31. Itnilta. V LJubljani, v sredo 9. februarja I9Z1. [!V. leta l*ha|a vsak d as popoldne, iananil oeri«l|e In praznika. o aH t Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m /i§lnt 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijskl in uredni oglasi 1 m'm .< 2'—, notice, poslano, preklici, Izjave In reklame 1 m/m K 3"—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—* Pri večjih naročilih popust. Vprašanjem glede inseratov nai se orlloif znanilca za odgovor, OprivnUtro »Slov. Pfaroia« in .»Naradua TiaJiiraV Hnaflova nllsa at 3, pritlično. — Teietoa at, 334. „Sloeeaekt \ ,r »i' V Jo.,• •i«K-r.|i : celoletno naprej pUćan . K 3M> — polletno ....... B 150- 3 mesečno. ...... 75' — l - ........ 2v- relfa v L ubija * In po poAtl i V taoacmatvo t celoletno......K A1&— polletno.........210*— 3 mesečno......„l^'— h 3,5 - Uredništvo „Slo/. W Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi nar.»*nlki nai poalieio v nrvič naročnino vedno po nakazi ic N» «em » olsmen* narobili brez oos'atve denarja « ne moremo ozirai. Snaflova u"ca At 4, I« nadalropi*, lofou i er. 34. Dopise »prejema le podpisan* in ladostno frankov ena. fSajp RoWo?Uow ne vrača. H&d Posames Požtrv vitka velja 1*20 K Kapacinade. ija v orgijah z geslom: Za nami potop! — Za Rusijo sledi A vs tri i a. !n Nemčija? — In kdo potem? — Pepelnica se bliža ... Pepelnica se bliža, pokora trka Da duri. Avstrijski škofje, na čelu dunai-ski kardinal in v njihovi družbi tudi krški škof v Celovcu, so izdali skupno pastirsko pismo. Zanimivo pismo, ki prihaja le prekasno. »Plameni socijalne revolucije, naravnost groznega prevrata plapolajo vedno rnogocneje kvišku. Grozi svetovna katastrofa, ki naj pokoplje človeštvo pod razvalinami: splošni potop mesa preti potegniti vse v prepad.« pišejo škofje. »Tako ne more iti dalje, ali pa propademo vsi! človeštvo je z^.šlo; njegovi voditelji so udarjeni s slepoto, mase so zavedene in razhujskane, nasprotja med ljudskimi razredi postajajo vedno ostrejša, sovraštvo in ogorčenost grozita človeštvo medsebojno raz-mesariti. Razuzdana mesenost kakor v Noetovih časih, ošabna upornost kot v Mozesovlh časih in brezsrčna pohlepnost In doblčkažcMjr.ost kakor v časih Janeza predhodnika: glejte, to so glavna zla mtše dobe!« In škofje gTme proti nesramnostim avstrijskih kinematografov in gledaliških predstav, proti nesramnim tujim plesom In proti nesramnim ženskim oblekam. človek bi skomizgnil z ran.o in bi si dejal: Škofje pretiravajo! Toda prav isto pišejo dunajski dnevniki. »Neue Preie Presse« pridUruJe prav tako, kakor škofje: »Dunaj le prevzela opojnost razkošja. Treba je svariti, kajti grehi ro-dć posledice ter vplivajo na tujce in domačine pogubno. Ali je neizogibno, da v svoji revščini posnemamo nravnosti, ki prihajajo iz dežel zmagovalcev? Ali se morajo ženske kazati z golima hrbti ter Javno nastopati v oblekah, ki tega imena niti več ne zaslužijo? AH je prav in pametno, da se OGrrorrtne vsote, ki bi včasih živite več let cele obitelji, uporabljajo za nakup dragocene kožuhovine, luksuznih čevljev In nogavic ter da se ravna proti vsem r~čelom štedljivost!? Kako naj ima svet sočutje z državo in z Dunajem, kako naj se stopnjuje usmiljenje za avstrijsko In dunajsko usodo, ako se razkazujemo kot lehkomdselni uživačt* ter pri tem ne opazimo pogledov opazovalce/, ki v resni skrbi take ekscese obsojajo? — Ze zaradi vtlska na inozemstva ki mora misliti, da nismo prav nič vredni pomoči in da nismo prav nič upravičeni beračiti, bi ne smeli I>u;.ajčanje denar takorekoč s korci razmetavati. Ne u videvamo, zakaj smo zašli v dobi najtrpkefšega pomanjkanja v ozračje, ki je s soparno erotiko uprav prenasičena ko se go- je plesk pri katerih se telesna dražest stopnjuje do osttidnosti ter se v vsak-danskem občevanju uporabljajo besede, ki so bile včasih mogoče le v mlaki...« Ce so prisiljeni že židovski listi prinašati take kapucinade, ram so škofovske lamentacije seveda razumljive in upravičene. Sicer trJ-ia dunajski časopisi, da obsega dunajska Sodoma le nekaj tisoče v prebivalcev, toda škofje ne delaio prav nobene Izjeme. Obsoiajo vse vprek: kapitaliste, srednji stan. kmete in delavce. Drug drugemu kopile jamo — pišejo — in boj vseh divia proti vsem. Brezmejno in brezvestno ku-pičenje denarja nenasitnega kanibalizma na eni strani, neusmiljeno zlorabljanje delavcev, ki si služijo jedva skorjo kruha: — na drugi strani izkorišča obogateli kmet brez vesti meščana ter ga izžema brez srca. — na tretji strani uganiajo orgije oderuhi, prekupci in verižntk; ter slačijo ljudi do kože. — na čerrti s'rani uprizarjajo delavci in nameščenci stavke, ki ogrožajo državo in vso javnost. Tako se pripravlja po vseh za vse prihod tistega pekla, ki se imenuje boljševizem in ki poslane grob človeštva. Tako P'šejo avstrijski škofje. A rešitev vidtjj kajpada le v večji moči cerkve. In ti škofje, ki grme" proti anarhiji, pridigajo san U — upor proti ustavi, proti zakonom, proti vladi! >Bog je gospod držav »n vlad. deželnih zborov In narodnih skupščin, vseh šol in univerz, vseh uredništev in organizacij,« pišejo škofje, če zapišejo besedo Bo*,, mislijo seveda pri tem na škofiiski ordinarijat, na politično moč klerikalizma. »Pouk In vzgoja ne smeta biti brez vere. in o njima odloča veljavno le cerkev!« In cerkev odiraj sevv'4 • ede tič nih kniig in učnih oseb. »ki ne smejo izpodkopavati ljubezni do cerkve in duhovščine«. Zato se morajo verske vaje znova uvesti v šole! In »ustavnim zakonom pritrjujejo škofie le v toliko, v kolikor ne omejujejo božje pravice cerkvene«. Maziljeni anarhisti z mitro rn krivo palico pridierujejo torej revolucijo, zakaj avstrijska škofovska sinoda se proglaša sama za najvišjo drž. Instanco, ki zakone potrjuje aH zameta Avstrija je v gospodarskem razsulu. a nravstvenemu pronađu sledi tudi splošna anarhija. Stan proti stanu, sloj proti sloiu in končno še cerkev proti vsem, proti zakonom fn ustavi: kam plove taka država? Vse kapucinade ne koristilo. Treba bo radikalnejših sredstev. Vlada javka, grozi z bankrotom, a ljudstvo se potap- Csčslis !rissiP£k£ zbornica im Dunaju Dunaj, 5. febr. I9l!1. Dunajski Čehi se čedalje tesneje organ izu je jo. Pred vojno so govorili, da j i »i je do nol milijona. Po razsulu Avstrije so polagoma odšli v češkoslovaško službo vsi državni uradniki. Mnogi imajo še danes tu svoje rodbine, ker v novi službi še nimalo stanovanja za nje. Ali vkljub preselitvi tisočev Čehov jih danes ni nič mani. rajši več neuo pred razsuloni, V stari Avstriji je živelo Dunaju neštevilno Čehov, ki so bili skoro že ponemčeni ali pa so se tu pot :hnl!i in skrivali, ker jim je tako kazalo. Po razsulu pa so deloma morali pokazati barvo, deloma so to radi storili, kaiti njihova domovna obč:na ie kje v Češkoslovaški, a avstrijski državljani niso hoteli postati. »Ich bin eigentlich auch ein Čehoslovak!« je odmevalo na vseh koncih. Vs! taki ljudie so imeli vsak hip opra\ iti na češkoslovaškem poslanstvu fn tako se je nešteto rodbin polagoma vrnilo v češkt> družbo, v češka društva, otroci v češko šolo itd. Zda« se na tisoče ljudi priznava za Čehe. ki so poprej polnili nemške vrste. — In zdaj imajo Čehi v vseh okrajih češke ljudske šole. imajo celo meščanske in srednje šole. Trgovski in 6bi uit stan ie -neci Čehi prav dobro zastopan. Tudi inteligence Imajo dovolj. Zdaj leno or-ganizuie?o narodno in kulturno delo. Trgovina med Češkoslovaško in Avstrijo je zelo živahna, Čehi se niso niti za trenutek ločili od Avstrije s kitajskim zidom, kakor je to storila Jugoslavija, Čehi so znali izkoristiti lego In zaklade Dunaja. Tu Imajo celo vrsto nakupnih društev in komisij, delniških družb za uvoz fn izvoz, za tranzitno trgovino, špedicije, banke i. t. d. Da bi pa pokazali na zunai moč češke trgovine, da bi to trgovino or-ganizovali in združili v skupno delo za koristi narodne stvari, so ustanovil! končno — trgovsko zbornico. Predsednik je g. Josip Spitalskv, vrhovni ravnatelj »2lvnostenske banke«, velik organ'šatorski talent. Tajnik pa je dunajski Čeh dr. M£rička. mlad mož, ki Ima pred seboj hva-ležno polje. — Trgovska zbornica ima svoje uradne prostore v oaUčI »Zivnostenske banke« (!. okraj, Hcr-renera^se 12). kier posluje pod okri- ljem banke tudi Nakupovalno društvo, ki preskrbuje češke konsume z vsem potrebnim blagom, v prvi vrsti z živil!. Češka trgovska zbornica na Dunaju ima Isto nalogo, kakor vse druge. Toda trgovski kataster te zbor-nice bo za češki narod še vse vele važnosti. Veliko bi mogli pisati o v> bki važnosti te zbornice za češki aa-rod, in to toliko bolj. ker se Dun tj razvije v nekako prometno In trgovsko križišče srednje Evrope, In mi Jttffosloveni? Ni pričakovati, da bi ml Imeli tu svojo JujTosloveusko trgovsko zb r nico, kaiti ako bi tudi kaj podobnega ustanovili, bi bi! to monstrum, kakor naše poslaništvo na Dunaju (doslej smo Imeli že — osem »poslan'!: v, konzulatih a^ento*/. n-;dctavmkov, upravnikov ooslova* itd.!). — Najbolje h! bPo nko bi ustanovil] fug slovensko sekcijo pri češki trgovski zbormci. Prostori so na razpolago. Pod istim vodstvom, pod istim krovom, ob neznatnih stroških bi mogli Imeti jugcslovensko trgovsko zbornico, katera bPne zastopala le 'r^o-vine med Jugoslavijo ;*i Avstrijo, ampalc tudi irted — Češkoslovaško in posredstvom češke zbornice bi imeli stike na mnoge stran!, kamor sami ne pridemo tako zlahka. Dunajski Čehi si žele take zvo-ze z Jugoslavijo. Pripravljeni so. da se ?. nami docela sporazumelo o skupni o**ganfzac!M trgovskih Interesov na Dunaju. Ker sem z metodaj-nimi činitelji v orkl zvezf, si Šteiem v rodoljubno dolžnost, obvesti'1 o tej važni stvari naš? javnost in zain^ resovati za to vprašanje merodajne zborn!ce. Jugoslovenska kolonija *am:t je danes zelo številna, a na Dunaj prihaja toliko na?ih Hudi, kakor nikoli poprej. Za nedogledno VnJočnort ni pričakovati sprememb. Stoletne zveze, navade m šege 5-e ne dajo spreminjati tako lahko, kakor so menili oni naši modrijani, ki so proglasili geslo: »Sa Švabama ai^ta!«. a sami najbolj letajo za švabl. Trgovski interesi med Jugoslavijo in Avstrijo so zelo velik!. In ako so Cehi tako prijazni, da nam hočelo Iti na roko nri organizaciji naših nrgovsklh odnoSa-jev, tedaj moramo le hvaležno zgrabiti pr-nujano roko. A, OabršSek. Or* Sfasnfč sa narodno In drž« edinstVRo — Beograd. 7 .februarja. Današnjo j Sklenilo se je, da se atenograflčid sejo ustavnega odbora je otvoril pod- 1 zapisniki sej pošljejo vsem narhmen-predsednik dr. Tomljenović. I taruhn skupinam. Nato je sledilo na- dalievanjo debati o vladnem ustavnem nacrtu. Zastopnik zemljoradničke stranko g. A v r a m o v I ć je v svoiem govoru p:> idarjal. da vsebuje vladni ustavni načrt samo politični del edinstva, Y deželi gospodarskega liberalizma« v Angliji, uvajajo moderne gospodarske zakone, ustanavljajo delavske in go» spodarske zbornice nasproti principu, di hndi država samo Politična oreanl-z i a, Maša država ie sicer ustvarila no angleškem vzorcu ministrstvo zdra-v;a. socijalne politike, prehrane in po» sebno agrarne reforme, vendar pa se prezira gospodarska organizacija. Končno iziavlb, nai *e politični del ustavnega nn^ria vzame v razpravo, coSami?« se je razveselila. »Čisto sam. Do svidenja!« Pognal ]e svojega konla in jezdil skozi vežo na Stari trg; pod trančo pa Je zagledal dr. Repica.- ki je stopa! ob nosilnlcl. ki sta jo nosila na dveh drosrih dva stolonosa. »Pozdravljeni, gospod!« mu je klical že od daleč. »Se dva dni In potem se ne vidimo morda nikoli več.« »Da, da. Se dva dni In potem pride 1, maj!« je odgovoril dr. Repič in se dvlenil na prste, da Je podal generalu roko. »Že pri Des-selbrunnerju sem vam pravil, da nastane za nas po 1. mafu zopet mrak.« Previdno se je ozrl in do al potiho!« Nadejali smo se po svitanju zore in nato jasnega dne, — namesto tega pa... vrag vzemi politike!« »Haha. francoski hudič le prorokoval resnico!« se je režal Murat. »Ampak ni še vseh dni konec, prllatelj. Verujte ml: vrnemo se1 In prav kmalu. In za svitanjem prideta vend.Tle zora In dan. vstane solnce. kl ne mrkne nikoli več! Verujte, zaupaite In pripravljajte se na ta čas! Veniite. zakaj le vera zmaguje. Zmagah ie z nami In zmajrala bo tudi z vami... Pa koga soremllate?« »Svojo ženko, general... Marffanfca. pokaži se gospodu Muraru!« je dejal Repič in pri- stopil k stolu. »Va&o ženkof« se je začudil Murat. »Od-kdaj ste oženjeni? — O. strela božja, moj poklon, milostiva! Čestitam vama — najlepši parček sta v Ljubljani!« Marijaničina mila. po pravkar prestani bolezni še nekoliko bleda, zato tem finejša lepota je generala takoj zavzela in zavzdihnil je: »Joj. joj. kako nam bo, prijatelj, kadar ne bomo mocH več gledati Slovenk, ki so vendarle najlepše žensko pleme na svetu!« »Morda Da se le potolažite v Parizu, gospod generaP« se ie pošalil odvetnik. »O. da bi se! če se ne, pri Bogu. se vniem v Ljubljano' Do svidenja! Poklon, milostiva!« In odjezdil je dalle, nosflnlca pa se Je zibala preko mostu na Breg k baronu Zolsn... »Ob II. ponoči Je dospel v Ljubljano av-striiski penera! Me^rfeld z večllm spremstvom častnikov In uradnikov. Nadzirat! so brneli odhod Francozov, prevzeti oblastva in pripraviti prostora proti fugu se pomikajoči avctrfiskf armadi. Nastanili so jih pri uršullnkah In kapu-clnlh. Toda že ob 7. zjutraj je prišel v kazino na Starem trgu vitek, vfsofcostaseti ulanskl častnik, polprrp. žensko nežnega obraza. Vse Je še spalo v poslopju. Le v kuhinji Je našel kuharico in dekla »Kje Je gospodična Metka?« Je vprašal nemiren. »V II. nadstropju... Ampak bržčas Še spi... Mar naj jo grem klicat?« »Ne, ne — pustite! Zbudim Jo sam: njen bratec sem, hche... bratec Leon — pričakuje ms,« Je dejal In odhitel po stopnicah navzgor. In ko Je dospel v drugo nadstropje, je za-klical: »Metka! Metka! Kje si, Mfirgtca, setrlca?« Odprle so se duri sobe na hodniku in med nJim! se je pojavila deklica zlatordečih bujnih las, ki so fl razpu^čeni kakor p'ašč padal! preko golih ramen skoraj do kolen. Bosa Je še bila In samo tenka košuljica Je pokrivala njeno telo. A na vse je pozabila, izte^illa roke In se mu vrgla v naročje. »Ti ljubo, zlato dete moje!« Je šepetal. »T! moja sladka rdeča nmieika!« »In poljubljal In *o na usta. vrat. rameni fo stiska! na«e fn poljubljal znova in znova. Hipoma Jo je oble!, dvhrnfl In nesel v sobo. Kakor v krču so oklepale Metkine do ramen gole* roke rrjegov tilnik, njena usta so se vsesala v nfegov pbraz In se vgriznile v njegove ustnice. Kakor ro^ni popek ob rosnem svitanju se Je odprla Metkina krasota vzišlemu solncu... Konec • 1? stran k..... * „SLOVENSKI NAROD", dne 9. februarja 1021. 31 §fcv. fcf/ro germanstva. romanstva. madžar-stva, bolgarstva in drugih sosednih na-rodov. Živimo v povojnem času, v dobi družabnih državic in ukoreninjenih verskih razlik. Zato ie treba organi' zirati državo na trdni edinstveni pod- lagi. To naj Imajo pred očmi in v trcu vsi. Končno i a govoril dr. Bogumil VoŠnjak o raznih državnih smislih, ki so morao izenačiti. Govoril je proti centralizmu in za lokalno samoupravo. Pnllfifng nest! — rfetertflctranA mandata. Beograd, 7, februarja. Verifikacijskl odbor ni verificiral mandator Ivanu Kirbi3u in Zvonim: - Bernoru, poslancev iz volilnega okraja Cclje-Maribor. Verifika-cijski odbor ni dobil vkljub ponovnim urgencam aktonr iz treh občin. — Seja demokratskega kluba. Beograd. 7. februarja. Danca popoldne se je vršila seja dornokratskapa kluba, na Sateri s? i© vr.-^1« debata o ustavi = Klerikalni shod v Mariboru. Snočl se je VtSU v Mariboru klerikalni shod, na katerem je poročal bivši mestni komisar dr. Leskovar o razmerah v Mariboru. Obenem se je vršil občni zbor krajevne organizacije SLS. kjer je poročal poslanec VL Pušenjak. — Senata ne dobimo. Pretilo*; o uvedbi •remio zbornica jo propadel tudi v radikalnem klubu. V demokratskem klubu »o se prej T5onavno izjavili proti zgornji zbornici. Na ta način so more smatrati 7.0 gotovo, d» w a novo ustavo no bo uveljavila uvedba gornjo »borni ce. — Dogodki v Makedoniji* Muslimanski poslanci v radikalnem in demokratskem klubu bo zahtevali ©d svojih klubov, naj se sestavi parlamentarna anketna komisija, ki bo proučila položaj v južni Srbiji. Predsedstvi obeh klubov se bo^ta Sv^orarrnmoli. da odide ta komisija čimprej v PrlStino. Minister ?a notranje zadeve Milorad Drašković bo v kratkem odpotoval s poslanci i« južue Srbijo v Skoplje, da prisostvuje ? z vrnitvi odredb m vzpostavitev reda v južnih krajih. = Občrnsffo roTTtvc ▼ Beozradu. Beograd. 7. februarja. Jutri popoldne se vrši seja občinskega odbora, na kateri se določi dan za občinske volitve. = Vprašanje sonat?, in radikale!. Beograd. 7. februarja. V radikalnem klubu so razpravlj 1 o vprašanju dvodomnega sistema. V klubu sta dve stru-3!: ena za dvodomni sistem z Vesoičen*. Nlnčieem, Trifkovičem in Vuk ?e vi čem in dmsra sa enodomni sistem ki jo zastopata PaMe! in Lfaza Markovi č. G. Ljuba Jovnnovič se Se ni izraril no za prvi in no za drugI sistem, Zdi se. da 00 večina radikalcev profl dvodomna-mu sistemu, sx Za izenačenje zvonov. Beograd, 7! februarja. Danes se je vrnila tedna seja ekspertne komisije za lze* naeenje zakonov. = P rezident Republike Poljske PUsudsld je bil pretekli teden na ofS- etjelnem posetu v Pariza, kamor ga je bila povabila Francija. Bil je na Francoskem od četrtka do nedelje ter po-setil med drugim tudi bojiSče pri Ver-duna. v Parizu samem pa Sorbonno. Spremljal za ■•• poljski manji minister Sapicha, poljski vojni minister, državni tajnik vnaniega ministrstva itd. 2e to spremstvo kaže, da je pose t imel povsem političen značaj. Oficijelni komunike o posetu govori izrecno o istovetnosti poljskih in francoskih interesov v največjih vprašanjih današnjega dne. PoLska stopa v francoski politiki na mesto prejšnje Rusije. = Vprašanje senata v poljski kon-stioiantL Morda leto dni je to vprašanje razburjalo poljski politični avet. Levica konstituante (torej zlasti socialisti in* Imdovcl, t. j. napredni kmetje, stranka ministrskega predsednika VVitosa) se je na vso moč ustavljala senatu, češ. da je to nazadnja-Stvo, zavetišče, kjer se hoče utaboriti reakcija, a desnica se je z enako vnemo borila, za senat ter v drugem domu videla potrebno korekturo prenagljenostim, ki se lahko dogode v poslanski zbornici, če je ta-le sama državni zbor. Dne 27. januarja je -končno prišk) do glasovanja. Konstituanta je bila nabito polna, enako na poslaniških klooeh kakor na galerijah in v diplomatskih ložah: manjkali so morda le kaki 4 poslanci: en socialističen poslanec ie pri-5el nalašč iz Pariza, da bi se udeležil glasovanja. Kako kritičen je bil položaj, se vidi tz tega, da je desnica v zadnjem hipu odstopila od ene ze*o važne točke, ki so jo naaorotniki senata posebno strastno pobiiali: v predlogi o senatu ie bilo izprva rečeno: Če senat zavrže zakonski predio*, ki ta je snre-jela poslanička zbornica, gre predlo* nazaj v to-le zhonvco, a tu je sedaj zanj treba triperioske večine, če r1 a j obvelja. To določbo o tripet^ski večini je desnica kolčno umaknila In s tem dosegla, da je-bH senat sprejet, a le z večino 11 glasov (s 195 url a sovi nrori 184). Senat bo volien. a nekaj č'anov bo virilistov (rektorji visokih šol. nred-stavitelji raznih konfesii. nredaedmki Gospodarske zbornice). Vol H ni okraji bodo jako veliki: volilna pravica Te v toliko Tjmelena, da se aktivna volilna pravica začne šele s 30„ a pas;v^a s 40. letom. Vendar senat ne bo poVSelfl amkopraven z ljudsko ebornlco, tnv pak bo le nekak kontrolai orzan s pravico veta. !Z BOLJŠEVIČKE RUSIJE. — d Moskva, 7. febr. Vlada je izdata dekret, ki odreja, da se imajo bolnikom zdravila, kamera jim nred-pftejo zdra\niki. oddajati brezplačno. — d Moskva, 7. febr. V Moskvi so otvorili gledaliiAl za gluhoneme. NOVA GRŠKA VLADA. — d Atene, 6. febr. Kraij je poveril sestavo novega kabineta dosedanjemu ministru v Rhallfsovem kabinetu Kalogeroisilosu. Kalogeropulos orevz^ame portfelj zunanjih poslov. Gunaris vojno. Protopopadakis finance m Theot vcis pravosodje. NOVO GRe!CO MINISTRSTVO. — d Atene. 6. frbr. Kalogeropu-Iosov kabinet je položil prisego v roke kralja. Votni minister Gunaris ne pojde navzlic fcelji svoje stranke k londonski konferenci. ODKRITA ZALOGA OROŽJA IN MUNICIJE. — Ffrenze, 5. febr. V neki hflH v ulici Malententi so našl8 oblasti skrito zalogo pušk. revolverjev in ročnih granat. Oblasti so zaplenil« najdeno oro£je in municijo. VV1LSON IN ARMADA. — d Parz, 7. febr. (Brezžično) Predsednik VVilson je vložil svoj veto proti zakonu, ki se tiče zmanjšanja ameriške armade. OMEJliiiV OBOROŽEVANJ\ NA JAPONSKEM. — d Lnndon, 6. febr. (Brezžično). (Iz Tokia poročajo, da priora vi ja bi vsi minister pravosodja Ozaki zakonski načrt v svrho omejitve grajenja japonskih vojnih ladij. Ako se ta zakon sprejme, obstoji upanje, da bodo tudi Zedinjene države preneh !e graditi ladje. Telefonska fn bnifimmm mmmMl ITALIJANI ODDAJAJO. — d Šibenik, 7. febr. Iz tukalsrrle teke so te dni pretkan v ouljsko pristanišče brvšo avstro-^srsko vojno ladjo, rra kateri m nahajalo onre-mc za ponravila vo^'^ ladij. (Očitno Sfre za vohio ladjo »Vufkan«.) Pred aekoISro dnevi so na lcdfo rmložltt 50 ays^rr>opr^kfh porrrorsklh letal ter flh prepetjaH v ItalfJO. 2elezrd5ka zveza Sibenfk—Split fc rposfavljena. 5f kratkem se otvori tudi osebni promet. V šibenJku je bfl pred nekoliko tlnevi otvorjen Italijanski konzulat. Konzularne agenture kraljevins Italije se ustanovijo tudi v notranjosti Dalmacije, tako na primer v Kninu, Drnišu itd. PP^d evakuacijo ZASEDENEGA OZEMLJA. — Beocrrad, 7. febr. Naša vtatia poi*oča, da je italijanska vlada določila vse delesrate v razmejitveno komisijo za določitev mej med našo državo in Italijo. Zdi se. da bodo Italijani v kratkem zapustili ozemlje, ki nam pripada po rapallski pogodbi. GOSPODARSKI SVET. —d Beograd. 6. febr. Zrx^ovarr1e Sfospodarskcpra sveta je definitivno zaključeno. Sekcija za carino, ki deluje v ministrstvu trsrovine, z ozi-forn na obsežno irradlvo ivoieffa dela ne bo končala pred 10 dnevi. Prometna sekcila je končala svoje poročilo in redijrlrala resolucijo, ki ima v glavnem nastopne točke: i. da se čimprej skliče tarifskl odbor v svrho revizije železniških tarifor; 2. da se favorizirajo naši proizvodi ter da se doarofl uvoz srrovtn in strv jev po povoljnih tariflh; S. »pecijelni tarifi za preskrbo mest; 4. ureditev pomorskega prometa in uporaba nepotrebnih manjših ladfj za promet med Črnim morjem in Prah ovo. Obnova prog in voznega parka nai 4» pospeši z državnim! posojili TRGOVSKA POGODBA Z NEMČIJO. — d Beograd, 7. febr. Kovnlsfla ministrstva za trgovino je Izdelala z nemškimi delegat! trgovinsko 00-godbo mod našo drŽavo fn Nemčijo. Minister za trgovino se strinja s tem nacrtom trgovinske pogodbe, ven dir pa je naletel na ugovore v financ to-ekonomskem komiteja, o katerih bo razpravljal ministrski svat O PARIŠKI KONFERENCI. — d Pariz. 6. febr. ChambeHain Je izjavil v svojem govoru, ki *r» je imel V Birmrncrhflm. da je Nerrrčii? r,d pariške konference naoravliena ponudba ugodnejša od rv>eoiev ver-aafdske mirovne pogodbe. Nemci imajo pravico vstrajati pri tem. da se /ersaillska nirovna pogodba do-slovTK) izvede. Ta pa je mani mila kot sklepi pariške konference. Velike važnost! .te za Nemčijo, kakor tudi za ves svet. da se Nemcih* naznani višina obnovitvene vsote. ŠVICA IN CARINSKE OMEJITVE —d Bern. 6. febr. Odbor zveze Irtcarskil! strokovnih organizacij je v svoti včerajšnji sen odklonfl nameravano zvišanje carin ki vse omejitve, ki se tičejo uvoza. IRSKA PODMORSKA VOJNA PROTI ANGLEŽEM. — Now York, 5. febr. T*kaj3nj3 irsto propagandistični tednše »Sina Feincrc poroča iz Dub lina. da je potopil veliko angleško pod:nornl ;o K 5 torpedo, ki so ra izpustil? z neke Irsko ladje. Torpedovko ie iznašel Irski Inženjer. List dostavi«, da bodo Irci brezobzirno nadeljevaJi podmorsko volno proti Angležem. KNEZ KRAPOTKIN NI UMRL. —■ London. 5. fobr. »Dailv He-ralrJ« poroča, da jc zdravstveno stanje kneza KrapotkUna, o katerem se je poročalo 2e pred tertnom, da ja umrl. zelo resno, a ne kritično. — >Daily Herald c je polu rad glasilo ruske sovjetske vlado, s katero ima dobre avezo, z druge strani pa poroča moskovski dopisni urad. da so zdravniki blavlli, da je Krapotkln iz Ven vsake nevarnosti In da bo kmalu ozdravel BOLJSEVIKI SO NEDOLŽNI, d Moskva, 7. febr. Ljudski poverjenik zunanjih poslov člčerirt ie izjavil v neki noti na Lloyd Oeorg«. da ni res. da bi poslala Rusija svoja čete v Perzijo. Tudi ni res, da bi bile ruske čete prešle v Malo Azijo. Čičo-rin je protestiral proti očitkom, da je Rusija povzročila ljudski upor v Hu-hari, da namerava stopiti v zvezo z Afganistanom in da povzroča nemire v Indiji. Končno se ClČerin pritožuje, da ontenta podpira bele rar-dtste in da je bila municija z\ Poljsko angleškega izvora. —■- Trat, Pula in Reka «0 bila pred ve^no relika in \ ažna amlisf a. Svoj procvit ro imela pripisati sTojemu ugodnomu položaju in političnim razmeram. Pula je bila edina vojna luka, Kekn edina luka Hrrat*k« in Ogrske, Trst jo bil luka za rse aratrijske dežela. Pula ja sedaj vojna luka nižj« važnosti, ker so Benetke glavna vojna Inka Italije. Pula Je adino mesto, kjer je dane* prevof; stanovanj. Trsta se ponižujeta danes Avstrija in ^eboslovaika, Poljska ima Gdan^ko Jntroslarija P.a-roA. Metković. Split. Hamburg preti Trstu s konkurenco. Poprej je dunajska t Uda dirigirala promet proti Trstu, tkines Tre^a ne Jfer-iti nikdo. Ako bo hodila Rskn po noti. ki jo je nastopila, bo porinila. V zgodovini ni nič noveffi da »lama mesta propadejo in *e dvignejo nora. Gtmdnli^i je pel: >Vm krr.lj^^tra, r«ru gradovi«. Tako piže >Pu^ki Prifa-tsljc. — Trstu. Pnli in Peki piSrjo nesrečno u^oeJiti rospodarsko obnovitev de«sl<». Na aborovanjn so bili zastormfki dež. od{x>r«, trgovsko - obrtno zhomiea dež. kritnega zaroda in odr>o*lanei ie ran-nih središč. Predsednik odbora je dr. Peitarin. ATi k toka va£ni akciri niso bili TKn^bljeni 7*s*o*"»niki slo^enakecra liudstra, Z»to se ta odbor ao moro ime-norati odlv>r za obno\ itev Goriške. kr>r Goriška jo pn ogromni vrlini slo-t enaka — Zborovanje »Mtcljsv *rori5ko|^a siCra|a V dvorani kovmtafatiene delavsko zbornico v Gorici js imelo u(*it*»lj-sko dni-fro za goriški okraj pretekli teden zborovanj©, ki 30 bilo dobro obi-ckano. Pior^«v1oral j# Krizman, poron^! le tsjnik Pojio Mermolja jo crovorll o *e1*njih dolžnostih učitelja. TUJijanski učitelj ?tanta jo pozdravil Slovence imenom 7,borni^S in po.iaroi^ral grlobo-ko ^ntit^-c ined n ovo in p+bto šolo. dolioč staro, da ho<*** nadaljevati rr,r.-'•^vljenj^ ljudstva in rojenje sovraštva. Obrazložil jo pro«ram u<'if^ljskeo7ivljaioć slov. ufiteljo. naj ►►o strnejo v močno razredne organizacijo v svrbe popolne osvoboditve sole. Stan tov povor jo bil aprejot z odobravanjem. V kratkem i>o novo zborovanje. — Goriška poarnznica 8Pi> jo iincia 28. januarja izredni ol-čni zbor ratii obstoja društva, na k«We/n je pa velika veoina o Iv vpisnine. Izknrnire so dobijo pri blagajni v kavarni Zv^Kda. — Priprave faSistov za volitve. V p.cicijo imeli fašisti iz vse Julij-ke Peneči jo zl>o rovanje v Trstu. Pnžlo jii jo jako mnojro, da sklenejo dosrovoro za bližnjo volitvo v italijanski parlament, v kateri liočejo ponlati samo >vrodnc< zastopnike. Pripravljajo so na neizprosen boj zlasti proti Jugoslavenom kor hočejo, da se pokaže pri volitvah Julijska Benečija v italijanskem svitu. Pričakovati je torej po shodu v Trstu nasilja in surovosti proti Ju ero«!ovenom v volilni borbi v skrajni mori. Jugoslovanov pa tudi fašisti ne bodo ustrahovali. Potreba jo nujna, da se vsa italijanska nasilptva, katerim r>:ipca vlada prosto pot razkrijejo prod Evropo! — Prelal Constantini z Reko jo obiskal Lofcinj in Ores in dal etrosre nkaze jogosJovenskini duhovnikom-gla-po'jaAem da ^e smeje poslnJovati v cerkvi samo Ittin.'^ine in itslijansčtne. Le nekaterim jo dovoljeno so nekaj časa potluževatt so pri božji službi g tare slavonske sra iozika. V IvoSinja izgine iz cerkva jueoilovenšvina norolnoma* Tfcko poročajo ialijanski nacionalistični listi in do#tavii»fo: m\ vendar nis-smo v Srbiji! Costantini je papežev odposlance za Reko. Katoliška cerkev, kakor so k»£e. ho?o po svojo pomagati pri poitalljančevanfu Julijska Benečije! — Tr vsiajkeara skladišča v Bazo-rtri so Hli splavili trije italijanski vojaki 1*/ zabojev raznih razstrelilnih snovi foikib kff v \r0dn03ti 10 000 lir. Pokoro se vojaki pobe«rnili. PrijeTl so jih v Trafu. ko «0 se. rolni denarje^ zabaval] z m^Mimi d kleti. Tako raTna5»j|o se it."rTii»nski vojafci nevarno «povi okoli, kar ffh ni zo tako ?e preveč ostalo no dezoli. Italijanska oblast 30 zelo malomarna elode spravljanja nevamik razstreliv. — sVst raboiev rarsirclITnib snovi 00 na^li pri kamnolrmii v Selcih bli*u Tržiča. Aretirali «o dva Italijana iz V\-ceri^o. ki sta priznala, da sta n nekje nabav j 1» ono snovi in jih skrila pri cVMrL To nevarno blanro spravijo v vojažka skladišča v Gorici. Iz na Se Iralfeisfnsj. — ^»^oolov. »•vinarsko ndmSeajo. Pooblaščeni določati SrbakeM novinar-3t»g-» društva v Beocra/lu. Hrvatskega novior^rsk^jfa rimi*, v a v Zagrebu. Drn-ItvS ju (ros loven »ki h nr>vinarjev v I4ub-lj«ni in Udruženje novinara Bopuo in Hercegovine v Sarajevu so sklonili na svojih s^jah dno 6. in 7. februarja t. 1. v Zagrsbu nastopno: 1. da se konstituanta (ustanovni občni zbor) novinar-ikoga udruženja skliče na katoliško Voliko noč. t. j. dno 27. in 26. marcn 1S81 v Sar s j evo in da se jI predlolijo •snovna pravilo, sprejeta spor««omn* ot ssjaii pooblaščenih dsl^sratov teh dništov. 1 Likvidacija dosedanjih društev se mora v zrnitlu pravil poodlnih društev končati ns]k«*n©j* do 15. m«r-ca t. I. Ukvidaeija postane prsmore-Ifsvna šim se sprojmojo pravila Jujjo-clovsmakescs novinarskega udmisnja 1 ta koustitua/iti ndmfenja in eini »e is-voli uprava druirva. 5. Imovina poe-dinih preide v last Jnj^oalovenskaga novinarSkega ■dmžSHJs snkoj po Mkvi-dsoiji (posedanjih druitav. Imovina Udruženja oa bo »previjala po prarilih novarja urtmletvja. 4. Podpisani poobla* kfimd dalegati aorlnarsklh dmlUv teorijo zaoeao! odbor novegs Joposloron-sksga novinar sksem udru »oni a. Ta od-l>or ima nalogo, aa pripravlja vsa po-tretmo ai akupjčino Udru*ssija v Sarajeva Ka sknps^ini Ju#o«k>venskoe* iK>vlnarskoga adrozenja v Sarajeani imajo pravio© frlaso^snja vfi radni Man!, ki aa bili t doi-ročlla bencin na vsakem trgu po S dinarjev kg. Na t» način je bila oskodo-vajia država za 4 milijone dinarjev. — K a me* t e m e raskih zdravnikov. V ministrstvu ra narodno soravje se iz* d«iujo ukaz o nameSoonjn ruskih »drav* ni kov in raz porodu »pravnikov državnih kopoKM. — Za reT!gija««s vareča dees. Bo •»rod, 7. februarja. Minister prosvsto Je zaprosil ministra za rorarvo, no4 -loči dalagate. ki bodo skupno z delegati min. prorvets izd«lali naArt za rollgl-jezno vngojo mnslMnarvsks in katoliško daoa — iVim-seje ■avTaarjssn, ĐeograA 7. febmarjs. Sveeanliko »drnienjo j« pristopilo k društvu novinarjev kot ustanovni slan v priznanje, da js novinarstvo podpiralo njihove težnje. — 9nrt j»»aks, V soboto so v Boo-pradn pokopali polkovnika Milovan* Plastno. Pokojnik !• bil pa sodbi roe-rodsjnlk vojslklh fsktorjan •dsn prvih junakov nase vojsko, ki jo irvrsll neorortns dola na solunski fronti. Na njegovom grobu Js sr^voril general Marino vi a, ki js v svojem govoru označil veliko zasluge, ki ti jih pokojnik pridobil »a narodno stvar in narodno nje* dJnjsnje na bojnem polju. Velikemu pokojniku bodi ohranjen večen opomin. Češkoslovaški zunanji minister I Češkoslovaška zazlodaje ze dve la-Edvard B s n s 1 jo podsl uredniku 1 ti politiko kontolidaeij« in notranje ob-a^encije Štefani nastopne izjave; 1 no Hi ve republike kakor tudi oaro4aie Evrope ter dela na to, da so onemogočijo nore vojno. PosJodico svetov n vojne so zelo težke. Voina jo pufti' ooveod neir.SHsljiv« sledove. V v.-c Artavah Sentrains Krrone so euti re< »limanj soc.ijr.ln-. in politična nevrvmos:. V.ato J© potrefe-a politika po^.iirjonja kajti rsaka »ova vojna bi unb-ila tud: zmagovalca. Politika Oeekea^ovaika Js 1U skrajno miroljubna boui -i z ozirom n. osrednjo in vziio^lno Ernrj^o. bodisi 1 o?:irom na Rusijo. Csik ^*,ovaAka se j< ur>rlo el>oroitni iTitervoiioi»j v Rusiji se Je uprla s-r>om z M ko in s« »pira rzpostaritri Habs u nnov, ki l hrezdromno povtarocila n nesreče > e^rodnjl Pv-rop*. Mala antanta se J< ustanovila zato, da so preprečijo nov spori in d;i pripravi usrodon položa za izvedbo trinnon?ko *n st. garmaio ske mirovne pogodbe, da morejo bii i vse tri države male antante mirno napram nevarnosti vzpostavitve Habs LurŽJ»nov. Da so more Bacati z delom, da s doseže notr.inj.i obnovitev in da ge od st ranijo nesj>orazuii;l;onja in nevarno sti konfliktov v inozemstvu, je treba, da oi»ro#siio narodi m< I ine pospo dirsko odnošajo. Eden najglavnejSil piToblemov Češkoslovaške je obnovite-« gospodarskih. ino po odsfrsnitvi traasport-r.ih in tranzitnih težkoč, znatno povečalo I te vilo izvozn^^ra in uvoznega blaga za Cešlcoslovadko preko Tr>ta. Kob©na država in nobena pogodba n© bo mo^rla ovirati a* i v.stvari ti kon-"u-renro na^Tiu trgovskemu prometu c?i Trst, ki jc naravno in tradicijonalno pristan i Ve za SeškoslovaSke trgovino. Položaj, ki bo vstvarjen na po Uagl sporazuma v Rimu, bo gotovo ugoden za pospo-iarsko In inrlu^trij^ko sodelovanje med Italijo in C^koslovrssko za investicijo kapitalov, za razdelitev surovin, ih ostaiiovitev novih italijansko-eeškoelova&i:ih pespodarskih in industrijskih organizacij, s pomočjo kat se i»o lahko ustvarila konkurenca v gospodarskem oziru. Večkrat je že govorilo o potrebi In koristi intimnih odnosa jev med obema državama, toda razmere so vedno preprečil?, da besedo niso postala dejanja. Prepričan pchl, da bomo z dobro voljo, ki jo imamo vsi, prišli d,' praktičnih rezultatov v skupno korist ČalasoDl iz KornSfte. — Zaeledovanje nfcwih Ij'idi na Ko-roškero. .»ož>f Jan, poseetnik in železniški delavec, rojen leta 1SS0,- v Pod-gori, cboina Dobrlavaa, stanujoč v kitari vasi. po domače Jozernik. Je Idi železniški (prožni) deiaveo na progi Bin«. vas - Železna Kapljaš in sicer 12 polnih let. Ker je bil ves čas zvest svojemu naroou in oddal svoj pri as dne 10. oktobra l£-"20 za Jujroslaviio, je bil od dela kratkomalo od p u Scen in saeer brez vsako pokojnine ali drusre podpore. Preskrbeti ima veliko družino (ženo, 4 nedorasle otroke in staro mater), in to sedaj sredi zime ter brez vsakega zaslužka. Pravtako se Je zpodilo z rio-govirca bratoma Štefanom in Blažem, — To js prestopek člena 66. odstavek V. saintgarmainske mirovne pogodbo, ^- Blas Jan, rojen 1873. stanujoč v Žirovnici, občina Skocijan. železniški delavec, 30 delal na lokalni železnici v Eiivcavaei 11 let. Ix?ta 191?. si je tamkaj zlomil noeo. Dne 17. januarja t L js bil izpuščen iz elužbe rrull svoje narodnosti. Ko je dobil odpoved, da n© smo delati, j© vprastJ, zakaj so ga odpustili. Postajenačelnik mu je odvrnil, da za to. ker je Slovenec Z njim sta bila oiipusčena isti dan tudi dva njegova brata. Od leta 1916. ne dobiva plačane zavarovalnino zoper nezgode, ki mu pristoja radi njegove noge. Ima žf no Marijo ti pot otrok, ki so vf! nry>re ak-bljeni. zaslužka pa nio. Borovljo. Celovški glavar Je na predlog bororeljskesra »HelmaldieDsta« sraukazsl. ds mora biti slovenska g«»«til-na Smaričnik ob S. zvečer zaprta, ker sta na Silvestrov večer o polnoči dva pijana r omču rja v tej gostilni vpri zarila pretep. Na neničuriiiin prireditvah se nomčurjl pretepava jo celo noč}, posebno pri Justu v kavarni, zadnjič so nakleotiH tudi nekega Volksw©hrova a nihče se ni slišal, da bi objektivni fflsvar ealovški radi teh pretep>ov vpa jal vsej kako preiskavo. — Pod gora. Pri nas so aretira M nsfnAki orosniki Slovenca Antona Ko-sirjss sel da je on vzrok, da so priftli >Krsnjci< čea Ljubelj v Borovi je in da je on vckHI patrulja ki so v gostilni >Pri Gratzeju< kradlo in plenile in napravile nsd 50.000 kron škodo. Kosir je bii na dan aretacija cel dopoldan v Borovljah kot priča pri oodniji. Ko se > popoldne vračal domov in že bil ! liyu svojo hiša, »ta ga prijela nomaka orožnika Proall Ju js naj mu dovoli ta, da grs vsaj toliko domov, da se bo .t*jedel. A zaman. Moral js takoj v zapor, kjer Je bil eel prvi ran brez vsako hrane Drugi dan ga je sodnik Ispustll, rekoč, da »s va, zakaj da so ga zaprli. Slovenji PUjperg. Okrajno glavarstvo v Celovca je uradno zaprlo slede-a» slovensko gostilno: V Slov Plajpergu gostilno Petra I^ausc^orja. p d. >Pri Najekovcuc, v Borovljah go stilno Simona Maleja, p. d. >Pri Tepe- &c in gostilno Rozalijo Kelih. Pod u beljena pa starodavno gostilno >Pri Trnjaku«, kojo najemnik jo Slovenec čemic Valentin. — Rosallja K©'ib igubll« noia v vojni in jt uboga vdov« z dvema nepreskrbljenima otrokoma broz dohodkov in zaslužka.- — Vsa »lobnost nemških oblasti so Jo pokazala pri zaprtju gostilne >Pri Tmjaknc. X nedeljo dne ftO. januarja U aa morala 31. štev. 3, tiran v tej gostilni vrniti ob 4. popoldne pojedina povodom poroke nekega Slovenca. Ob pol 4. sta prišla dva orožnika iz Borovelj in sta gOfirtilnlčarju raukazala. da so mora gostilna takoj zapreti. Brez primernega ukaza je moral gostilničar Černic takoj zapreti gostilno, niti na- stavljenega soda piva in pripravljenega vina ni smel več iztočiti. Poročna gostija se je vršila no to v nisi ženina Pod goro. Tja so prišli orožniki in svatom, katerih je bilo okoli 80, zapove-dali, da ne smejo peti slovenskih pesmi in da ne Bmejo klicati >Zivio!< Dneone oesiL V Ljubljani, S. — Represalije zahtevamo! Kakor je znano, je koroški rojak prof. dr. M i š i ć dobil od celovškega okrajnega glavarstva obvestilo, da je izgnan iz Koroške. Proti temu odloku je dr. Mišic vložil rekurz. ki še do danes ni rešen. Naša vlada naj ne čaka na rešitev tega rekurza, marveč naj poseže takoj po represalijah. Naj nemudoma izžene iz naše države naimam deset nernčurjev, ki udobno žive med namd ter se debele na naše stroške. Naj dostavi n. pr. pu-škarju Sternatu in njegovi ženi v Mariboru, ki sta ob priliki plebiscita stras'no agitirala na Koroškem proti Jugoslaviji In za Avstrijo, izgonskf odlok ter jih iztira preko meje v litem trenutku, ko bo moral dr. Mišic zapustiti Koroško. Tudi za odpust naših delavcev, cestarjev in gozdarjev iz službe na Koroškem bo treba misliti na uspešne represaliie. Odgovoriti je treba prav energično tudi na zatvoritve slovenskih gostilen na Koroškem, Za nemška nasilstva na Koroškem imamo v rokah sto re;ve> salij. naj bo naša vlada energičnr in naj brez odlaganja poseže po njih. — »Ku!tum3 delavci podporniki klerikalne politike«? Z ozirom na vest. ki smo jo včeraj priobčili pod tem naslovom, n?m pišejo: »Bilo bi res žalostno, če bi se naši profesorji ali pisatelji tako daleč spozabili, da bi se s kakšnimi deklaracijami izjavljali za avtonomne, ki morejo narodu v gospodarskem, političnem in kulturnem oziru le škodovati. Pred prevratom smo zaman čakali, da bi naši pisatelji izpregovorili tako važno besedo, kakor so jo izpregovorili češki; upajmo, da sedij vsaj ne bodo hoteli dobri stvari škodovati. Ce fo se srednješolski profesorji lanske jeseni tako odločno izrekli za narodno dinstvo, bi bilo vendar čudno, če bi drugi kulturni delavci to edinstvo hoteli rušiti. Vest »Slov. Naroda« pa ne bo povsem neosnovana; že novembra 1918 je dr. Izidor Cankar, takrat men d?, urednik »Slovenca«, snoval nekakšno tako deklaracijo, ki pa je kmalu padla v vodo. Vseučilišče naše je jugoslovensko; kot tako je nastsJo hi kot tako mora živeti.« — Delo razmejitvene komfslfe. Razmejitvena komisija je končala svoje dele na vzhodnem delu naše severne meje m je pričela z razmejitvenim delom ob reki Muri. — »Solo je prodaj Srbom.* T"ko vpijejo sedaj rogaški neniškutarji in begajo ljudstvo, ki je radi svoje narodne nezavednosti pre^jej dovzetno za take hujekarijo. Stvar je namreč sledeča: Pred kratkim je bila prepisana lastninska pravica rogaškega šolskega poslopja na šolsko občino, oziroma krajni šolski svet Ker pa nemškutarji dobro vedo, da bodo v trajnem šolskem svetu imeli Slovenci večino, so zagnali divji krik in šuntajo ljudstvo, češ vaš gerent je prodat šolo Srbom. Sklicali so ljud- I stvo na javen protestni shod, kjer jo j znani nomskutar Andrej Drofenik v poldrugo uro trajajočem govoru hujskal proti Slovencem in Srbom. Sklenili so j tudi neke rezolucije* ki so jih baje iz- j ročili Eibinu Kristanu. Poslali pa so tudi protest na vlado radi Sole! Zani- j mivo pa je dejstvo, da so se zbrali na ■hoda najtežji kapitalisti, ki ao znani kot najbolj strašni nemškutarji, poleg j nekaerlh nahujakanih kmetov. Sedaj so J se poskrili vsi pod plaso eodjalnega do-mokra tišma, akoravno je znano, da Ro-gatee pred vojno ni poznal nobenega \ socijaldemokrata, ker bi ga tudi bili ta- ? krat sedanji socijalisti takoj ugonobili. Is vsega tega početja se vidi jasno, da j je namen rogaških nemJSfkutarjev sejati sovražnost napram Srbom in napram sdinstvu, kar so lansko "?« najbolje pokazali s tem, »la so v javnem lokalu pri Brezinšsku prepevali >Die Wacht am Rheinc. Mera je polna! hO rogafiki Slovenci ki smo v prejšnjih oealh pre- ] trpeli toliko muk ravno pod temi hujskači, ki se »edaj skrivajo pod eocijal- j nedemokratično krinko, naj trpimo na- i prej? Rotimo našo vlado, naj poseže pe metli in očisti enkrat rocra&ki hlev, Sicer se bode protidrzavna agitacija \ predaleč razpasla. Pričakujemo tuđi, da i bode viada poskrbela za to. da dobi no- | polno zadoščenje naš vrli in zavedni j gerent in da so strgo kaznujejo obreko- v al ci in hujiskači. Z?, dane*; dovolj, ori- j hodnjič pa bode javnost slišala nekaj j o ljubljenčkih Radića. Rogaški Slovenci, j — Jezersko spada pod Kranj, j ^Službene novine« objavljalo narod-bo ministra notranrh del. s katero se določa, da sc dodeljuje obči ia Je- | zersko okrajnemu glavarstvu Kranj. ! — Izlet naših profesorjev v Sr- ■, bilo. Profesorsko društvo v Beogra- j du ie dobilo obvestilo, da namerava 100 do 150 profesorjev iz Slovenije ! napraviti poleti izlet v Srbijo. Izlet se priredi v treh skupinah. Prva sku- j pina bo potetlU Beograd ia ti osle- * februarja 1921. dala Gjerdap (železna vrata), druga skupina bo iz Beograda odšl i na Kosovo, tretja skupina pa bo, poserivši Beograd, prepotovala Vojvodino m si ogledala Novi Sad. — Nemci in prepoved nemških prireditev. Kakor je znano, je izdala deželna vlada kot naimileišo represalijo za nasilstva na Koroškem, prepoved vseh nemških prireditev v Sloveniji. Rogaški Nemci so se hoteli te prireditvi izogniti na ta način, da so se napotli preko meie na Hrvatsko, hoteč tamkaj prirediti v zaključeni družbi svojo nemško zabavo. Ta načrt pa jim ni uspel, ker je za stvar zvedela hrvatska kotarska obiast icr dala Nemce po orožnikih izgnati ore-ko meje. Nemci so sc vrnili v R >ya-tec. zabavljajoč na hrvatske oblasti v prav Istem tonu. kakor so navaicni govoriti o slovenskih uradih. — Porotne razprave. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem se ori-čno 21. t. m. porotne razprave. Doslej je razpisanih le okoli osem razprav. Kakor doznavamo, prideio tudi »poštarji« v tem prvem zasedanju na razpravo, dalje tudi zanimivosti glede tatvin pri Szantnerju. — Gg. popisni komisarji za .Ljubljano in Spodnjo ši£ko ki se niso predložili v pregled opisnih krogov in sumarnih pregledov, naj te nemudoma predlože v pregled v mestni posvetovalnici. Razen teh naj se zgfase takoj Še popisni komisarji sledečih popisnih krogov in sicer: It. 5, 7. 10, 16, 18, 22, 23. 24 SO, 86. 42, 44. 48, 53, 59. 60. 63. 73. 76, 79, 8& 85, 94, 98, 104, 107, 112 120 126. 129. 131. 139. 140. 142, 156, 160. 170, 172, 174, 1S9 in 194. Ker posamične stranko še vedno same prinašajo na magistrat popisne pola naj gg. oopisni komisarji še ne zaključijo opisnih krogov in kontrolnih pol, da se poznejše zglašeni £e naknadno vpišejo. — Promet In raz svetita v a v Ko-menskega ulicL Ta ulica ima od ranega jutra do pozne noči nepretrgan vozni in osebni promet, a v celem deiu — od Kolodvorske ulice pa do Resljeve ceste — nI ponoči razsvetljena. V sredi nlice stoji plinova svetilka, ki je pa menda samo za parado! Ljudje upravičeno zabavljajo na plinarno, ker morajo hoditi po temi fn blatu po tej ulici! Ta svetilka naj se redno prižiga! — Glas iz občinstva. Pišejo nam: Brez dvoma je ena najbolj frekventiranih ulic v LJubljani Wolfova ulica. Je pa tudi ena najožjih. Ob jutranjih urah t k od pol 8. do 8. ie pri nekdaj Lasnikrrvi hiši silna gnječa. Ni čuda. Mladina vre v Šolo! Tu vodi pot k Uršulinkam, na Vrtačo, na realko, na univerzo, na tehniko. Tod hodijo tabak arce v tovarno te v drugo smer gojenci in gojenke na učiteljišče, dijaki na II. drž. gimnazijo, dekle in gospodinje na trg. Baš ob tem Času stoje v ulici vozovi mlekaric In ravno ob tej uri stresa redno na najožjem mestu smetar bacile sosednjih hiš v visokem dimu na svoj hlglleni-čni voz. Potem prrvriska avto :n blagoslavlja pasante čestokrat z gosto cestno polivko; pa tudi drugih voz je dosti. Po tei ulici pelje pot k raznim uradom, na dež. vlado in k raznim cerkvam. Ali bi ne bilo dobro, ta tok Hudi nekoliko odvrniti z ozko brvjo čez Ljubljanico n. pr. med K rejce vo in Gruberjevo hišo ali pa med filharmonijo in Kirblschevo hišo? Taka brv seveda bi danes mnogo stala — bi razbremenila ozko Wolfovo ulico, ki še dolgo ne bo regulirana, ki bi najkrajše večala Poljane. Mestni trg etc. z severozahodnim delom mesta, kjer je mnogo šol ki uradov, fsto-tako bi bilo lepo, če bi dobila morda ta ulica tlak kakor Prešernova. Ker je ozka in kratka, bi morda ne stal preveč. Na vsak način pa bi lahko smetar pobiral smeti prel ali pa pozneje kakor ravno od pol 8.— 8., ko Je največja gnječa v ulic!, na način, k? ga Je tujec označil z besedami: »Skandal za Ljubljano.« — PoročD se le v soboto g. Jr. Alofzij K ob al, odvetnik v Ljubljani z gdč. Slavico Milavčevo iz Cirknlce. Bilo srečno! — Poroka. Poročila sta se dne 7. februarja t. 1. ing. Jos. Janošek. komisar državnih železnic Cehoslova-Ške. wt Manta mj. riejnic Bilo srečno! j — Planinski ptes v Mariboru. Pohorska podružnica Slov. planinskega uruštva Je priredila v soboto v Go-tzovi dvorani v Mariboru svoj prvi Planinski ples, ki je uspel nad vse sijajno. Dvorana je bila nabito polna. Bilo je nad 2000 posestnikov. Dvorana je bila umetniško okrašena. Dekoracije ie oskrbelo umetniško društvo »Grohar«. Slike so predstavljale Bled. KlanjSka Jezera, Obir, Savinske planine itd. Pri-ttdltva ao m udeležili pristali vseh po- J liričnih strank. Navzočih je bilo tudi mnosjo Nemcev, ki so enoduSno hvalili uspeli aranžma in neprisiljeno zabavo, za katero je skrbel odbor, na čelu mu dr. Brence, dr. Valjavec, Pintar, Lo-tič in drugi. Prireditev je uspela hioj v gmotnem oziru nad vsako pii^ako-vanje. — Iz ■dravatveae službe Zdravstveni odsek za Slovenijo in l.-tro prokli-cuje in razveljavlja imenovanja dr. Vladimirja Sobajića okrožnim zdravnikom za Metliko dr. Karla Hollegha okrožnim zdravnikom za Kranjsko goro in premeščenje okrožnega zdravnika dr. Albina Ccšarka iz Mokronoga v Novo mesto in sicer ker prvoimenovani svoje službe ni nastopil in ker sta se zadnje dva imenovana odrekla svojemu 'inenovanju, oziroma naim-A<'enju. — Posledice alkohola. V Lokav-cih pri Ljutomeru je 201etni kočarjev sin Franc Filipič ustrelil v hlevu Marka šalamona kobilo, vredno 11.000 kron. Oeianjc Je izvršil v popolni pijanosti. — Bilanca letošnje*.! predpusta. Letošnji predpust je bil kratek. Zakonski kandidatje so morali hiteti. Prijatelji razposajenega Kurenta pa so temeljito izrabili kratko jim določeno dobo, kar kaže kratka statistika letošnjih predpustnlh zabav. V vsakem oziru je ta statistika zelo podučna. O predpustnlh zabavah smo prejeli na poli ilskem ravnatelistvu naslednje zanimive podatke: Preduustnih veselic in zabav fe bi'o v ljubljanskem policijskem okolišu letošnii predpust 167. Od večlih prireditev je bilo v hotelu Union 21, v Nnrodnem domu 17. v Mestnem domu 4. Druge so se vrnile no raznih gostilnah. Pa se je samogla plesaželina mladina vaditi v raznih plesih, osobito v »the stopu in on stepu«, je poslovalo ves predpust v Ljubljani 1? (beri dvanajst) plesnih Šol. Redni koncerti so bili v kavarni Narodnega doma Kulturne prireditve, zlasti koncerti, so bili zelo slabo obiskani, nasprotno so Številne množice kar drvele na razne plese in plesne zabave. Materijalna stran teh prireditev je gotovo zanimiva in značilna za LJubljano. Za to se pa zanima naš fiskus, kateremu so zabave donesle lepih dohodkov. — Tatvina perila. Ono 5. svečana ie bilo kovaču Ivanu Celnrcu v Mnr-montovi ulici 12. proti večeru ukradeno iz zaklenjenega vrta Bledeče perilo: 4 bele rjuhe vredne 1000 K, en bel namizni prt s črkami C. B., vreden 250 K. eno belo pregrininlo s čipkami vredno 70 kron. ena bela brisača vredna 10 K, ena siva moška spodnja jop-ca vredna 150 K, dva beli. rdeče črtana prevleoka, vredna 80 K. Storilec je neznan. — Nesreča. Včeraj opoldne ie na stanovanju svoiih staršev v Spodnji £iški. Slovenska cesta št. 23 pregledoval samokres 26 letna edč. Alojzija Novak, definitivna učiteljica na ljudski šoli v Sostrcm pri Dobrunjah. ne sluteča, da ie v samokresu še kak naboj, ie začela pritiskati na neteflnn. držeča cev proti svojim prsom. Samokros se ie naenkrat sprožil ter je strel zadel Alojzijo naravnost v prsa. Nezavestna in težko ranjena se ie Zgrudila na tla, Z rešPnim vozom so jo takoj odpeli al i v javno bolnico. Rnltnra. Ra«*ki bnflo&escvem Teater Dostojevski: Bratje Ka.-amazovi. Kdor je čital ogromni, a ne dovršeni roman >BrntJe Karamazovi<, si je pač, težko predstavljal kako bi bilo možno ta roman uprizoriti na odru. Hu-dožestveniki pa so žo na »Literarnem večeruc dokazali, da imajo med sabo dramaturge ki znajo delati dramaturške čudeže. Kar se jim je s Oehovimi in drugimi kratkimi humoreskami in Črticami sijajno posrečilo, to Fmo občudovali na Kammazovih dva večera v velikem. A dramatizacija Dostojevskega je še toliko smeloiftn* ker si pomaga s čitateljem, ki čita iz knjige kolikor je treba za zvozo in razmiwljnnje sledečih ali dovršenih dramatskih dvogovorov. Oder je opremljen le z najpotreb-sim nohiStvom in rekvizitstvom. zeleni zaator na markira posamezne sl'ko. Morda se n»?i dramaturgi in dramatiki v bodočo poslužijo ru^kejja vzorca, ki fce obna-sa znamenito. Predstavi sta bili aijajni: zlaMi II. del, ki prinaša tudi eoenske efokto, jo ve inkoval silno. Prvi umetniki: Kazalor RnkSojev in Komi-sarov, pa S«rov Germanova in vsi ostali so oživili demonske, tolikokrat bestijalne, a hkratu nežno sanjarske značaje Doatojev ikejra s svojim goni-jem in srcem. »Ruska du&a ima dvoje potez, romantično in neukrotljivo: prva seza po nebesih« druga se potaplja v brezdna propastU, pravi proicurstor. In to istino je dokazal Dostojevski. Zagoneten narod! Cisto slovanski? Mi, Evropejci, se zgražamo In — razumevamo usodo Rusije vedno bolje. Fr. K. — Redni občni zbor Sokolske župe v Ljubljani se vrši v nedeljo. 20. februarja t. I. ob 9. dopoldne v Narodnem domu na galeriji telovadnice. Odbor.___k Dro!tfH! fBfl h Itaitl — Društvo pofttnih nradnikov ia oraente ima dne 1$. t m. ob 14. uri v Ljubljani, hotel Triglav svoj redni občni zbor, na predvečer pa ob 20. uri v prostorih postnega urada, Ljubljana 4, nredkoniereaoo. — Osrednje društva kr poštnih poibuadnikov ima BVOJ redni letni obe* ni zbor dno februarja 1012 ob & 7. re-rer v reslavra. ± i i >No\i Sveti. 1 nova oub«, Gosposvetska ce:ta It, 14. — Češka obec ozn rimuje že pofd-da společnč z členy »Sokolai dne 9. t. m. o 8 hod. večer v tčlocvične »Sokola« v Narod. Home >Pf:UeUky večf-rek«. Hostć vitani. Vstupne* K 10 za osobu. (k) — »Sport št. 6.« I»Ia je (i. števil1 ,i na£e kiasue spori t* J.o in prinaša sledečo vsebino. E ' 1 roja konj dirkačev v Ljutomeru učarsks oprava (lil.), Knotna organizacija hijske-pa prometa v Sloveni.ii. Kolesarska terminologija (II.), Športni program k 1-ba koledarjev in motoeiklistov v Ljubljani ter Pregled 8] svetu. List ima krasne slike ter ga \ komur najtopleje priporočamo. — Tnri^tovski kbib »Skala«, ki te je ustanovil dne 2. t. m., naznanja, de *e naj dopisi pošiljajo na adbefOVfJ solo, Stari tr^ li ti III kje* fo tudi vasjk torek med 1q, in Id, uro dftbtvmjo '.-'•bne Informacijo. — 'Vrne—nako porcrile iz nieda dum 1 t. m.: Kov nog v višjih legali kakor razvidno iz agoraJsnje|ra |>or6čila, jc/e. ro nezamrznjeno tanksllžoe neuporabno. — Vremensko porodile iz Bohinja dne 5. febrnarja t. I. To p 1 i n a ob zj. —3» C. Zmrzlo. Vreme. !irkolk- ko oblačno. — Sneg: na podlagi 20 cm ■tarega sr.e«r? je raTuil nov prh snega i. p. v dolini ra 12 cm deoc lo, v vtstal okrog 1000 m do 20 cm x višini 1400 m okrog 4u cm na debcio. — Smuka: idealna (prfiie, ^uh sneg); na ooojn'h legah ser.ipatia nekoliko osrenjen fcneg, — Skakalnica urejena. — S a n • k a i i s 0 >Belvedere< Izborno, popol* nr.ma orejno in pripravljeno od danes 1.a\>roj tako za tr'-nin;: kot z\ feekmo\ —• S a n i n e c dober. PRIPRAVE ZA NAPAD NA NASE, MEJE? — Beograd, 7. f:br. Današnja »Pravda« poroča iz zelo zanesljivega vira, ds se proti iužni mcii našo države prfpravha drzen nejnad. Ofenziva na} bi se za ;ela prve t na- \ ravno češkoslovaško pristanišče. — j O sporazumu z Jugoslavijo, ali ima značaj vojaške zveze ali samo Je-fenziven značaj, pravi BeneS, da na more reči več nego je rekel Sforza svoj čas senatu, ker mu ni znano nič drugega. Nobena vlada Da ne bi ime-. Ia poguma, sklepati kak ofenziven sporazum, na revanšo morejo misliti le premaganci. Rapallska pogodba je dala mir Italiji in Jugoslaviji, Češkoslovaški zaveznici. Ta čfn svetovne važnosti je pomiril osrednlo Evropo in rxirrrr>gel h konsolidaciji ne samo direktnih mterosirancev, marveč tudi vseh drugih dežel. In posebno še češkoslovaške republike. Ra-pallska pogodba je dobrota za ves svet, kur trdimo a aploinega stališč* ■■PO?.;5". ne glede na dotstvo, da ie ena ali dru* Ka država pri tem kn| d<>])ila ali izgubila. Na vprašanje o Radiću ie <*!* govoril Bencs, da je Radič človek, ki mu ne bo afličc sledil njegovi rr.čunl so napačni od rHa^ctka do konca in njegove ambicije so preveč tnalo« vredne, da bi se prej ali slej ne razkrinkale. O posredorafljn med Uoli garin) in Jucoslavijo s strtin.i - k-v slovaške, pravi ĐenoS, da bi trebalo za to posebnih okolnosti, kakršnib p* sedaj ni. Naša vlada se ne bo vtikala v vprašanja, ki je ne zadevajo. Vjj-boljše je, ako se Jugoslavija in Bol« garija sporazumeta sami rn ! sebol brez vmešavanja tretjega činite'ta. Vstr^p Bolgarije v malo entento jo odvisen od odnoSajov nje do JurosU« vije in Romunije. Ali prične Rusiia spomladi novo ofenzivo prr.t* PjIK ski? Beneš? Govoril sem z mn iglml Poljaki, pa nihče ne sndi. da bi bilo to mogočo. Ali potrebno je, da si a na straži Poljska in Romunija, laz sem priporočal vedno idejo nc;nterv*n-cije in večina iavnega mnenja v Pr« ropi jo Je sprejela, ker se vidi. kako so Denjikin. Kolčak in Vrangcl boi|« ševiškl režim le razširili in konsolidirali namesto da b! ga bili uničfIL Na vesti v nei h listih o skoralsnn povrnitvi Habsbnrgov Izvaja Bene& da se res vršijo taki poskusi, ali me«l govoricami in dejetvi stojijo itaJQj^ Jugoslavija, Cehoslovaška itd. Sicer pa je veleposlaniška konferer<'a 2, febr. 1920 sklenila, da pod nlkalti obliko se ne sme več pripustiti habsburške dmastije na nfkah evropski prestol. Mislim, da zadostuje :3 H rx>rrrirjenje vseh. LONDONSKA KONFERENCA. — d Berlin, 7. febr. »Deutsche Att* getneine Zeitung« javlja iz Londona: Uradno se naznanja, da le londonska konferenca določena na I, marec. Angleški zunatjl urad objavlja, da je nemška viada povabilo vzela na znanje. RAZDfcLITEV MADŽARSKE. — d Varšara, 7. febr. (Orient) Informacija lista »Ncuc Freio F^ease«, da je romunski minister Take Jonescu o priliki svojega bivanja v Varšavi predlagal poljski vladi, naj se Madžar-ska razdeli med Češkoslovaško, .lngn-slavijo. Romunsko in Poljsko, ie popolnoma izmiSljena. Tiskovni urad ministrstva za zunanle posle to vest kategorično zavrača kot popolnoma neosnovano. Sospod&rsits »si«. BORZE. —d Zagreb. 7. februarja. Bor-a. Devize: Berlin 3,^—2n7..V>, Italija 55« dO 535, London 570—0, Newyork kabel 14^_o, cek 146—148. Pariz iiplačilo 1000—0, Praga 15^.50—187, Švica 83O0—0, Dunaj 21.50—21.50. Valute: Ameriški dolarji 144.50—145. avatrij-ake krone 24f>0— 25 bolparski levi 165—0, careki rublji 0—70, č>£ko*lova-*ka krono 175—175, franooskl franki 985—1000. aapoleondori 472—482. nemške marke ?30—231. romunski leji 19« do 1J>3. Italijanake Ure 515—520. —d Dnnal. 7. febr. Devlae: Zairreb 470—474, Beocrad 1*72—1*92, Bet-dla 113^—11M, Budimpešta 126.25—123.25, Bukarošta 950—%0. London 275t^ do 2770, Milan 2540—2560. Pari* 4955 do 4999.50. Pra*a 887—893. »Sofija 880 do 860. VarSava 79— 81, Curih 11.425 da 11.475, Novi Jork 715—719. Amaterdam 24.900—24.800. Valute: dolarji 714 do 718, bol*, lovi 885—645, necnMc© fcmrko 1127—1183, angleški ftinti 2780—2750, franc franki 4940—4960, itallj. Ura W55—S555, dinarji 1880—1900. poljake marke 84—86, rora. leji 935—945, rublji 817—823, švicarski franki 11.410 do 11.460; čačke krono 889—895, madiar-•fce krone 125.50—127.50, Fofzisedbe. 9* Na pustno nedeljo na Slavcev! maAVaradi so bili v garderobi porabljeni čevlji. Dobijo so nazaj v Hrenovi uk 13, I. nadstropja, desno. Glavni urednik: Rasto Pustoslemiek. Odgovorni urednik: Božidar Vodefe Prage CSuslarjE) bekove, borov«, vsako množino kupi po najvišj; ceni Tr. Škrbee. trgovec z lesom, Kišlošičera c. e, 1. nt J sir 757 " Vino Izfcrano, naravno, belo ali cviček, nova al: staro, po vrlo niski ceni na malo ,n veliko pošilja v poslan'h sod i k tr-1 ovina vina Ciglar Stnblci, Hrvatsko Pozor, kovinarji! Dobro suho bukovo oglje v vsaki množini in vsak 4an aiprodtl od 1 kg do celega vagon.. Lepi pst II. 1. #33 Koirajona: kapitalom do K 1(0.000 za eksploatacijo gozda licem, eventualno prodam večjo parcelo za izsekanje. Pismena vpiaSanja pod .Družabnik lJ84" na 934 461 uprav. Slov. Naroda. popolnoma vede izdelovanja po hištva iz vpognjenega lesa, se išče. Ponudbe sprejema vlngoalavea- ^ s&a baaka d. d. Zagreb. 896 Mi \t POtlBtTO ^.Td^o^ II — It ure dop. Mesml trg 19/1. Elegantno novo pohištvo jedilnica tn obednica) je naprodaj za 90.000 K. Naslov pove uprav ni tU o Slov. Naroda. 044 Pianino, - ti a nov, krasen ceno proda — Pratati: Ljubljana, Mkltiičeva cesta 4 ftitilaa. 912 DgrisKo ansieSko sedlo naprodaj. Mestni trj 6, i! aadatr. 915 Jedilnica kompletna mo derna (hrast), ulavtr (Bosendoifcr), kobila 1 platna, s posodo se proda. Mestni trs 6 ti uadstr. Si 4 Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčno ljubljena soproga, predobra mati, tašča, gospa v pondeljek, dne 7. februarja ob 3. uri zjutraj, po mučni bolezni, previđena s tolažili svete vere, mirno preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 9. t. m. ob 3. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 10. t. m. ob 8. uri zjutraj v stoln.i cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani V LJUBLJANI, dne 7. februarja 1921. Žalujoči družini: Certaiič »n Jerman« ifela listni iiia (Nation^l-Cath) z električnim in • očnim pogonom in Štirimi predali ter dobro »branioca blaga na worlno)oierieft St 3. naprodat« Naslov v upiavniii u .JUTRA-. 911 oolral Mašinsko ulje, Regal 0, najboljeg kvaliteta, prodaje na veliko u drvenim buradima, i mustre šalje na zahtev Jovan Javsaović I So m p., Feoorad, Sramakt 7lisa &t, 9- Telefon 15 — ?3 _ 315 StMno lepenKo dobavita takoj v vsaki mnoiiai «ajcenejc vrdka Jon« %L Pnc, ^obl.ana, tom'&ML'iic ulita Zl> ielefea 811. . , . Saj ne rs z trga smrt vezi srca, vezi ljubezni 1 L. Poljante Naša ljubljena sestra svakinja, tetka in mamica, gospa Tereztefca Jakesig je umrla včeraj po groznem trpljenju, vsa vdana v voljo Najvišjega. Truplo nepozabne se položi v četrtek 10, t. n% v rodbinsko grobinco na celjskem mirodvoru, Mir njeni preblagi duši! Lfi£&I]&C2«Celje, dne 3, februarja 1921. iste: »te, jatotf Ml v sredini Maribora z 2400 hI .^ioge in transportnih sodov z vso klet&nko in pisarniško opremo. Dopisi pod rVinski trgovec 1921 ■ Kari&or I očitno ležeče. 931 ?:eiiHtki stalar(sizar) nrioa se fttimsh Ponude sa piepisima ivjedod Buiuda. žba i otnakon« zahtjeva neka s« salju na naslov: Tvornica ifluioa a*, d. ■ Slika. 924 Lepa jabailia pa K G"5<> in 7 50 za kg razpošilja oe 50 kg dalje po r-ovzetju j. Ifaiberiet Šatrtsa pri Utjfl 85f Hudmllncirlfi spreimc valjčni mlin. Neoženjeni mlinarji nap i redno«:. Naslov pove upravn *t « Slov Narodi Pri slabo« ti h vsi cd starost, pri želod Cnih tefkoćali ;a pri irgubitri moči j« tT«r vinski konjak v mle:\u pravo oliv-Msjoče sredstvo. D\e pollitrski atek'e-nlci posije franko »a vnaprej poslanih K 140*— Bon** Karti, Ustnik, orad •ofe pri Hen)leaa, Slovanija. Tnala im, SwW s&# tam STn Irra M pod: tt & v LJubljani filc izveabano prodajalko, kamera bi b.la zmožna tudi p's*trni?kega r*sla. Potrebna maihna kavcija Poanti'e na- sq poSiljajo na gonijo podružnico LJabljesa. Selanborgova elica IL t. 918 Posfoini Vam ki »te mero iajni za presop dobrih atmef, sporo amo, da so nar> pravkar Iz inozemstva do;p«?ta semen.' Oddat mo jih z največ mogo'o $&r*u cijo. Cenik poSljemo na san evo. i rg< ir-a s semeni, Sever & &o&s. LinMjana, Woiiova ni. i2. 7S, KoBtoristinja. siovenske korespondence ter aemik stenografije, se išče za takoj aH pr> ineje. Ponudbe pod .Merkur 871* n up'avo Slov. Naroda. 87'. Prodaja lega V Kočevski Reki te odda nsjviSjemi ponudniku S—4000 smrtkov.h in a? kako 2000 bukovih debeL Ponudbe \ ubikih do 23. februarja na Jcsipa Ja kfltscb ? P*ce»Jn H SOI. 92^ Proda se Mš® Potr ve se Wollova nllca 6. 916 frcdalo se kets) In 2 mand lini. Izredno fino delo Ogleda se od 1—4 pop. Veleplt, Kbs meta sf. 7. 941 Snfer in <:amosto'en avtomonier išče službo kot Jo!« al ev?nt»talno kat monter. PonuJbe poc .^ofer 940* na npravnistvo Slov. Naroda. 94' 5Ci§a dvonadstropna, \. 8 stano-anji, še već ict dsvka prosta, bllzo tobačne tovarne, se ceno proda. Naslov pove Lpiava Slov. Naroda. 93w Kot sisu;., za trgoviao \Xn mesti 14 letna, čvrrtj. fed :« ćek'ica. Ponn-dbe pod .Milka 538" na upravnUtvc Slov. Naroda. Ml Dve elegantni brivski toalarni famitnrl in sicer: 3 ogledali, 2 mizici 1% 2 stola se prodast;. Tudi nekaj brivskega penis se odda. Natančnejše: &• 8rizso!V ^s?4 Tracoo L 04S Mm pojlnte«! Stambulake preproge, rredložnik!. aa-slorjf, prevleke, brokataa pregrinjala za kravirle, namienl prti, velika izbira perzijski« preprog, fearamanljev, apa-i jalnfh preprog no najnjžj'h cenah. Tep-s ehatii rana Tfirtiea, Sraz, ftalea. ^arggesso 1. 951 Zth kpe obrezaae ciprese za grobove, vrtne igraje (visočine 1 do 2 m; se samo v večjih množinah oddajo. Naslov pove ut>rarniitvo 3lov. Narooa. 942 Obelrsska hranelnE sprejme i MiM Mrnti^ pc?o!po Hioep orahita. ,"*lača In drago ^o dogovoru. Prosi'd, ki imajo v JnGJskJ Benečiji svojo domovinska >ravico in da so zmožni poleg slovenščina tudi Italijanskega jezika, imajo prednost. "»o Ravnateljstvo. (edka prilika m gostiinlfarje In trgovce. Vsled rodbinskih nzmef se proda posestvo, enon9dstropna hiša z gostfl-tiško koncesijo s 5 sobami, kuhinjo, fedilna i hramba, klet in prlrraven lokal za rgovmo, živinski hlev, svinjski, kozolec z d ema kletema. Skedenj In soba z\ rokodelca Zraven ae d?£i 4 orala sadonosnika. travnika in 1 * < oraia g»zd*. > minut oddaljena njiva. 2 3 < oiala. zahaja se v va*i pri fnpnl|skl cerkvi in r.i nobenega trgovca. v^»* v najboljšem stanja. Cena 33v00u k;on. Njitančnei*a oiočda po tno lezečt ti. 535. PoljCSne, Štajcrs\:>. Znamke priložiti. 95Tj Dobavno iz zaloge: ' encinov motor za kmetijstvo, 3 HP, 450 obratov na mlnnto stoječ, dobro htanjen pr pravljen za obrat, s pri Ikonami, stroj za snakoimenskl tok 1:5 oltov 29.6 smo. 1670 obratov v m nutJ, stroj ta enakolmrnskl tok 115 voltov U2 atnp. 1100 obratov v minuti, moto za vrtilni tok. nov 1 i0/190 voltov SO ^er. 1440 obiatov 4 KP, motor za vrtilni tok, nov 150 voltov 42 par. 1200 obra« tov 8.5 H'J, motor za vrtilni tok, 120*210 voltov 42 per 805 obratov 7.8 H P. »rotor za vrtilni tek, nov 160 volte v 50 pa. 990 obratov 8.6 HP. DrugI at.ojl n motorji na vpraianje v kra'.kam času Vsi sirot! kompletni S prilikllnaml Ing. Jolins FdrstS7 Orsz, S-bnbertsfr--se 7'i Telefas 59 ftlla HoM. 938 Prvovrstna nemSka tvorni ca za umetno usnje, usnjeno sukno (povoščeno platno) in kahko IHe za Jugoslovensko (iivzeinij Staro Srbijo) zlasti za nekdaj avstro-ogrski del zastopnika uvedenega pri zadevrih odjemalcih. Smoter imajo samo ponudbe z najboljšimi reierer.cami. Ponudbe pod D. O. 238 na R u d ol I ji& Mosse, Dresde n. Razpis. Pri državnem zdravlšča v Rogaikl Slatini se oddado po Javnem ra/pitn sa zdravil»ko dobo leta 1921. 1922 In 1923 nastopni trge v sit iq obrtni prostori: 1. ) Modna trgovins za dame In gospode z inventarjem. 2. ) Trgovina z z'abJno in srebrnlno, orarsMm^ in cpUčnlml predmeti bcea inventarja. 8.) Trgovina ?a mocfrstko brez Inventarja. Ponudbeni pogoji so :apopadeni v ursdnem listo Ste*. 132 z dne 17. novembra 1920. Pismene pravilno kolekovsne ponudbe je vloliti do dne &, marca 1921 pri ravnateljstvu zdfsvtšcs v Rogaški SlstinL fawm?0 iti zdraflRa Sssaria Jlailoi #47 lehvala. Vsem. ki so nam stali na strani v bolezni te smrti nate predrage, nepozabne sestre-, gospodične Amalije Stari učiteljice izrekamo tem potom neio najiskrenejso zahvalo. Zahvaljujemo sfc posebno zdravniku g. dr. Josipu Volavškn za ves Irud in požrtvovalnost, č. sestram sanatoTlja .EiizaOeiinum" ter slednjič V3em, ki so pokojno spremili k zadnjemu počitku. 952 Žalujoče sestre in brat Vsem, ki so nam stali ob strani v času smrti našega nepozabnega sina in brata, gospoda rago Rumprefa vsem, ki so nepozabnega rajnika spremili k večnemu pjočitku, darovalcem vencev in cvetja, vsem ki so nam izrazili ustmeno ali pismeno svoje sožalje, izrekamo tem potom srčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo Sokolskemu društvu Krško za častno stražo ob mrtvaškem odru, ČČ. duhovščini za pogrebno opravilo, krškemu pevskemu zboru za v trce segajoče žalostinke; častno spremstvo pokojniku na zadnji poti: fanfari grškega Sokola, sokolskim društvom Krško, Zagreb, Brezice, Rajhenburg, Sevnica in Sv. Križ, vodstvu ljudske šole v Krškem ter vsemu učiteljstvu, gosp. nacfuči-tclju Knapiču iz Vidma, g. Kosu iz Sromelj, g. Milanu Auman in br. starosti krškega Sokola dr. Janu za za poslovilne govore v imenu učiteljstva, Sromijanov, nekdanjih sošolcev ter krškega Sokola; vsem, ki so od bizu in daleč prihiteli, da se udeleže pogreba nepozabnega rajnkega ter končno vsem, ki so se na katerikoli način spomnili smrti blagopokojnika. KRŠKO, 28. januarja 1921. Žclujoca rodbina Kari Batnpret- Frssja Uar Banska Lesar r?i 'mM patina LfnMIaJUh 6. fefc. 1981. Bilralca Krize pri Trtica pro9a se otrožki voiičsk Hrenova nlloa 8, prltliOJo. e?7 Vodja pisarne zatoien angleške korespondence tel vac" druff>h Jazlkov, dober roznavale^ svetovnih trgov, iell vstopiti k večji družbi, katera se bavi s kupčijimi na svetovnem trju. Nastos takoj. Ponn dbe pod .Svetovni trg 956" na aprsvo •>lov. Narod«. 956 hodom tBo z vrten, njtvo. sadnim vrtom ter nekaj gozos v . Lalkem prt Cellu. Posredovale Izkijn-jčenl Marija Poki, Latko ?ri Celin. 93 filtrov fine slimke Prstgo Ssseljak An^nSol zavod LJtiL-!j«na. Cankarjema u 5. Oglasni oC«!a'xk zprajeaaa oglate vseh vr%t v vseh hnih v tu in inozemstvu. Proračoal. nasrefi, pretiva .s.:oei. Hudi vsestransko obsežne ttfešssstl. Osktbl kUle;?. popisuje v vseh jezuio. t ^ ^ Tvorni« sov, prepeieaca, obiatov ta vajeljaot IZJAK in_DRUQ RogaSka Slatina priporoCa svoja ftno lacfork«. va drva po !C 100*— i« nipcodaj. oprava Slov. Nahoda. Karlov pove 9 S Izurjeno slroleplsko, popolnoma rmolno slovenske in nem-ike steronrafl.-.' spiejme JazesfoTansko iattaksko peSjetje v Maribera. 959 ca 50 vagonov popolnoma siiha za takojšnjo dobavo na prodaj. Vprašanja na Anonč. zavod DRAGO BESfUAK, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. G Prevzel sem zastopstva prvovrstnih tvornle: I nudlrn clektrolnimlt!1!! mate-rijsl, sttonsko železo, rozlh r«n Zalazni mt!t?rlM*! fn tno-torje. Zestevaite ponudbe Gjorgje Grujić ge«gra9r j&Utina n115. Oprsv. št. R 12/21 2 9o7 D?až&eni oklic. Vs'ed sklera t dne W j a. 1921 oprav, iiev Cw 7; 10/10 se Irrodsd«- dne 21. !*bruar)a 1921 dopoldni ob 10 nrl v Kranju na javni dražbi: različni predmeti za olektrično razsvetljavo in pripravo iz trgovine .Svetla*. Reči se smejj ogledati dne 21. februarja \92\ v Času med 9—10 aro dopoldne \ Kranju. OSaTaJna aodoija w Kranj?, Odd. III, dne 24. januarja 1921 mm P lf' % i št ^ > pločevine, tonla, kotli, ptličevje, žiče, cevi, neti. mi nn za Prevzamemo naročila po meri za bakrene po« luizdelke, aluminij, medenine in druge kovine, bakrena lokomotivna ložišča in druge želez« niške potrebščine. Irizpliiki uroti pvutfptril Dsstiliri! ipanili za Um O. d. zm promet kovinama Zugmayer t Gruber Za£Tebt Akademski trg 1. Tel. 221. V Jugoslovengki edina prodaja ssatlfsji kiie Oserf Znj-marcr k SSMc. Hetallwarasfakr k W'ea WaMeff. Bat 1310. AlfTjsih hide v krassi obHki n oks*mi izdsfl In bo za vse kroge kot vatlilnn knjiga p? Jogoelavlfi z oziram na postanek :n razvoj, ustroj In :rdustrijskt in trgovski razvoj kraljevina, davao nredr>(!ivo t tfovsm aaJa (e poverilo zastopstvo za Sloie-i; o lo Dalmacijo tvrdki Srago Benoljak. Anon. In lo!. aavod LJnbljana, Cnukarjsvo aabr. 5, ki pravseon Ukt}nSne> vsa naroČila n pLičita za knjigo in oglase. Almsnah bo tiskan v 4 leriklh in več tlro* Izvodih. Knjigo in oglaševanje v njej toplo priporoča. Olivo* oređalitvo Almanaha Krtino t ina i. & 8. 1921 Novi sad. ?p:ejrria uskoj t ipeceiiftaa trgovino r LjnbHanl Pon-ubj ooe „Bla-eajoićarka' na Anon. Ini zav. Drago Bescjak, Ljubljana, Cankarjevo n. 5. z modernimi valjčnimi stoli ect. se proda ali da v najem Pojasnila pri An.on. zavodu Drago Beseijak, Ljubljana, Cankarjeoo nabr. 5. 953 (Schiter) In prvovrstna vilanjska rdeča vina, stara in nova, nudim po najuižjih dnevnih cenah. Posodim »ode; sprejmem dobro vpeljane zastopnike. Viljem Schuth,! vinogradnik, Vlllany. InlormaOnl zavod L;abljasa, CaokarjtvG oabr 5. C Drago BeseUak OblasUeao konoesljonlraa. J zvezali. d< bavl bla^a in pla'il — I V svasJ s v«t«il svotevnii ro!ne infornriclje o premolen u, Kulantne cene. — BI kletem. — nI Inloran.Satani zavodi J I flttnina \n tisk »Narodna d&kame« 46