138. številka.
Izdanje za torek 3/7.. novembra 1896,
(▼ Trstu, ▼ torek zjitraj dne 17 novembra 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
Izhaja po trikrat na l*4in t ieatlb i>-danjib ob torkih, £««vtklh in nobotfth. Zjatranje izdanje izhaja ob 6. ari zjutraj, veierno pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanja stane;
lednmeaeo . f. 1,—, i Ivan AvrtrlJ. t. 1.50 it tri »Meo, . „ 3.— . , . 4,i0
n pol ]«t> . . , u,— , , , 9__
u vse teto . , , 12.— . a .18,—
Naročnino Je plačevati naprej ■« aaračba
brez priložene naročnina n aprava ■• ozira,
Poiami&ie številke se dobivajo v pio* dnjolninah tobaka v IratU po 3 nvo, izven Trst* po 4 nvl.
EDINOST
Oflaai ae račune po tarifa t petita; ta aaalova a debelimi črkami •• plačuje prostor, kolikor ebaaga navadnih ▼ rutic. Poalana, osmrtnico in javne zahvale, do-nafti oglasi itd. ao računajo po pogodbi.
Tal dopiai naj ae poiiljajo uredniitvi alioa Caaarma it. IS. Vaako pumo mor« hiti frankovano, ker nefrankovana ae n« aprejamajo. Rokopisi ne vračajo.
Naročnino, reklamacijo in ogla«« »prejema upravniitvo uli on Moliuo pio» •olo bit. 8. II. nadst. Naročnin« ia oglas«? ja plačevati loao Trat. 0<ipr'» rskUm* j. aij« ao proate pontnin«*.
61
I it i 6 nega društva za Primorsko.
, f mNnmN J« m««"
Shod na Opčinah — razpuščen!
Ob nepričakovano mnogobrojni udeležbi otvo-ril je ob 4. uri popoludne gospod dr, Gustav Gregorin, podpredsednik pol. društva „Edinost", javni shod na Opčinah v prostorni dvorani gosp. Ivana Goriupa ter nagovoril zbrano občinstvo blizo tako-le:
V imenu političnega društva .Edinost*, katero je sklicalo današnji javni shod na Opftinab, pozdravljam vas čestite aborovalce najsrčneje ter izražam svoje iskreno veselje, da ste se v tako lepem številu odzvali našemu pozivu. Meni je zapala čast, da predsedujem današnjemu zborovanju, ker se nabaja naš društveni predsednik, gospod Mate Mandič, na shodu v Marezigah, dočim je da-nalnjemu shodu na Bazovici predsedoval odbornik gosp. dr. Ribar.
Najprej mi je čast. ali dolžnost predstaviti Vam kakor zastopnika vlade magistratskega komisarja gospoda Vidusso. (Grobna tišina po vsej dvorani). Osobitim veseljem pa Vam predstavljam vašega državnega poslanca gospoda 4vi teza Ivana Nabergoja in bivšega mestnega in deželnega poslanca g. Ivana Goriupa (uavdušeni živio-klici!)
Čestiti zborovalcil Znano vam je, da letos sklicuje politično društvo „Edinost* zaporedoma shode po okolici, na katerih se razpravlja zahteva osnutja okrajnega glavarstva za tržaško okolico. Današnji shod je peti v vrsti teh shodov. Prva dva shoda sta bila na Prošeku, ali prav za prav smo imeli na Prošeku le en shod in pol (Veselost mej zborovalci). Prvi shod na Prošeku bil je razpuščen, kakor vam je znano — ne po naši krivdi. Drugi shod vršil se je na Devinščini v področju c. k. oarajnega glavarstva sežanskega. Ta, drugi shod, kakor naslednji vršili so se vsi mirne in v popolnem redu ter se je povsod sprejela resolucija za osnutje okrajnega glavarstva jednoglasno in navdušenjem. Naši okoličani dokazali so na dosedanjih shodih, da se znajo ponašati kakor resni in trezni možje, kateri znajo, kaj hočejo in katerimi sredstvi to dosežejo. Prepričan sem, da tudi vi,
PODLISTEK. Prijatelj
30
lj Lovro.
Crtiea po resnici. — Spisal Alga si Šenoa. Pravol C—i
Naši dobri gospodarji so bili nekako nego-spodarji, to je, v hiši niso bile v redu financije. Mi smo najbolje občutili ta nered na vsakem kosilu, na vsaki večerji. Gospodarja sta redno dobivala od nas mesečno plačo, nikdar nismo ostali dolžni niti novčiča, ali gospod kapelnik je bil velik čudak, sosebno, kar se je tikalo nas. O nas hrvatskih dijakih je vedno mislil ta trebušasti kapelnik, da človek ne živi od samega kruha, ali sa-ie je pa znal, za naše hrvatske »ovce, pogoltniti po pet bržolic na večer in spiti po trikrat toliko caš piva. To se nam je vsakako zdelo krivično. Lovro je jel ostriti pero, jaz sem jel po-ksšljavati, Žigec pa griziti brke. Kapelnik je prihajal domov navadno pred zoro, in gotovo nikdar trezen. Od njegovega stanovanja so nas delila samo vrata, in tako nam je bila prilika, da smo nejedenkrat Culi burnih dvogovorov med gospodarjem in gospodinjo radi slabega gospodarstva. 8 prvega smo ae smijali tej komediji od srca. Neke noči je razglabljal Lovro od polhovo kapo o nravi
Openci, ne zaostanete za dragimi okoličani ter da bodete istotako trezno, resno in mirno poslušali govore ter da posežete, ako potreba, v razpravo. Prepričan sem tudi, da, ako ne bode od Iruge strani, gotovo ne bode povoda od vaše strani, da se zgedi kak nemir ali nered na današnjem shodu. Pozdravljam vas še enkrat presrčno ter se Vam zahvaljujem še enkrat na obili udeležbi.
Prehajaje na dnevni red prosim najprej gospoda državnega poslanca viteza Nabergoja, da poroča o svojem delovanju v mestnem zboru tržaškem. (Navdušeni klici: živio Nabergoj 1)
V tem trenotku ustal je komisar Vidusso ter prosil v italijanskem jeziku za besedo.
Dr. G r e g o r i n: Ne vem gospod komisar, kaj želite, prosim Vas, da govorite z nami v slovenskem jeziku.
Vidusso (italijanski): V smislu §. 18. društvenega zakona, pozivam Vas gosp. predsednik, da imenujete zapisnikarja ter da mi potem izročite prepis zapisnika.
Dr. G r e g o r i n : Obžalujem gospod komisar, da Vas ne razumem ter ponavljam svojo prošnjo, da govorite slovenski. Sicer pa vem, kake dolžnosti imam kakor predsednik shoda ter imenujem iz 1 a s t n e i n i c i j a t i v e g. dr. Ribar-a zapisnikarjem.
Dr. R i b a f, oglasivši se za besedo: Že na zjutrajšnjem shodu na Bazovici stavil je gospod komisar isti zahtev, akoravno je videl, da jaz za-pisujem. Ravno tako je videl sedaj gospod komisar, da pišem zapisnik. Jaano je torej, da stavi g. komisar nepotreben svoj zahtevek le zato, da dokaže, da sme govoriti na naših shodih italijanski, a mi da ga moramo poslušati. To pa ni res, nego dolžnost je gosp. komisarja, da nam govori v našem slovenskem jeziku. (Živio klici.)
Vidusso (italijanski): Pozivam še enkrat gosp. predsednika, da imenuje zapisnikarja, ker drugače bodem primoran razpustiti shod.
Dr. Gre gori n (mirno in energično). Ponavljati moram še enkrat, da vas, g. komisar, nisem razumel ter da ne morem vzeti na znanje vaše
tankega jera. Jaz in Žigec sva spala. Naenkrat naju je probudil strašen štropot. V sobi naših gospodarjev je besnel vihar. Iz krika in vika smo posneli, da v sosedstvu padajo debeli jeri in de> bele note na gospo kapelnikovko. To je bil an-dante furioso iz neke pekleaske simfonije, ki jo je izvajal kapelnik na nežnih ledjih svoja zakonite tovarišice. Loviojesćl, da napiše ultimatum, Žiga je stal kakor kamen sredi sobe, držš svečo, jaz pa s?m pograbil jeden zvezek .naravnega prava* Rotekovega, ter jel, primaknivši se k vratom, na ves glas čitati poglavje o moralnem pomena zakona. Na čarobne based« nemškega državnika se je potolažila burja. Drugega jutra nama je Lovro prečital svoj ultimatum poln hrena, podpisali smo ga, poslali gospodinji in zapustili hišo.
Zigec se je ločil od nas. .Jaz in Lovro sva se nastanila v sobi tretjega dvorišča in četrtega nadstropja nekega „hotel garni' — kjer je stanovala sama učena iu umetniška druhal, kakor dijaki, uredniki, pesniki, slikarji, igralci itd. Nemalo sva se razveselila, doznavši, da nama je najbližji sosed Hrvat, filolog, kriiii Bodul, katerega hočemo nazivati Mačkom Gladibradičem, ker je v resnici pomižekoval kakor maček, kjer-koli je opazil kako lepotico, gladš si pri tem svojo lepo brado.
izjave. Vaša dolžnost je, da z nami govorite slovenski. (Povzdignjenim glasom): Vi ste dane« tukaj zastopnik vlade ter je Vaša dolžnost da se ravnate po intencijah vlade, katera hoče, da se enako postopa z vsemi narodnostmi, da torej govorite nam v našem jeziku. (Gromoviti živio-klici po vsej dvorani).
Vidusso (italijanski): V imenu zakona razpuŠČam shod ter zaukazujem, da se razidete. Ker se občinstvo ni odzvalo takoj temu povelju, poklical je Vidusso žendarmerijo v dvorano, katera se je polagoma spraznila.
Občinstvo pa bilo je razjarjeno takim neopravičenim postopanjem ter je dajalo odduška svoji razburjenosti v različnih klioih.
Ker je nekdo hotel dokazovati gosp. Vidussu da ni bilo povoda razpustu, odrezal se je gospod Vidusso oblastno: Niste li brali, kaj pravi .Pic-colo*: Non te ne incaricare! po naše blizo: Ne pihaj, kar te ne peče I (Torej je za Vidussa ,Pic-colo* zakonik 1 Opomba stavčeva.) Predsednik zborovanja pritožil se je takoj brzojavno na mini-sterskega predsednika radi nezakonitega postopanja Vidussovega. Prihodnjo nedeljo ae zopet vidimo na Opčinah in to še v večem številu!
Javni shod v Marezigah
dnč 16. novembra 1896.
V nedeljo je bil v Marezigah, občine pooa-janske, javni shod, katerega je sklicalo politično društvo .Edinost*.
Na žalost našo se je v nedeljo vreme obrnilo jako na zlo, kajti naletaval je dež skoro ves bo^ji dan. Naravno torej, da so bila pota v pomjanskih hribih popolnoma razoraua, blato je sezalo malone do kolen. Bati se je bilo po takem, da bode udeležba pičieia, nego je bilo pričakovati sicer.
Način, kakor se je vršil shod in udeležba sta nas pa poučila, da ne poznamo vrlih rodoljubov pomjanskih. Shod je bil uprav sijajen na vse strani.
Na višini pred Marezigami je lepa deputacija pričakovala odbornike društva „Edinosti«, prihaja-
Živeči tako nad osemdeaet stopnjic nad površjem zemlje, odločili smo po predlogu prijatelja Lovra, da bodemo vsako jutro pili čaj, tako, da bode vsaki dan kuhal jeden od nas trojice po vrsti. Siromašni Bodul pa je postal, ukljub našemu dogovoru, žrtva, naš večni kuhar. Ko je prišla vrsta na-me ali na Lovra, niti ganila se nisva iz postelje, ampak smrčala sva navidezno, dokler ni pokukala v sobo Mačkova brada. Bodul je kuhal čaj vedno mrmraje; ko pa je bil gotov, poskočila ava po koncu, smejoča se, da posrknemo svojo čašico. Pri tem je Lovro dokazoval Mački po vseh pravilih logike, da nikdo na svetu ne zna kuhati čaja razun Bodulov. Maček se je otresel zamahnivši z levo roko: „Pojdi, lisjak* 1 Medtem je postajal Lovro vedno bolj zamišljen ; račuual je, govoril e finančuih operacijah. Nič ni govoril o svoji mladosti, kasno je dohajal domov.
.Čuj*, rekel mi je nekega krasnega popolu-dne, „pridi na večer na zidovje, da vidiš*.
.Dobro, pridem".
Zidovi, vijoči se okolo Prage, in nasajeni drevjem in cvetjem, izza katerega se prikazuje l.u pa tam paviljon ali kavarna, so prelepo sprehajališče. Z njih moreš gledati v srce Prage, a njih moreš videti vso okolico izven Prage. (Pride ie.)
Ča
joče v ilružbi d>jž. poslanca tega okraja, veleč. g. d-'kanu Kompareta.
D ispevše na višino ob 3. uri popoludn« pozdravljali so nas navdušenimi živio-klici členi depu tacije. VVprejem in pozdrav je bi! že tu pre-prisrčen. Tikom pred vasjo— ;>reve do iznenađenje: pričakovalo nas je na stotino veJilcev od vseh
gospoda poznajo kmeta le tedaj, kada r kaj ti r j a ti od njega.
(Pride še.)
imajo
posebej učili ženska ročna ni zakonito 111 se jih siliti
Sijajno gmotno stanje
slovenskega ljiiMošolskega očitelja
.	....	i na konCu razsvetljenega devetnajstega stoletja.
krajev prostrane ob«,ne pomjanske. Na zvoniku in j (Govorii na Klavn. skupščini .Zaveze- v Opatiji 0 ' Hauueve hise, kjer seje imel vršiti shod, j .ine 20. avgusta 18%. I. Jernej Ravnikar,
nadtičitelj v Mokronogu.)
bo vihrale narodne zastave. Ivo je množica zazrla svojec priljubljenega zastopnika in odposlance drnštv „Elinost", zaorilo je iz *to in sto grl, da je odmevalo daleč na okulo. V imenu občine nas je pozdravil tu veleč. gosp. župnik Gašperšič,
(Dalje)
Poznam tovariša v svoji bližini s 500 gld. letne plač*, ki iiua že veliko časa bolezen v hiši. Kakor skrben oče stori vse, kolikor je sploh v
in potem je zbor mareziŠkih fantov — zopet veselo | njegovi moči, da bi rešil in ohranil sebi svoje
iznenađenje — ubrano zapel „Lepo našo domovino" . In zopet je zaorilo mogočno.
Po kratkem odmoru *mo se zbrali v sobani gostilne Babičeve, lepo odičeni zastavami in zelenjem. V gostih trumah so prihajali volilci v dvorano. Ista je bila kmalu polna do zadnjega kotička in nadaljnji prišleci so morali stati na hoduiku in na — cesti
Okolo dolge predsedniške mize se je zbrala odlična družba. Lahko rečeno : odlična ! Poleg odposlancev društva .Edinost" so sedeli de? posl. dekan Kom p are, župnika Josip Tomšič in Aleš G a š p e r š i č, kapelana Josip K r a n -č i č in I v a n T i r i n e r, župan pomjanski, gosp. Belič, dočim je veleč. g. župnik iz Trušek, M a-tevž Rebolj, pismeno doposlal svoje pozdrave, ker ni mogel priti na shod radi slabih potij. Vlado je zastopal namestništveni svetovalec pl. S c h a f-fenhauer Neys.
Predsednik M a n d i d je otvoril shod nastopno : Častiti zborovalci, dragi občani! Vimenu pol. društva „Edinost", ki je sklicalo današnji shod, vas pozdravljeni najprisičnt-je. Najprej treba, da vam predstavim Vašega deželnega poslanca, veleč. g. dekaua Josipa K o m p a r e t a. (Vskli-kauje po vs«j dvorani), potem vam moram predstaviti druge odličnjake došle na ta shod. (Tu je predsednik navel imena dotičnikov in so zborovalci vaacega posebej pozdravljali živic-klici.)
Predragi! Pred 4 leti smo se bili zbrali v Babičih, ko ste bili prvikrat izvolili svoje narodno zastopstvo. Prišli smo takrat, da vara pomagamo se svojim nasvetom glede izvolitve župana. Pozneji dogodki so dokazali, da vam naš nasvet ni škodoval. Danes smosezvali ta shod na migljej, došel nam od odlične stravi. Došli smo radi, ne glede na slabo vreme. Istotako bodimo radi prihajali tudi v bodoče, ako bodemo videli, da je zloga med vami. Namen današnjemu shodu je dvojen: prvič, da bodete čuli poročilo svojega poslanca o delovanju istega v deželnem zboru za koristi našega naroda sploh in tega okraja še posebe, in potem, da se pogovorimo radi predstojećih občinskih volitev v Pomjanu. Prosim vas, da poslušate pozorno in da se oglašate lepo po redu, ako kdo želi besede.
Sedaj poživljam g. posl. Kompareta, da izusti svoje poročilo !
Poslednji je govoril nastopno : Čestiti volilci! Ni dolgo temu, kar sem že poročal v tej občini, namreč v Šmarjah. Tain sem vara že povedal, da imamo svoj deželni zastop v Poreču. Avstrija je ustavna država. Ljudstvo si torej samo izbira poslance, kateri potem sklepajo deželne in državne zakone ; ljudstvo si na ta način samo daje zakone potom svojih poslancev. V deželnem zboru v Poreču sede hrvatsko-slovenski in italijanski poslauci. Nas je samo 9, da-si sestavljamo veliko večino v deželi; Italijanov pa je 21, če tudi predstavljajo le manjšino v deželi. Na tem krivičnem razmerju je kriv krivični volilni red. Po tem volilnem redu ima kmet veliko premalo pravice. Že v Šmarjah sem povdarjal, da 600 naših kmetov komaj toliko velja kakor jeden koperski čevljar. To je huda krivica. Po takem volilnem redu seveda ni lahko priti do večine v deželnem zboru. Znano je in neutajljiva resnica, da ogromna večina prebivalstva v tej pokrajini je kmetijskega slanu, in vendar imajo kmečke občiue le 12 zastopnikov. In še ti niso vsi naši, res kmetski zastopniki, kajti sć silo, pritiskom, zvijačo in prevaro so dosegli na-sprotuiki, da tudi med zastopniki kmečkih občin sed6 štirje .signori". Delovanje v deželnem zboru je torej silno težavno za nas, ker smo v manjšini. VeČina ne pozna kmečkih razmer in potreb, kajti
Jjublj ence. Poslal je večkrat po zdravnika v naš trg, celo v Novo Mesto in tudi v Trebnje; vsi ti kraji so oddaljeni po jedno, tri in štiri ure. V takih slučajih moral je zdravnikom plačevati po 10, 15 in 20 gld. za jeden obisk; potemtakem skoro polovico mesečne plače! Gospoda! in koliko takih vzgledov bi lahko navedli! Zdaj naj pa še kdo poreče, da nismo vredni pomilovanja mi ljudski učitelji.
Mari pa imamo kaj pričakovati od deželnih zborov ? Očitno in sveto izjavljam, da za nas ni rešitve niti v Gradcu, niti v Celovcu, niti v Ljubljani, niti v Gorici, niti v Trstu, ne v Poreču! In zakaj ni pričakovati ugodne rešitve od deželnih zborov ? Odgovor je jako priprost in kratek : .Zato ne, ker učitelji po deželnih zborih nimajo pravih in odkritosrčuih zagovornikov, ki bi imeli „srce na pravem mestu", to se pravi, ki bi urneli ceniti učiteljevo delovanje in njegove zasluge za narod.
Kakor sem povdarjal že pred petimi leti, tako ponavljam vnovič danes tukaj, da moramo učitelji zahtevati z vso odločnostjo, da se v vsaki kronovini pri deželnozborskih volitvah jemlje ozir tudi na učiteljski stan. Če že imajo vsi drugi stanovi svoje zastopnike v deželnih zborih, bi bilo torej popolnoma pravično, da bi tudi nas ne prezirali. Pri tolikem številu učiteljstva ima gotovo vsaka dežela več odličnih mož, ki bi častno zastopali naše težnje in potrebe. Naši pravi zastopniki — iz naše vrste možje — bi potem na pravem mestu povedali ostalim poslancem kar v brk, kako se nam godi in kako lahko je shajati s 400 gld. plače! Prepričan sem, da bi se ostali ljudski zastopniki na to nič več ne protivili taki uravnavi naših plač, da bi vsaj zamogli prilično životariti. Pri današnjih razmerah pak ima ljudski učitelj za življenje preiualo, za umiranje preveč.
Vem, da se mi bode očitalo, da pretiravam, da vidim vse črno in da so dežele že dosti storile za učiteljstvo itd. itd. Da pa ovržemo vse take smele trditve ter prepričamo svoje nasprotnike, da sodimo še vse premilo o svojem .sijajnem gmotnem stanju", dovolite mi, častita gospoda, da Vam tukaj prečitain doslovno dopis, ki ga je priobčila goriška .Soča* dne 6. marca t. 1. v 10. št. z naslovom: .Deželni zbori in učiteljstvo11. Glasi se: .Deželni zbori so se zaključili. Kar so donesli učiteljstvu, je borno malo. Nekaj dobromislečih predlogov, ki so se odobrili tu in tam, ali pa tudi dejali ,ad aeta", da so se zazibali v sladke sanje pozabljivosti. Nekateri deželni zbori so podelili velikodušno .milostne milodare*. — 6516 stradajoeim gališkim učiteljem, od katerih ima komaj 3451 dohodke „poštnega kljuseta* (400 gld.), dali so 35.000 gld., to je vsakemu učitelju nekaj več kakor pet goldinarjev.
Gorenjeavstiijski učitelji dobili so 7500 gld. podpore ; od teh pripada razmeroma jeden krajcar na dati lia vsacega učitelja. Več kakor jeden krajcar se tudi beraču ne dd,; torej je tudi za učitelja zadosti, mislili so .pobožni'' višjeavstrijski kristijani.
Moravski deželni zbor je podučiteljem podelil male doklade ; jednako je solnograški deželni zbor vrgel učiteljstvu nekaj drobtinic — in v Bukovini so določili, da se bode učiteljevo upokojalo po 351etnem službovanju. To se je zgodilo pa le zbok tega, ker tamkaj stradajoči učitelji rano umirajo in ne dočakajo te zlate dobe; vsled tega ima ondukaj penzijski zalog — ostauek ali piebitek. — Učiteljicam ženskih ročnih del so na Moravskem in Solnograškera plače nekaj povišali. Tamkaj namreč imajo učiteljice ženskih ročuih del, dočim pri nas na Primorskem (na Kranjskem tudi) morajo
prave učiteljice še dela akoravno to ne more.
Nižjeavstiijski deželni zbor je sklenil da smejo tudi učitelji prositi za službe, razpisane na dekliških šolah. Razne prošnje učiteljev in poduči-teljev je pa odklonil, oziroma položil v pokoj med prašne akre. — Naš — goriški — deželni /.bor je sklenil zboljšati učiteljske plače. Za to s.no hvaležni svojim poslancem. — Sicer vederemo, kaj bode iz te moke; malo se sicer nadejamo, a upamo, da nekaj bode. — istrski deželui zboi je odklonil prošnjo učiteljstva za zboljšanje — plač. Kriva je temu italijanska večina, ki je nesramno napadala slov. učiteljstvo ter je zaprečila zboljšanje. — Storilo se je dokaj malo za učiteljstvo v tem zasedanju, akoravno je revščina velika !
Poslušajte in strmite! Od 41.804 učiteljskih osob dobivalo je po oflcijelnem poročilu „statistične centralne komisije" — 21.550 — torej več kakor polovica — manj nego 600 gld. plače; ali tukaj so že odračunjene odškodnine za stanarino in druge doklade. Več kakor četrtina vseh učiteljskih osob, namreč 10.132, dobiva manj nego 400 gld., iu 1423 učiteljskih osob še ne 300 gld. — Od teh 1423 je 529 stalnih učiteljev, 703 stalnih učiteljic, 24 stalnih podučiteljev in podučiteljic in 107 začasnih podučiteljev in podučiteljic.
(Pride še.)
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 16. novembra 18wi.
Državni zbor. Proračunski odsek poslanske zbornice je vsprejel minole sobote proračun miuisterstva za deželno brambo. Minister \Velsers-heimb je naznauil, da se izdeluje nov vojaški ka-ženski zakon. Zatrdil je tudi, da v vojski ni nikake nasprotnosti do posamičnih narodnosti. Narodno vprašanje je politiško vprašanje, za vojsko pa je službeni jezik le vprašanje umestnosti in potrebe. Na vprašanje radi uporabljanja vojske o volitvah na Ogerskem, je odgovoril minister, da o tem odloča izključno le najviše vodstvo vojske. Ravno to pa, da se vojaki upotrebljajo tudi izven njih teritorialnega obsežja, dokazuje potrebo velike skupne armade. Kar se dostaje posvečevanja nedelj, je j odredilo ministerstvo, da je možtvu načelno dovo-' Ijevati ob nedeljah predpoludne potrebni čas za | zadoščevanje verskim dolžnostim. Pri dobavah za j vojsko se hoče vlada ozirati tudi na male obrtnike ; iu prvotne producente, vendar-le do gotove meje. ! — Proračunski odiek je vsprejel na to vladno . predlogo o pristaniških pristojbinah. Minister za I trgovino, baron Glauz, je zagotovil, da je v tej ! predlogi mnogo olajšav za promet po morju in za i trgovinsko niornarnico. Vodilna misel je bila, da i se olehča promet, in da se zmanjšajo bremena, j Sosebno korist bodo imeli plovba na jadra, lokalni j promet in perijodiške zveze z inozemstvom. — Na I to je pričela razprava o naslovu „pošta iu brzojav*. ' Minister za trgovino je prijavil, da je že dovršen načrt za preosuovo poštarstva na deželi. Qlede i poboljfiauja plač služabnikom na pošti iu brzojavu se že vrše pogajanja z fluaučnim ministerstvora.
Nemčija mora se razširiti <lo Adrije ! Dunajski dopisnik lista „Breslauer General Anzeiger" je imel te dni priliko razgovarjati se z nekim avstrijskim nemško-nacijonalnim parlamentarcem o Bismarekovih razkritjih. O tej priliki je došlo krasnih stvarij na dan, ki zopet kažejo, kako globoko sega pangermanizem v izve«trh atrijskih življih. Omenjeni nemško-nacijonalni parlamentarec je rekel naunreč, da so znana razkritja kn^za Bismareka ženijalen korak: klic do nemške vlade ; to da je velikonemški testament velikega državnika Bismareka, ki je spoznal orlovim očesom svojim, da se Nemčija ne more širiti na zapad, pač pa da mora iskati si zemlja v povsem drugi smeri. — Dopisnik omenjega Vratisl ivskega lista je vprašal na to rečenega avstrijskega nemško-nacijonalnega parlamentarca, je-li veruje, da na-meruje Bisraarck ostaviti nemškemu narodu kakor testament uresničenje velikonemške ideje ?
„To se razume samo po sebi", je odgovoril parlamentarec. ,B i s m a r c k v i d i že v naprej vojno med Avstrijo in Rusijo. V tej vojui mora Nemčija ostati strogo nevtralna, da se čuva Francoske. Ta uatnen je imela pogodba nevtralitete z Rusijo, katere obnovljenje nameruje
tiral
ope-tem
Bismarck se svojimi razkritji. Da se v tej vojoi Avstrija mora n m a k n i t f, to je jasno. A tedaj )e prišel čas, da raztegne svoje meje do j a d r a n s k e g a morja*.
,A verujete Vi, da bode nemški cesar tako politiko ?*
.Jaz mislim, da! Cesar Viljelm II. je tovano izrazil velikonemško misel in tudi v slučaju se bode moral udati sili okolščin*.
wAli mislite, da se utegnejo vsled teh razkritij povsem pretrgati zveze med nemškim cesarjem iu Bitsmarckom ?"
„Dvomim. Nasprotno pa mislim, da ta razkritja nemški vladi niso došla nepričakovano. Na vsak način pa se je pokazal zopet Bismarckov dalekosežui pogled; in le velike politiške misli, nikakor pa n« malenkostna politiška čutila, dovela ho staro-kaucelarja do teh razkritij. Protiru^ka politika bila bi samomor za Nemčijo*.
Na teli izbruhih nemškonacijonalne duše kaže se nam v bengalični luči vsa tista toli proslavljena nemška .lojalnost in zvestoba". V teh izbruhih je očitno izražena spekulacija nii nesrečo, na razpad Avstrije, oni velik načrt za gradnjo nemškega mostu do Adrije preko zdrobljene Avstrije. Avstrija se svojim orožjem naj bi bila torej na razpolago Nemčiji za vse sličaje, dočim bi Nemčija ostala „nevtralna", ako bi došla Avstrija v stisko. Taka je torej tista vzajemuost med Avstrijo in Nemčijo, katero nazivljajo po diplomatiškiui žargonu sedanjem : trozveza. To pa treba pri poznati našim avstrijskim pangermanom, da so prav poslušni učenci svojega velikega in železnega mojstra v saksonskem gozdu; moža, kateremu ni le volja železna, ampak tudi — duša.
Mil* med Italijo in Abesinijo se je torej vendar sklenil. Dno 26. oktobru je namreč kralj Meiiblik doposlal brzojavko kralju Umbertu, v kateri mu naduauja, da se je podpisala mirovna pogodba. Mi razumemo vesoljo, ki je zavladalo po Italiji vsled te vesti, ali tega ne razumemo, kako morejo nekateri italijauski listi proslavljati ta dogodek kakor sijajno zmago italijanska diplomaciie. Ves svet menda soglaša v tein, da je s to pogodbo za Italijo zaključena ie doba — sramote!
Različne
Shodi minole nedelje. Shoda v Marezigah so se udeležili v imenu pol. društva .Edinost": predsednik Matko Mandid, tajnik Maks Cotič in člena Fr. Žitko iu Kocmur; shoda v Bazovici: II. podpredsednik dr, Otokar Rybar, odbornik Miha Hr vatin in člen Miha Kamuščič; shoda na Opčinah: I podpredsednik dr. Gustav Gregorin in II podpredsednik dr. Rybaf.
O shodih v Marezigah in na Opčiuah poročamo na drugem mestu. O poslednjem shodu na tem mestu še le par besed.
Kakor v Bazovici tako tuduia Opčiuah je zastopal politično oblast — znani Vidusso iu vel se je — čudno tu in tam. Tu iu lam je zahteval, da naj se vodi zapisnik o zborovanju, dasi sta pred-seduika tu in tam že odredila potrebno v tem pogledu. Na Opčinah je cul6 trikrat ponovil to zahtevo, ker predsednik ni hotel reagovati na isto. To pa le zato ne, ker je bila izrečena v italijanskem jeziku. Iz tega je razvidno, da je Vidusso hotel prisiliti, da zbor mora razumeti njegovo italijanščino. Drugega namena ni mogel imeti, kajti, kakor rečeno, predsednik je bil že odredil potrebno, seveda v &ioveu.skoui jeziku m ne zmenć se za izja\e v italijanskem jeziku. Stvari so stale torej tako : da so zborovalci zahtevah, da komisar mora govoriti slovenski, dočim je zahteval komisar, da zborovalci morajo umetl italijanski — ne vemo po kakili zakonih iu predpisih. Ne treba praviti torej, d* je bila zahtova zborovalcev popolnoma opravičena, Vidussova pa popolnoma — neopravičena.
V speli „eneržiji* Vidusso vi je bil seveda jednak v Bazovici in na Opčinah, različno pa je bilo postopanje tega komisarja: v Bazovici je vsprejel lepo primerni pouk od gosp. dra. Ribafa, na Opčinah pa je razpustil shod. In tako j« Vidusso uplel novo cvetko v venec svojih proslulih „vspe-hov". Shod na Opčinah se bode seveda nadaljeval prihodnjo nedeljo; saj nas nasprotniki uprav silijo do neumornega dela in do odločnosti. — Na shodih v Bazovici in na Opčinah je bila udeležba ogromna, kakoršne ne bi bili pričakovali ob toliki agi-
taciji nasprotnikov in ob tolikem beganju. Značilno je, da se je Vidusso pripeljal v Bazovico celo nro pred shodom. Vspeh shoda pa je pokazal, da je velik > preveliko cenil ugled svoje osebe in da ni dosrgel, česar je želel najbrže. Poročilo o shodu v Bazovici prinesemo, čm bode dovršeno poročilo o shodu v Marezigah ; za danes pridoda-jemo le.: da je gosp. poslanec Ivan vitez Naber-goj krasno govoril, da je vse občinstvo najvećim zanimanjem poslušalo njegovo poročilo, da so poslušalci drastičnimi in značilnimi vskliki spremljali njegova in drugih govornikov izvajanja, in da so se vse resolncije vsprejele soglasno in ob velikem navdušenju. Takisto se prav gotovo dogodi prihodnjo nedeljo na Opčinah.
Mi se radujemo, da se je tudi V okraj, na katerega so se letos vrgli nasprotniki posebno silo, tako vredno iu častno pridružili ostali okolici. Vrlini možem bodi izrečena najprisrčneja zahvala na tem njih koraku k zložnosti, ki mora prinesti dobrega sadu za okolico prej ali slej!
Njegovi ekscelenci grofu Badeniju odposlala se je včeraj z Opčin nastopna brzojavka:
.Magistratni komisar Vidusso je takoj začetkoma razpustil današnje zborovanje „Edinosti", ker je podpisani predsednik pač odredil, da se protokolujejo govori, a je tudi naprosil komisarja, naj izraža svt je želje v slovenskem jeziku. Prosimo, da se za bodočnost odpomore proti takemu nezakonitemu in pravo za shajanja kršečemu postopanju mestnega organa. Dr. G r e g o r i n."
Kako dolgo še ?! Iz okolice nam pišejo : Kakor odmev, ali boljše : posledice shodu „Edinosti" v Lonjeru Vam naznanjam sledeče :
Delavec, ki dela na tlaku pri magistratu, moral je včeraj pobrati svoja kopita in šila. Mož so imenuje Štefan Pečar. Iu je bil že jedenkrat zaportjen z dela.
Drugi slučaj: Anton Grdol, katerega pismo se je bralo na shodu, ima 2 sina. Jeden se je učil vrtnarstva v vrtu Revoltella, drugi pa v javnem vrtu (giardino pubblico). Včeraj sta dobila oba slovo !
Lepe razmere 1 Torej žrtve svojpga prepričanja I Kako dolgo bode trajalo še to nasilje na pravico vsacega Človeka, imeti svoje lastno prepričanje? Mar nismo tudi mi ljudje ? Kako dolgo še ? Upamo, da ne dolgo več ? Mera je menda polna.
Slavne i u poštnemu ravnateljstvu na znanje. Dne 6. t. m. je pisal tukajšnji odvetnik dr. Gregorin dopisnico ■/. naslovom: „Gosp. Anton Kovač, trgovec Sv. Križ, S. Croce, via Nabrežina". Dopisnica je bila važna, ker je bila v zvezi z rekla-macijskim postopanjem za predstojeće volitve. Vzlic dovolj jasnemu naslovil pa je romala ista v Sv. Križ na Vipavskem, a adresat jo je dobil dva dni pozneje, ko je pretekel rok za reklamacije. In g. Kovač je res zamudil rok in take ne bode mogel vršiti svoje državljanske pravice.
To je pa vendar žalostno, iu mi si mislimo pri tem — svojo I
Nova vrst .viriink* S 1. marcom 1897. pridejo v splošno razprodajo nove „viržinke", katere se bodo zvale .Viržinke Brazil*. Dolge bodo cm. ter bodo napravljene iz tabaka „kuba". Torej bode tudi ukus novih viržink sličen ukusu smotk „kuba". Koliko pa bodo stale „viržinke brazil., tega c. kr. tobačna režija ni se objavila.
Prodaja specijalitetnih zavitkov v gostilnah In kavarnah. Finančno ministerstvo je dovolilo, da se od l. decembra t 1. naprej smejo po kavarnah iu go.-.tiluah — proti puaebni licenci — prodajati specijalitetne cigarete: .Club«, .La fleur* in .Jakd" po 3 nč., egipčanski zavitki I. vrsti po 5 uč., II. vrsti po in III. po 2V» nč. komad. Pozneje bode bržkone dovoljeno tudi prodajanje pristnih turških in egipčanskih cigaret.
Novi mitropolit bosanski. Sarajevski službeni list javlja, da je mitropolit v Tuzli Nikola M and i d imenovan mitropolitom za Bosno in Hercegovino.
Vrnena .milenijska* odlikovanja. Arhitekt in profesor tia budimpeštanski politehniki. Viktor Czigler, vrnil je ravnateljstvu milenijske razstave dostavljeno mu srebrno državno kolajno. Istotako je tudi več drugih razstavljavcev povrnilo podeljena jim odlikovanja z opomnjo, da se je o razdeljevanju odlikovanj in priznanj postopalo zel<5 strankarsko.
Za vsprejem kralja Aleksandra v Rimu. Iz
Rima javljaj), da tarnanji municipij namernje pri* rediM srbskemu kralju slovesen vsprejem na Ka-pitolu, razstavni palači pa, velik koncert njemu na čast V gledališču Coustauzi bode gala-predstava.
Iz Li-Hung-Čangovega dnevniki. Danes podajam-- svojim čitateljem popis parlamenta, ali kakor ga imenuje kitajski podkralj, prostor, v kater m se vadijo v kričanju za stavo. „Danes sem prisostvoval", piše Li-Hung Čang, zelo zanimivi zabavi katero bi najložje imenoval kričanje za stavo To se uprizorja na nastopni način : V veliki dvorani sedi kakih sto mož, ki se zabavajo kolikor možno prijetno. Hipoma vstane jeden iz njihove siede in jame kričati. Takoj se zbere okrog njega dva nij-stcrica krepkogiiili tovarišev in ga skušajo prevriti. To zanimivo zabavo spremlja gospod na vzvišenem mestu z neprestanim zvonenjem. Ko je p. stal kričač dovolj hripav, jenja kričati in tovariši mu več ali manj ploskajo, kakor si j<> zaslužil. Mej tem se je vzdignil že nekdo drugi, da prične znova krasno igro. Mnogoštevilni poslušnici na galerij' s paznim očesom slede posamn m igralcem, toda služabniki jih spode tak*j z galerije, ako hočejo ploskati temu ali onemu kričaču. — Vse. to se imenuje v evropskih jezikih — pailament".
Po .Slov.'
Ruska obsodba srbske politfte. Poluslužbeni ruski list „Peterburgskija Vjedotnosti" je bil v Belemgiadu zaplenjen zaradi članka, naperjenega proti naprednjaški vladi, kateri očita, da vodi protinarodno in p r oti slovansko poli k o. Ta Peterburški list posebno očita srbski vladi popotovanje kralja Na Dunaj, dočim je bil toliko krat odložen pot v Sredec in na Cetiuje. Ta politika, zaključuje .P. Vj.*f vodi Srbijo in dinastijo do propasti.
Londonska policija. V Londonu je 15.271 policijskih stražarjev, a navzlic temu se je dogodilo minolega leta 20.024 hudodelstev, med temi 18 umorov iu 37 ubojstev. — Zanimivo je poročilo o izgubljenih predmetih, kajti isto osvetljuje pozabljivost ljudij in — poštenost kočijažev: flja-kerjev in omnibusov. Le-ti so lani izročili okolji 30.000 predmetov, pozabljenih v vozeh. Človek ne bi uiti mislil, kaj ljudje vse pozabljajo v kočijah; našli so se: bicikli, perspektiv, šivalni stroj, mačka, kanalček, električna baterija, možgani konja v špiritu in drugo. Najveće število dosezajo pozabljene palice iu dežniki. Lani jih je bilo 15.626.
Novi perzijski šah se v marsičem razlikuje od svojega prednika. On ne mara v Evropo in niti ne misli na draga potovanja. Zato se ne izpolni žela Francozov, da bi doš"l obiskat svetovno razstavo leta 1900. — Novi šah je odpravil že preko 8000 nepotrebnih uradniških služeb. Cel6 službo vojnega ministra je odpravil, ker je sam prevzel ta posttl. O njegovi varčnosti najbolje govori dejstvo, da upotrebljova — za orijentalskega poteu-tata zares le neznatno svoto — 30.000 gold. na leto, dočim je njegov prednik trosil 2 milijona na leto.
Pozor! Opozarjamo naše čitatelje na oglas „Mejnarodni panorama« na četrti straui. — Serija zanimiva.
Kužne bolezni v tržaški občini. V tednu od
7. do 14. t. m. je bilo prijavljenih v področju tržaške mestne občine: 1 slučaj kožic, 7 si. dšpic, 7 si. škrlatice, 35 si. ddvice in 4 si. legarjeve mrzlice. Umrli ste 2 osebi za škrlatieo, 5 za devico in 1 za legarjevo mrzlico.
Loterijske številke, izžrebane dne 14. t. m.;
Dunaj	24, 59, 72, 52, 31.
( Gradec	12, 23, 73, 54, 85.
Koledar. Danes (17.): Gregonj, skof; Viktorija, mučeuica. — JuLii (18.): Udou, opat; Ev-geu, spozu. — Prvi krajec. — Soluce izide ob 7. uri 5 miu., zatoui ob 4. uri 24 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 8 stop., ob 2 pop. 11 stop. C.
Naš literarni boj.
Druga razprava, došla nam zoper novo .šolo" v naŠHin leposlovju, ozircma v obrambo pisateljice, gospe Pavline Pajkovke, slove :
Manevri naše nove literarne Sole.
I.
Pisatelj .karikatur* je na enkrat zašel mej kritike ; kajti, da je ona .slikarica* s kritikom .dušnih borb" jednaka oseba, o tem bi bila škoda
besedoviti. Kako on smatra svojo kritično nalogo, o tem jasno poučuje ona kritika. Hej tem, ko po ▼sem izobraženem svetu vlada načelo: „sine ira et studio* (bre« sovraštva in pristranosti), drži se kritik .dušnih borb44 gesla: „Tudi nekoliko sovraštva in zvijače ne škedi*. Kajti papir je voljen in s črnilom se d& tudi mazariti, samo da se do-•eže namen. Saj občinstve, tako računi pisatelj ene kritike, je slepo in vredno svojih literarnih kriti-kastrov. Vendar pa jaz upam, da še zdravi razum in nepopačeni čut nista izginila iz slovenskega občinstva. S to nadejo hočem potrošiti nekoliko časa, da g. kritiku pogledam bliže pod prste.
Prašajmo se, odkod ta najnovejša gonjba na pisateljico Pavlino Pajkovo, in kam je ona naperjena? Tega ni težko uganiti. Da-si pisateljica .novim bogovom*, za koje se smatrajo oni, nikakor ni delala, niti zdaj ne dela napotij, ker se niti ne meni za-nje, vendar so jeli ti podkopavati njeno čast in njene zasluge. — Čemu neki ? — Gotovo ne brez namena. Ta namen pa je pri poznavanju okolščin očividen in jasen : njeni idealno-realistični spisi, do kakoršnih se oni povzdigniti ne morejo, so jim pred viem drugim na poti! Ker sami nimajo idej niti nadaijenosti niti resne volje, učiti se, kaj in kako treba pisati, a vendar hotš biti čislani, zato izkušajo ponižati jo, da bi na njene stroške sebe povišali. Odtod ono preočito sovraštvo, katero imajo do nje in njenih spisov. Razven tega pa je temn še drug vzrok, bolj vu-nanji, iu ta je, kar pisatelj kritike najbolje sam v6: ker pisateljica stoji moralno tako visoko, da se nikoli ne uda takozvani ,novi", naravnost rekoč nečisti literarni smćri, katero hotć spraviti na vrh ti .novo -strujarji*. Sicer pak o tem še pozneje.
Da »e še bolje spoznajo vzroki tega sovraštva, pretehtajmo razloge, na katere se sklicige kri-tikaster t
Prvi je na videz čuden: ker se tem junakom zdi naša pisateljica „preplodna* duševnih proizvodov. Ne verjamem, da li so pridevki, skojimijo kritik počaščuje, resnobni; on jo imenuje „neumorno", „nenavadno plodovito44, .čudno marljivo*. Menda le hoče s tem reči: .Pisateljica kakor ženska ne bi smela pisati več, nego kolikor zadostuje nam kritikastrom! V resnici pa je stvar vsa drugačna in sicer ta-le : ko bi se bila pisateljica zanašala na hvalo in spodbujo svojih rojakov, gotovo ne bi bila toliko m arij iva J Kajti slovensko pisateljevanje je malo vabljiv, trnjev pot.1 Še manj pa bi bila pisala, ko bi se bila ozirala na podle in nizke napade, ki s«) prihajali naujo od popolnoma nepoklicanih in nezrelih ljudij, katerih prv» dolžnost, hi hiln : biti pestovanimi in kritiko-vanimi, ne samim kritikovati. Ker se pak pisate-teljica ni ozirala ne na levo ne na desno, nego je poslušala samo iu jedino svoj notranji čut in glas, zato je delovala naprej. Ta glas pa jej je dejal in velel, resuo poslušati ga s trdim prepričanjem, da česar je pisateljeva duša polna, to mora najti pot do srca, mora biti resnično ter prodere preje ali sleje navzlic vsemu kritikovanju. Iu to je bil oni neprisiljeni, notranji ogenj, kateri mora ogrevati in navduševati vsakega pravega umetnika, da daje svojim idejam oblike. Kdor ima ta ogenj v sebi, ne miruje; kdor brez onega notranjega prepričanja piše ali deluje na katerem si budi polji umetnosti, ta ni umetuik, ta je k večemu dninar, težak ali pa šušmar. Ta ogenj umetniški v pisateljici udušiti, spi asi ti pisateljico, ker ni bilo moči dobiti jo na svojo stran, odtod vsa jezica kritikastrov in kankaturista na njo. Ker je ta dobil o svojem času kratko, a določno košarico, ker se pisateljica Pavlina Pajkov a nikoli ne poniža tako globoko da bi stopila v kolo „naturalistov*, ali s kaRnui imeni koli se še ti pisarji uašemavajo, odtod ta lov in to podlo obiranje nje osebe in nje spisov. Odtod se je tudi izcimila kritika „dušnih borb*.— Sicer pa v kratkem več o tem. Dr. Janko Pajk.
(Pride še.)
Najnovejše vesti.
Gorica 16. Deželni glavar grof Pran Co-roniui potrdil je konsoreij za zgradbo vipavske železnice, kakor je bil izvoljen od vipavskih županov nn shodu pri Rebku Kazini tega je podpisal 2000 gld. garancije, katero zahteva vlada od udeležencev vipavske doline. Vsled tega od-
stopila sta podjetnika Dreoisi in Antonelli od izdelovanja podrobnega načrta. KonsorcH Mullitseh in drogovi je torej pogorel. Slava našima neumornima poslancema Alfredu grefu Ceroniniju in dr. Gregorčiči.
Dunaj 15. Kraljeva dvojica grška je odpotovala danes v Atene.
Billgrad 15. Vlada je dovolila 50.000 frankov v podporo poškodovanim po povodnji. Pod predsedništvom mitropolita Mihaela se je zasnoval odbor za nabiranje milodarov.
Madrid 15. Orožniki so našli v San Felino (Barcelona) 400 kilgr. dinamita, 100 patronov, 200 kilgr. smodnika za topove in 3000 kapsul.
Tr^ovlnak« brsojairka ta vaati.
Budlmptita. Plenica sa jesen—*--r««nioa t«
•pomlad 1806 8.81 de 8 85 Ovea m spomlad 0*08—S OB Ki za spomlad 7.00—7.02. Koruza ta maj-juni 1897. 4.20 4 21
Pioniei. nova od 78 kil. f. 8 20-8 81 od 79 kilo. 8.30—885-., od 80 kil. f. 8 85-8 40 od 81. kil. f. 8 46 8 50 , Oil 82 kil, for. 8.55 8.80. Je*™.. 6-10-8 — proso 5'15'-5'SO.
Pienioa: Dobro pontdbo, živahno povpraševanje. Prodaja 85.000 not. stol. 5 n«. draije. Bi 5 novč. rili*. Vreme ; oblačno.
Praga. Nerafinirani sladkor for. 12*40, november-dooombor 1242
Pruga. Centrifuga! novi, postavljne v Trst s «*r'»° "t,k9dPolilJ»t«T proeej f, 88 75 34'- Concasse 85 25—•85-50CetTorni 88-——'-.VglaTah sodih 87-50-•—
Havre. Kava Santos good average ta november 68'— sa mara 63.75.
Hamburg. Santos good average trn november —.— sa dee. 52-25. la maro 1897. f. 52.75, sa jnli 58.25.
Oanajska Kao:
16. novembra 1SBO
„ , . „	predvčeraj danes
Driavni dolg v papirja .... 101.85 101.85 „ . v srebrn .... 101-80 101.80 Avstrijska renta ▼ slntn . . . 122.45 ♦ 122.50 , . v kronah . . . 101.10 101.10
Kreditne akoge....... 864. - 868.50
London lOLst........119.90 119 95
Napoleoni.........#.58«/. 9.58'/.
80 mark .......U.78 11.76
100 italj. lir ...... 44.50 44.70
(Cen
Trina oani
Dom «41 pridelki
riiel: Koks.....
Mandoloni . . . svetlorudeči . . temnorudeči . . kanarček . , , bohinjski . . . beli veliki . . .
a mali , . . zeleni, dolgi . .
. okrogli . . mešani hrvatski „ štajerski Maslo fino Štajersko Ječmen it. 10 .... » 9 ... . . 8 . . . . Zelje kranjsko .... Repa „ .... Krompir,	. .
Proso kranjsko .... Leča, kranjska ....
apeh ogorski.....
mast	.....
Kava Mocca.....
Cejlon Piaut. fina „ Perl . . . Java JMalang . . Portoricco . . , Guatomal« . . .
165.	166.
. J i Z,—	173.
183,-	184.
„ 147.-	149. 100 K. 106.— 167. „ 14«.— 147.
Sun Domingo.......		154 —	155-—
Malabar Plant.......		—.—	
„ nadve.......		__	____
Lni;uayra Plant......		__ __	___
„ native......		__	_____
Santos fini........		120.—	124.—
. srednje fini.....		118—	120.—
srednji.......		112. —	114.-
„ ordinar.......		10«.—	108.—
Kio oprani ........		—,_	— .—
		12".—	128.-
		110.-	114.—
Slfdkor Centrifuga! F. vrste . . .		34.^0	___
Coiichssć........		30.50	___
		37.25	_,_
razkosani " .......		36.—	__
RlZ italijanski fini.......		36.—	26.50
		21.50	25,—
Japan fini AAA.......		18.26	_,_
„ srednji.......		17 —	—,_
Raugoon extra........		13.50	14 —
I.........	• .	11 —	11.50
II. . . . • . . . .		li'.25	10.50
Petrolej t uski v sodih ......		19.75	—
v zabojih od 29 kil. . .		6.15	_,_
Olja italijansko najfinoji.....		«2.-	64 -
		fi7. —	59.—
bombažno, umerile......		al.—	32.-
dalmatinsko........		31.-	32.—
Limoni Mosinski ......		4.—	5.-
Pomaranče „ .......		3 .-	5
Mandeljni Dalraatinskil	100 K. —.—		___
Bari . . f		rtO.-	«2.--
		87.—	8U.—
Rožiči Dalmatinski nori . . r . .		T—	7.25
„ Pulješki....... .		5.—	5.25
S.iokvo Pulješke .......		12.—	12.25
„ Grške v vencih, . .		1 -J.—	12.25
S itanlnej .........		46.-	54.—
Oib be 1..........		27.—	28.-
Poltnovko srednje velikosti . . .		48,—	49.-
„ velike ......		47.-	48.—
„ male ........		48.-	49-
Slanikl v velikih sodih.....		13.-	_._
▼ '/........ Žveplo ............	n	—.—	—.—
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
•) Drinvnn tel« nnioft. fPoBtain dri sv. Andrein
		
Cena	od for.	do for.
100 K.	11.-	11.25
n ■ n	9.76	10.-
n n	10.26	10.50
• «	9.--	9^50
	950	10 —
»	9,—	9 25
n	7.25	7.50
n	65-	70-—
	8.75	9.—
	9.75	12.-
n	11.50	11.75
>»	5.50	6.-
n n	2.25	2. 50 I
n	8.-	8.25
It n	62-	64.— j
n	52.—	53.— j
isileanlosfc. (Postaja pri sv. Andrejn
Od dni 1. ok tobra 1896. ODHOD:
6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na D onaj, v Betfa*.
8.35	. v Herpelje, Rovinj, Po^j, DivaSo in na Dnaal 4 40 popol. v Herpelje, Divačo, Dun^j Pulj in Rovinj. 7.80 „ v Herpelje (in od Herpelj brzovlak v PuM.
Divačo, na Dunaj, ▼ Be^ak.) Lokalni vlak ob prasnikih: 2.20 popol. v Divačo.
DOHOD:
8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. Horpelj. 9.50 . iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz Herpelj, Ljubljane, Dnnaja. 7.05 popol. iz Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 . brzovlak is Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane, Lokalni vlak ob praznikih: 8.35 popol. iz Divače.
b) Jninn ielesnion (Postaj* juine železnice.)
Od dnt 1. oktobra 1896. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.25 . brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim.
9.— . omnibus v Nabreiino, Videm, Benetke in Verono.
8.55	„ poStni vlak na Dun«y, zveza s Pešto in Zagrebom. 12.50 popol. omnibus v Kormin.
4.40 . omnibus v Nabreiino, Videm, Rim. 6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza s Peito, Reko 8-05 . brzovlak v nabreiino, Videm, Rim. 8.45 „ mešani vlak v Nabreiino, Videm, Rim. 10.— . mešani vlak do MUrzzuachlaga.
DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Miirszuschlaga, Beljaka, itd. 7.30 . mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabreiine. 8.85 „ brzovlak iz Kormina, 9.25 „ brzovlak s Dunaja. 10.20 . poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.20 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabreiine.
5.40	popol. poštni vlak z Dunaja.
7.36	„ omnibus iz Vorone, Kormina, Nabreiine.
8.41	„ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabreiine;—
8.56	„ brzovlak z Dunaja zveza z Beko.
Tedenski vlak: ODHOD.
7.50 pop. (sreda; ekspros v Ostende.
DOHOD.
9.— predp. (smda) ekspres iz OBtende.
Iščem popolnoma izurjenega trgovskega pomočnika za prodajalnico z mešanim blagom brez manufakture. A. Casagrande
v Ajdovščini.
Pisarja
(mladega) išče odvetnik dr. Mihael Truden v Trstu, Piazza Ponterosso št. 1, I. liadstr. Slovenščina in primerna pisava prva pogoja.
Koncipijenta
vsprejme takoj dr. Gustav Gregorin via Molin
piccolo štev. 3. Plača po dogovoru.
je razpisana v „Tržaškem Sokolu". Natančneje je poizvedeti od staroste društva.
Več vagonov
krompirja „hrastovec"
je na prodaj pri
Alojziju Domicelju
v Zagorji pri Sr. Petru
Borzni trg Št. 14 Sedanja razstava:
rceapeij,
vezno In Pompeji z novimi izkopavanji.
Jako zanimivo
Ustopnina 20 nove. otroci 10 nov.
Zdravljenje krvi
Ča] „Tisočer nI cvot- (Mllleflorl).
Čisti kri n-r j" izvrstno sredstvo proti onim hIu-čajom, Če počo v želodcu, k h kor proli slitboiuu probavljanju in homoroidam. .Jeden omot za ozdravljanje, stoji . 0 ter so dobiva v odlikovani lokami
PRf\XMAR£R „As tltifi Mori" Trst, veliki
trg.


Lastnik konsoreij lista .Edinost«. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Goduik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.