UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna L nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne
i:
sprejemajo.
NAROČNINA: celoletna po pošti ali a pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'60, polletna K 10‘80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1 ‘80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za : ’• ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* „•	ob pol 11. dopoldne.	*. *. *.
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. f.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
 — Reklamacije lista so poštnine proste. .................———
Štev. 282.
V Ljubljani, v torek dne 14. majnika 1912,
Leto II.
Za deseturni delovnik.
Pododsek socialno političnega odseka za zadeve obrtnih delavcev je imel v petek sejo. Obravnaval se je predlog poslanca sodruga Hanuscha za upeljavo deseturnega maksimalnega delavnika v vseh obrtnih obratih in dva Predloga čeških in poljskih social, demokratov 2 isto vsebino.
Poročevalec dr. FreiBler (nemški nacio-nalec) je rekel, da se mora vprašanje o skrajšanju delavnika obravnavati zelo previdno, tar bi se pri upeljavi krajšega delavnika zmanjšale konkurenčne zmožnosti naše države. Dr. FreiBler je pokazal v svojem nadaljnem poročilu. da ne privošči na noben način delavcem skrajšanega delavnika. Pekel je, da je to TPrašanje vredno, da se o njem razmotriva. (Tovarnarjem bi bilo seveda všeč, da bi se delavska vprašanja sploh samo razmotrivala!) Slednjič poživlja vlado, naj izdela na podlagi Predloženih načrtov socialno politični program 'n ga predloži zbornici in naj skrbi tudi za njegovo izvršitev.
Nato je govoril sodrug Seitz, ki omenja najprej, da je bil ta predlog vložen še v prejšnji poslovni dobi parlamenta. Odsek se je te-, 'peljito bavil s predlogom in se je doseglo tudi Ze zedinjenje v tem. da se upelje postavno deseturni delavnik v tovarnah.
Organizirano delavstvo si je v nekaterih goratih z lastno močjo priborilo deseturni de-lavnik in zato je dolžnost vlade, da prisili z zakonom zaostale tovarne k upeljavi deseturnega delavnika. Omejitev čezurnega dela je ne-obhodno potrebna, ker to ne gre, da bi delavci delali tri tedne čez uro in takoj nato morajo neprostovljno praznovati. Odsek mora že enkrat skleniti nekaj določnega: Ali naj se odloči 2a upeljavo deseturnega delavnika v vseh o-“ratih, ali samo v tovarnah, ali naj ga pa odkloni. Poročevalec FreiBler bi moral imeti po-da bi se odločno izrekel za eno ali drugo. Kaj pomaga delavcem prazna resolucija? Kaj naj jim bo socialno politični program nadomestilo za zakon? To se pravi naravnost zasmehovati delavstvo. Vlada še nikdar ni pričela satna kake akcije v prid delavstvu. To smo že ^pstikrat ožigosali. Dolžnost poslanske zborne je, da ustvari to, kar potrebuje delavstvo. Ce se vlada ne gane.
_ Razprava se je nato zaključila, ker se je Pncela seja v zbornici. Za poročevalca v socialno političnem odseku se določita dr. FeiBler [n Seitz.______________________________________
Kako železarski kartelisti plenijo državo.
Pred nekaj dnevi je »Arbeiter-Zeitung« ,°bjavila pisan dokaz, kako železarski kartelisti izkoriščajo državo. Uredništvo lista ima v ro-*ah tajen cenik, ki določa prodajne pogoje in ^ene za faznska livarska dela in je datiran od [kcembra 1911; po njegovi vsebini je razumno. zakaj se ta cenik označuje kot »zaupen«.
' tem ceniku je rečeno med drugim:
. , Pri sirovih kosih, ki se naknadno obdelujta in ki se v to svrho ulivajo z materialnim ^-----------------------------  -j------------~
dodatkom, je delo računati po tem taritu. na kar je treba pri ofertah, oziroma pri sprejemanju naročil izrecno opozarjati.
Dela za ladje c. kr. vojne mornarice se imajo zaračunavati petnajst odstotkov dražje. To naklado je zaračunavati od skupne vsote tarifne cene in apreture. Pri delih za privatne trgovske ladje odpade ta 15odstotni pribitek. Za naročila, ki se prevzemajo v zavodu naročnika. je zaračunati nadaljni pribitek dveh kron na sto kilogramov. Ta pribitek se ima zaračunati za vsa naročila, ki se izvršujejo v zavodu naročnika bodisi na podlagi izrecnega predpisa’ ali pa na podlagi pogojev kake ladjedelniške klasifikacijske družbe c. in kr. vojne mornarice ali pa kakega transportnega podjetja.
«Arbeiter-Zeitung« pripominja temu: »Za enkrat objavljamo le ta dejstva, in hočemo počakati. kaj bo rekla na to vlada.« — Vladi se je dosedaj zdelo najprimernejše, da je molčala.
Socialno zavarovanje in kongres bolniških blagajn.
(Konec.)
Zoper plačilno mejo.
Tudi novi načrt socialnega zavarovanja obsega plačilno mejo za bolniško zavarovanje. Pod silnim materialom, ki so ga strokovnjaki predložili ob posvetovanju v prejšnjem parlamentu in vsled intenzivne agitacije, ki so jo započeli organizirani nastavljenci zoper nameravano plačilno mejo. je vlada nekoliko izpre-menila prvotni svoj predlog.
Ampak tudi novi vladni predlog je docela nesprejemljiv. Vlada se postavlja na stališče, da nastavljenci. ki imajo mesečne dohodke nad 200 ali 300 K, izhajajo brez zakonitega bolniškega zavarovanja. Vlada meni, da nastavljenci s takim dohodkom tudi brez bolniščine lahko plačujejo stroške zdravniške pomoči in iz svojega kupujejo zdravila in da lahko vzamejo nase težka bremena dolgotrajne bolezni. Vlada govori o dohodku nastavljencev. ki ga prejemajo, dokler so za delo sposobni in zaposleni. Ne misli pa, da je za boln. nastavjenca merodajen izključno le dohodek, ki ga dobiva v slučaju bolezni. Izkušnja uči, da je z dolgotrajno boleznijo skoro zmerom združena brezposelnost z vsemi svojimi žalostnimi posledicami. Ce se tako velikemu številu nastavljencev odvzame zakonita preskrba za slučaj bolezni. bi vsako bolezen spremljale uničevalne posledice za prizadete nastavljence in njih družine.
Tudi bolniške blagajne imajo kar največji interes, da za zakonito bolniško zavarovanje ne velja nobena meja. Oprte na današnjo neomejeno zavarovalno dolžnost so marsikatere bolniške blagajne preko zakonite obveze ustvarile svojim članom dobrodelne zavode, ki so bili mogoči in ki se dado ohraniti le tedaj, če se krog zavarovanju podrejenih nastavljencev ne zoži. Od vseh nastavljencev. oblasti in ostalih javnih faktorjev priznano delovanje trgovskih bolniških blagajn bi vsled omejitve bolniškega zavarovanja močno trpelo. Zakaj če bi taka blagajna obsegala le slabše plačane, torej slabe
rizike tvoreče nastavljence, je nedvomno, da bi se vsled tega znatno in za zavarovance zelo kvarno skrčile dajatve.
Torej ne le trgovski sotrudniki in drugi nastavljenci, temveč tudi trgovske bolniške blagajne in druge blagajne, ki majo učlanjene te nastavljence. morajo zahtevati, da se vladni predlog odkloni in da ostane slejkoprej v veljavi blagodejno in neomejeno zakonito bolniško zavarovanje za vse nastavljence.
Zavarovanje mornarjev.
Za osebe, pripadajoče moštvu na domačih ladjah, veljaj zavarovalna dolžnost ne glede na to. če so domačini ali inozemci in ne glede na to. če oskrbuje ladja pomorsko plovbo iz domačih ali inozemskih pristanišč, če niso po zakonih domovinskega pristanišča ladje deležni enakovrednega zavarovanja.
Za osebe, zaposlene v pomorski plovbi, ki ne pripadajo moštvu, veljaj zavarovalna dolžnost ne glede na to, če so domačini ali inozemci: ako je ladja domača (izimši inozemce, ki jih ladja zaposluje v tujem pristanišču izključno in mimogrede), ne glede na to, če oskrbuje pomorsko plovbo v državi ali v tujini (trajno ali mimogrede); prav tako (z enakimi omejitvami) če je obratovišče brodarskega podjetja ali drugega z brodarsko službo bave-čega se podjetja v državi ne glede na to, če je podjetje domače ali inozemsko; če se brodarska služba izvršuje v državi ne glede na to, če je brodarsko podjetje domače ali tuje in če je obratovišče v tuzemstvu ali v tujini.
Izjemno od zavarovalne dolžnosti za tujce, ki so le mimogrede, izključno le v tujini zaposleni na domačem brodu ali le mimogrede na potovanju ali celo v domačem pristanišču (čl. III. obeh zakonskih načrtov) je za poslednji slučaj popolnoma odpraviti, za ostala slučaja pa tako skrčiti in natanko opisati, da se zanesljivo prepreči zloraba te izjemne določbe, ki odvzema brodarjem breme zavarovalnih prispevkov z nadomeščanjem domačih mornarjev s tujim, večinoma prekomorskim moštvom.
Delavce-podjetnike male komorske plovbe in pomorskega ribarstva, ki sami brez tuje pomoči izvršujejo svoje podjetje, je glede na aktivno in pasivno volilno pravico uvrstiti v kurijo zavarovancev, one delavce-podjetnike, ki zaposlujejo tudi pomožne sile, pa je uvrstiti v kurije delodajalcev. Zavarovalni zahtevki teh delavcev-podjetnikov naj bodo odvisni od vplačevanja prispevkov.
Obolenje za kolero, kugo, žolto. mrzlico in beriberi veljaj vselej in brezpogojno za obratno nezgodo, če nastopi na potovanju (po odhodu iz domačega pristanišča in pred povratkom nazaj) na osebi, pripadajoči moštvu; in tudi tedaj, če nastopi v domačem pristanišču v okoliščinah, ki kažejo na zvezo z izvrševanjem mornarskega poklica. Za ostale zavarovanju podrejene osebe v brodarski službi veljaj obolenje za obratno nezgodo, če se zgodi v okoliščinah. ki kažejo na zvezo z izvrševanjem poklica. Določba poslednjega odstavka čl. III. načrtov naj odpade.
Dajatve bolniškega zavarovanja in bolniške preskrbe je urediti takole: Bolniško zava-
EMILE ZOLA:
Rim.
. Ali ko je Pierre zdaj zopet začel hoditi in |ekati okrog, ni naletaval baš največ na me-!*?e; opraviti je imel zlasti s posvetnim duhovništvom, s tistim rimskim duhovništvom, ka-^r° je kmalu spoznal. Še močna hijerarhija je v P)egovih krogih držala razrede in stopnje po-K°nci. Na vrhuncu vseokrog papeža vlada papeževa družina, vladajo kardinali in prelati, ki v°.zelo ponosni, zelo vzvišeni, in kakor se ka-?eio zaupljive, vendar zelo prevzetni. Med njimi e duhovništvo župnikov kakor dostojno, raz-pi.no iii zmerno meščanstvo, med katerim niso 'n Datriotični župniki redki. Italijanska okupacija ,ki je nastavila cel svet uradnikov, vzo-x°v nravnosti, je imela po poteku četrt stoletja ^'dno posledico, da je očistila domače življenje 'inskih duhovnikov; žene so tam nekoč igrale odločujočo vlogo, da je bila v Rimu dobe-,edtio vlada služkinj, ki so stolovale po gospo-arstvh starih samcev kakor vladarice. Na-aije je bilo tukaj tisto duhovniško ljudstvo, ka-(jrr.0 ie Pierre radovedno proučeval:	prava
s. 1,al bednih, umazanih, napol nagih, kakor iz-1 radane živali po kakšni maši iztikajočih du-()vnikov, ki nazadnje v družbi beračev in tatov §J^tovoljno utonejo v sumljivih beznicah. Ali Lvbv°'i ga je zanimala valujoča množica iz vsega > Sc,anstva došlih duhovnikov — pustolovcev.
b- 'lakomnih, vernih, blaznih, ki jih je vabil tem ^akor Privlači ponoči svetilka žuželke iz tUk .• Vse narodnosti, vse usode, vse dobe so j |.ai zastopane; pod bičem svojih poželjenj so I*' naprej, pa sc vlačili od jutra do večera r Vatikana, da bi moglo ugristi v plen, za-Hai .katerega so prišli. Povsod, povsod jih je jc‘ ,1aial, in nekoliko osramočen si je dejal, da |. jndi Sani metj „jjmj( (ja pomnožuje število tari,. le.V’ ki se kažejo po ulicah. Oj, ta večna pli-;l1 111 oseka črnih sukenj, kut vseh barv v tem nu'! Semenišča raznih narodnosti s svojimi
ni
*i
dot°stoma sc izpreluijajočimi gojenci bi bila žalovala, da bi odela vse ulice s pisano odejo; ‘“pozi so hodili popolnoma črni, južni Ameri-'Cl črni z modrim pasom, severni Amerikanci
črni z rdečim pasom, Poljaki črni z zelenim pasom, Grki modri, Nemci rdeči, Rimljani lilasti, in vsi drugi s stotero različnimi izvezenimi in obrobljenimi talarji. Razuntega so bile tukaj bratovščine, pa spokorniki, beli, modri, sivi, črni, v različnih sivih, modrih, črnih, belih kutah ali plaščih. Tako je bilo včasi videti, kakor da vstaja papežev Rim iz groba; čutiti je bilo, da je še živ in žilav, da se bojuje, da ne bi izginil v sedanjem kozmopolitičnem Rimu, kjer se izgljajajo nevtralne barve in enakomerni kroj oblek.
Ali zaman je Pierre tekal od prelata do prelata, zaman je občeval z duhovniki in obiskoval cerkve — temu kultu, tej rimski pobožnosti se ni mogel privaditi. Če ni bil užaljen, je bil začuden. Ko je neke nedelje, nekega deževnega jutra, vstopil v cerkev S. Maria Maggiore, se mu je zdlo, kakor da je v čakalnic; seveda je bila nezaslišano dragocena s svojimi stebri in s svojim stropom, kakor da so iz kakšnega starinskega hrama, z razkošnim nebom papeževega oltarja, s svojim bleščečim marmorjem in predvsem s svojo borgeško kapelo, ali kljub temu ui bilo, kakor da stanuje Bog v njej. V srednji ladji ni bilo nobene klopi, nobenega stola; neprenehoma so prihajali in odhajali verniki, korakali po cerkvi, kakor se hodi po kolodvoru, in močili pod z mokrimi čevlji; žene in troci so utrujeni sedeli na podstavkih stebrov, kakor jih je videti v vrvenju velikih kolodvorov, kadar čakajo na vlak. Za to mimogrede vstopajočo, capljajočo, iz nizkega ljudstva obstojajočo množico je duhovnik v ozadju stranske kapele bral tiho mašo, pred kapelo pa se je postavila ozka, dolga vrsta ljudi, ki je napravila počez po cerkvi ograjo — kakor ljudje, ki se nastavljajo pred gledališko blagajno. Pri povzdigovanju se je vse klanjalo z gorečnostjo na obrazih; potem se je razšla skupina, maša je bila končana. Povsod, pri sv. Petru, v S. Gio-vanni ali Laterano, po vseli starih bazilikah kakor po sami cerkvi svetega Petra je bilo videti take zbore; ljudem se mudi, pa ne posedajo radi po klopeh, temveč delajo Bogu, razim paradnih sprejemov, le kratke, zaupne obiske. Le v jezuitski cerkvi je neke druge nedelje zjutraj
prišel k veliki maši, ki ga je spominjala na po* božne množice severa; tukaj je bilo videti klopi, sedeče žene, nekakšna posvetna toplota je vladala pod bohotnostjo z zlatom, skulpturami in slikarijami pokritih sten, ki kažejo čudovito, bledo krasoto, odkar je čas ublažil njih prekri-čeči barokni slog. Ali koliko je bilo praznih cerkva med najstarejšimi in najčastitljivejšimi! V S. Clemente, S. Agnese, S. Croce di Jerusalem-rae je bilo videti ob času službe božje le nekoliko sosedov iz okraja. Napolniti štiristo cerkvenih ladij je bilo celo za Rim preveč, in tako so bile nekatere obiskane le gotove slavnostne dni, medtem ko jih je mnogo odpiralo svoja vrata le po enkrat na leto, na praznik svojega patrona. Včasi so živele od tega, da so imele kakšnega fetiša, kakšnega malika, ki je pomagal človeškim bolečinam; cerkev Aracoeli je imela malega, čudotvoruega Jezusa, »il Bambino«, ki je zdravil bolne otroke; cerkev S. Agostino je imela devico »Madonna del Parto«, ki je pomagala pri porodih. Druge so bile glasovite zaradi svoje blagoslovljene vode, zaradi olja svojih svetilk, zaradi moči kakšnega lesenega svetnika ali zaradi kakšne marmornate niadone. Druge so bile videti zanemarjene, prepuščene turistom, trgovini cerkovnikov, podobne muzejem, ki jih občudujejo mrtvi bogovi. Nekatere so motile, kakor cerkev S. Maria Rotonda v panteonu; to je okrogla, cirkusu podobna dvorana, kjer je madona očitno najemnica Olimpa. Pierre se je zanimal tudi za cerkve siromašnih okrajev, za S. Onofrio, S. Cecilia, S. Maria in Trastevere, ne da bi bil v njih našel pričakovano množico. Nekega popoldneva je slišal v zadnji, popolnoma prazni cerkvi sredi puščave pevce peti tožeč koral. Drugič, ko je vstopil v S. Crisogono, je našel cerkev vso odeto, nedvomno za kašno slavnost, ki je imela biti drugega dne: stebre s povlakami iz rdečega da-masta, portike izmenjaje z rumenimi in modrimi, belimi in rdečimi zastori in pregrinjali. Zbežal je pred temi strašnimi sejmarskmi okraski. Oj, kako je bil oddaljen od katedral, v katerih je bil v svoji otroški mladosti veroval in molil! Povsod je nahajal eno cerkev, nekdanjo starinsko katedralo, ki so jo Bernini ali pa njegovi
rovanje naj nastopi z naturalnimi in denarnimi dajatvami za čas bolezni v tuzemstvu, ne na potovanju (v domačem pristanišču in ob definitivnem izkrcanju v tuzemskem pristanišču); le z denarnimi dajatvami, in sicer z zvišano bolniščino za čas bolezni ob definitivnem izkrcanju bolnika v inozemskem pristanišču do njegovega povratka v tuzemsko pristanišče; le z naturalnimi dajatvami za čas bolezni ob začasnem izkrcanju bolnika v tuzemskem pristanišču; s pogrebščino ob smrti zavarovanca v vsakem slučaju.
Bolniška preskrba naj nastopi za čas bolezni na brodu, za čas bolezni na suhem, ob začasnem izkrcanju bolnika v inozemskem pristanišču.
Mezdo je izplačevati bolniku za čas bolezni na brodu. za čas začasnega izkrcanja zastran bolezni v tu- ali inozemskem pristanišču, za čas definitivnega izkrcanja zastran bolezni v tu- ali inozemskem pristanišču do odhoda ladje iz pristanišča.
Stroške pota v domovino do domačega pristanišča ladje (ali na bolnikovo željo do pristanišča. ki ga ladja še pred domačim pristaniščem obišče) naj nosi brodar v vseh slučajih definitivnega izkrcanja zaradi bolezni, ne glede na to., če se je izkrcanje izvršilo v inozemstvu ali tuzemskem pristanišču.
Ustanavljanje obratnih bolniških blagajn za mornarje je prepovedati.
Zaračunjevanje zavarovalnih prispevkov.
Zavarovalni prispevki vise na obratu samem in na vseli strojih in pripravah ne glede na to. če so last obrtnikov ali drugih oseb.
Delodajalci so primorani, da odtegujejo delojemalcem pripadajoče prispevke. Pridrža-vanje od mezde odtegnjenih prispevkov je kvalificirati za poneverbo.
Grozodejstva ob Leni.
Ko so kazaki pred desetletjem morili stav-kujoče delavce v Jaroslavlju, je car Nikolaj II. slavil svoje zvesto vdane, krvoloke kot rešitelje države. Ko je soldateska 22. januarja 1905 v Peterburgu na carjev ukaz pomorila na stotine nedolžnih delavcev z ženami in otroci vred. je bil Nikolaj II. tako milostljiv, da je prizadetim delavcem po tem pokolju »odpuščal«. Sedaj, po grozodejstvih v sibirskih rudo-kopih pa car molči. Trupla po nedolžnem umorjenih počivajo že v grobovih, število tistih, ki podlegajo zadobljenim ranam, je vsak dan večji car pa molči in se z razuzdancem Razputinom izprehaja po grajščinskem parku v Livadiji. Namesto njega pa je govoril minister Makarov.
—	seveda v njegovem duhu in po njegovih intencijah. Opravičeval je umor 500 delavcev in slavil hrabrost vojakov in njihovega, v službi podjetnikov se nahajajočega poveljnika Treščenkova. »Bilo je tako in ostalo bo zmerom tako« — je dejala carjeva kreatura v dumi. »Bilo je tako. pa ne bo ostalo tako!« — so mu odgovorili delavci v vseh mestih države, izražajoč s tem, da so ustavili delo, svoje prekletstvo nad morilci proletarijata. Drug minister Timašev. je skušal situacijo rešiti ter je obljubil vsestransko preiskavo žalostnega dogod-
učenci prilagodili okusu preteklega stoletja.
V	cerkvi S. Luigi di Francesi, ki je boljšega, trezno elegantnega sloga, so ga genili le veliki mrtveci, junaki in svetniki, ki so spali v tuji zemlji pod opločnicami. Ker je iskal gotiko, jc naposled ogledal še S. Maria sopra Minerva^ pravili so mu, da je to edini vzor gotskega sloga v Rimu. Ali ob teh z marmorjem pokritih polovičnih stebrih, ob teh rtastih oblokih, ki se niso upali dvigniti, pa so se zadušili sredi ob-loka, pod temi zvitimi, na težko veličanstvo stolnice obsojenih obokih je doživel zadnje razočaranje.
Ne, ne! Vera, katere topli pepel je še tukaj ležal, ni več ona, ki je s svojim žarom ogrela in užgala iz daljave vse krščanstvo. Monsinjor Fornaro, s katerim se je slučajno sešel, ko je zapuščal cerkev S. Maria sopra Minerva, se je upiral gotiki in jo imenoval pravo krivoverstvo. Prva krščanska cerkev je bila iz tempelna nastala bazilika; skrunil je Boga, kdor je smatral gotsko katedralo za pravo cerkev, zakaj v gotiki je le odurni anglosaški duh, uporni lutrovski genij. Pierre je hotel strastno odgovoriti prelatu; ali molčal je iz strahu, da bi utegnil reči preveč. Zares, ali ni to odločilni dokaz, da je katoličanstvo pravi sad rimskih tal, od krščanstva preobraženo poganstvo? Drugod je to krščanstvo zrastlo v različnem duhu. tako da se je uprlo in na dan razkola obrnilo proti matici. Stranska struja se je nadaljevala, bolj in bolj se razširjala, in v razvoju novih družb se izražajo dandanašnji neodvisnosti kljub obupnim poizkusom zedinjenja, boljinbolj, tako da je razkol zopet videti neizogiben in blizek. V njeni, v vsakdanjem pobožnem in občutljivem otroku, je kuhalo še nekaj druzega zoper bazilike: Manjkali so mn zvonovi, lepi, veliki zvonovi, ki jih imajo preprosti ljudje tako radi. Za zvonove je treba zvonikov, v Rimu pa ni zvonikov — povsod same kupole. Gotovo: Rim ne zveneče in zvoneče mesto Jezusovo, iz katerega bi se z globoko donečimi valovi dvigala molitev izmed sukajočih se tropov vran in lastovk proti nebu.
ka. Vlada bo, je dejal. Njega Veličanstvo naj-ponižnejše prosila, da da svoje najvišje dovoljenje za tako preiskavo in poveri to misijo osebi, ki uživa posebno zaupanje Njega Veličanstva. In večina dume. ki je ravnokar bila pretakala krokodilske solze zastran »nepostav-ne« usmrtitve delavcev, je tem besedam ploskala in izročila usodo delavcev v roke »ljubljenega vladarja«.
Gospodje so pač vedeli, kaj so storili s tem. da so se skrili za hrbtom krvoločnega carja. Apel na njega pomeni rešitev neprijetnega »dogodka« v zmislu sile in profita. Kako naj bi pa tudi dvomili nad svojim najvišjim »vojnim gospodarjem«, ko si je pa to v dolgoletnem boju proti lastnemu ljudstvu tako sijajno priboril slavo najvišjega nasilnika.
Nekaj avtentičnih izjav carja naj potrdi to dejstvo. Ko je za mestnega glavarja v Rostovu imenovani general Dračevski na svoji avdijenci pri carju obžaloval žrtve pogroma v Rostovu, je vprašal Nikolaj:^ »Koliko oseb je bilo tam usmrčenih?« — »Štirideset, Veličanstvo!« — »Tako malo. Mislil sem. da jih je mnogo več!« Ko je general Kasbek po nekrvavi udušitvi vojaškega ustanka v Vladivostoku prišel pred carja, ga je le-ta razjarjen vprašal: »Zakaj niste streljali, general?« — »Ni se izkazalo za potrebno. Veličanstvo, posrečilo se mi je ljudi pomiriti...« — »Ničevo! V takih slučajih se mora zmerom streljati. Treba je zmerom streljati, general!«
Ob Leni se je ta carjeva maksima udejstvovala. Krvoločni, Treščenkov se lahko na carjeve besede sklicuje in nihče mu ne more do živega. Mož je v isti meri orodje carja, kakor je le-ta orodje barbarskega ruskega vladnega sistema. Zato pa postopa rusko delavstvo edino pravilno, da prisoja krivdo na najnovejšem grozodejstvu celemu, od carja in njegove dume kronanemu sistemu in koraka z novo močjo v boj proti vladajočim silam.
Ljubljana m Kranjsko
— Ljubljanski občinski svet ima v sredo, dne 15. maja 1912 ob 6. popoldne v mestni dvorani izredno sejo. Dnevni red: A. Javne seje:
I.	Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapis-ika zadnje seje. III. Stavbnega in finančega odseka poročilo o projektu ing. Rotha glede na zgradbo dveh glavnih zbiralnikov ob obrežju Ljubljanice. IV. Finačnega odseka poročilo o računskem zaključku mestne hranilnice ljubljanske za upravno leto 1911. B. Tajne seje:
I.	Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Štiri poročila pesonalnega in pravnega odseka. IV. Pet poročil finančnega odseka. V. Štiri poročila direktorija mestnega užitninskega zakupa. VI. Obrtnega odseka poročila o prošnjah za razne obrtne koncesije.
—Politična pridiga. Iz Kremlja pri Št. Janžu nam pišejo: Pred kratkim so bili pri nas misionarji. Ampak silno so se prevarali tisti kristjani, ki so šli v cerkev z namenom, da poslušajo krščanski nauk. Zakaj kar se je usipalo in grmelo s prižnice, so bile natanko tiste besede. s katerimi farbajo naši črnuhi po shodih nerazsodne ljudi. Božji namestniki so lagali, da so volitve verska zadeva, obrekovali so socialne demokrate s čisto navadnimi izmišljotinami in se usajali nad »Zarjo«. Ampak pobožni gospodje se zelo motijo, če mislijo, da so nam neznani čenstoliovski in drugi nečedni škandali za samostanski zidovi, ki nam odkrivajo duševno gnilobo kutarjev. Zato naj bodo le kar lepo mirni, zakaj dobro vemo. koliko so vredne njih besede! Tudi nam je dobro znano.da se kutarji samo zategadelj tako zaletavajo v socialno demokracijo in »Zarjo«, ker se edinole socialisti neustrašeno bore za ljudske pravice.
— Požar na Tomačevem. Vdova Marija Marnova, ki je ponesrečila pri včerajšnjem ognju na Tomačevem, je dopoldne v deželni bolnišnici umrla. Na Marnovo je bil padel goreč tram, vsled česar je dobila hudo poškodbo na možganih. Opaziti so bile od zunaj pač le težke opekline po obrazu in po rokah. Na mestu nesreče jo je obvezal zdravnik dr. Rus, potem pa
JOSIP VVESTER:
Reformni srednješolski zavodi in naši odnošaji.
(Dalje.)
Preden se spustimo v nadalnje razmotri-vanje, je treba te zavode točneje označiti po njih bistvu in učnem načrtu.
Tip A. Realna gimnazija ima 1.) osem razr. (prejšnja realna gimnazija le štiri nižje); 2.) od 3. razr. dalje se poučuje mesto grščine kak moderni ali deželni jezik (franc., angl., ital. itd.); 3.) realnim učnim predmetom je določen širši obseg in odmenjeno več časa.	*
Tip B. Reformna realna gimnazija je na nižji stopnji (4 razr.) nekaka nižja realka, torej brez latinščine in brez grščine; višja stopnja (4 razr.) pa dobi gimnazialni značaj s tem, da se poučuje od 5. razreda dalje latinščina kot obvezni predmet; grščine se sploh ne uče, a mesto nje kakega modernega ali deželnega jezika.
Tip C. V prvih dveh razredih so še vsi učenci združeni in se uče vsi po enotnem načrtu, tudi latinščine. V tretjem razredu se učenec odloči ali za gimnazialno ali za realno smer; v prvem slučaju se uči grščine, v drugem pa francoščine kot obveznega predmeta, dočim ostane v ostalih predmetih pouk skupen.
To velja za 3. in 4. razred. V 5. razredu pa se prične popolna delitev: realisti opuste lat. kot obvezen predmet, a se je uče lahko še nadalje neobvezno; zato pa se uče tekom višjih 4. razredov še angl., kemije in opisne geometrije.
—	Gimnazialci pa se uče še nadalje latinščine; prost predmet postane zanje prostoročno risanje, ki je v nižjih razredih za vse obvezno; razun tega se lahko uče franc., angl., opisne geometrije in kemičnih vaj kot prostih predmetov. V višjih razredih je torej popolna delitev v realni in gimnazialni oddelek; od I. 1910/11 pa imajo na tem zavodu še poseben realno-gimnazialen oddelek, torej trojno cepljenje (»dreifache Gabelung«).
so jo odpeljali v bolnišnico, kjer njeno stanje ni bilo videti ravno nevarno. Toda proti jutru se je hitro poslabšalo, začela je bruhati kri in ob 8. je izdihnila vsled notranjih poškodb. Razun nje so bili hudo poškodovani gasilci Ivan Bizjak na ušesu, Fran Persin na obrazu in Janko Naglič na obrazu in na rokah. Bili so na brizgalnici, in ko so se peljali mimo goreče hiše, se je zid sesul ravno na brizgalno. Topničar, o katerem smo včeraj poročali, da je težko ponesrečil, se piše Ostermanu. Ko je padel s strehe, si je pretresel možgane in so ga morali odpeljati v vojaško bolnico. V teku včerajšnjega dneva se je njegovo stanje nekoliko zboljšalo. Poškodbe so dobili še gostilničar Babnik, njegova hči Ana, dekla Štefka, posestnik Skube in gasilec Kos, ne glede na nekatere druge, ki so na srečo le lahko poškodovani. — Marsikaj je bilo pri tem ognju opažati, kar je vredno graje. Gasilci in vojaki so se trudili v potu svojega obraza, da bi pomagali, gasili, reševali, tudi nekateri domačini so bili prav pridno pri delu, ali poleg njih je bilo videti fante, ki se drugače postavljajo s svojo močjo in korajžo, pa niso hoteli niti pumpati, temveč so zijali v ogenj, kakor da gori za njihovo zabavo. Tudi pilo se je tako, da vročina pri požaru vendar ne more opravičiti tiste silne pijanosti, ki je vladala zjutraj. — Z druge strani nam pišejo: Neko časopisje hoče biti pri nas za vsako ceno senzacionalno, ker pa elementarni dogodki nočejo biti vedno tako strašni, da bi zadostovali reklamnim potrebam takih listov, jih sami primerno pobarvajo in napihnejo, pa očividno prav nič ne mislijo, da ima tako šmo-kovstvo lahko prav slabe posledice. Tako je včeraj neki ljubljanski list delal s požarom v 1 omačevem z debelimi črkami reklamo zase. Da bi se ljudem že od daleč zdelo vse kolikor mogoče grozno, je tolst napis na listu pravil, da je vsa vas zgorela. Taki narisi so kakor one kričave slike, s katerimi vabijo slabi spektakli kakor panorame, kinematografi, zakotni cirkusi itd. naivne gledalce. Ali zaradi okusa se ne bi prepirali; če ga dotični listi sami nimajo, jim ne moremo pomagati. Bilo bi pa vendar vsaj to pomisliti, kakšen vtisk napravijo take lažnjive vesti na človeka, ki je na ta ali oni način inter-esiran v vasi, ki je baje vsa pogorela. Nesreča v Tomačevem je bila sama po sebi dosti velika, pa je res ni bilo treba še povečavati. Kar je v resnici zgorelo, je bilo prav zadosti; kdor pa čita omenjeni napis, mora misliti, da je dotič-nemu reporterju žal, da ni^res pogorela vsa vas s svojimi 62 številkami. Še bolj senzacionalno bi bilo seveda, če bi bilo zgorelo še nekoliko čred živine in če bi se bila smrtno ponesrečila četrtina prebivalcev. Morda je poročevalec nezadovoljen, da se ni tudi to pripetilo? . . .
Za Šentjakobski okraj. Vsem, ki so jemali »Zarjo« v trafiki Malovrh na St. Jakoba trgu, naznanajamo, da smo to trafiko opustili. List se dobi v trafiki Blaznik na Starem trgu.
— Slovenski igralci v Domžalah. Na praznik, to je četrtek dne 15. t. m., prirede slovenski igralci v Domžalah tridejansko velezabavno burko »Nebesa na zemlji«. Režijo vodi g. A. Ve-rovšek. Predstava se vrši v krasni dvorani domžalskega »Sokolskega doma«. Ker se prične predstava ob 4. popoludne, je s tem omogočeno tudi gostom izven Domžal se je udeležiti. Za goste iz ljubljanske okolice je najbolj pripraven sledeči vlak: ob 3. uri 12 min. iz Ljubljane v Domžale, ob 9. uri 47 minut zvečer nazaj; za goste iz kamniškega okraja: 1. uri 30 minut iz Kamnika v Domžale, 7. uri 57 minut pa nazaj.
— Nezgoda. V petek 10. t. m. so našli v Špitalu ob Dravi pri Moričevi tovarni že nagnito truplo. Teakoj so spoznali, da gre za truplo 49letnega drvarja Jakoba Kunčiča z Dov-jega na Kranjskem. Kako se je zgodila nesreča, dcslej še ni znano. Iz vseh znakov sklepajo, da se je morala zgoditi nesreča pred nekako tremi tedni.
Zopet samomor v vojašnici. Včeraj se je v Šentpeterski vojašnici ustrelil četovodja 17. pešpolka Ivan Jeretin, doma iz Litije, ki je bil takoj mrtev. Njegoro truplo se prepeljali v garnizijsko bolnišnico. Vzrok samomora ni znan, tako pravijo.
II.	Pravice absolventov.
1) Gimnazije: Absolventje z zrelostnim iz-pričevalorn se lahko vpišejo kot redni slušatelji na vseh (4) fakultetah vseučilišč za vsakršne akademične študije; dalje kot bogoslovci na bogoslovnih semeniščih; (v slučaju posebnega dovoljenja dotičnega ordinarijata) tudi brez mature, samo z ugodnim zadnjim letnim izpričeva-lom. Dalje imajo pravico do študij na živino-zdravniški vis. šoli, vis. šoli za poljedelstvo, na konzularni akademiji, trgovskih akademijah; tudi na tehničnih visokih šolah, če prestanejo posebne izpite iz prostoročnega risanja, oziroma opisne geometrije; v tem oziru dajejo humanistične gimnazije po novem učnem načrtu priliko za pouk v teh predmetih s tem, da se vpelje prostoročno risanje kot obvezen predmet (v nižjih razr.), v višjih pa opisna geometrija kot neobvezen.
2) Realke: Zrelostno izpričevalo daje pravico do študij na vseh visokih šolah tehničnega značaja in za vse tiste kakor girnn. izpričevalo, razen za vseučilišče. Vendar se morejo absolventje z maturo vpisati kot redni slušatelji na vseučiliščih na vseh fakultetah, če prestanejo posebno izkušnjo iz latinščine, grščine in mo-droslovne propedevtike (min. nar. z dne 28. aprila 1885, štev. 7553), brez izkušnje iz grščine imajo pa iste pravice kakor absolventje realnih gimnazij (min. odi. 29. apr. 1910, št. 10.853).
3.	Reformni zavodi. V obče veljajo za absolvente reformnih zavodov vseh 3 tipov iste določbe, torej iste pravice kakor za absolvente gimnazij in realk. Torej so zrelostna izpričevala teh zavodov širše vrednosti, kakor izpričevala gimnazij, oziroma realk za se: zato nudijo absolventom priliko za več in za različnejše študije kakor gimnazijska, oz. realska zrelostna izpričevala. In baš v teh pravicah in tej obsežnosti obstoji praktična vrednost študij na reformnih zavodih: 1. nudijo ti zavodi učencem priliko, da se laglje prilagodijo premetom spričo svojih zmožnosti; in 2. daje zrelostno izpričevalo reformnega zavoda obenem skoro vse tiste pra-
— Sin ustrelil ©četa in sebe. Janez Eppich v Oorenji vasi pri Kočevju, star 28 let, ki je prišel pred par dnevi iz Amerike, je začel pretečeno soboto popoldne po vasi streljati na več oseb. Ker zunaj ni nikogar zadel, je šel domov ustrelil svojega očeta, ki se je takoj zgrudil. Potem je oddal tri strele za svojim stricem, po drugi vesti za svojim bratom, ki ga je zadel v pleče; potem je sam sebe ustrelil v prsa. Nesrečnež se bori s smrtjo; vzrok umora in samomora je neznan. Cuje se, da je bil storilec vedno nekoliko slaboumen.
— Konkurz. V Kočevju je včeraj sodnija zaprla trgovino Jožefa Batelmeta, trgovca in posestnika v Kočevju.
— Žepna tatvina. Minuli teden je žepni tat prerezal žep pri telovniku posestnika Franca Strupija iz Cirčič pri Kranju ter mu ukradel denarnico, v kateri je imel 440 K denarja. Tatvine je sumljiv okoli 30 let star človek s črnimi bi kami in sivim površnikom.
— Nepoboljšljiv vlomilec. Franc Ravnihar, 1895 I. na Suhi pri Škofji Loki rojen, y. Staro Loko pristojen, ključavničarski učenec, je bil dne^ 29. aprila t. I. iz zaporov deželnega sodišča v Celovcu, kjer je bil 5 mesecev zaradi tatvine zaprt, izpuščen. 7. t. m. opoldne je že zopet pri posestniku Jerneju Dovjaku pri Sv. Ani pri Tržiču vlomil in odnesel 240 kron ter mnogo starega denarja med katerim so bile tudi stare »cvancgarce«. To je že drugi vlom, ki ga je izvršil pri Dovjaku. Ravnihar, ako ravno star komaj 17 let, je bi že 4krat zaradi tatvine kaznovan. 10. t. m. je bil v Ljubljani.
— »Klub slovenskih ainater-fotografov v Ljubljani«. Izmed na drugem (rednem) društvenem občnem zboru izvoljenih članov odbora se je društveni odbor v svoji seji seji sledeče konstituiral: Predsednik: Vesel Fran, namestnik: Brinšek Bogumil, tajnik: Krašovic Franc, namestnik: Domianovič A., blagajnik: Kramar Jos., ter odborniki: Badiura Rudolf, Kunaver Josip in Tavčar Ivo. Odbor društva «K. S. A. F.«
Kanalizacija v Ljubljani.
Od leta 1899. nadalje se je uporabljal izključno portlandski cement, od leta 1901. naprej se je dno kanalov zavarovalo s kamenitastimi vložki.
Poleg teh kanalov obstoji nekaj kanalov iz kamenitastih oziroma betonskih cevij. Dolžina vseh kanalov znaša skupno nad 22 km, od tega je 6 km starih kanalov.
Vsi kanali, kateri so bili od leta 1883. zgrajeni. se lepo skladajo s trasami glavnih kanalov, kakor jih je projekitral prof. Hrasky, samo da je profil večinoma večji kakor v projektu.
Zvečina nova sezidava obstoječih kanalov, kakor jo zahteva Mrasky za slučaj zatvornice pri km 27.17. bi torej po tu navedenem nikakor ne bila na mestu.
Študij sedanjih kanalov in terenskih razmer pa tudi kaže. da je mogoče napraviti ekonomične zbiralnike kljub temu, da se zajezi voda na višino 2S7.30 m. Večina glavnih kanalov pada namreč na dolžino 30—70 m strmo proti Ljubljanici in je njihovo dno ob pričetku teh strmin znatno višje kakor zajezena voda
287.30	m, tako da je mogoče na tej strmini ali pa še višje v kanalu na primernem mestu odvesti samo fekalne vode v zbiralnik, lOkratno razredčene meteorne vode ob nalivih pa direktno spuščati v Ljubljanico.
Glavna razlika proti projektu prof. Hraske-ga bi bila tedaj, da bi imeli glavni kanali svoje posebne izpuste za deževnico.
Da se izlivajo meteorne vode naravnost v zajezeno vodo, ni pomisleka v higijensketn oziru, ker vsebujejo le silno razredčeno kanalsko vodo in se razven tega tudi za jezom voda radi stalnega dotoka vedno prenavlja.
V	slučaju infekcijskih boleznij bi bilo mogoče strugo naenkrat temeljito očistiti, če bi se zatvornica deloma odprla.
Zbiralniki naj bodo pri tem samo toliko globoki, kolikor je najmanj potrebno, da se
vice, ki jih daje gimnazijsko, oz. realsko izpričevalo samo za se.
Te pravice so: 1. Absolventje realne in reformne gimnazije se lahko imatrikulirajo na posvetnih fakultetah vseučilišč kot redni slušatelji in delajo lahko vse državne izpite in rigo-roze; posebe: posvete se lahko juridičnint in medicinskim študijam sploh; filozofskim pa iz vseh modernih jezikov ter realist, predmetov. Učiteljsko (profesorsko) izkušnjo iz klasične filologije, iz latinščine in fran. (kot glavnih predmetov), iz zgodovine in iz modroslovja smejo delati le tisti slušatelji, ki se izkažejo, da so prestali najkasneje dve leti pred sklepom predpisanih vseuČiliških študij dopolnilno izkušnjo iz grščine v obsegu zahtev pri gimnazijski zrelostni izkušnji. To izkušnjo napravijo lahko na kaki gimnaziji ali pa pri posebe za to določeni izpraševalni komisiji na univerzi.
Zato se osnujejo na univerzah tudi posebni učni tečaji za lat. in grščino. — Slične določbe veljajo za teološke študije (min. odi. z dne
12.	decb. 1909, št. 49.645), da morajo absolventje reform, zavodov prestati posebno izkušnjo iz grščine v obsegu gimnazijskih zahtev. Dodatno izkušnjo iz grščine morajo delati tudi tisti osmo šolci, ki so od pristojnega ordinariata sprejeti v semenišče samo na podlagi letnega izpričevala (brez zrelostne izkušnje).
2.	Absolventje osemr. realnih gimnazij in realnega oddelka dečinskega tipa (C) se pripuste brezpogojno kot redni slušatelji tehničnih visokih šol; absolventje reformne ginm. (tip B) pa le, če izkažejo slično, kakor absolventje gimnazij, zahtevano spretnost v prostoročnem risanju. 3. Absolventje reform, zavodov tipa A in C (realnega oddelka) se sprejmo brezpogojno kot redni slušatelji na visoki šoli za poljedelstvo; absolventje reformne gimnazije (tip B) pa morajo prvo leto poslušati predavanje o opisni geometriji.
4. Na živinozdravniških visokih šolah imajo absolventje vseh reformnih zavodov dovoljen pristop kot redni slušatelji.
5. Za apotekarske (lekarske) študije zado-
morsjo še odvajati vode iz niz ko ležečih delov mesta, to je iz Trnovskega, Krakovskega. Karlovškega ter iz Gradiškega predmestja.
V	izvedeniškem mnenju se dalje povdarja, kako nujna je zgradba kanalov - zbiralnikov brez ozira na regulacijo Ljubljanice: v prvi vrsti iz higijenskih vzrokov.
Celo preje opisano kanalsko omrežje se izteka v Ljubljanico, mesto se čimdalje veča, in že sedaj je za časa nizke vode struga in obrežje opasno okuženo.
Vsled regulacije Ljubljanice se bode Pa tudi povišala vrednost zemljišč ob novih kejih in bode nastalo stremljenje, prezidati mnogoštevilne stare hiše ob bregovih; to pa bi bilo izključeno, ako se ne bi preje sanirala obrežja z zgradbo zbiralnikov.
Kako nevarna so ta okužena obrežja, se vedno iznova pokaže, kadar se pojavijo epidemije. Ako se ne zgrade zbiralniki, je vrh tega nedopustno zajeziti Ljubljanico skozi mesto; in pogled na regulirano ozko in globoko, breznu podobno strugo, bi bil silno neestetičen. V poletnem času in posebno ob suši, bi bilo vsled regulirane struge in večjega padca, le na robu obrežnih zidov stoječem omogočeno videti ne-koliko tekoče vode. Ta mala voda bi si sčasoma napravila svojo posebno vijugasto pot. tako da bi na marsikaterih mestih dotoki hišnih in tudi cestnih kanalov ostali popolnoma J|a suhem. Sanitarni nedostatki. ki bi na ta načiu nastali se ne dado danes opisati.
Kakor so nadaljnje poizvedbe in merjenia izkazala, bi na višini 287.30 m napeta Ljubija' nica v celem mestnem okrožju nikakor ne upli' vala neugodno na stanje podtalne vode; k večjemu bi se v nižje ležečih delih mesta znižajo stanje za 2—3 m. ako bi se z zgradbo novih z drenažami opremljenih kanalov odvajate podtalne vode do napete gladine 287.30 m.
Preiskava kletnih globočin je dognala, da se nahajajo kleti, pri katerih leži dno pod morsko višino 287.30 m, samo od Št. Peterskega mosta navzdol, ob Zaloški cesti in ob PoljaH' skem nasipu.
Do imenovanega mostu je torej izključeno, da bi mogla napeta voda preplavljati oziroma močiti kleti.
Vrh tega je po poizvedbah dokazano, da Ljubljaničina struga sploh ne prepušča vode; v zgornjem delu nekako do črte Streliške ulice
—	Narodni dom že zaradi ilovnatega sveta ne. spodaj pa zaradi nekake kože. ki se je napra-vil od finega naplavljenega materiala.
T nepropustna fina skorja se bode sčasoma tudi v novi Ljubljaničini strugi napravila. Prl novih stavbah bi bilo treba le gledati nato. da se ne more vlaga vzpenjati; doseči je mogoče to z enostavnimi izolacijami temeljev, katere naj bi se napravile v bodoče v višini 287.50 m-
Po teh izvajanjih pride inženir L. Roth do zaključka:
1. Zatvornica v Ljubljanici naj se zgradi kakih 150 m pod Št. Peterskim mostom; na tem mestu bi se mogel pritegniti veliki prostor pred Št.Petersko vojašnico, Stanko Vrazov trg | in na desnem bregu Ambrožev trg prometu, kateri se bode vsled plovbe razvil ob nabre* žjih. Nižje pa zatvornice ni mogoče postaviti-ker se takoj pod vojašnico izliva globoko ležeč kanal določen kot zbiralnik za severni del mesta in ker so bregovi prenizki. Tudi za promet vsled plovbe ne bi bilo mogoče izkoristiti ten bregov, ker sega svet deželne bolnice in Pr*' silne delavnice prav do kraja Ljubljanice.
2. Da bi stalno do maksimalne višine
287.30	m napeta Ljubljanica utegnila neugodno vplivati na razmere podtalne vode in pa na h1' gijenske ter stanovanjske razmere, se za domala celo okrožje ni bati. Le v onih obrežnih delih, kjer se bodo globoko ležeče kleti in temelji znatno približali koti 287.30 m, bi bi° treba primerne izolacije fundamentov in cele talne ploskve.
3. Priporočati je, da se napravijo obrežn* zidovi do višine 291.000 m in se nižji svet d° te višine vzdigne.
šča absolviranih šest razredov kakega .reforij!' nega zavoda; le absolventje 6. razr. tipa (realn. oddelka) morajo narediti dopolnilno iz' kušnjo iz latinščine, kolikor je predpisano &
5.	in 6. razr. real. gimnazije.
6. Absolventje reformnih zavodov se Prl' puste brezpogojno kot redni slušatelji ruda^' skih visokih šol (akademij) v Ljubnem in Pfl' bramu.
7. Pravice do enoletne prostovoljne voia' ške službe so iste, kakor jih imajo absolventi1, gimnazij ali realk. Iste pravice veljajo za spre' jem v vojaške vzgojevalne zavode in za priPuS h kadetnim izkušnjam.
III.	Srednje šole prl nas.
Po tem splošnem pregledu sedanjega ustr°' ja avstrijskih srednjih šol se ozrimo na »naše« srednje Šole, t. j. tiste srednješolske zavode, na katerih se poučuje deloma v slovenskem učne1* jeziku — srednjili šol s popolnoma sloyenskn učnim jezikom, kakor znano, nimamo — in tere pohajajo učenci slovenske narodnosti. * tem prihajajo v poštev vsi zavodi na Kranjskei > Štajerskem, Koroškem in Primorskem, ki Pa
—	to bodi že tu omenjeno — po uporabi jezika v posameznih predmetih med seboj o kaj razlikujejo. Na Kranjskem je šest državi' in ena zasebna gimnazija; med temi je edl. zasebna (škofovska) gimnazija v Št. Vidu s ^ venska, dočim so štiri drži ivne (v Ljubljani • in 11., v Kranju in v Novem mestu) dvojezi ^ t. j. v nižjih razredih slovenske, v višjih pa -poučujejo nekateri predmeti slovenski, drugi , nemški. Ljubljanska gimnazija z Hcmškirn v nim jezikom in kočevska prihajata le to.*' [0-poštev, da jih poseča tudi nekaj učencev ^ venske narodnosti. Vse kranjske Kimna^'f.a5aj humanistične, edino novomeška ima še zn ^ »stare« realne gimnazije, ker je na njej P° . se prostoročnem risanju obvezen. Sicer pa ^ moral ta predmet po novem učnem načr vseh gimnazijah obligatizirati.
4. Zbiralniki naj bi se, če je le mogoče, zgradili še pred regulacijo na podlagi detajlira-nega načrta.
5. Obstoječi glavni kanali naj se zvežejo z nabiralniki tako. da pridejo vanje le navadne fekalne vode in se iztekajo pod zatvornico v •Ljubljanico. Od momenta pa, ko so kanalske vode ob deževjih zmešane z desetkrat večjo množino meteorne vode, naj se iztekajo naravnost skozi izpušte nekoliko nad reguliranim dnom Ljubljanice v zajezeno vodo.
6. Dno pri kleteh naj ne leži pod koto 287.50 m.
Na podlagi tu naštetih točk, katere že same na sebi določujejo splošno situacijo obeh kanalov-zbiralnikov, je inženir Roth, kakr iz Priloženih generalnih načrtov razvidno, vso mestno kanalizacijo sedaj danim razmeram in zahtevam preuredil.
Najtežje in najvažnejše vprašanje, katerega je imel rešiti ing. Roth obstoji kakor že omejeno v tem, da vkljub napravi zatvornice pod St. Peterskim mostom, novoprojektovana ka-nala-zbiralnika nemoteno in zanesljivo funkcionirata. To stavljeno težko vprašanje je ing. Roth mojstersko rešil. Traso zbiralnikov je vendar obdržal ob nabrežju Ljubljanice, a ob hudih in nepričakovanih nalivih močno naraslo deževnico, pa že odpelje iz posameznih glavnih cestnih kanalov, tako da obrežna zbiralnika ne bosta nikdar prenapolnjena in izpostavljena nevarnosti.	________________________
Koroško.
— Zdravniška pomoč v Rablu. Zdravniška Pomoč rudarjem v Rablu je zelo pomanjkljiva. Zdravnik dr. Sponner ordinira ob nedeljah in praznikih, torkih in petkih od 10 do 12 in 2 do 4. Ordinacijske ure niso v nobenem razmerju s številom delavcev in s slučaji bolezni in še te Pičle ordinacijske ure zamuja zdravnik. Večkrat se je že zgodilo, če je kdo zbolel ponoči in nujno potreboval zdravniško pomoč, da je zdravnik rekel, naj pride bolnik zjutraj k njemu. V enem slučaju je moral celo posredovati obratni vodja, preden je prišla zdravniška pomoč. Cas bi bil, da se te razmere zboljšajo.
— Neznan samomorilec. Na dravskem mostu v Beljaku se je nudil včeraj pasantom Zelo vznemirljiv prizor. Ko je bilo na mostu naj-yeč ljudi, je skočil čez most neznan mlad, čedno opravljen fant. Zginil je takoj v valovih Jelo narasle reke. Kljub takojšni rešilni akciji se še ni posrečilo najti utopljenca. _____________
Goriško
— Gorica. Izvrševalni odbor okrajne organizacije ima svojo sejo v nedeljo dne 19. t. m. točno ob 9 uri zjutraj, v prostorih Delavskega doma v Gorici, ulica Tre Re 16. Vsi odborniki
poživljajo, da pridejo točno ob navedeni Uri. ker pozneje bo zaupniški sestanek. Dnevni jed; Strankin zbor, ki bo v Ljubjlani 26., 27., 111 eventualno 28. maja t. 1.
— Okrajna organizacija v Gorici sklicuje ^a nedeljo dne 19. t. m. ob 10. zjutraj zaupniški sestanek vseh pristašev stranke iz okolice in >z mesta. Dnevni red: Volitev delegatov za Slavni zbor okrajne bolniške blagajne v Go-r*ci. Ker je dnevni red zelo važnega pomena, Priporočamo že sedaj vsem pristašem naše stranke, da se tega sestanka v čim večjem številu udeleže.
,.	—	Tolminski politični okraj. Vsem stran-
kini pristašem in somišljqenikom tega okraja HriPoročaino. da se pripravijo za izvolitev svojih delegatov za glavni zbor okrajne bolniške b'aKajne v Gorici. Vsa tozadevna pojasnila daje s°drug Alojzij Štolfa v Gorici, ul. Treh Kraljev ?tev. 16. kamor naj se obrnejo posamezniki in ^ajne organizacije.
— Trpinčenje vojakov. Iz Gorice nam podajo: Dne 16. m. m. okoli 4. popoldne smo lrnelj v Gorici priliko videti, kako surovo u*eg.ne ravnati z vojakom častnik. Za topničar-
vojašnico se je vežbal oddelek dragoncev Polka pod poveljstvom nadporočnika Bie-I 'Serja. Med njimi je bil dragonec s težko če-ado na glavi. Te vrste kazen v Gorici posebno .5?i uporabijo in mučijo ubogega vojaka s če-težko pet kilogramov, ves ljubi dan ob r^°či solnčni pripeki; v Gorici je ta kazen naivnost neznosna, ker je že spomladi precej r°če. Zaradi velike vročine so vojaške oblasti Ovolile vojakom opravljati službo v čepici. ? ie pa vojaku, ki se je količkaj pregrešil! £°di se mu kakor omenjenemu dragoncu — -p 5 se za Jezerška in je doma od sv. Križa pri 'rziču
*iati
da se mora pod težko čelado ku J!?li v najhujši vročini na vežbališču. Toda še n t)il0 dovolj za izmučenega dragonca. Ali je Pravil dragonec Jezeršek napako ali kaj — „i'’adn° je skočil nadporočnik Biestiger proti o mu ter ga začel suvati s pestjo v obraz. r„ ni*vga je najmanj desetkrat tako, da je padla *gr!r, H čelada z glave. Dne 24. aprila ga je
Ka je strgal. Popoldne mu je priskočil še je °Vctlja Suša na pomoč. Ko je videl, da nima erŠek ovratnika dovolj dobro zašitega, ga je J ZaPreti. Razen tega je moral Jezeršek še 2 teden s čelado na glavi snažiti konje v ne-Unt? vr°č'ni konjskih hlevov. Tako torej!
•• *eto *e omeni* v°j'ii minister, da so l)a'k 'ki inteligentni in ne trpinčijo moštvo, ain-ilikj ^ se dogajajo taki slučaji le med podčast-• Kaj pravi gospod minister k temu slučaju?
*UŽ Detomor v Knninti. Ko so Sčistili na trnUl, beznici v Krminu stranišče, so našli tam
vrvico un že
°kor Oklice, ki je bila zadušena z v n! Vratu. Trupelce je moralo ležati ta n°sec. Detomorilko iščejo. jjov''? Vohunjenje za vohuni. Nevarno je, spre-^etr?r)ti kako besedo z vojakom ob meji. V dr.
„trJek popoldne je šel goriški okrajni sodnik
avkih v Vipolže
(vjKJerovšek po svojih opra ^kov	■ 1	Za Ločnikom). Tam je bilo nekaj	vo-
111	dr. Jerovšek, ki je tudi rezervni	po-
Mec	.........................
raii, — — -------------------- — -------------
^in	•P0roznika sta ga peljala na sodišče v	Kr-
ga je rešil iz rok orožnikov krminski
Istra.
Opatija. V nedeljo 19. t. m. bomo imeli volitve delegatov v tukajšnjo bolniško blagajno, ki jo vodijo sedaj hrvaški nacionalci prav nerodno in na posebno škodo delavstva. Nacionalci so rajši meščanska stranka in se njeni zastopniki nikjer ne morejo resno baviti z delavskimi potrebami, ker jih ne poznajo. Povsod, kjer so v bolniških blagajnah nacionalci, jih izrabljajo proti delavstvu in za svoje nacionalistične rabuke. Bolniške blagajne pa niso zavodi kamor spada reševanje nacionalističnih vprašanj, marveč so bile ustanovljene za delavce, ustanovljene za to, da se bo olajšalo življenje delavcu in družini, kadar je delavec bolan in brez zaslužka. Poleg tega je pa tudi denar bolniških blagajn delavski in imajo delavci pravico, da si naj denar sami upravljajo. In upravljali si ga bodo bolje kakor sedaj nacionalci, ki so spravili bolniško blagajno skoro ob ves rezervni sklad, ne da bi bilo imelo delavstvo kaj od tega. To je treba preprečiti za bodoče in se naši sodrugi prav pridno pripravljajo za volitve, ki bodo prihodnjo nedeljo. V to svrho je bil v Opatiji pri Runtiču shod, ki je bil jako dobro obiskan. Shod je otvoril sodrug Jakovac. Poročal je pa najprej v slovenskem potem v italijanskem jeziku sodrug Regent iz Trsta. Poročal je najprej o važnosti strokovne organizacije in potem o potrebi, da dobe delavci bolniško blagajno v svojo upravo. Ko je govoril še sodrug Jakovac, se je upisalo čedno število zidarjev v zidarsko organizacijo, ki šteje že sedaj nad 100 članov in so navzoči določili imena kandidatov delegatov za Opatijsko občino, ki voli 30 delegatov. Delavsko gibanje tu napreduje na splošno zadovoljnost. Dobro so organizirani delavci skoro vseh strok, med katerimi bodo zidarji kmalu na prvem mestu. Zato priporočamo sodrugom naj nadaljujejo započeto delo in vztrajno naj delajo, da bodo v nedeljo pri volitvah v bolniško blagajno dosegli novo zmago zavednemu in napredujočemu delavstvu.
Špinčiči pri Kastvu Pri nas smo imeli pretečeno nedeljo lep shod, ki ga je sklicala Opatijska skupina zidarske organizacije. ^Da so delavci napolnili prostorno dvorano v Špinči-čevi gostilni, ni nič čudnega. Dobro število tukajšnjih zidarjev, ki delajo v Reki ali drugod v bližini, so že organizirani bodisi v reški ali su-saški organizaciji. Dobro je tudi našim zidarjem znano izkoriščevanje. Za malo plačo 4 K in za trdo zidarsko delo morajo hoditi po dve uri od doma. To so štiri ure (dve tja in dve nazaj), ki jih delavec izgubi ob posebnem trudu. Poleg njega mora to pot napraviti vsak dan tudi njegova žena ali kak drug član njegove družine, ki mora nositi delavcu kosilo. To in pa dejstvo, da nimajo delavci od Opatijske bolniške blagajne prav nobene koristi, je zbralo na shodu toliko naših zidarjev. Lepi shod je otvoril sodrug Jakovac, poročal je pa sodrug Regent iz Trsta. Oba govornika sta bila pazno poslušana in lepi aplavzi so pričali, da sta govorila delavcem v srce. Na shodu so se tudi prečitala imena 64 kandidatov, ki jih voli Kastavski okraj, ter so bila z navdušenjem sprejeta. Po shodu se je pa lepo število delavcev vpisalo v zidarsko organizacijo, od katere opravičeno pričakujejo zboljšanje svojih žalostnih razmer.
Trst.
Ženski shod, ki ga je bil sklical naš »Ljudski oder« pretečeno nedeljo, se je izvršil najlepše. Prvotni namen shoda je bil izvršiti potrebno agitacijo za ženski odsek v »Ljudskem odru«. Toda dejstvo, da je bil sklican ravno za pretečeno nedeljo, ko so v drugih krajih kakor tudi v Ljubljani manifestirale zavedne proletarke za svoje politične pravice, je dalo shodu poseben praznični značaj. Udeležba je bila zelo lepa. toliko od strani žena kakor tudi od strani sodrugov, ki se zanimajo za to delo v »Ljudskem odru«. In vse to kljub neumni agitaciji, ki so jo vršili naši nikdar dovolj pohvaljeni slovenski narodnjaki. Shod je otvoril v imenu »Ljudskega odra« sodr. Goleuk, ki je obenem tudi v lepem govoru očrtal važnost in potrebo ženskega odseka in važnost gibanja proletarskih žena, ki hočejo biti pridne sobojev-nice zavednega delavstva. Nadalje so govorile sodružice Franja Regentova in M. Gornikova. Obe sta v izbranih besedah navduševali navzoče tovarišice za skupno delo za procvit največjega tržaškega izobraževalnega društva »Ljudski oder« in na delo za blagor delavskih žena. Govorila sta še sodruga Novak in Ven-cajz. Naposled so navzoče izvolile odbor ženskega odseka iz sledečih sodružic: M. Gornikova, M. Vrabčeva, A. Ferrijeva, P. Novakova, A. Masova, M. Plečkova, F. Regentova. M. Regentova. A. Ukmarjeva. Po shodu se je odsek konstituiral in si je izvolil za predsednico sodružico Gornikovo. Na shodu je bila sprejeta tudi resolucija za žensko volilno pravico. V petek ima odbor ženskega odseka skupno sejo z odborom »Ljudskega odra«.
Sle^jle spregovoril z vojaki par besed. Po-r;tli j a fc bila, da so sodnika Jerovška areti-, ‘"orožnika sta ga n:/ am ga rešil iz k dr. Weinberger.
Umetnost in književnost.
IV. jugoslov. umetn. razstava v Belgradu.
Predpriprave za slovenski oddelek na IV. jugoslovansko razt. v Belgradu so končane. Dne 11. t. in. se je odposlalo 121 umotvorov v 46 zabojih; pozdraviti je, da se te razstave udeleži pretežna večina slovenskih umetnikov. V zadnjem času došla pravila osrednjega odbora iz Belgrada zasigurajo transportne stroške tja in nazaj, pač pa zahteva glavni odbor glasom člena 19. razst. pravilnika, da si pridrži v pokritje stroškov 10% od prodanih umotvorov. Obeta se lep gmoten uspeh — dovoljene so od javnih oblasti v nakup umotvorov visoke vsote. Dani so tudi ugodni pogoji za nas Slovence na tej razstavi. — Ker pripravljalni stroški za slovenski oddelek presegajo že sedaj proračunjene izdatke in od naših javnih oblasti ni pričakovati zadostnih prispevkov v pokritje ostalih stroškov, vezani smo na samopomoč. Vzajedno izreka odbor slavnemu mestnemu magistratu zalivalo za naklonjeni prispevek v znesku 100 K. V Ljubljani 11. maja 1912. Za pripravljalni odbor: R. Jakopič 1. r., M. Sternen 1. r., Iv. Vavpotič 1. r.	4
Vestnik organizacij.
Nogometni odsek »Vzajemnosti** naznanja, da je dospelo nogometno orodje in potrebščine in naj se čiani danes zglasijo v društvenih prostorih.
Krojaška podružnica ljubljanska vljudno prosi, da vrnejo člani iz društvene knjižnice izposojene knjige čimprej ali najkasneje do konca tega tedna.
Organizacije in sodrtagi po Slovenskem, ki imajo morda kako sliko (fotografijo, portret) iz prvih početkov strankinega gibanja na Slovenskem, so vljudno naprošeni, da jo vpošljejo centrali „ Vzajemnosti" v Ljubljani, ki bo zanimive slike objavila v .Družinskem koledarju- za leto 1913 Slika se po uporabi vrne nazaj.
zadnje vesti.
Zenski dan.
Dunaj, 13. maja. Zenski shod v Zofijski dvorani je bil impozanten. Udeležilo se ga je 10.000 oseb. Žene vsakega okraja so prišle v posebni skupini z zastavami in napisi. Spremljali so jih kolesarji in kolesarice. Shod je vodila sodru-žica Schlesingerjeva, poročala je Poppova, nadalje je govorila Boschkova, ter poslanci Reu-mann, Polzer, Domes in Seitz. Poljakinja Scherer je govorila najprej nemško; ko je hotela govoriti tudi poljsko, je to prepovedal vladni zastopnik, kar je povzročilo hrupne proteste. Za meščanske žene je govorila gospodična Gerber, ki je izjavila, da se bojujejo tudi njene somišljenice za žensko volilno pravico. Po shodu je bil velik obhod do rotovža; napravil je velik vtisk.
PROTIRUSKE DEMONSTRACIJE V LVOVU.
Lvov, 13. maja. Pred Mickievvičevim spomenikom je vprizorilo več 100 slušateljev vseučilišča in tehnike protestno zborovanje proti sklepu ruske dume, da se hjolmska gubernija loči od Rusko-Poljske. Po zborovanju je bil obhod po mestu. Pred ruskim konzulatom je čakala demonstrante močna policij-ska straža. Dijaki so pričeli metati kamenje. 13 stražnikov je bilo ranjenih. Policija je ranila več dijakov s sabljami. En dijak je bil aretiran.
POVODENJ.
Na Tirolskem in Vorarlberškem.
Inomost, 14. maja. Snoči je voda poplavila kraj Seefeld. ker je bil sneg silno naglo kopnel. Na Vorarlberškem je arlbeska železnica pri Frastancu in Nenzingu 20 centimetrov pod vodo.
ABSOLUTIZEM NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 13. maja. Urednik socialno demokratičnega lista »Slobodna riječ« Jurij Bukšeg je bil v soboto obsojen na dva meseca zapora.
Tožil ga je policijski uradnik Jagič zaradi raz-žaljenja časti, ker je »Slobodna riječ« v času demonstracij proti Čuvaju grajala njegovo postopanje. Bukšeg je bil obsojen in contumaciam, ker ni prišel točno ob 8. k razpravi.
OGRSKE HOMATIJE.
Lukacseva avdienca.
Budimpešta. 14. maja. O včerajšnji Lu-kaesevi avdienci pri vladarju je izdana uradna objava, ki pravi, da je cesar milostivo vzel poročilo ministrskega predsednika na znanje.
Lukacsevl nameni.
Budimpešta. 14. maja. V krogih, ki imajo stike z ministrskim predsednikom, pripovedujejo, da hoče Lukacs temeljito obravnavati z opozicijo in da se ne bo dal od nikogar priganjati. Kar se tiče
volilne reforme, je pripravljen napraviti še kaj koncesij, ali brambna reforma se mora na vsak način izvršiti. Ce ne zdaj, mora priti vsaj v jeseni pod streho.
Lukacseve obljube.
Budimpešta, 14. maja. Na nedeljski avdienci je Lukacs baje obljubil cesarju, da bodo obravnave z Justhovo stranko do konca tega tedna zaključene. To pojde pač težko, zakaj doslej sta Lukacs in J ustil še tako daleč narazen, da je do konca tedna sporazum pač nemogoč, če je sploh mogoč. Včeraj je Lukacs konfe-riral z Justhom poldrugo uro. Justh je dejal, da pogajanje še ni prekinjeno, dasi ni skoraj nobenega upanja na ugoden rezultat. Danes se snide Lukacs zopet z Justhom, in sicer to pot skupaj z domobranskim ministrom Hazaijem.
Lukacsevo žuganje.
Budimpešta, 14. maja. V okolici ministrskega predsednika poudarjajo, da se mora Justhova stranka z vso resnostjo zavedati, da so sedanja kompromisna pogajanja zadnja, ki se z njo vodijo. Ce se ne doseže sprava, bo Lukacs ravnal ne oziraje se na Justhovo stranko. Ministrski svet.
Budimpešta, 14. maja. Včeraj ob 5. popoldne je bil ministrski svet. na katerem je Lukacs poročal o svoji avdienci.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
Debata o dvoboju.
Berlin, 13. maja. V državnem zboru se je razvila debata o resolucijah, ki so jih vložili socialisti, svobodomisleci in centrum proti dvoboju. V imenu socialistov je govoril Ledebour, ki je s pikro ironijo kritiziral glupo razvado dvoboja in vodeno resolucijo komisije. Predlagal je sledeči dodatek: »Častnik, ki odkloni dvoboj, ne sme biti zaraditega na noben način odpuščen iz vojske.« Ker se je Ledebour dotaknil tudi cesarjevega stališča v vprašanju dvoboja, sc je oglasil vojni minister Heeringen, češ da je to stvar čuvstva (!!). Vojni minister je govoril tako, kakor da bi bilo častniško življenje brez dvobojev sploh nemogoče; kdor se noče dvobojevati »lahko zapusti častniški stan kot poštenjak«. (Ta bi bila iepa, da bi ga smel kakšen Heeringen imenovati še nepoštenega, če se noče pretepati kakor norec in surovež!) Šege o dvoboju se ne dajo po sili izpremeniti, ker bi to omajalo častniški zbor (!!!) — Pri glasovanju je bil predlog komisije sprejet. Dodatni predlog Ledebour jev je bil sprejet s 144 glasovi proti 122.
Nemška mornarica.
Berlin, 14. maja. Zakon o mornarici je bil sprejet z vsemi glasovi proti socialističnim.
PRUSKA DUMA.
Berlin, 14. maja. Včeraj je pruska poslanska zbornica glasovala o ugovoru, ki ga je poslanec Borchardt vložil zaradi svoje izključitve. Na galeriji se je zbralo jako Številno občinstvo, ki pa je bilo razočarano, zakaj o ugovoru ni debate, temveč se o njem samo glasuje. Konservativci in socialisti so predlagali glasovanje po imenih. Borchardtov ugovor je bil odklonjen s 319 glasovi proti 8. Za ugovor je glasovala samo socialistična stranka, ki ima 6 glasov, pa dva Danca. Poljaki, ki so z zakonom, proti kateremu so šli socialisti v boj, najbolj prizadeti, so se vzdržali glasovanja (!!). Svobodomisleci so vložili predlog, da se odpravi paragraf, ki dovoljuje izključenje poslancev. Ko se je razglasil rezultat glasovanja, je zaklical socialist Hoff-mann: Pruska duma se sama kopi!
VELIKI VIHARJI V NEMČIJI.
Berlin, 14. maja. V zahodni in srednji Nemčiji. zlasti v vestfalskili premogovnikih, je napravil vihar, ki je divjal nenavadno silovito predsinočnjem, innogo škode. Iz Bochuma poročajo: Vihar je izkoreninil drevesa, razkril strehe in razbil izložna okna. Obrtna in umetno-kuharska razstava je mnogo trpela. Vihra je odnesla veliki razstavni dvorani streho in poslopje deloma zrušila. V Willenu je vihar po-poloma podrl cirkus, ki je ravno hotel začeti s predstavo. Mnogo oseb je bilo poškodvanih, škodo cenijo na 80.000 do 90.000 mark. Tudi od drugod poročajo o silnem viharju. V Alfeldu ob Leini na Hanoverskem je izpulil vihar velik šotor cirkusa, pod katerim je bilo pri predstavi do 2000 ljudi, ga dvignil v zrak in treščil na tla. Nastala je silna panika, vendar se ni nihče poškodoval.
STRINDBERG.
Stockholm, 14. maja. Strindbergu se je zopet obrnilo na slabše. Jedel že 24 ur ni in ne more govoriti. Zdravniki se boje katastrofe vsak hip.	______
SMRTNI PADEC AVIATIKA.
Kassel, 13. maja. Aviatik Schmigulski se je vzdignil v nedeljo popoldne. V višini 100 metrov se je aparat prevrgel in je šinil navpično na zemljo. Schmigulski je dobil tako težke po-škodbe, da je čez nekaj minut umrl.
~VA AVIATIKA PONESREČILA.
StraRburg, 13. maja. Aviatik Krieger in lajtnant Steinmayer, ki se je vdeležil poleta kot pasažir, sta padla iz višine 12 metrov. Aparat je popolnoma razbit, Krieger in Steinmeyer sta smrtno nevarno poškodovana.
STAVKA AVIATIKOV.
Berlin, 13. maja. V nedeljo so stavkali avia-tiki v Johanistalu. Mnogoštevilna množica gledalcev je čakala več ur, da bi se aviatiki vzdignili. Aviatiki so zahtevali, da mora biti med poletom navzoč zdravnik. Ker njihovi želji niso ugodili, so sklenili, da nihče ne poleti. Ljudje so se morali vrniti.
OBČINSKE VOLITVE NA FRANCOSKEM.
Pariš, 13. maja. V nedeljo so bile po vsem Francoskem ožje volitve v občinske zastope. Pariški občinski svet je sestavljen sledeče: 15 zedinjenih socialistov, 9 neodvisnih socialistov, 14 radikalcev in socialnih radikalcev, 5 republikancev, 17 progresistov in neodvisnih, 10 liberalcev in 10 konservativcev. Zedinjeni socialisti so pridobili 4 mandate, radikalci in socialni radikalci so izgubili 4 mandate.
Pariš, 13. maja. Zedinjeni socialisti so izgubili pri občinskih volitvah večino v dveh mestnih zastopih, progresisti v sedmih, reakcio-narci v enem mestu. Radikalci in socialni radikalci so dobili Večino v dveh, republikanci v osmih mestih.
RAZPUST BELGIJSKEGA PARLAMENTA.
Buren volilni bo].
 Bruselj. 14. maja. Kralj Albert je podpisal
odlok o razpustu obeh zbornic belgijskega parlamenta in o razpisu volitev 2. junija. Volilni boj je že v polnem teku in je nenavadno buren. V Anversi in drugih krajih je prišlo do krvavih spopadov med klerikalci in svobodomisleci. Streljali so z revolverji, več oseb je bilo ranjenih. Združeni socialni demokratje in svobodomisleci se nadejaj, da strmoglavijo belgijsko klerikalno gospodstvo.
PORTUGALSKE KOLONIJE.
Pariš, 13. maja. Tukajšnji portugalski poslanik je izjavil uredniku »Tempsa«, da so nemški načrti o portugalskih kolonijah neosnovane izmišljotine. Ako bi hotela portugalska vlada res odstopiti Nemčiji svoje kolonije, bi se temu uprl narodni ponos Portugalcev. Portugalske kolonije so res velike in portugalska vlada je pripravljena, da ji pomagajo pri gospodarskem delu v kolonijah vse države proti primerni odškodnini.
NEMIRI V ALBANIJI.
Solun, 14. maja. Število upornih Albancev je baje 2000. Polovica upornikov je zbrana na višavah pri Djakovi. Poslanstvo ulemov (neka vrsta turških duhovnikov), ki je hotelo pomiriti Albance, se je vrnilo brez uspehov. Vstaši izjavljajo, da so izgubili zaupanje do vlade. Ar-navti prete z napadom na djakovaške vojne arzenale, ker so oblasti bile zavrnile njih poziv, da jim izroče orožje. Skopaljski vali Mazar bej je pozval Arnavte, da se takoj razidejo, drugače pošlje nad nje vojaštvo.
Bivši poslanec vodja upornikov?
Solun, 14. maja. Poizvedbe so dognale, da je zanetil upor v okolišču Peči bivši poslanec Hasan bej. Pod njegovim poveljstvom hodi okolo Albancev 200 do 300 upornikov in jih pregovarjajo na vstajo. Oblasti so poslale vojaštvo, da razkrope rebele. Pod vojaštvom so odšli ulemi in oblastniki, da Albance pregovore in preprečijo prelivanje krvi. Nad Pečjo in okolico so razglasili obsedno stanje. ^ Pomnožili so vojaštvo, da ščiti delavce in inženerje pri gradnji cest.
Vladne priprave.
Carigrad, 14. maja. Turška vlada je sklenila, da ustanovi v Macedoniji pet orožniških brigad po 3000 mož. Razen tega pošlje še pet
redifskih bataljonov po 1000 mož. Nadalje se povečajo vsi bataljoni v Albaniji na 800 mo?.
Italijansko podpihovanje?
Carigrad, 14. maja. Nekateri listi sodijo, da imajo pri albanskih nemirih svoje prste Italijani vmes.
POLITIČEN UMOR.
Carigrad, 13. maja. Albansko mohamedanski publicist Derviš Hima v Beratu v vilajetu Janina je bil umorjen.
KRETA.
Atene, 13. maja. Listi priobčujejo naročilo, katero je uala krečanska vlada 20 poslancem. PoslancFmorajo ostati v Atenah, kolikor časa bo treba. V skrajni sili morajo zastopati tudi one poslance, ki jih pridržujejo pokroviteljske sile, ker nihče ne more pripraviti Krečane do tega, da ne bi bila Kreta zastopana v grški zbornici.
IT ALIJ ANSKO-TURŠKA VOJNA.
Nove akcije v arhiplu.
Rim, 14. aprila. Agenzia Stefani poroča: Admiral Viaie brzojavlja: Včeraj zjutraj je priplula pred otok Piscopi bojna ladja »Napoli«, pred otok Nizijros bojna ladja »Roma«, pred otok Ka!ymnos bojna ladja »Pisa«, pred otok Leros bojna ladja »San Marco« in pred otok Patnos bojna ladja »Amalfi«. Vse garnizije teh otokov so se pozvale na udajo. Oblastvene organe in turške vladne uradnike smo vjeli in vkrcali. Med ujetniki so trije kajmakami in štirje mudiri.
Rim, 14. aprila. Včeraj je brzojavil admiral Viaie: Na otokih Scarpanto in Kasos so razobesile naše ladje italjanske zastave in garniziji vjele. Prav tako so zasedle otoka Pi-skopi in Niziros. Vjetnike pošljemo v Italijo.
Carigrad, 14. maja. Italjani so zasedli otok Majs ob jugozahodni maloazjiski obali.
Z Roda.
.Rim, 14. maja. Agenzia Stefani poroča: Dela za utrjenje se nadaljujejo, da se ojači temelj za razoroženje Turkov.
Eksplozija v Dardanelah.
Carigrad. 14. maja. Pri odstranjevanju min v Dardanelah je ena eksplodirala in ubila 11 mož.
Turki na Kiosu.
Atene. 14. maja. Iz Cesme je dospelo 250 turških vojakov, ki se jim je posrečilo izkrcatj se na Kiosu.
Proti volni.
Macerata, 14. maja. V Rossijevem gledališču jebil številn obiskan shod. na katerem je imel poslanec Araldi med živahnim odobravanjem govor proti vojni.
Novi miljoni.
Rim. 14. maja. Kraljev odlok zahteva na-daljnih 35 miljonov za tripolitanski rop. S tem je dosežena svota 240 miljonov. ki jih je doslej požrl pustolovski pohod.
NOVICE.
* Grozen prizor pri pokopavanju. Iz Zara-vice na Gališkem poroča »Beri. Tageblatt« naslednjo zgodbo: V torek se je ob pokopavanju bogatega veleposestnika Masniega odigral pretresljiv prizor. Domači župnik je odmolil in žalujoči so sipali prst na krsto, kar se premakne pokrov na krsti in iz nje zadone klici na pomoč. Krsto so dvignili iz groba. Zbranih pogrebcev se je lotila nepoposina panika. Od-vzdignili so pokrov in iz krste je vstal dozdevni mrlič. Kmalu se je toliko opomogel, da je šel sam brez tuje pomoči domov. Strašno zmoto je zagrešil živinozdravnik. ki je obenem mrliški oglednik.
* Krvavo zlato. V Monte Carlu v kneževini Monaco je zlogsasno igrišče, kjer poskušajo najžlahtnejši in najboljši kapitalističnega in fevdalnega razreda svojo srečo z vsako-vrstimi pustolovci, defravdanti in prostitutkami. Ogromno število uničenih eksistenc, razdejanih rodbin, samomorov in zločinov je sadje z vražjega drevesa, ki rase na najsijajnejšia točki moderne civilizacije. Drugi sadovi so nekoliko prijaznejši. Kopališče, ki vzdržuje ta zavod in ki ima akcijske glavnice 60 miljonov frankov. je v minulem letu »zaslužilo« dividendo 19.2 miljonov frankov, t. j. 32 odstotkov. Leta 1911. je podjetje izplačalo enako dividendo, 1. 1909. in 1910. pa 18.9 miljonov frankov. K temu je prišteti še 7,327.000 (lani 6,724.000 frankov davka, ki teko monaškemu knezu v žep. Torej vsega vkup 26 en četrt miljonov na leto — neznaten drobec ogromnih vsot, ki jih kapitalizem utrgava delavskemu razredu, toda po svoji irivolnosti značilen izraz za kulturo in krščanstvo sedanje družbe.
Odgovorni uredmu Fran B a 111, in i&iaga f&ložba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
C. kr. $ priv.
občna zavarovalnica.
Assicurazioni Generali v Trstu
Ustanovljena leta 1831. — Jamstveni zakladi znašajo nad 392 milijonov kron.
Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka za življenje.
Vložilo se je ponudb za zavarovano vsoto . . Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto . . Naznanjene škode znašajo
meseca aprila 1912		od ianuaria 1912	
	1969		7065
K	17,115.089 26	K	56,449.515-83
	1786		6112
K	14,985.902-82	K	50,206.426-07
K	891.481-40	K	2,689.485-19
Akroterme (toplice z mehko vodo) 38° C, kopališče z zdravilno pitno vodo, Izredno učinkuje proti trganju, protinu, ishiji, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Veliki kopalni bazini, posamezne in močvirske kopeli. Udobno urejene tujske, igralske sobe in sobe za družbe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in cena prehrana. Sezija od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte pošilja brezplačno in daje pojasnila Kopališka uprava.
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, postaja Dolenjske železnice Straža-Toplice.
Senčnat vrt In veliUsz salon.
<L>
CO
<U
>
O
•o
ets
•o
o
cd
C
c3
cu
4>
C/D
Vljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem prevzela 6. maja staroznano
„Perles#vo restavracijo*.
Kuhinja izborna. Vina pristna. Vedno sveže pivo. Kava, čaj in razne žgane pijače. Sprejemajo se abonentje na lirano.
Gostilna je odprta vsak dan ob 5. uri zjutraj.
Za obilen obisk se vljudno priporoča
Ivanka IMatjan, restavraterka.
H'
-H
o
o
s
p
o
$
■n
n
S1
pj
n
n
s»
n
3
<0
S
rt
Zaprto kegljišče in velik prostor za balincanje. 0
Okrajna bolniška blagajna v Nabrežini.
Računski sklep in izkaz premoženja.
Prejemki.	Obratni	račun	za	dobo	od	1.	januarja	do	31.	decembra	1911.
Izdatki.
Rezervni sklad 31. decembra 1910	....
Prispevek a) tekoči prispevki članov . . .
,	„ delodajalcev .
Povračila: ex § 65/_(od zavarov. proti nezg.)
Globe.................~...........................
Obresti...........................................
Dvige pri poštni hranilnici.......................
Najemnine oddanih prostorov.......................
Drugi prejemki....................................
Inventar..........................................
K | v
33558
16779
21
11
Skupaj . .
K
46077
50337
2485
229
732
35939
938
303
837
137880
60
32
22
64 62
65
24
28
57
Podpore: a) v slučaju bolezni..............................................
b) posmrtne.............................................................
Zdravila in terapeutični predmeti..........................................
Bolnišniški stroški........................................................
Prevaževalni stroški.......................................................
Honorarji zdravnikom in pregledniku........................................
Upravni stroški: a) prisotne plače odbornikom (predsedstva, vodstva,
nadzorstva)..........................................................
b) honorarji uradnikom, tiskovine in drugi stroški.....................
Neizterljivi prispevki ....................................................
Nakup stavbe...............................................................
Znižanje vrednosti inventarja..............................................
Amortizacija vrednosti stavbe..............................................
Prispevek zvezi bolniških blagajn..........................................
Razni izdatki
Rezervni sklad 31. decembra 1910 ................................ 46.077	60
Cisti obratni dobiček............................................ 4	603-47
Tačasni rezervni sklad..................................................  .
Skupaj . .
K
29036
232
31
350
5733
03
29268
2816
4955
623
5313
6083
43
35761
83
1788
227
236
50681
137880
31
11
05
40
59
03
08
06
73
05
41
68
S-
51
Aktiva. Izkaz premoženja dne 31. decembra 1911. Pasiva.
	K	v			K	v
Račun blagajne	 Za prispevke	 C. kr. poštna hranilnica	 Razne terjatve 	 Vrednost stavbe	 Vrednost inventarja		1450 10314 5658 821 33973 753	73 68 29 71 01 55		Dolgovi: a) članom	 b)	zdravnikom	 c)	lekarni	 d)	razni 	 Rezervni sklad		125 1060 290 815 50681	26 34 13 17 07
Skupaj . .	52971	97		Skupaj . .	52971	97
Nabrežina, meseca aprila 1912.
Predsednik:
Anton Pertot I. r.
Pregledal in v redu našel: Nadzorovalni odbor: Josip Marica 1. r., Anton Frandollč 1. r., Anton Vlsintin 1. r.
Voditelj: Dragan Koren 1. r.
CIRKUS BRATA STUTZBART
otvoritvena predstava
-50 ob 8. uri 15 minut v Lattermanovem drevoredu. 20pasm^
v sredo 15. maja