršiti vsa pripravljalna dela za spomenik, ki bo ovekovečil svetovno vojno in zmago zaveznikov, je dokončal svoja dela. Odsek je stavi! predlog, naj se ustanovi v Belgiji mednarodno mesto, ki bi predstav« fjalo višek popolnosti v stavbnem pogledu in bi obenem bilo središče razumništva. Mesto naj bi se nevtraliziralo ter bi tako prišlo v prvi vrsti v poštev kot definitivni sedež zveze narodov.
Nemško-avstrijska socijalna demokracija in komunizem.
Problem demokracije in diktature, o katerem se tako mnogo razpravlja po listih in napram kateremu mora zavzeti vsaka sr ciialistična stranka jasno stališče, ie bil v eni zadnjih številk »Arbeiter Zeitunge« na pomembni način rešen.
Osrednje glasilo nemško <■ avstrijske socijalne demokracije na Dunaju, ki je drugače s komunisti v hudem boju, sodi teoretično o boljševizmu in diktaturi proletariiata zelo povoijno. Piše med drugim: »Bur-žoazija, ki je še pred enfm letom pri vsakem koraku nasprotovala demokraciji, zatira danes diktaturo proletariiata v imenu in pod praporom demokracije.
Razredne razlike se morejo v času neznosnih pogojev gospodarskega življenja tako povečati, da mora demokracija pasti in potem ni druge izbire, kakor diktatura buržo-azije ali diktatura proletarijata. Bur-žoazija imenuje boljševike izdajalce načel meščanske revolucije. Toda to ni pravo. Komunistična država ni država meščanske, ampak Droletar-ske revolucije. Zato ne more socijaK na demokracija — kakor ji to buržo-azija dnevno priporoča — pod okol-ščinami odklanjati diktature v vseh
deželah in v vsaki dobi. — Pri tem zavzema »Arbeiter Zeitung« tudi kritično stališče napram dunajskemu komunizmu. Pravi: »Komunistična gibanje je proletarsko gibanje. Nas združuje ž njim razredna enakost m skupen cilj. Loči nas pa od njega doktrinarizem, ki smatra metodo, katera se more uporabiti le pod gotovimi pogoji, za edino zmožno, za edino pripustno v vseh slučajih. Proti komunizmu se ne smemo vesti reakcionarno, aninak kritično. Nič bi nam ne pomagalo, ako bi sc združili proti temu proletarskemu gibanju z meščani. Moramo se pk varovati, da ne postanemo žrtev njegov Bi načrtov, ki bi mogli pri sedanji mednarodni oslabitvi gospodarskega življenja proletarskemu razrednemu boju škodovati.«
S tem priznava osrednje glasilo nemško - avstrijske socijalne demokracije, da je tam, kjer zlorabljajo metode demokracije, kjer ni mogoče z njeno pomočjo izpremeniti sedanjega gospodarskega zasebno - kapitalističnega družabnega reda, nujno potrebna diktatura proletarijata. Toda tam, kjer gospodarski pogoji še niso zreli, kjer bnržoazija in koalicija še nista propadli, pomenja praktično izvajanje	komunizma na
vsak način veliko	nesrečo ravno
za proletarijat.
Nemški neodvisni socija-listi 21. julija.
LDU. Berlin, 16. (DunKU.) Vodstvo neodvisne socijalistične stranke Nemčije poživlja	revotacijonarni
proletarijat Nemčije, naj se dne 21. julija z velikimi manifestacijami pridruži svetovnemu	proletariatu In
demonstrira na zborovanjih in obhodih za mednarodno solidarnost za skupni boj za osvojitev politične moči, za misel svetovne revolucije in socialistično osvobojen Je.
Italijansko-francoske diploimitične kolobocije.
Dolgo so skušali prikrivati ofici-jelni krogi, zlasti francoski, široki prepad, ki je že zdavnaj zijal med prijateljstvima teh dveh dežel. Se-le ob padcu Sonnina, ki je bil oče te zveze, so začele padati maske in začelo se je pisati odkrito — ne samo v italijanskih listih — tako odkrito, da se je samo čuditi, da se je (lato vse to, tako dolgo prikrivati.
Ker pa v Italiji niti ne vedo natančno, kdo je pravzaprav pripeljal deželo v to desolatno situacijo, so v začetku zmerjali vseprek, Francijo, žumalistiko, delegacijo in Sonnina. Zanimivo je zlasti, na kako prisrčen način se je poslovil »Secolo« od Sonnina: »Sklenil je londonski pakt, zavlačeval napoved vojne Nemčiji, delal protisrbsko politiko in ie v decembru 11*16. skoro razbil alijanco v Atenah, ker je podpiral Konštantina proti Veuizelu; vstavljal se le odpo-šiljatvi italijanskih čet v Macedo-nijo, nikdar ni hotel slišati o razbitju Avstrije in se upiral rimskemu paktu; po strani je gledal zavezniške čete na naši fronti, z eno besedo, vsa štiri leta vojne se je zdelo, da ne misli na nič drugega nego na svoj ozki in ntzaupni narodni egoizem ...«
Francije pa si je privoščil »Resto del Carlino«: »Usodepolna ura za Italijo prihaja, ura ko bo po vsaj začasnem obračunu s premagano Nemčijo predložila račun zmagovita Italija. Povedati je treba zaveznikom, da ni nobene odločitve, dokler ni re-
šeno vprašanje Italijanskega miru. Veljava Iatlije. ki je velika danes, bo jutri večja. Od zaveznikov je odvisno, če bo ta sila njih prijateljica ali sovražnica. Italija je danes edina velesila — Francozi vedo to — k! ima armado, ki je materijelno in duševno zdrava in ki edino lahko postane takoj strašno politično sredt-šče vseh narodov, ki jih teži anglosaksonski mir ...«
To je bil mig s kolom in iasno je postalo, da bo izzval protiodgovor, ki ga Italija v svoji nevrasteniji ne bo vesela. Z ozirom na silo italijanske armade je odgovoril maršal Haig in rekel dobesedno: »Italija m naredila kaj prida v vojni in je bila po kobariškem porazu zaveznikom v breme«. Po politični strani sta Italijanom prav odkrito odgovorila Pertina v »Echo de Pariš« in Gau-vain v »Journal des debats«, ki piše: »Ne, ne bomo žrtvovali nobeni kom-binaciii naših slovansko-anglosaških zvez. Kakor je izjavil včeraj Clemenceau v Saint-Ouentinu bo živela naša zveza z Ameriko in Združenimi državami tudi po vojni, tvorila bo os naše diplomacije. Anglija In Amerika j »a nam prihiteli na pomoč, ne da bi bili stavljali pogoje in barantali. Že vsled tega jim moramo ostati zvesti. Kaj bi počeli, če bi stali sami z Italijani proti Nemcem? Italijanski časniki nam povedo jasno: Plačati bi morali vsak korak, vsako intervencijo. Gospod Giolitti pa bi triuro-firal. Proti sebi pa bi imela vse narode, ki nam zdaj zaupajo, in so se vojskovali za nas in imajo iste kleje kot Franclja«.
Tako opleta uradna Italiia okrog sebe kot slepec s palico in menda sama pričakuje, da jo reši 21 julij iz te situacije, iz katere je ne more rešiti italijanska vlada. — P.P.
instinkta, ki se nahajata celo v najnižjih razredih in takozvanim boljšim ljudem le preče-sto nedostajata, czlic flrnežu, s katerim so popleskali svojo rovtarsko naturo! Da sem vedel, kakšni ženski sem bil zaupal svojo usodo! Toda jaz tega nisem vedel!
IV.
Komaj je zapustila Marija otroško posteljo, ki jo Je obsodila za nekaj časa v samoto, le začutila v sebi željo, da se razgiblje.
Tekala je v gledališča, pod pretvezo, da zbira študije; posečala Je javne veselice, do-člm sem tičal iaz doma in delal. Ker jo ščiti naslov poročene ženske, so se ji odpirali vsi krogi, ki so se Ji ločeni zaprli. Rada bi me vodila s sabo, kajti menda napravi slab vtis, da nikoli ne vidijo njenega moža. To poslednje me ni ogrelo. Zanašajoč se na svojo osebno prostost, ki sva se jo ustno dogovorila med sabo, sem ji dovoljeval sleherno samostojnst in jo pustil hoditi, kamorkoli ji je ugajalo.
■— Ntkoli ne vidijo z mano moža, je ponavljala.
Razumeli ga bodo! sem odgovarjal.
Skratka, mož je postal zanjo kot nekaka
psovka, in žena se je privadila, da gleda nanj o J zgoraj doli.
V teh samotnih urah, ki sem Uh preb« doma. sem pisal svojo etnološko razpravo, ki bi pospešila moje napredovanje za knjižničarja. Dopisoval sem si z učenimi avtoritetam* v Parizu, Berlinu, Petrogradu, Pekingu, Irkut-
sku in sem držal na svoji pisalni mizi v roki niti celega omrežja stikov, ki se ie razprostiralo preko vsega starega sveta. Marija mi je neprestano očitala radi tega mojega dela. Raje bi videla, da pišem komedije in se je hudovala name. Svetoval sem ji, naj počaka konca in ne obsoja mojega opravka kot potrato časa. Toda ona ni hotela za nobeno ceno nič vedeti o teh kitajskih študijah, ki niso donašale denarja. Nova Ksautipa, je trpinčila mojo sokratsko pa trpežflivost, zatrjujoča, da trosim za prazno šaro njeno doto — vedno to njeno doto!
Živel sem življenje polno goresti in sladkosti in sem vsak dan skrbel za Marijino bodočnost kot igralko. V sušcu so se pričele širiti vesti, da bo kraljevi gledališki ansambl zmanjšan za nekaj glav, in sicer se bo to odločilo koncem maja, ko se običajno obnov6 pogodbe. Tri mesece novih solza, poleg starih: moj dom dannadan poln izgubljenih eksistenc iz Kraljevega gledališča. Moja duša se je po r; -voju svojega znanja in po rasti mojega talen po-aristokratila in se je upirala tej zavrnjeni diužbi, ki je bila nesposobna, brez “'i.obraže-nosti, se napravila osovraženo s s\ > vase-zaljubljenostjo, oznanjujoča kot nove esnica žaljive plitkosti, izposojene iz žargona igralcev.
Ko sem nekaj časa prenašal mučeništvo tega domišljavega besedičenja, mi je postalo vse vkup tako zoperno, da sem prosil svoi. ženo, naj mi oprosti, ako mi ni več moči prisostvovati tem družbam. Slednjič sem ji nasve-
Dnevne vesti.
Ta je lepa!
Včerajšnji »Narod« se Je končno oglasil vzagorsko-IJubljanski ovadu-ški zadevi. Dela se silno začudenega, skoro niti ne ve, da je bila v našem listu objavljena ovadba načelstva JDS na državno pravdništvo. Poznamo te polemične metode. »Narod« bi pač rad odgovoril in branil svojo stranko, če bi ne bila vmes ona nesrečna pisana in podpisana ovadba, ki se ne da več spraviti iz sveta. Zato pa govori o nekih dentSP” cijantih v naši stranki ter operira z navadno prislovico o lastnem pragu. Prosimo za imena! Naj govori odkrito. Nimamo navade prikrivati ali braniti ovaduhe. Če se nahaja taka kreatura v naši stranki, bomo ž njo takoj obračunali. Obenem naj nam »Narod« tudi pove, kako misli o večkrat omenjeni ovadbi načelstira JDS ter če io odobrava ali ne
Opomba.
Na vprašanja podpredsednika deželne vlade gosp. dr. Žerjava objavljena v torkovem »Narodu«, odgovorimo v posebnem članku jutri.
Za ureditev delavnega časa Kostll-nlčarskih uslužbencev.
Iz krogov gostilničarskih uslužbencev nam pišejo: Deželna vladaje 10. t. m. dovolila gostilničarjem, da se podaljša policijska ura do 11. ure zvečer, ter točenje alkoholne pijače dopoldne.
Gg. gostilničarje vprašamo, kaj mislijo z našo spomenico glede ureditve delavnega časa ter zvišanja plač? Spomenica je bila zadrugi Iz.
ločena že 12. aprila 1.1., do danes pa! še ni rezultata. — Gg. gostilničarjem? se gre samo za večjo prodajo pijače in za večji dobiček, za uslužbence pa, ki morajo delati od sedme ure zjutraj do polnoči, se ne brigajo prav nič. — Zahtevamo ureditev, delavnega časa, ki naj zna§a največ 12 ur dnevno. Vsi delavci Irt uslužbenci imajo urejen svoj delavni čas, samo gostilničarski uslužbenci ga Še nimamo. — Poživljamo obrtne* oblast, da tukaj nemudoma napravi red. Po kavarnah se osobje večkrat’ menja. To hočemo tudi mi. — Nadalje poživljamo deželno vlado, oziroma policijsko oblast, da posreduje v tem, da se mladoletni K delavcev oziroma delavlč ne uslužbuje črez deveto uro zvečer. — Nadomestni počitek v iznosu dveh oziroma treh ur h mesecu, ki ga dobe služkinje in natakarice, je odpraviti, ter v p e 1 j a t k tedenski nadomestni poči* tek za vse uslužbence.
Beležimo končno obžalovanja frt obsojanja vredna slučaje, da gostilničarji ali restavraterke sprejemalci od gostov napitnice, kot se Je to nekje v Ljubljani dogodilo. Organiza« cija naj tu krepko poseže vmes.
Interpelaciji v ljubljanskem občinskem svetu.
V torkovi seji ljubljanskega ob* činskega sveta je opozoril občinski svetnik sodrug Tokan podžupana na nedostatke v pekovski obrti. V Ljubljani imamo 36 pomočnikov brez de?« la; med njuni so tudi družinski očetje. Razmere v tej obrti so nezdrave, Celo v mestni pekarni zaposlujejo delavce, ki niso kvalificirani, in to mladostne za nočno delo, kar pa obrtnem redu ni dopustno. S tem $Q pa tudi jemlje zaslužek kvalificiranim delavcem ,ki veliko težie najde-* jo drugod zaslužek kakor nekvalificirani delavci. Menim, da se mora vsekakor dati prednost izučenim delavcem. Dalje se^je ugnezdila v Ljubljani navada, da pečejo različni nepeki kruh doma ter ga prodajaj** po stojnicah. To je iz dveh razlogov, neprimerno. Prvič se jemlje s tem zaslužek pekom in njih delavcem, • drugič pa se ti zakotni peki odtegnejo vsakršni zdravstveni kontroli, kar nikakor ne moremo odobravati* Če se prodaja kruli na stojnicah, kaf pa tudi ni prav primerno iz zdravstvenih ozirov, naj ti prodajah jemljejo kruh pri pekih. — Po tej interpelaciji vpraša občinski svetnik' sodrug Kocmur podžupana, v kakšnem štadiju se nahajata prošnji mestnih delavcev in pekarskih pomočnikov mestne aprovizacije; priporoča, da se prošnjama ugodi v; polni meri, ker so v njih izražena zahtev" povsem opravičene. — Podžupan je obljubil, da poda pojasnila na prihodnji seji. — O teh dveh interpelacijah ljubljanski dnevniki niso poročali, ker nimaio interesa na izboljšanju delavskih in obrtniških razmer.
Resnici na ljubo. >
Po razpadu Avstrije je prosilo večje število železničarjev, zlasti oni, ki so bHl Nemci, ali ki so imel! Nemko za ženo, za premestitev, ta pa radi tega, ker so se bali perse-kucij. To se je dogajalo ▼ oni dobi, ko se je bilo opravičeno bati, zlasti na deželi, razbesnelega šovinizma.
V istem času je prosil tudi Slano-vec, da se ga premesti (njegova žena je Iz Kočevja). Meseca januarja 1919 je bil Slanovec tudi premeščen in sicer na Dunaj. Slano vic je pa
toval, naj se ne druži s temi okuženimi in malimi, ker naju navdajajo z malodušnostjo In
nama ropajo potreben pogum.
Dosegel sem s tem, da me Je nazivala za-smehljivo »aristokrata«.
— Gotovo sem aristokrat, sem ji rekel, toda v tem smislu, da stremim po višinah, po višinah talenta namreč, in ne po krtinah tako-zvane titularne aristokracije. To pa me nikakor ne ovira, da ne bi občutil vsega trpljenja razdedovancev.
Ako se danes vprašujem, kako sem mogel !eta in leta preživeti v sponah ženske, ki me ie ščipala, me vlekla za lase, kradla mi s svojimi prijateljicami in s svojim psom, pripisujem to svoji skromnosti, svoji asketski filozofiji, ki me uči, da ne smem jemati ljudi preveč strogo, zlasti pa svoji ljubezni. Ljubil sem jo tako zelo. da sem ji po ‘aial nadležen, kajti že nekoliko-krat mi je dala čutili, da jo moti moja viharn:« narava. Toda v trenutkih, ko me ie ljubimka' ko sem položil svojo vročo glavo v nieno ročje, ko so se njeni prsti poigravali z ix * levjo grivo, je bilo vse pozabljeno, vse odpuščeno;, bil sem srečen in sem ji nesi umetno priznaval, da je ne morem pogrešati, da visi moje življenje na niti, čije kiopčič drži ona. In polagoma se je vživela v veri, da ie bitje višje vrste. Vsled tega optičnega varanja, ki ga je povzročalo to, da sem se prostovoljno poniževal pred njo, sem postal dete v hiši, in sicei-tako zelo, da se mi je bližala samo laskaje.
S teh dob sem bil ves v njeni oblasti: in
ona se ni pomišljala, zlorabljati to oblast. In sicer v že prav kratkem času.
Ko je prišlo poletje, je odpeljala Marija s služkimo na deželo. Da JI ni bilo treba biti sami tek n celega tedna, ko me je zadrževala služba v knjižnici, Je vzela svojo prijateljico It sebi na hrano in stanovanje; vzlic moji bojazni, da ji ne bo moči plačevati in kljub temu, da so bila najina sredstva omejena. Toda Marija je ravnala z mano kot z »zlim duhom« in Je zatrjevala, da mislim o vsakem vse najslabše ... Skratka, udal sem se, da bi se Izognil najhujšim nepritikam in prisiljenemu celibatu. Udal sem se... žal! kot vedno.
Živeč cel teden sam in v celibatu, sem pozdravljal vsako nedeljo liki sveti sabat. Z radostnim srcem stopim na vlak, potulem nato pol ure v žgoči soparicl. noseč s sabo steklenice in zaloge za teden dni. Po poti se veselhn ob mislf: čez kratek hip mi prihiti Marija n«< proti, t razprostrtimi rokami, sazpuščenirm lasmi, cvetočim obrazom, vsa zopet zdrava v dobrem zraku. V duhu ie okušam ob pravem času pripravljeni obed; kajti razun kave z*
7 trk nisem še ničesar užil. Nazadnie zar?ie-cHii sredi smrek, ne ob robu iezera znano i'_ iiico. Istočasno opazim Marijo in njeno prijateljico^ v svetlih oblekah, kako se plazita v ko-Z vso silo svojih plttič sem zaklical
v. .*	■	...	_
palice.
ste me č
' ov# OHU O V V/J III |ST HIV, Z3CIII	^
ic čutf, ker se nahajate v okm .nwji:,a klasu. Tothi pospešili ste svoje kora*4-kot da težite pred mauo in ste planili v kopališč«,	(Dalle	pnh.)
MoV-1'* uk
fej premestitvi ugovarjal, češ, on ni Prosil, da se ga premesti na Dunaj, marveč po možnosti v Ljubljane ali pa v Trst. Namesto premestitve v Ljubljano je pa dobil 2. t. m. od občine obvestilo, da mora v 24. urah zapustiti Borovnico z ozirom n;! iavni mir. Jaz sem nato posredoval v Belgraci - pri ministru g. Pribiče-viču, ki je to početje tudi ustavil. V polno razjasnitev cele zadeve bo zadosti, če povem, da je gosp. inženir Sega, Slanovičev »prijatelj« in da je bržkone to »prijateljstvo« v zvezarski zvezi s tem preganjanjem. Slanovic se odpelje na Dunaj, da protestira proti takemu postopaču. To odgovarja resnici in nič drugega.	J.	Kopač.
Načelstvo .IDS o valutnem vprašanju.
^Načelstvo JDS se le v včerajšnji s^ji obširno pečalo z načrtom mini-strstva glede razširjenja delovanja | riv. Narodne banke Kralievine Sr-Hie na celokupno kraljevino Srbov, !»vatov in Slovencev. Uvažuje resolucijo, ki jo je sprejel glavni zbor župnikov JDS 6. t. m., je načelstvo Prišlo do tega zaključka:
1. da se mora rešitev valutnega vprašr. 5a vršiti samo potem zako °a, si. ujetega od Narodnega pred |tavništva. Pri tem bi trebalo upoštevati, da nikakor ne gre nalagati tegube samo onim, ki bodo slučajno v momentu izmenjave imeli stare Papirne krone, ampak da je to bre-
tako težko, da se mora sorazmerno naložiti na imovino vseh ^fst; menimo pa, da bi ne bilo pravično, da bi naši državljani, ki bivalo v Srbiji in Črni gori, morali nositi tako breme za avstro-ogrski denar V Pokrajinah, ki so bile poprej del avstro-ogrske monarhije.
2. Naša država mora dobiti čim-Prc| enoten denar. Zato treba ustanoviti novo enotno Narodno emisijsko banko, ki se bo pečala do načelih vseh velikih evropskih emisijskih bank samo z izdavaniem bankovcev in drugega denarja ter z regulacijo kreditne in devizne politike.
Uvidevamo nujnost regulacije naše vaiute z ozirom na žetev in na ckolnost, da nam bodo Avstrija in Madžari v kratkem vračali naše ter-iatve in depote in preti na ta načm se v večji meri kakor dozdai import Potvorjcmh jugoslovanskih žigosa-t ^ron. v sled tega nujno priporočamo, da se brez odloga izvrši bilje-govanje jugoslovanskih kron. Obenem se mora pripraviti vse potrebno za ustanovitev nove emisijske banke in izdanje nove valute ter sc naj o projektu pred spreietjem v Narodnem predstavništvu zaslišijo fcim najširji faktorji celokupne naše $ižave.
Slovenska Bistrica pred novo poplavo.
iVsled neprestanega deževja preti Slovenski Bistrici nova katastrofalna poplava. Gorski potok Bistrica le zopet na mnogih krajih prestopil strnge, tudi v neposredni bližini mesta. Obenem je v bližini hiš izstopil drugi potok Ležnica, ki je naraste* tako visoko, da so^tiižje ležeči kraji kakor Cagelnica že odtrgani od prometa. Tako so n. pr. danes dopoldne iz Cegelnica poslali v mesto po zdravniško pomoč. Konj je brodil do
— Poneverjanje. Milan Jovano-vic, kapetan II. razreda pri vojni blagajnici beogradske posadke je dne 9. t. m. s ključi omenjene bla-gajuice pobegnil. Na podlagi izdane tiralice so ga v Skoplju prijeli. Pri njem so našli še 42.000 dinarjev. S tem denarjem je nameraval pobegnili v Cirčijo. Omenjeno svoto so mu zaplenili in jo izročili finančni upravi, njega pa vojaški upravi v nadaljnje postopanje.
— Glasbena Matica v IJnbljan! ima sejo glavnega odbora v petek, dne 18. julija 1919. ob 8. uri zvečer v društveni pisarni.
— Zveza vojnih invalidov za slo^ vensko Štajersko je priredila v nedeljo dne 29. junija v Narodnem domu v Celju shod, kjer se je izvolil nov odbor. Izvoljeni so bili: Leskošek Alojz, predsednik. Pak Mihael, Speglič Franc, podpredsednika. Mežnarič Ivo, tajnik. Puncer Albert, Mesarič Gustav, podtajnika. Knaust Peter, Dolar Alojz, kontrola. Bač F. J., centralni blagajnik. Odborniki: Arašek Ivan, Leskošek Rudoif, Gračner Franc, Streicher Jos., Kolar Matija. Paušer Ignac, Spek Fr., Foričan I., Oset Franc, Lenart Jos., Koštomaj Franc.
— Izgon. Vodja okrajnega glavarstva v Celovcu, Hans vitez Rainer zu Harbach je občinam v celovški okolici naročil, naj se pasivno upirajo akciji za preskrbo nelmovi-tih slojev z živili, ki jo je uvedlo po-veljništvo SHS zasedbenih čet. Von Rainer se je včeraj moral odstraniti čez demarkacijsko črto.
— Ščetke In kešare slepcev. Ščetke prodaja oslepeli vojak pri tvrdki Jos. Peteline, Sv. Petra nasip št. 5. (za vodo). Tam se dobivajo konjske ščetke, ščetke za obleko, za čevlje, omela, metle in ščetke za umivanje rok. — Ščetke so lepo in trpežno izdelane, mate-rijal izboren. — Vse sama pristna žima Krez primesi, trave itd. Cene so dnevne. Kdor potrebuje omenjenega blaga, naj se obrne na zrrorai navedeno tvrdko. — S tem podpira tudi vojne slepce ščetkarje, katerim pripada čisti dobiček. — Tvrdka Jos. Peteline je brezplačno odstopila nekaj prostora v svoji prodajalni oslepelemu vojaku, ki tam prodaja tudi košare.
— Išče se Valentin Cej. ki se je nahaial zadnji čas pri S. W. Baon 5. II. stotnija. 4 vod. voina pošta 443. Kdor kaj ve o njem. naj naznani posredovalnemu uradu za be-(Timee. v Ljubljani.
Celjsko gimnazijsko vprašanje.
Dr. I. Rožman.
V zadnjem času se bavi javnost s preustrojem slov. gimnazij. Tako je tudi celjska podružnica slov. prof. društva sklenila višjemu šolskemu svetu predlagati, da ukrene preureditev celjske humanistične gimnazije (t. j. gimnazije, na kateri se polaga mnogo važnosti osobito na pouk v latinskem in grškem jeziku) v realno gimnazijo, koje ustroj hočemo pozneje natančno razviti. Namen tega sestanka je, da se tudi spodnje* štajersko delavstvo zainteresira za preustroj celjske gimnazije, ta pre-ustroj javno in odločno zahteva ter
niti dveh razredih se poučujejo vsi učenci po istem učnem načrtu v vseli predmetih skupno; uče se tedaj vsi latinščine in drugih predme* tov po starem učnem načrtu. Po drugem šolskem letu, t. j. za 3. razred se učenec odloči, ali hoče postati »čisti gimnazijec« ali pa »realni gimnazijec«. Za »čistega gimnazijca« se tedaj dosedanji učni načrt gimnazije nič ne spremeni; prične se učiti grščine in nadaljuje z učenjem latinščine. Realni gimnazijec pa zamenja grščino s francoščino, nadaljuje pa z učenjem latinščine; ta razlika velja *jdaj za 3. in 4. razred. Po četrtem šolskem letu, t. j. od 5. razreda naprej nadaljuje čistt gimnazijec svoje študije v latinščini in grščini; čisti realist pa pusti še latinščino, dobi pa mesto nje angleščino, kemijo in opisno geometrijo kot glavni predmet. Zraven tega je za višje razrede (t. j. od 5. razreda do 8. razreda) še skupina realnih igmnazijcev, ki obiskujejo latinščino in francoščino, ali pa latinščino in angleščino — oboje brez grščine. Tišinski tip ima tedaj 3 skupine:
1. čisti gimnazijci z latinščino In grščino;
2. latinorealisti ali realni gimnazijci z latinščino v zvezi z francoščino ali angleščino, brez grščine;
3. čisti realisti s francoščino in angleščino brez latinščine in grščine. Latinorealist in čisti realist im.* ta v realijah večjo izobrazbo kot čisti gimnazijec. To je tedaj bistvo Ti-šinskega tipa realne gimnazije, ki bi se seveda moral še našim razmeram prikrojiti: mesto francoščine in angleščine bi se mogla vpeljati kot moderna jezika: nemščina in la-ščina.
Važno vprašanje nastane sedaj: v katero skupino z otrokom, ko dovrši prva dva razreda, do koder st. kakor sem povdarjal, poučuje vse učence po skupnem načrtu. Odločujoča je gotovo duševna dispozicija učenčeva, ki se v tem času ži pojavi in ki natriba učenca na humanistično ali na realistično stran. So-odločilni so potem drugi momenti, kakor uplivi domačega doma, gmotne in krajevne razmere in drugo. Na vsak način pa nudi realna gimnazija možnost humanistične in realistične izcbnr/.bc ter omogočil je učencu, ckn si določeno smer izobrazbe voli šek tekom študija.
Kam se naj obme čisti gimnazijec po maturi? Lotil se bode študiju na univerzi (bogoslovja, modroslov-ja, pravoslavja, medicine), na živ>-nozdravniški šoli itd. Realist hoda študira! na tehniki, visoki šoli za pt: Ijedelstvo, rudarski akademiji, eks-portni akademiji. Realnemu gimnazijcu se nudi študij na vseh visoki n šolah, izvzetnši študij bogoslovja, starih jezikov, nmdroslovja v 02^ jem zrnislu in zgodovine. — Kedaj in kako ravno se bode reformirata
no 2 do 4 K, potem ni dvoma, da bi tudi državna knjigarnica za svojih 150—200 tisoč odjemalcev zmogla za podobno ceno letno 4 številke Šolskega lista, v izmeri 5 do 10 tiskanih pol; v mnogih slučajih bi morda niti tolikega obsega ne bilo treba.
Ko govorimo o državni knjigar-nici, se nam zdi potrebno omeniti, da imamo ob nji v mislih filijalko za Slovenijo s sedežem v Ljubljani. In ko govorimo o njenih 150 do 200 tisočih odjemalcev, imamo v misliti šolsko mladino Slovenije. Ker pa moramo teh 150 do 200 tisoč odjemalcev razdeliti na 3 skupine, t. j. nižjo, srednjo in višjo, se ume, da bi bilo treba izdajati troje različnih šolskih listov za učence in učenke osnovne šole: in le osnovno šolo imamo v mislih, ko govorimo k vprašanju o šolskih listih; to povdariam zaraditega, da ne dregnemo med ose. In še nekaj se nam zdi potrebno omeniti; in to je naša statistika zaradi zgora> omenjenih 150 do 200 tisoč učencev in učenk; da nas ne bo ta in oni lov h, omenimo, da smo vzeli to pavšalno, a zdi se nam, da smo segli prej prenizko, nego pa previsoko.
Seveda, razdelitev števila 150 do 200 tisoč odjemalcev na 3 skupin«, bi znižala število odjemalcev na 50 do 70 tisoč za vsak list; no, tudi ob takem številu odjemalcev bi se državni knjigarnici ne bilo treba bati za njen obstanek: sosehno takrat ne, če bi imela državna knjigarnica tudi svojo tiskarnico, kjer bi lahko tiskala poleg šolskih listov tudi knjige za šolarske knjižnice, tiskovine za šole, učila, Šolska naznanila itd. Da pa ne bomo s tem dregnili v sršenevo gnezdo, moramo omeniti, da bi izhajala državna knjigarnica tudi brez lastne tiskarnice in bi se vse tozadevno delo prav lahko porazdelilo na več tiskarnic; a konkurenca v tem oziru bi bila državni kniigarniel samo v korist.
Torej, v to stran bi bita zadeva več ali manj izvedljiva; bojazen zaradi papirja itd. pri tako važni zadevi. ni umestna. Težia pa bo stvar zaradi urednikov in sotrudnikov.
Ihtimo se najprej nrednikov.
Da bi mogel obvladati tako ogromno delo en sam urednik, to je izključeno. Tudi trije uredniki, to jc eden za šolski list za nižio skupino itd., bi dela ne zmogli: zakaj pomisliti moramo, da bo treba snov v listih deliti na jezikovno, matematič no, realno in ročnostno: pomisliti pa moramo tudi. da se vsak izmed ravnokar naštetih oddelkov cepi v več pododdelkov.
Iz ravnokar povedanega je raa vidno, da bo zadeva zaradi urednt-ov zelo komplicirana; in najhujSe pri vsem tem le dejstvo, da se tetri., ne da odoomoči izlahka: zakaj zn urednika šolskega lista ni dober vsak štišmar. pa magari ie spesnil že kako pesem, snisal kako povest, objavil
vratu v vodi. Opozarja se, da je ta | potem na reorganiziran zavod tudi glavna tržaška cesta za promet z I svojo deco pošilja. Preustrojen za-avtomobili nesposobna. Oba potoka vod bode nr.dil učencu
pa sta v nižini povzročila velika Jezera, ki Je preplavilo vse polje ter posamezne hiše in lokalno železniško progo, ki Je tudi pod vodo. Danes popoldne je o tem kritičnem stanju poroča! mestni tajnik Feigel osebno okrajnemu glavarju dr. LanJ-SIču, ki je izjavil, da je odpomoč po pijonirjih oziroma saperiih iz Ptuja že zagotovljena in obenem od deželne vlade naročena rešilna akcija v znesku 200.000 kron za prvo pomoč.
Drobno.
— Kovan denar mesta Zagreba.
Finančni minister je dovolil mestu Zagrebu izdanie kovanega denarja za 2G0.000 K. Mesto Zagreb mora fcnesek za gotovost tega denaria vložiti v kronah pri glavni državni blagajni v Belgradu. Do sedaj so dobili taka dovoljenja mesta Osijek, Teniešvar in Zagreb.
— Belgraisko dljaštvo proti teološki fakulteti. »Pobratimstvo«, atlaška zveza na belgrajskem vseuči-Hšču, je sprejelo resoluciio prot! osnovanju teološke fakultete na bel-Srajskem vseučilišču. V resoluciji dudarja, da se bo borilo proti te ološki fakulteti z vsemi legalnim!
sredstvi.
-- Odhod belgralskih maturantov. 15. t m. so se odpravili bel-»rajski maturanti In maturantinje na izlet na Hrvatsko in Slovenijo.
celjska gimnazija, to je stvar vlade, kak bojevit članek itd. Tu bo treba
Da se pa reformira, to pa je tudi	-	5£!—,	•-------
stvar občinstva oziroma delavstva, ki naj preustroiitev energično zahteva in potem svoje otroke pridno na reformiran zavod pošilja. Do sedaj študirajo na srednjih šolah skoraj izključno le meščanski in kmetski sinovi; delavski otrok je bil m* srednji Šoli — bela vrana. Opozar jam v tem zmislu Dosebno del. središča. kakor Trbovlje. Hrastnik. Šo-
mož s širokim obzorjem: a to obzorje mora urednik obvladati z umom in ne z iezikom; zakai urednik-mora biti središče, ki vabi. združuje in vodi: urednik mora svojo stvar razumeti, mora poznati čisto jasno svoj cilj, mora biti odkritosrčen, potrpežljiv s sotrudniki in ne sme da-iati nikomur potuhe itd. To je precejšnja porcija čednosti; in le malo te mož. ki združujejo v sebi vse to.
1. večjo izobrazbo v realijah (t. J, naravoslovnih vedah) in modernih
iti *
2. možnost odločitve za študij na univerzi ali tehniki v poznejši dobi.
Da tudi delavstvo pošlje svojo deco na srednje šole, je dovolj argumentov. Najbolj važen je ta. da dobi na ta način delavstvo organizatorje in duševne delavce prav iz svojt srede, ki bodo natančno poznavali težnje in potrebe svojih lastnih vrst. Sicer ni dandanes gmotni položaj duševnega delavcu zavidanja vreden, pa vendar je tr<>-ba ravno v sedanji dobi dajati delavski deci mnogo izobrazbe, da se izpopolnijo vrste delavskih voditeljev. Sicer se že marsikateri intell-gent priklopi soc.-dem. vrstam, toaa prava rudeča armada bi morda najuspešneje bazirala le na pristnih delavskih voditeljih — delavskih sino-viii. Vrini tega so momeaitano gmotne razmere delavstva primerno boljše kol nekdaj, tako da zatnore delavec misliti tudi na višjo izobrazbo svojih otrok.
S pedagogične strani se je tedaj nasvetovalo in smatralo času in celjskim razmer m primerno predlagati za Celje ustanovitev realne gimnazije Tešinskega tipa, ki ima to ime ori tega, da se je prvo iipeljal v ri-šinu (Teschen) in se po poročilih ta-mešnjega zavoda dobro obnese*. Njegov sistem Je sledeči; v začet-
pital.
Štanj, Velenje i. dr. Jako nadarjene	Iskati jih bode treba širom Slovenile
dečke bi se moralo dati Izšolati;	in sicer pri vseh firmah,	pa nal bo
eventuelno tudi na stroške — orgi-	ista označena z JDS. ali	z VLS, alt
nizacij; bil bi to dobro naložen ka-	pa magari tudi z JSDS.	Povsod Je
nekaj pametnih mož; in zaraditega je nedopustno in škodljivo, če hoče vzeti ena firma vso modrost sama v zakup, pa magari bi ta nosila tudi ponosni napis LIJU- Posebno pa se bo treba ob ti izberi otepati one vrste ljudi, ki jih označujemo z besedico
posle. To pa kakor g. doktor stopa v. ospredje, nam diši vendarle po bizantinizmu, kar se nam tembotf čudno zdi, ker je inače g. doktor precej avtokratske nature. Kar pa se tiče njegovega okusa, ko v članku, kjer govori o kralju obenem nefino zafrkuje ljudi iz prejšnjih dob, ki so v čast Habsburžanom na pojedinah slavili »krvavega« Franca Jožefa, fn »lajnah, ki so luščile avstrijske himne, in ob pijanih zgubah v gostilni«, se pač ne da dvigniti ono slavnostno razpoloženje ob rojstnem dne —- novega kralja.
To bi bil g. urednik Šega mogoče boljše zadel.
Ta članek o kralju se nam je torej zde! precej kmečko — robat.
O monarhiji pa. ki tekmuje z republiko glede svobodnega (!) razvoja, bi se pa dalo marsikaj bridkega povedati — takim republikanskim avtokrp/ m, kakor je, kot znano, naš »bodoči« župan.
G. Strniši pa bodi povedano, da naj za kralja zlaga malo boljše pesmi!
Štrajk v delavnici južne železnice v
Mariboru?
Saj pravzaprav štrajka ni bilo, celo pa ne zato, ker niso hoteli praznovati Petrovega rojstnega dne; kakor to trdijo v svoji hudobnosti Male novice.
Bilo pa je tako-le: Ob 3. oz. 15. pop. so v kurilnici začeli stavkati za 1 uro, v ta namen, da bi vodstvo juž-ne železnice v Lj. pustilo 4 delegate ki že mesece in mesece čakajo na to, k direkciji na Dunaj, kjer bi že končno pri dirckciji glede zboljšanja oz. izenačenje v plačah dosegli kak končen rezultat. Da je vlada oz. od Zveze inspirano vodstvo južne žel* prav iz strankarskih ozirov skušalo to potovanje —- demokratično — preprečiti, bodi samo omenleno. Po pretekli uri in pol je delavstvo spet začelo delati — torej so v eni uri pozabiti na — rojstni dan kralja, kaj ne, g. Žebot?
Zdaj šele ob 17. se je razglasilo, da se danes t. j. 12. t m. ne dela v. čast rojstnega dne kralja Petra. No, delavstvo ne bi nič ne reklo proti temu, da ni bilo s tem tudi rečeno, da ta dan ne dobijo plače — in proti temu so — upravičeno nastopili, — kajti niti cesar avstrijski ni hotel, da bi se moralo pod tem pogojem slaviti njegov rojstni dan, zato pa so takrat tudi vedno delali.
Taka je resnica in za to damo delavstvu popolnoma praV. kajti kralj Peter sam ne bi pritrdil, cla morij kdo radi njega izgubiti 20 do 25 K dnevnega zaslužka ! Tako ie ta stvar, da veste — denunciianti!
fn otroci zaradi neumne uredbe, da so bile prodajalne zaprte, danes niso dobili amerikanskega mleka, Kdo bi se ne zjokal nad takimi neumnimi odredbami.
Ameriknnska msst.
V Mariboru jo prodaja anroviza-cija revnejšim slojem po 28 kron, v Ptuju, pa, ki železniško ni nič dosti bližji kakor Maribor, pa prodaja po 24 kron za vsakega. Odkod ta razlika? če si je mariborska občinska aprovizacija tekom voiske nakopala dosti dolga (nad 1 milnonk potem naj ta dolg poravna na drug način, ne pa z mastjo za revneiše sloje, kajti draginja je od dne do dne
Donesek k vprašanju o šolskih listih.
Zahteva po šolskih listih ni nova:	________ ______
a je tako aktualna, da bi ne bilo mo- domišljavci; zakaj ti so predrzni, dro, če bi šli molče mimo nie; zakaj nasilni in imajo tako dolg jezik, da uverjeni smo, hl zanesli potem | utrnejo z njim v kozji rog tudi može
šolskih listov med maso več in boljšega duševnega J1,*’3; nego pa ga moremo potem Šolskih knjiir, nosi-io med maso leta in leta — s prav neznatnimi izpremembami — eno in isto blago. A ni samo to, kar nas od vrača od šolskih knjig; zakaj od njih nas odvrača tudi dejstvo, da skoro vse dosedanje šolske knjige niso b;^
velikega duha; tako sodi naš veliki romar, in on sodi prav.
(Konec prrh.)
Pismo iz Maribora.
On In naš kralj.
... -_______^	Kot	dober	Jugoslovan	se	nisem
drugega" nego rekUmia za gotovi) j mogel ustavljati, da ne bi kupil slav-
—	•- ’ si-P(V	I	nostno	otrobojčenega Mar. delavca,
reklamnega lista za tukajšnje advo
vrsto izvoljencev sreče in lahka pridobitev postranskega zaslužka. Vemo. kritikovati ie lažje, nego
debili; a zdi se nam .da je objektiv Uika in kritika v pravem času
na
več vredna, ne"0 ,)a izkaženo delo. In le kot objektivno kritiko in kritiko v pravem času smatrajte naš današnji fragment k vprašanju o šolskih listih.
kate. — In glel. prva beseda: dr. Rosina in zraven: Naš kralj. Da mora on, ob takih prilikah t. j. 18. avs?. prejšnjih let in sedaj po novem štetju 12. jul biti prvi med prvaki, najlo-JalneJši med lojalnimi, to mu mora biti po usodi odmenjeno. — Tu nam ne gre za osebo kralja, nego za na dičnega, »bodočega« župant« Čemu baš on vedno ob
Najprej moramo odgovoriti nn šega dič vprašanje, če ie zgoraj omenjena za- Maribora, hteva sploh izvedljiva. Ob spominu 1 takih lepih prilikah stopi na prste m na to ie nam šinila v glavo misel, na se pokaže v vsej svoji visoki viso-*Dr\*“i:o sv. Moliovja«: zakai če j kosti? V drugih časopisih le navada, zmore ta za svojih 8(1 Uo 90 tisoč I da prednik — brez podpisa —_ torej članov letno 5 knjig za neznatno ce- 1 brez osebnega bahaštva opravi talci?
Iz Slovenile.
Laško.
Sestanek naših zaupnikov, ki se je vrši! dne 13. julija, je bil dobro obiskan. Ob 9. uri pozdravi š. Šteta navzoče sodruge in sodružice. Sp-drug Krušic je podal poročilo o sS-danjem strankinem delovanju v Laškem in okolici kakor tudi poročilo o blagajniškem stanju. Sodr. Koleša je pojasnil idejo socijalizma; Poudarjal je. da ni dovolj, da imamo že lepo število organiziranih članov, temveč da moramo te člane tudi vzgojiti Ne gre nam zato. da bi so-drugi in sodružice plačevali strankin davek, temveč da postanejo od meni boievniki za socijalisticno idejo. - 0-drua Košir je poudarjal važnost sestankov, da se sodrtigi medsebojno spoznavajo ter se utrjuielo v borbi za uresničenje socialistične ideje. Nato.se je izvolil nov odbor: Soglasno so bili izvoljeni sledeči sodnigi: Koleša Viktor, predsednik:	Košir
Josip, namestnik: Hrastnik Roti., tajnik:	Jenčič Martin namestnik}
Sinode1' Josip. bla?ainik: Vaca Vaclav, Bera Pavel. Topole Anton. Klenovšek Onerin, Kaibič Martin Ste-fe Martin, Ocvirk Franc, Sipek Albert, Šipek Josip. Guček kontrolorii in zaupniki. Sodr, Kolesa sc ie nato zahvalil vsem za zaupa-nie ter pozvat odbor, v katerem so
zastopane vse stroke, kakor tudi vse ostale sodrupie in sodružice na restio delo.
Zagorje ob Savi.
. Brali smo v »Napreju«. kako žaljivo ie pisal klerikalni »Domoljub« o osemurnem delavniku. Gospoda nkoli »Domoljuba« bi seveda kaj rada videla, da bi delavec delal kot vprežna živina. Gospodje, ki so napisali take stvari, naj bi preje vpri šali kakeca delavca, ki se že leta in leta trudi in ubija z delom, pa nima od vsega ničesar, še celo toliko ne, da bi bilo za njegov pogreb! Potikal sem se 22 let po svetu, delal v rud' uikih in drugod, pa mi osemurno delo ni bilo nikoli prekratko. Vas pa boli najbrže glava, če niste delali najmanj 16 ur na dan. Ali ni res, vi Domoljubovci«? Vprašujete kaj naj delavec celili 16 prostih ur počenja, vi na seveda ne poveste tega, da imate po pisarnah napisano: Uradne ure od 8. do 11. in od 2. do 4.! Koliko ostane torej prostih ur? — Ko sem bil v Belgiji, na Nemškem, Francoskem, sem res lahko izhajal z delom. Potem pa sem se ob prostem Casu lotil študirani« in se marsikaj naučil! Ne mislite, da ne zna delavec v prostih urah drugega kot niti! Jako se motite o delavstvu! V domačih rudnikih je tako delo, da se tudi z osemurnim delom tako utrudim, da nisem zmožen ničesar brati po delu In potem vam pride »Domoljub« In govori na tak način o delovnem času ' Pridite vendar k nam. pa boste rekli: Ubogi delavev, tako garaš pa tako malo zaslužiš!	J.	S.
Celje.
Čitali smo nedavno v »Napreju da je bilo nekaj naših sodrugov are tiranih. Pri tem se je imenovalo tudi nekega Preglja. Ne moremo sl kaj, da ne bi o njem povedali nekai. o čemur naj javnost sama presodi. Ta mož Je bil za časa stare Avstrije kaj vnet za odlikovanja. Po svojem neumornem delovanju (saj veste, kako je moralo biti) sl je pridobil celo zlato kolajno pro lortitudine et merltatibus (za hrabrost In zasluge). Ko smo drugi kot Jugoslovani zago varjali idejo samoodločbe, le on v času najhujše avstrijske - germanl stične ekspanzivnosti in persekucij lovil kolajne. Lokalne, da celo za posamezne postaje namenjene de peše, Je brzojavil izključno v nemščini, in to še po prevratu! Kot »strokovnjak« je ostal namreč še vedno na svojem mestu. Ko je namreč videl, da je Dunaj izčrpan, je obrnil plašč in se kot »Jugoslovan« podal v boj proti jugoslovanskim delav oem — trpinom. Zdi se kot da bi »demokratična« Jugoslavija res bila »perfugium« vseh raznih značajev...
Kočevje.
J DS poka in se ruši po celi Sloveniji. V Kočevju pa je kar čez noč nastala velika katastrofa. Kaj je bilo rako hudega, da je razdvojilo zveste pristaše liberalne stranke, go spoda dr. Sajovica, Kajfeža, Repov ža itd., nas ne briga. Zanimive pa so druge stvari. Že nekaj mesecev imamo v Kočevju novega postaje načelnika. mogočnega Repovža. Pravilno spoznavati smo ga pričeli še le zadnji čas. Po shodih so mu usta polna demokratizma, v kavar nah njegove kretnje kavalirske, v službi pa svoje uslužbence nezaslišano šikanira. Ni več varno iti mimo postaje. To le mimogrede.
Dr. Sajovic, predsednik JDS je na svojo pest izključil iz stranke med drugimi tudi postajenačelnika Re povža zaradi njegovega samolast nega protistrankarskega delovanja ter to zadevo svečano javil — ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani, češ, da dobi g. Repovž tudi od zgoraj, kar mn gre. Pa se je zmolil mož juristlčnega razlaganja.
Postajenačefnik Ima pod seboj 'recej železničarjev. Ne bodi len, iih skliče neko popoldue v čakalnico, kier so morali vsi podpisati, da so na njegovi strani. Dne 3. Ju-!ira pa je bil sklican shod, na katerega ie moralo priti vse. kar še ži volar? po njegovi milosti. V enour-:iem govoru je g. Repovž neusmi eno raztrgal dr. Sajovica in obte->1 veleposestnika Kajfeža. Nato so e izvršile volitve. Tajnik je preje ?e poročal, da je že pred 'dvema "Ocema izstopil iz stranke. Zapis :kar in blagajničar nista bila pri-■ tna. Podpredsednik je dajal poro-ila s koščka papirja, češ vse knjige o poskrite. Po glasovanju, kjer je Jasovalo okoli 70 prisotnih, za gla-ovanje sploh neopravičenih, je g. Repovž odnesel zmago. Izvoljen ie bil za predsednika in se takoj drugi dan ponosen odpeljal v Ljubljano >oročat ravnateljstvu o svoji Izvolitvi.
Radovedni smo, kaj ima ravnateljstvo drž. železnic opraviti j» ter^, le H kdo od JDS stranke sfi ne!
Pri premogokrnnem i im u se je razdeljevalo od ostalega sladkorja delavcem, ki delajo.v rudo-kopu po tri četrt kilograma sladkorja, tistim pa, ki ne delajo tam, pa samo po pol kilograma. Ravnatelj je vsako tozadevno pritožbo razburjen odbil. Ne vemo, čemu se dela v tem take razlike! Delavci bi želeli, da ravnatelj že gre vendar slednjič v pokoj, kamor spada.
Guštanl — Ravne.
Pri nas je delavstvo potrto in zbegano, kakor nikjer drugie. Naci-jonalističtia furja nam ie napravila voliko škode, posebno pa delavcem, ki so bili hujskani enkrat od ene, drugič od druge strani.
Če greš po cesti vse te pozdrav-lja. Misliš si:	Zelo	Izobraženi so
ljudje tega kraja. To pozdravljena ljudi pa je plaho, ker pri vsakem takem pozdravu si mislijo: Že zopet denuncijant!
Delavce v guštanjsld jeklarni je nemška buržoazija skušala izrabiti
na vse načine Podjetje je delavcem dajalo živ iia v.u upanje, tako, da imamo veliko število d.lavcev. ki imajo danes v tovarni dolga čez tisoč K! Sedaj pa, ko so prišli novi vodja tovarne nameravajo delavcem, ves ta dolg, ki znaša 70,000 K odtrgati od plač! Kako naj ubogi delavci, ki danes garajo za dnevnih S in 10 K ta dolg poplačajo? Kovinarski tajnik sodr. Mihevc je tozadevno pri merodajnem mestu interveniral. Obljubilo se mu je, da sc ta stvar kolikor mogoče ublaži, tako da delavci bodo pri tem nič hudega trpeli. — Kakor so se nemški šovinisti obnašali proti delavcem, tako delajo tudi naši narodnjakarli. Uničiti hočejo delavsko organizacijo! Gospod ge-rent Lošnik si prizadeva na vs& kriplje, kako bi ustanovil »Jugoslovansko zvezo«. Vsako sredstvo mu je zato dobrodošlo. Če pa gospodje ne bodo s tem odnehali, bomo primorani, da jim kaj drugega zagodemo. Dobro vemo, koliko masla imajo na svojih glavah. — Toliko za danes.
Nalnovelia porotfla.
ITALIJANSKI ŽELEZNIČARJI STAVKAJO.
Trst, 16. Osrednji odbor železničarske organizacije v Italiji je sklenil, da se italijanski železničarji pridružijo splošni stavki, ki se vrši 20. in 21. t. m. V Italiji bo torej tekom mednarodne splošne stavke ustavljen tudi ves promet.
ITALIJANSKA POLICIJA SE UDE-LEŽI STAVKE.
LDU. Chiasso, 16. (ČTU.) Policisti v mestih Milan, Rim, Genova In Turin so sklenili, da se tudi udeležijo splošne stavke 21. t. m„ ako ne bodo ugodili njihovim zahtevam.
NEMIRI V ITALIJI.
LDU. Rotterdam, 16. (DunKU.) »Telegraph« poroča od nedelje Iz Milana: Nemiri zaradi draginje živil se tu in tam nadaljujejo. V Vidmu te o priliki nekega shoda prišlo do spopada s četami in so bile ubite štiri osebe.
SOCIJALIST1ČNI KONGRES V BOLOGNI.
LDU. Saint Germain, 16. (CTU.) »Avanti« objavlja, da se bo sklical Izreden nacionalistično socijalistič-ni kongres v Bologni od 7. do 10. septembra. Italijansko vodstvo stranke je sklenilo, da se pridruži tretji moskovski internacijonali. Darovala je tisoč frankov za Jaurfesov spomenik.
STAVKARSKO GIBANJE V NEMČIJI.
LDU. Berlin, 15. (ČTU.) >8 Uhr Abendblatt« poroča o stavkarskem gibanju med nemškimi poljedelskimi delavci: Ne da se tajiti, da bo nemška žetev resno ogrožena, ako bi se še dalje širila stavka poljedelskih delavcev. Dosedaj so na pristojnem
javil Turatti: Kot državljan, kot socialist in kot narodni zastopnik upam. da boste poslušali izraz te proste volje prostega naroda In da naj njegova želja triumfira. S temi besedami je Turatti izročil spomenico predsedniku zbornice.
GROF KAROLYI V ITALIJI.
LDU. Dunaj, 15. (ČTU.) Grof Mihael Karolyi je s svojo ženo in svojim tajnikom nadporočnikom baronom Weszelkyjetn v soboto prispel na Dunaj v družbi italijanskega vojaštva. Prinesel je seboj pet milijonov kron. Odpotoval je v Italijo
EVAKUACIJA POLJSKEGA OZEMLJA.
LDU. Nauen, 16. (Brezžično.) Končna izpraznitev ozemlja, ki ga morajo Nemci . odstopiti Poljakom, se bo izvršila koncem avgusta ali začetkom septembra. Mesto Tonin bo izgubilo značaj obmejne trdnjave ter bosta v niem nastanjena samo dva poljska polka.
POSVETOVANJA O TEŠINSKI ŠLEZIJI.
LDU. Moravska Ostro va, 16. (ČTU.) Kakor poroča »Dzennlk Cieszynski«, bo danes v Krakovu prva seja čehoslovaške poljske komisije o vprašanju tešinske Sleztje. Poljake bodo v tej komisiji zastopali: Pitkovvsjci, pater Lendsin. poslanec Kunjickj. Daszinski, profesor Stanislav Kratki, dr. Ernest Adam. dr. Czakliinski in dr. Vladislav Ni-chejda.
ODPRAVA CELIBATA UČITELJIC NA ČEŠKEM.
LDU. Praga, 15. V odseku za kulturo so sklenili odpravo celibata učiteliic na ljudskih in meščanskih šolah. Sklenili so tudi ustanovitev samostojne katoliške teološke fakultete v Bratislavi, medtem, ko so odklonili ustanovitev take fakultete v Brnu.
AVTONOMIJA VZHODNE GALICIJE.
LDU. Moravska Ostrova, 16. (ČTU.) Glasom poročil krakovskih
listov, bo avtonomija Vzhodne Gali- ! cije tako urejena, da se bo ustanovil j lokalni parlament za zadeve kulture, i prometa, dobrodelnosti, lokalne avtonomije itd. Ukrajinski jezik bo ravno tako, kakor poljski, uradni jezik.
PROTI NAVIJALCEM CEN V FRANCIJI.
LDU. Saint Germain, 16. (DunKU.) Francoska vlada je poslanca Reya imenovala za generalnega komisarja za prehrano. Za navijanje cen so določili kazen od dveh mesecev do dveh let ječe, in denarne globe od 500 do 50.000 frankov. Ako se špekulira z živili, obleko, črevlji in drugimi potrebnimi predmeti, se kazen more zvišati na tri leta in 200.000 frankov.
Aprovizacija.
LiubHanski prodajalci sladkorja se vabijo, da se takoj osebno zglase v aprovizačni pisarni na Poljanski cesti 13, in sicer med 8. in 10. uro dopoldne.
Ljubljanski prodajalci sladkorja se vabijo, da pridejo takoj h tvrdki Šarabon po sol, ki se bode prodajala na izkaznice, in sicer: iz I. do III. okraja 19. julija; iz IV. do VI. okraja dne 20. julija in iz VII. do X. okraja dne 21. julija.
Sol za obrtnike in zavode se nakazuje v aprovizačni pisarni na Poljanski cesti št. 13.
Izdajatelj: Josip Petejan. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit. tiskarne« v l.iublianj.
slav. občinstvu sc priporoča
Prešernovi ulici štev. 9.
C@wSIar.fki
pomočnik
za prvovrstno delo se takoj sprejme proti dobri plači. Naslov v upravi „NAPREJA“.
Iiiava.
Podpisani Josip Šinkovec sem govoril žaljive opazke o Mariji Kosmač, železničarjevi ženi. Te opazke so bile izgovorjene le v šali brez vsake podlage in opravičenosti, ker je Marija Kosmač poštena, vzgledna žena, ter ji nimam v nobenem oziru ničesar nečastnega očitati.
Ljubljana, dne 15. julija 1919.
Josip Šinkovec, zidar j. 2.
Restavracija v
Agitirajte za naše časopisje!
lš€e se bratovskosklaefnižni
iliivnit a talsft
Nastop 1. avgusta 1919. — Plača po dogovoru. — Cenjene ponudbe n® bratovsko skladnico v Trbovljah.
Inženir dr. Miroslav Kasal
oblastveno poverjeni stavbeni inženir.
Specijelno stavbeno podjetje za betonske, železobetonske in vodne zgradbe
y Ljubljani, Ililšerjeva ulica 5t. 7. Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezov©, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske M železobetonske konstrukcije.
Previema v strokovno Izvršite v vsenaCrto stavbene inženirske stroke. Tehniška mnenja. — Zastopstvo strank v tehniških zadevah.
lavcev. Doseaaj so na pristojnem	Bratislavi,
mestu v Berlinu dobili poročila o iz- ndk1on5li ustanovi bruhu stavke poljedelskih delavce\ le na Pomorjanskem in v Vzhodni Prusiji, na novo pa so sedaj došla poročila iz Srednje Nemčije in iz Saksonskega, da se tudi tam pojavljajo slična gibanja. Kakor le videtf, ne gre samo za gospodarsko stavko, temveč tudi za politično.
MEŠČANSKA STAVKA V BERLINU.
LDU. Berlin, 16. (DunKU.)
»Abend« poroča iz Strahlsunda, da je kot odgovor napovedana meščanska stavka danes popoldne začela.
KOMUNISTI V GRADCU.
LDU. Gradec, 15. (ČTU.) Štajerski komunisti so se ločili od dunajskih in budimpeštanskih sodrugov.
Komunist Bergauer Je izdal odkritja o škandaloznem gospodarstvu v graškem odboru komunistične stranke.
Na včerajšnjem shodu so komunist? dosedanjemu odboru izrekli popolno nezaupnico, tako, da je moral odbor odstopiti. Vršile so se nove volitve.
Novi odbor se je že začel pogajati z vodstvom socijalno - demokratske stranke na Štajerskem, da omogoči skupno delovanje delavstva.
ZA SAMOODLOČBO NEMCEV V JUŽNEM TIROf U.
LDU. Lugano, 15. (DunKU.) Glasom poročil italijanskih' listov Je poslanec Turatti izjavil v včerajšnji seji zbornice:' Prejeli smo dokument, ki nam krči sfče; obširne peticije, v kateri zahteva 175 občin gorenje adlžke doline, da se spo> štuje pravica samoodločbe narodov.
Turatti je potem govoril o vsebini te spomenice, ki povdarja nedopustnost, »ia bi se nemška južna Tirolska pridelila Italiji brez ozira na pravice samoodločbe. Med protestom desnice in nacijonall^tov le lz-
Tf	_	•	•	_	prevzamem blago
Za uvoz m izvoz
tero imam vedno v zalogi. — Cenj. tovarnam in podjetjem s« priporočam kot tvrdka z Ia* referencami. fmpOPt lil eKp©^
FERDO SERT, Maribor, Koroška cesta 2^
Zidarje in tesarje
večje število, sprejme v delo na Jesenicah proti najboljši plači pod vodstvom zidarskega polirja g. A. Battelina
stavbeno podjetje Viljem Treo.
Stanovanje v barakah, lastna skupna kuhinja itd. — Zglasiti se je v pisarni: Mariie Terezije cesta štev, 10.
m
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo.
ure
sprejema hranilne Vloge vsak delavnik od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo
polletno. Večje In nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
POSOjila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri.
Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 IH* milijonov kron« Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K«