LIST SLOVENSKIH ŠTUDENTOV
LETO XV.
Ljubljana, 19. V. 1965
Štev. 14-15
Ob zadnji letošnji resiii številki želi urednišivo resne počittiice sodelitvc«ttu ia brHloem.
»Rlreže« (Foto; Joco Znidaršič
OSTITEDNA
_ Peto leto reforme na univerzi bo kmalu bo kmalu zapustila predavalnice tehniških fa-minilo. Tretja generacija obratnih inženirjev kultet. V gradbenem podjetju Gradis pa še do sedaj nimajo v pravilniku za delo članov de-lovnega kolektiva v inozemstvu (konkretno v ZR Nemčiji) določene plačilne stopnje za prvo-stopenjskega diplomanta. Zato se zgodi, da di-plomant prve stopnje in absolvent druge stop-nje gradbeništva dobi naziv gradbenega tehni-ka in njemu ustrezne prejemke.
P. Celik
Odbor ZŠJ y Studentskem naselju je (po tradiciji) sklenil, naj vsak stanovalec do 1. maja letos dve uri dela pri urejanju vrtov in parkov v ŠN. Po tem je bila — zaradi zelo sla-be udeležbe — podaljšana delovna akcija do sredine maja. Dva dni pred tem rokom pa je samo približno polovica stanovalcev opravila svojo dolžnost. Sicer pa smo tega vajeni že iz prejšnjih let. Zanimivo pa je vprašaijje, če bodo dosledno uresničene denarne kazni za ti-ste, ki ne bodo opravili dela.
P. fcelik
Za sredo, 12. maja zvečer sta bila napovedana dva sestanka (pravzaprav triboni) študentov: od-bor Zš v Študentskem naselju je pripravil Can-karjev večer, Tribuna Cas in svet pa je organizirala pogovor z Jožetom Smoletom o perečih gospodar-skih vprašanjih. Slišali smo tudi, da sta bila sprva oba zbora predvidena na istem mestu: v menzi ŠN. Vse kaže, da organijatorja nista vedela drug za dru-gega — in se jima ni zdelo potrebno, da bi se po-zanimala za »tuje« načrte. Snovi obeh predvidenih večerov sta bili izredno zanimivi, poleg tega pa so na obeh sodelovali tovariši, ki jih nimamo prilož-nosti tako pogosto srečati. — Vsekakor kaj čuden indikator o sodelovanj« med študentskimi organi-zacijarni.                                                               rm
Sveti letnikov v luči socialno -materialne problematike
Dosedahje naše težnje za izboljšavo študentskega gmotnega položaja so bile zelo neusklajene. Vsevprek se je govorilo in pisalo o nevzdržnih pogojih, v ka~ terih živijo študentje. Nočem reči, da akcija vseh ni bila potrebna. Nasprotno: v tej situaciji je bila še kako potrebna. Zdi pa se mi, da bi bilo treba počasi misliti o organu, ki bo vse bolj dosledno, ažurno, studiozno in odgovorno spremljal gmotni položaj študentov. Posebej se mi zdi važna odgovornost in ažurnost tega organa, oziroma organov. Na preneka-terem sestanku, na katerem smo govorili o gmotnem položaju študentov, smo vsi samo drug drugega opo* zarjali na nevzdržne stvari, drug drugega obveščali o še zdavnaj znanih stvareh in predlagali že zdavnaj znane predloge. Vsi organi so se imeli za kompe-tentne, da spregovore o gmotnem položaju študen-tov, dodali pa niso — razen redkih izjem — k stvari ničesar novega. Končno pa organi, kot so IO GO SZDL, gospodarske zbomice itd., niti niso mogli — zaradi kompleksnosti svojega dela — ničesar dru-gega narediti, kot opozoriti na stvari in dati pobude za rešitev. Zato je še bolj potrebno, da poskrbimo za organe, ki bodo stalno delali na teh vprašanjih. Ti organi pa naj bodo sveti letnikov na fakulteti, ki se povezujejo oz. delajo v okviru referatov na fakul-teti, ki se sedaj ustanavljajo in organizirajo na uni~ verzi, ki se po novem ukvarja samo s socialno-mate-rialnimi problemi študentov.
Poudarek naj bi bil na svetu letnika kot samo' upravnem organu. Referent na fakulteti, ki se ukvarja s socialno-materialnimi posli, naj bi samo zbiral raz-ne podatke, jih — seveda v sodelovanju s študenti — obdeloval, analiziral stanje na fakulteti, opozarjal na aktualne probleme in tudi poskrbel, da se bodo ti v primernem času tudi rešili. Velika napaka vseh naših naprezanj za zboljšanje materialnega položaja študentov je bila ravno v tem, da smo na pereče probleme samo opozarjali, rešitve pa nismo videli. Končno nismo mogli nikomur poveriti naloge, da naj reši ta in ta problem. (Tu predvsem mislim na razne nepravilnosti pri podeljevanju štipendij, ko nekdo dobi štipendijo in jo ne zasluži, itd.J.
Mislim, da bodo vse takšne problemčke lahko reševali sveti letnikov v povezavi z referatom.
Mnenja sem, da so bila naša dosedanja — po mojem prepričanju iskrena naprezanja, — da bi sveti letnikov zaživeli, precej v zraku. Sveti letnikov so bili voljeni na silo, brez zainteresiranosti. Temu pri~ merno je bilo tudi njihovo delo. Sedaj bo veliko bolje, ko imajo svoj statut. Da pa bi v redu opravljali delo na socialno-ekonomskem področju in s tem v zvezi tudi na študijskem, jih moramo postaviti na nekaj oprijemljivega in trdnega. Zagorej predla-gam, da se na vsaki fakulteti oziroma oddelku, kljub stiski s prostori, dodeli svetom letnikov nek prostor. Vsi sveti letnikov naj bi se pri opravljanju svojega dela zvrstili v teh prostorih po nekem urniku, ki bi upošteval možnosti, predavanja in vaje.
Sveti letnika naj bi opravljali svoje delo na socialno-materialnem m študijskem področju preko
posebnih za te namene narejenih kartic. Na teh kar-ticah bi bi bila ob vsakem trenutku vidna pravilna in ažurna podoba socialno-materialnega in študijskega položaja študentov. S tem mislim predvsem na po-datke o gmotnem položaju, dohodke obeh rodite-Ijev, otroške doklade, subvencije, posojila, število nepreskrbljenih otrok, štipendija itd., itd. Na te kar-tice naj bi se beležtl tudi študijski uspeh študenta. Tako bi imeli na teh karticah svet letnika jasno sliko o vsakem študentu (seveda samo kar zadeva njegov študijski in socialno-materialni pološajj. Na podlagi te slike pa bo svet letnika lahko v polni meri zaživel in opravljal svoje samoupravne naloge.
Predvsem bo v tem delu sveta letnika poudarek na aktivnem spremljanju socialno-materialnega kakor tudi študijskega položaja študentov. Predvsem se bo jasno videlo, ali je nekdo upravičen do štipendije ali ne. Sedaj smo na primer nemočni proti pojavom, da imajo nekateri otroci nekaterih vodilnih uslužben-cev najvišje štipendije. To vemo samo pavšalno. Preko teh kartic pa se bo jasno videlo, kdo je kdo. Svet letnika bo šel sedaj v akcijo, takšne pojave bo razkrinkal, kritiziral in skušal vse storiti, da se stvari popravijo.
Na podlagi teh kartic se bo tudi jasno videlo, kdo je sposoben, da je na urdverzi in kdo ni. Svet letnika bo lahko primerno ukrepal.
Na tako trdni osnovi, opremljen z vsemi podatki bo svet letnika mnogo lažje in končno le pričel opravljati svojo nalogo pri sprejemanju v študentske domove.
Do sedaj, kljub vsemu naprezanju, to ni in ni bilo mogoče kljub argumentom, da se študentje v letniku najbolj poznajo. Predvsem se mi zdi, da sveti letnikov kljub zgornjim argumentom o poznanstvu niso imeli trdne osnove, da bi opravljali tako kočljivo nalogo, kot je sprejemanje v študentske domove.
Mislim pa, da bo na podlagi predlaganih kartic jasno in točno fmogoče bodo potrebni tudi nekateri dodatni dokumentij razvidno, kdo ima pravico, da stanuje v študentskem domu in kdo te pravice nima. Prav tako bo možna tudi večja kontrola, ki je sedaj skoraj ni.
Pri eventualni realizaciji zgornjih idej bo gotovo precej dela. Mnogi se bodo takšnemu sistemu upi-rali. Zadel jih bo mogoče v živo. Ne bodo se mogli več nedotaknjeno sprehajati po univerzi itd. Upravi-čena je bojazen pred birokratizacijo. Mislim pa, da se proti birokratizadji borimo ravno s samouprav Ijanjem.
Tako bi sveti letnikov v povezavi z organi na fa-kulteti in z univerzo v pravilni in zadostni meri oprav-Ijali tisto nalogo, ki jo pod nobenim pogojem ne smemo prepustiti organom izven univerze, to je na-logo načrtnega, odgovornega in stalnega spremljanja socialno-materialnega položaja študentov.
Janez Kure
AKCIJA1965
TRIBUNA STRAN 2
Predlanskim je mladina Jugoslavije dogradila cesto Bratstva in enotnosti. Cesta Bratstva in enot-nosti — velik delovni uspeh mladih generacij, pa je le del velikega cestnega kroga, ki ga na obmorski strani Jugoslavije dopolnjuje Jadranska magistrala. Lani se je boj za nove kilometre nadaljeval na Ja-dranski magistrali. Studentje ljubljanske univerze smo skupaj s 170 brigadami ali 20.000 brigadirji gra-dili še preostale odseke te naše pomembne obmorske prometne žile, letos pa bo naše delovno področje v najožji domovini, tako rekoč blizu same Ljubljane, preselili se bomo namreč y Jevnico.
Ker je letošnje leto jubilejno in združeno s pro-slavami 20. obletnice osvoboditve, smo se odločili, da tudi študentje-brigadirji po svojih močeh doprinese-mo k izvedbi spominskega obeležja iz NOB. Zato ni zgolj slučaj, da smo se študentje v Ljubljani odločili, da bomo svoje krampe in lopate zasadili v svojo do-mačo rodrio grudo v Jevnici pri Litiji. Prehod preko Save na območju naselij Jevnica in Senožeti — tukaj bo naše letošnje delovišče, je vključeval naselja Jev-nica z vsemi okoliškimi kraji na desnem bregu Save, na levem bregu pa Senožeti s širšo okolico in Veliko vas z okolico v času NOB v aktivno sodelovanje z z narodnoosvobodilnim področjem. Prehod na tem območju je služil v času NOB za glavno kurirsko povezavo med štajersko in Dolenjsko, prehod za edi-nice NOB na tej relaciji, nadalje političnih in voja-ških predstavništev narodnosvobodilnega področja. Sedanja politično teritorialna razdelitev vključuje navedene kraje v tri občine in sicer: Ljubljana — Moste — Polje, Litijo in Domžale.
V spominsko obeležje na tem področju sodi po vojni zgrajen most, cestna povezava iz nove zasavske ceste pri Senožetih preko mostu na Jevnico, kjer je železniška postaja. Po zgraditvi navedenih objektov bi se v naslednjih letih začelo z izgradnjo spomenika na levi strani Save. Izgradnja cestne povezave z železni-Sko postajo ima tudi praktičen pomen za navedene kraje in Širše zaledje, utemeljena pa je tudi z gospo-darskega stališča in predstavlja poseben interes ob-
čanov navedenega območja. Cesta od novega mostu pri Senožetih pa do naselja Jevnica je podvržena po-plavam in ob večji vodi neprehodna. Vsako provizorič-no vzdrževanje ni utemeljeno, ker povzročajo poplave večjo škodo, saj odnesejo in razdirajo nasip. Da bi bil dosežen obojestranski interes (ureditev spomin-skega obeležja in gospodarska korist prizadetih ob-čanov vseh teh občin) je bil imenovan poseben grad-beni odbor, ki je že poskrbel za načrte, začel z akcijo zbiranja sredstev in z organizacijo izgradnje objekta. Velik del sredstev je že zbranih, tako da naj bi bilo delo zaključeno do 10. septembra, ko bo večja pro-slava v počastitev 20. obletnice osvoboditve. Ob tej priložnosti bo objekt s spominsko ploščo svečano odprt.
Občinski komite ZMS občine Litije in univerzi-tetni odbor ZŠJ na ljubljanski univerzi sta se spora-zumela, da bo delo odseka ceste od novega mostu pa do železniške postaje Jevnica opravila študentska brigada, ki bo štela približno 60 študentov. Delo naj bi trajalo predvidoma od 10. julija do 10. avgusta. Občina Litija je že zagotovila potrebne 3 milijone di-narjev, prav tako pa tudi vse ostalo, kar je za ugodno počutje brigade v Jevnici potrebno. študentom — brigadirjem, ki bodo delali dnevno 6 ur, bodo na raz-polago primerna športna igrišča, prostori za kulturno družabno življenje, kakor tudi vse ostalo, od spalnic, kuhinje do kopališča. Celotna akcija bo velikega po-mena za poživitev kulturnega in športnega življenja mladine in ostalega prebivalstva teh krajev, saj bo poleg tradicionalnih medsebojnih športnih srečanj še mnogo izletov, večkrat pa bosta te kraje obiskala tudi ŠKUD Akademik in ŠOLT.
Prebivalstvo teh krajev bo rado sprejelo štu-dente medse, sredstva pa, ki jih bo družba na ta na-čin prihranila, bodo najlepše darilo mlade študentske organizacije v zahvalo za vse, kar je prebivalstvo teh krajev žrtvovalo v času NOB za lepšs in boljše živ-ljenje v svobodi.
Srečko Rutar

AKTUALNA POLEMIKA • AKTUALNA POLEM8KA • AKTUALNA POLEMIKA # AKTUALNA POLEMIKA
AKTUALNA POLEMIKA
Dvojna podoba
Urejanje zelenic — ceneje in bolje
»Urejena okolica pa je nujna, saj prav ta daje novim naseljem aila posameznim objektom dokončni videz in celo pravo funkcionalnost (Delo, 5. maja),. Ničesar ni-mam proti »urejenl okolici« in »pravi funk-cionalnosti«, toda ali bomo tudi kdaj zve-
deli, koliko ljudi še živi po barakah ia v napol gnilih bajtah.
SHRANJEVANJE ZIMSKIH OBLAČIL
»Kožuhovine ne hranimo doma. V za-četku maja so krznarji že pripravljeni sprejeti krznena oblačila, posebno drago-cenejša« (Delo, 5. maja). Ničesar ne bi imel proti pisanju o »krznenih oblačilih«, še posebno o »dragocenejših«, če bi kdaj pisali tudi o tem, kako so oblečeni tisti ljudje, ki pometajo ceste in pločnike.
MODERNE BARVE LAS
»Na naših cestah vsak dan lahko sre-čujete ženske, ki še vedno nosijo naraz-ličnejše sive barve las. Sivi toni (pobar-vanih las) zresnijo in postarajo obraz« (Delo, 5. maja). Ali bomo kdaj pisali o tem, da na naših cestah vsak dan lafcko srečujemo ženske z zresnjenimi in posta-
ranimi obrazi od garanja na polju ali pri stroju?
1. MAJA BO IZŠEL TRETJI ZVEZEK »MUŠKARCI«
»Zvezek Muškarci — leksion resnic za vse tiste, ki želijo spoznati svojo pravo naravo. Za vse tiste, ki želijo urediti svoje intimne dileme in dvome« (Delo, 28. apri-la). Manjka samo še zvezek »Kako odpra-vimo prostitucijo. Bogve kakšne so »intim-ne dileme« in dvomi teh žensk. Dajmo, iz-dajmo še »leksikon resnic«: »Kako od-pravimo prostitucijo« — pa se bomo od-rešili tega zla.
NEMŠKI IZBOR CANKARJEVE PROZE
»Ta zbirka Cankarjeve proze bo bolj kot katerakoli prejšnja približala nem-škemu  literarnemu svetu  delo  enega od
vrhov slovenske književnosti« (Delo, 29. aprila). Potrebno je samo še izdati učbe-nik za nepismene, pa bomo lahko delo enega od vrhov slovenske književnosti predstavili skoraj štirim milijonom nepi-smenih Jugoslovanov.
»Takahaši je ponovno poizkusil s »tops-pinom«, toda Čuang Cetung je tokrat udarjal točnejše in predvsem močnejše. Prvi igralec Kitajske je s serijami »fore-hand« paralel in s svojevrstnimi »back« hund« udarci nabiral točko za točko« (Po-ročilo s SPENT, Delo, 25. 4.).
Nihče nima ničesar proti športu, to-da kdaj bomo z isto pozornostjo pisali kako Kovač Jože in nešteto drugih v Kro-pi in drugod točno in močno udarja s kla-divom, kako s temi udarci ustvarjajo pro jzvod za proizvodom.
Ratko ščepanovič
Nevzdržne
razmere
v zdravstveni
menzi
Marsikateri prebivalec Ljubljane in pa tudi študent, ki je k sreči zdrav, ne ve, da obstaja v Ljubljani v neposredni bližini glavne pošte v Copovi ulici tako imenova-na zdravstvena —dietna mema. Kako pa naj bi tudi vedel, saj verjetno celo tisti, ki se mu je kdaj zgodilo, da je zašel po obokanem hodniku na dvoriščs, obdano z
starim opečnatim zidovjem, ni niti pomi-slil, da je stal takorekoč na pragu tiste ustanove, kjer naj bi se, oziroma se hra-nijo bolniki, ki pač več niso potrebni nege v bolnišnici, potrebna pa jim je posebna prehrambena nega. Saj veliki kupi smeti, prislonjeni zaboji in pa staro nizko temno poslopje, ki je sicer v zadnjem času vsaj na zunaj prebeljeno, tega pač ne kažejo.
Ta zanemarjena zunanjost pa je le zu-nanje ogledalo ustanove, ki se Se dve ali več let bori z ogromnimi težavami. Pred letom dni so jo hoteli celo ukiniti, saj zakon o organizaciji zdravstvenega varstva takšne menze sploh ne predvideva. Menza se je znašla v finančnih težavah, poleg tega pa so nekateri celo menili, da je to dbrat družbene prehrane, kar bi seveda imelo za posledico, da bi ga registrirali kot gostinsko podjetje, kar pa bi pomeni-lo dokončen konec te ustanove. Slišimo, da menza še vedno nima urejenega sta-tusa, da nad njeno usodo še vedno visi Damoklejev meč, da so razmere uslužben-cev še vedno neurejene, na drugi strani pa iz dneva v dan narašča število abonentov te prepotrebne ustanove.
V menzi se prav tako iz dneva v dan hrani vedno več študentov, saj zdravstve-ni študentski nivo vedno bolj pada. Tre-nutno  se tukaj hrani nad sto  študentov,
večinoma zaradi bolezni želodca in čre-vesja, zaradi obolenj na jetrih, nekaj pa je tudi takšnih, katerih prebolela tuber-kuloza zahteva posebne prehrane. V pri-merjavi z ostalimi so za študente precej ugodni pogoji, saj plača vsak študent za kosilo in večerjo le 270 dinarjev, ostalih 500 dinarjev pa prispeva Sklad za zdrav-stveno varstvo študentov. Hrana je kljub težavnim razmeram dobra in gre pohvala požrtvovalnemu osebju, ki daje vse od se-be, da bi se abonenti v menzi počutili res kot bolniki.
Drifigo poglavje pa so razmere v sami kuhinji in jedilnici. Prostori namreč vse prej spominjajo na skladišča kakor pa na kuhinjo oziroma jedilnico. Neurejene sani-tarije ob vhodu v jedilnico zapuščajo na vse mimoidoče več kot mučen vtis. če ti uspe skozi nizki obok, ki je podoben ritn-skim katakombam, preriniti se v kuhinjo, se znajdeš v pravi zmešnjavi. Verjetno ni dovolj prostora niti za kuhinjo z eno vrsto hrane, kje pa še za dietno, poleg te-ga pa vse spominja prej na skladišče od-padnegu materijala kakor pa na kuhinjo. čeprav je vsaka kuhinjska moč prepotreb-na, imam občutek, da so si drug drugemu v napoto in ni niti čudna nervoza, s katero ti ob mizi servirke večkrat postrežejo. Dohodki uslužbenk, ki jim gre vse prizna-
nje zato, da v takšnih razmerah sploh vztrajajo, so porazno nizki in resno se po-stavlja vprašanje, ali le ni čas, da se neJc do zgane in nekaj ukrene. Ko hočem po-gledati še shrambo, mi to prijazno odsve-tujejo in ne zaman, takšna je, da ni vred-na izgubljati besed.
Vse slabši rezultati statistik nas opozar-jajo, vendar kot kaže zaman. Preventiva, kar vedno povdarjamo, naj bi bila osnova naše zdravstvene službe. V preventivo spada prav gotovo tudi ureditev zdravstve-nih menz. Zavedati se moramo, da so rav-no obrati družbene prehrane marsikje vzrok za razna obolenja, zato je najmanj kar lahko storimo, da temu še obolelemu prebivalstvu nudimo tudi možnost zdrav-Ijenja. Sedanji odnos merodajnih organov pa tega vsekakor ne bo storil . Vse razme-re, ki v menzi prav gotovo vladajo, saj se abonenti z njimi vsakodnevno srečujemo, so prav slabo spričevalo za zdravstveno službo v našem mestu. Menimo, da so izgovori češ da lokal spada v pristojnost obiine Center, preživeli, saj je menza končno namenjena vsem Ijubljančanom, zato bo treba nufno najti ukrepe, ki bodo razmere vsaj v grobem izboljšali tako, da nam ne bo treba zardevati, ko bomo o lo-kalu v čopovi ulici govorili kot o zdrav-stveni menzi.                                 —-ečko
0
enakopravnosti
naših narodov
in še o čem
Slovesno izpregovori Kristus:
»človek, jaz sem Gospod, tvoj Bog! Razodeni mi svojo bolest!«
še hujše zaihti betežnik ter se izpove:
»Slovenec sem!«
Ob tej besedi se bridko  razjoka Bog sam ter gre dalje po svojih svetih potih. I. Cankar: Slovenska legenda
V 13. številki Tribune smo lahko pre-brali zgleden primer tiste vrste kritike na-ših družbenih dogajanj, ki meni, da je njen osnoven namen čustven angažman sam po sebi. Izhodišča, stvaren učinek kritike itd., vse to pa je postranskega po-mena. Dejstva igrajo pri tej vrsti kritike zgolj podrejeno vlogo iziroma služijo bolj za okras.
Dvajset let je od naše revolucije, ko smo z orožjem v roki Slovenci skupaj z jugoslovanskimi narodi in večino človeštva premagali skupnega intimnega sovražnika. In vendar smo Slovenci s tem izfoojevali — kot je ugotovil govornik na Cankarje-vi proslavi v Student&kem naselju — še eno, večjo zmago: premagali smo svojo majhnost, svojo bolečino, popravili »zmo-to zgodovine« in še marsikaj.
Zato se je človeku težko po vsem tem ukvarjati z izlivi prav te, vedno znova se pojavljajoče »slovenske bolečine««.
Evald Flisar nas v sestavku »Grešne misli o enakopravnosti naših narodov« po-stavlja v bistvu pred naslednja »dejstva«:
Srbi nas Slovence v tujini slabo repre-zentirajo (dokaz: Petit Larousse 1965)
Srbi ne spoštujejo naše nacionalne sa-mobitnosti (dokaz: dva pijana Srba)
V  medsebojnih (mednacionalnih) osno-sih ostajamo ves čas na mrtvi točki (do-kaz: vsesplošno stanje).
Skušal bom podati nekaj misli o teh stvareh.
V   skladu   s   Flisarjevim  poznavanjem stvari Petit Larousse   ne   zadene   nobena krivda (saj veste, Francozi so silno razgle-dan in kulturen narod, zato je nemogoče, da bi nam oni zagodli to grdobijo in iz-igrali   naše   duševne   velikane   z   nekimi Balkanci). Zato sploh ni potrebno, da bi razmišljali o tem, kakšne metode  zbira-nja gradiva goji ta edicija, od katerih usta-nov ali posameznikov in po kakšnih krite-rijih jih zbira. Ne. Stvar je jasna. Zato je pristojna jugoslovanska akademija znano-sti in umetnosti v Beogradu.
Mimogrede, Flisarju v informacijo: Ju-goslovansko akademijo znanosti in umet-nosti je ustanovil v prejšnjem stoletju dja-kovski škof dr. J. J. Strossmayer v Zagre-bu. še vedno je tam.
V  Beogradu pa imajo naši bratje Sr-bi  svojo  Srbsko   akademijo znanosti   in umetnosti, kot jo isiamo Slovenci v Ljub-ljani. Katera je ta jugoslovanska akademi-ja v Beogradu, ki daje podatke urbi et orbi o naših možeh in kdo jo je za to po-oblastil, ve samo Flisar.
Zato pa bom izkoristil priložnost in po-stavil vprašanje, ki ga lepe duše, čiste kot solza, nikdar ne zastavljajo sebi in svojim, ampak raje obtožujejo »boga in hudiča«, kot pravimo temu Slovenci.
Imamo svojo slovensko akademijo zna-nosti in umetnosti, imamo Slovensko Ma-tico, imamo slovensko univerzo, imamo društvo slovenskih književnikov PEN klub itd., itd. Njihova naloga je tudi re-prezentirati našo kulturo navzven. Slišati je bilo veliko pritožb, da je te reprezen-tančnosti celo preveč. Ko pa ugotovimo, da smo v tujini napačno, ali pa sploh ne predstavljeni, so temu krivi drugi.
Sicer pa, saj smo bili pred leti priča ogorčene polemike, ki se je razvila okrog izdaje pregleda slovenske literarne zgodo-vine nekje v Nemčiji. Cela vrsta interpre-tacij je bila po mišljenju mnogih sporna. Napisal pa jo je naš ugleden, slovenski znanstvenik.
Ce bi bil Flisar sposoben upoštevati vse to, potem ne bi mogel napisati ne-kulturnih in mrzkih besed: ... Karadjič in Obradovič sta Srba in ker sta Srba, je vsako nadaljnje razglabljanje prenapeto«.
Potem ne bi razmišljal, ali Prešeren ali Njegoš. Odločil bi se za Njegoša in Pre-šerna.
Preveč je že bilo napisanega in izreče-
nega o mednacionalnih odnosih pri nas, posebno še v zadnjem času, da bi lahko še kaj bistvenega doprinesel. O njih go-vori program Zveze komunistov vsi kon-gresi komunistov, vključno slovenski, so jim posvečali veliko pozornost.
Flisar pa vnaša v to problematiko po-polnoma originalen aspekt, ki bi ga na krat-ko lahko opredelili kot : pijanci in slo-vensko nacionalno vprašanje.
Verjetno ne obstaja sistematično zbra-no gradivo o obnašanju naših pijancev po vsej naši federativni republiki. Vsekakor pa neverjetno idilično odmevajo sloven-ski »aufbiksi« npr. po beograjskih ulicah. Sam sem jih slišal.
Obstajajo pa pismene pritožbe, ki do-kazujejo, da se celo nekateri naši pijani kolegi obnašajo v drugih republikah še slabše, kot sta se onadva v nebotičniku.
Presenetljivo je, kako Flisar simpatično, jovijalno opiše »administrativen poseg« kranjskega hrusta. Razumljivo, saj sta bi-li žrtvi dva nesramna, neizobražena, nekul-turna, Šovinistična in pijana Srba.
Toda gorje, če bi ta isti »poseg« napra-vil kranjski hrust takrat, kadar bi bil su-rov, nesramen in nestrpen mlad slovenski pesnik.
V času, ko se prometna milica trudi poslovati v več jezikih in ko naše časo-pisje z zadovoljstvoni ugotavlja, da se v Italiji in Avstriji (celo v nekdaj znanih šovinističnih gnezdih kot npr. v Grazu) trudijo postreči naše ljudi v našem jezi-ku, izvaja Flisar iz pijanskega incidenta usodne zaključke.
To se zgodi nekaj mesecev za tem, ko smo gledali Pogačnikov dokumentarec »Na stranskem tiru«. Takrat smo hiteli zago-tavljati, da tako slabo s sezonskimi delav-ci z juga pa le ne ravnamo.
Tako bi si lahko iznašali očitke v ne-dogled.
Kavarniški nivo pa Flisarja ne ovira, da ne bi na koncu podal še avtoritativne sodbe..., »da se ločujemo ne le v vsak-danjih odnosih, ampak tudi na najvišji ravni«.
Tako vidite, smo na slabšem, kot smo bili. Storiti ni možno ničesar, da nas ne bi več drugi podcenjevali, da bi se gostje pri nas lepo obnašali, da književniki na kongresih ne bi  delali  več  škandalov...
Pa vendar. Flisar vidi rešitev: »Potreb-no je le nekoliko dobre volje in tveganja«.
Jaz pa mislim, da je potrebno mnogo več kot to. če je slovenski narod prema-gal svojo majhnost v NOB, s tem še nl rečeno, da jo je premagal tudi že vsak po» sameznik danes in tukaj.
Zmaga je bila dosežena z ogromnimi žrtvami, s kulturo na osnovi ideje brat-stva in resničnega intemacionalizma. Za-to je ozek nacionalizem in nestrpnost dane lahko samo stranski tir.
Komunisti Slovenije so o teh proble-mih zavzeli tudi jasna stališča, kl Flisar-ju evidentno niso znana:
»S tem ko so komunisti, delavski raz-red in delovni ljudje Slovenije prevzeli nase odgovornost tudi za razvoj vseh na-rodovih ustvarjalnih sil v naši družbeni skupnosti, so zagotovili doslej najširše zasnovano in zato tudi najbolj celovito udeležbo slovenskega naroda v upravlja-nju lastnih zadev. Na tej osnovi so v ju-goslovanski federaciji komunisti pobudni-ki tistih teženj, ki zagotavljajo in utrju-jejo enakopraven in nemoten razvoj ustvar-jalnih sil slehernega naroda in narodno-sti. Taka nacionalna afirmacija je hkrati obračun s poslednjimi občutki slovenske nacionalne ogroženosti ali manjvrednosti, ki ne žive samo kot posledica nekdanje zgodovinske usode slovenskega naroda ali zunanjih pritiskov, marveč predvsem kot rezultat nedodelanosti našega samouprav-nega in gospodarskega sistema, naših last-nih pomanjkljivosti in ne vedno najbolj ustrezne prakse. Te pomanjkljivosti, po-jave narodnostne ozkosti in unitaristične težnje bomo učinkovito premagovali z uve-ljavljanjem delovnega človeka, njegovih pravic in dolžnosti, z izpopolnjevanjem samoupravnega in gospodarskega sistema in s socialistično pomočjo nerazvitim. Z vsem tem bomo prispevali k napredku vseh jugoslovanskih narodov in izrazitej-šemu uveljavljanju lastne nacionalne skupnosti. Komunisti smo vselej bili in smo ostali glasniki najnaprednejših do-sežkov naše narodne kulture, hkrati ko si prizadevamo za stalno pretakanje napred-nih kulturnih tokov v naš narodni pro« stor. Naša internacionalistična dolžnost pa je, delovati tudi za sožitje med vsemi na-rodi in uveljavljati načelo odprte sociali-stične skupnosti,« (resolucija 5. kongre-sa ZKS).
Adam Jan
P. S. Prosim uredništvo, da nam po možnosti prihrani kakšno naknadno spre-nevedanje v obliki »opredeljevanja« kot je Flisar to že storil. Kajti verjetno bomo zvedeli: da ni proti, ampak za; da ni mi-slil, ampak je mislil, nikogar ni mislil žaliti, nasprotno, vse ljubiti etc.
TRIBUNA STRAN   3
SRECALI SE BOMO V ANKARANU
Deževni spomladanski dnevi minevajo. čim redkeje roai iz oblakov, tem bolj je očitno poletje, ki prihaja, junijski izpitni roki in.. .počitnice. Seveda ne srednje-šolske. študent si pač ne more privoščiti vseh dni, ko ni predavanj, za odmor. 2e kmalu po junijskem straši v septembru že nov izpitni rok, le malo je takih, ki že prej narede križ čez vse ieto. Zato je treba študirati, marsikdo bo šel v služ-bo za mesec ali dva, drugi zopet na prak-so v inozemstvo. Sicer pa, kdo ve, kam vse segajo študentove želje. Spomnimo se raje na morje, na vroče julijsko sonce. Za kak-šen teden bo skoraj vsak odšel tudi na morje s polpraznim študentskim žepom in z veliko dobre volje.
ANKARAN TUDI LETOS ...
čeprav je bilo v zadnjem času slišati celo to, da nam bo naše staro zatočišče odpovedalo gostoljubje, je letovišče ven-darle zopet pripravljeno, da nam nudi ne-kaj dni brezskrbnega oddiha na morju, med kolegi z univerze, vse to pa seveda po študentu dostopnih cenah. To pa    je
REZERVACIJE ŽE V LJUBLJANI Če se boš za letovanje odločil pravo-častno, pač ne boš imel težav. Treba bo le priti na Poljansko 6, kjer boš vpla-čal kavcijo približno tisoč din, navedel boš kje (šotor ali vikend hišica) in koli-ko časa boš hotel letovati, pa bo zate za-enkrat vse urejeno. Celodnevna oskrba bo letos predvidoma okoli 900 din, kar je še vedno sorazmemo nizko v primerjavi z ostalimi podobnimi tabori. Ce pa boš bolj pozen, se boš lahko prijavil tudi ne-posredno v Ankaranu, vendar ne poaabi, da nisi edini, ki bi želel letovati tu.
LETOVIŠCE — MODEEEN REKREACIJSKI CENTER
Ce si bil pred leti v našem starem le-tovišču, boš morda celo malo presenečen. Preselili smo se namreč za km ali dva na sever, dokončali smo moderni čvrsti objekt, sanitarije, pa tudi športna igri-šča so pripravljena. Seveda pa tudi to ni dovolj, saj verjetno misli nekaterih se-gajo še dalje. Poleg tradicionalnih dnev-nih in nočnih izletov bo vsak večer na te-
odkrivanju lepot tega dela naše obale. V Kopru boš prav hitro, pa najsi bo to po suhem ali po morrju, morda boš že-lel v Piran ali pa celo v Portorož. če si boš zaželel pogleda na Trst, ki je kra-sen posebno ponoči, ti prav gotovo ne bo žal manjšega vzpona na Hrvatine. če boš v Ankaranu slučajno v avgustu, boš priča dogodokom, ko bodo funkcionarji ljub-ljanske ZSJ in letos prvič tudi pred-stavniki ostalih univerzitetnih centrov skle-pali o nadaljnji usodi Zš.
POTOVANJE SPREJEM.
Z rezervacijo avtobusnega sedeža se boš izognil prerivanju po vlakih in udobno pri-potoval v sam Ankaran. Ob prihodu ti bo-do dodelili šotor ali hišico, kjer boš spal, dobil boš bloke za hrano, seznanili pa te bodo tudi z disciplino, ki pa odkrito po-vedano ni tako »železna« kot se na prvi pogled zdi. Če boš tukaj letoval prvič in boš morda pripotoval sam, si nikar ne beli gftive s tem, kje in kako boš našel pri-jetno družbo, saj te bo občutek prijetne domačnosti   spremajal    na   vsakem   ko-
TUDI DRUGOD BOŠ DOBRODOŠEL . . .
Ker pa za  cenen  in  kvaliteten oddih skrbi  tudi posebna specializirana organi-zacija Počitniška zveza in boš morda želel na morje kot ferialec, boš imel tudi tukaj mnogo izbire. Na izvršnem odboru PZ uni-verze  smo  se pozanimali zate, na  vpra-šanje, kje bodo letos ferialci letovali, so nam takole povedali: »Pred dnevi je kot vsako leto izšel Adresar, v katerem so vsi podatki o vseh naših letoviščih širom Ju-goslavije z naslovi organizatorjev in s ce-nami. Vsak naš član si lahko izbere kate-rokoli letovišče, si preko pošte rezervira število mest in čas, ki ga namerava tam preživeti    Poleg tega pa naš odbor tudi tesno sodeluje z letovišči beograjske uni-verze »Goranom« v Makarski, sarajevskej univerze v Tučepih pri Makarskl, skopske* univerze na Prespanskem jezeru in ljub-j ljanskim letoviščem v Zadru. V vseh tehj letoviščih itnamo za naše študente na raz-1 polago določeno število mest in se tako-j prijavijo  in  plačajo  potrebno  rezervacijo; pri nas na Poljanski 6. Vsa letovišča fnoderno  opremljena  —  ena  bolj,  druga^ manj  — vendaT  imajo  vsa  lepa športna
Ankaranske silhuete (Foto: J. ž.)
tudi najvažnejše, kajti le redki si lah-ko privoščijo tudi južnejših krajev, pa še to le ferialci ali člani kakne druge orga-nizacije. Za Ankaran pa ni potrebno ni-ti eno niti drugo samo index, v našem le-tovišču boš vedno dobrodošel, še celo čas in dolžino bivanja si bo izbiral po želji. Seveda pa to še zdaleč niso vsi čari tega letovišča: študentski duh, plaža je lepa, okolica čudovita, zaliv miren, življenje pa nadvse živahno. Sicer pa študentje nismo sami; svoje počitniške domove so si zgra-dila podjetja, Tržačani, pa celo tujcev je vedno več, tako da pomeni Ankaran v zadnjem času pravi vrvež najrazličnejših narodnosti. Eni so tu že stalni gostje, dru-gi bodo prišli letos prvič, toda prav go-tovo ne zadnjič, saj se kapaciteta letovi-šča iz leta v leto veča, pa še vedno ne vemo, ali bomo lahko ugodili vsem.
rasi ples, poleg tega pa bodo skušali goste razvedriti tudi z drugili zabavnimi prire-ditvami. Seveda pa se boš lahko po ko-silu v moderno urejeni jedilnici po mili volji »pražil« na vročem julijskem soncu, saj je urejenih tudi nekaj teras posebno za Ijubitelje temnih palti. Ce boš žejen, se boš po mili voli okrepčal v biffeju, ki ti bo nudil vse, kar boš šelel, ledeno mr-zlo in po ledeno zamrznjeinih cenah. Ponoči pa si boš odpočil ali v ličnih vi-kend hišicah, ki bodo nudile zatočišče 180 letovalcem, ali pa v šotorih, ki jih bo letos verjetno za nadaljnjih 200 letoval-cev. Navdušeni športniki se bodo lahko tudi letos razvedrili v katerikoli igri z žo-go, zvečer pa boš morda zašel tudi v bliž-njo gostilno »Pri županu«, ki je baje naj-bolj priljubljeno zatočišče, saj v stilu ljub-lanske Katrce pestri življenje v taboru. Pa tudi kam daleč te bo odpeljala želja po
raku. Letos boš prikrajšan celo za dežur-stvo tako, da se ne boš ubadal z lonci, ne boš stal ves prepoten ob neznosno vroči peči, niti lupil krompirja, ali pomival umazano posodo, brez skrbi boš lahko poležaval, ali pa se tudi zabaval po ves dan. Nakopal se boš lahko do grla, saj ima tabor svojo plažo, ograja pa te bo skrbno ločila od one hotelske, kamor boš lahko zašel le skrivaj ali za hip. In nazad-nje ti ne bodo letos niti brigade vzne-mirjale tvoje vesti, saj se bo potila le upra-va in nihče drug, no, ta pa bo prejela za svoje delo, ki je večkrat tudi zelo lepo in prijetno, zasluženo plačilo.
Zato se čimprej odloči in pohiti iz za-dušljivega svetar reform, razmišljanj o izpitnih rokih, pogojih, pohiti v svet brez-skrbnosti, sonca in prešernega smeha na našo obalo — v naš Ankaran.
igrišča in prostore za ples in zabavo. Ce^ na dnevnega penziona je letos od 600 do 700 dinarjev. Kot že prejšnja leta je tudi letos največ zanimanja za letovišče »Go-^ ran« v Makarski, ki je sploh najbolje eno letovišče PZ na Jadranu, saj v njem letuje tudi mladina ZR Nemčije in češke. Poleg tega pa pripravljamo v avgustu za naše člane tradicionalno inozemsko akci-" jo — letos v Bolgarijo za 14 do 20 dni.«
SKLEP
Kot vidimo, je možnosti torej dovolj, najti si je le treba prijetno družbo in se čimprej potruditi, ali do uprave študent-skega tabora v Ankaranu ali do PZ, ker sicer eni in drugi trde, da je prostora tre-nutno še dovolj, toda vprašanje je, ka-ko dolgo še.
Srečko Rutar
ZA KRŠILCE CIOVLŠKIH NORM SO POTREBNI DRASTIČNI HKRLIM
ŠTUDENTSKO NASELJE. Tisoč pet-sto ekonomsko slabše situiranih študen-tov iz vse Jugoslavije naj bi našlo tu svoj drugi dom, ambient za šudij in zato tudi red, mir in varnost. Pa ni vedno tako. Mednje prihajajo od zunaj posamezne skupine asocialnih tipov, ojačane z nase-ljaši, ki povzročajo pretepe, izgrede in ce-Io prave razbojniške napade. Vendar, nih-če jih ne kaznuje: Skoraj vedno ostanejo nekaznovani, če pa jih kazen le doleti, zadene samo tiste iz Naselja, vendar tudi teh kazni zaradi izredno slabega sodelo-vanja in povezave med posameznimi orga-ni v Naselju nihče ne izvede. Opomini in ukori za take Ijudi vsekakor niso dovolj. Tudi opravičil ni Jsanje. Treba jih je vreči iz Naselja, jih prijaviti fakultetnim  orga-
TRIBUNA STRAN 4
nom in notranji upravi — to je zanje edi-na kazen! Ostra, neprizanesljiva, kot so ostri in neprizanesljivi kršitelji sami!
Prizorišče: Študentsko naselje — I., III. in .V. blok.
Dne: 27. aprila 1965.
Ura: 0,30.
Bilo jih je pet! KLANČNIK GREGOR (6. blok), CVITKOVIC ZLATKO (253/2 bl.) FURLAN IVO (iz Gerbičeve) in še dva. Prišli so na pol pijani in sredi noči zapo-vrstjo vdrli v tri ženske bloke. Vrstni red je neznan, ker je uradno prijavo disciplin-ski komisiji napisal samo prvi blok. Tu so vdrli v zaklenjen blok, trkali po sobah v drugem nadstropju, iz vrat pobrali vse dosegljive ključe in z vpitjem po hod-nikih prebudili skoraj vse stanovalke v hiši. Polno uro so jih prestrašene kole-gice prosile, naj vrnejo ključe in zapu-stijo blok. Dva — (v prijavi navajajo ko-legice, da sta bila to RAJKO PIRG in »tip«
z imenom TINTA, ne iz Naselja, pa pred-vsem PIRCA že dobro poznajo, ker je pred dobrim mesecem v istem ženskem bloku ponoči brutalno spodil dežurno iz vratarske lože in potem tam pijan za-spal!) — ta dva sta že na začetku ušla, ostali pa so se fizično spravili nad kole-gice in jih »pretepali, ko so prosile, naj jim vrnejo ključe«. Ostale stanovalke so preplašeno stale ob strani in gledale! KLANCNIK je že prej povzročal nerede, tokrat pa je na grožnje kolegic, da ga bo-do javile, odgovoril, »da mu nihče niČ ne more, ker je direktorjev sin!« (Njegov oče je direktor Železarne Ravne.) »S svo-jim prostaškim obnašanjem nima mesta v Naselju.«
V petem bloku so prav tako grozili dežurni, da jo bodo pretepli, nekdo od njih je celo vrgel steklenico proti disci-plinski, a jo je na srečo zgrešil.
Omenjeni nimajo mesta v Naselju. Do-segli bomo, da bodo vsi, ki zdaj stanujejo
tu, izključeni, ostale pa so  dolžni kazno-vati njihovi štipenditorji in fakultete.
Red in pravila discipline v Naselju za vse enaka. Za vse — tudi za stanovalc železarske stolpnice in tudi če so celo še »direktorski sinovi«. In kaj ti »direktorski sinovi« sploh še delajo v Naselju, ko niti za slabo situirane in poleg tega še za mir-ne študente ni dovolj prostora?
če bodo železarne dajaJe potuho takš-nim tipom, naj poiščejo novo lokacij zgradijo zanje poseben blok z lastno upi vo in lastnimi pravili in to čim dlje Naselja, ker takšni ljudje ne smejo biti med nami. NE MARAMO JIH! Kajti — ali jih sploh še lahko, ali jih sploh še smemo imenovati svoje kolege, sotova-riše,  soljudi?
Opomba: Vsa dejstva dogodkov so vzeta iz prijave, ki jo je prvi blok poslal disciplinski komisije študentskega nasc-lja. Stavki v narekovajih pa so dobesedno citirani iz iste prijave.
0 delovanju komunistov v študentskem naselju
Ko govorimo o Zvezi komunistov kot idejnem usmerjevalcu naše socialistične drušbe in faktorju oblikovanja družbene zavesti delovnih Ijudi, moramo ugotoviti, da komunisti nismo vedno dosledno ures-ničevali te njene vloge.
Podobna ugotovitev velja tudi za nas komuniste v Studentskem naselju. Tudi mi nismo pokazali dovolj aktivnosti in odgovornosti v sistemu delovanja samo-upravnih organov in organov ZŠJ v štu-dentskem naselju ter v individualnem družbeno-političnem delu.
Posamezniki so se sicer vključevali v delo omenjenih organov, kjer so bolje ali slabše opravljali svojo dolžnost, ali pa so delali v drugih druzbenih institucijah- iz-ven Naselja, mnogi pa so ostali neaktivni in puščali družbeno-politična dogajanja v Studentskem naselju in drugod preveč ob strani.
Težnja naše družbe je, da bi vsa po-membna družbena vprašanja urejali v vse bolf neposrednih samoupravnih odno-sih. Vloga ZK pri tem je krepitev teh od-nosov. Vloga ZK se torej spreminja v tem, da si ne lasti pravice sama odločati o teh vpraštmjih, pač pa, da komunisti v samo-upravnih organih skupaj z ostalimi delov-nimi Ijudmi rešujejo vsa zapletena druš-beno-ekonomska in politična vprašanja te-ga časa. To pa pomeni, da je naloga ZK, usposobiti slehernega člana za ustvarjal-nega drušbeno-političnega delavca.
Ta stališča so že dalj časa znana, ven-dar pa je njihovo konkretno uveljavljanje tudi v Studentskem naselju dokaj počas-no in težavno. Pri angažiranju komunistov za omenjeni način dela ZK naletimo po-gosto na velike teSave. Najpogostejša so opravičila: »Delam v osnovni organizaciji«! Osnovna organizacija je nedvomno orga-nizacijska oblika za sestajanje komuni-stov, KJER NAJ SE KOMUNISTJ SE-ZNANJAJO S SPLOSNO ORIENTACIJO ZK TER Z OCENAMI IN STALIŠČI, ki jih organizacija gradi. Vsekakor pa je osnovna organizacija preozka, da bi mo-gla zadovoljiti vse potrebe komunistov kot družbeno-političnih delavcev in zaradi te-ga tudi ne more biti niti edina oblika or-
ganiziranosti notranjega življenja ZK, kaj šele zunanjega delovanja komunistov.
Zaradi takih in podobnih nerazjasnje-nih pojmov se je v študentskem naselju pojavilo pred časom celo vprašanje upra-vičenosti potrebe obstoja oz. neobstoja aktiva ZK. To očitno kaže na to, da ne-katerim komunistom ni jasno, da mora-jo delovati ne samo v osnovni organizaciji ZK, ampak predvsem povsod tam, kjer je njihova družbeno-politična prisotnost nujna.
Nekateri komunisti so se tudi v med-sebojnih odnosih pokazali premalo odgo-vorne in namesto, da bi dajali dober zgled ter s svojo razgledanostjo in aktivnostjo delovali med ostcdimi študenti, so na-sprotno, ustvarjali napačen vtis o komu-nistih in ZK nasploh. To je zlasti koristi-lo tistim, ki so take posamezne primere zlonamerno posploševali natvso organiza-cijo. Negativno sliko ZK so soustvar-jali tudi tisti komunisti, ki so — namesto, da bi si aktualna druzbeno-politična vpra-šanja razčiščevali in nato z jasno orien-tacijo delovali med študenti — padali ce-lo pod vplive kritizerskih fraz in polres-nic. Nastopi nekaterih komunistov na jav-nih tribunah, zlasti na tribuni »Cas in svet«, ki jo organizirata univerzitetni od-bor in odbor ZŠJ v študentskem nase-Iju, so pokazali, da vse premalo delamo na tem, da bi bili naSi člani idejno bolj usposobljeni, druSbeno bolj informirani in politično doslednejši. Premalo je bilo čutiti zanimanje večjega dela komunistov za aktualne družbeno-politične probleme in, organiziranje delovanja ZK. Tudi dialo-gi, ki so jih vodili le posamezni člani ZK s tovariši, ki so na teh tribunah zastopali za komuniste nesprejemljiva stališča, očit-no kažejo na to, da je le manjši del ko-munistov pripravljen ali usposobljen boriti $e z argumenti proti nesprejemljivim sta-Hščem, oziroma boriti se za stališča, kate-ra kot komunisti sprejemamo. še pose-bej smo v teh razpravah pogrešali komu-niste — študente ekonomske, pravne in filozofske fakultete ter visoke šole za po-litične vede.
O teh in podobnih problemih in vpra-
šanjih smo razpravljali komunisti na ne-davnih sestankih aktivov ZK v študent-skem naselju. Ti sestanki so bili za neka-tere člane prvi resnejši medsebojni kon-takt (saj se komunisti v blokih marsikje sploh ne poznajo). Zavedajoč se tega, je sekretariat aktiva Naselja imel za potrnb-no, da se komunisti, predno se skliče javni sestanek vseh komunistov v Nase-Iju, sestanejo po blokih, se bolje spozna-jo in pogovorijo. Razprave so pokazale, da smo si enotni, da je stanje in delo ZK v Naselju tako, kot sem ga skušala opi-sati in da se bo treba v bodoče bolje or-ganizirati. Hkrati pa so bili sprejeti tudi sklepi, ki kažejo težnjo, da se moramo komunisti v študentskem naselju aktivne-je vključiti v delo samoupravnih organov in ZŠJ v študentskem naselju in tam od-ločneje in kritičneje pristopati k reševa-nju nekaterih nerazčiščenih družtieno-političnih pojavov, kakor tudi s svojim delom pomagati k boljšim rezultatom sa-moupravnih organov in Zveze študentov. Aktivneje se bomo mordli tudi vključe-vati v razprave tribune »Čas in svet« ter okrepiti svoje sodelovanje v študentskem listu Tribuna. Pri vsem tem pa si bomo morali prizadevati za še večjo javnost in odgovornost dela vseh organov v študent-skem naselju, vključno Zveze komunistov.
V zvezi z javnostjo dela ZK moramo omeniti, da je dokaj enostransko in po-enostavljeno pojmovanje o javnosti dela ZK (zagovarjajo ga tudi posamezniki v NaseljuJ, ki naj bi bila omejena zgolj na odprte sestanke. Javnost dela ZK pome-ni predvsem, da v najširšem smislu pod-vržemo delovanje komunistov oceni na-ših delovnih Ijudi s tem, da javno nasto-pamo kot nosilci naprednih stališč. Le tako bomo odstranjevali nasprotje med tistim, o čemer marsikdaj sklepamo, pa v praksi ne realiziramo.
Opaziti je tudi, da nekateri v Naselju še vedno pojmujejo vlogo ZK kot koordi-natorja politike dela samoupravnih in ob-lastnih organov ter družbenih in politič-nih organizacij, ali pa pojmujejo ZK celo kot eno, po načinu in metodi dela ostalim družbenim    organizacijam    ali    organom
podobno organizacijo. Zagovorniki take-ga pojmovanja ne razumejo, da je naloga ZK predvsem idejno-politično usposabljati članstvo za samostojno delo v teh orga-nizacijah in organih samoupravljanja.
Vsako delovanje na liniji vodstvo ZK, vodstvo družbeno-politične organizacije, ali vodstvo samoupravnega organa pome-ni povezavo vodstev — Itnijo vodstev, kar mora nujno privesti do vrste negativnih pojavov: pasivizacije članstva, ki se iz subjekta spreminja v objekt delovanja; odločanje v ozkem krogu; prevzemanje pristojnosti samoupravnega organa v vod-stvo ZK ali soodločanje, kar vse v bistvu negira samoupravo; eventualne konku-rečnosti vodstva ZK oziroma organizacije ZK drugi drvžbeno-politični organizaciji ali samoupravnemu organu itd. Vse to pa je v diametralnem nasprotju z vlogo in metodo dela ZK, kot smo ju razvijali od VI. kongresa ZKJ dalje.
Izhajajoč iz takih načel dela ZK, kot sem jift zgoraj opisala, Zveza komunistov v študentskem naselju odklunja koordina-torsko ali kakršnokoli drugo vlogo na li-niji vodstev raznih organizacij. Proti ta-kim tendencam se intenzivno borijo fco-munisti tudi v občinah. Znano je, da se birokratizem in odločanje v ozkem kro-gu najbolj razvijata tam, kjer »cveto« take oblike »skupnega dela« vodstev.
Na osnovi teh izhodišč je sekretariat aktiva ZK v študentskem naselju imel za nepotrebno, da še nadalje organizira ali sodeluje na skupnih sestankih z odbori drugih organizacij v Studentskem nase-Iju. Natolcevanja nekaterih, da smo to storili zaradi antipatije do nekaterih aktivnih tovarišev iz teh forumov, so po-polnoma brez osnove.
Sodim, da je za naše nadaljnje delo nupio, da se sleherni komunist zave, da se mora aktivnost komunistov v Naselju v bodoče razvifati predvsem v sodelova-nju najširšega kroga komunistov v vseh družbenih institucijah, ki v Naselju ob-stajajo. Le tako bomo lahko v praksi uve-Ijavili teoretično že dolgo jasno stališče o vlogi ZK v sedanjem družbenem razvoju. Sonja Gvardjančič
Vloga znanosti v nerazvitih deželah
Obdobje zadnjih dveh stoletij lahko označimo kot obdobje razvijajočih se eko-nomskih odnosov na znanstveni osnovi, v tesni povezavi s tehničnimi novostmi. In-dustrijska revolucija v Angliji je bila v prvi vrsti plod serije iznajdb tako v bom-bažni industriji, v industriji mineralov ter na področju koristne uporabe pare kot vira proizvajanja gonilne sile. Od tedaj dalje lahko nenehno opažamo napredova-nje znanosti pri rasti produktivnosti de-la, ki dostojanstveno izboljšuje vrste člo-veštva.
Toda kdo se še čudi vedno novim iznajd-bam in novostim, ki si sledijo z neverjet-no hitrostjo druga drugi.
Vendar se nekatere dežele same okori-ščajo s tehničnimi novostmi. Večji del na-rodov pa stoji na strani tega razvoja, ravno tako kot večji del prebivalstva zem-Ije nadaljuje svoje življenje v tesni pove-zavi, s tradicijo, to se pravi, da nekateri narodi še živijo na podoben način brez kakršnegakoli spletkarjenja kot njihovi pradedje pred stoletji. Tako so v času te-ga razvoja stali ob strani,l čeprav so oni tisti, na čigar račun je prišlo do industrij-ske revolucije.
Tri milijarde sosedov. V resnici so ljud-stva, k} so ponaseljena na zemlji, postala bližja. Toda to je težko oprijemljivo spo-znanje, namreč, da bi vsi ti narodi živoli brez vojne — v miru, zamisliti si — tri milijarde sosedov. Zamisliti si raje majh-no deželo velikosti Svice, kjer vsaka ose-ba predstavlja tisoč prebivalcev domnev-nega življenja v istih pogojih. Kaj smo ugotovili? Da od teh treh milijonov pre-bivalcev ima eden milijon belo kožo, živi v boljši stranki dežele in črpa določene ugodnosti iz sredstev ostalih. Zelo je utr-jeno razmerje med gnimi, ki uživajo v udpbnosti življenja in velikega števila njih, ki živijo v izobilju in njimi, ki žive v upa-nju, da bi dosegli 70 let. Vzporedno pa druga dva milijona prebivalcev teh dežel, ki imajo večji del temno polt, ki so po-lovično udeleženi v življenju in ki gredo spat skoroda vsako noč lačni. Mnogo več kot polovica njih ne zna ne čitati ne pi-sati in posledica te popolne odsotnosti je tudi zdravstvena zanemarjenost. Nada sta-nu tega prebivalstva je 30 ali 35 let, to se pravi, da doseže komaj polovico te druge stranke prebivalstva, ki je sestavljala mi-lijon privilegiranih. Takšen je svet, ta svet narodov sosedstva, v katerem živimo da-nes.
Naša naloga je jasna. Mi smo dolžni zaposliti in spremeniti te dežele, dvigniti progresivni nivo življenja tega drugega stanu človeštva, ki živi v revščini in za-dovoljiti  njihovim  upravičenim  stremlje-
njem po lepšem, boljšem življenju za njih same in njihove generacije.
Globoka moralna resnica, ki naj bi nas spodbujala, da so dolžni tisti med nami, ki so dobro preskrbljeni, pomagati svojim sosedom. Toda ne s politično zapovedlji-vostjo zagospodariti, kajti zamislimo si, da je to svet ljudstva sosedov — to je tudi stvarnost. Ne smemo se prepustiti dej-stvu ob proučevanju poročila, da je to ta svet, ki se je tvegal razbliniti. Na konfe-renci sklada Združenih narodov za pomoč v korist slabo razvitih predelov, ki je bi-la pred nekaj več kot letom dni v žene-vi, je bil obenem nujen klic za uporabi-tev znanosti in tehnike, ki naj pomaga deželam, kjer se še milijoni prebivalcev upirajo revščini in še vedno čakajo na skok izpod stoletja. Mi poskušamo slišati te klice z razlago mednarodnega sodelo-vanja, skušamo ustvariti v znanosti in tehniki nove možnosti za milijone drugih, ki še žive v upanju.
Obsežnost naloge: truditi se moramo, da bodo naše ideje po obžežnosti, te na-loge milosti, dale odgovor na vrsto vpra-šanj, ki se naslanjajo na 300. člen Zdru-ženih narodov za mednarodno pomoč de-žel v razvoju, ki v svojem ustroju ima skupine intelektualcev, funkcionarjev, stro-kovnjakov za vprašanja ekonomskega raz-voja. čeprav z različnimi pogledi.
Zato to naredimo in postavimo v pro-ces programe v zvezi sodelovanja tehni-ke in v navzročnosti programa pomoči, katerih tisoči svetovalcev in ekspertov ima-jo na voljo več kot 150 dežel in pokrajin, ki so ravno tako pripravljene preskrbeti srečo državljanov teh držav. Poseben sklad Združenih narodov je na tem pod-ročju preobremenjen, to se pravi, da je njegova dejavnost očitno izrabljena v vseh možnostih bogastva, ki se zapirajo v na-ravna denarna sredstva dežel z nizkim na-rodnim dohodkom in dosega polni izko-ristek produktivnosti skritih kapacitet ljud-stev teh dežel.
Za ta poseben sklad, ki ne obstoja več kot pet let, kar je malo za to področje pomoči, je že odobreno 380 osnutkov za investiranje najrazličnejših del, ki do-puščajh veliko upanje. Svet upravljanja je delil 335 milijonov dolarjev za realizacijo teh načrtov, čeprav je cena dobave iz sred-stev dosegla 837 milijonov dolarjev, saldo minus 502 milijona dolarjev. Zato je naša dolžnost preskrbeti za te dežele vse in ne smemo jih zaustavljati na poti njiho-vega razvoja.
Dovolite mi, da v kratkem orisu nave-dem nekoliko primerov našega sodelova-nja z nerazvitimi deželami in kakšne vr-ste možnosti imamo v osnutkih, ki dopu-ščajo odkriti njihova bogastva. Npr.: po-
skušali bomo najti vodo za namakanje suhih nerodovitnih predelov oddaljenih ka-kor tudi bližnjih, tako v Koreji, Severni Afriki in Latinski Ameriki. To naj bi bila
glavna skrb specialnega sklada, ki postav-lja delo za čim večji efekt vsa razpolož-Ijiva najmodernejša tehnična sredstva. Prav tako bi radi pomagali Grčiji pri iska-nju podtalne vode. Na severu Sirije bo-mo skušali z vsemi pripomočki pomagati pri raziskovanju široke vodne gladine, ka-tera je ocenjena na približno 2 milijardi kubičnih metrov na leto, kar bi zadosto-valo za gojitev raznih kultur. Upamo, da bomo s tem vsaj v neki meri pripomog-li k napredku kmetijstva. S pomočjo modernih tehničnih naprav na vseh delov-nih področjih bi nara morda uspelo od-kriti široke plasti rud izrednih vrednosti in to do nedavnega v puščavskih predelih Cila. Za izvršitev tega dela se zatekamo k našim specialnim avionskim ekipam, ki so opremljene z vsemi potrebnimi apara-turami. Pakistan je drugo takšno področ-je, kjer pa nam je že uspelo odkriti de-bele plasti rud, tako na primer okrog 450 milijonov ton karbona in okoli 150 mi-lijonov ton železne rude, ki bi lahko tvo-rile osnovo za jeklarsko industrijo. 33.000 prebivalcev, mož in žena, bi s tem dobilo neobhodno potrebno zaposlitev. V infor-maciji specialnega sklada za sodelovanje mednarodne organizacije z ustvaritvijo po-moči in krepitve standarda. Na Tajlandu, v Argentini in v Maleziji na primer sode-lujejo domači strokovnjaki v skladu med-narodne organizacije dela, na katero so vezani. Prav tako v Afriki, Aziji in Latin-ski Ameriki naši specialisti z vsemi raz-položljivimi sredstvi pregledujejo velike predele, urejajo zemljišča za namestitev letališč posebno pa nudijo pomoč, ki nam pomaga pri razglabljanju številnih proble-mov, ko to dela polovica šol Evrope in Severne Amerike.
Za različno delovanje ne omenjajo šte-vilne organizacije specialnega sklada Zdru-ženih narodov in mnogih specialnih za-vodov, ki izkoriščajo zvezo znanosti in tehnike k boljšemu razvoju. Prostor de-lovanja tega sklada je dejansko zelo velik. Upamo, da bomo živeli dovolj dolgo, da bomo lahko videli Združene narode in za-vode specialistov, ki bodo potrošili 500 mi-lijonov dolarjev s pomočjo tehnike, na-mesto 200 milijonov dolarjev, ki so jih dejansko posvetili temu namenu.
To je zelo smešen znesek, ki ga posve-čamo za razvoj nerazvitih dežel, saj v istem hipu porabljamo okrog 120 milijard dolarjev za oborožitev. Sedaj lahko re-snično vidimo, kako nor je svet, ki skuša doseči in storiti vse za bogastvo malih de-žel, ki skušajo skrbeti za znanost in tehni-ko za izboljšanje vrst človeštva. Zakaj sku-šamo doseči vse to? Ali je kakšna stvar napačna v našem pojmovanju človeštva?
Vilibaid Novak
Marx o dvojnem značaju dela in angleški klasični ekonomiji
V pismu Engelsu (24. avgusta 1867. leta; Prepiska III. str. 446) pravi Marx, da je najboljše v njegovem delu, to je v Kapitalu, da: a) celotno razumevanje dej-stev počiva na dvojnem značaju dela, ki se izraža v uporabni in menjalni vre-dnosti in b) da splošno obliko presežne vrednosti   tretira  neodvisno  od  posebnih.
a) Delo v »svoji materialni določeno-sti« (Kapital I.), katerega rezultati so produkti, »koristni predmeti«, je večen priroden pogoj človeštva za izmenjavo materije med človekom in prirodo, je ne-odvisen od družbenih oblik, nasprotno pa je delo, ki proizvaja menjalno vrednost, vezano na določene družbene oblike dela. Neodvisnost je tu pojmovana v tem smi-slu, da je prvo drugemu prirodna predpo-stavka, drugo pa prvo izraža in v »mate-rialni določenosti« izven družbene oblike ne obstaja, kot tudi družbena oblika dela ne more obstajati izven svojega predmet-nega značaja. Ta njuna neodvisnost se kaže torej kot določena odvisnost. Ko se vre-dnostna forma dela ukine, je konec tudi razkola med družbeno obliko dela in nje-govo materialno določenostjo, ker se ona z ozirom na smoter in smisel produkcije sama postavi kot temeljna družbena oblika dela. Marx je zato abstrahiral od dela v njegovi materialni določenosti, ker ga do največje možne mere abstrahira tudi sam proces kapitalistične proizvodnje, toda s tem je Marx ravno pokazal na nemožnost nadaljnjega abstrahiranja. Angleška klasič-na ekonomija je delo dojela kot lov za zasiužkom, Marx pa si postavi odločujoče vprašanje, zakaj človek proizvaja predme-te? Odgovarja pa z nasdednjim sklo-pom trditev: človek deluje predmetno, za-to ker so ga predmeti postavili. Clovek ne bi obdeloval predmetno, če predmetnost ne bi ležala v njegovem bistvenem dolo-čilu. Clovekov predmetni proizvod torej potrjuje njegovo določilo. Od predmetnega karakterja človeka in njegove dejavnosti prihaja Manc do globokih filozofskih tez o bitju in nebitju. Splošna ugotovitev je: samo kar je udeleženo v biti prirode, je lahko predmet za drugega. Biti predmet za drugega, pa pomeni imeti svojo priro-do izven sebe. Ne imeti svojo prirodo iz-ven sebe, pomeni, da je ono nepredmet-no bitje, ki eksistira kat osamljenb in edino. »Biti predmet za drugega« ne po-meni biti sredstvo za drugega. Biti pred-met za drugega je pogoj enotnosti in vsesplošni povezanosti prirode. Odnos se tudi lahko obrne. Ko Marx ugotovi pred-metni značaj človekove dejavnosti, se ne vpraša dalje, kot se npr. nemški filozof Heidegger, v čem je predmetnost pred-meta, stvarnost stvari ipd., temveč si za-stavi nalogo v podrobnostih prikazati zgo-dovinsko obliko tega predmetnega odnosa človeka do predmetnega karakterja priro-de, ki je večen pogoj za obstoj človeka. Ali je mar Marx ostal na neki nereflekti-
rani poziciji? Ne! Marx je spoznal, da da-našnja tj. kapitalistična družbena oblika tega predmetnega odnosa, sam ta odnos v korenu razkraja in ga onemogoča tiso-čem in tisočem ljudem — proletarcem. Analizirati oblike tega odnosa pa pomeni za Marxa šele resnično zgrabitev in mi-selno prisvojitev odnosa samega. Heideg-ger pa v svojih pristopih k problemom gre direktno nasprotno pot, npr.: pred odgovorom na vprašanje, kaj je stvar, moramo odgovoriti na vprašanje, kaj je stvarnost stvari, v kateri so vse stvari utemeljene. špekulativnosti takega pristo-pa se je Heidegger toliko zavedel, da ga to povsod vodi do alternativnega formuli-ranja problemov, kot se npr. kaže v na-slednjem: k stvamosti stvari ne more-mo priti brez znanja o vrsti tiste resni-ce, v kateri stoji stvar, k tej resnici stvari pa ne moremo priti brez znanja o stvarnosti stvari, katera resnica je po-stavljena v vprašanje (Die Frage nach dem Ding). Heidegger je problem človeka dojel kat problem človekovega mišljenja biti, Marx pa je kot problem človekovega pred-metnega odnosa do biti. To je temeljna razlika med Marxom in Heideggrom v tej točki problema.
b) Iz nauka o dvojnem značaju dela je bilo šele mogoče rešiti odnos vredno-sti in presežne vrednosti. Merkantilisti so po mnenju Marxa prvi izblebetali skriv-nost, da je buržoazni način proizvodnje proizvodnja vrednosti in vsi kasnejši kri-tiki sistema so delali to napako, da v njem niso videli surovo, barbarsko obli-ko svojih lastnih predpostavk. Merkantili-stična teorija je imela svojo realno osno-vo v tem, da se je specifičnost novega načina proizvodnje mogel izraziti le v oblasti prometa, da je industrijski profil bil določen po trgovski profitni meri, ne pa obratno kot kasneje. Poleg tega je do-tok srebra in zlata zvišal blagovne cene, a v istem razmerju niso porasle mezde, oziroma je realna mezda celo padla in ta-ko je bilo možno zaključiti, da je pro-izvodno le tisto delo, ki proizvaja srebro in zlato, ker je nastala diferenca zvišala maso presežne vrednosti. Preko Pettyja, ki je na tri načine določil vrednost, so fiziokrati problem prenesli v proizvodnjo in ga s tem, pravi Marx, postavili na pravo osnovo. Poskušali so problem pre-sežne vrednosti rešiti pred vrednoštjo. Presežno vrednost so pojmovali le kot materijo presežnih kmetijskih proizvodov, renta jim je torej pomenila edino obliko presežne vrednosti. Marx na sijajen način okarakterizira družbeno pogojenost fizio-kratskega nauka, njihovega nihanja med dvema načinoma proizvodnje: poljedelstvu so dali industrijski značaj, a po drugi strani so za edino industrijo proglasili poljedelstvo.
Smith je prvi zavestno dejal, da je vsa-ko delo nasploh proizvodno in s tem se-
veda je šele bilo mogoče govoriti o bo-gastvu nasploh. Sedaj pravi Marx, se zdi, da je Smith našel abstraktni izraz, to je »delo nasploh«, za star odnos, ki obstaja, odkar obstaja človeštvo. To je točno pa tudi ne. Zakaj to ni točno in se samo zdi, da je našel? Marx odgovarja: ker ab-straktne kategorije so v resnici popolno-ma veljavne le za tista obdobja, v kate-rih so nastala. To »v resnici popolnoma veljavne« govori o nezadostnosti ugotovitve njene točnosti. šele ko je blagovna pro-izvodnja in s tem tudi menjava postala splošnejša, dominatna, se je moglo menja-vanje enakosti človeških del, ki so zato indiferentna do tega, čigavo je, utrditi kot splošna kategorija v zavesti ekonomistov. Bolj konkretno je Marx izpovedal v na-slednjem: »Ravnodušnost do določene vrste dela predpostavlja zelo razvito total-nost dejanskih vrst dela, od katerih no-bena ne prevladuje nad drugimi. Tako na-stajajo najbolj splošne abstrakcije sploh samo ob najbogatejšem konkretnem raz-voju, kjer 9e zdi nekaj skupno mnoge-mu, skupno vsem. Potem je konec tega, da bi lahko mislili v posebni obliki... Delo ni tu postalo le v kategoriji (in ta »le« se ozira na tisti del Marxove ocenit-ve Smithove »najdbe« abstraktnega izraza, ki pravi, da to ni točno), temveč v stvar-nosti sredstvo za ustvarjanje bogastva sploh ...« (Uvod h kritiki politične ekono-mije, podčrtal avtor tega sestavka). Marx pravi, da preprosta abstrakcija »delo«, ki izraža prastari in za vse družbene oblike veljavni odnos, je praktično resnična le kot kategorija najmodernejše družbe. In ta »praktično resnična« je vzrok, zakaj se je človeški um dva tisoč let zaman tru-dil, da bi doumel enostavno obliko vred-nosti.
Za Smithovo ekonomsko teorijo je značilna njena dualistična narava, ki izha-ja iz tega, ker enkrat opazuje ekonomske odnose na njenem površju, torej kot se javljajo v obrnjeni obliki proizvajalcem, drugič pa, ko skuša najti njihov skupni imenovalec. To se mu ne posreči, ker sa-mo od zunaj postavi nasproti en način gledanja proti drugemu. Ali je ta ocena kaj drugega kot Marxova načelna formu-lacija v Pariških manuskriptih, da na-cionalne ekonomije ni dosegla povezanosti gibanja? Iz tega dvojnega gledanja izhaja-jo Smithove dualistične definicije skoraj vseh osnovnih ekonomskih kategorij. Ri-cardo se je obmil proti Smithovi omah-ljivosti, ali prihaja do rezultata, ki je pri njem nelogičen, razumljiv pa je pri Smi-thu, ker pri njem izhaja ta konfuzija iz njegovega drugega, napačnega pojmovanja (Teorije o presežni vrednosti). Tu gre za istovetenje produkcijske cene z vrednost-jo. Ricardu, ki je skušal najti enoten, ab-strakten izraz za celokupnost odnosov me-ščanske družben, se to posreči vsaj v splošnem.
Marx očita Ricardu,   da   ne   raziskuje
značaja dela in zato ne more dojeti veze med denarjem in blagom in od tod nje-gova napačna teorija denarja. Glavna na-paka je v tem, da hoče na neposreden način dokazovati pokrivanje ekonomskih kategorij z delovnim principom vredno-sti in zato ne more rešiti problema abso-lutne rente in kako je možen enak pro-fit na enoto vloženega kapitala, če pa je organska sestava kapitala različna, ker je to v očitnem protislovju z delovno teorijo vrednosti. Ricardo tega protislovja ni za-čutil, ker j© v vseh panogah predpostavil povprečno organsko sestavo kapitala, ozi-roma Tcer je ves kapital tretiral kot vari-abilni in je s tem seveda zakone mere presežne vrednosti izenačil z zakoni pro-fitne mere. On enostavno povprečno pro-fitno mero predpostavlja, jo vzame kot dano, namesto da bi raziskal, koliko se ta sklada z delovnim principom vrednosti in tedaj bi spoznal, da je z njim v proti-slovju in je treba razviti vmesne člene. Te člene je razvil Marx, ker je veliko globlje fundiral izhodišča. Ricardovi na-sprotniki so hitro ugotovili, da je njegovo teoretično stališče v marsičem v proti-slovju s stvarnostjo in so zato zaključili, da so te abstrakcije ekonomskih zako nov zgolj fikcije, očitali so mu abstrakt-nost, namesto da bi mu očitali, kot pravi Marx, da ni šel dovolj daleč v abstrahira-nju.
Ta vrsta kritike se danes pogosto znajde na istem tiru kot tisti, ki si do mišljajo, da so osvojili abstrakcijo, ko 90 zanemarili, ne pa abstrahirali od njene določenosti. Oni niso dojeli Marxove mi-sli, da najbolj abstraktne kategorije na-stajajo sploh ob najbogatejšem konkret-nem razvoju in so te praktično resnične le zato obdobje. Ti niso dojeli enega iz-med zakonov abstraktnega mišljenja, v kolikor se to mišljenje vzpenja od enostav-nega k razvitemu, ki ga je formuliral Marx, da najpreprostejša kategorija, ki je najbolj abstraktna, izraža vladajoče od-nose nerazvite celote, ali podrejene odnose razvite celote, ki je zgodovinsko eksistirala že prej, preden se je ta celota razvila v smer, ki je duhovno izražena v konkret-nejši kategoriji, skratka: da ima nerazvi-to konkretno isto kategorijo kot podrejen odnos (Uvod h kritiki politične ekonomije).
Marxova kritika angleške klasične ekonomije še v marsičem velja ne samo za mnoge buržoazne ekonomiste, ampak tudi za marsikatere izmed naših. Ali npr. naši ekonomisti skušajo preiti svoj okvir raziskovanja z analizo značaja dela, ki jo je Marx tako pogrešal pri Ricardu in celo videl v tem njegovo glavno omejenost? Ali mar poskušajo iz današnjega stanja ugotoviti, koliko se je deformiralo in kakšna so pota Marxovega temeljnega izhodišča, to je dvojnega značaja dela? Mislim, da je vse premalo naporov naše ekonomske misli usmerjeno v te osnovne analize.                                 Andrej Kirn
SESTOPANJE Z NEBA NA ZEMLJO
Verjetno bi se slišalo neverjetno in v stilu senzacij, če bi zapisal, da religioz-nost na Slovenskem narašča. Mogoče to tudi ni res. Pravzaprav se tega z empi-ričnimi podatki ne da ugotoviti: ne le za-to, ker tu ne gre preprosto za »religioz-nost«, ki bi bila precizirana in enoznačna kategorija, temveč za cel spekter, ki zaje-ma tako na pol fanatično verovanje, kot samo udeleževanje verskih obredov, tem-več tudi zaradi vrste drugih činiteljev, ki povzročajo veliko nihanje, če že ne pra-ve religoznosti pa vsaj njenih določenih pojavnih oblik (udeleževanje obredov, obi-skovanje verouka itd.) Toda nekaj je res: v zadnjem času, predvsem pa v zadnjem letu, močno narašča zanimanje za religijo, njene probleme in poučevanja. Pri tem imam v mislih dvojno »naraščanje zanima-nja«: po eni strani lahko predvsem v zad-njih dveh letih zasledimo močno poudar-jeno dejavnost cerkve, zlasti pa načrtno iskanje vedno novih oblik dela, ki Ijudi pritegujejo, in prodiranje cerkve tudi na tista področja, ki so bila pri nas vsa leta po vojni laična domena; po drugi strani pa prav ta (lahko zapišem: uspešen) prodor cerkve sproža vrsto vprašanj, tako socialnega kot sociološkega in celo politič-nega značaja.
S čim si lahko razlaganlb to povečano aktivnost cerkve, ki jo zasledimo zlasti po letu 1958 v odnosu Vatikana do socialistič-nih dežel, pri nas pa predvsem v vrsti konkretnih priirterov zadnji dve leti.
Mislim, da gre tu predvsem za štiri momente, ki pri procesu, o katerem go-vorimo, igrajo bistveno vlogo:
Prvič je to obstoj socialističnih dežel: socializem se je kot sistem ne le obdržal v eni državi, temveč se je osvobodil zuna-njega pritiska, prebrodil najosnovnejše te-žave in se utrdil ne le kot obstoječ sistem,
ligije, njenih ideoloških konceptov, politič-nih teženj in pojavne oblike (liturgije itd.), kot raziskovanje ambienta, v katerem se ta religija uveljavlja.
Tretji in četrti moment sovpadata, in prav to sovpadanje marsikdaj botruje uspešnim rezultatom. Najprej je to pospe-šena socialna diferenciacija dela družbe: predvsem gre za socialni položaj, socialno poreklo tistega sloja, ki zaradi svojega odlo-čilnega položaja, jezička na tehtnici boja za ali proti cerkvi, ima bistveno vlogo, to je zaradi socialno-ekonomskega stanja di-jakov in študentov. Ta moment danes mnogi zanikajo, toda vedno bolj prodira v ospredje, saj vsak podatek o socialni struk-turi dijakov in študentov kaže, kako se tu formira izredno plodno polje za vsako organizirano silo, ki lahko poleg Ideolo-ških nastopi še z materialnimi »argumen-ti«. In cerkev to vsekakor zmore: kljub temu, da je njena materialna moč znatno manjša kot v stari Jugoslaviji (naciona-lizacija, zaplemba, konfiskacija) se vendar v njenem delovanju zlasti v zadnjem času kaže, da je materialno izredno močna (npr. zidanje in popravila cerkvenih objek-tov, izredna tehnična oprema pri delu, saj že podatek, da so duhovniki najbolj mo-torizirani stan na Slovenskem — bolj kot Ljudska milica, marsikaj pove, ne da bi govorili o modernosti metod in opreme cerkvenega pouka itd.) Z ozirom na bolj ali manj poznano strukturo cerkvene or-ganizacije in njenih dohodkov lahko tnir-no zaključimo, da ima tu bistveno vlogo nikdar dokazana in od strani cerkve sko-raj vselej zanikana pomoč tujine.
Virov religioznosti je več, mnogo več kot bi jih lahko v tako kratkem orisu konstantirali Eno je pomembno, da po-udarimo: misliti, da je religioznost pri nas samo in zgolj ostanek starega, odmi-
ne le kvantitativno preiti, temveč tudi kva-litativno izigrati, poiskati nove poti in no-ve oblike dela. To pa pomeni, da je to, kar cerkev zdaj dela, delala v drugačni obliki in pod drugimi pogoji tudi že prej in je torej staro: novo je v toliko, kolikor je verouk s televizijo novejši od veronka brez televizije in kolikor naj žoge, namiz-ni tenis, diapozitivi in kinoprojektorji odi-grajo vlogo tistega magneta, ki bo priteg-nil predvsem mlade ljudi; prižnice jih ne morejo več.
Bistvo religioznosti je torej njena ce-lostnost, v kateri so zaobseženi tako ele-menti moralnosti in ideologije kot dolo-čen pogled na svet, določen svetovni na-zor. In prav tako kot je nemogoča re-dukcija religije na njene dogmatične teze o stvarjenju sveta, Adamu in raju, je ne-mogoča tudi preoprosta negacija religi-je: ateizem je v svojem bistvu parcialen, omejen in nikdar ne more nadomestiti pol-nosti religije — torej je tudi ne more ne-girati. Ateizem je lahko samo moment ne-česa, širšega in totalnejšega: je lahko sa-mo sestavni del nekega svetovnega nazo-ra, ki bo ateizem sicer vključeval kot svojo osnovo, toda še vedno kot parcialnost. Boj proti religoznosti ni boj za ateizem, ali kot pravi Marx, v že citiranem delu: »Ko je razkrinkana svetniška podoba člo-veške samoodtujitve, je prva naloga filo-zofije," ki je v službi zgodovine (torej v službi napredka, konkretno boja za soci-alizem, P. M.) da razkrinka samoodtuji-tev v njenih nesvetniških podobah.«
Religija izhaja iz tega sveta in tudi živi v tem svetu: to kaže na vsakem ko-raku. Boj religije je boj za oblast nad ce-lim človekovim življenjem in dejstvo, da se mora posluževati vedno novih načinov dela in to takih, ki so vedno dlje od či-stih področij religioznosti, je dokaz več,
v naslednjih letih povečalo število duhov-nikov na Slovenskem, (danes je ena tret-jina župnij nezasedenih), temveč se bo spremenila tudi starostna struktura duhov-nikov, prav mladi pa so tisti, ki naj-lažje najdejo kontakte z mladimi, ki so jim nove moderne metode pristopa najbliž-je. Organizirajo izlete, taborjenja, razne študijske krožke, organizirajo TV pro-gram ali celo športna tekmovanja — skrat-ka, poskušajo vplivati na mlade tudi na druge, ne le ideološko dogmatične načine, pri tem pa nikdar ne pozabljajo na vse-bino, ki je včasih zajemala formo pridig.
Ker je vsa ta dejavnost ponekod že ob-čutna, je seveda interesantna reakcija na-njo. Problem se je verjetno najprej poja-vil v Kopru, kjer vse družbeno-politične organizacije skupaj niso zmogle pol to-liko materialnih sredstev zlasti pa organi-ziranega dela kot duhovnik, pojavlja pa se tudi v Idriji, škofji Loki, Mariboru in dru-god. Obstajata dve možnosti reagiranja: ti-sta, ki se je navadno poslužujemo, je, da ob času cerkvenih liturgij organiziramo svoje dejavnosti, pa pri tem igramo na karto komoditete mladih, saj gre le za na-domeščanje dejavnosti, za poskus izri-vanja in zamenjevanja. Tega načina se žal prevečkrat poslužujemo, toda v bistvu je ne le nezadosten, temveč tudi zgrešen: pripelje nas do cenenega barantanja, »kdo da več« in mladina se pač odloča po tre-nutnem nagibu in »boljši ponudbi«. Seve-da pa je drug način analize in zavestne-ga opredeljevanja na podlagi izgrajevanja svetovnega nazora mnogo težji. Zato pa pri-naša tudi povsem drugačne rezultate: to ni preprosto zanikanje religije, (kar, v zad-nji konsekvenci, pomeni prav toliko kot njeno priznanje, kar je ugotovil že Feuer-bach: bog je — boga ni) temveč poskus polnejšega angažmaja   mladih   ljudi.   Pri
človek in Ijudje (Foto: Ivan Kreft)
temveč kot naraščajoč proces v svetu. Ne glede na notranja nasprotja med socialistič-nimi deželami, na nedobojevane teoretič-no-ideološke boje in na obstoječe težave postaja jasno tudi Vatikanu, da bo že v bližnji prihodnosti socializem v kakršni koli obliki (verjetno pa v več specifičnih, svojstvenih oblikah, ki jih bo združevalo le osnovno bistvo) prevladujoč družbeno-politični sistem in to ne le po številu ljudi, ki bodo živeli v tej družbeni ure-ditvi. To pa je neposredno opozorilo cerk-vi, da mora poiskati nove oblike dela in prevzeti novo vlogo — ali pa bo izrinje-na iz znatnega, vsak dan večjega dela sve-ta. fPri tem pa dilema, ali je vzpostavi-tev komunističnih oziroma socialističnih odnosov pogoj za odpravo religioznosti ali je odprava religioznosti pogoj za vzposta-vitev teh odnosov, kljub izredno pomemb-nim konsekvencam za praktično delova-nje, tu nima bistvene vloge.)
Drugi moment, ki odločujoče vpliva na povečanje interesa o religioznih problemih ljudi, pa je spoznanje, do ka,terega smo v nekaterih socialističnih deželah prišli pre-cej pozno, v drugih pa še prihajamo, da namreč religioznost bistveno ne upade z vzpostavitvijo novih (imenujmo jih socia-lističnih) odnosov v sami materialni bazi. To sicer ne pomeni, da se družbena baza ne odraža v družbeni (v tem primeru ideološko-politični) nadstavbi, temveč to, da je to odražanje včasih mnogo posred-nejše in zlasti mnogo manj sistematično, kot si ga zamišljamo in d& je problem re-ligioznosti oziroma religija sama celosten in kompleksen pojav, ki nikakar ni enostransko ali celo enoz^nčno determi-niran. Spoznanje tega pa pustavija zahte-vo po natančnejšem proučevanju tako re-
rajočega, da je to neka umetno vzdrže-vana tradicija ali samo domena starih lju-di, je utopija. 2e to, da religija obstaja in da obstaja v živi obliki, je dokaz, da ie našla plodna tla za svoj obstoj: ne le za obstoj, temveč tudi za rast. Ta u^otovi-tev je toliko bolj boleča, če poznamo Marxove besede, ki jih je zapisal ža v Kritiki Heglove pravne filozofije. Uvod: »Ta država, ta družba producirata raligijo, sprevrnjeno zavest sveta zato, ker so spre-vrnjen svet... Zahteva, da bi se ljudstvo odreklo iluzijam (to je religiji, PM) o svo-jem stanju je zahteva, da bi S3 odrekla stanju, ki potrebuje iluzij.« Seveda pa tu ostajamo na splošni ugotovitvi: sociolo-ških analiz, katere in kakšni so origi-nalni viri, ki porajajo religiozno odtuje-nost in razcepljenost, ni. (Bistvo religije je tako človeška samorazdvojitev, razcep inodvajanje kot opredmetovanje dela člo-veka izven sebe samega: religija je razkol človeka s svojo lastno naturo, coda je obenem tudi kompenzacija. Je navidezno potrjevanje in navidezno pomirjenje.)
Pri vsem tem pa se moramo zavedati, da je religija ves čas splošen in celosten pojav in da nikdar v zgodovini ni zaje-mala samo čistih verskih obredov: skr-čiti religijo na čisto liturgijo in po mož-nosti še degradirati to liturgijo iznad zemeljskih, prividnih in mističnih sfer, na njeno realno bistvo (torej degradirati liturgijo iz sfere čustev v sfero racional-nosti) pomeni ukiniti religijo. Gledano s te-ga stališča je jasno, da tudi pri nas ni uspela omejitev religije na neko pravno določeno področje, iz katerega pa je iz-vzeto realno vsakodnevno življenje, temveč je nujno prišlo in čedalje bolj prihaja do številnih poskusov to  omejeno področje
je priznanje cerkve same o nemožnosti obstoja religije kot čiste ideologije. (Spomnimo se trideset let nazaj, kako je cerkve v popoJnosti obvladovala celotno življenje vasi in danes poskuša to svojo ob%st spet Vzpostaviti). Izgubljanje mož-nosti, da zajema celostno človekovo življe-nje, pa sili cerkve v navidezno profaniza-cijo, v laiciziranje oblik delovanja, v sesto-panje z neba na zemljo. če v tem uspe in prosperira, je to samo dokaz, da je nale-tela na zelo plodna tla: na področja, kjer smo sami zelo malo ali pa ničesar sto-rili. To so predvsem področja kulturno zabavnega življenja po vaseh, etične, mo-ralne in spolne vzgoje po šolah, pa tudi vrsta obstoječih in na novo se porajajo-čih socialnih problemov. Važno vlogo pa pri tem ima tudi misterioznost oloveških medsebojnih odnosov — hierarhizacija in birokratizacija določenih družbenih plasti.
Tu samo v opombo: to, kar se v tej obliki dogaja v malem, je po svoji stra-ni samo odraz splošne odjuge, ki je v va-tikanski politiki nastopila po letu 1958. Gre predvsem za strpnejši odnos do dru-gih cerkva, pa tudi do tistih političnih si-stemov, v katerih osnovi leži ateizem in ki so bili ša do nedavnega izenačeni z zad-njim krogom Dantejevega Pekla, gataniz-mom: socializma.
Da se vrnemo nazajrv Sloveniji imamo teološko fakulteto, kjer število študentov v zadnjih letih zelo hitro narašča:(od le-ta 1964 do leta 1965 se je povečalo število za 56), prav tako narašča število gojencev na obeh srednjih šolah: na popolni v Vipavi in na delni v Mariboru (tu okrog 80 seminiščnikov obiskuje obe mariborski državni gimnaziji in posluša dodatnepred-mete). To  pa pomeni ne le da se bo
tem ima bistveno vlogo družbeno samou-pravljanje: po eni strani zahteva cele-ga človeka, po drugi strani pa mu odkri-va celo vrsto zvez in notranjih vzrokov šte-vilnih družbenih pojavov, institucij In procesov in prav to razgaljanje notranjih zvez in odkrivanje bistev za pojavnimi oblikami zmanjšuje mitičnost, mističnost in misterioznost družbenega bivanja, kar pogaja občutek večje stabilnosti, realnej-še reakcije in zaupanje v lastno moč in moč kolektiva.
Vsega tega pa se večkrat premalo zavedamo, saj je naš odnos do cerkve in problemov religioznosti karakteriziran bolj s taktiziranjem kot z načelno opredelitvi-jo. Taktiziranje pa brez te načelne opre-delitve zgublja svoj pomen ne glede na to, da pri tem zlasti mlada generacija v pro-cesu svojega bivanja prav zaradi nepozna-vanja načelne opredelitve, neprenehnega analiziranja in globljega spoznavanja fe-nomena religije vedno znova zadene na znatne težave, ki moraojo v skrajni kon-sekvenci zaostriti njen odnos do religije.
Taka mora biti tudi naša splošna orien-tacija v odnosu na problem religije in re-ligioznosti: ne se boriti proti njej, tem-več boriti se za nekaj drugega, ki bo pol-nejše in trajnejše. Tako pogledano pa re-ligija še zdaleč ni osnovni problem naše družbe, temveč kot fenomen, ki kot dnev-no se porajajoča kompenzacija in iluzija, samo opozarja na dejstvo, da naša stvar-nost premnogokrat še potrebuje iluzij.
Milan Pintar
TRIBUNA STRAN 7
Študentovski domovi in menze
Povzetek iz skupščinskih materialov
Porast cen v lanskem letu z ukrepi, ki so terjali nova in večja sredstva za oseb-ne izdatke, amortizacijo, sklade, prispe-vek za obnovo Skopja, so pripeljali štu-dentske domove in menze že v začetku leta 1964 v težaven položaj. Rešitve smo iskali v dveh smereh: z dvigom oskrb-nine, ki jo plačujejo študentje ali pa z do-tacijo za kritje nastalega deficita. Zaradi že itak težavnega materialnega položaja študentov v začetku študijskega leta 1963/64 so zavrnili rešitev z zvišanjem oskrbnine in so sklenili, da bodo poma-gali študentskim domovom z dotacijo iz republiških sredstev. Preden bi navedli, koliko sredstev so domovi dobili iz tega vira, bomo prikazali, kako so naraščali izdetki domov v letu 1964. Kot ponazorilo gibanja teh izdatkov navajamo spremem-be, ki jih je v tem letu utrpel finančni plan študentskega naselja: v prvotno za-stavljenem planu za leto 1964 (november 1963) je bilo predvidenih izdatkov za 165 milijonov din. Prvo korekturo so na-pravili marca 1964, ko je bilo treba finanč-ni plan povišati na 207 milijonov din. Že avgusta so izdatki poskočili jia 218 mi-lijonov din. Ob zadnji korekturi decem-bra 1964 pa so ugotovili, da se giblje re-alen finančni plan za tekoče leto v viši-ni 266 milijonov din.
Kot v študentskem naselju so seveda naraščali stroški obratovanja tudi v dru-gih študentskih domovih. Zelo lepo se to kaže v naraščanju razlike med ekonomsko ceno bivanja in vsoto, ki jo plačujejo štu-dentje. 1.1.1964 se je ekonomska cena v naselju gibala v višini 10.200 din, 1.3.1964 je porastla na 15.400 din, septembra pa že na 17300 dinarjev. Koristniki so vse-skozi vplačevali 20.200 dinarjev. V Aka-demskem kolegiju se je vplačevalo 9400 di-narjev ob ekonomski ceni 15.500 din. V Do-mu za visoke šole za politične vede se vplačuje za stanovanje 6000 din ob eko-nomski ceni 12.000 din.
Da so domovi lahko ostali pri nespre-menjeni višini oskrbnine, ki jo plačujejo študentje, je bilo mogoče, ker so dobili dotacije iz republiških sredstev, s kateri-
mi so krili deficite. Skupni znesek dota-cij, ki so jih prejeli študentski domovi v Ljubljani v letu 1964 znaša 74,897 mili-jona. Od tega so dobili: študentsko nase-lje 49.500, Akademski kolegij . 16.500, Dora višje gospodinjske šole 1500, Dom višje šo-le za zdravstvene delavce 2.500 in Dom viso-ke šole za politične vede 5,000.000 milijo-nov din.
Studentsko naselje in akademski kole-gij sta predložila osnutke svojih finančnih planov za leto 1965, iz katerih je razvid-no, da bi navedena domova potrebovala 127,500.000 dinarjev dotacije, če bi hotela ostati na višini oskrbnine, ki so jo pla-čevali študentje v letu 1964. Glede na šte-vilo oskrbovancev v teh domovih. odpade na enega letno 67.000 dinarjev.
Da bi prišli do jasnejše slike o materl-alnem položaju študentov, ki bivajo v do-movih, in tako dobili podlago za dolo-čitev stališča do dotiranja študentskih do-mov v letu 1965, so izvedli anketo o soci-alno ekonomskem položaju študentov v ŠN in AK. Anketiranih je bilo 2350 oskr-bovancev teh domov.
V zgoščenem povzetku so rezultati an-kete bili sledeči: Studenti delavskega po-rekla predstavljajo najmočnejšo skupino oskrbovancev. Mesečna sredstva polovice stanovalcev domov se gibljejo med 15 in 20.000 dinarjev. Cetrtina je pod to ravnijo, četrtina pa ima več kot 20.000 din, vendar jih je le 9 odstotkov z dohodki nad 25.000 din.
Kar zadeva prehrano je iz ankete raz-vidno, da se 90 odstotkov stanovalcev do-mov poslužuje domske menze, pri tem iz-javlja več kot polovica anketiranih, da porabi mesečno še 6000 do 7000 dinarjev za dodatno prehrano.
Analiza materialnega položaja študentov iz decembra 1963 je ugotovila, da potre-buje študent, ki stanuje v domu za kritje osnovnih življenjskih potreb 24.000 dinar-jev. Glede na porast življenjskih stroškov, ki po podatkih zavoda za statistiko SRS znaša za obdobje november 1963 novem-ber 1964 20 odstotkov, bi danes življenj-ski minimum študenta, ki stanuje v štu-dentskem domu bil 28.800 din. To je prvo
dejstvo, ki ga moramo imeti pred očmi pri naši oceni položaja. Drugo dejstvo ie, da se bodo po vseh analizah in kalkuTacl-jah študentskih domov cene za dva osnov-na obroka hrane, ležišče in ogrevanje gi-bale v letu 1965 na ravni od 18.000 — 19.000 dinarjev. Tretje dejstvo, ki nam ga je pokazala anketa izvedena v novem-bru 1.1. v študentskih domovih je, da ima le 25 odstotkov študentov v domovih do-hodka nad 20.000 dinarjev.
Komisija IS za materialna vprašanja študentov je obravnavala položaj študent-skih domov in menz in zavzela stališče, da je domovom še nadalje potrebna po-moč družbe v obliki dotiranja. Glede na dejstvo, da ekonomske cene oskrbnih stroškov v domovih in menzah stalno na-raščajo, oskrbnina, ki jo plačujejo študen-ti, pa je ostala nespremenjena od 1. ja-nuarja 1964, se je izoblikovalo stališče, da je treba tudi oskrbnino primerno zvi-šati. O podražitvi oskrbnine*v domovih.so razpravljali tudi študentje v svojih orga-nizacijah in je na osnovi teh razprav UO ZŠJ v Ljubljani zavzel stališče, da bi vsa-ka podražitev, ki bi presegala 2000 din me-sečno, pomenila poslabšanje položaja štu-dentov. Upoštevaje vse momente; kotdvig štipendij, obseg kreditiranja študentov, sredstva za dotacije domovom in menzam, občutno razliko med ekonomsko in seda-njo ceno oskrbnine, je bilo na seji ko-misije sprejeto skupno stališče, da se zvi-ša oskrbnina za povprečno 2000 din. Po skupnem izračunu uprav domov ter repu-bliškega sekretariata za raziskovalno de-lo in visoko šolstvo je študentskim do-movom v Ljubljani in Mariboru ob nave-denem zvišanju oskrbnine potrebna do-tacija v letu 1965 v znesku 128,200.000 din. Ta sredstva so bila nato tudi zagotovlje-na v okviru sredstev republiškega sklada za šolstvo za leto 1965. Studentje smo ar-gumentirano predlagali, naj se dotacija ta-ko kot doslej dodeli domovom in menzam in ne individualno posameznim študen-tom. Pomislek, da bi dodeljevanje dota-cije študentskim domovom lahko pomeni-lo podpiranje tudi slabih študentov in takš-nih, ki zaradi svojega materialnega polo-žaja te podpore ne potrebujejo, ne more obveljati, ker se v domove sprejemajo le študenti, ki redno izpolnjujejo študijske obveznosti in so šibkega materialnega sta-nja. V primeru, če bi se sredstva dotacije
razdeljevala y obliki indiridualnih pod-por, bi finančni položaj domov in menz ostal še naprej negotov, ker bi se dobr-šen del individualno razdeljenih sredstev odtekal izven domov. Komisija je osvojila to stališče študentov.
V študijskem letu 1963/64 je od 10.396 rednih študentov lahko stanovalo v štu-dentskih domovih 2317, pri starših ali v lastnem gospodinjstvu v kraju šolanja 2921, »privatno« je stanovalo 3009, 2149 pa se jih je vozilo v šolo. S podrobnejšo ana-lizo navedenih številk je bilo možno pre-cej zanesljivo oceniti, da se sučejo pereče potrebe po novih kapacitefah okrog 2700 postelj. Z dograditvijo prvega študentske-ga doma v Mariboru in doma v Ilirski uli-ci v Ljubljani se je navedeni deficit postelj zmanjšal za 400. Glede na takšen položaj je komisija IS za materialna vprašanja študentov, ko je sredi leta 1964 proučila v sodelovanju s predstavniki visokošol-skih zavodov in študentov materialni po-ložaj študentov, zavzela stališče, da je tre-ba dati nadaljnji izgradnji študentskih domov prioritetno mesto v urejevanju materialnega položaja študentov. Prva eta-pa k uresničitvi tega sklepa pa naj bi bila izgradnja treh stolpičev v študentskem naselju s skupno kapaciteto 540 postelj. Glede financiranja gradnje stolpičev je predvideno, da bi se za prvega zagotovila sredstva iz republiških virov, drugega naj bi gradile mestne občine Ljubljane, tret-jega gospodarske organizacije. Glede ure-sničitve tega načrta je položaj sedaj sledeč:
Prvi stolpič (Sj) je že v gradnji. Cena stolpiču s 180* posteljami bo predvidoma 362 milijonov dinarjev. Sredstva za grad-njo so: 100 milijonov iz republiškega skla-da za stanovanjsko gradnjo (zaprošeno je za še 50 milijonov), 100 milijonov dinar-jev znaša namenska dotacija iz proraču-na SBS v letu 1964, za enak znesek je dan predlog za leto 1965. Vprašanje finan-ciranja gradnje stolpiča S2 s strani mest-ni mestnih občin in stolpiča S3, katerega gradnjo naj bi financirale gospodarske or-ganizacije ob posredovanju gospodarske zbomice SRS je še docela odprto tako, da so realne možnosti, da se v letu 1965 zgra-di le stolpič S,f kar zadeva gradnjo stol-pičev S2 in S3 bo treba sredstva še za-gotoviti.
ANALIZA LbinSNJIII VOLITEV
Večja demokratizacija vodenja kadrovske politike, ki smo jo lahko zasiedili ob letošnjih volitvah, je dala ugodne rezultate ne le pri udeležbi na volitvah, temved predvsem v predvolilnih pripravah, ki so letos prvič potekale na mnogo bolj široki demokratični osnovi kot prejšnja leta. Nekatere napake, ki so se pri tem dogajale, nas ne smejo motiti, so pa lahko le spodbuda za širši, nepo-srednejši pristop k angažiranju čim večjega števila občanov za urejanje druž-benib zadev v najrazličnejših predstavniških telesih. Ugodno razpoloženje je nastalo v sprostitvi volilnih mehanizmov, je pa tudi dokaz, da se občani zani-majo kdo in kako jih zastopa ne le neposredno v najnižjib predstavniških telesih, občinskih skupščinah, ampak tudi v republLških in zveznih zborih ljudske skupščine.
Nezaupanje, ki je bilo pred uvedbo novega sistema teritorialno političnih forumov, da bo potek volitev imel nezaželene politične posledice s sestavo predstavniških teles, ni bilo potrjeno. V ljudeh pa se vse bolj utrjuje pre-pričanje, da s svojim glasom neposredno vplivajo na vodenje tako komunalne kot republiške politike po posameznih področjih. Celotni potek predvolilne in volilne aktivnosti lahko razdelimo v tri faze. V prvem obdobju zbiranja in evidentiranja možnih kandidatov je prišlo do izraza več tendenc, ki so izvirale ponekod iz bojazni, da bi proces ušel iz rok družbeno-političnih organizacij, ali pa so bile posledica idej prevnetih zagovornlkov popolne stihijnosti pri izbiranju kandidatov, kar pa bi se spet lahko rezultiralo v škodljivih posledicah. Ne sicer toliko v strukturi evidentiranih kandidatov kot» v dejstvu, da brez akcije političnih organizacij na terenu občani gotovo ne bi pokazali toliko zanimanja za volitve.
Ponekod so zaradi nepravilnega razumevanja tez SZDL o volitvah, eviden-tiranje kandidatov kar izenačili s kandidiranjem, kar meče čudno luč na ob-činske politične organizacije in delovne skupnosti. Verjetno je vzrok za nega-tivni pojav v lagodnosti in mnenju, da ni toliko pomemben sestav določenega predstavniškega organa kot njegovo delo, s čimer pa se ne moremo strinjati! Poleg tega pa jemlje predvolilnim pripravam široko demokratsko osnovo, ki ima za posledico politično škodo ali celo abstinenco pri volitvah. Tudi stro-kovne organizacije in združenja na terenu so pokazala zaiiimanje za volitve, ker je prevladalo spoznanje, da o določenib problemih in njegovi rešitvi naj-bolje odloča tisti, ki je z njimi seznanjen.
Za občinske odbornike je bilo zbranih v naši republiki 9602 možnih kandi-datov. Za 1902 odborniški mesti. Razveseljiv je podatek, da so predpriprave potekale kontinuirano že od novembra dalje, da ni bila kot doslej že pogosto tik pred volitvami uprizorjena na hitro pripravljena kampanija predhodnih analiz. Tako je bila že tretjina kandidatov zbranih do 18. januarja.
Za 200 poslanskih raest v skupščini SRS je bilo 1177 in za zvezno skupščino 176 kandidatov za 25 poslanskih mest. že to število pove marsikaj o široko zasnovani alcciji. Manj razveseljiva pa je struktura izbranih kandidatov. Sta-rostna struktnra se z letošnjimi volitvami ni pomladila, opazen je celo rahel premik v korist starejših starostnih skupin (glede na leto 1963). Edino občinske skupščine so pri tem manjhna izjema. Da ženske še ne igrajo adekvatne vloge v družbenem življenju, kaže podatek, da y bilo pd skupnega števila možnih kandidatov samo približno 20 odstotkov žensk.
Kandidacijsld zbori v drugi fazi zastavljajo logično nadaljevanje pred-volibiih priprav ter zaključek širokih razgovorov občanov. To fazo karakte-rizlra dejavnost vseh družbeno-političnih organizacij o<l občinskih do repu-bliških. Z raznimi oblikami javnih posvetovanj in tribun so bili iz skupnega števila možnih kandidatov na kandidacijskih zborih ponovno pretreseni in tudi dokončno sprejeti kandidati. Da je bilo med občani zanimanje, dokazuje podatek, da so povsod tam, kjer je bila predvolilna aktivnost na široko zasno-vana, bili sprejeti kandidati družbeno-političnih organizacij. Da pa v krajih, kjer so se prve priprave izvršile po političnih aktivih, tudi to fazo karakterizira pojav novih, še ne evidentiranih kandidatov. Poleg tega pa je bila v teh krajih tudi večja volilna abstinenca. Pred kandidacijskipii zbori so bili v večini občin tudi zbori volivcev, na katerih je letoszaradi bližnjih volitev sodelovalo nepri-merno večje število občanov kot preteklo leto. Večja možnost komunilcacije v mestih pa je verjetno vzrok, da so bili ti zbori bolje obiskani na podeželju, bolje na zborih delovnih skupnosti kot na terenu. To navaja k sklepu, da ukrepi komunalne politike še vedno urejajo predvsem problem v ožjih občinskih sredJščih.
Število kandidatov, ki so prišli na volilno listo, se je skrčilo na 4250 za
občinske, 354 za republiško in 34 za zvezno ljudsko skupščino. Torej je prišlo 2,2 kandidata za vsako mesto v občinski približno dva v republiško ter 1,3 kan-didata za zvezno skupščino. Bolj zanimiv je podatek, da je za 4 odstotke občin-skib mest kandidiral po eden, za preostalih 60 odstotkov pa po dva ali več kandidatov. Dosti večje je bilo število enojnih kandidatov za zvezno skupščino, medtem ko je bstalo pri republiški enako kot pri občinskih skupščinah.
Udeležba na volitvah v občinske skupščine 26. in 28. marca je bila večja za zbore delovnih skupnosti (92,5 odstotka) in komaj opazno, vendar manjša za občinske zbore občinskib skupščin (91,7 odstotka). Stevilo neveljavnih glasovnic se je gibalo okrog 4,5 odstotka in bilo karakteristično manjše od 1963. Kar brez pridržkov lahko pripišemo bolj demokratični izvedbi volitev. Podatki o poteku volitev v zvezno in republiško skupščino kažejo, da je bila udeležba večja.
Procentna struktura izvoljenih odbornikov in poslancev po izobrazbi
Analiza izobrazbene strukture izvoljenih kandidatov in poslancev v sploš-nem pokaže, da se zahteva od kandidata, ki naj predstavlja določeno področje v najvišjih predstavniških telesih vedno večja strokovnost. Zdi pa se, da je zlasti v občinskih skupščinah še premalo strokovnjakov z višjo in visokošolsko izobrazbo. Vprašanje je, ali se inteligenca izogiba dela v nižjih teritorialnih upravnih in samoupravnih organih, ali pa je to znak, da so družbeno-politične organizacije na terenu posvečale premalo pozornosti sestavi kandidatov za občinsko skupščino. Vsekakor bo že na prvih naslednjih volitvah potrebno temu vprašanju posvetiti večjo pozornost, prav tako pa bo treba vključiti y predstavniška telesa Ijudi iz veČ družbenih dejavnosti in služb kot doslej. Deloviii značaj teh teles namreč nujno narekuje ne samo splošno višjo izobraz-beno in poklicno strukturo, temveč tudi raznovrstnejšo sestavo. Tako iraeno-vani profesionalni politiki zavzemajo po zadnjih volitvah procentualno manj mest. Prav tako pa se mi zdi izredno pozitivna ugotovitev, da se z demokra-tizacijo samega volilnega sistema spreminja tudi miselnost. Da bi morali ne-kateri profesionalni politiki nujno sedeti v poslanslrih klopeh. Le kontinnirana rotacija lahko skupščini zagotovi nemoteno delo ter uresničuje načelo, da se v predstavniških telesih zvrsti cimveč sposobnih ljudi.
V splošnem torej ugotavljamo, da so zadnje volitve mobilizirale dozdaj najširši krog ljudi, da pa se delo v smeri demokratizacije mora nadaljevati zlasti z večjim angažiranjem neposrednih proizvajalcev. Potrebna pa bo tudi večja koordinacija dela družbeno-političnib organizacij % delom strokovnih organizacij in društev. še eno dejstvo je posebej zanimivo. V potek predvo-lilne aktivnosti so se mnogo bolj kot doslej vključevala tudi javna komuni-kaciiska sredstva, kar je samo po sebi pozitivno, potrebno pa je, da vloga teh sredstev preraste v višjo kvaliteto, ker se je letos zreduciralo le na nivo obveščanja.                                                                                       Ivo Marenk
OBŠIRNA ZASNOVA
V   začetku  druge  polovice  maja  bo  v Beogradu  prva   zvezna  konferenca   Zveze mladine  Jugoslavije. V  ta namen je CK ZMJ izdal   obsežne   teze,   ki   govorijo   o vprašanjih družbenega   položaja,   aktivno-
sti in vzgoji mladine ter razvoju ZM (glej Zapiski, priloga Mladine za mlade družbene delavce, št. 3, 26. februar 1965).
V   okoli enajstih poglavjih  (te teze bi lahko bile   dobra   podlaga   kongresu,   ne samo   konferenci!)   izvemo   in  preberemo dosti  načelnih besed  o  mladini v samo-upravljanju, o  družbeno ekonomskih od-nosih  in  pogojih za  krepitev  integracije mladine v Jugoslaviji, o pogojih za vzgojo in enotnost mladine, o nekaterih pogojih za  socialistično   vzgojo  mladine  na  pod-ročju mednacionalnih  odnosov.   Pomemb-na so tudi poglavja, ki govore o proble-mih vzgoje mladine ter o bodočih orga-nizacijsko političnih vprašanjih ZMJ  (ob-činska organizacija ZM ipd.).  Za nas  so posebno  pomembni in  zanimivi  tisti  od-stavki, ki govore o odnosih med ZM in Zš.
Vse teze so zgrajene v glavnem na smernicah in sklepih VIII. kongresa ZKJ, ki je posvetil veliko časa vprašanjem inladine in njene organizacije.
Dejstvo je,   da   so   mladi   ljudje   zelo
zainteresirani za aktualne družbene pro-bleme. Teze, bolje, sestavljavci tez, vidijo pri tem najpomembnejši cilj, da mladi dosežejo kar najbolj neposredno in tvor-no vključitev največjega števila mladine v odločanje o družbenih zadevah. Pri tem pa navajajo, naj mladina danes izstopa na vseh organih in tako sodeluje pri odlo-čanju o najpomembnejših družbenih vpra-šanjih. Ce bi šlo pri tem le za formalno vključevanje mladih v vse organe, bi lah-ko rekli, da pomeni to nekakšen oportu-nizem mlade generacije. In to večkrat je Oteze tega seveda ne navajajo). Saj smo vendar velikokrat tako radodarni pri na-šem delegiranju: ti pojdeš v ta organ, ti v onega. Seveda to ne gre kar direktno, ampak je vsak posameznik izvoljen. Tako se z glasovi borimo za nekaj, ne pa z delom!
Poglavje, ki govori o »nekaterih po-gojih za socialistično integracijo mladine na področju mednacionalnih odnosov« je pozitivistično pobarvano in ima-' značaj definicije, opredelbe. Tako teze ugotav-ljajo, da je materialna osnova nadaljnje krepitve bratstva in enotnosti uspešen razvoj vse dežele, ob postopnem, toda odločnem zmanjševanju razlik v razvito-sti različnih področij. To je res. Res pa
je tudi, da se še vedno pojavljajo različ-ne lokalistične in partikularistične težnje, ki izvirajo ravno iz materialnih vzrokov — teze pa borbo mladine proti takim pojavom odpravijo s tem, »da mora Zveza mladine energično nastopiti proti tem de-formacijam...« Kaj je to? Politični lar-purlartizem? Besede zaradi besed?
Teze govorijo tudi o marksističnem izobraževanju in vzgoji mladine. Resnič-no je to ena osnovnih nalog zavestnih socialističnih sil v naši državi. Kljub temu pa se pri tem še vedno borimo s kopico težav. Teze pravijo, da gre za zapostavljanje marksistične, družbene in in ekonomske izobrazbe mladine na neka-terih strokovnih šolah. Za tem zapostav-ljanjem (ki po mojem mišljenju ni na-mensko) se skriva več pomanjkljivosti, ki jih vedno znova omenjamo pri proble-matiki šolstva: neusposobljenost pedago-škega kadra, pomanjkanje primerne lite-rature itd. Vrhu tega pa še šepavost ra-znih oblik idejno vzgojnega dela ZM (marksistični krožki, mladinske ure).
»Marksistična izobrazba mladine je še vedno nezadostna, tako za vso mladino kot tudi zž najbolj zainteresirane mladin-ce. Mladina vse bolj zahteva odprto tre-tiranje številnih problemov, naše sile pa niso vedno pripravljene, da organizirano razvijajo široko ideološko delo z mladi-no ...« (cit. po tezah). Redkokdaj se pri-peti, da bi kateri mladinec na šoli vprašal
SREDNJESOLCI
svojega mladinskega predsednika, kaj le ta meni o določenem problemu. Zakaj? Ker ga predsednik v večini primerov od-pravi s frazami. Ljudje se vse preveč hitro imamo za marksiste; čim prebere-mo eno drobno publikacijo, denimo, o življenju Karla Marxa smo že polni mar-ksistične modrosti. Zato ne bi bilo odveč, če bi teze posvetile nekaj vrstic proble-tnu individualnega izobraževanja. Za nas je posebno zanimivo poglavje, ki govori o odnosih med ZM in Zš. Aktivnost Zš bi morala biti v veliko večji meri kot doslej sestavni del družbeno politične-ga delovanja v komuni. Tako obstaja iz-razita zaprtost v ožjih okvirih: aktivnost delovne mladine v podjetju, šolske v šoli, študentske na univerzi itd. Prav imajo teze, ko pravijo, da je bilo malo skupnih akcij, sodelovanja. Kot rešitev tega pa teze navajajo, da odnos ZM in Zš ne te-melji na medsebojni pomoči ali sodelova-nju, marveč na enotnih programih dela za vse mlade ljudi v komuni. To pa zveni malce nelogično. Kako pa more priti do enotnih programov, če ni predhodnega so-delovanja in pomoči,
Ob koncu pa še ena splošna opomba. Kljub temu, da so vsi mladinski organi in tisk pozivali k pismeni razpravi o teh tezah, smo o njih zasledili kaj malo pi-sane besede. Je to apriorno nezaupanje do te konference?
Mitja M.
Ali smo ali nismo (pardon) vsi huligani?
Bosih nog naokrog (Foto: Joco 2ntdaršič)
Za uvod postavljam vprašanje: KDO ALI KAJ JE HULIGAN? Kdo ali kaj zato, ker ga nekateri imajo še za osebo, torej za samostalnik, po katerem se vprašuje KDOt drugi pa ga popredmetijo, imajo ga zgolj za Jenomen, ne pa tudi za takšno ali drugačno živo bitje, za osebnost, za individuum. Ker smo torej zavoljo dveh vrst Ijudi na svetu (y tem primeru) po-stavili dvoje vprašanj, si nanju še odgo-vorimo z besedami teh dveh (nezlobno mišljeno) človeških vrst.
Tista skupina Ijudi, ki ustreza vpra-šanju: KDO je huligan, odgovarja nanj takole (seveda približno in v glavnih obrisihf: Huligan je mlad človek, ki se zavoljo nekih notranjih globokih konflik-tov obnaša tako, da je v nenehni opoziciji s seboj, da nenehno nasprotuje svojim privzgojenim merilom morale in etike, da na ta način premaguje svojo nezmož-nost vključevanja v objektivni svet. Dru-ga skupina, ki se sprašuje: KAJ je huli-gan, pa pravi: To je srboritež, prenapeti ekstravagantneš, klatež, amoralnež in ab-solutna izjema na vsakem koraku — to je bedast nedozorel pubertetnik, ki seksu-alno teži v brezpravno stcmje itd., itd...
Pri prvem odgovoru vidimo POSKUS razumevanja BISTVA, pri drugem vidimo zgolj pojav v svoji zunanji obliki, le od-nos do oblike, ki nas vznemirja' zavoljo nevsakdanjosti. Vznemirja pa nas VSE, kar je nevsakdanje — vznemirja zato, ker nam razgali sicer skrita čustva, kot so ne-hotena zavist, emocionalni spomin na nekaj nedoživetega ali ponovitev želje po doživljanju mladostnih objestnosti in nevarnosti in herojstva in upora... da, upora... to je tista beseda... nevsakda-njost nas vznemirja zato, ker je upor proti enoličnemu minevanju. In ker nas predrami, da spoznamo, kako se sa-mi ne moremo več upirati, zavzamemo do te nevsakdanjdsti nek čuden odnos: od-por v nezavednem zavidanju. Vsa občutja so pravzaprav silno enostavna, če jim poiščemo izhodni faktor.
Ker spadam v prvo vrsto Ijudi, ki imajo huligana za človeško bitje s srcem in razumom, bom skušal na vprašanja druge vrste Ijudi odgovoriti z besedami svoje vrste. Prvič: zakaj postane huli-gan TO, kar je — torej huligan? Tedaj, ko si preneha striči lase, ko si oblači dol-go rdečo suknjo, sprijeto v pasu in z iz-rezi ob straneh, ko mu iz ust visi čik, ko v družbi pije mleko in seslja dudko kot dojenček, ko se v družbi postavlja na najrazličnejše načine — s premikanjem avtomobilov, s krajo avtomobilov, z avto-mobilskim vseznanstvom, s kričanjem po nočnih ulicah in v gostilnah, z zafrkava-njem po telefonu in pod okni — in s spolnimi avanturami. Poslednji faktor je najmočnejši, najvidnejši, najpomembnejši. Poznam nekaj zelo umirjenih huliganov. To je pravzaprav klapa mladih fantov in deklet — od šestnajstih do osemnajstih let, to dandanes pravzaprav ni več mla-dost — ki pridejo v gostilno, pijejo sadne sokove, mleko, oranžade, sesljajo dudke, se menijo o oblekah, o ploščah, o filmih in so silno, silno spodobiii. Potem se po-iprehodijo po mestu in na večer zavijejo
v prosto stanovanje enega od navzočih, kjer plešejo in spet pijejo sadne sokove. In nazadnje mečejo dinar, kdo bo šel s kom v posteljo. In naslednji dan po običaj-nem vrstnem redu. Ne motijo nikogar in nikomur niso napoti.
Upor je lahko tudi tih, neviden in ne-zaveden. In ta njihov upor jim- pomaga, da so normalni, da se učijo, da so priza-devni, da ne postanejo barabe. Včasih ni bilo huliganov. To je domena dvajsetega stoletja, točneje povedano: domena visoke civilizacije. V nenehnem brnenju tehnič-nih dosežkov, v nenehnem vrtiljaku mefia-ničnih premikov se v sto oblikah pofavi problem absurda: v umetnosti, v znano-sti in pri pospravljanju solate ali pri str-menju v šolski zvezek. Ko mladega člove-ka prime nenehno se vračajoče razglablja-nje o tem, KAJ naj počne, ZAKAJ naj TO počne in ZAKAJ ne bi počel ČESA dru-gegat je povsem jasno, da se ne bo ukvar-jal s temi problemi na visokem nivoju, ampak bo bežal iz nenehnega ponavlja-nja samega sebe na svoj, njegovemu inte-lektualnemu razvoju primeren način. Ker se srečuje z vsakodnevnostjo, bo zamr-zil vsakodnevnost in bo skušul pobegniti od nje — ker ne more postati Faust, bo začel razbijati pivske steklenice, stepel se bo z miličniki. Tako se bo skušal nave-zati na okolje, kajti njegov bistveni pro-blem je v tem, da živi ločen od obdajajo-čih predmetov, ČLOVEK PA HOČE BITI ODVISEN, kajti največja svoboda je v odvisnosti, ki si jo sam ustvarjuš. Zato imamo filozofe, imamo pesnike, imamo huligane — osnovni motiv je pri vseh isti: nezavestno priklepanje na bitnost. Naj se mi odpusti, če povem, da imamo vsi huliganske dispozicije, da huligan lah-ko postane filozof in pesnik — torej je bil vsak pesnik najprej filozof, še prej pa huligan. Huliganstvo je upor in beg od brezpravja, če sem prej povedal, da neka-teri zahajajo v spolno brezpravje, (je to seveda le navidezno brezpravje, v resnici ustvarjajo nove zakonitosti, ker so starih naveličani. Huligan v neokr-njenem pomenu besede torej le na svoj-stven način demonstrira svojo nujno živ-Ijenjsko tragiko — in s tem ni pokvar-jen, ni nemogoč, bolj pokvarjen je tisti, ki se učinkovito vara, da je drugačen — Če sploh smemo pojem pokvarjenosti v kakršnikoli zvezi uporabiti. In vsak mlad človek, ki postane huligan, ki torej zaide v stisko, iz katere se bo moral reševati, bo pri svojem načinu reševanja ostal ta-ko dolgo, dokler se ne bo intelektualno in čustveno tako daleč razvil, da se bo LAHKO reševal na drug način, manj upad-Ijiv in vznemirjajoč.
če torej priznavamo, da je huliganstvo v danem okviru eden možnih načinov pri-klepanja na bitnost — lahko enako z ra-zumom in čustvi zavzamemo do huligan-stva odnos, v katerem bo mnogo več ra-zumevanja.
Evald Flisar
TRIBUNA STRAN 9
če se dobro spomnimo (H v spominu je Kaj Idh-ko seči za nekaj mesecev nazaj) na vse tribune in stolpce, katere smo polnili s problemi Jinanciranja šolstva, lahko ugotovimo, da sistem financiranja šol-stva v lanskem letu šolam ni zagotovil zadovoljive materialne osnove. Sredstva so se povečala, vendar ne zadostno. Prizadevanja v preteklem letu so bila namenjena predvsem izboljšanju osebnih dohodkov učnega osebja. Precejšnjo zaslugo pri tem itnajo sa-moupravni organi na šolah, ki zahtevajo, da se pe-dagoško delo enakopravno vrednoti in uveljavi na-čelo nagrajevanju po delu tudi v šolstvu.
Na razpolago imamo gradivo republiškega se-kretariata za šolstvo SRS, iz katerega povzemamo nekatere (številčne) podatke.
Družbena vlaganja v šolstvo (brez visokega šol-stva) v letih 1963 in 1964 so bila naslednja:
osnovna v   milijonih dejavhost  investacije
skupaj
1963 1964
21.752 27.764
4.149 7.730
25.901 35.494
Delež sredstev za šolstvo v narodnem dohodku je bil v letu 1964 — 4,1 odstotka m «c je v primerjavi z letom 1963 povečal za 0,6 odstotka. Tako lahko opazimo naraščanje deleža sredstev za šolstvo v na-rodnem dohodu, vendar ne v taki tneri, da bi bilo mogoče bistveno izboljšati materialno bazo šolstva. Gradivo predvideva, da bi se še ia deleg moral za uresničenje predvidevanj o perspektivnem razvoju šolstva povečati vsaj na 5 odstotkov.
OBČINSKI SKLADI ZA SOLSTVO so financirali osnovno dejavnost in investicije osnov-nih šol v celoti, deloma pa tudi šole druge stopnje, posebno šolstvo vn šole za dopolnilno izobraževanje. Delež za te zadnje se iz leta v leto zmanjšuje zaradi postopnega pretiašanja financiranja teh šol na med-občinske sklade.
Po podatkih finančnih načrtov so bili dohodki občinskih družbenih skladav za šolstvo v lanskem letu skupno 22.115 milijonov, ali za 19 odstotkov več kot v letu 1963.
To bo najbolj razvtdno, če si ogledamo tabelo, ki prikazuje dohodke občinskih družbenih skladov za Šolstvo v letih 1962, 1963 in 1964.
ge stopnje in drugim ustanovam ter za odplačilo
ureditev in za stroške poslovanja  skladov.
Republiški sklad za šolstvo sodeluje tudi pri fi-nanciranju dvojezičnega šolstva in šolstva z itali-janskim učnim jezikom ter pri financiranju poseb-nega šolstva. Razen tega daje štipendije za učni kader in sredstva za dejavnost zavodov za prosvetno pedagoško službo na teh šolah.
Za osnovno dejavnost dvojezičnega šolstva in šol-stva z italijanskim učnim jezikom je republiški sklad v letu 1964 prispeval za 76 odstotkov več sredstev kot v letu 1963, ko so znaiala 92 milijonov. Ceprav so bila povečana sredstva namenjena predvsem po-večanju števila dvojezičnih oddelkov, se je mate-rialni položaj tega šolstva vendarle bistveno zboljšal.
že prej so bile omenjene gospodarske organiza-cije in njihov delež. Primerfava med leti kaže, da so le-te v letu 1964 predvidele za strokbvno izobraže-vanfe znatno večja sredstva kot v prejšnjih letih. To povečanje je posledica spremembe zakona o pri-spevku iz dohodka gospodarskih organizacij, s ka-tero je bil prvotno določeni odstotek bruto izpla-čanih osebnih dohodkov povečan na 2,5 odstotka bruto izplačanih osebnih dohodkov.
Delež sredstev, ki jih izločajo za namene izobra-ževanja iz poslovnih stroškov, iz leta v leto nara&ča. V letu 1963 je znašal 56 odstotkov, v tetu 1964 pa že 86 odstotkov vseh sredstev. Prispevki ostalih virov, zlasti iz sklada skupne porabe in sredstev osebnih dohodkov, pa se zmanjšujejo.
Precejšen del sredstev dajejo gospodarske orga-nizacije za štipendiranje kadrov. Za šolstvo so leta 1964 predvidela 1437 milijonov ali za 109 odstotkov več kot v letu 1963, ko so znašala ta sredstva 765 mffijonov.
»čeprav prispevajo gospodarske organizacije ve-lika sredstva za različne oblike in vrste strokovnega izobraževanja, je njihov delež za financiranje stro-kovnih šol še vedno premajhen z ozirom na mate-rialne potrebe šol,« pravi na koncu poročilo.
Finančna realizacija predvidene izgradnje šolstva v letu 1964 je bila stoodstotna. Niso pa bila dosežena predvidevanja v fizičnem obsegu. Z vlošenimi sred-stvi je bilo mogoče mradi precejšnjega povečanja cen gradbenih storitev in materiala po presoji re-
v milijonih
Leto
Skupaj         Del doh., ki jih dohodki   določi obč. skupšči-na po 22. členu
v obliki    v % dotacije od vseh doh. obč
Ded prorač. prispevka
pred         po delitvi delitvijo
Dopolnilni prorač. prispevek
Del občinske doklade
Drugi dohodki
Kljub povečanju sredstev pa so šole prejemale za materialne izdatke in za modernizacijo pouka še vedno preskromna sredstva. Razmerje med osebnimi dohodki in materialnimi izdatki se je zaradi pove-čanja osebnih dohodkov v večini primerov posiab-šalo in je le v 11 primerih doseglo razmerje 80:20.
Medobčinski skladi za šolstvo, ki služijo za zbi-ranje sredstev za šole, ki presegajo okvir ene same občine, so že skoraj v celoti prevzeli financiranje šol druge stopnje.
Za leto 1964 so medobčinski skladi predvideli 5301 milijonov dohodkov. Realizirani pa so bili v višini 485S milijonov ali 92-odstotno. Dejstvo pa je, da so družbenopolitične skupnosti prispevale več sredstev, kot je bilo predvideno, gospodarske organizacije pa komaj dobro polovico. Omeniti je treba, da je bilo med letom dotekanje teh sredstev izredno počasno, zaradi česar je bilo šolstvo druge stopnfe v izredno kritični sitnaciji. Stanje se je izboljšalo šele v zad-njih dveh mesecih, saj so bila po podatkih skladov do konca lanskega oktobra sredstva občin in okrajev realizirana 89-odstotno, sredstva gospodarskih orga-nizacij pa le 37-odstotno.
Izpolnitev obveznosti za osnovno dejavnost šol pa ne pomeni hkrati tudi zadostne oskrbe Šol. Ker je bilo treba znaten del sredstev za osnovno dejav-nost nameniti za povečanje osebnih dohodkov, tudi v tem letu ni vidnejšega izboljšanja v standardu šol druge stopnje.
Od skupnih sredstev medobčinskih skladov fe bilo v letu 1964 porabljeno:
za osnovno dejavnost šol za investicije pa
3762 milijonov 763 milijonov
Ostala sredstva pa za dotacije zavodom za pro-svetno pedagoško službo, šolskim kuhinjam šol dru-
publiškega sekretariata za šolstvo zgraditi in adap-tirati le okrog 75 odstotkov predvidenega šolskega prostora.
Kar zadeva investicijske izgradnfe osnovnega šolstva, je bUo v družbenem planu SR Slovenije za leto 1964 poudarjeno, da je treba s povečanimi na-ložbami skrbeti zlasti za obnovo in vzdrzevanje šol in z gradnjo novih šol povečati kapacitete predvsem v mestih, industrijskih m drugih večjih središčih, tako da bi začeli postopno prehajati na pouk v eni izmeni in tudi na celodnevno bivanje učencev v soli.
Zanimive so številke, ki govore o osebnih dohod-kih v šolstvu. Po podatkih organov za šolstvo občiti-skih skupščin so se gibali osebni dohodki učnega osebja na osnovnih šolah v prvi polovici aprila 1964 od najnižjih dohodkov učitelja 21.100 dinarjev do najvišfih osebnih dohodkov profesorja 56.800 din. Po stopnjah izobrazbe pa so bili povprečni osebni dohodki učitelja 39.400 din, za predmetnega učiteija 42.200 din in za profesorja 48.200 din.
Tako stanje je zahtevalo, da mu občinske skup-
ščine posvetijo posebno pozornost in najdejo ustrez-
no rešitev. Delitev dohodka naj bi tudi ne bila več
• v taki meri odvisna od trenutnih finančnih zmoglji-
vosti občin oz. njihovih skladov za šolstvo.
Zaostajanje osebnih dohodkov v šolstvu za oseb-nimi dohodki v gospodarstvu in družbenih službah je, kljub povečanju leta 1964, posledica večletnega nastafanja in večanja razlik. Primerjava osebnih do-hodkov v osnovnem šolstvu po stanju v novembru fosebnj dohodek v osnovnem šolstini = 100) pokaže, da se razlika med osebnimi dohodki učnega osebja in osebnimi dohodki osebja, zaposlenega v gospo-darstvu vn druzbenih službah, veča s stopnjo iz-obrazbe.
Stopnja izobfazbe
Srednja
Višja
Visoka
Osnovno     Solstvo šolstvo   II. stopnje
100 100 100
113
115
Gospo-darstvo
115 134 150
Družbe sluzbe
102 118 140
Za trajnejšo rešitev položaja šolstva in s tem titi vprašanja osebnega dohodka učnega osebja bo trei iskati v Jormiranju sredstev šol na podlagi progr ma dela. Temeljni zakon med drugim določa, da sredstva za opravljanje dejavnosti zavoda odme jajo tako, da so glede na uspehe dela ali zadovol vanju družbenih potreb, osebni dohodki delavcev zavodih (šolah) usklajeni z osebnimi dohodki delai cev, ki opravljajo ustrezno delo v drugih delov orgarazacijah fpodčrtal M. M.).
V gradivu je pomemben odstavek, ki govori predlogih, ki so tešili za tem, da se na podlagi prei pisanih obveznosti prizatedih občin in gospodarski organizacif v financiranju  šol II stopnje uvede skladu s temeljnimi načeli naše družbene ekonor ske ureditve, po  katerih je  razporejanje  dohodl delovnih organizacij ter odločanje o uporabi drnž-benih sredstev samoupravna pravica delovnih Ijudi v delovnih organizacijah in po katerih občina samo-stojno gospodari s svojimi sredstvi. številke pa za-enkrat govorijo malce drugače!
Na podlagi temeljnega zakona o zavodih se boc pri financiranju izobraževalnih dejavnosti šol obl kovali ustrezni odnosi med šolo, občino ter zaintt resiranimi delovnimi organizacijami.  Za  te odnos bo značilno, da je šola izgubila značaj državne pr računske  ustanove in  postala  samostofna  delovr organizacija, katere dohodek je plačilo za opravljene naloge oziroma za uresničitev deloimega programa.
Za ilustracijo in za zaključek pa lahko objavimo še primerjalno razpredelnico družbenih izdatkov za šolstvo (brez višjih in visokih šol), ki prikazuje po-rast šolskega dinarja
Po gradivu republiškega sekretariata SRS za šol-stvo zapisal                                      Mitja Meršol.
Kdor je dremal, naj se zdaj ne razburja
(prosto po Vladu Bulatoviču-Vibu)
Celjska Delavska univerza je pripravi-la za prvomajske praznike Celjanora pri-jeten in zanimiv dogodek: tri predstave komornega gledališča študentskega centra univerze iz Zagreba, ki je goostovalo s satiričnim programom Vlade Bulatoviča-Viba BUDILNIK.
In prav temu Budilniku se imamo za-hvaliti, da je prišlo v Celju do prekinitve monotonosti na področju Ijudske kulturne zabave in do odkrite konkurence med poklicnimi kulturnimi ustanovami na eni in delavsko univerzo na drugi strani.
Ob tem zanimivem gostovanju si velja zapomniti predvsem naslednje:
—   da je celjska DU  prva povabila v Slovenijo znani ansambel s predstavo, ki je   letos   zmagala   na   festivalu   komornib gledališč   v   Sarajevu   (in   pobrala   poleg tega še več glavnih nagrad!)
—  da je celjska DU prva pretrgala mo-notonost in enoličnost v celjskem kultur-nem   življenju   in   vsaj   malce   razvedrila Celjane med pustimi prazniki in
—   da  so  se  prav  ob  tem gostovanju (to je pravzaprav najpomembnejše!) že za-čela  pojavljati  prva  znamenja   negodova-nja  in  (poklicne)   zavisti med tistimi,  ki imajo kulturo  (poklicno) na vesti  (in se z njo tudi več ali manj poklicno ukvarja-jo. brez večjega posluha za uresničevanje želja prebivalcev!)  in ki vneto trdijo, da
takšne in podobne prireditve, kot je Vi-bov Budilnik, ne sodijo v delovno področ-je DTJ, pač pa v okvir gledališča, celjske-ga olepševalno-turističnega društva itd.
Prav ta zadnja trditev pa je popolno-ma napačna in zgrešena. DU naj razširi in tnora razširiti svoje delovno področje na vsa področja dela (saj to končno po-čenjajo DU vsepovsod!), če druge kultur-ne ustanove ne izpolnjujejo v zadostni meri njim zaupanega poslanstva. Prav za-to dela DU ne smemo kritizirati v tej smeri, pač pa ga moramo samo podpreti. prav DU je z nekaj entuziasti (morda pa ravno teh manjka poklicnim kultuniikom, ki so v DU dobili nevarnega fconkurenta!) pretrgala tnolk, dolgočasje in enoličnost na področju kulturito pripravljenih zabav-nih prireditev v Celju.
Predlagamo, da bi za temejljit delovni program, kj ga pripravlja DU za sezono 1965-66, sestavili pri DU kakšen strokovno sestavljen programski odbor, ki bi ga sestavljali predstavniki SLG, , Delavskega odra, olepševalno-turističnega društva, ki-no podjetja predslavnikov kluba celjskih študentov in DU in ki bi sestavil zanimiv, kvaliteten in raznolik program prireditev, ki bi ga potem izvedla DU. Tako ne bi nihče več hodil drugemu v njegovo delov-no področje, pač pa bi od tako organizi-ranega dela največ pridobili prav Celjani
(naS osnovnl namen pa Je vedno bil in bo, da je treba sporočati organizirano kulturo najširšim množicam!); dobili bi novosti, ki bi jih razveselile.
Okvirni program, ki ga ima DU v osno-vi že skiciranega in se o njem že pogo-varja z izvajalci, je treba podpreti, ga do-polniti in izvesti.
DU bo v jeseni pripravila Celjanom dvakrat mesečno gostovanje komorncga gledališča in kabareta Jazavac iz Zagreba. Gostovanjc pripravlja skupno z vodstvi obeh celjskih garnizij (!), tako da bodo popol-danske predstave za vojake, večerne pa za ostale Celjane. Za nazornejši prikaz razvoja književnosti v srednjih šolah bodo organizirali gostovanje Mladinskega gle-dališča iz Ljubljane, kjer načrtno pri-pravljajo liriko po posameznih področjih (indijska, egipčanska itd.), s katero potem gostujejo po šolah, in gostovanje istega gledališča s partizanskim mitingom za osnovne šole. Pripravljajo še gostovanje zagrebških opernih solistov itd., vse to bodo izvedli poleg svojega osnovnega dela (predavanja, itd.).
Tisti, ki je do zdaj dremal, nima opra-vičljivih vzrokov, da bi se razburjal. Osta-jata mu dve možnosti: ali da se natanč-neje in dosledneje posveti svojemu osnov-nemu delu, to je gojenju reprezentančne kulture za nekaj tisoč ljudi (ker bo za zabavo in vzgojo najširših množic skrbe-la DU!) ali pa da se pridruži DU in začne pripravljati podobne prireditve. Pred-vsem to zadnje pa naj bo organizirano in medsebojni »boj« zdrav.
DU je v dolini celjski napravila odlo-čen korak naprej ...
Ob tem naj bo čimmanj ključev, s ka-terimi bi odklepali in ugotavljali, dokod sega tvoje deloviio področje in dokod mo-je, temveč več hitri sklepov.
Tone Vrabl
Studentska
grafika
. V okviru študentskega kulturnega te-dna so slušatelji likovne akademije pri-pravili v avli filozofske fakultete razstavo svojih grafik. Izbrana predstavljena dela so zaradi »antologičnosti« morda le gro-bo osvetlila — čeprav neenotno — podobo ustvarjanja mladih avtorjev — visokošol-cev. Vendar je ta podoba kljub dokaj do-bri zunanji opremljenosti in grafični vir-tuoznosti bleda. Preveša se celo v hoteno ali nehoteno epigonstvo, ki ustvarjalca utesnjuje, pa čeprav se sam kot epigon prijetno počuti. (Nisem prepričan, da lah-ko vsa razstavljena dela uokvirim v to »okovje«, vendar je to rrožnost vsaj za večino). Dokaj razumljivo je, da ti mladi ustvarjalci ne upodabljajo povsem »samo-stojno«, da morajo biti pazljivi na izraz, ki je tesno povezan s »tehniko« — »obrt-jo«, ki si je še niso — kljub dokajšni virtouznosti — podredili. Zato so nekatera dela »zasužnjila« avtorja toliko, da je sa-mo nekaj upodobil, ni pa vnesel tistega »jedila«, ki bi moralo biti prezentno vsa-kemu delu in ki mora opazovalca »pre-tresti«. Cutiti je, da gre predvsem za izraz, ki ga — če sem si pravilno razložil tež-nje nekaterih slušateljev likovne akademi-je — hočejo doseči s figuraliko. To tež-njo je bilo moč najti že v delih, ki sta jih v menzi ŠN razstavljala akademska slikarja Leopold Hočevar-Hoči in Jože Me-glič. To je verjetno posrečen korak k ja-snosti, vendar je zdaj le zavestno vna-šanje »figuralike«. (Morda se bo rto spon-taniziralo, vendar pomeni za zdaj še sla-bost.)
Druga značilnost pa je bolj razvese-Ijujoča. Nekatere grafike so namreč izven sfere »ponavljanja« in s svojo spontanost-jo ter slutenjem, da ne gre samo za po-vršinskost, zbudijo občutenje, ki je pre-zentno ob resnični umetnini. Torej, neka-terim avtorjem se je le posrečilo vsaj delno otresti se prej omenjene utesnjeno-sti in si podrediti izraz. (Zdi se mi, da so prišli vsaj dc te stopnje.) Kajti tudi ob teh podobah (npr. Don Kihot, Jutro) ni-smo brez vtisa, da rahlo dvomimo v pre-pričljivost. Morda je napetost tudi drugače pjgmentirana. (Ponekod moram tudi to priznati.)
Antologična obarvanost razstave je pri-sotna tudi v stilu. Ne najdemo sicer naj-sodobnejših »prijemov«, zaznamo pa sur-realizem, neoromantiko itd., a osrednje je le vračanje k figuraliki, ki rahlo. spomi-nja — ne ravno na tej prireditvi raz-stavljena dela — na popart.
Mimogrede moram še omeniti po-membnost odločitve študentov — likov-nikov, da so le tvegali in pripravili razsta-vo, ki bi vsaj zaradi prizadevanja raz-stavljavcev zaslužila več pozornosti. Mor-da bi bil hvaležen in atraktiven tudi kraj-ši razgovor o razstavljenih delih, kar bi zahtevalo nekaj več pripravljalnega dela, a marsikaj bi bilo s tem jasnejše in bolje 6prejeto.                                          L. K.
Večer Ivana Cankarja
Menda je Ivan Cankar, pravzaprav njegova literatura, ena redkih domen Od-bora ZŠJ v študentovskem naselju, ki se v njej od časa do časa angažira v imenu kulture, in ki hoče z njo angažirati tudi kolikor mogoče velik del študentstva. Raz-veseljivo, a prav tako tudi zgovorno samo po sebi je, da se jim to zmerom posreči.
Neglede na to, da izzvene ti Cankarjevi večeri navadno enako ali vsaj podobno, hočem reči, da pripravljajo izvajavci v glav-nem iste odlomke.
Ob tem večeru (prirejen je bil ob 89. obletnici Cankarjevega rojstva, sodelovali pa so igravci Sever, Kralj, Miklavc, Juh in Janžekovičeva) je pomenilo najočitnejšo spremembo uvodno Pirjevčevo predava-nje, ki se je odlikovalo zlasti z eno la-stnostjo: neglede na priložnostno priredi-tev je Pirjevec spregovoril brez olepše-valnih priveskov, ki sicer krase večino proslav, spregovoril gotovoda za večino poslušavstva pretežko in mogoče s pre-več prikritim mostom med svojim preda-vanjem in Cankarjevo besedo, zategadelj pa povedal o Cankarju resnico, tisto re-snico, ki je pogosto ne razumemo ob njem ali pa jo celo prikrivatoo.
Bolj poučenim so seveda tudi Pirjev-čeve besede že znane, saj so bile v glav-nem povedane v njegovi študiji o Ivanu Cankarju in evropski literaturi, dodal jim je kot novost samo poudarjenje sloven-skega zgodovinskega problema in spre-membo v gledanju na ta problem.
Mislim, da se je povečano zanimanje za Cankarja na tem večeru posebej in ne-dvomno izpričalo in da se je še bolj iz-pričala naša pripravljenost na Cankarjeve besede. Ta pripravljenost se je morebiti še najbolj čutila ob zadnjih citatih iz Hlapcev, čutila se je v neki osramočenosti. Vsaka beseda je padla na svoje mesto. To moramo priznati!
In lahko še rečemo, da je bil izbor tek-stov smiseln (nekoliko manj posamszne interpretacije), ker je zajel tri poglavitna vrelišča Cankarjeve umetnosti, ki ji je tudi uvodno predavanje posvetilo prvo mesto: umetnost in umetnino, narodaost in domovino.
H. V.
JEZIKOVNO POUČEVANJE
Nekaterim (Gradišniku) je vse jasno...
IRONIJA
ALI NEVEDNOST
IRONIJO moramo izločiti Že takoj na začetku, prireditelji so namreč pod ne-ambidoznim naslovom »Skicirane misli ob recitalu študentske poezije« v priložnost-nem prospektu zapisali pričujoče neironič-ne ali atribiciozne stavke:
»Dvajset let je preteklo od trenutka, ko smo postali svobodni.
Mnogo smo premišljevali, kakšen naj bo prispevek nas mladih k praznovanju te pomembne obletnice. želeli smo, da se ne bi ponovno predstavili s konvencionalnim sklopom površno pripravljenih prireditev in s patino obarvanimi programi. Današnji Recital Uudentske poezije je produkt na-ših hotenj in prizadevanj; produkt tiste-ga rodu, ki se je rodil v vojnih letih. De-vet mladih literarnih ustvarjavcev je pri-spevalo svoje tekste za današnji recital. Oni in študentje AGRFTV in AG so napolnili večer s svetom, kot ga vidijo oni in, ki ga želijo pokazati tudi Vam.
če smo uspeli, da smo prispevek k praznovanju 20-letnice osvoboditve uglasbi-li na drugačne strune, presodite sami.
Istočasno se zahvaljujemo upravama umetniških akademij AGRFTV in AG, ki sta dovolili svojim slušateljem sodelova-nje na tej prireditvi.«
Ostane nam torej še NEVEDNOST. In dovoljenje, da o tem produktu naših ho-tenj in prizadevanj presodimo sami.
Najprej o nevednosti. Ne vem namreč, kaj bi razen nevednosti redaktorja in pri-reditelja tega recitala utegnilo botrovati dejstvu, da v tako manifestativno koncipi-rani počastitvi dvajsete obletnice nismo srečali tiste dobre in »študentovske« poe-zije, ki ima tudi res kaj manifestirati: Nika Grafenauerja, Tomaža Šalamuna, Svetlane Makarovičeve, Braca Rotarja in tudi Frančka Rudolfa. Morda redaktor za to poezijo še ni slišal. Tega mu ne more-mo zameriti. Treba pa bi bilo prijeti pri-reditelja, treba bi bilo potem najbrž iz-brati drugega redaktorja, Ampak vsakdo naredi tako, kot zna.
Dobra poezija &o kajpa zdržala tudi mvmo in brez tega recitala. Zato je pre-tirana jeza slej ko prej odveč.
Ker pa so nam prireditelji v prospek-tu nasvetovali, naj sami presodimo o tem produktu »naših hotenj in prizadevanj; produkt (u) tistega rodu, ki se je rodil v vopiih letih«, povejmo še, da nam priču-joči recital ni ustvaril nobenega izrazitej-šega vtisa o pomebnosti tega njihovega produkta, niti nas ni mogel prepričati, da bi »rod«, ki smo ga slišali, mogel zdajle tudi odločilneje poseči v današnjo slo-vensko pesniško tvornost. Ni namreč nuj-no, da bi se iz dobre volje in idealizma morala vedno rojevati prav poezija, zlaga-nje lepih besed ni zmerom že literatura. Res je, da je enkrat treba začeti. Res pa je tudi, da vsakdo opravi svoje delo tako, kot ga zna. V poeziji ne more biti dru-gače. Bilo pa bi vendarle potrebno vsaj malo samodiscipline in vsaj troho kritič-nega odnosa do svojega pesnjenja, prepo-trebno pri ambicioznih začetnikih. Tako bi se izognili podobnim mučnim in nepo-trebnim manifestacijam, ki razen ožine izpovednih horizontov — impresije prvih erotičnih srečanj in pomladi so pač prav tako pogoste kot tiste »na temo osamljeno-sti«, pesniki pa kljub svoji »nesreči«, »osamljenosti« fn »smrtu zelo dobre volje pa zelo zadovoljni — in brezobveznosti pa prozornosti skoroda nimajo kaj manifesti-rati. (Izjema je: Tone Kuntner s svojo pesmijo Orjemo.J
Začetnikom je sicer treba pomagati, to je res, ampak saj zelo radodarno po-magajo naše revije. Manifestativni recital pa bi bilo potrebno pripraviti iz najbolj-ših objav, ne pa ex privato in iz samo-Ijubja. Pošten tovrsten izbor bi v resnici tudi mogel manifestirati resnični »produkt naših hotenj in prizadevanj«, tako pa... No, mislim, da se v našem pesniškem primeru tudi nima smisla pretirano raz-burjati nad pomanjkljivo in površno in-terpretacijo stihov, ki — tudi sami po-manjkljivi in površni — v resnici niso izraziteje presegali interpretacije.
A. I.
TRIBUNA STRAN 11
NAŠ RAZGOVOR
Odgovarja France Slana
Vprašanje: Kar nekako očitno se zdi, da jav-nost posveča literarnim manifestacijam, gleda-liškemu in knjišnemu življenju več pozornosti kot katerikoli drugi umetnosti. V mislih imam slikarske razstave, ki včasih kar spolzijo mimo nas, predvsem pa neenakomernost pri javnem manifestiraju prek stalnih publikacij. Kaj me-nite o tej neenakopravnosti kot akademski sli-kar, ali mislite, da sploh obstaja?
Odgovor: To nesorazmerje res obstaja. Vzro-kov je več, objektivnih in subjektivnih. Kot ene-ga prvih naj omenim dejstvo, da so knjige do-stopnejše kot slike ali plastike. O likovnih ma-nifestacijah se komaj kaj spregovori y naših revijah in dnevnem časopisju, čeprav menim, da ravno sodobna likovna dejavnost zahteva morda največ pomoči v smislu vzgoje širše pu-blike s pomočjo tiska in RTV. Vendar je tega vsega zelo malo in tudi ni vedno zadovoljivo glede jasnosti in razumljivosti. Naša kritika je mlačna in večkrat šablonska ter nestrokovna, ali pa nejasna in nerazumljiva. Posebno poglavje je šolska likovna vzgoja, ki v naši družbi nima tistega mesta, ki ji pripada in je zategadelj ne-dvomno zapostavljena. Večkrat sem slišal, da ljudje na Japonskem v vrsti čakajo pred gale-rijo, če gre za zelo zanimivo in kvalitetno raz-stavo. Mislim, da temu botruje poleg ostalih dejstev tudi zelo kvalitetna in intenzivna likov-na vzgoja od začetka šolske dobe do končane univerze. Pri nas imamo lepe galerijske zbirke,
vendar so skoraj nezapažene. Tudi tiste, pri ka-terih bi bilo pričakovati zanimanje za zaklade naše likovne ustvarjalnosti, ni moč srečati v teh skoraj praznih prostorih. Pri tem mislim tudi na študentsko mladino, ki se žal razvija eno stransko v smeri svojega poklica in skoraj ne najde poti v narodno, moderno ali kakšno drugo galerijo. No, o tem pa naj še in še spregovorijo likovni pedagogi.
Na koncu bi omenil še naš delež pri odtuje-nosti likovne umetnosti širši publiki. Morda je v delu sodobnih ustvarjalcev res mnogo preveč eksperimentiranja, nejasnosti in naključnosti ter posnemanja tujih vzorov in hlastanja po hitrih efektih in premalo zaupanja v lastno ustvar-jalno moč ter naslonitev na naš ambient in vzdušje. Zato mnoga likovna dela delujejo tuje in nerazumljivo, pa čeprav so formalno morda virtuozna.
Današnji človek nima ne časa ne volje reše-vati uganke, ki so mnogokrat nerazrešljive.
O vsem tem bi bilo moč še mnogo govoriti, za zdaj bi s tem končal svoj prvi odgovor.
Vprašanje: Neki časopisni komentator je v svoji oceni vaše razstave v Moderni galeriji ugo-tavljal raznorodnost stilov v okviru te razstave. Ali nam lahko razložite to raznorodnost oziroma na kratko opišete vaše likovno snovanje v zad-njih letih?
Odgovor: S tem v zvezi bi najprej omenil, da vsa razstavljena dela niso slikana popolnoma v enakih tehnikah ter sem spreminjal tudi način slikanja v istih tehnikah. šopek, ki je še vedno šopek, se razumljivp nekoliko razlikuje od šop-ka, ki je bolj emocija, spomin ali pa že skoraj simbol. želel sem razstaviti vse, od več ali manj realističnih pa do tistih, ki že posegajo bolj v svet irealnosti, ki je bolj čutno pogojena kot predmetna. Predvsem nisem imel namena na-rediti razstave, na kateri bi variiral eno ali dve
temi v podobnih stilno popolnoma enakih ina-čicah, ker po mojem to utegne dolgočasiti. Ved-no delam po razpoloženju in iščem več rešitev za isti problem, zato sem to tudi pokazal na razstavi. Mislim pa, da stvari niso tako različ-ne, da jih ne bi mogel razstaviti skupaj.
Vprašanje: Navadno pri likovnih ustvarjalcih ne manjka pritožb na pogoje dela, na finančno podporo s strani različnih forumov. Kaj mislite o tem problemu in ali se tudi vi spopadate s sla-bimi pogoji dela?
Odgovor: Za slikanje je danes najvažnejše imeti atelje. Tega sem končno dobil. Pred tem pa je bilo težko. Vendar pa so pogoji dela tudi material, ki pa je pri nas komaj zadovoljiv. Zgodi se, da ga takrat, ko bi ga najbolj potre-boval, ni — potem se zopet začnejo težave. Sliši 'se tudi, da bodo tovarne prenehale izdelovati večino tega, kar že izdelujejo, ker se jim baje ne izplača. Potem nam ostane s&mo še uvoz, ko-likor bo sploh mogoč.
Vendar pa kljub visoki kvaliteti slikarstva, kiparstva in grafike v Sloveniji nimamo ene tr-govine, kjer bi bilo mogoče nabavljati ves po-treben material.
Odkupi pa od časa do časa!
Vprašanje: Navadno najdemo v vsaki dobi skupni imenovalec, vsaj lcar zadeva ime. Tako govorimo o impresionistih, fauvistih, kubistih itd., itd. Kaj mislite o ^menu za današnje likovne ustvarjalce? Ali jim mogoče nadeti skupno ime, ali lahko ugotovnno vsaj skupni jezik. če še tega ne morete, ali lahko opredelite vsaj svo-je najbližje pojmovanje idealne likovne kulture?
Odgovor: Skupnega imenovalca ni. Idealna likovna iimetnost je samo dobra likovna umet-nost ne glede na stil;  biti mora le avtentična.
Vprašanje: če bi vam kdo naročil naslikati najznačilnejši, najbolj tipičen slovenske problem — kaj bi naslikali?
Odgovor: Razpadajoči mlin  (olje,  1964).
OB KMGAH
KNJIZEVNE REVIJE
Dialogi 4
Naša kritična informacija o četrti številki Dialogov se naj začne s pregledom domače ori-ginalne proze in poezije, pa ne zaradi njihove kvalitete, saj bi o tej komaj mogli govoriti, pač pa zaradi dejstva, da kažejo beletristične strani mariborske revije skokovito upadanje, ki se z Ingoličevo Jerino zgodbo že nevarno približuje nekim fontanotovskim stranem »osrednje« in »sodobne« revije, doma iz pre-stolnice. Ta postavitev antikvalitete na prvo, častno mesto naj bo torej prijateljski memen-to, preden bo parnik zatrobil tudi njim Dia-logom.
Odlomek iz romana Lastovka čez ocean priznanega pisatelja Antona Ingoliča po-sega na vredno in dokaj neobdelano tematsko področje slovenskega političnega in ekonomske-ga izseljeništva, ki predstavlja bolečo pa živo stran slovenstva. Ta globinska in časovna vrednost bi utegnila še posebej narasti, ker ima pisec možnost, skoraj ukaz, da jo obdela v etično-moralnem okviru. Zgodba o kmetici, ki se razočarana vrača od svojcev v ZDA, pa ostaja ne samo bajeslovno romantična, se pra-vi napihnjena in bledikava, teraveč je prav antologijski in fosilski primerek propagandi-stičnega obravnavanja belogardizma.
Originalno poezijo je prispeval Branko žu-žek, ki v dveh precej preprostih in odprtih pe-smih izpoveduje (ne)duhovno razpoloženje lju-di ter svojo potrebo po lepoti, iluziji in aktiv-ni razbremenitvi strahu. Poetični plamenček je prisoten, čeprav se komaj bledika nad za-četniškim plotom tradicionalistične meditativ-nosti, prevešajoče se v prozaičnost izraza.
Revialno raven Dialogov delno rešuje (tudi tokrat) esejistika, pri kateri sodelujejo Marijan Kramberger, Lino Legiša in Veno Taufer. Prvi končuje svoj filozofsko-estetski esej Odisej ali avtonomija umetnosti, v katerem je s tenko-čutno roko in v preciznem izrazu pregledal Str-niševo liriko do konca zadnje zbirke. Globin-ska in širinska kvaliteta Krambergerjevih ugo-tovitev bi gotovo zaslužila tehtnejšo in kon-kretnejšo registracijo, ki pa ni primerna za to rubriko. Poleg ugotovitve, da dviguje Kramber-
ger slovensko esejistiko tako v izrazu kot v vse-bini na neko višjo stopnjo, naj navedemo le njegovo sklepno ugotovitev: »Filozofski patos Strniševe lirike je, oplemeniten s sodobno filo-zofsko mislijo, prek različnih vmesnih sto-penj — filozofske alegorije, parabole o gene-ričnem subjektu in filozofsko komentiran^ slu-čajne podobe — realiziral celo zbližanje same-ga sebe z lastnim dialektičnim nasprotjem, z induktivno upodobitvijo stvarnosti.« Pri tem je njegova metoda pesnjenja paralelna pojmu Eliotovega objektivnega korelativa, ki ga ana-lizira Taufer v odlomkih iz daljšega eseja: Umetnik sporoča svoje doživetje prek neke tretje osebe, bitja ali stvari, kar omogoča po eni strani močnejšo emancipacijo uraetniškega materiala od ustvarja/ca, po drugi plati pa se bravcu nudi možnost, da soustvarjalno partici-pira pri postavitvi in razrešitvi problema. Re-zultat tega je, po Tauferju oz. Eliotu, silovi-tejša bravčeva katarza.
Z vsem tem seveda nismo hoteli aludirati na nikakršne komparativistične konsekvence, ki mogoče obstajajo na relaciji Eliot — Strni-ša, še manj pa smo hoteli zapostavljati tretje-ga esejista v Dialogih 4, Lina Legišo, ki zače-nja objavljati študijo o poeziji odčaranega sveta Boža Voduška. V prvih osmih objavlje-nih poglavjih raziskuje motivna in filozofsko-idejna področja ter gibahja Voduškove poetič-ne misli, od religioznih vzpenjanj za poduhov-ljenim bitjem in Bogom do prvih teženj in poskusov, da se prek racia povrne nazaj, v »odčarani svet«. Ker podaja Legiša paralelno s to problematiko tudi študijske ocene takrat-nih kulturno-družbenih razmer, zlasti v zvezi z nekaterimi zanimivimi Voduškovimi progra-matičnimi razpravami v Križu na Gori (V eni je zapisal: »Lastna državna oblika je za narod enak ideal kakor za poedinca osebna svobo-da«) in ker prinaša tudi nekaj dragocenega memoarsko-dokumentarnega materiala oziro-ma odpira nekatere doslej spregledane kose naše kulturno-politične zgodovine, bo verjetno s svojim pisanjem tehtno prispeval k celovitej-ši podobi polpretekle dobe.
Na prevodnih straneh Dialogov beremo to-krat pesmi novosadske književnice Florike šte-fan. Po motiviki razpada izbrani kompleks, ki ga je prevedel Slavko Jug, na dvoje za pisate-ljico karakterističnih polj: življenje žena z ba-natskih črnic, ki se vije med delom, ljubeznijo, trpljenjem in odhajanjem, ter subjektivnejša tematika: žejno ljubezensko razgorevanje. Za Florikin izraz je značilna živahnost, sočnost in
zemeljskost obenem s široko komunikativ-nostjo, ki se suče okoli tradicionalnega realiz-ma. Nasprotno, klasično modernisako oz. mo-derno klasiko zastopa Tauferjev prevod dveh pesmi T. S. Eliota, za katerega kaže, da se bo šele po smrti izrazito afirmiral na straneh slo-venskih revij. Po objavah v Sodobnosti in Pro-blemih (precej prej pa že v Perspektivah) ter v željno pričakovanem izidu njegove poezije v knjižni obliki beremo v Dialogih Ljubezenski spev J. Alfreda Prufrocka in Preludije. Te ču-dovite meditacije o času in delu, o odločitvi in odtujenosti, nemoči uresničitve itd. formira, poleg drugega, s povezovanjem fantazijskih in banalističnih detajlov, dosegajoč pri tem svoj-ske metaforične in muzikalne kombinacije, ki izražajo filozofsko in psihološko prečiščeno karakterizacijo človeka, ki opazuje, »kako noč odkriva (tisoč podob gnusob), ki so tvoje duše sestavina«.
Na koncu omenimo še drobnejše, publici-stično-kritične prispevke. O razkolu med tehni-ško in humanistično inteligenco govori v jasnih in ostrih besedah dr. ing. France Avčin. Dr. Av-gust Reisman se v malce daljšem, za trohico ali dve sentimentalno prenavdušenem zapi-su spominja predvojnega obiska dveh čeških umetnikov, k čemer je Janko Glaser prevel pri-godniško spominsko pesem čeha Josefa Hore. Janko čar se ustavlja ob pesmih zadnje Pavč-kove zbirke, Vlado Sruk pa poroča o knjigi Kibernetika in družba. Aleksander Lajovic raz-mišlja ob oceni festivala sodobne komorne glas-be v Slatina Radencih tudi o splošnem prevla-dovanju popevkarske kulture, Jože Curk kon-čuje svojo razpravico o urbanistični preuredi-tvi starega mestnega jedra v Mariboru. Sicer s poetičnim občutkom zarisuje svojo ambien-talno vizijo, čudim pa se njegovi misli o soci-alni sanaciji, kajti njena neposredna konsekven-ca se glasi, da naj bo romantični Pristan rezer-vat novodobne socialistične aristokracije. še zlasti zanimiv je prispevek Franca šebjaniča, ker opozarja na doslej že tolikokrat iz hinav-ske samoljubnosti zamolčevan prpblem sodob-ne (e)migracije, zlasti iz Prekmurja. V sklepni Glosi dreza Franček Rudolf v problem kultur-ne  nezainteresiranosti  mariborskih  študentov.
Naj bo špila našega pregleda ugotovitev, da so Dialogi 4 v večini publicistike odprli, čeprav malce boječe ali le s splošnostno vehemenco, nekatere ranice naše ljube doline. Nekoliko pa moti kompozicijska ureditev, zlasti publici-stike.
Jaka Miiler
BORISIAHOR: PARNIK KOBI NJI
»Pokrajina na prt najzahodnejši  del   sl območja je z vso temperamentom, skn vostjo zaživela v slc po zadnji svetovni nam z vsem svojim\ odkrila duhovno pot pokrajinski kolorit v umetniškem pogl delež v naši povop Pahorjeve literarne krije šele takrat, ko duhovni svet tistega ste v Trstu, ali kot ka v mesto s Krasa, čen od svojega mattt siljen  varovati  in stenco in živeti v p( nekdaj z vso ostrim boja spopadali dve in romanska, hkrati liko moči za neusmi^ ske   stronkarske   rc ske silnice so brez vanje    avtorjeve strukturo, izraz, id( horjevem zadnjem šel je pri Državni zt drugi strani predvst je zmogel avtor   v tržaško stvarnost, in transponirati v m
Kaj hitro nam je močno zaveda odgi čuti se odgovoren bodo prišli za njiml sabo »podobo  svoje\ ških Slovencev, skui nosti  in  vdanega krepiti človekovo vere se sploh ne bi ba prihodnosti«.
Iz teh izhodišč rij delo. Z največjo ski ni  Trst z  najbližjo\ času sredi poletja 11 miniscenc vpleta v tarno  gradivo o  tr& škem   od   požiga zgodovino Trsta in Skrbno beleži vse b( membne dogodke U na nastajanje odpo\ horjevega peresa s) ško kroniko.   Dokw le eno oblikovalno avtor prikazal brah ro obravnavanega čt fašizmu.  V to plasi vdira, druga — met širne meditacije na
|»2 »mestom v zalivu«,
kega  narodnostnega
msko barvitostjo in \upornostjo in trdoži-\i književnosti zlasti \Pahor in Rebula sta
vedniškim talentom Itržaškega človeka in ela zemlje, hkrati pa Hspevala pomemben Vsa pomembnost rjalnosti se nam od-otankosti prodremo v
našega življa, ki ra-\sok neprestano dote-
ki je nenaravno lo-
zaledja, stoletja pri-ii se za svojo eksi-li, kjer sta se že od
ijega in notranjega bčrai sili — slovanska poleg vsega še to-i notranje drobnjakar-k Specifične življenj-
vplivale na obliko-
iniške   fiziognomije,
$ razmišljanju ob Pa-
Parnik trobi nji (iz-Slovenije) pa nas na lima, do katere mere
preživeti   konkretno blikuje, jo presvetliti vno vsebino. Mu jasno, da se Pahor sti za  svoje pisanje,
iovino in rodovi, ki imeti zmeraj pred eklosti«,  usodo   trža-
lagati »zavest poniž-ništva« ter buditi in življenje, kajti »brez
roditi nobena podo-
avtor celotno svoje tjo razkriva svoj rod-iico v najusodnejšem rek retrospektiv in re-pripoved   dokumen-dogodkih na Trža-ikega   doma, skratka od leta 1920 do 1940. lembne in manj po-ibnosti, ki so vplivale gibanja. Izpod Pa-dobili pravo trža-)st  pa   predstavlja v delu. S  to naj bi popolnejšo atmosfe-zavesten odpor proti Mjučuje, včasih celo jska. Razgovori in ob-lih mestih prisiljeno
trgajo organski razvoj dogajanja in centralne ideje, dajejo ponekod vtis razvlečenosti in celo neprepričljivosti. Bolj kot iz česar koli se vidi iz tega avtorjeva močna idejna angažiranost in prizadetost. Na drugi strani pa se zdi, kakor da je ravno v meditacijah nekje vklenjen in njegova prava ustvarjalna sila ne more z vsem ognjem na dan. Pahor vse preveč razumsko sle-di dogodkom. Krivični pa bi bili, če bi upo-števali samo te momente. V delu najdemo tu-di obširne strani in poglavja, kjer so prišle v polni meri do izraza najboljše strani avtorje-vega literarnega ustvarjanja — lirska tenko-čutnost pri oblikovanju detajlov iz rodnega Trsta in slikanju pokrajinskih plastik.
Parnik trobi nji je v prvi vrsti Ijubezenski roman dveh mladih Tržačanov, ki se srečata po naključju, nato pa se drug ob drugem no-tranje oblikujeta in dozorevata. To človeško dozorevanje in osveščanje velja zlasti za Emo, saj je ravno v tem liku jasen namen izraziti in oblikovati občutje malega človeka, ki se znaj-de sam in ubog sredi velikega mesta, sam pro-ti svetu, njegovo drugo rojstvo. V retrospek-tivi nas privedc avtor do prvih zasnutkov nove-ga dela; osnovo lahko najdemo v noveli Orient — ekspres (Kres v pristanu, 1959). Ljubezenska zgodba pomeni okvir in vrhnjo oblikovalno plast v delu, privzdignjena je nad zgodovinsko stvarnost in šele v njej začutita glavna junaka polno človeško in moralno vrednost, izpolni-tev najglobljih človekovih pravic, ki jih nobe-no nasilje ne more zadušiti. Zdrava mlada člo-veka je postavil avtor kot nasprotje nasilju in surovemu času, obenem pa je prav v upodab-Ijanju najintimnejših Ijubezenskih doživljajev vnesel v roman nekaj nadčasovne vsebine. Nje-govo čustvo je dobilo svoboden polet, otresel se je razumskih okov in vseh kompleksov člo-veka, ki živi sredi njemu nenaklonjenega okolja. Skopo dogajanje je obarvano z vsemi čari mediteranskega podnebja in pokrajine. Z izostrenim občutkom slikarja je znal pribli-žati in poiskati najlepše pejsaže iz tržaške okolice, mojstrsko so mu zaživeli detajli ulic, pristanišča in še mnogi drugi. Pahorjeva lirska proza je v teh odlomkih polna ivipresij. Za-res je velika škoda za delo, ker se javljajo ta pristna slikarska plalna le v posameznih od-lomkih in se vtapljajo v razgovorih, meditira-nju in v preobilici dokumentarnega gradiva.
Glavne osebnosti v romanu so preveč sa-mo posredovalci avtorjevih misli m posegov v zgodovino, temu seveda logično sledijo obširna razpravljanja in razmišljanja. Emin lik je so-razmerno plastičen, v Danilu in njegovih sode-lavcih pa ne moremo odkriti prave duhovne podobe mladih slovenskih izobražencev v pred-vojnem Trstu, vse notranje zdiferenciranosti v Ijudeh, ki ne vidijo pravega izhoda iz takratne družbene situacije.
V delu je slabše obdelana vertikalna kom-ponenta obravnavanega obdobja in Ijudi, kar močno vpliva na umetniško vrednost romana. Parnik trobi nji pomeni pomemben člen v Pahorjevem pripovedniškem opusu, vendar z umetniške plati ne presega nekaterih njegovih prejšnjih del (npr. romana Onkraj pekla so Ijudje). V njem so očitne nekatere najboljše strani avtorjevega pisanja, jasne pa so tudi sla-bosti. Svojo ustvarjalno moč je pokazal pred-vsem v lirskih opisih pokrajine, oblikovanju detajlov iz Trsta in Ijubezenskih doživetij.
Janez Mušič
mera za mero
MAČKA \\
VROČI
PLOČEVINASTI STREHI
Janez Vrhunc, režiser tega karamboliranega spektakla, je izpričal malodane presvojeglavo vizijo Williamsove dramatike. Posebnost te vi-zije je melodramatični sentimentalizem, kom-biniran z nepristno napihhjeno teatraliko, ki se najbolje kaže predvsem v tistih scenah, kjer nedvoumno prihaja do izraza čutno emocio-nalni svet Williarisovih junakov. V idejni in-terpretaciji Mačke je Vrhunc veliko bolj eksak-ten, a hkrati veliko manj liberalen. Odnosi so postavljeni sicer dosledno, i mnogo pretogo. Vzdušje predstave determinirata predvsem ti posebnosti, ki v marsičem prispevata, da se drama socialne psihoanalitične tišine, člove-ške odtujenosti in krute zatrte osamljenosti sprevrže v histericen igrokaz živčno razrvanih ljudi z določenimi interesi in dokajšnjim srč-nim kapitalom. Mačka na vroči pločevinasti stre hi postane v tem hipu drama grobih dimenzij, velikih strasti in velikih problemov. Ravno to pa po mojem mnenju še približno ne odgo-varja avtentični resnici konfliktov, ki smo jim priča. Vse tisto vmesno, prehodno, med vidne, označene in razpoznavne gledališke znake vri-njeno tkivo je bilo zanemarjeno. Ostala je re-portažna ropotarnica, ostali so divji kriki, ostri pogledi, prazni in nefunkcionalni mizan-scenski koraki in pohodi, ostala je podoba Alenke Svetelove v spodnjem perilu, ostal je pošastno kričeč spomin na ognjemet, pa glas-beni vložki, ppdložki, nadložki in končno — te-ga pa le nikar ne pozabimo — tudi glasbena poanta: črnska duhovna pesem, neznansko osladna in nesmiselna ravno zaradi name-nov, v katere je bila izrabljena. Spominjali se bomo tudi obupno nesmiselno uporabljenega železja in drugih scenografskih pomagal (Uroš Vagaja) pa še česa.
Predvsem gre resna zahvala Francu Preset-niku   kot  očetu  in   Daretu  Ulagi  kot  Bricku,
da je ta spektakulus vendarle za silo prebav-ljiv gledališki večer.
Franci Presetnik je upodobil lik mogotca z ameriškega juga z razumno kontroliranimi rea-lističnimi prijemi, kar je dajalo njegovi kriea-ciji neko svojevrstno barvitost. Brick Dareta Ulage je bil zanimiv, predvsem zaradi povsem zanemarjene vnanje navlake in prenosa po-menskega središča igre na mikro izraznost no-tranjega refleksnega reagiranja.
V celoti gledano in na kratko povedano je. Tennesseejeva Mačka na vroči pločevinasti strehi ena tistih predstav letošnje sezone, ki MG ljubljanskemu ne bodo prinesla omembe vredne časti ali slave.
Dušan Jovanovič
SPOROČILO
Univerzitetni odbor ljubljanske univerze pri-reja v soboto, 29. maja ob 20. uri na Cankar-jevem vrhu miting mlade slovenske poezije. Sodelovali bodo Andrej Capuder, Evald Flisar, Vlado Gajšek, Marko Kravos, Tone Kuntner, Braco Rotar, Franček iJudolf, Tomaž Šalamun, Herman Vogel, Franci Zagoričnlk. Miting bo na jasi pred gozdičkom. Vabljeni.
Pd BALOH:
SMR MOR:
Na krovu poti^ brutoregistrskih gim tovorom tm plovbo požrl mor
Ta človek ni umre tako nenai Ker je bil star
bo doživel najmt  stdeseto leto življenja. Ko
bi se staral, bi
določil pri dvajsi rnnikal bolj in bolj v pri-
hodnost in če bi vati šestdeseti n
je še mlad in p H bi razmišljati o dolžini
svojega življenja
bilo več.
Dobro bi bilAnati z možnostjo, da ga lahko požre mo ies. Tako bi njegovo živ-Ijenje imelo vid ikroženosti in ne bilo bi videti kot kak pc tk. Pred odhodom na morje
bi se i»il  moral računali  z njim
Pošteno bi bil nu mdati, da ga morajo odpi-
sati iz svojih ru
tudi nekaj denai
nutek,  bi bil  n
/RILU GA PSA
adje z neznanim številom bil med potniki in dru-vek,  ki ga je nekje med s.
ni predvideval, da lahko smrti. Zelo naiven je bil. t let, je bil prepričan, da
svojega živlfenja, ki jo je
aključju res mogel prazno-dan, bi gotovo verjel,  da
usania   smrti  zanj   ne   bi
tviti od vseh  Ijudi,  ki so a katere je sam  računal.
kajti zdaj odhaja, lahko
bi se reklo, za i aj. Moral bi jim zapustiti
svojo osmrtnico. Pogreba
tako ni potrebcn roški so se s tem seveda znižali. Živi bi b eda veseli, kajti z mrtvimi imajo neradi mru roškov.
Toda dopustii tfco možnost, da bi se med pokojnikovimi svojt H kdo, kt bi bil pri-pravljen poravna rebne stroške. Za nelcatere Ijudi namreč ni brez groba. Takim bi bil moral narediti j in ne smel bi dopustiti, da ga požre mo es. Ko bi začutil svoj tre-
oditi na   stranišče v pod-
palubiu in si pr i vrat. Take vrste smrt je
sicer precej neokusna zadeva, vendar je kljub temu bolj okusna od kake prometne nesreče, kjer telo izgubi vsako obliko in se človeku raztrga nova obleka iz kamgarna.
Torej, fant ni mogel popolnoma ničesar storili za svojo smrt, razen tega, da je padel v morje.
Nihče od ladijskih potnikov ni slutil tega, kar se je pozneje zgodilo. Po nesreči so nekateri celo zagotavljali, da so čutili nekakšno moro, vendar takim izjavam ni verjeti. Slutnje postanejo jasne šele tedaj, ko si nihče več ne more pomagati z njimi in ko ne morejo ničesar vsč preprečiti. Koliko Ijudi, ki bodo jutri mrtvi, hodi danes po ulicah in na obrazih jim ne piše, da bodo jutri umrli. Da nas take stvari ne presenetijo, je po-trebna stalna pripravljenost. človek mora biti zmeraj pripravljen na vse.
Vendar mladenič še ni dosegel stopnje stalne pripravljenosti. Ni ga še okužila zavest minlji-vosti, ki je dvorezna: pomaga ti, da z ironijo gledaš na vsakršno človeško dejavnost, tudi na svojo, obenem pa ti spodnaša tla pod nogami, ker ni na svetu stvari, v katero bi lahko veroval; ironija in vera se vsekakor izključujeta.
Fant se je precej približeval zavesti minlji-vosti, vendar do smrti ni dosegel popolnega ob-čutka nesmisla in stalne zavesti minljivosti. Dvo-mil je o vsem; verjel je samo v svoje prihodnje družinsko življenje. Ob upanju take vrste bi se človek najraje ironično nasmehnil. toda iz ob-zirnosti do dvajsetletnega otroka (ali ni to upa-nje dokaz otroštva?), ki je izginil v žrelu mor-skega psa, raje požrimo in ne pokažimo smeha odraslih.
Na palubi ladje z neznanim številom bruto-registrskih ton je bila tudi ženska njegovih let, s katero je nameraval uresničiti svojo predstavo o prihodnjem družinskem življenju. Vzrok nju-nega skupnega potovanja na obmorske počitnice je razumljiv: enoletno poznanstvo; nerazumljiv pa je vzrok njunega poznanstva in skupne šelje po združevanju.
še pred letom dni nista vedela drug za dru-gega, sedaj pa sta imsla namen poročiti se kdaj v prihodnosti, ko bosta samostojna in neodvisna. čeprav sta s približevanjem tisti nedoločni in skrivnostni prihodnosti ugotavljala, da je bila preteklost mnogo lepša, je bilo vse njuno živ-Ijenje posvečeno prihodnosti.
V pnhodnosti bi bilo potrebno še bolj kot doslej upošievati njene želje in predvsem tisto znano, v učbenikih spolne vzgoje razglašeno in v časopisih omenjeno želio po varstvu. »Da bi se lahko na koga naslonila, da bi bila varna,« pravijo Ijubezenski strokovnjaki. Tako bi se tudi v prihodnosti vsa dejanja sukala okrog nje in se dogajata zaradi nje. Vse bi počel zaradi nje, le otroke bi delal še zase. Toda vprašanje ;"e, ali bi sploh želela imeti otroka; to bi bilo zanjo pre-naporno, poleg tega pa ne bi inogla med noseč-nostjo nositi svojih priljubljenih oblek. Noseč-7iost bi zmanjševala tudi njen zaslužek. Njeno emancipirano telo ne bi preneslo prisilnega po-čitka, zakaj venomer bi hrepenelo po dejavno-stih, ki so enake moškim. če bi po nesreči le rodila otroka in ga ne bi splavila, bi jo moral še bolj spoštovati in ji priznati vse zasluge na tem področju. Smisel njegovega delovanja bi $e zdaj razširil še na otroka. Potem bi z žalostjo, nazna-njajočo starost. opažal otrokovo odraščanje in odtujenost od slaršev. Z ženo bi, če se po na-ključju ne bi ločila, drug drugemu odpuščala majhne preskoke čez plot in oba bi bila prepri-čana o zglednosti njunega zakona. Opašal bi, kako se žena in sam vsak dan bolj redita. Potem bi, če bi še živel nekaj časa. lahko zibal svoje vnuke. če bi ga ne zadela kap ali če bi ga ne razžrl rak ali če bi mu ne razpadla jetra, bi umrl od starostne oslabelosti, in rod, ki bi ga morebiti zaplodil, bi dal v časopis ganljivo osmrt-nico, v kateri potomci seveda ne bi pozabili na-vesti inozemskih mest, kjer prebivajo.
Med neumnostio naravne smrti in med nena-vadnostjo smrti v žrelu morskega psa torej ni nobene razlike. Gre samo za obliko, gre za način, kako telo izgine. Vsekakor je smrt v žrelu mor-skega psa preprostejša in zvezana z manjšimi stroški kot pa naravna. Taka srnrt je podobna biblijskim zgodbam o Kristusovih čudežih.
Dvomim, da bi se mlademč prostovoljno od-ločil, da bo kot žrtev sodeloval v čudežu take vrste. V vsakem človeku je sicer prisotna želja po izrednosti, vendar nas ta izrednost ne sme stati življenja. Toda vsi radi, kakor potniki na potniški ladji z neznanim številom brutoregistr-skih ton, sodelujemo v smrtnih nesrečah kot priče.
Potnikom na ladji je mladeničeva smrt olaj-šala dolgočasno in vroče potovanje. Galebi, bi so letali za ladjo, jih res niso mogli razburiti in jih popolnoma zaposliti.
Mladenič je potem, ko je sedel na ograji, padel v morje in niti roka ženske, s katero je name-raval uresničiti svojo predstavo o družinskem življenju, ga ni mogla zadržati Plaval je, potniki so vpili na pomoč. ladju se je počasi ustavljala. Morski pes; ki je plaval za ladjo, je požrl mla-deniča, kot so potniki, ki niso ničesar slišali, medtem žrli obložene kruhke. Potem je, kot da bi se sramoval, ker je zajtrkoval pred toliko gle-dalci, po francosko izginil. Nekemu Nemcu se je posrečilo fotografirati njegov rep.
To dejanje morskega psa ni bilo preveč vljud-no do človeške vrste. čeprav bi ga poučili, da je požrl pripadnika najpametnejše vrste na ze-meljski površini, bi po vsej verjetnosti ne izbru-hal posmrtnih ostankov. Morda bi se ga dalo prepričati tako, da bi mu prikazali vse posledice, izvirajoče iz niegovega početja. Osamljsnost žen-ske, s katero je mladenič nameraval uresničiti svojo predstavo o družinskem življenju, ga tudi ne bi prepričala. Morski psi nimajo Ijubezenskih težav.
Ne giede na to, ali bi se dal prepričati ali ne, je jasno, da je povzročil velike neprijetnosti mla-deničevi družini. Stroški so sicer neznatni :nekaj sto dinarjev za osmrtnico. Todakako bodo svojci sosedom in znancem obrazložili to nenavadno smrt? Poleg tega nikjer ne bo groba, kjer bi sorodniki prvega novembra prižigali sveče in kjer bi jokali. Tudi po uradni strani bo zadeva ne-prijetna. Kako bo označen na primer kraj smrti? »žrelo morskega psa, nekaj metrov od potniške ladje z neznanim številom brutoregistrskih ton« ali podobno? In nazadnje: tudi ženska, s katero je mladenič nameraval uresničiti svojo predstavo o družinskem življenju, bi imela težave v prihod-njem šivljenju. Naslednji moški, ki bo z njo nameraval uresničiti svojo predstavo o prihod-nfem družinskem življenju, je ne bo z lahkoto tožali: »Uboga, ki ti je fanta požrl morski pes.«
Močno se mi zdi, da mora človek skrbeti tudi za način svoje smrti ,ne pa da kakor sendvič izgine v šrelu morskega psa. Ta ne spoštuje niti svoje smrti.                                    Peter Baloh
EGOCENTRIČNOST V MINATTIJEVI LIRIKI
Kaj pomeni bolečina v preprostem jeziku? Du-hovna bolečina. Ker je najtešje definirati nekaj, kar je najbolj preprosto — in še to preprosto definirati
—  ostanimo pri naslednji razlagi: bolečina je priza-detost zavoljo previsoke  pregrade,   ki  je  presekala človekovo premikanje nekam.
Ta bolečina, prizadetost, trpljenje, takšno ali drugačno, v osnovi pa seveda konstantno, je osnovni problem vsakega pesnika. Osnovnost problema lahko imenujemo tudi prvobitnost, ustvarjalno danost. Ob analizi ustvarjalne danosti, ki je nenehen konflikt med človekovim subjektom in njegovim okoljem, ugo-tovimo, da je ravno ta duhovni nemir s prizvokom trenutne neizhodnosti tisti faktor, ki omogoča iska-nje zveze s seboj in v sebi zrcaljenim svetom, se pravi: pesniško izpoved. Poezija je torej boj za lastna spoznanja, boj, ki ga ustvarjalec bojuje, pa je bolj za njegovo lastno komunikativnost. Neizbeženi kon-flikt, ki ga pesnik premaguje ali z begotn ali z vživ-Ijanjem, je razmerje med njegovim duhovnim sve-tom, med njegovim jazom, subjektom — in objek-tivnim svetom, ki ga subjekt filtrira ali vsaj skuša filtrirati. Z vsrkanjem objektivnosti se subjekt obo-gati in obenem eksistenčno potrdi. Vprašanje pa je, do kolikšne mere subjekt lahko vsrka objektivnost in do kolikšne mere jo filtrira, do kolikšne mere torej subjekt lahko komunicira z objektivnim sve-tom. Bolečina je razpon v tem komuniciranju, in čim manj pesnik lahko komunicira z objektivnim svetom, tem večji je razpon, tem večja je bolečina
—  torej bolečtna nepotrjenega, nespoznanega,  bole-čina nedoživetega.
Pri različnih pesnikih najdemo različne poti do vključevanja v objektivnost, različne načine za pre-magovanje razpona med bivanjem in bitjo — pri raz-ličnih pesnikih ima torej pojem bolečine drugačno vlogo. Za Minattija je značilno, da postaja pri njem proces filtracije objektivnosti vse šibkejši, objektiv-nost se izključuje iz njegovega subjekta in postaja zgolj vidljivost — vzporedno z njegovim oddaljeva-njem od doživljanja revolucije. V celoti gre torej za proces težnje vase, za subjektivizacijo njegovega od-nosa do narave in predmetov. Torej postaja Minatti kot pesnik vse bolj človek v sebi in vse manj človek v svetu. In njegova nezmožnost povezave s časom in negibnostjo se nenehno krepi, bolečina je vse občut-nejša, njegovi pojmi so vse bolj uokvirjeni. Prvo slutnjo svojega izločevanja iz prostora izrazi že v ciklu Pa bo pomlad prišla:
Kar je bilo, je bilo in odveč so sanje. Dan je dan, a večer večer. Spet bo vsakdanjost zožila to majhno, smešno zivljenje v pretesen okvir.
Gornja kitica je ključ za odkritje Minattijevega pesniškega bistva, ki sem ga v prejšnjem odstavku navedel: padanje vase, izgubljanje zveze z objektiv-nostjo. »Kako je svetlo sonce in brezkončen svod...«, pravi v eni izmed pesmi v ciklu S poti. Kakšno na-sprotje »majhnemu, smešnemu življenju«, ki se zo-žuje »v pretesen okvir«. In vsakdanjost je tista, ki je kriva za to zoževanje, za to razvrednotenje da-Ijav, ki se po preselitvi v subjekt pretvarjajo v brez-dimenziondlne pojme. Enoličnost in zakonita zapo-rednost dogodkov Minattija vklepata v neizhodnost in mv narekujeta egocentričnost — in ker vemo, da je Minatti kot pesnik zrasel v vojni vihri, ki ji sedanjost kot objekt doživljanja v celoti nasprotuje, po enostavni logiki odkrijemo njegovo tragiko: pe-snikov duh, ki se je navadil vzburljivosti in silovi-t^sti dojemanja vojnih dogodkov in nenehno obču-tenega toka, hoče enako silovito doživljati tudi seda-nji svet, sedanje dogodke. Ker pa je ta silovitost do-življanja in naglica vživljanja prefrekventna, da bi zmernost dogajanja y mirnem času lahko pre-tvarjala v občuteno doživljanje, ostaja pesnik ločen
od sveta, oži se in čedalje bolj išče odzive le ob stenah svojega jaza. Kolikor je ostalo na teh stenah doživljajev iz preteklosti, jih znova uporablja za konflikte, zato se motivi v Minattijevi poeziji neneh-no ponavljajo. Minatti hitro zasluti, da ne bo mogel doživljati umirjenosti:
O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Kmalu zatem se v celoti zave svoje odmaknje-nosti okolju in svoje pesniške tragike zavoljo neogib-nega prejšnjega svela, ki je ostal v njem, pa ne ustre-za novemu:
Besede, bledikave, krhke besede, brezkrvne kot siv in meglen večer. V belini luči porogljivo in zlobno reži se v obraz papir.
Ta motiv nezmožnosti lastnega vrednotenja je v osnovi navzoč skoraj v vsaki Minattijevi pesmi: ... —že dolgo srce ničesar več ne pričakuje, že dolgo so mu vse poti enako znane in tuje... — ... Neko jutro bodo mirni listi, bodo mrtve zvezde, bodo neme veje...
Ker se slutnja spoznanja, spoznanje sarno in laš samemu sebi, torej optimizem (Nekoč bo prišla... Ker mora pritij nenehno izmenjujejo, lahko sklepa-mo, da bo Minatti na koncu zajadral v eno teh smeri: v nezadržanost in asociativnost slutenjskega pesnje-nja — ali v lažno tolazbo, ki ga bo pokopala kot pesnika — ali pa v trpkost in statiko končnega spo-znanja: nerazrešljivost uokvirjenosti misli, čustev in besed, kar mu bo prav tako onemogočilo nadaljnje izpovedovanje. Zavoljo svoje močne osebnosti pa Minatti zmore ostati pri slutnjah, v katerih združuje vero in obup. Najpomembnejša združitev teh dveh faktorjev čustvenega nihanja je v pesmi Nekoga mo-raš imeti rad iz istoimenskega cikla:
... nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
ker drevesa in trave vedo za samoto
— kajti koraki vselej odidejo dalje, pa čeprav se za hip ustavijo —, ker reka ve za žalost
— če se le nagne nad svojo globino —
Zakaj pravi Minatti: nekoga moraš imeti rad, zakaj ne pravi: imam nekoga rad? Zato, ker ne more imeti nikogar rad, vendar se hoče prepričati, da je v navezanosti na nekoga rešitev njegove sa-mote, izločenosti od stvari in došivljanja. S tern ver-zom hoče iz svoje egocentričnosti, vendar se že v naslednjem slutenjsko vrača vanjo: ... ker drevesa in trave vedo za samoto. Torej izzveni prvi verz za pesnika in za bralca le kot šelja po drugem centru doživljanja samote, želja po tolažbi. Oba verza sku-paj pa potrjujeta slutnjo, da ni rešitve iz samote, iz izločenosti, da je navzoča povsod, v vsaki stvari, v vsakem odnosu.
Kaj je osamljenost?
To je skupek pojavov, ki jim pravimo dolgčas, trenutni nevezanosti na kako stvar, občutek neodvi-snosti, torej suženjstva — kajti v odvisnosti je svo-boda, v odvisnosti, ki si jo sami izberemo.
In kaj je egocentričnost?
To je osamljenost, ki preide v besede, ko se izraša, ko jo posredujemo drugim.
Ker je pri Minattiju osamljenost svojska, je tudi njegova pesniška egocentričnost svojska. Prvič je realna in opravičljiva. Realna zato, ker je beg, vsak beg pa je tudi opravičljiv. Poznamo dve vrsti beža-nja: v nevarnost in od nevarnosti. Pri prvem načinu gre za vživljanje, pri drugem za strah pred nezmož-nostjo  vživljanja.   Ko  se  Minatti  zave,  da  ne  čuti
okolja, ampak le preteklost v sebi, se v njem nehote sproši proces, ki ga od okolja čedalje bolj odaljuje. Prelresljivo izpove svojo odmaknjenost, enoličnost in izključno srečevanje samega sebe v naslednjih verzih:
Jaz pa po istih poteh vsak dan, mimo istih besed. Vsak gib, vsak korak preštet od ogla do ogla, od vrat do vrat.
Za slehernim oglom vsak dan isti vsakdanji obraz, za slehernim oglom zre vame moj lastni jaz.
O, jagned. Je ruval zaman korenine viharja piš? O jagned. čemu, povej, umirati, ko zeleniš —
To je dokončno spoznanje njegove statičnosti, njegove zaprtosti in minevanja v sebi, ne v svetu. To je odmikanje, to je beg v nevarnost, to je obup-no hotenje po vživljanju, ki ga nezmožnost vzivlja-nja hitro preusmeri v drugačen beg: od nevarnosti. Torej je za Minattija značihio, da vzporedno bezi od nevarnosti in v nevarnost, sočasno se šeli vklju-čiti v svet in se po neki zakonitosti od njega umika, si ga zožuje vase. Ta trajnost nihanja, kakor smo že rekli, Minattiju narekuje slutenjsko izpovedovanje tolazbe (beg v nevarnost, vživljanje, preživljanjej in brezupnosti (beg od nevarnosti, zapiranje, zoževanje). In trajnost tega nihanja mu omogoči, da nikoli ne preneha verjeti, da nikoli ne začenja v resnici ver-jeti, veruje pa le v sebi, obupan je le v sebi, svet je tukaj prisoten le kot točka bližanja in oddaljevanja.
Osnovne poteze Minattijevega egocentrizma bi torej bile: notranja statičnost, ki dopušča premike le v svoji shemi, premike navzven in navznoter, v svet in iz sveta, — ker pa je pri Minattiju tudi svet vključen v shemo njegove notranje statičnosti, so to le zanj zaznavni premiki — kakor sem prej rekel, zaletavanje v stene svojega jaza. Svet je v Minat-tijevi duhovnosti torej v celoti izločen kot objektiv-nost in okolje, navzoč pa je kot zaprt prenesen pri-vid. Strganje doživljajev s sten svoje preteklosti služi Minattiju za edino komunikacijo z objektom, seveda v retrospektivi — trenutnosti Minatti, ka-kor smo že rekli, aktivno ne doživi zavoljo previ-soke frekvence svoje dojemljivosti, doživlja jo pasiv-no in sčasoma pronica vanj po nezakoniti poti, ki v duhovnosti ne zapušča sledi, tako da se mu na-zadnje prilepi ob shemo notranje statičnosti, kjer jo izenači s preteklim. Ta proces lahko ponazorimo z naslednjimi verzi:
Le kakšen rumen list še
— spomin na davno poletje —
se v meni kot odsoten sam vase smehlja.
še malo: in kaplje samote
bodo dolble dolble
nage veje in prezebla tla.
Osnovni problem Minattija je torej, da se po-vrnemo k uvodu, nezmožnost komunikacije z objek-tivnim svetom. Ta razpon, to njegovo vztrajanje v egocenirizmu je zanj bolečina.
bolečina
izkrvavelega sonca,
bolečina
zarje v somraku,
bolečina
nedoživetega.
In ta bolečina nedoživetega je ravno zavoljG' vztrajanja v egocentrizmu, zavoljo njegove upravič**-nosti, človeško in pesniško maksimalno doživeta.
Evald Flisar
d^ j.«.* CETTE BELLE JOURNEE 011LA RECHERCHE Dl) DOCTEUR
Smrdelo je po hrani za mačke, po zatohlih, kdove, kdaj odvrženih pintah, po nasilno izpraznje-nih penisih, po izpljunkih hromih, slepih in gluhone-mih pohabljencev. Med mastno pobarvanimi stenami dobrodelne ustanove v Kentish Town je neki črnski šepavec z očali, špičastim nosom in buzerantsko ritjo z zariplim glasom pretrgano gonil refren: »You're giving me the same old love.«
Trpel je kot trava, ki jo gazijo, pa tudi podoben ji je bil. Prepozno je bilo za kakršnokoli mešetarje-nje. V bistvu. Hotel je reči, da je starikava, ničvred-na candra, zavržena jegulja brez smisla za življenje, s kompleksi in hrenovkastimi nogami in obrazom, ki je spominjal na gobec postaranega buldoga. Hotel ji je reči, da je nesramna koketa, davača, žrtev bednih iluzij, on, od bogov pozabljen mladenič, vojaški obveznik, on ,ki jo ljubi, ki ji je napravil otroka, tistega, še nerojenega, bog bodi zahvaljen, ki ga je tisti bebavi priseljenec brezglavo porival v glavo, ga močil s spermo, mu motil naravno rast, ga oskrunil, ga morda pohabil, mu skazil prihodnost, tisto, ki bi bila lahko samo njegova in njena in njegova, a nikoli ne bo takšna, prava, kot je sprva mislil, da bo. Prav gotovo ne.
Medtem ko mu je temnopolta čistilka likala hlače, je postopal po zapuščeni jedilnici doma in pri-sluškova! telefonskemu pogovoru nekega Italijana, ki je z globokim pritajenim žametnim šepetom ma-mil dekle na drugem koncu žice: »Oh, you are naughty baby!«
Zakaj ni mogel brez te ženske, če trezno pomi-slimo, je takšna kot vse druge, prismuknjena, trdo-vratno se drži svojih nazorov, ljubka, in pravi, da je
TRIBUNA STRAN 14
samostojna, da hoče biti samostojna kot vse druge, kakšna norost, a je konec koncev le bedna in zavrže-na, tako kot je on od bogov pozabljen, tako kot je on prisegel, da bo zunaj lep jesenski dan, oktober, veste, ima še prav posebno rad, takrat se fizično naj-boljše počutil, nikoli, nikoli mu ni dolgčas, nikdar.
Vrnil se je v svojo sobo čez sivo, zanemarjeno dvorišče, na katerem sta čepela le dva luščeča se psa, ki sta z dolgimi, brezbarvnimi pogledi vztrajno izmenjavala vtise o svojih genitalijah.
Se pravi, da si je ta strojepiska vtepla v glavo neke muhe, ki jih ji on ne misli izbijati, prav gotovo ne, čemu neki, naj bi se on jezil z neizobraženimi, polkvalificiranimi ženskami, ki ne vidijo dalje od nosa, vse to je krivično, on ima svojo teorijo, po ka-teri je ženska človeku kot spolni partner, pa tudi sicer zanimiva le toliko časa, dokler ne govori resnice, ali pa spretno skriva svoje pravo bistvo, vsa ta raz-merja ljubezni in prijateljstva so kot križanke, ki po-stanejo nezanimive, kakor hitro so razrešene, moj bog, kako je bilo včasih vse drugače, kako je bilo kratkočasno, kako sta se zabavala, in tudi sicer se nista dolgočasila, nikoli, nikdar. In če samo pomisli, kako je razgalila svoje prsi, kako mu je pokazala srce, kako je šla do konca, v najgloblje rove svojega srca, globoko v notranjost skozi žilice in kapilare in vse tiste stvari in tkivo, do še svežih in krepkih ce-lic in črpala črno, rožnato kri, vse za njegov spomin, kot koplje rudar v podzemskih rovih globoko pod zemljo zadnje ostanke dragocene rude v potu svojega obraza in govori strokovne neumnosti, to je nevarno početje.
Razmišljal je o tem, kako bo treba nekaj storiti, kako bo treba navsezadnje poklicati zdravnika, rau dati njen naslov, ga naščuvati, da jo naskoči in ji izpuli vse, kar ji je še ostalo, kako bo potrebno zapu-stiti mračne in sluzaste hodnike te ustanove in se nastaniti v kakšnem spodobnem hotelu, študentskem
domu ali čem podobnem. Tista idiotska tajnica štu-, dentske zveze na Charles Robert squaru je bila nojj mara res prepričana, da je popolnoma brez denarjt
Spomnil se je na Covent Garden in Holland Park in mesarsko ulico in gostilno Pri klavnici, prav na vogalu, na lep jesenski dan, pane samo dan, tudi nof je bila lepa, gladka kot riba, čista l:ot kisla voda, lep dan, kot vroč kruh, samo malce zeblo ju je in sta se gledala v oči, kot se gledajo deklice v zrcala, se držala za roke, umite in gladke, vedno sta imela pristrižene nohte, oprane zobe, slovela sta po tem, da sta bila či-sta in dosledna, grda, a čista sta se pomenkovala iz dneva v dan, da je bilo že čudno, kako da se ne na-veličata, a do tega ni prišlo nikoli, nikdar, udomače-vala sta alienirane pse, reificirane pse in jim nudila prijazno besedo, lepo sta jih gledala, te pse, ona z ze-lenimi, on z rdečimi, vrh vsega pa je on šepal, vle-kel je levo nogo za seboj, ko sta hodila ob Temzi in gledala torbo iz slame, kako hitro plove po površini, nista ji mogla slediti, zlasti on ne, on, ki je lahko ho-dil zelo hitro, ni pa mogel teči zaradi noge, nič ni pomagalo, tudi ko je dobival električne šoke, ona je bila tista, ki je zanj skrbela, on tega takrat ni zmo-gel, imel pa je čisto vest, da je storil prav vse, kar je bilo v njegovih močeh, vedno jo je imel, vedno je storil vse, tudi takrat ob reki, torbe pa z Vivian nista ujela, reka je bila zeleno modra in rumena, hitra pa tako kot malokatera, sicer pa je bila ravno noč po dežju, zato je bila tako narasla, škoda.
In še je tu vprašanje, kaj za vraga sploh še hodi na ta sejem, zakaj prodaja še to malo, kar ima, nikoli ne bo imel več, nikdar ni imel manj, ali ni to več, kot zasluži, da ima, s čim pa naj ne, če ne s tem, da se poserje na vse skupaj, zavrti tisto prekleto iz treh črk in treh številk številko, in odpotuje nazaj v svoje kraje, v svojo vas, preprosto in užitno, kot nacionalno jed, konča se belle journče ou la recherche du docteur.
NA ROBU (vendar ne na začetku)
na začetku (vendar pa daleč).
Se pravi, je neomejena možnost
za pot, za več poti, za eno samo,
ampak nemogoče jo je začenjati,
če ne veš, od kod naj pelje, in
navsezadnje kar zmedo dokončno
sprosti, kam.
Takole o stvareh,- takole o besedah,
tema za jutranjo molitev,
takole o vsem ki ne more, kar ne
more čisto in besen ubijaš, pa
dosežeš edinole, da bolj živi.
Ker žre ogenj telesa.
Ampak dozorevamo in si prilagajamo
žalost tega sveta. Vdanost ni možna,
ker ni v kaj. Vdanost vdanost je mir.
Ogenj ne more izumreti, ker je telo
pojem, ogenj mora požgati mir, ker
to je njegova potreba reševanja.
Brezumna radost nad začetim.
(Veličastno kmet in široko.)
Besede imajo vonj razbitih poti,
sicer so pa, če je stiska, sploh
nepotrebne, na poti poti, ko je
enkrat neogibna, ko ima enkrat začetek
ko ima enkrat smer, ko ima konec.
Ne, za konec je vseeno.
Pa   vendar,   nimam   poti,   takole   o   besedah
poskušam, bes pa rije.
Evfemizem za LJUBEZEN.
Kadar sta dve sveči in kadar je veliko
teme. Kadar se zdnižita, posvečeni,
se tema ne spremeni. Je pa več svetlaga.
Je pa prav toliko možnosti,
da pri tem, ko zadeneta ena ob drugo,
ena drugo ugasita.
(žrtvovalci res ridicula).
To pa bi bilo vseeno preprosto.
In ostane za palec svetlega, in to je
vedno in enako sadistično
in spet pomeni, o da, samo to
novega ognja, o da, tisto kretensko
svetlikanje, ko pol zapreš ta velika,
prazna okna, ki tiščijo iz tebe
ko ^urahovi iz teme, in posmehljivo
upa, da ne bo sclz da bi jenjale,
da jih nikoli več ne bo, da bi
usihale, tako ceneno in tako pozabljivc
v krilu tega sprijenega gibanja.
Samo da ni več miru, samo da ga ni.
Požiganje, tvoja potreba
reševanja, ogenj. žgeš besede. Zelo resno.
Ogenj  besede besede,  ogenj,  to  je  tvoja
potreba, ampak do konca. Pepel
zastira štreno, iz katere bi morda
nastala pot. Dober, vroč pepel. Proščenje.
INTERLUDIJ za sosede.
Preteklost dne je bila žalost ljudi.
Oči, ki so najstale v njih in ki so
silile iz njih (in ki so bile zmota),
so jih reševale pred smrtjo in pred
seboj. Cvetlični lončki na oknih.
Pobito ogiedalo skozi mene,
pobito ogledalo je dalo očem resnico
in jih prenehalo. Prevare je konec.
Prevare je konec.
RESIGNACIJA  (kajti prevare ni konec).
Vinjete Joco Žnidaršič
Star moški glas:
Ko list pada,
se vrtinči in obrača. Rad imam sanje, kp padam, vendar brez neke osnovne dimenzije, časa ali dna, vseeno, in se kadarkoli in kjerkoli obrnem v hojo, v odmikanje, v zgodbo, toploto, v nežnost. Veter odnaša zmečkan papir, preperelo listje, pretkano s prahom in se zgošča v krog. Kaj je bila ljubezen. V pohodu za bogom si je premislil bog. Satan.  Sledovi  streznjenja so  na robu, še sem na videz, ko prej, samo tole ogledalo, ki se je vrinilo medme, sredi nekako in na obe strani. NA ROBU, vendar ne na začetku, na začetku, vendar pa daleč.
lilii) robar
obala praznikov
vlado gajsek
sveta družina
Julijsko sonce sije in v prahu korakajo
paradni konji in uniforme
ljudje odhajajo v ritmu koračnice po cesti
puške se svetijo
v nemiru vetra vetra
dreves in ruševin
v stopinjah dečkov ki tečejo za glasbo
v nemiru trav ki dvigujejo glave
odhajajo v vročici
nekam na vse strani
morda proti smrti
proti golemu kamenju grobov
smejejo se
jokali bodo s psi y rumeno luno
pozabljeni in sami
Za hišo je leseno stranišče
leseno stranišče % odprtimi vrati
vrata so popisana s kredo
nekdo poje psalme
morda brenčijo samo muhe
ne ne to je človeški glas
V lesenem stranišču visi na zarjavelem kavlju
s prebodenim vratom
moški okbli tridesetih let
z neposušeno krvjo na prašnem telesu
muhe brenčijo muhe brenčijo
zabadajo sesala v n jegovo telo
kako lepo je živeti pravijo
on samo moli samo moli
pridi o bog oče ali odrešenik
ali sveta devica marija ali sveti duh
snemite me s kavlja pustite
naj vsaj človeško umrem
vem da ste v hiši
le kaj delate zakaj ne pridete
o odrešite me
Gologlavi bog oče ga sliši zunaj je vroce rece
in vstane in gre za hišo
kaj želiš človek ga vpraša z utrujenim glasom
pomagaj mi vzdihuje obešenec
nočem si umazati rok pravi bog
ljudje so me že tako ali tako nagnali
vsi se mi posmehujejo
poglej moja brezzoba izžrta usta
gnUe dlesni in niti jesti ne morem
samo pijem še lahko
naj te kar sesajo muhe jaz se ne brigam
jaz samo gledam in poslušam
Čas je odšel čas otroštva
moja ljubezen in sanje o nevem kateri slavi
Poletno sonce žge
človek še vedno moli in upa
muhe so mu izžrle roke
kako sladko je življenje pravijo
nekje daleč igra godba na pihala in oblaki
na veličastnem tujem nebu
on še vedno moli
Odrešenik ga čuje in pride iz hiše
ravno od kosila me kličeš godrnja
kdo si ne poznam te
kdo si
vidim mučijo te muhe
stran muhe stran
to je čisto navaden mučcnik
zdaj vidim
čakaj
naj še jaz poskusim
Človek pusti odrešenika odide v bišo
sveti duh leži na mariji
ne boš rodila sterilizirana si ji reče
stari bog oče poskuša pisati pesmi
senilen je in bolan
devica poljublja svetega duha
na njegov močni vrat na roke
ljubim te ljubim te ljubim te pravi
z vlažnim glasom
no kako je vpraša potem odrešenika
in se pokrije z rjuho
njeni dolgi lasje se tako lepo svetijo
kakor f azanovo per je v soncu
dobro odvrne človek in se čudi kako da ga
niso spoznali
kako da so pozabili obličje odrešenika
kaj sem že hotel rad bi šel na parado reče
pusti nore junake pri miru pravi marija
in poljublja svetega duha
Človek odide na sonce
sprehaja se dolgčas mu je
potem gre v mračno cerkev ki je polna
svečanosti
med velike stebre in gleda v večno lučko Ijudje poklekajo pred oltarjem za včeraj za danes za jutri čakajo novo vstajenje in na neskočnem nebu cvrčijo lastovke
i. (j. plamen
polnočne metamorfoze
After the first death there is no other (Dylan Thomas)
IV.
Sneg je ostal in bolesni se širijo na drevesu.
Obletel se bo
in zasejal nove dni
in že znane oblake.
Kje pa je plačilo za storjeno in kje
očitici za nestorjeno
Na tem kosu smrti ni boljših
in ni slabših deležev, so
samo take in drugačne iz vročine
vstajajoče podobe pijancev
in brezalkoholikov
otrok napudran ne zapeljuj svoje matere
zakaj tvoja je mati ves čas sama
in če je človek sam pozabi na čas
III.
še danes
je moja pot slana, jutri bo na njej slana. Podobe prednikov bodo ustavljene, veter bo gladil vodenične trebuhe sedel botn v hladu nog in grizel kruh.
Mravlje bodo raznosile drobtinice in kdo bo križaril praznih rok na umazanem morju od moje vasi do tvoje vasi (žito zori!)? Pričakujem dež in zopetno senco na snegu.
Ali si pijanec ali nisi moja sodba je brez dokazov in krivokljuni, skriti ofidrji so prejšnji mesec odleteli. Ta gozd je mehak tn dež trd.
II.
Na poti do vasi so ptice preletele v senco obrazi potni
prašni, s krvavimi strnišči so postali v zbranem hladu.
Prepozno je, da bi sproti in vso pot moledovali. iz roke v roko vstaja pesem ojelija daruje*rože in gre v vodo Namenjeni ste v gozd k potoicom zbranim v lahnem diru darovanim. M&se&riiki darovali so molče. Vso noč lepa je lovača s krilom odganjala metulje, zbrane pri tolmunu — vse skupaj brez pomena. *               I.
Na poslednji obali Evrope je bila ura, vztrajno in željna nedolžnosti.
(V daljnem mestu, S. Quasimodo) Zdaj poslušajte: udarjam strune
in preudarjam plat zvona. stol ima svoj zven miza ima svoj zven in tudi okno ga ima.
Z dežjem ne bo nič. Vse so ptiči raznosili. Nestalnost barv. Grem domov.
Na desni žuborenje kamnov na levi spaček s pozabljeno migreno s kretnjami, tihimi kot žarometi in s čelfustjo brani čas, izgublja bitko. Na deželi veter in sledovi v snegu zaman izginjajo stvari stvari živijo pojejo obletavajo jih sence. Mimohod propadlih ptičev.
Pohujšanje v dolini šentf lorjanski
1.
Potem, ko smo videli Zupančičevo aktualistično različico Pohujšanja v dolini šentflorjanski Dolino neštetih radosti, ki je med drugim spontano in dejav-no potrjevala prisotnost nekaterih Cankarjevih dimen-zij v našem današnjem bivanju in bitju, itnamo zdaj priložnost, da v novi in totalnejši komunikaciji s Pohujšanjem samim te sodobne dimenzije Cankarjeve literature na novo in temeljiteje izmerimo. Zanima-nje, ki ga je žela pričujoča predstava, pa je mogoče utemeljiti še z nekaterimi drugimi in nič manj teht-nimi razlogi. Med njimi je očitno na prvem mestu tisti, ki mu je Cankarjeva farsa pomembna v glav-nem zato, ker nedvomno odpira možnosti za moderno in sodobno gledališko izpoved tiste — še vedno zelo žive — človeške stiske, ki se poraja iz določenih na-sprotij med umetnostjo in oktroiranim, veljavnim družbenim modusom bivanja, skratka, iz antinomije med kulturo in družbo, iz nemožnosti stvariteljske in-tegracije kulture v družbo in družbe v kulturo. Gle-dališče, ki ga je dandanašnji na zarisani Gankarjevi osnovi mogoče realizirati, je potemtakem nujno usmerjeno globlje kot v samo prenašanje dialogov in situacij na oder in naprej od same historične re-konstrukcije Cankarjevih »satiričnih« namenov. Nje-gova poglavitna ustvarjalna intencija se mora prebiti do dinamičnega razumevanja globljih počel, ki spo-čenjajo omenjeno antinomijo in jo strukturirajo; se pravi: da poiščejo definiciji njenega bistva ustrezen in sodoben gledališki izraz, tako da bo njena aliena-tivna vsebina mogla avtentično zaživeti v naši zavesti — takšna, kot jo je Cankar zastavil, in tako, kakor danes (v skladu s spremenjenimi življenjskimi mo-dusi in potrebami) prizadeva nas.
Nobenega smisla nima, da se prehitevamo. Po-skusimo se najprej dotakniti tistih vsebinskih razlo-gov, ki Cankarjevo prisotnost v današnjosti nareku-jejo, in tistih stvarnih dimenzij samega Pohujšanja, ki jo neposredno omogočajo.
Jedro Pohujšanja v dolini šentflorjanski — začas-na vrnitev razbojnika Krištofa Kobarja, imenovanega umetnik Peter, in njegove »popotne misli« Jacinte, umetnosti same, v svojo staro domovino, dolino šent-florjansko — prinaša več kot samo antinomijo muzič-nega in amuzičnega, pohujšljivega in moralnega, po-niglavega in visokega, ne odpira torej samo možnosti za duhoviti in zlobni satiricni obračun umetnika s svojo provincialno domovino, v katerem bi v skladu z zakoni satire bil povzdignjen prvi in osmešen drugi življenjski koncept. Oba koncepta sta hkrati »osme-šena« in »povzdignjena« — vendar ne v skladu z ne-kimi »objektivnimi« moralnimi vrednostmi, oziroma po principu kakšnega prakticističnega ali doktrinar-nega arbiterstva, ampak — skozi prizadeto in do kra-ja prignano spoznanje REALITETE, tiste, ki omo-goči antinomijo in povzroči konflikt ter obračun; spo-znanje, ki je pričevanje o neki zgodovini, o bitnem nasprotju znotraj neke čisto določne zgodovine, tiste, ki ima natančno premišljeno zavest o sebi prej kot stvarne pogoje, da bi to zavest realizirala in osmislila y materialni praksi; zgodovine torej, ki ji ideja daleč in visoko presega praktične realizatorske možnosti. Družbena praksa je torej daleč za razvojem in inten-cijami ideje o družbi, ki jo formira kultura oziroma umetnost. Komunikacije, ki jih kajpak omogoča in odpira šele formirana družba in ki so umetnosti ter kulturi pogoj, so v veliki meri odsotne. Umetnik se manjkanja zaveda, vendar zanj ne krivi svoje integra-cijske nesposobnosti, ampak neformiranost in zaosta-lost družbe, izrazitega vpliva na materialnost pa zadelj specifičnega socialnega statusa — tega pa spet nare-kuje zakonitost njegovega dela — tudi nima. Zato mu ne preostane drugega, kot da uresničenje komuiiika-cij neprenehoma prestavlja v prihodnost, ki pa — ker nikakor noče priti — postaja iz dneva v dan vse bolj odmaknjena in nejasna, torej nerealna. Posledica tega je, da postaja vsebina umetnosti po svoji soci-alni funkciji čedalje bolj mitična, njena izpovedna vsebina pa zmerom bolj obupano ponazorilo čedalje močnejše stiske in manjkanja v umetniku. Cankar-jeva farsa je pričevanje iz — slej ko prej — sloven-ske zgodovine, še več, je izraz in materializacija te zgodovine same, ki je v celoti nastala iz zgornjega manjkanja in ki predstavlja zanimiv poskus, kako z umetnostjo samo kompenzirati njeno lastno in osnov-no nezadostnost, manjkanje njene komunikabilne funkcionalnosti, ki ji je — kakor rečeno — sicer v osnovi pogoj.
Jedro Pohujšanja odpira temeljni problem več-jega dela Cankarjeve literature, problem tujstva in domačijstva, ki je tu razgrnjen pred nas v neki zelo svojski in hkrati zelo tipični luči. Posebnost aspekta, s katerega je Cankar v farsi inkarniral tipično stisko svojega bivanja in pisanja, torej svoje celotne usode, zahteva, da poskušamo vsaj mimogrede zari-sati ta problem nekoliko izven tradicionalnih koor-dinat dosedanje slovenske cankarniade. V mislih imam prevladujočo uporniško dimenzijo v tujcu iz Po-hujšanja, v Krištofu Kobarju-Petru, ki je drugi Can-karjevi »tujci« ne poznajo v toliki meri. Uporniško dimenzijo, ki pa noče v svojih konsekvencah česa (do-line šentflorjanske) kvalitativno spreminjati, nima to-rej v svoji osnovi neke skladne in tako ali drugače premišljene preobrazbene dejavnosti, ampak se njen uporniški pomen in značaj izčrpa v nekem posebnem sladostrastnem, razbojniškem maščevanju nad druž-bo, ki ga je »gonila kakor psa« in tepla ga, »otroka, kakor vola pred plugom«, da je jokal po njenih »be-lih cestah«, in nad domovino, ki je »kakor vlačuga«. Petrov prihod v dolino šentflorjansko je v prvi vrsti njegov lasten kompenzacijski fakt, pomemben pred-vsem zanj. »Za malo je umetniku, da bi nad to golaz-nijo  kraljeval...«  Tako  njegovo   mitično jedro  kot
neformirana socialna praksa, iz katere se je razvilo in v katero se zdaj vrača, ostaneta nedotaknjeni, takšni, kot sta bili poprej. Umetnik Peter pa se lahko maščuje dolini šentflorjanski edinole, če se pojavi kot razbojnik. In potem, ko nazadnje razkrije domo-vini svojo resnično naravo, svoje umetniško in kul-turno bistvo z Jacintinim plesom, mu ničesar drugega ne preostane, ko da spet odide — stran, »na veličast-no pot«. Ko je kompenzacija dopolnjena, nič drugega tudi ne preostane.
Petrovo uporništvo ni naključno, je pa za dolino šentflorjansko dovolj brezobvezno. Mirno bo zapela pe-sem sv. Alojziju na čast. Nekoliko sicer presunjena od Jacintinega plesa, ampak zapela 30 bo: umetnosti navkljub in v imenu svoje družbene morale, se pravi svojega varnega življenjskega habitusa. Tujec pa bo ostal tujec — brez svoje domovine in brez avtentič-nih komunikacij.
če hočemo zdaj razumeti Cankarjeve izrazito so-dobne dimenzije, se moramo še enkrat vprašati po zgodovinskosti tega Kobarjevega — Petrovega kom-penzacijskega vračanja v dolino šentflorjansko, torej v domovino, ali z drugimi besedami: po zgodovinski neizbežnosti takega in ne drugačnega maščevalnega revoltiranja in navsezadnje po njegovem zgodovin-skem pomenu. Govorili smo še o vzrokih za integra-cijsko nezmožnost, na tem mestu je treba predvsem še podčrtati značilnost Cankarjeve pozicije v Po-hujšanju, ki je v težnji, da bi postal in do konca tudi

Hinko Smrekar, Karikatura Ivana Cankarja
ostal zgodovinski, torej ves čas v mejah realitete. Res si tudi nikjer ne dovoli na škodo njene celostnosti deliti pravico ali moralno etiketo, ampak pusti, da stvari ubirajo pot, kot jim jo narekuje njihov naravni logični tok, in tudi ne glede na to, da je v farsi v prvi plan postavljena izrazito osebno izpovedna intencija, in bi bilo torej pričakovati, da bo imanentni red stva-n zamenjala logika pisateljevega transcendiranja rea-litete, njegova subjektiviteta imanentno logiko resnič-nosti in zgodovine.
Stvari so y resnici prignane do absurda. Integra-cijska težnja je izničena že v svoji osnovi. Dvojnost, ki jo formirata družba in kultura — prenesena kajpa skoz in skoz na nivo človeških eksistencialij, torej po-ezije — pa prav zaradi eksistenčnega avtorjevega na-pora, da bi antinomijo razbral takšno, kakršna v re-snici je, tudi brezizhodna in groteskna, brez izraziteje poudarjenih tragičnih konsekvenc, čeprav bi to zadelj njenih usodnih dimenzij tudi mogli pričakovati. Avtor Pohujšanja se je s sarkazmom in bridko zlobo dvignil nad romantiko in nad tradicionalen nihilizem — v območje čistega absurda v realiteti in bkrati v sebi kot v participativnem delu realitete. Prav ta čistost in fatalnost antinomije je v Pohujšanju najdragoce-nejša zato, ker je zgodovinska, ker torej stopa pred nas takšna, kakršna tudi je v svojem bistvu bila in tudi je — izraz neformirane in v sebi med prakso pa deklaracijo razbite družbe. šentflorjanstvo pa je tudi doma v tistem praznem prostoru, ki idejo loči od prakse; razkol ali prazen prostor med enim in dru-gim ga sploh omogoča.
2.
Zanalašč sem se nekoliko dlje pomudil ob samem Cankarjevem tekstu Pohujšanja, ne da bi se spored-no dotikal tudi že predstave v ljubljanski Drami. Me-
TRIBUNA STAN 16
mera  za mero
toda je na videz nevzdržna, posebej če pomislimo, da nam je šlo v prvi vrsti za kroki živo sodobnih di-menzij Cankarjeve farse, torej tistih, ki bi jih morala izluščiti predstava, da bi mogle avtentično in nepo-sredno prodreti v komunikacijo z našo zavestjo. Me-toda pa je, mislim, samo na videz slaba. Predstava je namreč pokazala premalo posluha in tudi premalo razumevanja za tisto žrvo in sodobno jedro farse, ki dokazuje — ne, da je Cankar še vedno del naše živ-Ijenjske zavesti, ampak — da smo mi sami še vedno integraliteta njegove vizije sveta. Distinkcija je sicer drobna, vendar še zdaleč ne nepomembna. Mislim na-mreč, da samo Pohujšanje nikakor ne terja kakšne posebne prevalorizacije, pač pa narekuje zase samo nov in specifični gledališki izraz. Že ta in samo ta izraz bo lahko postal tudi merilo naše bližine Can-karju in hkrati kriterij našega resničnega zgodovin-skega bivanja in bitja. Zgodovinskega pa na tisti na-čin, ki bi izključeval sleherno naključnost in torej tudi brezobeznost v angažiranju in možnost pobega nazaj pa ven iz zgodovine, omogočal pa resnično in temeljno zavest resnične tradicije in domačijstva, zavest, da nismo le od danes in samo za jutri, am-pak da nas v osnovi determinira in omogoča tudi vče-rajšnji dan. Da prostor, ki v njem bivamo, ni neki goli in indiferentni prostor. podoben puščavi, ampak del in proizvod naše zavesti in naše zgodovine, ravno tako kot čas, ki smo ga že in ki ga bomo še preživeli
—  in da  je  pri   vsem   tem  preživljanju  pomembna predvsem  tista  CLOVEŠKA  vsebina,  ki   se  ohranja kot pričevanje zgodovinske totalitete, torej življenjski kontinuum družbe ali naroda, umetnosti in kulture, ki sta — in tako dokazujejo konkretne skušnje iz zgo-dovine — po svoji vsebini merilo odprtosti in inten-zitete sleherne človeške družbe.
Predstava Pohujšanja, ki jo je režiral Mile Korun, je absolutno pogrešala sleherne pomembne odprtosti proti zgodovini, torej dimenzije, ki Cankarjevo prisot-nost v naši sodobnosti dela toliko vznemirljivo in to-liko pomembno. In še več: ki je sama most do zgo dovine, do občutenje kontinuuma. Kajpa zgodovine tu nimam v mislih kot nekaj, kar je v preteklosti oka-menelo. Zgodovina mi tu pomeni živ in stvariteljski tok kontinuirane človeške zavesti.
Gledališče,   ki  ga  omogoča  avtor  Pohujšanja  v dolini šentflorjanski, ne more biti samo sodobno v »eksistencialističnem« pomenu besede, torej samo od tu in zdaj, izolirano od včerajšnjega dne, še manj pa je lahko izvenčasno in samo metaforično. Tu je treba natančno in konkretno postaviti vse stvari na svoje     J mesto — in gledališka metafora mora imeti samo en     | pomen, skratka, ponazarjati mora tisto, kar v resnici vsebuje svet, ki stoji  za  njo,  stvari,  kakršne  so  v resnici.
V Korunovi predstavi je Cankarjevo antinomijo med kulturo in družbo zamenjala nekakšna parabola totalnega gledališča. Gledališče je predstavljalo gle-dališče, na odru smo videli oder in z njega poslušali sporočilo o usodi komedijantov, torej gledališčnikov, ujetih v meje svojega glumaškega poklica. Nekakšna samovšečnost in samozadostnost je dihala iz uprizori-tve, ki je dajala videz popolnega, ampak zelo hladnega in skoroda neobčutljivega mehanizma, ki je neprene-homa bruhal bizarne, atraktivne in duhovite situa-cije, polne grotesknega humorja, ki so se druga za drugo utrinjale, ne da bi globlje prizadele našo zavest
—  in izginjale v pesku. Peter in Jacinta sta glumača, ki zaigrata šentflorjancem   svojo   veliko   predstavo. Jacintin ples — strip-tease — pripravi tudi njih do slačenja — tako da ostanejo na koncu vsi v spodnjem perilu — torej vendarle napoteni v preobrazbo — am-pak v spodnjem perilu tudi zapojo pesem na čast sv. Alojziju. Tu pa mi manjka logične zveze. Tudi y Petrovem dialogu z Jacinto mi je manjkalo usodnej-ših in ostrejših akcentov. Tako pa je bilo skoroda ne-mogoče razumeti, kaj da je vsebina Petrovega in Ja-cintinega  glumaštva pred  šentflorjanci.  Igravca sa-mega na sebi ni, gledališka igra prinaša vedno neko stvarno vsebino s seboj. Učinkovita, čeprav docela neiz-diferencirana je bila šentflorjanska srenja,  premiš-ljeno in hermetično zaprta v svoj način bivanja. žal pa je tudi ta prišla premalo ostro do izraza predvsem v niansah v posameznih njenih notranjih odnosih, ki pa vendarle   —   poleg   deklaracije   —  predstavljajo njeno pravo vsebino in pomen. (Izjema je pojedina na Kobarjevem gradu v tretjem aktu, pred Jacintinim strip-teasom, kjer je prišla zares polno do veljave svoj-stveno poniglava   šentflorjanska   atmosfera.   Žal   ta tudi samo tu.)
Odsotnost zgodovinskega je v režiji Mileta Koruna torej predvsem v premalo ostro zastavljeni antino-miji med Petrom in njegovo domovino, ki je »kakor vlačuga«, ter med imanentno nujnostjo njune duali-stične usode; v prepoudarjenem gledališkem esteti-cizmu, ki je poskušal lakiraii odsotnost zaresne iz> povedne potrebe.
O igravskih deležih je nemogoče govoriti, ker je tako ali tako vse poglavitno opravil režiser. Velja pa zapisati, da intimno izenačenje igravcev z reži-serjevo mislijo še zdaleč ni bilo tolikšno, da bi mogli govoriti o avtohtonosti in organsld monoi.'tnosti pred-stave — kakor smo mogli npr. pri Kralju Learu. Gle-dališka enovitost precistave je ostajaia na konstmk-tivističnem nivoju. V posamezne, bolj ali manj po-slušne dele tega gledališkega mehanizma a la pop-art pa se ne bi spuščal. Govoriti je treba !e o režiserju.
Skušnja sicer kaže, da je tip popolnoma avtonomnega režiserja, kakršen je bil tu Mile Korun, lahko zelo uspešen, ker gradi predstavo trdno in dosledno (želez-na doslednost je v odrski realizaciji koncepta tudi te-meljna lastnost predstave o Pohujšanju) iz svoje za-misli, ki ji uklanja vse, tudi igravsko avtonomnost
—  rezultat je vedno zelo monolitna in dosledna pred-stava. Vse je torej odvisno od režiserjevega koncepta. Z njim pa se lahko tudi vse podre. V Pohujšanju se je.
Andrej Inkret
Nekega aprilskega dne leta 1965
Ozka vrata v ozadju sodne dvorane so postala pekilensko žredo. Skoznje se vsipa-jo obtoženci: Muilka, Klehr, dr. Lucas, dr. Capesius, Boger, Kaduk, Baretzky, Hoffmann, Broad, Starck ... mirni civi-listi, okrašeni z zagovamiki v črnih talar-jih. Z zdolgočasenimi obrazi pogledujejo dvorano. Vzvišeno ocenjujejo obraze. Ro-kujejo se z zagovorniki in listajo po be-ležnicah. Brezbrižno in nemarno vstajajo, ko se pojavi porotno sodišče. Zdolgočaseni in cinični sq tudi takrat, ko zro v njth oči prič, prvič po dvajsetih, po petindvaj-setih leftih ...
Priče govore, pripovedujejo. Mladi ljudje, ki sede v prvih vrstah, zadržuijejo dih. Začudeni zro. Začudenje se spreminja v žalost, v jezo, v ogorčenje. Dvoje razre-dov neke strokovne šole iz okolice Frank-furta in nekaj študentav. Mladina, spočeta po padcu Berlina, po podpisu kapitulacije, po težkib. letih vojraega ujetništva. Nekaj starejših oseb, v njihoviih obrazih se zica-li doživeto, pretrpeto, nepozabljeno... Stari, izmučeni obrazi prisluškujejo izpo-vedim, kot da bi botedi preverjati resnico. Mladi obrazi so napeti, zbrani.
... v baraki taboriščnega gestapa je bilo na vsaki strani hodnika več prosto-nov. V njih so ležale mJake krvi. Krailje-stvo Bogerja, Kaduka, Broada, Dylewske-ga. Ena izmed številk čisti te prastore, šteje mrtve tovariše. Po dvaindvajsetih le-tih priča. — Videl sem Rogerja, kako je šel z nekim našim tovarišem v barako. Cez uro in poi se je vrnil sam. Pustil je vrata odprta. To je bil znak, da je delo opravljeno in da lahko začnem jaz s čišče-njem. Umiti sem moral tla po zašliševa-njih. Na gugalnici je visol človek. Pretepen do smrti. Kri se je že strdila na razme-sarjemem telesu. Samo iz nosa je kapljala kri. Kaplja za kapljo. — Glas samo še še-peta. — Gospod predsednik, in ko sem bil pri Bogerju, v njegovi vili, z Marja-nom sva mu prinesla preprogo, ki sva jo pribarantala v »Kanadi«, takrat sem videl v sobi majhno punčko, Bogerjevo hčerko. Gospod predsednik, imed je hčerko, otro ka... — ... Ne, Brosd ni nikoli ubijal. Qn je napravil vse kot v belih rokavicah. Izogibal se je transportom in rampi, kre-matariju. Pri zasliševanjih ni pretepal, on je vse napravU brez krikov, breiz krvi. Podpisoval je le bele liste. Obsodbe, ki so vodile v blok enajst na likvidacijo... strel v tilnik... Da, doktar Lucasa po-znam. Vided sem ga, kako je v taborišču Mexico sortirail žene. BMo je v času veli-kih transportav z madžarskimi Judi. 2ene so  stale gode v dolgih vrstaih.   Imele  so
vtetovirane številke in črko A ali B. Se-rija A je segala do 20.000, nato so.začeli znova. številke bi postale prevelike. šli smo hitro mimo, saj veste, bilo nam je iko-žem nerodno zaradi žen. Toda dr. Lukas je takrat sdekcioniral (dr. Lucas trdi, da v tistem času Mexioo sploh ni bil nase-ljen!!) ... Baretsky je bil vedno pijan, kadar se je vračal od krematorija. Takrat je bil nevaren. Nekoč se je ustavil pri apelu blizu naše vrste. Na krajiii vrst so ležali mrtvi in bolni. Ti so morali biti tudi pri apelu, številke so se moraile uje-mati. In Baretsky se je postavil s škornji na grlo mojega prijatelja. Mi pa smo stali v pozomosti in gledali. Eno, dve minuti. Nato so škornji stopili na bla. In tovariš je le malo dvignil glavo. še vedno je ži-vefl. In Baretsky mu je ponovno stcpil na grlo. Ko se je umaknil, tovariš ni več dvignil glave. Gospod predsednik, niso mu pustiili, da bi v miru umrl, niti tega... Neizmerna žalost veje iz besed, nič mašče-valnosti, samo meizmerna, od trpiljenja trudna žalost.
«... bil sem eden prvih bolnikov. Ti-fus. Izodacija. Okrevanje. Nekega dne so poklicali moje ime. Javil sem se, da bi obvaroval očeta. Toda ne, oče je moral iti. Star in skionjen, gol, zavit v strgano odejo je odhajal s tovariši v plinsko ce-lico. Toda, zakaj je bil med njimi ravno moj oče? Gospod predsednik, zakaj ravno an, vprašajte Klehra. Zakaj je takrat pre-črtal ravno mojega očeta, po kakšnem kiljuču je izbiral, kako je odločal o živ-ljenju in smrti...« Obtoženi Klehr se ma-jestetično dvigne. Dogodka se ne spomi-nja. Sicer pa je vsa leta skrbel le za hi-gieno, dezinfekcijo, apoteko ..., kar pri-poveduje priča je zilagano.
»... Lucasa sem srečal v Rawens-briicku. Tam je steriliziral cigane, kate-rim je obljubdjai prostost...« Priča laže. Sterilizacija je bila popolnoma prostovolj-na zadeva. Opravil sem kvečjemu tri ope-radje.           v
» ... Broad je bil pri likvidaciji cigan-skega taborišča. Videi sem ga, fco so poz-no popoldne nalagali ljudi na tovornjake. Avfeamobili so se vračali panoči pred kre-matorij. Broad taji, da bi kakorkoli sode-loval pri likvidaciji.
»Bednarek nas je mučil z vsakodnevnim športom. Bili smo trudni in zbiti od dela. To ni bil šport, to je bilo mučenje. Mnogi niso več vstali... leta 1943, po varšavski vstaji, ko so prišii v taborišče otroci, Bed-narka nismo več spozaaali. Otroke je vzel v svoje varstvo. Skrbel je zanje v mejah svojih zmožnosti, askrbed hrano in zdra-
vila. Otrotae smo lahko obiskovali in jim nosili horano. Za tisti čas, da za tisti čas, lahko samo najboljše povem o njem ...« Muilka, Hoessov adjutant, sedi in piše. Starejši, fiin gospod, okrog 70 let. V brez-hibno zlikani obleki. Z očali brez okvir-jev. Glavni obt»ženec v procesu. Zelo je ogorčen, ker priče izjavljajo, da je vseka-kor tudi on moral biti na rampi pri se!ek-ciji. Cedo Baretsky, ta »šuft«, je posmeh-ljivo izjavil enemu od sodnikov: »Ja, go-spod sodnik, kaj res verjainete, da smo šili na rampo kar sami brez komandanta? Ne, gospod predsednik, to je vendar ne-mogoče. Vse je šlo vendar po vnaprej do-ločenem redu. Aushcwitz je bil vendar urejen. V tistem času njegova kompanija nikoli ni imela dežume sJužbe na rampi.. (cede štiri mesece)!! Saij vendar ni bilo mogoče početi, kar bi komu padlo v gla-vo.« Birokrat s sladkim glasom je užaljen. Principielno ne odgovarja na vprašanja dr-
žavnega tiožilstva. Ob njegovem glasu zee zebe do kosti... tak glas ima smrt, ki jo je naslikal DiiTer.
Priče govore, pripovedujejo. Bladni zvok nemščine se meša z mehko, pojočo poljščino, s širokim ameriškim naglasom. Včasih priče molče. Le prikimajo, kot da jim je zmanjkalo besed. Morje boJečine preplavlja besede in dejstva. Postaja sto-kanje, postaja krik, postaja jok in hlipa-nje moža, ki po petindvajsetih letih pre-pozna svaje mučitelje. Pravica pa zbira v naročju dejstva. Debele akte. Lista po njih. In po zakonikih. Sprašuje. Premišlju-je. Molči. Besede postajajo ogromne ska-le, ki zapirajo vhod v pekel. V pekel, ki ga ne more nihče doumeti. Samo tisti, ki ga je doživel. Usta pravice so zapeča-tena s kriki umirajočih. Pero njene tehtni-oe se je zlomilo že ob prvem stavku pro-oesa. Krivda je pretežka.
Ma.ia Smolej
Ptički brez gnezda (Foto: Joco Žnidaršič)
Jugoslavija in SEV
Hitre spremembe v proizvodni struk-turi, pospešene z uporabo sodobne tehnike ter tehnologije, kakor tudi velike dinamič-ne spremembe v mednarodnih ekonom-skih odnosih, so nujno prinesle nove obli-ke gospodarskega razvoja ter sodelovanja med državami. Mednarodna delitev dela ter razvoj kooperacije in specializacije med posameznirni državami sta začeli ru-šiti meje, ki so postajale preozke za hi-trejši razvoj produktivnosti dela, celotne-ga nacionalnega gospodarstva itd.
Posamezne skupine držav se potegujejo (z organizacijo množične proizvodnje na osnovi sodobne tehnike in tehnologije, ki zahteva množičen — širši trg) za uvelja-vitev carinsko-gospodarske ter politične unije. Takšna prizadevanja veljajo pred-vsem za države Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in za države članice sveta za medsebojno ekonomsko pomoč (SEV).
Zadnja leta, žlasti v začetku leta 1963, je začela naša država s pospešenim tem-pom razvijati zunanje trgovinske odnose z državami članicami SEV. Še pred nekaj leti je bila zunanjetrgovinska menjava Ju-goslavije skoraj edina oblika ekonomskih odnosov s temi deželami. V zadnjih dveh letih se je takšna oblika ekonomskega so-delovanja začela preživljati, dopolnjevati z novimi oblikami, z razvijanjem koope-racije in specializacije v proizvodnji, v znanstveno-raziskovalnem delu ter na dru-gih področjih gospodarskega ter družbe-nega življenja.
Zaradi gospodarskih perspektiv, ki se že danes jasno kažejo z novimi oblikami ekonomskega sodelovanja, bi se hotel na kratko ozreti na stanje, kl je danes v eko-nomskih odnosih med Jugoslavijo in de-želami SEV.
V začetku tega leta je minilo petnajst let od ustanovitve ekonomske organizacije
' Generalni sekretar SEV M. N. Fadje-jev je na zasedanju sveta 20. XII. 1962 izjavil, da je Albanija 1961. leta odpokli-cala svoje predstavnike iz organov SEV. Od tega leta je prenehala plačevati ob-veznosti ter tako prenehala biti član sve-ta. Zasedanja se tudl niso udeležili opa-zovalci LR Kitajske in LDR Koreje.
SEV (Sovjet Ekonomičeskoj Vzajmopomo-ščii), ki je bila ustanovljena leta 1949 v Moskvi; na posvetovanju vladnih pred-stavnikov Bolgarije, Madžarske, Poljske, CSSR in SZ. (Istega leta je pristopila Albanija1, leta 1950 DR Nemčija ter na moskovskem zasedanju SEV 1962. leta LR Mongolija).
Namen ustanovitve je bil, da omogoči hitrejši razvoj gospodarstva ter odnosov med državami članicami SEV hitrejši raz-voj medsobojne menjave, proizvodnega ter znanstveno-tehničnega sodelovanja, da bi se ublažile posledice ekonomskega ter po-litičnega pritiska kapitalističnih držav.
čeprav je bila v prvih letih svojega obstoja dejavnost SEV balj ali manj eno-stranska in omejena  ter je šele od  leta
1962   začela  zajemati prvoten koncept, je vendar razvoj gospodarstva v vseh petnaj-stih  letih skoraj pri vseh članicah naglo naraščal.
Povprečna letna stopnja naraščanja industrijske proizvodnje v socialističnih deželah je neprimerno večja od kapitali-stičnih dežel (izjema je Japonska). Med leti 1951 do 1962 je stopnja industrijske proizvodnje naraščala: v SEV 11,4 odstot-ka, Poljski 12,3 odstotka, SZ 11,3 odstot-ka, ČSSR 10,3 odstotka, v Madžarski 10,1 odstotka itd., a v nekaterih kapitalistič-nih deželah — v EGS 7,5 odstotka, Italiji 9 odstotkov, Franciji 5,9 odstotka, ( ZR Nemčiji 8,8 odstotka ter v Japonski 15,3 odstotka.
Tudi ekspanzija zunanje trgovine SEV je po hitrosti razvoja nad svetovnim po-vprečjem ter postopno spreminja delež teh držav v svetovni trgovini.
Visoke stopnje naraščanja, ki so bile značilne za vse države SEV, sta zadnja leta obdržali samo dve manj razviti drža-vi SEV (Bolgarija in Romunija). V vseh državah SEV je bila povprečna letna stop-nja industrijske proizvodnje od leta 1951 do 1960 12,1 odstotka, v obdobju 1961  do
1963   pa se je zaradi nekaterih pomanjk-ljivosti v metodi dela in praktični dejav-nosti SEV ta stopnja zmanjšala na 8,7 od-stotka. Bolj razvita delitev dela, kopera-cija in   speciallzacija  bi  vsekakor  rodile mnogo boijše  rezultate.    Zaradi   tega   je nujno potrebno razvijati nove oblike go-
spodarskega sodelovanja na novi podla-gi — sprejemljivi za vse države.
Ekonomski odnosi med Jugoslavijo in SEV niso novi. Naša država je že leta 1956 in 1957 sodelovala kot opazovalec na VII. in VIII. zasedanju sveta ter na za-sedanjih nekaterih komisij za energetiko, transport, multilateralni kliring). To sode-lovanje še ni bilo pravno regulirano, ker še ni obstajal statut SEV.
Politika miroljubne in aktivne koeksi-stence je v tem času postajala vse večji faktor in instrument reguliranja medna-rodnih odnosov. Te pozitivne spremembe v mednarodnih odnosih so se tudi pokaza-le na ekonomskem področju; še posebno v odnosih med Jugoslavijo in socialistič-nimi deželami. Vse kvalitativne spre-membe v bilateralnih odnosih Jugoslavije s temi deželami so ustvarile nove po-goje, potrebe ter možnosti za prehod na multilateralno ekonomsko sodelovanje znotraj SEV.
Obseg blagovne menjave Jugoslavije z deželami SEV zajema danes približno tretjino celotne jugoslovanske zunanje-trgovinske menjave; kar nam pojasnjuje-jo naslednji podatki:
Delež držav SEV v naši zunanjetrgo-vinski   menjavi   od   leta   1957—1963   v %:
IZVOZ    (SFRJ)
UVOZ
30          32,1          30,8
24,7        25,5          18,5
28,4           23
23,7           28
24.1           27
21.2           23
V   odnosu  na  proces   integriranja  ter povezovanja   gospodarstva    znotraj    SEV, •čeprav se ne more govoriti o neki diskri-minaciji  na tržišču, kot je to slučaj pri EGS;  vendar  obstajajo  problemi  drugač-ne narave.
V    bilateralnih  ekonomskih   odnosih  z deželami   SEV   se   je   naša   država   veli-kokrat nahajala v problemih, ki jih je tež-ko reševati samp   na   bilateralni   podlagi npr. v letih 1958, 1962 in 1963). Problemi letnega    bilanciranja    izvoza    in    uvoza, strukture, rokov, cen, asortimanov, plačil-ne menjave — to so problemi, ki so se do sedaj stalno pojavljali v medsebojnih od-nosih   Jugoslavije   s   temi   deželami.   Te probleme pa je mnogo lažje reševati na multilateralni podlagi.
Zaradi tega je v februarju 1.1. na XIX. zasedanju SEV bil potrjen spora-zum med SEV in Jugoslavijo o udeležbi
SFRJ pri delu nekaterih organov SEV. Ta sporazum je bil sklenjen 17. septembra 1964 med ZIS in SEV. Pravno bazo spo-razuma nudi 10. člen Statuta sveta za vzajemno ekonomsko pomoč ki predvide-va, da lahko SEV povabi države, ki niso njegove članice, k udeležbi pri delu svojih organov. Sporazum določa, da bo Jugo-slavija sodelovala pri razpravah o vpraša-njih s področja zunanje trgovine, valutmo-finančnih odnosov, črne in barvne meta-lurgije, gradnje strojev, kemične industri-je ter v koordinaciji znanstveno-tehnič-nega sodelovanja, medtem ko so vsa osta-la področja odprta in je možno z do-datnimi sporazumi uveljaviti podobno so-delovanje. S tem spora/umom si je Ju-goslavija pridobila pravico sodelovati (s pravico glasovanja ter z nekaterimi dru-gimi važnimi pravicami) v odgovarjajočih komisijah — vsekakor pa v vprašanjih, ki imajo vzajemni interes za dežele SEV in Jugoslavijo.
Predsednik Tito je po povratku iz SZ decembra 1962 med drugim tudi izjavil: »Ni potrebno, da menjamo svojo politiko, temveč da se držimo naših principov so delovanja in prijateljstva z vsemi narodi sveta, principov miroljubne in aktivne koeksistence z vsemi deželami, ne glede na družbene sisteme, še bolj pa principov najtesnejšega sodelovanja s socialistični-mi državami, kar je samo po sebi razum-ljivo, ker je naša država socialistična.«
V  zelo hitrem in dinamičnem ekonom-skem  razvoju  je naša država objektivno usmerjena   na   nadaljnje   razvijanje   eko-nomskih odnosov, kakor bilateralnih vezi tako tudi na osnovi principov multilateral-nega obojestranskega koristnega sodelova-nja. Ti odnosi, če se bodo tako razvijali, bodo  vsekakor ugodno yplivali na izvrši-tev sedemletr*ga gospodarskega plana Ju-goslavije (1964—1970).
V    okviru   take   jugoslovanske   politike predstavlja   sporazum   s   SEV   ne   samo doprinos utrjevanja odnosov med sociali-stičnimi   deželami,   ampak   tudi   stabiliza-cijo mednarodnega sodelovanja, splošnega utrjevanja ter širjenja miroljubnih odno-sov v svetu.
Peter Potočnik
TRIBUNA STRAN 17
I. Splošni odnosi med državo in visokim šolstvom
Na vprašanje o razmerju visokega šolstva do stopnje demokratičnosti je možnih več od-govorov, kar je seveda posledica različne in-terpretacije vprašanja. Namen naslednjega se-stavka je kratek prikaz odnosov južnoameri-škega visokega šolstva do demokracije in kon-flikl »univerzitetne demokracije« z antagoni-stičnimi prizadevanju
Politično življenje na visokih šolah v Latin-ski Ameriki je tako razgibano in aktivno, da so poznavalci skovali nov izraz za latinskoame-riške univerze: »la universidad politizada«, kar pomeni toliko kot »politizirana univerza«. Vendar ta oznaka ni brez simbolike: visoke šole nikakor niso v tolikšni meri politični agens, kot so hvaležen posrednik političnih idej. Politika na tamkajšnjih univerzah je le redkokdaj produkt posamezne visokošolske ustatiove, ampak vse prej posnemanje »uvože-nih« idej in oblik, po katerih se usmerjajo študentje in profesorji, Ta proces politizacije zavzema najrazličnejše aspekte univerzitetne-ga življenja. Posebno občutljiva je personalna politika zlasti tam, kjer volijo dekana, rektor-ja ali pa študentske predstavnike, je izbira po-gojena s politično pripadnostjo kandidatov. Na mnogih univerzah kandidrajo politične stranke svoje člane, katerih uspeh ali neuspeh ni toliko njihova osebna zasluga kot posledica priljubljenosti stranke, ki ji pripadajo. Celo na najpomembnejših univerzah je politično obar-vana izbira študijskega programa in študij-skih metod. Temu primerna je tudi aplikacija sredstev političnega boja: stavke in demonstra-cije naj bi vplivale na odločitve profesorjev in na podelitev akademskih naslovov. Takšne raz-mere privedejo večkrat do skrajnosti: do upo-rov med študenti in celo do oboroženih obra-čunavanj med politično antagonističnimi sku-pinami študentov.
Politizacija univerzitetnih ustanov v Latin-ski Ameriki morda ne bi bila niti vredna omem-be, če ne bi s svojo aktivnostjo in opredelje-nostjo mnenj vplivala tudi na znanost, ki jo predavajo na jušnoameriških fakultetah. Zara-
dokler ni država začela priznavati osnovnih de-mokratičnih pravic, v letih po zadnji vojni pa je tudi v latinskoameriških državah močan pro-cea demokratizacije privedel do pogojev av-tonomije.
Latinskoameriško visoko šolstvo se odliku-je po skoraj neomejenem socialnem univerza-lizmu. študij je omogočen tudi manj premož-nim študentom, rasna diskriminacija pa je bi-la latinskoameriškim univerzam vedno tuja. Možnosti za študij so ponekod celo večje kot v Evropi. Prebivalec Urugvaja je na primer že pred leti imel štirikrat večje možnosti za viso-košolski študij kot prebivalec Velike Britanije. V Costa Rici je leta 1955 odpadlo na 10.000 pre-bivalcev prav toliko študentov kot na šved-skem, v čilu sorazmerno več kot na Nizozem-skem. Te razmere se še spreminjajo v korist Latinski Ameriki. število študentov raste z vr-toglavo naglico. V Venezueli se je na primer v petih letih potrojilo. V kvantitativnem pogle-du latinskoameriške univerze torej dosegajo in presegajo evropske, vprašanja kvalitativne pri-merljivosti pa bi zahtevala posebno obravnavo.
Z demokratizacijo se je Latinski Ameriki razvilo nekaj posebnega: »cogobierno estudan-til« — študentsko soupravljanje. Izbrani pred-stavniki študentov sodelujejo s profesorji v mnogih univerzitetnih forumih. ~Lep primer za to je Bolivija, kjer so predstavniki študentov v univerzitetnih organih, ki volijo rektorja in dekane, zastopani skoraj s petdesetimi odstot-ki. Meniti moramo, da je praksa študentske-ga soodločanja že zelo stara. Njeni začetki segajo v tiste čase, ko so španci po vzoru Sa-lamnce in Alcale ustanavljali prve univerze v Latinski Ameriki in so pri tem izvajali načela akademske kolegialnosti med študenti in pro-fesorji.
Po prvi svetovni vojni so to staro tradicijo oživili. Leta 1918 so se študentje univerze Cor-doba v Argentini uprli Klasičnim metodam študija in zahtevali demokratične pravice. Ta upor je dal povod velikemu reformacijskemu gibanju, ki je zajelo vso Latinsko Ameriko. Slednjič je soodločanje študentov postalo trd-na institucija, ki pa ima v različnih deželah seveda različno velik vpliv,  Vendar vse kaže,
nje. Seveda bi ta nova usmeritev visokih šol vodila preko različnih, časovno ločenih etap. V prvi etapi bi se morala latinskoameriška uviverza »vrniti k družbi«, šele nato bi v drugi etapi bila univerza sposobna za reševanje naj-višjih družbenih problemov. Univerza bi se le na ta način duhovno osamosvojila in dvigni-la iz same sebi namenjene in vase zaprte insti-tucije do nepomembnega središča za proučeva-nje in reševanje družbenih problemov. To pa bi bilo mogoče doseči le tedaj, če bi se un\-verza odrekla svojim tradicionalnim privilegi-jem, ki so bili včasih legitimni, sedaj pa so že nekoliko anahronistični in bi sprejela sodelO" vanje z državo na široki osnovi.
Zavedati se moramo, da je bila nekoč vzgo ja in izobrazba sama sebi namen in da si sedaj predstavljamo univerzo kot instrument social-no ekonomskega razvoja. Ta nova koncepcija bi z določenimi omejitvami ustrezala modelu »community service stations«, ki so ga postavili v začetku tega stoletja na angleških visokih šolah. Ta program so delno izpolnjevale pro-vincialne univerze, ki so se prilagajale potre-bam vlade s posebnim poudarkom na trgov-ske, tehnične ali gospodarske teme. Kot podo-ben primer lahko slušijo tudi znani severno-ameriški »land grant« collegi.
Primerjanje z latinskoameriškimi problemi visokega šolstva motita zlasti dve dejstvi: predvsem gre v Latinski Ameriki za razvoj ce-lotnih družb in problem zavzema celotno vi-soko šolstvo. S tem je povezana tudi druga po-sebnost: visoke šole ne morejo računati s tem* da bodo lahko delovale samostojno. Med skup-nostjo in univerzo^ stoji pogosto kot posrednik država, ki po načelih svoje politike odloča o supra — partikularnih interesih.
Vsekakor je zahteva po »podružbljenju« uni-verz zelo problematična, ker bolj kot vse dru-go ogroža univerzitetno anatomijo. Sodelova-nje v okviru državno vodenih prizadevanj za razvoj, ne pomeni samo nujnosti soglašanja in discipline, ampak tudi priznavanje koordi-nacijske funkcije države. Uresničenje demokra-tičnih idej na latinskoameriških univerzah im-plicira torej retrogradni razvoj njihove avtono-mije.
di invazije politike se konstitutivno racional-nost univerz (beri znanstveno etikoj zamenju-je racionalnost drugačne vrste, skratka, znan-stvena ustanova se postopoma spreminja v politično. Seveda ta proces na vseh univerzah ni niti približno enako intenziven. Zlasti privat-ne univerze, ki jih je okroglo ena petina, se trdovratno upirajo takšni politizaciji, vendar ne s popolnim uspehom. Splošnemu procesu se ne morejo docela odtegniti že zaradi rival-stva z »uradnimi« državnimi visokošolskimi ustanovami.
Razumljivo je, da je politični pritisk na uni-verze najmočnejši v državah z diktatorsko oblastjo. Tam ni redko reduciranje študentov in profesorjev iz zgolj političnih razlogov, po-litično kontrolo pa izvajajo vohuni in denun-cianti. Pod pritiskom brutalne državne inter-vencije se je latinskoameriški študentski žar-gon obogatil za nekaj besed. V Argentini, kjer so bila dela Eve Peron na univerzah, obvezno čtivo, je nastal nov glagol »peronizar« — pero-nizirati. Tam, in tudi v nekaterih drugih drža-vah na jugu Amerike, so izkasi o političnem ve-denju »certificados de buena conducta« dolgo časa veljali za enega najpomembnejših rekvizi-tov visokošolskega študija.
Drzavne intervencije v visokošolskem študi-ju so v Južni Ameriki še tradicionalne. Dober indeks samovoljnosti latinskoameriških vlad predstavlja število uradnih prekinitev študija in ponovnih otvoritev starih univerz. Universi-dad Mexico je v zadnjem desetletju doži-vela kar štiri otvoritve. Seveda so provincialne univerze še bolj podvržene politični samovo-Iji osrednje vlade, razen tegc pa še samovolji krctjevnih avtoritet.
Zaradi državne intervencije se latinskoame-riške univerze bore za dosego avtonomije. V idealnem primeru je avtonomija sestavljena iz pismene zahteve za finančno podporo in z zakonom zajamčene neodvisnosti v internih za-devah. Taka zakonita avtonomija pomeni re-lativno močno zaščito.
II. Formalizacija demokratične ideje
Z avtonomijo si latinskoameriške univerze prizadevajo doseči neodvisnost zlasti v znan-stvenih vprašanjih, ki jih obravnavajo, pri raz-vijanju svoje strukture in pri izvajafiju last-nih akademskih kriterijev. Dalekosežne zahte-ve univerz ne samo po znanstveni, ampak tudi po politični avtonomiji se zde kakor so-cialne fosilije: bile so upravičene vse dotlej,
da pri tem še zdavnaj ne gre več samo za golo »kolegialnost pred znanostjo«, ampak zmeraj bolj za politično kontrolo v okviru univerze.
III. Realizacija demokratičnih idej
pemokracija je privedla do povsem samo-stojnega političnega stila: latinskoameriške univerze v mnogih primerih izvajajo intraver-tirano in stilizirano demokracijo. Ker takšen razvoj vodi do napetosti, se postavlja vpraša-nje, kakšne korekture so potrebne. če predpo-stavljamo, da se pri tem politični principi ne smejo bistveno spremeniti, se nam zdi edini izhod v večji realizaciji demokracije: v več-ji odkritosti do socialnega okolja univerze in v močnejšem sodelovanju pri oblikovanju druzbe.
Pod pozno evropskimi in severnoameriški-mi vplivi so začeli v Latinski Ameriki demo-kracijo enačiti z zahtevo po svobodi, prehaja-joč pri tem od liberalne do socialne interpre-tacije. Takšno razumevanje demokracije je vo-dilo interprete bolj k formalnim kot bistvenim preudarjanjem. Odločilnega socialnega pome-na je očitno identifikacija nekaterih pojmov, bistvenih za družbo. Tudi v tej zvezi je zahte-va po svobodi smiselna in ima svojo težo, toda vse bolj izgublja svojo ekskluzivno pomemb-nost. V odnosu latinskoameriške visoke šole do družbe to pomeni, da bi se morala demokra-tično usmerjena univerza bolj aktivno ukvar-jati s problemi, ki so lastni njenemu širšemu socialnemu okolju.
Pomemben problem v laUnskoavieriškem šolstvu predstavlja »la desercičn«, se pravi: predčasno zapuščanje univerze. Pri univerzah z neomejenim vpisom je »akademska umrlji-vost« celo več kot petdeset odstotna. Nasled-nji problem izvira iz tega, da večina študenlov izbira poklic brez sistematičnega poklicnega usmerjanja. Tudi planiranje pedagoških usta-nov je pogosto gola improvizacija, v kolikor so merodajni organi sploh prepričani o potreb-nosti takšnih in podobnih dolgoročnejših pred-videvanj.
Na drugi strani se zlasti v zadnjem času ponujajo metode, ki lahko znatno povečajo koristnost univerzitetnega študija in prizade-vonj za vso druzbo. Kot primer lahko služi tehnika »manpotoer assesment«, ki so jo razvili v ZDA. Gre za študij potreb po delovnih silah in rezerv delovne sile v dezeli in v zvezi s tem za kvantitativno optimalno poklicno usmerja-
čeprav je ta ugotovitev posledica socialne interpretacije demokratične misli, s tem še ni dosežena njena skrajna konsekvenca. Do te konsekvence privede šele vprašanje, ali mora urdverza sodelovati tudi z državo, ki ne ustre-za njeni sliki »politične demokracije«. To vprašanje nikakor ni irealno. V mnogih neraz-vitih državah se v političnih idealih navsezad-nje vzgledujejo po zahodnoevropskih demokra-cijah. Obliice »oligarhične« vladavine se seve-da močno oddaljujejo od ideala poUtične de-mokracije in se končno sprevržejo v njeno nasprotje.
Univerze   v   latinskoameriških   državah   si morajo biti na jasnem, do kolikšne mere so pripravljene sodelovati z državami, ki v poli-tičnem pogledu niso »idealne«. Takšno sodelova-njc je možno le pod dvema pogojema: če je drzava v svojih razvojnih prizadevanjih usmer-jena prav tako kot univerza. V tem primeru se bo državi zdela vloga univerze v družbi še po~ sebno funkcionalna. Ta pogoj izpolnjujeta »tu-.j telarna demokracija« in »modernizirana oligar-hija«.  Dodatno  zagotovilo  možnosti  sodelova-nja predstavlja drugi pogoj: država mora za-upati  znanosti. Dokler  država  spoštuje znan-stveno etiko, lahko univerza tvega takšno  so-delovanje, čeprav morda lahko pričakuje tudi, določene intervencije s strani države. Pri terrt\ gre za intervencije v zvezi z usmerjanjem iz-{ bire problemov, finančnih vprašanj in aplika-j cije   znanstvenih  rezultatov. Pri   tem  univerzti ostaja vsa svoboda, ki je potrebna za ohrani-l tev njene institucionalnosti. Kaže, da je zlastt\ »tutelarna demokracija« pripravljena dati zno\ nosti  določene  načelne  koncesije.   V državahA kjer vlada oligarhija, bodisi tradicionalna boA disi totalitarna, univerza ne more računati na\ razumevanje  za  znanost.  Jasno  je,  da   vsakol sodelovanje države in u^iverze, ki se ne odvijai po najosnovnejših načelth politične  demokra-cije, mora voditi k propadu univerze.
Jose Ingenieros je nekoč zapisal:  »Institu-cije postajajo nepotrebne in nekoristne, če sel v   neprestano   se   spreminjajočem   socialneml okolju tudi same ustrezno ne spreminjajo«. čel to drzi, potem  bodo morale latinskoameriške\ uviverze v bodoče mnogo   bolj   kakor   doslej razmišljati o možnostih (in nujnostih) realiza-cije svojih idej demokratične miselnosti oziro-ma,  konkretneje o aplikaciji  svojih znanstve-nih proučevanj na najširše družbene probleme.
Priredil B. I. (Zeitschrift fiir Politik)
Ne amaterji za vsako ceno
Danes zahteva ukvarjanje z vrhunskim športom od športnikov, da se mu popol-noma posvetijo. Minili so časi, ko so se športniki ukvarjali s športom le v svojem prostem času. Sodobni šport in njegov re-žim ne poznata več besede prosti čas. Vr-hunski športnik mora svojemu treningu posvetiti ne samo svoj prosti, marveč tu-di večino ostalega časa. Zato so razprave, ki jih je vsak dan več, kako tem športni-kom nadoknaditi porabo časa, sredstev in tudi izgubo svojih fizičnih zmogljivosti, popolnoma na mestu. Povsem razumljivo je, da mora biti prehrana vrhunskega športnika boljša tako kvalitetno kot kvan-titetno, da ima mnogo problemov z zapo-slitvijo, še več problemov pa imajo vseka-kor študentje športniki. Sodobni vsako-dnevni trening telesno izčrplja organizem, zato je potrebno mnogo več kalorij, da se nadoknadijo izgubljene moči.
V sedanji ekonomski situaciji se gospo-darske organizacije vse bolj branijo zapo-slovati športnike, saj le-ti izgube mnogo delovnih dni zaradi potovanj, posetmih treningov in priprav za velika tekmovanja. še težje je študentom, saj so obveznosti na fakultetah vse večje, poleg tega pa jim štipendije ne zagotavljajo niti minimuma kalorij, ki jih sodoben športnik potrebuje. Ravno iz tega razloga se je mnogo kvali-tetnih športnikov prenehalo ukvarjati s športom, ker je v njih od alternativ šport na eni strani in študij ali slušba na drugi strani zmagala pač druga. Imamo pa zo-pet mnogo študentov, ki so samo na pa-pirfu študentje, ali pa celo samo na pa-pirju uslužbenci. Ti pa verjetno dobivajo sredstva skrivaj, zato se pa zopet postav-
Ija vprašanje, ali je to dovolj in ne nazad-nje, ali je to sploh prav.
Vsaj približno nam je situacija jasna v vrhunskem nogometu. Igralci zveznih lig so v rednem delovnem odnosu s svojimi klubi.
Njihovi dohodki so več ali manj zna-ni, čeprav je res, da obstajajo verjetno tu-di ilegalni dohodki. Na drugi strani se zopet postavlja vprašanje, ali je višina teh tako imenovanih premij na mestu, ali je na mestu plačevanje prestopov in podalj-ševanje pogodb, saj to pač ni razvidno iz nobenih finančnih knjig. Neoporečno dej-stvo je, da so ti naši nogometaši v resnici pravi profesionalci, čeprav jim pravimo neamaterji, torej jih imenujemo z izra-zom, ki praktično ne pomeni ničesar. Le zakaj tako? Ali se bojimo javno priznati, da imamo profesionalni nogomet? Mor-da zato, da še vedno lahko pošiljamo na olimpiado naše izbrane nogometaše, ki pa še v konkurend pravih amaterjev ne zna-jo uveljaviti svojih »baje velikih« sposob-nosti. Ne samo to: verjetno bi nam morali biti dogodki z letošnje olimpiade, ko so nas naši nogometaši javno prikrajšali za ugled zaradi prepirov ob premajhnih pre-mijah in z izjavami, da si rajši hranijo noge za domača tekmovanja, ki jim tedensko prinašajo več kot mednarodno srečanje na olimpiadi, zadnji opomin. Bo-Ije bo poslati na olimpiado res prave amaterje, katerim bo čast že samo to, da tekmujejo na največji športni prire-ditvi, saj nam slabše uvrstitve tudi ti, ki bodo igrali brez premij, verjetno ne bodo prinesli.
Popolnoma nejasna pa je situacija v ostalem športu. Edino državni reprezen-tanti in rekorderji dobivajo v obliki šti-pendij določene vsote denarja, vendar pa te vsote verjetno tudi niso dovolj, kljub temu pa jih imenujemo amaterji. Tako gredo po poti našega nogometa včasih tu-di ostali naši športi, saj ni več nobena skrivnost, da igrajo premije tudi v roko-metu, košarki in celo v atletiki vse večjo vlogo.
Menimo, da je treba najprej ostro lo-čiti med kvalitetnim in mnozičnim špor-tom. Pri tem ne smemo mimo dejstva, da je mno&ičnost prvi pogoj za kvaliteto. Popolnoma jasno je, da če hočemo kvali-teto, moramo tudi nekaj žrtvovati. Verjet-no bomo to dosegli tako, da bomo krili stroške posameznih športnikov in jih na ta način stimulirali. Verjetno ni nujno. da so ta sredstva ravno velika, vendar pa je nujno, da obstajajo. Menimo pa, da je prvo in osnova, da pričnemo ta sredstva dejati javno, ker je skrajni čas, da iz na-šega športa odstranimo zakulisno plače-vanje, ki je trenutno zelo aktualno. In če se za to rešitev odločimo, ne smemo vztra-jati na terminih amater dli neamater, ampak moramo javno ločiti amaterski-mnozični šport in pa pol-profesionalni-kvalitetni šport. Trmasto se oprijemamo tradicij, da naj bo pri nas šport le ama-terski, v resnici delamo drugače — toda tajno, vse skupaj pa nam le škodi in kljub ogromnim sredstvom ne daje tistih rezul-tatov, ki bi jih verjetno lahko dosegli.
-ečko
Tudi letos plavalni tečaji
Pred dnevi je bila končana anketa med študenti prvih letnikov ljubljanske univerz-ze, katere namen je, da bi zbrani podatld pripomogli tako pri sestavi večletnega na-črta glede razvoja telesne vzgoje in športa v okviru univerze, kakor pri organiziranju tečajev različnih športnih panog. Aiiketi se je od skupno 3.146 redno vpisanih štu-dentov odzvalo le 1.775 ali 56,4 odstotka vseh študentov letošnjih prvih letnikov.
Navajamo nekaj najznačilnejših po* datkov: od vseh anketiranih je 699 ali 39,3 odstotka študentov aktivnih članov raznih telesno-vzgojnih organizacij. S te-densko vadbo se največ študentov ukvar-ja le priložnostno, le približno 5 odstot-kov pa jih vadi dvakrat ali večkrat teden-sko. Tudi letos je največ zanimanja za košarko, nekaj manj za splošno telcsno vzgojo in alpinizem, medtem ko pa je za-nimanje za smučanje, nogomet in roko-met pribiižno enako. Najmanj so priljub-ljeni namizni tenis, streljanje in veslanje. Anketa je pokazala, da dobro smuča le Vt študentov, vsi ostali pa smučajo ali sla-bo ali sploh ne smučajo. Razveseljiv je rezultat, ki kaže, da ima 5,8 odstotka štu-deniov opravljen izpit za športnega sod-nika. trenerja ali inštruktorja.
Večje pozornosti pa so potrebni rezul-tati ankete, ki zadevajo plavanje. V anketi je več kot 3A anketirancev odgovorilo, da so dobri plavalci, medtem ko slabo plava 19,3 odstotka študentov. Pri teh odgovorih pa je vsekakor treba upoštevati, da bi strokovno merjenje oziroma ocenjevanje njihovega znanja pokazalo, da večina njih plavanja ne obvlada v zadostni  meri, ta-
ko da lahko tudi te študente imamo za neplavalce. Dovolj pove že to, da je le 4,1 odstotka študentov odgovorilo, da ne zna plavati. Upoštevajoč vse podatke, labko z veliko gotovostjo trdimo, da je približno V* novincev neplavalcev.
Vsi ti zaskrbljujoči podatki so komi-sijo za telesno kulturo pri univerzitetnem svetu prisilili, da tudi letos nadaljuje z lani začeto prakso prirejanja plavalnih tečajev v počitnicah. Tečaji so bili organi-zirani že v šolskem letu, vendar kaže, da je odstotek neplavalcev še vedno tako ve-lik, da bo treba pričeti še resneje misliti na organizacijo plavalnih tečajev.
Komisija za telesno kulturo pri US bo tako tudi letos organizirala plavalne teča-je skupaj z ZŠOTK. Tečaji bodo v času od I. julija do 30. avgusta v Rovinju po naslednjem razporedu: prvi tečaj od 1.7. do 11.7., drugi od 12.7. do 22. 7., tretji od 23.7. do 2.8., četrti od 3.8. do 13.8. in peti od 14.8. do 24. 8.
Na vsak tečaj bodo sprejeli po 35 te-čajnikov, namenjeni pa so študentom, ki ne znajo plavati, začetnikom in slabim plavalcem.
Da bo lahko pouk plavanja nemoteno potekal, bo organizator priredil obvezno preverjanje znanja plavanja in jih na osnovi teh rezultatov razvrstil v posamez-ne skupine. O kraju, dnevu in času tega preverjanja bodo vsi prijavljenci pravočas-no obveščeni. Ker je bilo v lanskem Ietu tudi precej dobrih plavalcev, ki so se sku-šali udeležiti teh tečajev, si organizator pridržuje pravico, da vsakega takšnega špekulanta  naknadno  odstrani   iz   tečaja,
prav tako pa so enake sankcije namenje-ne nediscipliniranim študentom
Pogoji za vpis v navedene tečaje so, da je študent redno vpisan, da izpolnjuje gor-nje pogoje in da se ne prijavi v več kot en tečaj. Pouk v tečajih bo pod vodstvom izprašanih plavalnih strokovnjakov in bo v dopoldanskem in popoldanskem času, toda skupno ne več kot 4 ure na dan.
Ceprav bodo skupni stroški tečajev ve-liki, plača vsak udeleženec le din 4000 za vožnjo in del oskrbnine, vse ostale stroške pa krijeta prireditelj in fakulteta. Prijave zbirajo športni referenti po fakultetah, rok za prijave in vplačilo navedenega zneska pa je 10. junij. če bi se kdo pre-tnislil še pred odhodom, se mu vplačani znesek vrne do 30. junija, če pa se prijav-ljeni iz opravičljivega vzroka tečaja ne udeleži, se mu vplačani znesek vrne v ča-su od 1. do 10. oktobra, vendar je treba za povrnitev zaprositi pismeno najkasneje do 20. septembra. Podobno kakor na smučar-skib tečajih tudi tukaj niso dovoljene medsebojne zamenjave tečajnikov. Ce bo število prijavljenih večje, bo komisija ob-javila naknadno sezname na tečaje spre-• jetih študentov.
Tako bo tudi letos v Kovinju vadilo pribiižno 175 neplavalcev in slabih plaval-cev, povedall pa so nam tudi, da bodo z akcijo nadaljevali tudi v jeseni v Ljublja-ni. To pa je tudi prav, saj statistike osta-lih držav kažejo, da tako visokega števila neplavalcev ni niti v zapadnih niti v vzhod-nih državah, zato moramo to stanje iz-boljšati, še preden ga bodo opazili tudi drugod.                                       S. Rutar
ELEKTRIADA
Gostitelj tradicionalnih športnih lger elektro fakultet Jugoslavije je bila letos fakulteta v Splitu.
Ljubljanska fakulteta se je letošnjega srečanja udeležila s skromno in nepopol-no ekipo. Vzrokov je več: predvsem ve-lika oddaljenost, ligaški klubi ne puste svo-jih članov, drugi so bili zaposleni, tekmo-vanje je bilo v času, ko je bil v Ljubljani SPENT. Poleg tega je prireditelj le 12 ur pred odhodom v Split odpovedal tekmo-vanje v odbojki, kjer smo bili z močno ekipo tudi edini prijavljenci.
Tako smo sodelovali le v štirih disci-plinah: košarki, malem rokometu, strelja-nju in šahu. Dosegli smo skromne uspe-he. Košarkarji so po dveh perazih, z Beogradom in nesrečno z Banja Luko ter zmago nad Sarajevom, pristali na petem mestu. Ekipe so bile zelo izenačene in ta-ko se je seveda še s pomočjo boljšega ali slabšega žreba dogodilo vrsto presenečenj, tako preseneča drugo mesto Banja Luka v košarki, takoj za Splitom ter pred fa-voriti Beogradom, Zagrebom in Ljublja-no ter drugimi
še večjo vlogo je odigral žreb pri tek-movanju v malem rokometu in šahu, kjer sta Ijubljanski ekipi izpadli že v prvem kolu. Prireditelju žal ni uspelo zagoto-viti dovolj igrišč in rekvizitov, tako da je polovica ekip odigrala le po eno tekmo. To je bil tudi vzrok za razpravo o tem, ali niso na tak način organizirana sreča-nja med fakultetami že izgubila svoj pr-votni namen, predvsem z ozirom na to, da so potrebna precej velika finančna sredstva, ki bi lahko bila na drug način koristneje uporabljena.
še največ uspeha so imeli strelci, ki so sicer zasedli četrto mesto, a je med drugim in četrtim mestom le krog razlike.
Na Elektriadi je imela največ uspeha zagrebška fakulteta, ki bo tudi gostitelj prihodnjih iger.
Ivan Leban
PRVENSTVO V ROKOMETU
Težko je opisati nadaljevanje tega tek-movanja, saj se skoraj vse tekme končajo s predajo oziroma neudeležbo ekipe, v več primerih celo obeh. Tako v III. kolu prav-zaprav ni bila odigrana niti ena tekma. čeprav je tekmovanje motilo nestalno vreme, za to ni opravičila. Ne dosti bolje je bilo teden kasneje v IV. kolu, ko so se tri srečanja končala brez borbe, le dve tekmi pa sta bili odigrani, in sicer VŠTK: biotehniška, rezultat 14:16 (8:11) ter PNT: filozofska 19:13 (11:4).
Nehote se nam vsili vprašanje, zakaj tako slaba udeležba prijavljenih fakultet, saj vsak študent gotovo potrebuje rekre-acijo po napornem učenju in tako je tudi čas tekmovanja urejen v tem smislu.
Ferry
II. ZAGREBŠKA UNIVERZIADA
7. 8. in 9. maja se je odvijala v Zagrebu II. Zagrebška univerziada, ki je bila vklju-čena v praznovanja 20. obletnice osvobo-ditve Zagreba. Na to manifestacijo štu-dentov športnikov so bile vabljene vse univerze Jugoslavije in študentje iz Bolog-ne, Prage, Bratislave, Dunaja in Budim-pešte.
7. maja zjutraj se je pričelo tekmova-nje v šahu, ki se je nato nadaljevalo vse tri dni dopoldan in popoldan. Sprejem za predstavnike ekip pri rektorju univerze Slavku Macarolu, je bil združen s slav-nostjo podelitvijo nad 70 spominskih pla-ket in diplom zaslužnim športnikom in športnim delavcem v okviru proslave 60-letnice športa na zagrebški univerzi. Isti dan popoldan je bila na stadionu Mlado-sti povorka udeležencev in slavnostna ot-voritev II. Zagrebške univerziade. Atlet-sko tekmovanje, ki je sledilo otvoritvi, je bilo zaključeno v presenetljivo kratkem času in s še bolj presenetljivo skromno udeležbo (okrog 12 atletov). Vsi udeleženci so bili Se isti večer povabljeni na banket in sprejem pri predsedniku mestne skup-fičtiiae Zagreba Peru Pizfceru.
V soboto drugi dan univerziade so bila finalna tekmovanja v odbojki, malem no-gometu in rokometu, turnir v košarki ter tekmovanja v streljanju namiznem tenisu in plavanju. Na sprejemu pri predsedniku zagrebške SOFK, prof. Lačanu, smo že zve-deli da bo III. Zagrebška univerziada 6. 7. in 8. maja 1966, na katero bodo povabili po 30 do 40 športnikov iz približno 30 uni-verzitetnih mest Jugoslavije in inozemstva. Zadnje tekme v namiznem tenisu, košarki in šahu pa «o se odvijale v nedeljo 9. maja.
Ljubljanska ZŠOTK je sodelovala v na-miznem tenisu, košarki, šahu, atletiki in plavanju, strelska ekipa pa ni nastopila, ker je organizator poslal napačne prepo-zicije.
REZULTATI: '
Košarka: 1. Zagreb, 2. Ljubljana 3., Skopje, 4. inozemski študentje.
Šah ekipno: 1. Praga I., 2. Praga II, 3. Novi Sad, 4. Zagreb II, 5. Skopje, 6. Za-greb I, 7. Ljubljana, 8. Sarajevo.
Namizni tenis ekipno:  1. Zagreb, I. 2.
Zagreb, II 3. Skopje, 4. elektro Zagreb, 5. Ljubljana, 6. strojna Zagreb.
Namizni tenis posamezniki: 1. štencel Zg., 2. Sazonov Lj., 3. Sioredič Zg.
Strelstvo (specialna izbira) ekipno: 1. Beograd 3053 krogov, 2. Sarajevo 2998 k., 3. Zagreb 2978 krogov.
Posamezniki —moški: 1. Djulič Sr. 1124 k., 2. Gavrič Bg. 1117 k., 3. Gregorič 1105 Zagreb.
Posamezniki — ženske: 1. Herold, Zg. 843, 2. Belaškovic, Zg. 803 k.; 3. Kapetano-vic; Sr. 778 k.
Plavanje:
100 m prosto — moški: 1. Filčak, Bra-tislava 0:59,1; 2. Košnik, Ljubljana 0:59,8; 3. Brinovec, Ljubljana 1:02,0.
100 m metuljček — moški: 1. Vlahovic, Zg. 1:05,0; 2. Hofka, Bratislava 1:05,0; 3. Tripaloh, Zg. 1:07,4.
400 m prosto — moški: 1. Filčak, Brati-slava 4:50,7, 2. Brinovec, Lj. 4:52,3; 3. Ze-del Zg. 5:24,0.
100 m prosto ženske: 1. Ragatova, Bra-tislava 1:10,8; 2. Tajer, Zg. 1:J1,9; 3. Po-gačič, Zg. 1:12,2.
100 m prsno ženske: 1. Maričič, Zg. 1:29,2; 2. Ivekovid, Zg. 1:30,0; 3. Rovkovič Zg. 1:31,6.
100 m  hrbtno  —  ženske:   1.  Ragatova,
Bratislava   1:21,6;   2.   Fazinid,   Zg.   1:31,1; 3. Pogačič, Zg. 1:36,3.
Ljubljansiio univerzo je na univerzia-di v Zagrebu zastopalo 25 študentov. Z rezultati, ki so jih dosegli smo zadovoljni; lahko pa pripomnim, da bi z malo več sreče osvojili prvo mesto v košarki, med-tem ko smo od šahistov pričakovali več, čeprav moram poudariti, da se je Praga predstavila s študentsko olimpijsko repre-zentanco. Namiznoteniškim igralcem so dovolili nastop za ekipo, čeprav sta bila samo dva in so tako morali pričeti vsako tekmo z rezultatom 0:1. Tu moram naj-ostreje grajati Jazviča in njegov maloma-ren odnos do študentskega športa, ker se kljub obljubi iz neznanih razlogov ni ude-ležil tekmovanja. Zadovoljni smo tudi z drugim mestom Cvirna (2000 m) in s pr-vim mestom Žunca (110 m ovire).
Naj zaključim s tem, da je zagrebška univerziada uspela, še bolje pa bi, ako bi ne bile nekatere ekipe toliko neresne in nezainteresirane in če bi vsi jugoslo-vanski univerzitetni športni centri poka-zali nekoliko več razumevanja do zagreb-ških kolegov.
Franci Koglot
TRIBUNA STRAN 19
SREČANJE ŠTUDENTOV VSEGA SVETA
Ko smo pred dnevi prisostvovali tradi-cionalnemu tekmovanju med jugoslovan-sklmi univerzitetnimi centri ali tako ime-novani univerziadl v malem, ki je bila v Zagrebu, smo mnogo govorili tudi o pri-«ravah na največjo študentsko športno manifestacijo »Univerziado«, ki bo letos že petič, in sicer v Budimpešti v času od 20. do 29. avgusta. Glavno mesto Madžar-ske bo že peto prizorišče športnega sreča-nja študentov vseh držav sveta. Začelo se je v Parizu, nato pa so bili po vrsti go-stitelji: Ieta 1959 Torino, 1961 Sofija in 1963 Porto Alegra v daljnji Braziliji. Od skromnih začetkov je zanimanje za takšne prireditve vedno večje, saj nimajo le športnega — tekmovalnega značaja, marveč je še pomembnejši tradicionalni prijatelj-ski duh, ki je na teh tekmovanjih, ki so simbol prijateljstva tned narodi vsega sve-ta. Verjetno je največji dokaz, da ima to tekmovanje velik odmev po vsem svetu, podatek, da je celo za deželo s tako boga-to športno tradicijo kot je Madžarska, to največja letošnja športna prireditev. Orga-nizacijski odbor dela devet mesecev s polnim zamahom, doslej pa so svojo ude-ležbo prijavile že naslednje države: Alžir, Velika Britanija, Bolgarija, ČSSR, Franci-ja, Grčija, Nizozcmska, Italija, Japonska, Jugoslavija, Kanada, Luxemburg, Nigerija, Poljska, Avstrija, SZ, Sirija, Švica, Šved-ska, Belgija, Francija, Portugalska, Izrael in kot prvič — ZDA. Organizatorji priča-kujejo, da se bo do končnega roka pri-javilo še deset do dvajset držav, ki so bi-le udeleženke že prejšnja leta, tako da bo pomenilo končno število rekord vseh do-sedanjih univerziad.
Študentje se bodo merili v osmih športnih disciplinah; atletiki, plavanju, sab-ljanju, košarki, odbojki, tenisu, telovadbi in vaterpolu. Jugoslavija je prijavila sode-lovanje v vseh osmih disciplinah. Največ-je zanimanje je za atletiko, saj so se za to tekmovanje prijavile vse države — udele-ženke. Takoj za atletiko sta na vrsti te-nis in plavanje, ne mnogo manjše pa je za tekmovanje v košarki. Organizatorji se z največjo resnostjo pripravljajo ravno na atletsko tekmpvanje, saj jim bo prav to generalka pred evropskim prvenstvom v atletiki, ki bo leta 1966 na istem NEP stadionu, zato bodo že za to tekmovanje stadion popolnoma preuredili. Vsa tekmo-vanja se bodo odvijala na najmodernejše urejenih športnih stadionih, tako da bodo na voljo vse priprave, Id so potrebne za vrhunska tekmovanja. Zato se že sedaj posebej pripravljajo tudi radio, televizi-ja, posebej pa bo preskrbljeno za novi-narsko službo, ki se bo zato oddolžila s primerno propagando, saj ima tekmova-nje že sedaj velik odmev po vsem svetu.
To edinstveno srečanje najnaprednejše generacije vsega sveta — generacije, ki ne pozna razlik v družbenih sistemih, ki ne pozna raznih političnih pridržkov, skrat-ka; generacije, s katero je svet ustvarjen za življenje v miru in medsebojnem pri-jateljstvu, bo v veliki meri popestril tudi
bogat kulturni program, ki bo udeležen-ce seznanil z dosežki madžarske kul-lure in jim omogočil, da navežejo še bolj-še prijateljske stike. Predvideni so šte-vibii obiski madžarskih univerz in viso-kih šol, razprave z akademiki in univerzi-tetnimi profesorji. Za vse udeležence pri-pravljajo seminar, katerega osrednja te-ma bo Problemi športa na univerzah in visokih šolah vsega sveta. Vemo, da sta fcot povsod, tudi v univerzitetnem športu dva tipa, in sicer vzhodni in zahodni. Vsak ima svoje dobre in tudi slabe strani, tako da namen tega seminarja nlkakor ne bo favoriziranje enega ali drugega nači-na, poskušali pa bodo najti način, ki bi najprej doprinesel k večjemu razmahu športa med študenti in to predvsem mno-žičnega športa. Istočasno bo v Budimpe-šti tudi zasedanje mednarodne študentske športne organizacije, ki bo proučila na-predek oziroma situacijo, v kateri se tre-nutno nahaja študentski šport. Da bo le-tošnja Univerziada res ena najkvalitetnej-ših prireditev, dokazuje tudi zanimanje nekaterih največjili športnih časopisov, ki so že prijavili svoje novinarje, prav tako pa se za tekmovanje zanimata tudi Evrovizija in Intervizija.
In kako se na Univerziado pripravlja-mo Jugoslovani? V Zagrebu so nekaj go-vorili o tekmovalcih, ki naj bi nas zasto-pali na tem tekmovanju, vendar dokonč-na beseda še ni bila izrečena. Mcnimo, da je to še res preuranjeno, vendar bi radi opozorili na dejstvo, da bi bilo ver-jetno treba prenehati s prakso, da so se na univerziado pošiljali športniki, ki so bili blizu ali pa celo v Beogradu samero, da bo treba prenehati s prakso, da na to tekmovanje pošiljamo nekatere naše zna-ne profesionalce, marveč pošljimo res naj-boljše športnike — študente, ki bodo za-nesli zdrav športni duh med študente vseh dežel, pa naj so to študentje Evrope, Azije ali Afrike. Ne bi si smeli več do-voliti, da pošiljamo tekmovalce, fei sploh niso več študenti, ali pa sploh nikoli niso bili, marveč so samo člani »akademske-ga« društva, saj vemo, da je takšnih aka-demskih društev pri nas še vedno veliko — toda žal le na papirju. Zavedati se mo-ramo, da bomo naše tekmovalce zoper-stavili tudi študentom tistih dežel, kjer še celo najboljši športnik ne ve, kaj je to profesionalni šport. Ne smemo si več do-voliti, da nas bo tisk vsega sveta ignori-ral, kot nas je pred dnevi, ko smo res pravi amaterski železničarski reprezentan-ci Francije postavili nasproti profesional-no ekipo sarajevsfcega Zelezničarja, ki ima z železničarji le toliko skupnega, da nosi njegovo ime. Zavedati se moramo, da je takšna zmaga pirova in da si je ne sme-mo več dovoliti. In ne nazadnje, Slovenci ne smemo mirno čakati, da nas bodo od-govorni v Beogradu popolnoma prešli, saj se nam redno dogaja, da vedo na nas le takrat, kadar se govori o smučanju in morda o telovadbi.
Srečko Rutar
ŠPORTNIKI ZA DAN MLADOSTI
Kot vsako leto bodo študentje-šport-niki ljubljanske univerze tudi letos sve-čano proslavili 25. maj, dan mladosti. Pred-videno je, da bodo do tega dneva konča-na vsa medfakultetna tekmovanja, ki jih ima v programu letos Zveza študentskih športnih organizacij za telesno kulturo. Te dni bo še tekmovanje v judu in na-miznem tenisu, tako da bodo na zaključni športni svečanosti tudi letos podelili po-hvale in diplome vsem najboljšim ekipam, posameznikom in pa tudi študentom, ki zo največ doprinesdi, da bi šport postal vsakdanja potreba vsakega študenta.
Koliko je ZŠOTK letos v tem uspel, je še preuranjeno reči, čeprav vidimo, da je viden napredek v množičnosti, medtem ko lahko rečemo, da je bilo za medfakul-tetna prvenstva letos manj zanimanja kot prejšnja leta. Vzrokov za to je verjetno več, navedli bi le, da je očitno, da je za študentski šport večje zanimanje v jesen-skem in zimskem čs.su, tako da bo le tre-ba pričeti misliti na premaknitev urnikov teh tekmovanj. Morda je vzrok za to, da so bile telovadnice pozimi prenapolnjene, da pa so sedaj športna igrišča prazna, tu-di dejstvo, da smo letos zopet bolj kot kdajkoli prešli na tekmovanja, ki vklju-čujejo  tudi  vse   aktivne  športnike, ki že
TRIBUNA f.TRAN 20
tekmujejo v svojih športnih kolektivih. Ti pa so seveda pozimi v mrtvi sezoni, ko jim tako ali tako primanjkuje prostorov za vadbo tudi tekmovali, medtem ko pa sedaj ali nimajo^časa ali pa niti volje, da se dodatno obremenjujejo, saj jih poleg rednih tekmovanj tarejo tudi izpitni roki. Tako smo zopet zašli v slepo ulico, ven-dar menimo, da s pritegnitvijo teh šport-nikov nismo sicer napravili napake, mo-rali pa bi zagotoviti več tekmovanj na vseh nivojih, tako da bi našel tudi študent-športnik, ki se s športom ukvarja le iz veselja, svoje mesto v tem našem tekmo-valnem sistemu. Ravno tukaj, ko smo pre-malo mislili in prirejali takšna tekmova-nja, tukaj smo pogrešili in zato bo naša največja naloga v prihodnje poživitev množičnega študentskega športa.
Kot smo že ornenili, imamo že večino prvakov, ki jih bomo na tej prireditvi jav-no pohvalili in podelili zaslužena prizna-nja, obenem pa se bodo ti prvaki dopol-njeni z nekaj najboljšimi igralci ostalih ekip, srečali za dan mladosti z reprezen-tancami mariborskih visokošolskih zavo-dov. Ker so bila lansko leto ta srečanja v Ljubljani, bodo letošnje tekmovanje or-ganizirali Mariborčani. Zaenkrat so pred-videna tekmovanja v košarki, odbojki in rokometu, vendar kaže, da bodo naknad-no vključili še nekaj drugih disciplin.
—«čko
Detajli z mitinga (Foto: J. Ž.)
ŠTUDENTSKI 5P0RT V BOLGAJMJI
Šport - del javnega zdravstva
Po najnovejših statistikah je Bolgarija po odstotku študentov   glede   na   številoi prebivalcev za SZ, ZDA, in Japonsko  ini ima zato za razvoj študentskega športa ze-\ lo ugodne mošnosti. Ker ima torej v or*\ ganizaciji študentskega  športa eno vodi nih vlog v svetu, je zanimivo pogledati,1 kako imajo  bolgarski študentje organizi-rano svoje športno življenje.
Vodilno vlogo ima študentska športna organizacija Akademik, ki je nastala leta 1948 kot klub, a je kmalu postala športna] organizacija   vseh   bolgarskih   študentov. Po raznih  univerzitetnih centrih  delujejo] samostojni klubi Akademika, ki so zasto-pani v vodilnem odboru. Ta je znan kot študentski svet in vodi ter vskljajuje de-javnost vseh študentskih klubov v državi. V vsakem športnem klubu, ki ga običajno) ustanovijo na fakulteti, je več oddelkov za\ vsako športno panogo posebej. V športnih klubih  delujejo  in  trenirajo  tudi učitelji in profesorji.
Konec aprila ali v začetku maja so vsa-ko leto vseštudentske športne igre, kate- • rih se udeležuje nad 1500 študentov iz vseh univerz. Finale v košarki je najbolj popularen dogodek med bolgarskimi štu-denti. Tekmovanja so poleg košarke še v atletiki, telovadbi in plavanju, to so po njihovem mnenju temeljni športi, po-leg tega pa še v sabljanju, tenisu, dviga-nju uteži, kajaku in jadranju. Najbolši' bolgarski študenti-športniki v enotnent moštvu Akademika dosegajo velike uspehe tudi v splošnem športu po vsem svetu.
Sama športna dejavnost Akademika in ostali šport, ki se smatra za enega od te-meljev mladinske vzgoje, sta tesno pove-zana. Država šport na široko podpira, ga nadzoruje in pospešuje. Bolgari ločijomed. pojmom telesne vzgoje, ki je sicer blizu športu, vendar je bolj pomoč telesni uspo~) sobljenosti, in pojmom športa, ki vse-\ buje vsako športno udejstvovanje, kjer je-navzoča telesna dejavnost z elementom tekmovanja in klasifikacije-razvrstitve. Ker menijo, da sta telesna vzgoja in šport. del državne politike za javno zdravstvo,-imajo v šolah ure, ki so namenjene splošni telesni vzgoji, teoretičnemu pouku in ne športnemu tekmovanju. čeprav je bilct-. leta 1958 ustanovljena bolgarska zveza zd telesno kulturo in šport, poleg nje za te-lesno dejavnost še vedno skrbi ministrstvo za nacionalno vzgojo.
Leta 1950 je bil za vse fakultete sprejet, enoten učni program, ki od treh ur teden-sko predvideva tretjino za atletiko, tretjt-no za telovadbo in tretjino za igre. Teles-na vzgoja je za prva dva letnika strogo, obvezna, za ostale pa jo priporoeajo. Ker ima vsaka fakulteta tudi oddelek za telesno vzgojo, lahko študenti poleg obvez-nih ur v prostem času vadijo tudi poljub-ne športe pod vodstvom strokovnjakov, ki so po ves dan na razpolago. Denarna sredstva dajejo fakultetne uprave, tem pa jih daje drzava, in sicer za vsakega študenta po štiri leve letno. Po pravilu,] morajo biti vsi študenti člani svojih šport-nih klubov na fakultetah in s tem avtoma-tično tudi člani Akademika. Ker pa ima Akademik le nekaj reprezentančnih ekip in so s tem togim pravilom marsikaterim dobrim športnikom onemogočali, da bi javno tekmovali, so pričeli od tega v zad-njem času tudi odstopati. Tako lahko študentje-športniki s posebnim dovolje-njem nastopajo tudi v drugih športnih moštvih in ne samo v Akademiku.
Ob zaključku pa še zanimiv podatek: bolgarska zveza za telesno kulturo in šport, ki financira ves bolgarski šport, razeii štirih levov, ki jih daje država za študenta direktno fakultetam, ne dobi od države nobenih dotacij. Njeni glavni viri so procentualna udeležba pri dohodkih od športnih iger in tekmovanj, dohodki športne loterije in članarine.
Naj zaključimo z mislija, da je Bolga-rija relativno sicer mala država, toda če jo gledamo skozi prizmo organizacije štu-dentskega športa, je za nas zelo velika, lahko bi rekli takšen gigant, da mu z na-šo dosedanjo hitrostjo na področju teles-ne vzgoje študentov verjetno ne bomo nikoli kos. Ali ni čas, da se, čeprav gredo vsa priporočila skupščine SFLRJ in SRS in vsi rezultati zaskrbljujočih statistik o zdravstvenem stanju naših študentov mi-mo nas, vsaj ob teh vrsticah zamislimo in vprašamo: »Ali ne bo kdaj prepozno?*
S. Rutar
Ob spremembah na študentskem servisu za honorarne zaposiitve
Ob vsaki priložnosti, ko razpravljamo o maierial-nem položaju študenta naše Univerze, pogosto ob-ravndvamo tudi vprašanje honorarnega zaposlovanja študentov. če gledamo na to vprašanje s kompleks-nejšega vidika in v razvoju, moramo nujno ugotoviti, da so honorarne zaposlitve v tej fazi nujno zlo. Ob študijski problematiki, ki je na tem mestu ne bi obravnavali in nadalje ob pričakovanjih do študenta za njegovo udejstvovanje v raznih oblikah dejavno-sti po njegovem interesu, postane honorarna zaposli-tev, takšna kot je, danes odvečna obremenitev za vsakogar. Materialnt položaj pa ne dopušča, da bi lahko vsakdo obšel honorarno zaposlitev, ker se le-ta danes pojavlja še za marsikogq kot pogoj za študij, pa čeprav mu odvzame čas za aktivnost po njegovih racionalnejših interesih.
To dejstvo, zakonska določila in norme in dalje načela ZŠJ so okvir, v katerem naj se razvija študent-ski servis za honorarne zaposlitve v času, ko le-ta obstaja v skladu z interesi tistih, ki nosijo njegovo izkaznico.
Osnovna smernica, ki nas vodi pri razvoju, mora biti položaj študenta v družbi, ki ga primore y ho-norarno zaposlitev. Nujno je torej, da mora imeti vsako naše konkretno načelo pri razvoju servisa ko-renine v možnosti in željah tistega, ki si odvzema čas za zaposlovanje. Vsako razmišljanje o kakršni koli komercializaciji oddelka za honorarne zaposlitve je tu odveč, ker je težnja nas vseh nuditi honorarno zaposlenemu usluge v taki obliki, da bo čas, ki ga že mora žrtvovati, karnajbolj rentabilno invsestransko izkoristil.
Iz tega in ugotovitev dejstev preteklega poslova-nja so se porodile norme, ki so vodilo našega dela od vsega začetka koledarskega leta in vzrok spre-membam na servisu, ki smo jim priče.
Zakaj torej gre? študentu, ki se honorarno zapo-sli, mora servis nuditi hitre usluge in ne nazadnje kvalitetne. Odpraviti moramo to, da študent izgubi za iskanje honorarne zaposlitve, obračunavanje ho-norarja, za izplačilo honorarja itd. več časa, kot pa za honorarno delo samo. Dalje sodimo, da moramo nuditi študentu kar največjo izbiro honorarnih del. Le v tem primeru bo mogoče realizirati pomembno načelo, da naj se študent zaposluje, če se že zaposlu-je, po stroki svojega študija. Na tak način bo reše-val svoj materialni položaj in hkrati pridobival na strokovnosti. In še eno pogosto sporno vprašanje: onemogočiti študentu, da bi zaradi honorarnega za-
poslovanja trpel njegov študij.
Formiranje ekspoziture študentskega servisa v študentskem naselju, Akademskem kolegiju in v štu-dentskem domu v Gerbičevi, ki naj v kraju bivanja honorarno zaposlenih med drugim seznanjajo le-te o možnosti dviganja honorarjev, o razpoložljivih ho-norarnih delih in o vsem ostalem, kar je do sedaj študent lahko izvedel samo na Poljanski 6, sistema-tizacija poslovanja servisa, ki naj razbremeni štu-denta vseh nalog uveljavljanja njegovih zahtev do delodajalca-dolžnika (izterjeva dolga, opominjanje, fakturiranje, mandatne tožbe itd.J, propagandna de-javnost, formiranje oddelka za distribucijo mlečnih izdelkov in naloge, ki že stoje neposredno pred nami, so samo konkretizacija in ne najmanj pomembno — oblika posrednega vračanja študentu odtegljajev, za katere ga obremenimo ob izplačilu honorarja.
če preletimo določbe upravnega odbora študent-skega servisa v 1965, dobimo ponovno potrditev kon-kretnih akcij teh načel in izvajanje njih v praksi. I. redna seja upravnega odbora 28. februarja 1965
Sklep 7: študentom, ki delajo na inštitutih in njim podobnim ustanovah, se na osnovi pogodbe o trajnem honorarnem delovnem razmerju lahko do-voli, da registrirajo na leto več kot 400.000 din, in sicer do meje 600.000 din s 25-odstotnim odtegljajem.
Sklep 16: študentom v izredno slabih in težkih zivljenjskih pogojih in situacijah, se sme odobriti posojilo nad mejnim zneskom nad 2.000 din po pravilniku, toda maksimalno do 100.000 din. Rok vra-čila se ne izpremeni (6 mesecev brez obresti), vanj pa se ne šteje služenje vojaškega roka, če dolznik predloži ustrezno potrdilo referentu za kratkoročna posojila. II. redna seja upravnega odbora z dne 16. marca 1965
Sklep 11: Na prihodnji redni seji se ponovno obravnava vprašanje osnovnih sredstev servisa.
Sklep 18: Sredstva sklada skupne porabe se po-razdelijo: Predsedstvo UOZŠJ ima pravico koristiti 1,500.000 din po določilih statuta študentskega servisa za izboljšavo socialno-ekonomskega položaja študen-ta, preostala sredstva pa koristi servis.
I. izredna seja UO z dne 9. marca 1965
Sklep 23: študentu, ki predložu UO prošnjo s potrdilom o opravljenih izpitih in višini štipendije, se lahko dovoli registriranje računov preko servisa nad 400.000 din. O zgornji meji odstotka odtegljajev odloča upravni odbor vvsakemposameznemprimeru. III. redna seja UO z dne 30. marca 1965
Sklep 3: Na IV. redni seji UO se je obravnavala problematika obresti kratkoročnih posojil.
Sklep 4: UO je sprejel poslovnik študentskega servisa za l/tonorarne zaposlitve za poslovno leto 1965. IV. redna seja UO z dne 20. aprila 1965
Sklep 11: Pravilnik o nagrajevanju uslušbencev servisa se sprejme s tem, da se upošteva korekture.
Sklep 19: Potrdi se elaborat za formiranje od-delka za distribucijo mlečnih izdelkov.
Sklep 21: Zaradi prehoda iz šolskega na koledar-sko poslovno leto se dvigne zgornja meja dovoljene registracije računov preko servica iz 400 na 500 tisoč din — odstotek odtegljajev se ne spremeni.
Sklep 22: študentom, ki imajo izkaznico študent-skega servisa, se odobrijo kratkoročna posojila brez frekventacijskega potrdila.
Odpraviti moramo komercialno miselnost, da je študent »zanijniv« za servis samo takrat, ko se ho-norarno zaposljuje. če je naš cilj omogočiti študentu nemoteno študiranje, tedaj ga moramo upoštevati tudi takrat, ko se zaradi študija, ali kakšnih drugih težav, ne more honorarno zaposliti. Prav v ta namen prihajamo na sistematično poslovanje sklada kratko-ročnih posojil, ki bo nudil primarno ugodnosti štu-dentom z izkaznkco študentskega servisa, ki so konč-no tudi ustvarjalci sredstev tega sklada.
Vsaki preobrati, ki jim botruje upravni odbor ŠS, formiran iz članov predsedstva UO ZŠJ, članov komisije za socialno-ekonomska vprašanja pri UO ZŠJ in članov delovnega kolektiva ŠS, kot vsaka noviteta naleti na negodovanje ali nestrpnost. Vsako ocenje-vanje pojava v konkretni situaciji brez upoUevanja namena v končni fazi popači sliko teh osnovnih te-ženj. To je več ali manj normalno, a vseeno lahko zelo škodljivo. Da se odpravi še to in da bo servis res postajal forma, preko katere honorarni zaposleni štu-dentje realizirajo svoje interese, je UO odpravil vsako zakonitno politiko. Med drugim je pred nami naloga sklicati v oktobru 1965 zbor vseh honorarno zaposlenih, ki naj merodajno odloči o politiki nadalj-njega razvoja in poslovanja servisa.
Ne nazadnje naj omenimo še to, da je pogoj za realizacijo našega programa reorganizacije — torej vseh naših interesov v sodelovanju in enotnem na-stopu z enotnimi principi in normami do delodajal-cev kot do našega administrativnega aparata. Le tako bodo izginile še tiste anomalije, ki danes kršijo osnov-ne pravice in interese študenta pri honorarnem delu kot pri koriščanju uslug servisa.                         A. G.
IZPITNI ROKI
Na medicinski fakulteti imajo kot ria vseh dru-gih fakultetah v statutu določila o izpitnih rokih. Po teh določilih imajo izpitne roke vsak mesec, razen v juliju in avgustu. Največ študentov se ponavadi prijavi v junijskem in septemberskem izpitne mter-minu, precej pa tudi v januarju in februarju. štu-dentje se prijavijo k izpitu s prijavnico, ki jo oddajo na dekanatu. Tu prijavnice zberejo in sporočijo šte-vilo prijavljenih kandidatov profesorjem, ki potem določijo izpitne termine. V višjih letnikih dobijo kandidati prijavnice, na katerih je že določen izpitni rok, te pa potem profesor le podpiše. Tudi sicer so v višjih letnikih pogoji za opravljanje izpitov bolj zrahljani. Prijavnico za izpit je na medicinski fa-kulteti treba oddati do petindvajsetega v prejšnjem mesecu.
študij na medicinski fakulteti je precej zahteven, zato je tudi osip precej velik. Zvedeli smo, da je pre-cej različen, saj se menja iz leta v leto, iz letnika v letnik, v neki meri pa je odvisen tudi od genera-cije.
Doslej so bili na medicinski fakulteti izpitni ter-mini vsak mesec in bodo pri tej praksi verjetno tudi ostali. Morda so spremembe v zvezi s tem predvidene v novem statutu, vendar pravijo, da je najbolje, da obdržijo mesečne izpitne roke. S tem se omogoči hitrejši konec študija (ki je že tako ali tako dolgo-trajen), za študente pa je tudi dobro, ker se lahko iz-pitov čimprej »rešijo« in preidejo na obdelovanje ma-terije za naslednje izpite.
Kljub tej olajšavi pa je odstop od izpitov precej-šen, kar na medicinski fakulteti pripisujejo sjubjektiv-nim faktorjem (nepremišljeno prijavljanje k izpi-tom), seveda pa so vzrok za to tudi objektivni fak-torji (bolezen itd.).
Fakulteta nudi študentom v pogledu opravlja-nja izpitov precejšnje možnosti (izpitni termini so vsak mesec), vendar se tudi ob tem kaj zatakne. štu-dent včasih ne more prijaviti izpita, ker je kandida-tov v določenem mesecu preveč, vendar take in po-dobne stvari hitro uredijo.
čeprav je vprašanje numerus — clausus že neko-liko zastarelo, nas je vseeno zanimalo, kakšen od-mev je na omejitev vpisa na medicinsko fakulteto med študenti samimi. Povedali so, da večina študen-tov zagovarja numerus clausus, saj je kljub vsemu omogočen vpis vsakomur, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Numerus clausus zagovarjajo tudi s pomanj-kanjem prostorov in predavateljev. Letno se samo iz Slovenije prijavi približno tri sto študentov, velik priliv pa je tudi iz sosednjih republik, zato je bilo neobhodno potrebno, da so uvedli sprejemne izpite in s tem omejili vpis.
Na fakulteti za strojništvo imajo v statutu dolo-čene tri izpitne termine: januar—februar, junij in september. Praviloma pa statut dopušča tudi izredne roke. Poleg rednih so možni tudi dopolnitveni iz-pitni roki, ki so vedno, kadar se za izpit prijavi do-volj kandidatov. študentje iz prvega in drugega le-tnika ponavadi opravljajo izpite v rednih rokih, štu-dentje iz višjih letnikov pa v izrednih rokih, ki so pravzaprav normalna praksa. študentje na strojni fakulteti se za izpite v začetku leta ne prijavljajo v velikem številu. Precej prijav pa je v junijskem izpit-nem terminu in zaradi tega se izpiti precej zavle-čejo, kar ovira vpisovanje.
Tudi na fakulteti za strojništvo je osip precej ve-lik. Ob vpisu v drugi semester se je v preteklem študijskem letu zmanjšalo število slušateljev za se-demindvajset odstotkov, v drugi letnik pa se je v štu-dijskem letu 1963 64 vpisalo dvaintrideset odstotkov študentov iz prvega letnika.
Izredni študentje opravljajo izpite skupaj z red-nimi, večkrat pa profesorji v dogovoru z njimi do-ločajo zanje poseben izpitni termin. Izredni štu-dentje fakultete za strojništvo namreč študirajo po skupinah na posameznih študijskih centrih te fakul-tete (v Ljubljani, v Kopru, v Kranju in v Trbovljah). Ko je taka skupina pripravljena za izpit, ji določijo tudi izven rednih rokov izpitne termine, v katerih opravljajo izpite.
Tudi za diplomante je poskrbljeno, da lahko ne-moteno opravijo diplomski izpit, saj je vsak mesec določen rok za oddajo in zagovor diplome.
Ob koncu nam je tovariš prodekan nakazal nekaj problemov, s katerimi se vsakodnevno srečujejo na fakulteti. Trenutno je najbolj kritična situacija v zvezi z gradnjo nove fakultete, saj jim primanjkuje investicij in bodo zaradi tega morali prenehati z gradnjo. Tako zopet ne bodo dobili prepotrebnih no-vih prostorov (v stari zgradbi so pogoji vse prej kot rožnati, saj morajo študentje opravljati izpite v ra-znih sobah in sobicah, ker jim primanjkuje prosto-rov, pa tudi laboratoriji so zelo tesni in težko slu-žijo svojemu namenu). Drugačen je problem v zvezi s študenti. Ti namreč, po besedah tovariša prode-kana, v začetku leta zelo težko pridejo do fakultete (v zvezi s prijavljanjem in opravljanjem izpitov), ob koncu leta pa se od nje težko ločijo (vendar se mo-rajo, ker jih v to prisili situacija — pogoji so le po-goji). Tudi študirajo le neposredno za izpit, ne mi-slijo pa na to, da bodo morali snov poznati vse živ-ljenje pri opravljanju svojega poklica. Ker se snov gradi iz letnika v letnik, se to kaže tudi pri izpitite v višjih letnikih, kq študentje pozabijo snov iz niž-jih letnikov, ki bi jo sicer morali obvladati. Mnogo je tudi takih, »ki ne znajo govoriti — povedati kratko in jedrnato«. Inženirji so v proizvodnji pravzaprav nekak »komandni kader«, zato bi morali znati svoje ideje jasno formulirati. Verjetno že dijaki srednjih šol, ki se nameravajo vpisati na fakultete tehničnih ved, polagajo vse premalo pozornosti na predmete, ki so bolj splošni in v tehniki ne pridejo neposredno v poštev (slovenščina, jeziki, itd.). Na jezike (predvsm na TSš) pravzaprav gledajo kot na nekakšen balast ter na ta račun preveč poudarjajo »tehnične« pred-mete (fiziko, matematiko, kemijo). Morda bi se sta-nje zboljšalo, če bi v študij tehnike vpeljali uro »govorov« ali kaj podobnega (v ZDA skušajo v štu-dij tehnike uvesti uro pravljic, kjer bi študentje pravljico najprej poslušali, nato pa jo obnovili s svo-jimi besedami in s tem izurili svojo dikcijo).
Na filozofski fakulteti je šestnajst oddelkov, za katere so po statutu določeni izpitni roki v aprilu, juniju, septembru, novembru in v januarju—febru-arju. Poleg teh glavnih izpitnih terminov določijo na vsakem oddelku interne termine po dogovoru s profesorji. Največ študentov se prijavi za izpite v septembru in v juniju. Osip na filozofski fakulteti je precejšen, saj že na prvi stopnji odpade približno petdeset odstotkov študentov, na drugi stopnji pa je ta odstotek nekoliko nižji. Izpitni roki so določeni v statutu, posamezne termine pa določajo. profesorji. študentje ne morejo vplivati na določanje posamez-nih izpitnih rokov. Tudi na filozofski fakulteti zazna-vajo precejšen odstop od izpitov. Vzroke za to je med drugim treba iskati tudi v premajhni obvešče-
nosti (študentje, ki šele pridejo na fakulteto, so o poteku študija oziroma o važnih malenkostih v zvezi s tem premalo seznanjeni).
Na filozofski fakulteti imajo za prijavljanje k iz-pitom uveden sistem s prijavnicami, ki jih morajo študentje izpolniti in potrditi na dekanatu, nato pa jih odnesejo na oddelek, kjer opravljajo izpite. Od-d61ek tudi objavi izpitni termin, vendar študentje pravijo, da se nekateri oddelki niti okvirno ne drži-jo rokov, ki so določeni v statutu. študentje tudi predlagajo, naj bi bili izpitni termini vsak mesec, ker bi tako lahko bolje razporedili čas za študij; tako namreč ne bi bili pod takim pritiskom izpitnih rokov kot sedaj.
Na filozofski fakulteti smo izvedeli, da študij ne poteka brez težav. Predvsem jim primanjkuje tehnič-ne opreme, pa tudi predavateljev imajo premalo (predvsem na oddelkih za jezike).
Izredni študentje delajo izpite skupaj z rednimi, če pa se prijavi večja skupina, ji določijo poseben izpitni termin. študentje so v zvezi s tem povedali, da profesorji ob izpitih ne upoštevajo enakih krite-rijev za redne in izredne študente. »Potolažili« smo ^ih s tem, da se enako dogaja tudi drugod.
študentom te fakuitete smo postavili posebno vprašanje: »Ali mislite, da igrajo vlogo za uspeh pri posameznih izpitih poleg znanja še kakšni drugi (sub-jektivni) faktorji?« Kljub temu da nismo pričakovali kakega posebnega odgovora, so nam »servirali« nekaj takih »faktorjev«, ki jih objavljamo z namenom, da bi bil o raznih nepravilnostih, ki se dogajajo »za zaprtimi vrati«, obveščen širši krog študentov ter da bi s tem vsaj delno vplivali na njihovo deprimacijo.
Na nekem oddelku filozofske fakultete sta se dve študentki lahko vpisali v višji letnik brez izpita iz statistike, nek študent pa se ni mogel (epilog: dober okus profesorja).
Mislim, da ne bo odveč, če opišem še primer, kako lahko nekdo, ki ima »veze«, negira statutame predpise o izpitnih rokih, ki sicer veljajo za vse »navadne« študente in s tem celo »prerine« v višji letnik. študentka oddelka na filozofski fakulteti se je že tretjič prijavila za opravljanje izpita. Prvič in drugič je bila neuspešna in ji je bila to zadnja mož-nost, da popravi zamujeno in opravi izpit, ki je pogoj za višji letnik. Zaradi strahu, neznanja ali morda česa drugega v določenem roku ni prišla na izpit, pred tem pa se sploh ni opravičila ali izpita odjavila. Po nekaj dneh (verjetno se je v tistem času že uspela pripraviti za izpit) se je pojavila na fakulteti in za-htevala, da bi opravljala zamujeni izpit v izrednem roku. Asistent je (povsem pravilno) k izpitu ni pustil in je za neopravljeni izpit zahteval negativno oceno (kar je za take primere določeno v statutu). Ob nje-nem prepričevanju in dokazovanju je demonstrativ-no strgal njeno prijavnico za izpit in s tem zapravil ultima radio — zadnji dokaz. Na posredovanje nje-nega očeta in neke vplivne osebe (nekateri pravijo, da je bila iz OK ZKS Celje, nekateri, da iz IS SRS, asistent v zvezi s tem ni hotel dati izjave, vendar mo-ramo razumeti, zakaj ne) je izpit lahko opravljala in asistent je ugotovil, da s svojim znanjem ne odgo-varja za pozitivno oceno. Oceno je podpisal pred-stojnik oddelka kot izpraševalec (in kot predsednik komisije) — in tako je študentka izpolnila pogoje za vpis v višji letnik.
Kljub tertiu da so študentje z izpitnimi roki v glavnem zadovoljni, se ob tem pojavljajo neke anomalije, ki rušijo statutarne predpise, v veliki meri pa tudi moralo študentov, ki nimajo možnosti, da bi nezakonito pridobili pravico za vpis v višji letnik.
Vladimir Vidmar
SLOVARČEK TUJK
NATURE MORTE
AVTOPORTRET
AFORIZMI
Privilegij današnjega časa je kritiziranje starih napak.
Nekoč so bili študent je napredni, danes so perspektivni.
Zastave plapolajo, kot piha veter.
Dobro poznamo izrek: zaradi dreves ne vidimo gozda. Aktualnejši bi bil: zaradi foteljev ne vidimo človeka.
Odgovornost je planet, na kateretn živijo ljudje v dobri veri, da so na trdnih tleh.
f
— Videti je, da se ljudje dandanes ne navdušujejo več za upor. Ce bi se, bi večino pesnikov odnesli iz dvorane, ne pa, da jih je tako malo prišlo poslušat.
DOL Z VRABCI!
Zadnjič sem bral v nekem našem časopisu poziv, skoraj natečaj, naj občani čim aktivneje sodelujejo v splošno družbeni kritiki in naj tako pomagajo krepiti naše socialistične odnose. Ko sem odložil časopis, sem se globoko zamislil in prijel za pero. Poziv tovarišev od časopisa mi je segel do srca in napisai sem naslednji kritični članek, ki sem ga niato poslal imenovanemu uredništvu. Do danes je biil že petkrat natisnjen, neštetokrat pohvaljen, poleg tega pa je prejel še specialno nagrado ured^. ništva, da sem bil mnenja, da tudi vam ne bi šfcodilo, 6e bi ga morda prebrali. Pre-berite ga torej, da boste vedeli, kakšni so moji članki.
Vrabci
Menim, tovariši, da v današnjih okoliščinah vse premalo pozornosti po-svečamo enemu težkih problemov, ki v veliki meri zavira naš nadaljnji vse-splošni razvoj. Velikokrat namreč pozabljamo na matenikosfci, in ravno ma-lenkosti so včasih odločilne in bistvene. Nujno se mi zdi in za svojo držav-ljansko dolžnost smatram, da s tega mesta načnem problem, ki mu vsi po moje pripisujemo vse premalo pomena. Gre za nadlogo, ki hromi naš vse-splošni razvoj, gre 2sa vrabce. Da, ravno vrabci so v našera mestu tista stvar, ki bi bila prva potrebna temeljite obdelave. Namreč — ravno vrabci na strehl s svojim čivkanjem podnevi in ponoči vznemirjajo naše lojalne državljane, ki zaradi tega izgubljajo ves tisti svoj notranji optimizem. Tu je vzrok za vse napake in dosedanje nepravilnosti ter spodrsljaje na področju kulture, gospodarstva, kmetijstva, prosvete, telesne vzgoje, kokošjereje, gasilstva itd. Zato je nujno, da vrabce čimprej iztrebimo, kajti s tem si bomo ustvarili realno podlago za reševanje nadaljnjih perečih problemov!
Da, kolegi, to je članek, ki je bil nagrajen. Morda ga ne razumete najbolje, vendar to ni bistveno.Glavno, da je konkreten in konstruktiven. To pa so mi zagotovili tovariši v uredništvu.                                                                                                     Pepi
OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE
—  Clovek se kar čudi, da nam je v dvajsetih Ietih zraslo toliko mladih ljudi.
—  To me spominja na Menartove verze, da »vsem tistim, ki ča-kajo na   stanovanje,  dajemo na  znanje:  otrok   se  lažje  naredi  kot hiša...«
PETER BALOH
SPOMENIKI
Spomeniški odbor je imel svojo tisoč-tristotrinajsto sejo.
Dvorana, v kateri je zasedal, je bila ena najmračnejših v mestni hiši. Okna so za-krivala debele črne zavese, tako da je bila v dvorani zmeraj tema. S stropa so sijale flourescentne svetilke. Ves strop je bil si-cer poslikan s fresko nabozne vsebine, to-da svetilke so bUe domiselno pritrjene okrog svetniških glav. Ves nebeški dvor je pokroviteljsko bedel nad delom spomeni-škega odbora.
V kotih so stali viteški oklepi, ki so služili za volivne skrinjice. Kadar so člani odbora glasovali za kak predlog, so me-tali glasovne listke vitezom v usta. Na zadnjici so imeli oklepi vratca. Klfuč teh vratc je imel samo predsednik odbora. Po navadi so vitezi ostali prazni.
Večino prostora je zasedla starinska hrastova miza. Nekoč jo je posedoval španski samostan in ob njej so v pretek-lih stoletjih zasedale inkvizicijske komi-sije, ki so sklepale o usodah čarovnic.
Okrog mize je stalo trinajst stolov: za predsednika in za dvanajst članov.
Seja je bila napovedana za šesto uro zvečer. Najbolj vneti odborniki so prišli že ob pol štirih popoldne. Vedeli so, da je v vratarski loži mestne hiše skrit pred-sednik in jih opazuje. Ob pol petih so bili zbrani že vsi člani. Zbirali so se v skupine po tri in se pogovarjali o vremenu. Vsa-kih deset minut sta se pri glavnih vratih prikazala dva natakarja: eden je na plad-nju nosil  brezalkoholne pijače, drugi pa
samo alkohol. Najprej je tisti z alkohol-nimi pijačami obšel vse člane komisije. Vsi ga zavrnejo, tudi taki z rdečimi noso-vi. Vedeli so, da natakarja poročata pred-sedniku o tem, kaj kdo pije. (Predsednik je bil namreč abstinent, ker se je zgledo-vai po svojem načelniku). Seveda so vsi hvalešno sprejeli coca-colo, oranžado, sla-tino in sadne sokove. Od sadnih sokov so pili samo ribezovega, ki ga je imel pred-sednik najraje, ker je bil rdeče barve.
Pet minut pr&l šesto je bilo še vsem slabo od brezalkoholnih pijač.
Ob šestih in trideset sekund so se od-prla vratca nasproti glavnega vhoda. Skoz-nje je stopil predsednik, oblečen v črn frak. Vsi odborniki so v tem trenutku strumno vstali in pogledali proti predsed-niku kot vojaki, ko jim ukažejo: »Na des-no ravnajs'«.
Predsednik je sklopil pete, ostal za tre-nutek negiben, nato pa je dal z rahlim dvi-gom desne roke znak, naj sedejo. člani so sedli, kot bi imeli svinec v zadnjicah.
Sedeč za mizo je predsednik odprl ma-po. V njej je bila najnovejša okrožnica. Prispela je pred petimi minutami in je bila ta dan že trideseta. Pisalni stroj od zgoraj je ukazoval, naj tovariši spodaj de-mokratično ugotove, da je število spome-nikov odločno previsoko in da naj v zvezi s tem izglasujejo potrebne ukrepe.
Predsednik se je takoj spomnil druge-ga člena Pravilnika za predsednike spo-meniških odborov. Tam je stalo: »V smi-slu dialektičnega materializma, marksiz-ma in leninizma nas je razsvetlilo spozna-nje, da sta vsako slepo podrejanje nad-rejenim in centralizem zgodovinsko neu-temeljena in zatorej nosita v sebi nevar-nost za našo pot v neskončnost. Zato od-rejamo, naj v prid pravilnega drušbene' ga razvoja vsi uslušbenci spomeniških od-borov mislijo pozitivno in kakor jim vele-va državljanska dolžnost.«
Po tem izletu v skladišče okrožnic in
pravilnikov, ki ga je imel v svoji glavi, je predsednik začel misliti v smislu okrož-nice. Pri tem je bil prepričan, da vse mi-sli izvirajo iz njega samega in da pravza-prav sam že zdavnaj predvideva vsebino okrožnic. Nekoliko ga je žalilo, da ga tova-riši zgoraj opominjajo na njegovo dolžnost.
Oči so vnu zdrsele ob obrazih članov odbora kot žaromet policijske patrulje. Ko je ugotovil, da ga vsi pozorno gledajo, je začel govoriti:
»Tovariši odborniki, sami ste priča ne-slutenega razvoja naše domovine. To, o čemer so sanjali naši dedi, to, o čemer so peli naši pesniki...«
Ni se mogel spomniti njihovih imen, ker nikdar ni bral ničesar njihovega. Ve-del je samo, da so bili to nekakšni nega-tivni liki, ki bi jih v naši stvarnosti prega-njali kriminalistični referenti: pijanci, žen-skarji, zapeljevalci mladoletnic ... Ure in ure so se poganjali za čudnimi deklinamt, za buržujskimi hčerami, pa nobene niso mogli osvojiti. šele po smrti jim prizna-vajo vrednost: najbrž zaradi tega, ker ni-majo več sitnosti z njimi.
Zazdelo se mu je, da so kot ta nebeška druščina na stropu sejne dvorane. Pozna-valci pravijo, da so ti svetniki nekaj vred-ni, toda zanj so videti smešni. Odgovorni tovariši pa jih spoštujejo.
Nadaljeval je:
»... to, to se uresničuje, da ne rečem, da se je že uresničilo. Vedno bliže smo na-ši zvezdi. Vsak dan proslavljamo nove delovne zmage na področju gospodarstva in kulture. Toda potrebni so še večji go-spodarski ukrepi. Danes moramo varčevati na vseh področjih, ne samo z elektriko. Priznati morate, da je spomenikov pri nas toliko kot prometnih znakov. S tem no-čem reči, da ob svojem času ti spomeniki niso bili potrebni. še danes izpolnjujejo svojo nalogo. Toda tam, kjer stoji danes nekakšen spomenik, lahko jutri zraste otroško igrišče, rnajhna trata,  tako zelo
potrebna za vzgojo mladih protevajalcev in družbenih delavcev. Tovariši, zato je potrebno, da nepotrebne spomenike od-strani naše komunalno podjetje. Zivlje-njsko važno je, da o tej zadevi interveni-ramo pri komunalnem podjetju.«
Predsednikovi izjavi je sledilo dolgo-trajno ploskanje, v katerem so člani od-bora lahko utešili želodčne bolečine, ki so nastale kot posledica prekomernega uži-vanja brezalkoholnih pijač.
Predsednik je videl v aplavzu samo-umevno dolžnost zvestih podanikov. Po-kroviteljsko jih je prekinil:
»Hvala vam, tovariši.«
Potem se je zatopil v papirje. Gledal je seznam spomenikov in ob črki P se je spomnil, da bi tu moralo že zdavnaj stati njegovo ime, seveda natiskano v kurzivi. Vsi že imajo spomenike, le sam ga nima. Užival bi ob pogledu na svoj spomenik. Moral bi biti visok najmanj pet metrov. Upodobili naj bi ga ob njegovem novem avtomobilu in avtu bi se moralo poznati, da je znamke Mercedes.
Pogledal je od seznama na odbornike, ki so strmeli vanj. Jasno, eden od teh brezizraznih tipov bi lahko predlagal spo-menik zanj. No ti, na četrtem stolu, boš dvignil dva prsta?
Odbornik številka štiri je dvignil roko:
»Prosim, tovariš predsednik.«
»Vstanite, če govorite z mano.«
»Oprostite, pozabil sem.«
»Dober uslužbenec ne sme pozabljati.«
Toda, ko je videl njegovo strumno dr-žo, se je omehčal:
»Kaj želite?«
Tovariš predsednik, v imenu vseh to-varišev predlagam, da vas za vaše izvaja-nje nagradimo s spomenikom.«
Spet ploskanje, tokrat toliko bolj hrup-no, ker se je želodčnim težavam pridružila še jeza ostalih enajstih odbornikov, ki niso prišli do tako važne zamisli.
Odbornik številka štiri pa je še vectno
PRIDOBITNIŠKI LIRIZEM
Ta oblačilni predmet osvoboja. Vas brig pri njegovem održavanju in daje Vam več slobodnega časa. Kot vsi predmeti izdelani iz. Terlenka, i njegova odlika je v tem da je lahek, enostaven za pranje, dolgotrajen, ne mečka se, trajen plise, tako da ste zmerom dobro in elegantno pblečeni. Zelimo Vam pri njegovi uporabi mnogo zadovoljstva.
Terlenka se pere u čistf, mlaki otopini mila. Nakon pranja v mlaki otopini mila potrebno fe predmetdobro isprati, ne sukati in mokro obesiti. Jakne in mantile podobno kemijski čistiti.
Terlenka je poznati svetski zaStitni znak za sintetičrio vlakno, proiz-vedeno   od   Algemene   Kunstzijde
Unie    N.V.   Arnhem-Holland.
Uporaba tega  znaka   je   dovoljena
samo uz pismeno odobrenje proiz-
vojelca vlakna.
Spoštovano uredništvo,
pošiljam vam lep primerek jugaslovanskega bratstva in vsesplošne inte-gracije naših narodov. Našel ga je nek moj prijatelj u kutiji s srajco znamke Toper Celje j odmah ga je prinesel meni i kazao naj pošljem to uredništvu nekih novina i naj nekaj napišem o tej lepi gesti priznane tovarne, avtorja teksta in tiskarjev, ki so to naštampali. Tako kazoh on i tako tudi jaz; ako imamo mi, Jugoslovani, svojo skupno privredo, zakaj ne bi imeli še skupnega jezika? To bj bilo veoma dobro za našo narodno zavest i tako bi Jugoslavija postala jedna celina, kar zdaj ni, ker ima svaki narod u njoj jedan svoj jezik (majka mi!). Mislim, da bi bilo to dobro i za našo privredu, u kojoj je tnogoče baš zbog tih različitih jezikov toliko navideznih grešk. Sve bi bilo lažje, ako bi imalj jedan tak skupan jezik. I eto, druže uredniče, zar nije ovo zaista lepo, blagozvočno in socialistično? Ja sam prosto odušev-ljen. Odmah zdaj grem kupit srajco iz Terlenka bombaža z ispitano kvali-teto, kj me bo oslobojala brig pri njegovem održavanju in mi dala več slo-bodnega časa. Pral jo bom v čisti mlaki otopini mila i nakon pranja jo bom še dobro ispral in ne sukal. Tudi jakne in mantile bom podobno kemijski čistil.
Naj mi proizvajalec vlakna oprosti, ker sem brez njegovega odobravanja uporabil taj znak, ali ja mislim, da je to samo koristno, ne samo zanj, ampak za cel naš narod. Možda ovaj znak otvara nam neku novu perspek-tivu. Jaz kličem: vse za jedinstvo!
Drugarski vas pozdravlja Mate
BASEN IN ANTIBASEN
Bilo je v Afriki, kjer živijo povodni konji. Kot verjetno že sami veste, se va-ljajo po kalni vodi in žrejo ribe in ribice in sploh kar jim pride v gobec. Ti po-vodni konji so znani zaradi svoje higiene. Med svojimi čekani namreč ne trpijo ostankov jedi. Referent za higieno je ptič posebne vrste, ki živi na hrbtu povodnega konja in se preživlja z ostanki hrane in žre mrčes, ki greni življenje njegovemu gospodarju. Ptič in povodni konj sta tako v miru živela v znamenju gesla »Ti meni, jaz tebi« in uspešno kooperirala.
Zgodilo pa se je nekaj nepredvidenega. V njunem raju se je pojavil človek s pu-ško. Ustrelil je povodnega konja, ptiča pa še opazil ni, ko je živ in zdrav odletel. Po človekovem odhodu je ptič našel nove-ga  gospodarja  in  nadaljeval  svoje  delo.
V uradih banske uprave so živele ve-like ribe in male ribice; velike ribe so dajale ukaz, male ribice pa so jih izpol-njevale in se včasih še za zabavo Izživ-Ijale nad pomilovanja vrednimi stranka-mi. Stranke so iroele edino tolažbo v tem, da so jih zmerjali za birokrate. Biro-krati so pri svojem delu uporabljali tisoč in eden formular, da o potrdilih in kole-kih ne govorimo.
Prišla pa je revolucija. Velike ribe so odplavale, ali pa so bile prepočasne in so obležale v vodi z zlomljenimi hrbte-nicami. Male ribice so bile bolj gibčne (in neopazne) in so ostale kar v domačih vodah. Te so se poslej imenovale občin-ske in okrajne uiprave. Nadaljevali so s svojim delom: nataknili so si narokavnike in naočnike in začeli izpolnjevati tisoč in dva formularja (postali so namreč na-predni).
Komar
HLADNA VOJNA
— Kaj se pa tu dogaja?
—  To so mladi pesniki, ki oblegajo AGRFTV zaradi recitala štu-dentske poezije.
PESNIK ŽEJEN NEBA
— Ali bi smela, tovariš književnik, naša občina ustanoviti po> seben muzej za varstvo številnih nagrad, ki ste jih že prejeli in ki jih boste še prejeli...
stal. V zadregi ]e gledal v tla in obraz se mu je rdeče obarval.
Predsednik se je zdaj raznešil:
»Sedite, tovariš.«
»Le tako naprej, tovariš, in še marsi-kaj boste dosegli.«
Zdaj so hoteli vsi nekaj predlagati. Bali so se, da bi jih kdo prehitel in jim odžrl predsednikovo naklonjenost. Stego-vali so roke in vpili:
»Tovariš, jaz ...«
V tej zmešnjavi je predsednik opazil samo odbornika št. 4.
Trenutek, tovariši. Ne moremo govoriti drug čez drugega. Opravljamo družbeno odgpvorno  funkcijo.  Najprej vi,  tovariš.«
Pokazal je na odbornika št. 4.
Naj tudi mali uživa nekaj slave! čisto iz sebe je revček, ker mu je uspelo razve-sellti svojega šefa, ki sedi v naslonjaču kot absolutistični vladar.
Niso PREDSEDNIKA PRVIC NAVDA-JALI kraljevski občutki. že mnogokrat je občutil to željo: vladati. Toda v tem je vi-del navadno zavest avtoritativnega človeka, zavest o lastni moči in voditeljskih spo-sobnostih. če bi v okrožnici OZNAČILI TAKE OBČUTKE KOT REAKCIONARNE iii nevredne druzbenega delavca, bi se JIH GOTOVO SKUŠAL ZNEBITI. Tako pa se je oplajal z njimi in se spominjal pri-zora iz nekega filma, ki ga je gledal pre-tekli teden. Kralj je sedel za dolgo mizo, ob kateri so stali njegovi mjzvestejši ple-miči. Kralj je dal znamenje in plemič je spregovoril:
:>Tovariš predsednik, dovolite, da dopol-nirri vaš predlog.«
Kralju se je spačilo lice, zategp.il je ust-nice in zamahnil proti predrsnemu plemi-ču. Predsednik pa ni rekel ničesar.
Zdaj ga ne more prekiniti, kajti uteg-nil bi ga kje očrniti. Odbornik številka 4 je na vsak način predrzen.
Odbornik š{. 4 je govoril:
»Poudariti moram,   da   se   popolnoma
strinjam z. vašimi izvajanji in da jih na tem mestu toplo pozdravljam. želim jih samo detajlno dopolniti, ne da bi konkret-no OSPORAVAL vašim planotn. Zelim nam-reč predlagati in v tem vidim dalekosežno prednost, da nepotrebnih spomenikov ne podremo, temveč jih ekonomično upora-bimo v razne svrhe. Spomnite se, prosim, tovariš predsednik in tovariši odborniki, žab v našem prestolnem mestu. Dejstvo je, da te žabe ne predstavljajo nikakršne kulturno-umetniške znamenitosti in tudi niso na nobeni umetniški ravni, toda eko-nomične so, ker prebivalci prestolnice va-nje močejo odpadke. Predlagam, da v po-dobne svrhe uporabimo spomenike, ki ne ustrezajo naši družbeni stvarnosti.«
Predsednik ni vedel, ali naj se smeje ali naj se zjoče. V $voji glavi je v skladi-šču aktov, formularjev, okrošnic in pravil-nikov zaman iskal predalček, kamor bi spravil predlog tovariša odbornika št. 4. skozi 12.
Zdaj so njegove občutki doživljali zgo-dovinski razvoj. To niso bili več občutki obsolutističnega vladarja. to so bili občut-ki prosvetljenca.
Rahlo se je nasmehnil in prisiljeno vprašal:
»Tovariši, ima še kdo kakšen predlog?«
Mislil je seveda predlog za svoj spo-menik.
K besedi se je prlglasil odbornik Št.ll. Spregledal je, da predlog četrtega odbor-nika predsedniku ni bil všeč. Ker je lo-gično sklepal, si je mislil, da je najboljše, da razglablja o predlogu odbornika šte-vilka 4., ki je gotovo že predsednikov Ijub-Ijenček. Pridobiti si naklonjenost odbor-nika številka 4., bi pomenilo pridobiti si predsednikovo naklonjenost. Izjavil je:
»Tovariši, v predlogu tovariša št. 4 vi-dim interesantno idejo, namreč v tem, ka-ko je nakazana «
Pomislil je: zdaj ga lahko nekoliko spodbijem in pokažem svoje sposobnosti.
»Ideja sama je interesantna, žal pa ni do kraja izvedena. Toda ker mi vsi odgo-varjamo za delo našegn odbora, lahko da-mo tej ideji zelo veliko vrednost, če jo namreč ekonomično uporabimo. Moj pred-log je tak: našemu mestu primanjkuje javnih stranišč. Statistike kažejo, da se je v prvem tromesečju letošnjega leta upo-raba le teh dvignila v primeri z istim ob-dobjem lani za 75 pdstotkov. To vpraša-nje je zelo zaskrbljujoče, tovariši. Vsi veste, da našemu delovnemu človeku, člo-veku z~ veliko začetnico, nudimo vse, kar zmoremo. Nudi se nam velika priložnost, da se v tej smeri izkažemo. Predlagam to-rej, da velike, monumentalne spomenike, ki ne ustrezajo naši družbeni stvarnosti, preuredimo v javna stranišča. Na ta na-čin bi tudi zaključili polemiko o funkci-onalnosti spomenikov. Dokazali bi, da so tudi spomeniki lahko funkcionalni.«
Predsednik se je zdaj počutil kot trup-lo francoskega kralja, ki so ga obglavili revolucionarji. Oči so mu silile v strop k devici Mariji in spomnil se je, da je kot otrok veroval, pozneje pa so mu okrožni-ce to odsvetovale. Ali ga je angel varuh že zapustil ali pa ga je sarn pahnil v to demo-kratično vzdušje? Morebiti pa ni bil angel varuh, ampak sam hudič? Gledal je razgi-bano gmoto odbornikov, iz katere je zrasel dopolnilni predlog št. 1:
»Tovariši, vprašam vas: kako pa bomo ločili spomenike, ki ustrezajo naši druž-beni stvarnosti, od teh, ki to stvarnost za-nikujejo, če bodo vsi služili istemu na-menu?«
BITI NE BITI, TO je tu vprašanje, si je mislil predsednik in počasi se mu je vračala zavest in s tem oblast. še en pred-log in potem bo sam posegel v diskusijo. To govoričenje diši po veleizdaji ali pa po sovrašni propagandi. Dvanajst let ali smrt.
Smrt, zadnje v življenju, zadnji pred-log. Tokrat odgovor št. 1 na vprašanje št. 1:
»Videti je, da tovariš mojega predloga ni razumel ali pa ni pozorno poslušal. Na zastarele spomenike bomo pritrdili table z napisi, ki bodo točno označevale, v kakšne svrhe isti služijo. Tako bomo jav-no in razločno ozigosali, da ti spomeniki ne ustrezajo naši stvarnosti!«
Predsednikovi občutki so preskočili stoletja in zdaj se je počutil kot križanec POLITICNEGA AKTIVISTA in tajnega agenta takoj po vojni, torej kot človek, ki čuti v svoji pesti moč cele države.
Udaril je po mizi in zaključil razpravo;
»Tovariši, vaša izvajanja me navdaja-jo z nekimi dvomi, silite me, da se izra-zim, kakšnega značaja so ti dvomi, o vas kot o odgovornih družbenih delavdh. Iz-našali ste predloge, ki niso vredni nobe-nega našega državljana, kaj šele člana ta-kega politično-kulturnega foruma, kot je naš, zatorej vas vprašam ...«
Prešel je na tikanje.
»... te.be, tovariš št. 4, ali si s svojim drugim predlogom resno mislil. S tistim o odpadu? In vidva, tovariša št. 1 in 11? Prisiljen bom intervenirati, da se bo še nekje govorilo o tem, če vsi trije ne pre-kličete svojih neodgovornih izjav. Torej preklicujete? Saj sem vedel. Zdaj pa se lahko pogovorimo o enem samem kon-struktivnem predlogu, ki smo ga danes iznesli, o prvem predlogu tovariša št. 4. Posvetimo mu vso pozomost in ga vnesi-mo v zapisnik.«
člani spomeniškega odbora so izvolili tričlanski pododbor, ki je skupaj s pred-sednikom sklepal o predsednikovem spo-meniku.
Ko ;e predsednik odhajal iž sejne dvo-rane skozi ozka vratca, je bil spet stari samozavestni inkvizitor, izviren kos pohi-štva, ki se je ujemal s staro samostansko mizo. Marija je s stropa smehljaje gledala za njim in glorija okrog njene glave je po-časi ugašala. Ura je bila polnoč.
AGRONOMSKA INTERFAKULTETNA KONFERENCA
Od 12. do 13. maja je bila v Ljubljani medfakultetna konferenca študentov in profesorjev agronomije. Na teritoriju SFRJ je danes skupno 16 agronomskih fakultet in visokih šol, od katerih si nekatere nakakor ne morejo zagotoviti lastnega zaledja in životarijo, izkoriščajoč težje pogoje študija v drugih univerzitetntti centrih. Zato je konferenca kot enega izmed sklepov sprejela misljenje, da je treba status teh šol na novo definiraii, analizirati resnične kadrovske potrebe ter nepotrebne ukiniti. Ena izmed možnosti pa je, da se vse srednje kmetijske šole, ki imajo zadostno tradicijo, pa zaradi spremenjenih družbenih pogojev dela, ki zahteva višjo kvaliteto diplomantov, preorien-tirajo na podoben sistem, kot ga ima učiteljišče ter absolventi drugostopenjske kme-tijske šole nadaljnjejo šolanje še dve Ieti za višjega tehnika.
Od vseh agronomskih fakultet v Jugoslaviji je obdržala za zdaj dvostopenjski študij le Biotehniška fakulteta v Ljubljani. Vendar tudi v Ljubljani ne obstaja več možnost in potreba, da tak način obdržimo, posebno še, ker v Mariboru dela višja agronomska šola. Z nadaljnjim obstojem dvostopenjskega študija se namreč pojavlja možnost, da bi se kvaliteta diplomanta s fakultete nevarno znižala. Ker se pojavljajo glasovi, da bi to pomenilo korak nazaj k staremu sistemu študija, je bilo sprejeto stališče, da reforme na univerzi ne smemo pojmovati kot enkraten statičen pojav, ki naj enkrat za vselej razširi navskrižje med prakso in teorijo, ampak kot dinamičen proces, ki naj se stalno izpopolnjuje, prerašča na vtšjo kvalitetno raven, ustrezno razvoju tako aplikativne prakse kot receptorja znanstvenih dosežkov in znanosti same.
Posebno vprašanje je tudi selekcija. Nekatere fakidtete dopuščajo vpis kandidatom z različno stopnjo predizobrazbe, zaradi česar morajo uvajati kvalifikacijske izpite, ki pa niso najboljša oblika selekcije. Večina navzočih se je zavzela za stališče, kot ga pri-naša univerzitetna skupščina ZŠ v Ljubljani aprila letos. Vsakoletno že tradicionalno srečanje agronomov pa naj se že prihodnje leto iz športnega spremeni v strokovno srečanje , ker le tako ima v današnjih pogojih še kakršenkoli pomen.                        M.
2Š - SINDIKAIISIICNA ORGANIZACIJA
20 LET SVOBODE IN UUDSKO SLAVJE
— Zakaj se pa tako dere?
—  To ni še nič. Pred Figovcem vrtijo nemške popevke — s tem hočemo pokazati, da smo že pozabili, kaj so nam Nemci pred dvaj-setimi leti hudega storili.
V torek, U. maja, je bila na pravni fakulteti v Ljubljani redna skupščina Zve-ze študentov, katere se je udeležilo 92 študentov in nekaj predstavnikov fakul-tetnih predavateljev ter predstavnik ZS splitske pravne fakultete.
Uvodna ugotovitev, ki smo jo lahko razbrali iz poročila dosedanjega predsed-nika Janeza Branka, je bila, da sedanja vloga Zveze študentov in njena sedanja organizacija ne ustrezata potrebam, ki so se pokazale na fakulteti. Tako, da je tre-nutno to le nekaka sindikalistična orga-nizacija študentov, ki opravlja predvsem zadeve tehničnega značaja. Meglena in ko-maj vidna pa je kot družbenopolitična organizacija, kar pa bi po svojem statutu morala biti.
»Zveza študentov naj preneha biti or-ganizadja, ki opravlja zgolj tehnične za-deve študentov, se pravi, pomaga reševati študijske, socialno-ekonomske in druge probleme študentov...«, je bilo poudarje-no na skupščini. Seveda pa je vprašanje, kaj si pod tem političnim mobilizatorjem predstavljamo. Do jasnejše dejinicije na skupščini ni prišlo. Denimo, naj bi Zve-za študentov resnično postala tak »mobi-
lizator«. S tem pa seveda ni rečeno, da se ne bi veb menila za probleme študentov. Predvsem bi reševanje takih problemov prešlo na svete letnikov, ki so se do sedaj ubadali v glavnem z izpitnimi roki.
Spregovorjeno je bilo tudi nekaj o so-delovanju med študenti pravne fakultete in društvom pravnikov SRS. Dejstvo je (zalostno), da so študentje prava in prav-niki v praksi nepovezani (edini stik med njimi na Suhorju med NOB. Pa še to je bil bolj klavrn stik, saj se je proslave udeležilo le 12 študentov!). Potem pa se dogaja, da novopečeni pravniki, ko pride-jo v prakso, sploh niso seznanjeni z na-menom in pomenom tega društva.
Nič bolje ni na področju medfakultet-nega sodelovanja. Samo, da tukaj obstaja dobra volja, denarja za vozovnice pa ni! Ko smo že pri denarju, lahko omenimo še to, da je doslej delo Zveze študentov financirala deloma fakulteta, deloma UO. Poslej pa naj bi to breme nosila fakul-teta sama, kar pa bo zahtevalo dolo-čene spremembe.
Corpus delicti pa je nastal pri vpraša-nju aktivizacije študija. Na skupščini so ugotovili,  da aktivisacija študija  v- letoš-
njem študijskem letu v primerjavi z lan-skim ni napredovala. Vzrok: neresen od-nos študentov do študija pa tudi krivda predavateljev samih. žal pa je v diskusiji prišlo na podlagi te zadnje splošne ugo-tovitve do neljubih konkretnih primerov, ki pa nimajo nič opraviti s kvaliteto <pre-davanj.
Idejno vzgojno delo bi v tem študij-skem letu lahko identificirali z ničlo. Svo-bodna katedra, ki je nekoč na pravni fakul-teti zelo lepo delovala, je letos dobesedno zamrla. Vzrokov za nedejavnost na tem področju je več: kadrovske težave, ne-sposobnost itd. Prav gotovo pa je glavni vzrok, kot je ugotovil eden od diskutan-tov, v neposnavanju tega dela. V tem, da iz dneva v dan govorimo »nekaj« o ideo-loškem delu, in samo govorimo.
Najživahnejša pa je bila diskusija o socialno-ekonomskih problemih študentov pravne fakultete. V začetku letnega seme-stra je socialno ekonomska komisija pri FO ZŠJ izvedla anketo med rednimi štu-denti, z namenom izboljšanja materialnega stanja študentov. Tako lahko zvemo iz ankete zaskrbljujoč podatek, da se 23,04 odstotka študentov vozi iz oddaljenih kra-jev (Radovljice, Jesenic) vsak dan je od vseh rednih študentov le 10 odstotkov kmečkega in 16 odstotkov delavskega po-rekla itd.
Po podatkih iz ankete prejema štipen-dije 63,04 odstotka študentov fzdi pa, se, da v primerjavi s podatki na dekanatu, ta številka ni točna). število štipendistov je bilo še kar v redu, višina štipendij pa ne, saj se giblje od 11.550 din do 25.000 din, kar pa je prevelika razlika. Tragiko-mično pa je bila diskusija (beri: prere-kanje) o samopomoči. Bile so pripombe, pomisleki, če je pravilno, da nekateri štU' dentje dobivajo sredstva iz samopomoči. Predvsem so bili pri tem pomisleki o tem, kakšni so kriteriji podeljevanja sredstev. Posebno še, če istočasno pomislimo na primerjavo s krediti, ali pa na drugačne načine pridobivanja materialnih sredstev (honorarno delo ipd.J. Konec kancev so udeleženci skupščine izrekli končno bese-do v prid obstanku samopomoči.
In to bi bilo v glavnem vse. (Seveda je bilo poročilo samo obsežnejše m je po-drobneje obravnavalo še ostala področja dejavnosti, ki pa se jih diskutantje niso lotevali.)
Nekakšno sintezo vseh teh tez in anti-tez, ki so prišle do izraza v dokaj pozni diskusiji, so predstavljali sklepi, nekateri konkretni, drugi pa spet bolj ndčelnega značaja. Sicer pa bo od novoizvoljenega 15-članskega FO v glavnem odvisno, kako bo v bodoče. Bomo še vedno sindikalisti? Mitja Meršol
SKUPŠČINA GOZDARJEV
6. maja je bila v veiiki predavalnici in-štituta za gozdno in lesno gospodarstvo na Večni poti redna letna skupščina Zdru-ženja študentov gozdarstva in lesarstva na Ijubljanski gozdarski fakulteti. Udele-žilo se je je več kot polovica vpisanih štu-dentov in mnogo profesorjev, med njimi tudi dekan biotehniške fakultete prof. ing. Zdravko Turk in direktor inštituta ing. Bogdan 2agar.
Po poročilih predsednika in posamez-nih referentov je v diskusiji sodelovalo mnogo študentov in profesorjev. Vsi so predvsem razpravljali o študijskih proble-mih. Tako je bila skupščina enoglasna z dejstvom, da študijska reforma ni prine-sla pričakovanih rezultatov, ampak na-sprotno v sedanji obliki le krni smotrno delo. Tako morajo študentje drugega le-tnika za prehod v tretji iz obširne učne snovi opraviti vse izpite, ob katerih se potem upravičeno postavlja vprašanje, kakšno je znanje in, ali lahko sploh go-vorimo o obvladani snovi. Problem zase predstavlja tudi velik osip v prvem letniku (80 odstotkov), kar je posledica nevajeno-sti novincev na fakulteti, režim študi-ja. Da bi se ta katastrofalni osip vsaj de-loma znižal, so dali predlog, da bi s skrbno izdelanim sistemom obveznih ko-lokvijev v prvem semestru in uvedbo po-gojev za prehod v drugi semester prisilili novince že v začetku leta na smotrn študij.
Končno se je odkrito spregovorilo tu-di o višji lesni šoli v Ljubljani in odnosu višja lesna šola — gozdarski oddelek s svojo lesno smerjo. Višja lesna šola je bila ustanovljena z namenom, da se v njej nudi strokovno izobrazbo kadrom iz prak-
se. Danes pa, ko višja lesna šola vedno pogosteje vpisuje diplomante srednjih šol, vse bolj izgublja svojo prvotno funkcijo, s tem pa troši velika materialna sredstva, ki bi kanalizirana na gozdarski oddelek lahko močno dvignila strokovnost dela, kar bi se končno videlo tudi na študen-tih in diplomantih lesne smeri gozdarske fakultete. Hkrati pa višja šola s svojo po-litiko vnaša v prakso le zmedo in neeno-ten profil lesno-industrijskega inženirja. Mnogo se je omenjalo tudi skripta in staž, ki sta že stari, a vedno aktualni temi študentov gozdarstva. Na koncu je bil še izvoljen nov odbor, ki je imel takoj po končani skupščini že svojo prvo sejo. Upajmo, da je to dober znak za naprej... Milan Smolej
KLUB MARIBORSKIH
ŠTUDENTOV - KLUB
V ZATOMJ
Klub mariborskih študentov je orga-nizaoija v okviru zveze študentov, ki združuje mariborske študente v Ljubljani (vsaj — naj bi jih). Ima že stare predvojne tradicije, ki jih nadaljuje od leta 1953, ko je bil znova ustanovljen v novi obliki, z novimi nalogami. Težko bi bilo reči, na katerem področju so bili doseženj naj-večji uspehi in na katerem področju je bila dejavnost kluba najbolj močna., Go-tovo je, da je klub v preteklih letih naj-več storil na kulturnem področju, saj je z vrsto kulturnih prireditev v Mariboru nazorno prikazal študentsko dejavnost. Vsega tega pa zdaj ni več, odkar je Ma-ribor postal visokošolski center ter je ta-ko   dejavnost  kluba   v  Ljubljani  postala
slabša. To bi delno lahko pripisali tudi odboru Zveze študentov v Mariboru, ki nikakor ni mogel najti skupnih točk z KMŠ. Krivda je seveda tudi v odboru KMŠ, ki v svoji notranjosti ne kaže neke organizirane organizacije, temveč le sku-pino ljudi (mučenikov), ki jc na zadnji skupščini slovesno izjavila, da bo oprav-Ijala svoje delo vestno in po najboljših močeh. Te obljube v nobenem pogledu niso izpolnili, saj se je odboru v tem študijskem letu 1964/65 posrečilo sestati le dvakrat. Ostali sestanki pa so bili preloženi. Tako se odbor ni sestal pred-vsem zaradi neresnosti, razen sestanka 6. 4., na katerem so govorili predvsem o klubskem izletu, pa še ta je bil sklican le na pobudo članstva.
Res je sicer, da študent sedaj nima več toliko časa in mora posvetiti skoraj ves svoj prosti čas študiju, toda kljub temu ni opravičila za malomarni odnos do dela v klubu, ki jim je bil zaupan na skupščini.
N. V.
OPRAVICILO
Dne 4. 5. 1965 je bila na Okrožnera sodišču w LjuMjani kazenska obravnava proti podpisanima Munifau Tadeju in Šušmelju Jožetu zaradi član-ka, ki je bil objavljen v tem listu dne 39. 5. 1963 t št. 16, letnik XIII. na strani 3 pod na-slovom  »Koliko ste  zaslužili,  doc.  Sgerm?«
Po obravnavanju zadeve je prišlo mcd prizade-timi do sodne poravnave.
Podpisana izjavljava, da sem Munib Tadej se-stavil članek pod gornjim naslovom na podlagi zlonamernih informacij in pobud drngih, kar se je izkazalo kot neresnično, šušmelj Jože pa sem ta članek kot odgovorni urednik dovolil objaviti. Oba izjavljava, da nimava ing. Sgermu Franju ničesar očitati ne s strani njegovega dela kot univerzitetnega docenta, niti v pogleda dela s študenti ali izkoriščanja teh v njegove privatne namene. Tudi nimava osnove očitati ing. Sgerrnu Franju nepravilnosti v materialnem poslovanju, v pogledu njegovega osebnega življenja odnosno v kakrSnem koli pogledu v zvezi z vsebino član« ka.
Podpisana obžalujeva vse trditve v inkriminf-ranem članku in jih preklicujeva ter se docentn ing. Sgerma Franju zahvaljujeva, da je odstopil od tožbe.
Munih TadeJ šušmelj Jožo
Tribuna — llst slovenskih študentov — Izdaja univerzitetnl odbor ZŠJ — Ureja uredniški odbor — Glavnl urednik Ivo Vajgl — Odgovorni urednik Milan Pintar — Uredništvo in uprava Tribune: Poljanska 6 II — Telefon št. 310123 — Tekodi račun 600-14-608-72 — Letna naro&iina 500 dlnarjev — posamezen izvod 20 dinarjev — Rokopisov in fotografij ne vračamo  —  Tiska časopisno podjetje »Delo«  Ljubljana, Tomšičeva 1, telefon 23-522 — Poštnina plačana v gotovinl.