>j cetJE- 28. NOVEMBRA 1979 - ŠTEVILKA 47 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z UREDNIKOVE MIZE
Pripravni smo jo, praznično števHko. Brez velikih besed, brez zunanjega blišča. Pa vendar smo
v prispevkih sledili bistvenim mejnikom, ki vodijo ob poti razvoja naše samoupravne sociali-
stične Jugoslavije. Prenekatera beseda je bolj tiha, intimna. V spomin na slavne dni narodnoo-
svobodilnega boja, na čase, ko je stekla zibelka tistega, kar danes imamo. ISekatere besede so
tudi kritične ali samokritične in pra v je tako. Vse skupaj pa skušajo tvoriti delovno čestitko naši
domovini, ki je naša kot kdajkoli prej in edina. Tudi to spoznanje je del čestitke za njen rojstni
dan, je tudi del naše obljube za naša dela jutrišnjega dne.
Teden domačega filma je pred vrati. Vsi v uredništvu smo vpeti v njegovo dogajanje,
odgovorni za izvedbo letos izredno vsebinsko bogatega programa. V soboto smo izpeljali javno
radijsko oddajo, povsod sodelujemo v javni razpravi o naši novi vsebinski zasnovi tednika in
radia. Snujemo tudi že novoletno številko.
Tak je naš delavnik.
Vsem prijetne praznike!
DRAGO MEDVED
_    ocializma imamo in bomo
imeli toliko, kolikor smo ga z delom in
razvijanjem odnosov v naši samouprav-
ni družbi pripravljeni ustvariti in ne toli-
ko, kolikor si ga želimo. Nematerializi-
rana želja in ideja ni nikoli rodila plodu,
je ostala le ideja, le želja.
Po zgodovinskem II. zasedanju AV-
NOJ, ko so bili na oltar domovine pola-
gani najbolj dragoceni doprinosi za te-
melje nove družbe, je preteklo dovolj
let, da trezno in brez sanjarjenja oceni-
mo stopnjo družbenega razvoja, ki smo
ga dosegli. Dovolj razloga imamo, da
smo nanj ponosni, dovolj problemov in
nalog nam ostaja, da se zavedam^o nuj-
nosti nadaljevanja revolucije in dosega-
nja zastavljenih ciljev.
In kaj v tem trenutku ter za bodoče
dni mora prežemati našo zavest. Po-
membni so vsi uspehi vse tovarne, vse
kar smo zgradili za naš boljši danes in
jutri Pomembne so tone, kilometri, po-
membne vse merske enote s katerimi
merimo našo rast. Toda bodimo si od-
kriti. Ves svet se razvija. Razvoj bi bil
zaznaven tudi pri nas, brez korenitih
družbenih sprememb. Zazreti se mora-
mo po višji vrednoti Oceniti moramo
kako, po kakšni poti in v kakšnih med-
sebojnih človeških odnosih smo prišli
do tod, kjer smo. Ne gre samo za mate-
rialni, gre predvsem za družbeni vidik
našega razvoja. So družbe z zavidnim
standardom in ljudje niso srečni Greni
jih njih neenakopravni položaj v druž-
benih odnosih. Tudi pri nas še marsiko-
mu kali zadovoljstvo dejstvo, da so po-
nekod samoupravljanje in odločanje le
zunanja fasada brez bistvenih premikov
vsebine odnosov. Toda taki odnosi ne
morejo biti dani, morajo biti priborjeni z
zavestno akcijo - ni dovolj le želeti in
nič ali malo storiti.
Na začetku revolucije smo rekli Člo-
vek ljubi domovino in svobodo toliko,
kolikor je zanjo pripravljen žrtvovati.
Pristnejši odnosi in resnično svoboden
položaj delovnega človeka zahteva ena-
ko vodilo - ne kaj želimo, marveč kaj za
to storimo.
JURE KRAŠOVEC
SEDMI IZZIV IN ŠE
NEKAJ VEČ
Četudi je vsakoletna osrednja slovenska filmska mani-
festacija, imenovana Teden domačega filma, izziv No-
vemu tedniku in Radiu Celje kot organizatorju, postaja
vsakič bolj odločen izziv gledalcem in ustvarjalcem.
Ne enim in ne drugim ni to izziv vsaksebi obrnjenih
samoupravljalcev. Pač pa se obojim kaže kot priložnost
za premišljen pogovor o družbenem in kulturnopolitič-
nem položaju filma v slovenski kulturi.
Letos smo začeli razpravo o tem, kaj storiti z veljavnim
zakonom o filmu. Zakon je ostal nedonošenček, če ga
motrimo prekritično, oziroma neodrasel mladec, če smo
prizanesljivi. Kajti na nekaj poglavitnih določil smo poza-
bili. Ob sprejemanju zakona smo se dogovorili, kako se
bomo združeno lotili akcij za izboljšanje filmske vzgoje;
kako se bodo sporazumeli kinematografi in televizija o
delu z roko v roki; kako bomo poostrili odgovornost do
filmskih sporedov in kako bomo nasploh podružbili kul-
turno politiko v kinematografiji (v proizvodnji, v distribu-
ciji in reproduktivni kinematografiji).
Družbenokulturna akcija, ki so jo vodile zakonske
Usmeritve, se je spopadla z ukoreninjenim, to je komer-
cialnim in podjetniškim pogledom na kinematografijo,
f^esda smo v slovenskih filmski proizvodnji uspeli ohra-
■liti že skoroda zgodovinski ritem izvajanja srednjeroč-
^^ga plana o treh celovečernih in desetih ali petnajstih
kratkih filmih na leto. Vendar se problematika filmske
proizvodnje še najbolj bliža primerni ureditvi. Manj sa-
dov smo pobrali v organiziranju filmske vzgoje in še
manj v urejevanju materialnih, programskih, prostorskih
in tehniških razmer v slovenski reproduktivni kinemato-
grafiji.
A krčevitih želja po spreminjanju ni malo. Obregnemo
se lahko ob občinske kulturne skupnosti. Tod nismo iz-
peljali celostne kulturne akcije, da bi kinematografijo kot
dejavnost posebnega družbenega pomena umestili v ra-
zvojne načrte in med cilje kulturnega razvoja posameznih
krajevnih skupnosti.
Ker smo poverilno pismo za spreminjanje družbenega
položaja filma bolj prepustili republiki, se gledalec, film-
ski ustvarjalec ter delavec v kinematografiji še premalo
dogovarjata, poslušata in usklajata interese. Brez omaho-
vanja in previdnosti pa lahko zatrdimo, da se gledalci
čedalje bolj zanimamo za domači film in da se tudi de-
lavci pri filmu z razvitejšo samoupravno zavestjo sreču-
jejo, povezujejo in pogovarjajo z nami, samoupravljalci.
Ne le z nami kot s filmskim občinstvom.
Teden domačega filma v Celju je zastavonoša takšnega
približevanja in združevanja. Pridobil si je mandat gledal-
cev in delavcev v kinematografiji. Ni le izziv za demokra-
tičen in ploden pogovor o filmu in filmski vzgoji, o sa-
moupravnih odnosih v kinematografiji, o amaterski film-
ski ustvarjalnosti in še o marsičem, kar morda še ni zapi-
sano na celuloidnem traku našega delegatskega pomen-
kovanja in odločanja. Teden domačega filma je več kot
izziv, saj kritično izmerja in spodbuja, predvsem pa vsa-
kič naravna družbeno in kulturnopolitično pozornost k
problemski poglobitvi naših znanj in dognanj o položaju
v slovenski kinematografiji. Gledalca in delavca v kine-
matografiji opominja na skupne interese. Vabi ju k pre-
snovi tistega področja ustvarjalnosti in dela, ki smo-mu v
naši družbi včasih preveč mačehovsko odrezali rezino po-
zornega obravnavanja in iskanja poti za spreminjanje ra-
zmer. Teden domačega filma s svojim programom žarči v
slovenski kulturni prostor troje vprašanj - kako samou-
pravljamo v kinematografiji, kako razgorevamo zanima-
nje za amatersko filmsko ustvarjalnost in kaj smo posto-
rili za izpeljavo programa kulturne akcije na področju ki-
nematografije v vsaki občini posebej.
In kaj lahko rečemo v Celju?
Vsak Teden domačega filma pove, da vsega še nismo
rekli in dorekli.
A prav "tDF simbolično govori, kako ostajamo zvesti
dogovorjeni programski utemeljitvi te zares dragocene
slovenske kulturne prireditve.
J02E VOLFAND
2. stran - NOVI TEDNIK
St. 47 - 28. november i
DRUŽBENO
VARSTVO V TOPRU
Izvršni svet celjske ob-
činske skupščine je na
svoji zadnji seji, v četrtek,
22. t. m., sprejel predlog
družbenega pravobranil-
ca samoupravljanja o
uvedbi družbenega var-
stva v delovni organizaci-
ji Toper.
Po tem sklepu se zača-
sno razpustita delavska
sveta delovne organizaci-
je in Temeljne organizaci-
je združenega dela Trže-
nje ter se namesto njiju
imenujeta začasna orga-
na. Za predsednika zača-
snega organa delovne or-
ganizacije je bil imeno-
van Albin Cocej. Mimo
tega bodo skupaj s ka-
drovsko službo izvršnega
sveta občinske skupščine
imenovali tudi začasni
poslovodni organ.
MB
ZA SREČO OTROK
Mladina občine Šmarje
pri Jelšah je pripravila v
soboto, 24. novembra
zaključno prireditev pod
geslom: Solidarnost obči-
ne Šmarje pri Jelšah ob
mednarodnem letu otro-
ka. Prireditev je bila v
Zdraviliški dvorani v Ro-
gaški Slatini, v programu
pa je sodelovala mladina
s pevskimi, glasbenimi,
ritmičnimi   in   drugimi
točkami. Gostje priredi-
tve so bili člani folklorne
skupine iz Huma na Sutli.
DS
PRIZNANJA OBČINE
ŽALEC
Na zadnji seji vseh treh
zborov skupščine občine
Žalec so delegati potrdili
tudi predlog podelitev
priznanj občine Žalec, ki
jih bodo podelili ob prili-
ki otvoritve novega hote-
la Goldin-Rubin v Žalcu
in otvoritvi priključne in
obvozne ceste. Zlati grb
občine bo prejelo Turi-
stično gostinsko podjetje
Župa Kruševac, plakete
pa bodo prejeli: Temeljna
organizacija združenega
dela hotel Rubin iz Kru-
ševca, Živojin Rakič,
Djordje Radanovič, Bori-
slav Cvetkovič, Republi-
ška skupnost za ceste SR
Slovenije, Lojze Blenkuš,
Miran Počkar, Jože Jan,
Ivan Glušič, in Danijel
Jagrič.
T. T.
ENOTNI V
TURIZMU?
Člani skupščine Po-
slovne skupnosti za turi-
zem so na zadnji seji med
drugim imenovali Slavka
Sotlarja za individualne-
ga poslovodnega organa
skupnosti, hkrati pa se
odločili, da bodo v delo
skupnosti povabili tudi
turistične in gostinske
delovne organizacije iz
velenjske in mozirske ob-
čine. Po njihovem mne-
nju lahko samo enotnost
na turističnem področju
privede do boljših in pri-
čakovanih rezultatov.
MB
LAŠKO: KOMUNISTI
NA ČELU
Pred dnevi je bila v La-
škem volilna konferenca ZK
v krajevni skupnosti. Po po-
ročilu sveta o delu v prete-
klem obdobju je bila podana
še ocena samoupravnih,
družbenopolitičnih in druž-
benoekonomskih razmer v
krajevni skupnosti. Razvila
se je živahna in tvorna raz-
prava. Razpravljali so o zasto-
ju gradnje nove blagovnice
Merx, o zavlačevanju gradnje
motela ali hotela, o nazadova-
nju drobnega gospodarstva
ob rastočih potrebah kraja-
nov in kraja, o hitrejšem ra-
zvoju obrobnih delov krajev-
ne skupnosti. Skratka, oceni-
li so, da se bo krajevna skup-
nost pogreznila v stagnacijo,
če ne bo bistvenih pobud in
premikov, pri čemer pa imajo
komunisti bistvene naloge in
dolžnosti v delu znotraj celo-
kupnega političnega in sa-
moupravnega sistema.
Na seji so izvolili tudi vod-
stvo sveta ZK laške organiza-
cije ZK, ki ga bo kot sekretar
vodil Albert Sipek.
FL
ZA ZDRAVJE GRE
Svečani samoupravni sporazum o zbiranju sredstev za modernizacijo celjske bolnišnic
obdobje od leta 1981 do 1985 so podpisali predstavniki sedmih občin celjskega obmo^j
sicer vsi predsedniki občinskih skupščin ter občinskih zdravstvenih skupnosti. Svečan
se je udeležil predstavnik republiškega komiteja za zdravstvo, kakor tudi predstavi
družbenopolitičnega življenja iz celjske regije. Franc Ban, predsednik izvršnega odbor,
modernizacijo bolnišnice je v uvodnih besedah poudaril, da gre pri modernizaciji
investicijo negospodarskega pomena, ki je tudi po načinu zbiranja sredstev edina tovq
v Sloveniji. '
v FOTO: DA\
ZA POPOLNEJŠO TURISTIČNO PONUDBO
DOBRNA DOBILA >DOBRNC
Novi hotel veljal okoli 250 milijonov dinarjev
Na otvoritev novega hotela
na Dobrni, ki je prevzel ime
kraja, je bilo treba čakati pol-
nih 43 le.t. Toliko časa je na-
mreč preteklo od zadnje na-
ložbe v okviru zdraviliške
dejavnosti. Zato ni naključ-
je, če je bila slavnost v petek
opoldne vredna toliko večje
pozornosti in toliko bolj po-
membna. l\-ed številnimi go-
sti so se je udeležili tudi
Franc Leskošek-Luka, An-
drej Marine, dr. Anton Faza-
rinc, Štefan Korošec, Leo-
pold Krese itd.
Po uvodni besedi pred-
stavnika zdraviliškega ko-
lektiva Hermana Planka je o
gradnji novega hotela in ra-
zvojnih vidikih Dobrne go-
voril Stane Seničar, predse-
dnik družbenega sveta v
zdravilišču. Po čestitki, ki jo
je izrekel dr. Anton Fazarinc,
predsednik republiškega ko-
miteja za zdravstvo in social-
no varstvo, je podpredse-
dnik Izvršnega sveta celjske
občinske skupščine Risto
Gajšek podelil kolektivu
Kompasa v Ljubljani poseb-
no priznanje za udeležbo v
pomembni naložbi na Dobr-
ni in celjski občini hkrati.
Posebno priznanja pa je
zdraviliški kolektiv izrekel
tudi vsem, ki so si prizadeva-
li za uspešno rešitev velike
naloge. Direktor zdravilišča
Ivan Uranjek je ta priznanja
izročil Stanetu Seničarju, Ri-
stu Gajšku, Niku Kaču in Ni-
ku Zimšku.
S slavnosti so poslali p
dravno pismo predsedni
Titu in tudi v njem zapis
da je nov hotel darilo za p!|
nik republike, sicer pa
lep dogodek obogatila šel
momi moški pevski zha
Celja ter domači mešani p
ski zbor.
M. B02I
To je samo del novega hotela »Dobrna«. Na vsak način lep in velik objekt
DOM NINE POKORN V GRMOVJU
KONČNO ODPRT
Prvi tovrstni dom v Sloveniji
Veliko sporazumevanja in
dogovarjanja je bilo potreb-
no, da je prišlo do združitev
sredstev za gradnjo doma za
lažje duševno motene osebe
iz celjske regije. Gradnjo so
investirale skupnosti social-
nega skrbstva vseh osmih
občin. Dom Nine Pokom v
Grmovju pa je stal 55 milijo-
nov dinarjev. Obsežno grad-
njo je izvajalo gradbeno po-
djetje Ingrad in delo dobro
opravilo v zadovoljstvo vseh,
predvsem pa v rekordnem in
dogovorjenem času.
Dom v Grmovju ima 4177
m^ površine in je razdeljen
na bivalne enote, ki zajemajo
okoli 25 oskrbovancev. Na
vsakega domskega prebival-
ca pride 26 m^ površine, za
bivanje pa je pripravljenih
14 enoposteljnih sob, 11 dvo-
posteljnih, 20 troposteljnih
in 16 štiriposteljnih sob.
Oskrbovanci bodo razdeljeni
po socialno težavnostnih
skupinah, po pokretnosti ali
nepokretnosti. Dom je na-
mreč grajen tako, da nudi
možnost intenzivne nege,
možnosti pa so tudi za obli-
kovanje manjših skupin.
Kako potreben je bil tak-
šen dom v celjski regiji, go-
vore podatki, da je dom v
Grmovju že zdaj premajhen
za celotne potrebe. Če bi bil
že zdaj še enkrat večji, bi ko-
maj zadostil povpraševanju,
zaenkrat pa bodjo tja počasi
preselili nekatere oskrbo-
vance iz Novega Celja. Tako
naj bi Dom Nine Pokom v
Grmovju dokončno zaživel v
začetku prihodnjega leta.
ZDENKA STOPAR
KONCERT
DANIJA
BEDRAČA
v soboto, 17. novembra, je
mladi celjski pevec in kita-
rist Danijel Bedrač, priredil
v prostorih Glasbene šole v
Zeilcu koncert, ki ga lahko
štejemo med i?jemne kultur-
ne dogodke'v življenju žal-
ske mladine.
J02E KOSIR
PRAZNIČNE PRIDOBITVE V
KONJIŠKI OBČINI
Tik pred letošnjim dnevom republike bodo v Slo-
venskih Konjicah slovesno izročili namenu novo avto-
busno postajo v središču mesta, ob novi poslovno-
stanovanjski zgradbi, ki so jo pred časom poimenovali
kar »konjiška lepotica«. Zgradba je temeljito zarezala v
prostor in nekako odvojila staro občinsko središče od
novega.
V Zrečah bodo osrednje slovesnosti prav na dan
republike, 29. novembra, posvečene pa bodo še 60.
jubileju Kovaške industrije UNIOR. Zreški kovači
praznujejo svoj jubilej v znamenju uspehov, kot jih
pred desetimi leti še niso slutili. Biti v vrhu najuspeš-
nejših organizacij združenega dela Slovenije in v seda-
njih pogojih gospodarjenja so skoraj zavidanja vredni
dosežki!
Zreški UNIOR je tudi pokrovitelj foto razstave v
Zrečah, ki se je bodo udeležili nekateri fotoklubi iz vse
Slovenije, bo pa razstava v osnovni šoli Borisa Vin-
terja.
Svet za družbenopolitični in ekonomski položaj žena
pri konjiški občinski konferenci SZDL pa je v osnovni
šoli Dušana Jereba v Slovenskih Konjicah pripravil
razstavo ročnih del. Razstava bo odprta do 2. decem-
bra, sicer pa vsak dan od 9. do 17. ure.
UM
ŠTORE: NOVA
ELEKTRO-
OBLOČNA
PEČ
Danes opoldne bodo
Železarni Store na inteni
proslavi odprli in dali
poskusno     obratovanj'
novo 50 MP elektroobloiJ
no peč, ki pomeni seved
nov korak v povečanji
proizvodnje jekla. S pri
četkom   obratovanja f
peči se bo skupna proi
zvodnja eletro jekla v Sto
rah povečala v prvi fa^
na okoli 140.000 ton, pojT
neje z dodatnimi naložbij
mi pa na 220.000 ton.
Količina proizvodnje
elektro peči bo krila las'
ne potrebe v valjarnati
kar doslej niso mogli sto
riti niti z uvozom. Tak'
bo kolektiv štorske žel^
zame laže sledil potr^j
bam in zahtevam tržišč'
po kvalitetnih in plen^4
nitih jeklih. "
Z otvoritvijo nove elel^'
troobločne peči bodo ^
Storah počastili četrt sloj
tetja obratovanja elektrj
plavža in deseto obletn'
co obratovanja hladil
predelave jeklovleka.   1
CEUE:
TUDISVmiNA!
Po zagotovilu celjskih tr-
govcev in dmgih, ki skrbijo
za preskrbo prebivalcev, bo
za praznične dni na trgu do-
volj vsega blaga. To velja za
vse osnovne življenjske proi-
zvode od kmha, mleka,
mlečnih izdelkov itd. Tudi
govedine bo, prav tako svini-
ne. V Celju so prav zaradi
boljše založenosti trga s
svinjskim mesom kupili do-
datnih 20 ton svinjskega me-
sa. Ker pa je pri tej nabavi
nastala razlika v ceni v zne-
sku 57 milijonov stari dinar-
jev, ki je potrošniki ne bodo
občutili, so se trgovci, člani
kolektivov klavnic in tudi
izvršni svet Občinske skup-
ščine odločili za solidarnost-
no kritje tega zneska!
Se vedno pa bo delno pri-
manjkovalo kave in južnega
sadja. Prodaja teh artiklov
bo omejena.
Danes, v sredo, 28. novem-
bra, bodo trgovine odprte
normalno, kot vsak delov-
nik. Za praznik 29. in v pe-
tek, 30. novembra bodo trgo-
vine zaprte, v soboto, 1. de-
cembra bodo delale kot ob
sobotah, v nedeljo, 2. decem-
bra pa bosta odprta kioska
na celjski tržnici ter kiosk
pri bolnici. MB
^1 47 - 28. november 1979
NOVI TEDNIK - stran 3
KOLIKO DENARJA
00 V MOŠNJI?
y temeljnih organizacijah
fjriiženega dela, v krajev-
jjjlt skupnostih in samou-
pf^vnih interesnih skupno-
stih ^ zdaleč niso opravili
yseh nalog, ki so vezane na
pripravo srednjeročnih pla-
nov. To je ugotovitev, ki so
jg med drugim potrdili tudi
Ufjeleženci prve konference
1\eze sindikatov Slovenije,
fiaže, da se v temeljnih sre-
dinah ne zavedajo dovolj
pomena načrtovanja. In da
tam, kjer vendarle priprav-
ljajo določena izhodišča
prihodnjih srednjeročnih
planov, pozabljajo na neka-
lere elemente, ki drug ob
drugem pomenijo celovit
okvir načrtovanja. Temelj-
no izhodišče za pripravo
planov je nedvomno samo
eno: realno planiran doho-
dek! Kajti le tako, da bodo
delavci točno opredelili po-
goje pridobivanja in
ustvarjanja dohodka ter za-
risali poti njegovega razpo-
rejanja za vse oblike pora-
be, bodo postavili temeljne
vsebinske zasnove srednje-
ročnih planov.
V občini Žalec so pred ne-
kaj dnevi uspešno izglaso-
vali svoj četrti samoprispe-
vek, s katerim bodo nada-
ljevali z izgradnjo objektov
družbenega standarda. Če-
prav bi nedvomno veljalo
reči še kako besedo okoli
sprejetega programa, je v
tem trenutku, ko bi v obči-
nah že morali zaključiti z
določenimi opravili za pri-
pravo srednjeročnih pla-
nov, pomembneje nekaj
drugega. Žalska občina je
namreč na našem območju
ena redkih, ki lahko zelo
konkretno načrtuje svoj
prihodnji razvoj Kajti že
sedaj, z izglasovanjem sa-
moprispevka, so opredelje-
ni viri zbiranja sredstev za
gradnjo objektov družbene-
ga standarda. Vč se tudi, ko-
liko sredstev bodo združe-
vale delovne organizacije,
koliko   bodo   morale   za
uspešno uresničitev progra-
ma primakniti interesne
skupnosti. Na podlagi spre-
jetega referendumskega
programa in s pomočjo ugo-
tovljenih potreb bodo lahko
v žalski občini realno plani-
rali tudi razvoj kadrov, sta-
novanjskih potreb, kapaci-
tet otroškega varstva...
Skratka - dejstvo, da so v
žalski občini izglasovali
tretji samoprispevek pred
sprejetjem srednjeročnih
programov, je za to občino
izredno velikega pomena.
Planirajo lahko bolj trezno,
realno, kot pravimo in v
skladu z načrtovanim do-
hodkom. To pa je pravza-
prav tista osnova, ki je za
učinkovito načrtovanje naj-
večje vrednosti. In najbrž ni
treba posebej poudarjati,
da je takšni sliki pripomo-
gla ustrezna politična za-
vest in razgledanost vseh v
občini.
DAMJANA STAMEJČICL
»SAMORASTNIKI OB SOTLI«
KNJIGA O $OLI
Mejnik v samoupravni vzgoji šoie
Na osnovni šoli v Podče-
trtku je bila v soboto dopol-
dne prisrčna slovesnost ob
predstavitvi publikacije »Sa-
morastniki ob Sotli«. Poleg
avtorjev in sodelavcev nove
knjige o samoupravni šoli
Podčetrtek, so se srečanja
udeležili tudi predstavniki
družbenopolitičnega življe-
nja šmarske občine in kra-
jevne skupnosti, člani izvrš-
nega odbora prijateljev šole
Podčetrtek predstavniki Pe-
dagoške akademije iz Mari-
bora, predstavniki sveta
staršev in šole ter seveda de-
legacija učencev in delavcev
šole. Nekaj misli knjigi na
pot je napisal tudi Emil Roje,
ki se je prav tako udeležil
promocije knjige. Ob tej pri-
ložnosti je označil knjigo
»Samorastniki ob Sotli« za
izjemen prispevek iz izkuše-
nje v praksi samoupravne'
šole. Predstavnik Dopisne
delavske univerze Univer-
zam iz Ljubljane, ki je založ-
nik knjige, pa je označil knji-
go kot svojevrsten mejnik na
področju samoupravljanja in
vzgoje v šoli Podčetrtek, ki
je znana doma in že tudi na
tujem po svojem vsebinsko
bogatem in pestrem delu, pri
poklicnem usposabljanju, na
področju celodnevnega kon-
cepta šole in zlasti pri izven-
šolskem uveljavljanju in sa-
moupravljanju.
Avtorji, med njimi gre iz-
postaviti predvsem Rudija
Lešnika, so s pomočjo dra-
gocenih podatkov šole, s po-
močjo učencev, nekdanjih
učencev, staršev, družbeno-
političnih dejavnikov v obči-
ni in kraju in z njihovo pod-
poro, uspeli zbrati neprecen-
ljivo množico dragocenih
podatkov, ki prikazujejo pre-
pletenost notranjega življe-
nja šole s tokovi in procesi v
dinamičnem samoupravnem
razvoju naše družbe. Mono-
grafija, ki izžareva nove pe-
dagoške izkušnje ne sme od-
slej manjkati na policah pe-
dagoških delavcev in tudi di-
jakov in učencev, ki se odlo-
čajo za pedagoški poklic.
MATEJA PODJED
ŠENTJUR:
ZORIJO
SADOVI DELA
v okviru praznovanja Dne-
va republike, pa čeprav nekaj
dni ali tednov kasneje, bodo
v šentjurski občini predali
svojemu namenu več po-
membnih in dolgo pričako-
vanih objektov.
Prizidek k zdravstvenemu
domu v Šentjurju je nared in
tega so veseli tako občani,
kot zdravstveni delavci. Na
Planini bodo tudi v okviru
praznovanj, v POZD Tajfun
odprli novo proizvodno halo.
S 1. januarjem prihodnjega
leta pa bo POZD postal orga-
nizacija združenega dela. De-
la se iztekajo tudi pri zgradbi,
ki bo služila za potrebe obči-
ne Šentjur. Z otvoritvijo no-
vega motela v Šentjurju bo ta
kraj, oziroma občina postala
tudr turistično bolj privlačna.
Stanovanja, šola v Dram-
Ijah, kulturni domovi, novi
kilometri asfaltnih cest in še
kaj, so pridobitve občanov
šentjurske občine ob prazni-
ku republike in ob izteku le-
tošnjega leta.
Tudi nov obrat POZD Oro-
dje-oprema v Dramljah, ki ga
bodo delno predali svojemu
namenu pred prazničnimi
dnevi, je pomemben prispe-
vek k hitrejšemu razvoju ob-
čine Šentjur.
MATEJA PODJED
29. november
SOCIALISTIČNA
VZGOJA
Nemalokrat se zastavlja vprašanje o
vzgoji mladine, njeni vlogi v naši stvar-
nosti in razvoju samoupravne sociali-
stične družbe. Ali mladina pozna našo
stvarnost, zgodovino, tradicije NOB,
oziroma kaj smo storili, da bi to poznali
še bolje.
Najprej se lahko ob teh vprašanjih
ustavimo pri predšolski vzgoji, ki že v
dobršni meri prispeva k oblikovanju
osebnosti naših najmlajših. Toda žal, vsi
otroci niso vlcljučeni v takšno organizi-
rano in načrtno vzgojo ter so že pri prvih
korakih prepuščeni drugačnim vpli-
vom.
Osnovna šola, marksistično zasnova-
nja, ima priložnost, da pri vsestransld
vzgoji in oblikovanju socialistične oseb-
nosti napravi prve in zato tem bolj po-
membne korake. Vsak dan, ob nemalo
priložnosti in pri vsakem predmetu je
mogoče nevsiljivo in celo na zanimiv
način spregovoriti otrokom o naši stvar-
nosti.
Kljub vsemu pa se zastavlja vprašanje
ali smo storili dovolj, izkoristili nešteto
priložnosti in otrokovo aktivnost, da bi
obogatili in oblikovah mladega človeka.
To vprašanje in ta prispevek sem izpo-
stavil namenoma, ihred nami je Dan re-
pubhke in za naše cicibane še posebno
svečan dan, ko so vsi prvošolci sprejeti
v pionirsko organizacijo Jugoslavije.
Ime »pionir« pa izraža socialistično
opredeljenost osebnosti samoupravne
jugoslovanske družbe.
Preko pionirske organizacije se bodo
na organiziran način vkjučevali v našo
stvarnost, igro, delo in razvijali svoje
sposobnosti ter interese, Id prispevajo k
pravilnemu in vsestranskemu razvoju.
Zato je tem bolj pomembno, ali bomo
znali že ta prvi trenutek, prvi stik otroka
z nečim novim pravilno zastaviti in
spodbuditi zavest, odgovornost in po-
nos, da je pionir. Čepica, ruta in značka
verjetno tega ne bodo mogle opraviti.
Potrebno je mnogo več. Žal pa tega po-
nekod ne znajo ali nočejo.
Sprejem v pionirsko organizacijo naj
ne bo le praznik temveč vsebinsko bo-
gat in ustvarjalen dan. Takšni pa naj bi
bili tudi drugi dnevi, ki jih bo kasneje
srečeval v svojem življenju in delu. Na
ta način bomo prispevali vsaj skromen
delež k razvoju socialistične osebnosti.
VIKI KRAJNC
NOVEMBER - BOJ PROTI MALIGANOM
NAJPREJ DISPANZERJI
Poziv najširši družbeni sicupnosti
Ne samo zaradi meseca no-
vembra, ki je posvečen boju
proti alkoholizmu, temveč
zaradi žgoče problematike
na tem področju, bomo da-
nes posvetili našo pozornost
in jo izdvojili iz problemske-
ga posveta z delavci iz orga-
nizacij združenega dela v
celjski občini. Pogovor so v
preteklem tednu pripravili:
občinska konferenca sociali-
stične zveze v Celju, občin-
ski sindikalni svet in društvo
socialnih delavcev Celje. Po-
leg omenjene teme so raz-
pravljali še o vlogi kadrov-
sko socialnih služb v organi-
zacijah združenega dela in
družbenoekonomskem polo-
žaju invalidov v delovnih or-
ganizacijah.
Socialni delavci alkoholi-
zem kot izrazito socialno bo-
lezen dobro poznajo. Spomi-
njajo se pred leti izredno ži-
vahne dejavnosti, ki je vlada-
la na tem področju. Veliko
vlogo so takrat opravile prav
socialne službe, medtem ko
nevropsihiatrija ni bila
zmožna kompleksno zajeti
celotno problematiko. Sledi-
la so še razhajanja strokov-'
nih stališč zdravstvenih de-
lavcev in temu primerna ne-
dejavnost, ki ima katastro-
falne posledice. Ne samo da
narašča število »pravih« al-
koholikov, pač pa se to druž-
beno zlo širi med ženami in
mladino.
Koordinacijski odbor pri
občinski konferenci sociali-
stične zveze v Celju je izdelal
temeljit program, v katerem
naj bi sodelovale zdravstve-
ne službe, delovne organiza-
cije in krajevne skupnosti.
Temelj vsemu pa je enotna
doktrina, ki mora biti kljub
malodušnosti zdravstvenih
delavcev, izdelana do januar-
ja meseca. To je čas, ko naj bi
v celotni celjski regiji zažive-
li antialkoholni dispanzerji z
zdravnikom in vsaj eno me-
dicinsko sestro. Vse nitke
boja proti alkoholizmu naj bi
potekale iz dispanzerja v de-
lovne organizacije, kjer je že
največ izkušenj, pa tudi v
krajevne skupnosti, le da bo
tu potrebno vzpostaviti po-
sebne stike. Veliko lažje bo
tam, kjer je ostalo pri življe-
nju še nakaj klubov zdravlje-
nih alkoholikov. Pa tudi
med njimi je nekaj zmede,
zato bo potrebno s strokov-
nimi predavanji razložiti no-
ve, humanejše poglede na al-
koholike. Predvsem naj bi
zajeli tiste, ki so šele na za-
četku bolezni in bi prišli v
poštev z enkratno temeljito
dispanzersko obdelavo. Pri
tem naj bi veliko vlogo odi-
grali socialni delavci, ki naj
bi pacienta usmerili v di-
spanzer, pritegnili pa naj bi
tudi družino.
In za konec: prisotna je bi-
la misel, naj bi posamezni
entuziasti vseh strok ne osta-
li osamljeni v boju proti al-
koholizmu, ki je družbeno,
zlo, a se tega še vse premalo
zavedamo.
ZDENKA STOPAH
SVET IN Ml
PIŠE IVAN SENICAR
46
CENJENA IN
SPODBUDNA
OB ROJSTNEM
DNEVU
Naša dežela praznuje svoj rojstni
dan. Kaj pomeni v svetu in kaj pome-
ni za svet, katerega del je? S svojimi
255.804 kv. km ozemlja, z okoli 21 mi-
lijonov prebivalcev, s svojimi mate-
rialnimi bogastvi in človeškimi pri-
zadevanji, s svojim socialističnim sa-
moupravnim sistemom, s šestimi re-
publikami in dvema pokrajinama, z
enakopravnimi narodi in narodnost-
mi, s svojimi vojaki in orožjem ter s
svojo vsestransko povezanostjo s
svetom in z odprtostjo do drugih -
predstavlja Jugoslavija precej več,
kot pa znaša vsota vsega naštetega in
tistega, kar bi lahko še našteli. Zakaj
pomenimo več, kot fizično, gospodar-
sko, kulturno in vojaško predstavlja-
mo? Razlogov je več, omenim naj
predvsem dva najosnovnejša:
- prvi je v nas samih, pa naj gre za
naš položaj, ko nismo niti geografsko
vzhodni ali zahodni, niti severni ali
južni, ali naj gre za našo usmerjenost
v mednarodnem sodelovanju. Res je,
tudi nekatere druge države in družbe
so v podobnem položaju, pa vendar
niso uspele iz sebe narediti tega, kar
smo doslej storili mi. Sam položaj je
pomemben, vendar torej ni odloču-
joč. Brez dvoma sta značaj naše naro-
dnoosvobodilne revolucije, ki je
edinstvena v Evropi, in naš prispe-
vek k reševanju sodobnih dilem člo-
veštva, storila iz Jugoslavije v svetu
tehten pojem in pomembno »silo«.
Uspešnost notranjega razvoja ima
pri tem prav isto težo. Politika in
praktična dejavnost naše partije in
naše države s tovarišem Titom na če-
lu nista vsa ta desetletja le utrjevali
našega položaja, ampak sta »vraču-
nali« in kar najbolj ustvarjalno pri-
pomogli k razreševanju svetovnih
vprašanj, saj brez njihovega reševa-
nja naš položaj ne more biti trden in
varen;
- drugi vzrok pa je najbrž tudi v
značilnostih sodobnega sveta. Če-
prav vemo in smo skoraj vsak dan
priča temu, da v mednarodnih odno-
sih zelo pogostokrat »vlada« nasilje,
pa se je gledano iz večje razdalje mar-
sikaj vendarle spremenilo. OZN še
najbrž ni dovolj učinkovita, vendar
si brez njenega pomembnega delova-
nja danes sveta ne moremo niti zami-
sliti. Politika neuvrščenosti, ki je kot
organizirani mednarodni dejavnik
»stara« le dobrih 18 let, je temeljito
spremenila ne le razpoloženje večine
človeštva, ampak tudi prejšnje vide-
nje poti za prihodnost. Danes je svetu
jasno, da blokovske steze vodijo le v
nove probleme, ne pa v njihove reše-
vanje. Danes je vsaj deklarativno
sprejeta ideja o enakopravnosti vseh
dežel in ljudstev ter ljudi. Danes se
vsi še ne strinjajo z zahtevami, kijih
postavlja nova ekonomska ureditev
v svetu, ampak večina dobro ve, da
po starem ne bo šlo več dolgo. Skrat-
ka, pred precej desetletji bi majhna
dežela, kot je Jugoslavija, le težko
pridobila tak ugled in vpliv, kot ga
imamo v svetu danes. To je tudi re-
zultat pozitivnega razvoja v svetu. In
v tem rezultatu je tudi del naših pri-
zadevanj in spoznanj.
Jugoslovanska zunanja politika je
jasno opredeljena v programu zveze
komunistov in v ustavi ter v stališčih
družbenopolitičnih organizacij, naj-
bolj ^dokazljiva« pa je v praktičnem
obnašanju Jugoslavije v svetu - s so-
sedi, z deželami Azije, Afrike in La-
tinske Amerike, z velikimi silami ter
z drugimi kakor tudi v sodelovanju s
tujimi političnimi strankami, s tuji-
mi gospodarstvi, kulturami in s sode-
lovanjem na vseh poarocjih. Praksa
je tudi tukaj razsodnik o pravilnosti
načelnih postavk, stališč in sklepov.
V Jugoslaviji, kjer je zunanja poli-
tika vse bolj tudi stvar občanov v
krajevnih skupnostih in organizaci-
jah združenega dela, iskreno želimo,
da bi v svetu vladal mir - tudi tam,
kjer ga zdaj ni; da ne bi ljudje umirali
hkrati od debelosti in od lakote; da se
ljudje ne bi delili ne po barvah ne po
straneh neba; da bi nesvobodni zaži-
veli svobodno in po svoji volji - in da
bi lahko vsi med seboj enakopravno
in s spoštovanjem sodelovali. Tudi
zaradi teh stališč je Jugoslavija ce-
njena in spodbudna sila v svetu.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 47 - 28. november 19i
ŠTORSKIŽELEZARJI
NOVO KAKOVOSTNO JEKLO
Kmalu največli izvozniki v občini Celje?
Nemalo težav tare štorske
železarje: traktorske izgube,
livarske in likvidnostne teža-
ve, pa vendar dosegajo vsaj
na dveh področjih tudi v tem
času izredne uspehe. 2e
pred leti smo v štorskem je-
klarstvu govorili o »para-
dnih uspehih«. Tik pred
otvoritvijo je nova elektro-
obločna peč, v kateri bodo
»skuhali« in skozi konti-je-
klarske naprave »izpekli«
nove tone kakovostnega je-
kla. Upoštevajoč vse evrop-
ske normative, je njihova je-
klarska in valjarska proi-
zvodnja prav na tej ravni, o
čemer pričajo tudi lepi po-
slovni in finančni rezultati.
Potrebe naših kovinskih
predelovalcev so pravkar v
Sloveniji vzburile duhove,
saj se je začelo govoriti o no-
vi slovenski železarni, da bi z
njeno proizvodnjo lahko pri-
dobili prepotrebno in kako-
vostno jeklo. Najbrž to niso
racionalna razmišljanja, saj
bi bolj kazalo sedanje slo-
venske jeklarske kapacitete
»oplemenititi« na raven vse
bolj zahtevne kovinske pre-
delave. Prihodnji srednje-
ročni plan bi moral vsebova-
ti že takšne učinke, za katere
bi se proizvajalci jekla trdno
zavezali.
Poleg nadpoprečnih je-
klarsko-valjarskih proizvo-
dnih uspehov, pa se v Storah
ta hip lahko pohvalijo z izre-
dnimi izvoznimi dosežki. V
letošnjih devetih mesecih so
izvoz povečali za 90 odstot-
kov glede na enako lansko
razdobje, saj računajo v
vsem letošnjem letu na
okrog 16 mihjonov dolarjev
izvoza, v prihodnjem letu ce-
lo na 20 milijonov doliirjev.
To pa bi istočasno lahko po-
menilo, da postanejo največ-
ji izvoznik v celjski občini!
MITJA UMNIK
NA KRATKO
OBČINSKA PROSLAVA
V PREBOLDU
Srednja občinska proslava
ob Dnevu republike in 60-
letnici KPJ, SKOJ in revolu-
cionarnih sindikatov bo 29.
novembra ob 10. uri v osnov-
ni šoli v Preboldu. Po sveča-
ni akademiji bodo odkrili
spominsko ploščo padlim
komunistom in skojevcem s
preboldskega območja.
Osrednji govor na proslavi,
ki se je bodo udeležili tudi
številni borci, predvojni ko-
munisti in skojevci, bo imel
sekretar OK ZKS Žalec
Franci Jelen. V teh dneh bo
izšla tudi knjiga o zgodovini
delavskega gibanja pred voj-
no v Preboldu, dogodki med
NOB ter po njej.
J. V.
ZA DAN REPUBLIKE V
LAŠKEM
Letošnjo proslavo za 29.
november bo v Laškem or-
ganiziral poseben odbor za
proslave.
Uvodnemu govoru predse-
dnika KK SZDL Jakoba
Kolmana bo sledil program
v katerem se bodo predstavi-
li mladi iz Glasbene šole,
osnovnošolci in folklorna
skupina KD Anton Tanc iz
Marija Gradca. Slednji so
mladi ljudje, ki so se vključi-
li v KD, ki orje ledino in je
zelo uspešno.
Proslava bo v sredo ob 19.
uri v domu Dušana Poženela
v Laškem, bo prav gotovo
pritegnila mnogo obiskoval-
cev, kajti pester program, ki
je pripravljen mora biti tudi
nagrajen.
F. L.
POPRAVEK OB
ČLANKU: HEJ,
SALOMON!
Ob pisanju članka o pro-
blemih v zvezi z avtobusno
postajo v Pilštanju, ki sem
ga naslovila: HEJ, SALO-
MON!, se mi je v pisanje pri-
kradla neljuba napaka. Ko
sem opisovala lokaciji avto-
busnih postaj sem v članek
zapisala, da se večina Pil-
štanjčanov poteguje za avto-
busno postajo pri Zupancu,
kar je narobe. Potegujejo se
zato, da bi bila avtobusna po-
staja za obe smeri - torej za
Celje in Kozje - pri Simuni-
ču, pri hišni številki 31.
Manjša sicupina krajanov pa
želi avtobusno postajo za
smer Celje pri Zupančevi
oziroma pri Brilejevi doma-
čiji. Za neljubo pomoto, ki je
nastala predvsem kot posle-
dica zapletov tudi pri pisa-
nju, se opravičujem.
DAMJANA STAMEJČIC
KULTURNO DRUŠTVO
NA HUDINJI
V ponedeljek je bil v kra-
jevni skupnosti Hudinja v
Celju ustanovni občni zbor
kulturnega društva Franca
Kača. Na zboru so poročali o
pripravljalnem delu v zvezi z
ustanovitvijo društva, izvoli-
li so člane izvršnega odbora
ter potrdili pravila društva.
Za predsednico društva pa
so izvolili Zdenko Strozak.
Občni zbor so popestrili tudi
s kulturnim programom, s
katerim so počastili praznik
29. november. V programu
so sodelovali mešani pevski
zbor Kovinotehna Celje, re-
citacijska skupina Gimnazi-
je Celje in glasbena skupina
Mrak s Hudinje.
DS
29. november
POMENEK Z MAGDO MESTINŠEK:
»ZAUPAM V LJUDI«
Ko sem se oni dan pri-
peljala pred šmarski To-
per, sta dve delavki rav-
nokar prestavljali ne-
kakšne kartonaste škatle.
Ena med njimi je bila zre-
lejših let, majhne rasti, a
odločnega pogleda. Ni-
sem poznala te delavke, a
takoj, ko sem jo zagledala
sem si zaželela, da bi bila
prav ona moja sogovorni-
ca. Ženska mi je bila na-
mreč na prvi pogled všeč.
In res je Magda Mestin-
šek stopila čez nekaj tre-
nutkov skozi vrata. »Pa
se res hočete pogovarjati
prav z mano?« je vpraša-
la. Prav nič sramežljivo se
ni držala, pogumno se mi
je zagledala v oči in jela
pripovedovati o svojem
življenju.
Zaposlila se je pred tri-
desetimi leti v hrastniški
steklarni, nato pa je po
osmih letih odšla v Šmar-
je. K Smarteksu. In odtlej
je vseskozi pod to isto
streho, saj se je prejšnji
Šmarteks priključil leta
1967 k delovni organizaci-
ji Toper Celje.
»Kar zadovoljna sem na
delovnem mestu,« je pri-
povedovala Magda Me-
stinšek. »Vseskozi smo
pri nas zaposlene predv-
sem ženske sedaj nas je
okoli sto ob treh moških a
vedno smo se dobro razu-
mele med sabo. Le zadnje
čase, morda zadnji dve le-
ti, je nekoliko težje. Go-
spodarske težave so pov-
zročile tudi zelo težko in
hudo počutje med delav-
kami, tako da so mnoge
odšle od nas drugam. Pe-
stijo nas izgube, dela ni-
mamo, tako da morajo
nekatere delavke pome-
tati ali čistiti prostore, če-
prav so sicer šivilje za
strojem. Najhuje pa je to,
da še do danes točno ne
vemo, kaj delamo narobe,
da ustvarjamo tako veli-
ko izgubo.«
Pa ne da bi bile delavke
slabo informirane, jo v
razgovoru poudarila Ma-
gda Mestinškova. Veliko
sestankov imajo, kjer te-
meljito govorijo o svojih
problemih. Vendar se zdi,
da še niso razčiščeni
odnosi med temeljno or-
ganizacijo Konfekcije
Šmarje in Toprom. Zato
se delavke čutijo nekoli-
ko zapostavljene.
»Saj niso naše delavke
nestrpne,« je poudarila
tovarišica Magda. »Toda
kljub temu bi vendarle že
rade vedele, kdaj bodo
pričele delati v boljših po-
gojih. Tu so namreč tako
utesnjene, da še delati ne
morejo dobro! Poleg tega
pa so delavke nesrečne,
ker še same ne vedo, za-
kaj so takšno breme druž-
bi. Rade bi, da bi se Toper
vendarle izkopal iz seda-
njih gospodarskih težav.
Upamo tudi, da bo sedaj,
ko so sprejeti ukrepi
družbenega varstva, bolje
za vse nas.«
Magda Mestinškova
stanuje v Šmarju. Poroče-
na je, ima dve že odrasli,
hčerki, vnuka, ki ji je v
veliko veselje, pa tudi si-
cer veliko družino. Skrbi
namreč tudi za svoje star-
še in moževo mamo. Tako
da ima tudi doma nič ko-
liko dela.
»Ko pridem domov, me
čaka vrsto opravil. Od ku-
hanja, pospravljanja, ši-
vanja in drugih del. Ve-
dno je kaj, kar je treba
narediti. A včasih se ven-
darle najde kakšna prosta
urica tudi zame. Tedaj se-
dem na avtobus in se od-
peljem k hčerki, ki je po-
ročena nekaj kilometrov
stran iz Šmarja. Rada jo
obiščem, posebej pa sem
srečna, ker sem lahko ka-
ko urico z vnukom.«
• Ampak Magda mi je še
nekaj zaupala: ko najde
res zase uro ali dve časa,
sede za mizo in prebira
časopise. In gradiva. V
tozdu je namreč predse-
dnik sindikata in zato
mora dobro vedeti, kaj se
v družbi dogaja. Tako
včasih sedi tudi dolgo v
noč in bere. In ko pride
naslednje jutro v službo,
je še bolj odločna v svo-
jem boju za boljše delo, za
večje plače delavk, za hu-
manejše odnose. Zaradi
tega jo sodelavci spoštu-
jejo in ji zaupajo. Kajti
Magda je človek, iz kate-
rega veje neomajno zau-
panje v ljudi, v delo. Kar
pa je najpomembneje, to
svojo lastnost izžareva tu-
di med ostale delavke.
DAMJANA STAMEJCiC
DISPANZER ZA BORCE ŠIRI
OBSEG DELA
V okviru zdravstvenega doma v Celju že nekaj let
uspešno deluje dispanzer za borce narodnoosvobdo-
dilne vojne in vojne invalide.
V preteklih letih je bil velik problem v menjavanju
stalnega zdravnika, kar jim je uspelo v zadnjih dveh
letih nekoliko zajeziti. Oba zdravnika, ki delata v di-
spanzerju, imata vsak svoj program dela, bodisi, da se
specializira ali da dela na drugem področju, zato še
določen čas ne bosta mogla v idealnem obsegu zadovo-
ljiti vseh potreb. Napredek je že v tem, da dispanzer za
borce posluje vsak dan, enkrat na teden celo popoldan.
Prav zaradi tega je prisotna skrb, da se v bodoče
zdravniki ne bi premeščali in da bi se čas ordinacije ne
menjaval. Zlasti je to važno za starejše ljudi, ti pa so
pacienti tega dispanzerja. Veliko časa je potrebno, da
se pacient navadi na zdravnika in da se mu zaupa. Isto
velja tudi za zdravnika. Zato je delo v tem dispanzerju
zamudnejše, večina pacientov boluje za težkimi kro-
ničnimi obolenji. Prevladujejo bolezni srca in ožilja, na
drugem mestu so degerativna mišična in revmatična
obolenja sklepov, sledijo obolenja dihal, živčna obole-
nja in obolenja prebavil.
Obseg dela v dispanzerju se je povečal v primerjavi z
letom 1977 in 1978 od 6392 na 6992 na 6956 pregledov,
za letošnje leto pa podatki še niso primerljivi. Čeprav
se tovrstna populacija bolnikov zmanjšuje, pa število
pregledov in obolenj narašča.
V redni program patronažne dejavnosti so v letoš-
njem letu s posebno skrbjo vključeni borci NOB, ko
potrebujejo zdravstveno in socialno obravnavo in nego
na domu.
ZDENKA STOPAR
DU ROGAŠKA SLATINA
V PRID UUDI
Razstavi za jubilej
Delavska univerza v Roga-
ški Slatini praznuje v teh
dneh dvajsetletnico svojega
plodnega delovanja. O tem,
da je bilo njeno delo zares
plodno in v prid ljudi, priča-
jo številni podatki. Pa jih ne-
kaj naštejmo: v dvajsetih le-
tih je Delavska univerza or-
ganizirala 435 tečajev in se-
minarjev na družbenem,
strokovnem in splošnem po-
dročju, v katere je bilo vklju-
čenih   11.576   udeležencev.
Ob tem je Delavska univerza
v Rogaški Slatini organizira-
la v teh letih tudi 24 oddel-
kov splošnega, osnovnošol-
skega izobraževanja za odra-
sle, štiri oddelke poklicne
šole, 22 oddelkov srednjih
strokovnih šol, pet oddelkov
delovodske šole in en odde-
lek višje šole. V tem času so
organizirali tudi 1283 različ-
nih predavanj, razstav, lite-
rarnih večerov, koncertov in
drugih prireditev, na katere
se je odzvalo 309.078 obisko-
valcev. V prispodobi bi lah-
ko rekli, da je v teh dvajsetih
letih vsak drugi odrasel ob-
čan obiskoval pri delavski
univerzi seminar ali tečaj, ki
je trajal povprečno 45 izobra-
ževalnih ur. In da je bil vsak
občan vsaj dvakrat na preda-
vanjih ali drugih prireditvah.
Z namenom, da bi dvajset-
letni ustvarjalni jubilej poča-
stili na način, ki najbolj
ustreza njihovemu delu, so
na delavski univerzi v Roga-
ški Slatini pripravili v dneh
pred dnevom republike dve
razstavi. Prvo so odprli v po-
nedeljek v zdraviliškem sa-
lonu, na kateri so predstavili
likovna dela Ljubice Kočice-
Ratkajec in Antona Slivnika.
Prireditev so povezali tudi s
podelitvijo priznanj vsem ti-
stim, ki so dvajset let tesno
sodelovali z delavsko univer-
zo. Drugo razstavo O življe-
nju in delu Edvarda Kardelja
pa bodo odprli danes, v sre-
do, ob 17. uri v avh kulturne-
ga doma v Šmarju pri Jelšah.
DS
NOVA VODSTVA
V predvidenem roku so se
v šentjurski občini iztekle
volilne konference v OO ZK.
35 osnovnih organizacij si je
zastavilo novo delo, v večini
osnovnih organizacij pa so
menjali tudi vodstvo. 60%
novoizvoljenega vodstva
obeta živahnejše in aktivnej-
še delo po osnovnih organi-
zacijah, ki je ponekod pred-
tem že močno opešalo. Ra-
zveseljivo je tudi, da so v
vodstva osnovnih organiza-
cij izvolili precej žensk, med
njimi jih bo v naslednjem
mandatnem obdobju 7
opravljalo funkcijo sekre-
tarja.
M. P.
SPREJELI SO NALOGE
V Krajevni skupnosti Pod
Gradom v Celju so imeli vo-
lilno konferenco ZK. Uvo-
dno poročilo o dosedanjem
delovanju OO ZKS je podal
Avgust Cokan ter izpostavil,
da je delo organizacije oz.
njenih članov v zadnjem ob-
dobju bilo zadovoljivo, še
posebej glede na strukturo
članstva, saj je med 26 člani
organizacije kar 16 upoko-
jencev. Vseh komunistov v
krajevni skupnosti je okoli
sto, žal pa tisti, ki so vključe-
ni drugje, živijo pa v KS Pod
Gradom, tu premalo tvorno
delujejo.
Člani ZK so vključeni v
delo vseh krajevnih organi-
zacij, morda je v zadnjem ob-
dobju bilo le nekoliko slabše
sodelovanje z mladinsko or-
ganizacijo. Temu bo treba v
bodoče posvetiti več pozor-
nosti. Prav tako bo treba po-
pestriti sodelovanje z Osnov-
no šolo »Franca Kranjca«.
Nalog je veliko in te so zajete
v programu. Za novega se-
kretarja OO ZKS v KS Pod
Gradom so izvolili Mirka
Paja.
PETER PREGRAD
IRENA ŠPENDL
RAZSTAVLJA
Ob letošnjem prazniku
Dneva republike bodo v la;
ški pivovarni danes odprli
razstavo platen, olj in grafik
akademske slikarke Irene
Spendl iz Celja, sicer živeče
v Ljubljani.
Kulturni program bodo
izvedli člani mladinskega
pevskega zbora Gimnazije
Celje.
F. L.
STE ŽE
POMISLILI
NA OBJAVO
V RADIU CELJE
,p 47 - 28. november 1979
NOVI TEDNIK - stran 5
Bela krajina je edini del Slovenije, kjer so se običaji, ljudska pesem in plesi
ohranili iz davnine in jih ni bilo treba na novo obujati
Bela krajina je bila gostiteljica vseh slovenskih političnih vrhov. Na naši sliki
člani izvršilnega odbora OF aprila 1945 na Doblički gori
PRAZNIČNI OBISK V BELI KRAJINI
VSAKA BREZA SVOJO
ZGOBBO SPLETA
Deželica, kije bila zibel slovenske državnosti
Nekaj več je v deželici, ki se na vzhodu naslanja na
Trdinove Gorjance, na severu na vinorodna pobočja
Semiča pod Smukom, na zahodu na temačen Kočev-
ski Rog, na jugu pa jo obroblja svetlozelena Kolpa
Nekaj več je v deželici, ki se na vzhodu naslanja na
Trdinove Gorjance, na severu na vinorodna pobočja
Semiča pod Smukom, na zahodu na temačen Kočev-
ski Rog, na jugu pa jo obroblja svetlozelena Kolpa
vse tja do Župančičeve Vinice. Malokateri del slo-
venske zemlje ima tako burno, živopisno zgodovino,
saj se že Valvazorjevo pero kar ni moglo ločiti od nje.
In usojeno je bilo tej deželici, da je v usodnem in
slavnem obdobju slovenskega naroda odigrala vlogo
zibelke slovenske državnosti. Vsa je pretkana s pri-
čevanji, tako, da se človeku zdi, da vsaka krošnja v
brezovih steljnikih šepeče svojo zgodbo.
Nekaj več je v tej najmanjši pokrajini na jugu
Slovenije, ki je dala toliko zvenečih imen, ki so v
vezani besedi, prozi, glasbi, upodabljajoči umetno-
sti, na Talijinem vozu in v znanosti dali in dajejo
ogromen prispevek slovenski kulturi.
In človek se mora prikloniti deležu te dežele med
NOB, ko je bilo vse živo, razen redkih izjem vklju-
čeno v boj. 1176 v bojih padlih in ubitih, 910 pogreša-
nih in 2300 interniranih Belokranjcev o tem več kot
zgovorno priča.
GOSTOLJUBNI,
TANKOČUTNI IN
BOJEVITI
BELOKRANJCI
To prijazno, gostoljub-
no deželo z milim po-
dnebjem ljubijo njeni si-
novi in hčere bolj kot vse
na svetu. Bolj kot kjerkoli
na Slovenskem se je tod
ohranila ljudska pesem,
ljudski plesi. Narodna za-
vest, občutljivost za pra-
vico in svobodo so kot
najtanjše strune napete
čez njihovo narodno bit.
In neštetokrat doslej je
kot metliška črnina za-
molkla rdeča kri pojila
njihovo ilovnato prst.
Tod je plesal Valjhun z
Drohom svoj krvavi ples.
Kot jagode nanizani gra-
diči in obrambni stolpi ob
Kolpi so ščitili prsa bo-
jevnikov vojne krajine
proti srditemu sosedu -
Turčinu. Ko niso držali v
rokah orožja, so segali po
knjigah, se združevali.
Najstarejša društva, čital-
nice, prosvetne ustanove
na Slovenskem premo-
rejo.
Aprilsko viniško repu-
bliko leta 1919 so v treh
dneh sicer pregazili, toda
uporni in revolucionarni
duh se je samo navzven
potajil in čakal na zrelejšo
priložnost.
Ta priložnost je prišla
leta 1941.
VINIŠKI DUH SE JE
URESNIČIL V
OSVOBODILNI
FRONTI
Januarja 1941 so v ru-
darski Kanižarici pri Čr-
nomlju zborovali belo-
kranjski komunisti. Tone
Tomšič jih je bodril,za
prihajajoče dogodke. 11.
aprila se Nemci zapodijo
skozi deželo in jo prepu-
stijo Italijanom. Toda za
1. maj v Gradcu mladina
postavi mlaj, nanj pritrdi
slovensko zastavo. V ju-
niju po mnogih vaseh
ustanovijo odbore OF, ki
jih Belokranjci_ priznava-
jo kot edino oblast. Zač-
nejo se sabotažne in pro-
pagandne akcije. Sep-
tembra so po Beli krajini
organizacijskega oblike
OF že jasnejše. V Črnom-
lju je okrožni, v Metliki
mestni, v Starem trgu ra-
jonski odbor OF. Osvobo-
dilna fronta mimo okupa-
torskih oblasti ureja živ-
ljenje v deželi. 30. oktobra
se na Smuku zbere belo-
kranjska četa in nekaj dni
kasneje na Gornjih Lazah
skoraj vsa izkrvavi.
Triumf Italijanov in belih
opričnikov je kratkotra-
jen. Vrste se podeseterijo,
teror še bolj spodbuja in
krepi gibanje in ko 9. sep-
tembra 1943 Italija kapi-
tulira, borci in goloroki
kmetje razorožijo in pre-
ženejo čez 5200 italijan-
skih vojakov in večji del
belogardističnih oprični-
kov.
Bela krajina, osvoboje-
na do zadnjega zaselka,
organizira obrambo svo-
bodnega ozemlja. Ves
september in oktober
vrvi dežela v nepopisnem
gibanju utrjevanja voja-
ške sposobnosti in ljud-
ske oblasti. V Bočki pri
Metliki je ustanovljena
15. brigada, imenovana
tudi belokranjska. V Ka-
nižarici ustanovijo civil-
no bolnišnico, ki deluje
vse do konca vojne. Okto-
bra ustanovi Glavni štab
NOV in POS VII. korpus.
Ko pridivjajo v Belo
krajino nemške čete, na-
letijo na srdit odpor in po
nekaj dneh z Rupnikovi-
mi civilnimi oblastniki
vred zapustijo deželo.
BELA KRAJINA
POSTANE VZOREC
LJUDSKE
VLADAVINE
27. septembra 1943
izvoli Bela krajina 110 od-
poslancev    slovenskega
naro-ia za Kočevski zbor.
Dežela je razdeljena na
štiri okraje. V vsej deželi
izvajajo oblast Narodno
osvobodilni odbori. Po
novem letu 1944 na kon-
gresu v Semiču zborujejo
slovenski kulturni delav-
ci in ob tej priložnosti pri-
redi Božidar Jakac slikar-
sko razstavo, potem ko se
je s slovensko delegacijo
vrnil z II. zasedanja AV-
NOJ v Jajcu. V začetku
januarja krene iz Suhorja
XIV. divizija na pot proti
Štajerski. Februarja je bi-
lo v Črnomlju prvo zase-
danje SNOS. V Beh kraji-
ni organizirajo sodstvo,
javno tožilstvo. V aprilu
se je začelo narodno tek-
movanje, ki je zajemalo
vse gospodarske dejavno-
sti, obnovo naselij, po-
moč vojski, zdravstveno
in kulturno dejavnost.
Prvega maja 1944 so bi-
la praznovanja praznika
dela po vsej Beli krajini.
V Črnomlju je bilo okoli
5000 udeležencev. Zase-
dajo okrajne skupščine v
črnomaljskem, metli-
škem, semiškem in vini-
škem okraju in 18. junija
se zbere belokranjska
okrožna skupščina. V
Gradcu ustanovijo Rdeči
križ Slovenije, v Črnom-
lju začne delovati Sloven-
sko narodno gledališče.
Avgusta priredijo gospo-
darsko razstavo, ustano-
vijo belokranjsko kmetij-
sko zadrugo, slovenski
novinarji ustanovijo
društvo, premog iz Kani-
žarice poganja električno
centralo, livarna dela za
vojsko, pravtako številne
delavnice najrazličnejših
strok. Iz Milana pretiho-
tapijo 2 toni težak stroj.
na katerem ponarejajo
okupatorske dokumente,
denarni zavod tiska denar
in vrednotnice, razpisano
je vojno posojilo, tiskajo
časopise, brošure, letake,
razglase. V Beli krajini
mrgoli raznih tečajev za
potrebe ljudske oblasti,
za izobraževalno in kul-
turno življenje, vojaške in
politične šole. Bela kraji-
na postane univerza za
izobraževanje kadrov za
vso Slovenijo, ki imajo
poleg teorije na voljo tudi
žive organizme praktič-
nega uresničevanja vseh
oblik družbenega življe-
nja v belokranjskih
oblastnih, političnih, kul-
turnih in društvenih or-
ganih.
Decembra spregovori
Radio OF. 8. februarja
1945 po vseh krajih Bele
krajine proslavijo prvič
slovenski kulturni praz-
nik, v podjetjih nastajajo
sindikalne organizacije.
Vse to je nastajalo ob
neprestanih bojih in ko je
nastopil čas vojaške zma-
ge, je imela Slovenija na
voljo vse družbene insti-
tucije za uspostavitev ce-
lokupne slovenske držav-
nosti.
Delež Bele krajine je bil
pri tem neizmerljiv.
SPET MIRNA, A
BOGATEJŠA
Dve belokranjski obči-
ni: Črnomelj in Metlika
sta po vojni predolgo celi-
li rane. Vojna je zapustila
okoli 3000 porušenih in
močno poškodovanih
zgradb. V zadnjih deset-
letjih se je obnova podalj-
šala v hitrejši razvoj. Slo-
venija se je, čim je mogla,
spomnila na svoj dolg de-
želi ob Kolpi, ki je bila
zibelka slovenske sociali-
stične samoupravne
družbene ureditve.
JURE KRASOVEC
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 47 - 28. november 19?
29. november
SREČANJE S PARTIZANSKO MATERJO
SPOMINI ŽIVIJO:
NA MOŽA IN
SINA, NA KRI ZA
DOMOVINO
Ne samo danes, ko sem
se lotil tega pisanja, mor-
da celo življenje me bo
spremljal njen lik. Zaradi
spoštovanja do dela, ki je
za njo, do njenega življe-
nja, trpljenja in vseh bole-
čin. To lahko prenese sa-
mo mati, žena, ki je našla
svoje mesto tudi v najtež-
jih trenutkih, ko je vede-
la, čeprav na to v prejš-
njih letih ni nikoli mislila,
kaj mora storiti še zlasti
potem, ko je domači izda-
jalec iz vasi pred doma-
čim pragom s strelom iz
puške vzel življenje nje-
nemu možu. Odločila se
je za pot ne zaradi mašče-
vanja, temveč zaradi
spoznanja, da to mora na-
praviti, ker je to njena
dolžnost.
Katarina Ocvirk. Do-
ma iz Prekope pri Vran-
skem. V nedeljo, 25. no-
vembra je praznovala 91.
rojstni dan. Še enkrat če-
stitka!
»Zdaj mi je dobro. Ni-
česar mi ne manjka, le bo-
lezni se bojim...«
Tako se je začel najin
pomenek. Živahen in
sproščen, kakor so živa-
hne njene svetle oči in
kot je bistra njena misel
še danes, kljub letom.
Sedela je v fotelju. Zra-
ven dve bergli.
»Veste, težko hodim.
Pred dvanajstimi leti sem
bila operirana na kolku.
In zdaj imam štiri no-
ge...« Ocvirkova druži-
na je štela v času, ko je
izbruhnila druga svetov-
na vojna šest članov, po-
leg očeta in matere še štiri
otroke. Danes jih je več z
vnuki in pravnuku, toda,
v korenu dva pogrešajo,
očeta in sina Stanka. Oba
je vzela vojna.
»Nekaterih spominov
ni mogoče pozabiti tako
tudi tistega ne, ko sem iz-
gubila moža in ko so bili
otroci ob očeta...«
Beseda je zastala. Po-
gledala je skozi okno, ka-
kor da bi zunaj, v naravi,
ki se počasi pripravlja na
zimsko spanje, iskala mo-
či, da bi povedala zgodbo.
Tragedijo. In še kaj več.
»Bil je večer drugega
junija 1943. leta. Ko se je
stemnilo in je pogled nav-
zlic temu šinil skozi okno,
sem opazila neke sence.
Zdelo se mi je, da se zunaj
nekdo plazi. Stisnilo me
je, čeprav nisem slutila in
nisem pričakovala tisto,
kar se je potem zgodilo.
Bila je že tema, ko se je
mož odpravil v hlev, k
žrebičku. Nehote sem ga
spremljala, vsaj s pogle-
dom. Obstala sem na hiš-
nem pragu.
Tedaj sem zaslišala:
»Ali me poznaš?« je
nekdo glasno vprašal
očeta.
»Da, ti si...« Povedal je
tudi ime.
Potem je počilo. Iz pu-
ške. V krvi je obležal mož.
Tedaj je bil star 54 let.
Ne sprašujte me, kako
je bilo meni, kako otro-
kom. Solze. Kaj bi samo
solze. In bolečina, ki noče
izginiti.
Sele pozneje, ko se je
pri nas oglasil Ivan Farč-
nik - Buč smo zvedeli, da
je oče delal za partizane,
da je bil aktivist. Za to
pripadnost so ga Nemci
že 1942. leta zaprli v Stari
pisker. Pa ga ni ustrašil
zapor, ne mučenje in za-
sliševanja. Delal je na-
prej. Za partizane, svo-
bodo.
No, takrat smo tudi
ugotovili, da je bil mori-
lec človek iz naše vasi.
Delal je za sovražnika...«
Beseda je obtičala v
ustih. Skonila je glavo.
Nisem je motil v tem pre-
mišljanju. To so bili spet
njeni trenutki, samo nje-
ni. Nisem imel pravice,
da bi jih kratil.
Spet sem se srečal z
njenim pogledom. Ne
bom ga pozabil.
In potem beseda o do-
mu, o delu doma. Bila mu
je predana polnih osem-
deset let. To so leta trdega
dela na kmetiji, skrb za
otroke, družino.
Zdaj na tej domačiji go-
spodari najmlajši sin
Vinko.
»Ali kaj citate?« sem
vprašal bolj za to, da bi
pomenek speljal naprej
in odgovora skoraj nisem
pričakoval.
»O, berem dosti. Skoraj
vse revije, tudi časopise.
Všeč mi je Jana. O, joj,
kaj vse pišejo v njej. Ni-
koli si nisem mislila, da
bom lahko brala takšne
reči...«
»In kako je bilo potem
pri vas doma, ko ste izgu-
bili moža, očeta?«
»Tedaj smo se prav vsi
vključili v osvobodilno
gibanje,« je bolj veselo in
ponosno začela novo pri-
povedovanje.
»Prav vsi, z menoj vred
in seveda otroci, sm.o za-
čeli delati za partizane.
Zdaj nismo več skrivali.
Vsaj med seboj ne. Kdo
ve, koliko hlebov kruha
smo spekli in pripravili
druge hrane ter materiala
za borce. In kdo ve, koli-
kokrat je zlasti hčerka
Ivanka krenila z vso to
rečjo na nevarno pot. Pa
tudi drugače, da jim je
prinesla važna sporočila.
Da, to so bili časi. Lepi in
težki. Za nas tudi nevarni.
Pa je to dejavnost spet
prekinil dogodek, za ka-
terega sem zvedela šele
po vojni. Otroci mi niso
hoteh povedati. In prav
so imeli. Takrat bi mi po-
čilo srce, če bi zvedela, da
sem izgubila še enega čla-
na, sina Stanka. Tedaj jih
ni imel še dvajset...
Julija 1944. leta je šel
Stanko med partizane.
Dosti se je zadrževal na
tem območju Savinjske
doline. Tako tudi na dan
29. oktobra 1944. leta. Pa
ni bil sam. Bil je z mlaj-
šim bratom Vinkom.
Ne daleč od domače va-
si so ju obkolili Nemci.
Bilo jih je okoli štirideset.
Obsuli so ju rafali. Stanko
je padel, Vinko se je po
srečnem naključju rešil.
Le plašč je oplazila krogla
iz sovražnikove puške...
Tako so mi pripovedovali
šele po vojni. Jaz sama
sem še dolgo časa, ko
smo okusili svobodo, pri-
čakovala njegovo vrnitev.
Zaman. Ni ga bilo, čeprav
ni bil daleč od doma.
Pokopali so ga na Stop-
niku, mu tam pozneje po-
stavili lep spom.enik, si-
cer pa počiva ob poti, ki
pelje na Čreto. To je bil
njegov svet, zato ga tudi
po vojni nismo prekopali.
Vidite, in spet sem mo-
rala sprejeti to bolečino.
Izgubila sem otroka, sina.
Kaj naj še rečem...«
Ocvirkova, oče in sin,
sta padla v iDorbi za svo-
bodo in umrla sama. Ko
se je zgrudil pod strelom
domačega izdajalca oče
oziroma mož, je bila ne-
kaj korakov vstran žena,
ko je padel sin, je bil zra-
ven mlajši brat.
MILAN BOŽIC
Pred domačim občinstvom je nastopil tudi 45-čIanski mešani pevski zbor, ki ga vodi
Stanko Novak
SOBOTNI VEČER S SAVINJSKIM MAGAZINOM
VESELO NA P0L2EU
Tatjana, Olga, Janko, dva ansambla ter ljudski godec
Tudi javna radijska odda-
ja na Polzeli je uspela. Nabi-
to polna dvorana kulturne-
ga doma in zadovoljni obi-
skovalci. To dvoje je porok
za to trditev. In s sobotnega
večera na Polzeli smo pri-
pravili naslednji zapis.
Najbolj nesrečen je bil
Janko Ropret. Njegov Tra-
voltolog je popolnoma zble-
del. Potolažile so ga najstni-
ce za odrom, ki so od njega
zahtevale avtograme. Za
napovedovanje pa sta to-
krat poskrbela Cvetka Za-
gode in Fonzi Kumer in tako
po svojih močeh razbreme-
nila sicer honorarnega na-
povedovalca ljubljanskega
radia Janka Ropreta.
Humoristka Olga Markovi-
čeva bi lahko slavnemu To-
fu, ki je iz Ljubljane, pove-
dala nekaj originalnih do-
mislic. Tof bi jih seveda
uporabil, Vinko Simek pa
seveda ne. Vsaj tako bi lah-
ko sodili po zadnjih dveh
TV Žehtnikih in še po mar-
sičem drugem.
Tudi tokrat ni manjkala
priljubljena pevka Tatjana
Dremelj. »Vskočila« je na-
mesto Alenke Pinterič, ki je
menda zbolela. Nič čudnega
ob Trimariji, ki jo je pripo-
ročala na mariborski Veseli
jeseni.
Največkrat se je na odru
pojavil - Tone Tavčar. Tudi
tokrat je fotografiral...
Prijetno presenečeni so bi-
li obiskovalci v dvorani ob
nastopu domačina-harmoni-
kaša Jožeta Avžnerja ter
pevca ljudskih pesmi, 78-
letnega Jožeta Medveda iz
Braslovč. Tudi ploskanje je
bilo tako spontano kot njun
nastop.
Nekaj domačih pesmi je
zapel mešani pevski zbor s
Pokrovitelj oddaje je bil Savinjski magazin. S predsedni-
kom delavskega sveta Ivanom Čakšem seje o uspehih tega
trgovskega podjetja pogovarjal naš novinar Janez Vede-
nik.
Polzele, ki ga vodi Stanko
Novak. Pevci, predvsem pa
pevke, so še bolj sproščeno
zapeli potem na sprejemu,
ki ga je pripravil pokrovi-
telj oddaje Savinjski maga-
zin.
Ko je ena izmed poslušalk
v dvorani v nagradni igri ugi-
bala, koliko poslovalnic ima
Savinjski magazin, je omeni-
la številko 194. Direktorju
SM Tonetu Privošniku se je
kar nasmejalo ob tem. Kako
tudi ne?! SM ima namreč
»le« 37 poslovalnic. Pomota
je bila pa čisto slučajna. Po-
slušalka je namreč mislila,
da sprašujemo za njen do-
mači naslov oziroma hišno
številko. No, tako radove-
dni pa spet nismo...
Tudi tokrat je za zabavni
glasbeni del poskrbel trio
Iva Umeka iz Ljubljane, do-
mače viže pa so igrali člani
Celjskega instrumentalnega
kvinteta in pevka Zinka
Gluvič. Pohvala vsem!
Na to, koliko zank je v enih
hlačnih nogavicah polzelske
tovarne nogavic nihče ni ve-
del odgovoriti niti približ-
no. Odgovarjamo: 2,600.000.
Vsaka vam čast možje za
vaša dejanja! 2,600.000 zank
naenkrat sneti tudi ni kar
tako...
Urednik radia Celje Bran-
ko Stamejčič je bil tokrat
pomočnik tehnika Janeza
Klanska. Janezu Klanšku so
ozvočenje posodili Vokali,
glasbenemu uredniku
Frančku Pungerčiču je bilo
všeč petje Olge Markoviče-
ve... Se sreča, da je bil ure-
dnik Novega tednika Drago
Medved kar v garderobi,
ker bi po tej logiki lahko
pričel še fotografirat in bi
sodelavec Tone Tavčar ostal
še brez dela na rodni Polzeli
in bi lahko pravočasno pri-
šel v Celje na hokejsko tek-
mo Celje-Jesenice. Sicer pa
- pomagajmo drug dru-
gemu!
Predsednik DS Savinjske-
ga magazina Ivan Cakš je v
najlepši luči predstavil svo-
jo delovno organizacijo. O
Polzeli je veliko lepih besed
izrekel podpredsednik
skupščine KS Rudi Divjak.
Nič čudnega, ko pa jima je
lepa vprašanja zastavljal
JANEZ VEDENIK
Prvič je na naši javni radij-
ski oddaji nastopil Janko
Ropret in že zlasti navdušil
ženska srca
Olga Markovičeva je spra-
vila v smeh vso dvorano, če-
prav je povedala tudi nekaj
grenkih. Recimo tisto o
grenki kavici.
Domačin Jože Avžner je ve-
selo raztegnil svoj meh ifl
Polzelani somu zopet zaplo-
skali, tako kot že mnogo-
krat doslej.
$t. 47 - 28. november 1979
NOVI TEDNIK - stran 7
SKROMNA, A IZ SRCA PONUDENA POMOČ
TRDNE VEZI
MED MLADIMI IN STARIMI
Štorski osnovnošolci vedo že zgodaj kaj je hunumost
MARTIN KOMERIČKJ si je na pleča naprtil že]
preko sedemdeset let Šele pet mesecev je vdovec,
zato še bolj občuti praznino doma, ki ga je prej delil z
življenjsko tovarišico. Gospodinji si sam in je zelo
osamljen, kljub štirim otrokom, ki so raztreseni po
svetu. V to osamlivnost zahaja od zunaj le učenec
šestega razreda ZELJKO MVHIČ, ki se vsak dan
oglasi pri »prijatelju-. Pomaga mu nanositi drva, pa
tudi v trgovino mu skoči. Še važnejše pa je to, da
Željko z njim pokramlja, če ima le čas, kajti osamlje-
moet, ki jo čuti Martin, potrebuje predvsem to.
Obiskali smo tudi ANTONA KORDIŽA, starega 80
let. Vdovec je že 27 let in ima tri otroke, ki pa ga kaj
malo obiščejo. Zlati pa ne takrat, kadar je pomoči
najbolj potreben. To je v času bolezni ali ko je po-
trebno postoriti težko fizično delo. Je pa a ta Kordiž
še toliko pri močeh, da poklada trem kravam in se
enkrat tedensko s kolesom odpelje v Celje. K njemu
že dve leti zahaja, da mu pomaga, NEVENKA POLAJ-
ŽER, učenka osmega razreda. Prinaša mu drva in kar
ima najraje - zanj gre v trgovino. Zato ji je tudi zelo
hvaležen.
JOŽEFO MILNER, 69 letno upokojenko, ki nima
nič otrok in je že štirinajst let vdova, obiskuje od
letošnje jeseni učenka osmega razreda DANICA GO-
LEŽ. Prihaja vsake tri dni in ji nanosi premog ter ji
po potrebi prinese tudi stvari iz trgovine. »Danico bi
zelo pogrešala, če je ne bi bilo. Navadila sem se nanjo
in zelo pozorna je do mene. Spomni se me za ro^tni
dan in za praznike.«
» Tudi jaz sem na mojo varo vanko na vajena. Včasih
kdaj na premog pozabim, pa me kar pokliče, ker
stanujeva blizu,« doda Danica.
Med vsemi obiskanimi je bila še najbolj pri močeh
MARIJA OBERŽAN, stara 69 let. Živi v prenovljeni
in urejeni hiši in ve povedati, da se »svojega«
LEONA OSTROŽNIKA, ki prihaja k njej že tri leta,
od vseh najbolj razveseli. Navadila se je nanj, saj
bodi zanjo na pošto, v trgovino in še kam, če je treba.
Z njim tudi rada poklepeta. Leon pa pravi, da on
tudi. Preprosto, med njima so se stkale vezi, ki na
videz niso velike, pa čvrsto drže. Eden brez drugega
bi že težko shajala.
Med AMALIJO RABUZI in NA TA^O PLANKAR se
niti spletajo že od malega, ko je gospodinja Malči,
danes stara 64 let, varovala Natašo, ko je bila še v
plenicah. Od flje tudi v vrtec ni hotela. Zdaj se je
obrnilo drugače. Natašino - na pol mamo^' zdaj »va-
ruje« Nataša in sicer tako, da k njej zahaja vsak dan
in ji prinese, kar je treba. Prijateljstvo od malega je
preraslo v trajnost čustev, ki ne bodo zamrla nikoli.
Amalija ima velik vrt, zato ji Nataša pri pletju veli-
kokrat pomaga. Skupaj rujeta zeli, ker sta radi sku-
paj
Živimo lepše, živimo boljše,
živimo lažje in... živimo dlje.
Podaljšalo se je obdobje mla-
dosti, dalj časa lahko uživamo
zrela leta in veliko časa nam je
danega, da se lahko v miru po-
staramo. Tako lepo in enostav-
no je videti vse, dokler se nam
nekega dne ne razgrne koprena
površnosti in ne uvidimo, da
nas je napredek znanosti po eni
strani obdaril, po drugi pa nam
Je naložil nalogo, ki jo skušamo
razrešiti na več načinov.
Govorimo o starosti. Domovi
za ostarele ljudi so resnično od-
lična iznajdba. Tam je na voljo
vse, kar starostniki potrebuje-
jo. Vse, kar jim lahko dajo tuji
ljudje. Mnogi so tam srečni, ve-
liko jih je, ki še nikoli niso žive-
li tako udobno kot ra\Tio tu.
Toda večina se je, četudi je pre-
ponosna, da bi priznala, spogle-
dala s koncem življenja, ko je
prestopila prag doma za osta-
rele.
Zato pa je ogromna večina
starejših ljudi takih, ki, dokler
le zmorejo, ostajajo zunaj, v de-
javnem življenju. Ce so v druži-
ni, svoja življenjska spoznanja
prenašajo na vnučke in zaležejo
več kot vsevedni televizor in
brbljajoči radio. Tako predaja-
joče ljubezni in neskončnega
potrpljenja kot so ga zmožne
babice in dedki ni moč najti
nikjer. Dokler so potrebni. Pri-1
de pa tudi čas, ko ostanejo sami
- in vedno večja množica je ta-
kih.
Naša družbena skrb zanje ni
majhna. Prav v zadnjem času
iščemo vse oblike in možnosti,
da ne bi bilo osamljenega člo-
veka brez potrebne skrbi zanj.
Nekje skrbe zanje socialne kp-
misije pri krajevnih skupno-
stih, drugje je spet v rokah stro-
kovne službe.
Na tako posrečeno in izvirno
sožitje skrbi za starejšega člo-
veka kot jo razvijajo v Storah
pa nismo v celjski ol:>čini še na-
leteli nikjer. V akciji sodelujejo
višji razredi osnovne šole v Sto-
rah, z njo pa so pričeli že leta
1973 in sicer v sodelovanju kra-
jevne skupnosti in občinskega
Rdečega križa. Od tedaj naprej
akcija spontano teče, pomoč
ostarelim pa je takrat nudilo 45
pionirjev, okoli 26 oseb pa je
bilo pomoči potrebnih. Učenci
so obiskovali starejše ljudi en-
krat do dvakrat na teden, nudili
pa so jim pomoč pri prinašanju
kurjave, čiščenju, nakupovanju
v trgovine in... kramljanju.
Danes, po sedmih letih so
osnovnošolci v Storah še ravno
tako zavzeti kot na začetku ak-
cije. Nabrali so si tudi nekaj iz-
kušenj in pravijo, da bodo svo-
jo »dejavnost« razširili tudi na
kraje izven štorske krajevne
skupnosti Otroci prihajajo v
šolo tudi iz oddaljenejših kra-
jev in prinašajo vesti o ljudeh,
ki so pomoči potrebni. Ena ta-
kih je tudi Svetina.
Vso sedanjo organizacijo na
šoli ima zdaj v rokah mlada so-
cialna delavka Zdenka Grafe-
nauer, ki je za pomoč starejšim
ljudem pritegnila 24 pionirjev,
oskrbujejo pa prav toliko oskr-
bovancev.
Da bi videli kako takšna po-
moč poteka, smo se z mladimi,
humanimi pionirji, napotili k
njihovim varovancem na obisk.
In tako bodo namesto nas spre-
govorili sami.
In tako s prihodom mladih v
domove in to vsaj enkrat na te-
den odkrhnjeno življenje v sa-
moti za nekaj časa zaživi. Sple-
tajo se niti prijateljstva, zlasti
ko mladi ne pozabijo nanje ob
praznikih. Tega so starejši naj-
bolj veseli, saj spomini na te
dogodke ostanejo dolgo živi.
Mladi pa - kaj niso že zgodaj
bogatejši za spoznanje, da po-
magati bližnjemu, pomeni bo-
gatiti tudi samega sebe? Obe-
nem, se zgodaj navajajo na dolž-
nosti in to dvoje sta neprecen-
ljivi vrednoti, ki ju s tako
skrbjo gojijo skupaj s krajevno
skupnostjo na osnovni šoli v
Storah.
TEKST: ZDENKA STOPAR
FOTO: ALES STOPAR
ZA PRAZNIK NOVE CESTE V
KS GALICIJA
V krajevni skupnosti Galicija so že v soboto praznovali
dan republike. Praznovanje je bilo slovesno saj so predali
namenu kar tri odseke krajevnih cest, ki so jih asfaltirani.
To so odseki: Galicija-Lopata. Galicija-Podgora in Puša
Pernovo. Skupna dolžina cest je več kot 4 km. Vsa dela so
stala okoli 5 milijonov dinarjev, tretjino sredstev pa so
prispevali krajani sami v denarju in s prostovoljnim delom.
"Otvoritve cest so se v soboto udeležili tudi predsednik
skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, podpredsednik
Dolfe Naraks, predsednik SZDL Žalec Ivo Robič ter sekre-
tar OK ZKS 2alec Janez Kroflič in številni občani. Po
otvoritvi cest je bila v gasilskem domu proslava. V pionir-:
sko organizacijo so sprejeli 22 cicibanov iz podružnične šole
Pirešica in Galicija. Na sliki: Sekretar komunalne interesne
skupnosti Žalec FVanci Radišek odpira nov odsek asfalti-1
rane ceste Galicija-Lopata. |
tekst in foto: T. TAVCArI
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 47 - 28. november 1979
29. november
LJUBEZEN TOVARiŠICE ZINKE
Z Zinko Kostevc iz Le-
sičnega sem se želela po-
govarjati predvsem o nje-
nem plodnem učitelj-
skem delu, o njeni aktiv-
nosti v zvezi komunistov,
o njenem dvajsetletnem
ustvarjalnem delu tako v
šoli, kot v krajih, kjer je
službovala. Pa se ni dala!
Znova in znova je govori-
la o otrocih, o pionirjih, ki
so njena zares velika lju-
bezen.
»Ni ga lepšega, kot je
delo z otroki,« mi je deja-
la tovarišica Zinka. »Tako
zelo se pozna na njih, če
so deležni stalnega
usmerjanja! Seveda pa je
delo s pionirji tudi za-
htevno in odgovorno, saj
gre v bistvu za oblikova-
nje mladega človeka v ce-
lovito socialistično oseb-
nost. To pa je vse prej kot
enostavno.«
Kot mlada, pravzaprav
še rosna učiteljica se je
Zinka Kostevc zaposlila
na podružnični šoli v Za-
gorju pri Lesičnem. De-
vet let je tam poučevala
dva kombinirana nižja ra-
zreda, pri tem pa se je raz-
dajala povsod, kjer se je
le dalo in kjer je delo v
kraju škripalo. Bila je
srce dramske skupine,
mladinske organizacije,
organizacije socialistične
zveze, pripravljala je pro-
slave, pomagala ljudem
pri sestavljanju najbolj
različnih spisov in dopi-
sov, pisala šolsko kroniko
in... Pri vsem tem pa je
Zinka tudi pridno študi-
rala in tudi doštudirala na
Pedagoški akademiji. Po
devetih letih pa je prišla
na šolo v Lesično.
»Delo se je zame takoj
spremenilo,« je povedala
tovarišica Zinka. »Na
centralni šoli sem imela
kar naenkrat veliko več
časa za to, da sem se uk-
varjala z otroki. Seveda
sem takoj postala mentor
pionirske organizacije,
kar sem še danes.«
Težko bi človek našel
vse, s čemer se pionirji na
šoli v Lesičnem ukvarja-
jo. Tedensko se namreč
sestajajo in premlevajo
prav vsa vprašanja, s ka-
terimi se srečujejo. Tako
skrbijo za . učni uspeh
učencev, seznanjajo se s
potekom izvenšolskih de-
javnosti, govorijo o vklju-
čevanju pionirjev v jugo-
slovanske pionirske igre,
v Veselo šolo, v tekmova-
nje za bralno značko. Do-
govarjajo se tudi, kdo bo
pisal v pionirske liste,
skrbijo za povezavo z dru-
gimi šolami, preko različ-
nih proslav in prireditev
skrbijo za ohranjanje tra-
dicij NOB. Skratka - ni
ga vprašanja, ki ga pionir-
ji na lesičenski šoli ne bi
premleli. In pri tem jim
skrbno stoji ob strani to-
varišica Zinka, ki sprem-
lja njihovo delo, ga
usmerja in po svojih mo-
čeh tudi skrbi, da vse
sklepe pionirskega odre-
da tudi uresničijo.
Seveda pa učitelji v po-
deželskih krajih ne more-
jo ostati zgolj zaprti med
šolske zidove, pa čeprav
se učencem še tako razda-
jajo. Njihovo znanje po-
trebujejo tudi krajani, za-
to jih vključujejo v najra-
zličnejše organizacije in
samoupravna telesa. Zin-
ka Kostevc je tudi član
zveze komunistov, zato je
njena odgovornost za de-
lo v kraju še toliko večja.
V njeno zavest je vtkana
velika ljubezen do kraja,
zato se mu razdaja, koli-
kor le more. Ve, da je za
napredek in blaginjo po-
trebna volja in moč sle-
hernika.
DAMJANA STAMEJCiC
KLEPET
Z DIJAKINJO:
POT DO USPEHA
JE ENOTNOST
Diano Kujan sem sreča-
la in se z njo pogovarjala
na Ekonomskem šol-
skem centru v Celju. Po-
govor se je razvil v prije-
ten klepet in Diana, ki si-
cer obiskuje 4. letnik te
šole in jo brez večjih te-
žav zmaguje, je o življe-
nju in delu mladih pove-
dala marsikaj zanimive-
ga. Njene mlade odloči-
tve in usmeritve so trdne,
odločne, naloge in zadol-
žitve opravlja vestno, zato
je tudi prepričana, da ji
nadaljni študij na Filozof-
ski fakulteti v Ljubljani
ne bo delal preglavic. V
Celje se vsak dan pripelje
iz Velenja, kjer v svoji živ-
ljenjski sredini kot mla-
dinka in predsednica ak-
tiva  soseske   skupaj   z
ostalimi vrstniki kroji pot
mladih v krajevni skup-
nosti. Na šoli, ki jo v tem
šolskem letu končuje, so
tudi kmalu spoznali v
Diani dekle, ki bo zmogla
marsikatere naloge na po-
dročju mladinske organi-
zacije. Ob koncu drugega
letnika so ji vrstniki zau-
pali funkcijo predsednice
OO ZSMS. Mladinska or-
ganizacija na ESC v Celju
dobro dela in brez dvoma
je to tudi Dianina zasluga.
Nasploh pa je v nekem
smislu delo pri OO ZSMS
na šoli lažje, kot pa pri
aktivu v Velenju, je pove-
dala zgovorna dijakinja.
Včasih se zaradi slabega
odziva mladih kakšna se-
ja tudi izjalovi in to Diana
mladim najbolj zameri.
Prepričana je in brez dvo-
ma ima prav, da se le z
enotnim in načrtnim de-
lom dajo reševati mnogi
problemi. Zlasti akcije so
v veliki meri odvisne od
enotnosti mladih.
Cas je tisti, ki tudi Dia-
ni preusmeri marsikatero
sicer dobro zastavljeno
idejo za delo. Razpeta
med šolskimi delovnimi
dolžnostmi, vsakodnev-
nimi vožnjami, delom na
terenu in madinsko orga-
nizacijo, ji nemalokrat
zmanjkuje uric za prosti
čas. Pa pravi, da to sploh
ni nič tako hudega, da se
čas, če človeka kaj zani-
ma, že kako najde. In Dia-
na seveda ni nič drugačna
od mnogih svojih sošolk
in vrstnic. Rada ima glas-
bo, zanimajo jo dogodki
na kulturnem in družab-
nem področju. Kot pred-
sednica mladih na šoli pa
se še posebej čuti dolžna,
da po svojih najboljših
močeh doprinese za do-
brobit vseh največ kar
zmore.
Takšna je Diana Kujan.
Dijakinja 4. letnika ESC v
Celju.
MATEJA PODJED
OB PRAZNIKU NA OŠ SLAVKA ŠLANDRA
DOMOVINA - TO SMO Ml
Rdeča rutica in titovica obvezujeta
»Danes, ko postajam pio-
nir, dajem častno pionirsko
obljubo, da se bom pridno
učil in delal, da bom spošto-
val starše in starejše ljudi,
da bom zvest in iskren tova-
riš, ki izpolnjuje dane bese-
de. Hodil bom po poti naj-
boljših pionirjev, cenil
slavno delo partizanov in
napredne ljudi sveta, ki že-
lijo svobodo in mir. Ljubil
bom svojo domovino, vse
njene bratske narode in gra-
dil novo življenje polno ra-
dosti in sreče«.
To svečano obljiibo bodo
ob prazniku republike izre-
kli naši najmlajši iz prvih ra-
zredov, ki bodo rumeno ruti-
co zamenjali za rdečo. Modra
titovka z znakom pionirjev
bo odslej nekaj let njihov
simbol. Ponosni so, da so
zrash v pionirje in to so nam
oni dan, ko smo se mudiU
med učenci 1. a razreda na
osnovni šoli Slavka Slandra,
zatrdili kar vsi po vrsti. S
svojo tovarišico Marijo Do-
sedla so se v dneh pred praz-
niki veliko pogovarjali o do-
movini, o njenih slavnih
dneh, o hrabrih pionirjih in o
vrlinah pravega pionirja.
Na vprašanje, kakšen mo-
ra biti pionir, so učenci 1. a
razreda odgovorili:
- Pošten
- Iskren
- Olikan
- Natančen
- Iznajdljiv
- Radodaren
Zapisali so na tablo, zapi-
sali so v zvezke, predvsem
pa so se vsi po vrsti naučili:
Kaj je domovina?
V en glas, vsevprek in vsak
zase so mali nadebudneži hi-
teli pripovedovati:
»Domovina so reke in ce-
ste, travniki in tovarne. Naša
domovina so šole, prijatelji,
morje, gore, gozdovi, njive,
visoke in nizke hiše, mesta,
knjige, časopisi, šolske table,
pravljice, ljudje... Vsi mi
smo domovina...
Domovina je tudi tovariš
Tito, ki ga imamo zelo radi.
Naše hiše, cvetje, petje -
glejte, to je naša domovina!«
MATEJA PODJED
KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE
ČETRT STOLETJA Z NAMI
tal število naročnikov ne narašča
v Celju je le 597 naročni-
kov knjig Prešernove družbe
in drugih publikacij te zsdož-
niške hiše. Prešernova druž-
ba že 25 let posega v bistvo
naporov pri uveljavljanju
dobre knjige med bralci. Se-
veda pa je treba nenehno
skrbeti, da bi bil krog bral-
cev vedno širši, saj bi le tako
lahko dosegali smotre, ki jih
Prešernova družba s svojimi
letnimi zbirkami in drugimi
publikacijami želi doseči.
Zato ni nič čudnega, če se
je pred časom na pobudo
sveta za kulturo pri OK
SZDL v Celju zbralo več
zaupnikov Prešernove druž-
be, da bi razpravljali o svo-
jem delu, nalog£ih, izmenjali
izkušnje in da bi SZDL kot
frontna organizacija napre-
dnih družbenih sil pomagala
po najboljši volji v prizade-
vanjih, da ne bi zaupniki
ostali sami pri svojem delu.
Svet je na svoji seji sklenil,
da bo podprl programska
prizadevanja Prešernove
družbe. Povečati bo treba
število zaupnikov, saj jih je v
Celju le 26, to pa je občutno
premalo. Zato so k aktivno-
sti pozvali tudi organizatorje
kulturnega življenja v delov-
nih organizacijah in sekcije,
za kulturo pri KK SZDL.
Osnovne organizacije sindi-
kata v OZD in lO KK SZDL
v KS morajo vsaj dvakrat let-
no pregledati, kakšno je sta-
nje na področju aktivnega
kulturnega    udejstvovanja
občanov. Izpostavljen je bil
tudi sklep 8. kongresa ZS
Slovenije, da mora biti v vsa-
ki delovni sredini nekdo, ki
bo opravljal naloge vzpod-
bujevalca in organizatorja
kulturnega življenja. Potreb-
no bo tudi ustanoviti aktiv
zaupnikov. V knjižnici E.
Kardelja naj bi pripravili raz-
stavo knjig Prešernove druž-
be, več bo treba o njih pisati
tudi v glasilih delovnih orga-
nizacij.
Prihodnji mesec bo občni
zbor Prešernove družbe.
Zbora se bosta udeležila tudi
dva delegata zaupnikov celj-
ske občine. Soglasno so izvo-
Uli Anico Justin iz Cinkarne
in Štefko Skornik iz Železar-
ne Store. D. MEDVED
UBOJE PONESLE
SO GLAS...
v soboto in nedeljo je bilo v Libojah
ponovno nadvse živahno, saj se je zbralo
domala trideset ansamblov z domačimi
vižami, za dodatek pa še nekaj posamez-
nikov. Vrli domači organizatorji DPD
Svoboda Liboje so že sedmič pripravili
revijo narodnih ansamblov. Pokrovitelj
je bila Keramična, sodelovali pa so še
Montana in Mirosan iz Liboj ter ZKO in
Kulturna skupnost občine Žalec ter re-
vija STOP iz Ljubljane s svojimi tradi-
cionalnimi poklanjajočimi majolikami
(letos so jih dobili ansambelska jubilan-
ta Franci Zeme iz Vojnika in Veseli
hmeljarji iz Žalca ter posamezniki Dar-
ko Suler, Franc Kovač, Ivan Gostečnik,
Anton Vočko in Franjo Tilinger).
V Libojah so bili ponovno kar trije
koncerti (v soboto eden in v nedeljo
dva) ter za »poobedek« še v nedeljo do-
poldne brezplačna matineja za mladino.
Libojsko revijo si je ogledalo več kot
tisoč ljubiteljev domačih viž, če pa bi
bila dvorana večja, bi jih brez dvoma
bilo še dvakrat več. Po dolini so veliki,
sodobni pa žal večinoma prazni kulturni
domovi, medtem ko se v Libojah, ki so
ob letošnji 50-letnici društva pripravili
kot delovno obveznost tudi več kot 50
prireditev (!!!) z vso široko paleto dejav-
nosti stiskajo v skromnih prostorih. Ba-
je naj bi zadnja revija bila alarm, da se
pripravijo načrti za večjo, udobnejšo
dvorano, kajti denar se bo nekako
zbral... Na to obljubo ne bi kazalo poza-
biti, kot že mnogokrat!
V Libojah so nastopili ansambli iz Ce-
lja, Vojnika, Žalca, Polzele, Velenja,
Dobja pri Planini, Laškega, Zagorja,
Prevalj, Pirana, Brežic in Izole ter posa-
mezniki Srečko Cokan s citrami, Matija
Knez kot ljudski godec iz Brez nad La-
škim in Volodja Peer, igralec iz Maribo-
ra. Prvi dan je nastopajoče in poslušalce
pozdravil predsednik domačega druš-
tva Darko Suler, drugi dan pa pri prvem
koncertu predsednik kulturne skupno-
sti Žalec Zoran Razboršek in drugem
predsednik ZKO občine Žalec Janez
Meglic. Navzoč je med drugimi bil tudi
predsednik občine Žalec Vlado Gori-
šek.
Že zdaj lahko zapišemo, da je 7. revija
popolnoma uspela. Bilo je prijetno, kot
malokdaj in malokje! Zatorej velja samo
še klic - nasvidenje prihodnje leto! Več
o reviji v sliki in besedi pa v prihodnji
številki Novega tednika.
TONE VRABL
4t 47 - 28. november 1979
NOVI TEDNIK - stran 9
POSVETOVANJA
pokrovitelj vseh posvetovanj so ZLATARNE CELJE
5. 12. ob 10.00: o filmskem repertoarju in filmski vzgoji v
Celju
6. 12. pnčetek javne razprave o samoupravnem spora-
zumu
Tedna domačega filma
ob 10.00: posvet kinooperaterjev in upravnikov sloven-
skih kinematografov
Ob 10.00: posvet koordinacijskega odbora televizije, pro-
izvodnje, distribucije in reproduktivne kinematografije
7. 12. ob 9.30: srečanje filmskovzgojnih delavcev Slove-
nije in ogled filma Krč, prikaz metodične ure in predstavi-
tev filmskega krožka oziroma kluba
10. 12. ob 10.00: slovenski risani film in njegovo mesto v
jugoslovanski filmski proizvodnji
11. 12. ob 9.00: slovenski scenaristični program v okviru
inožnosti in potreb
RAZSTAVI
3. 12. ob 18.00: otvoritev razstave Risani film v Likovnem
salonu. POKROVITELJ RAZSTAVE JE METKA CELJE
4. 12. ob 18.00: otvoritev kombinirane razstave: likovni
vtisi dijakov ob ogledu filma Moja draga Iza, razstava pubh-
cistike Kinoteke v Ljubljani in plakati Malega TDF. PO-
KROVITELJ RAZSTAVE JE IZLETNIK CELJE
POGOVORI
Tudi letos bodo sestavni del Tedna domačega filma pogo-
vori v osnovnih, strokovnih in srednjih šolah ter v delovnih
organizacijah. Letos bodo razgovori 6., 7. in 10. decembra. K
pogovorom bomo povabili tudi slušatelje stalnega semi-
narja Človek, delo, kultura in oragnizatorje kulturnega živ-
ljenja. Za pogovore v šolah in v delovnih kolektivih bomo
prej pripravili projekcije filmov, o katerih bo tekla beseda.
SLAVNOSTNI GOVORNIK
Slavnostni govornik ob začetku 7. tedna domačega filma
bo Andrej Ujčič, predsednik republiškega komiteja za kul-
turo.
V PRODAJI ZNAČKE TDF
Te dni so že v prodaji značke TDF, ki smo jih letos izdali v
novi barvi. Rdeči, rumeni in modri, se je pridružila letošnja
bordojska rdeča, ki je simbol 7. TDF.
JAKI ZA TDF
Letošnje nagrade za naslov igralca in igralke leta ter za
debut, ki jih podeljujeta uredništvi revije Stop in Novega
tednika - Radia Celje je prispeval slikar Jaki. To so tri
izbrane grafike iz njegovega novejšega ciklusa.
GRAFIČNA PODOBA TDF
Letos se je OO TDF prvič odločil za celostno grafično
podobo manifestacije. Izdelala sta jo celjska oblikovalca
Jože Domjan in Rafko Počivašek.
KATALOG TDF
že petič bo izšel katalog. Prvi dve leti je bil v obliki tako
imenovanih filmskih lističev, zadnji leti je izšel v obliki
brošure. Tiskan bo v nakladi 1000 izvodov, vsebuje pa
uvodne misli, ima članov organizacijskega odbora, sveta
TDF, članov obeh žirij, kratke opise filmov, vsebino dose-
danjih manifestacij in pregled doslej podeljenih nagrad in
priznanj (od leta 1973 do lani).
NAGRADE ZA EPP FILME
Studio Marketing bo na letošnjem TDF nagradil filme z
najboljšo tržno komunikacijo. Čeprav bodo letos namenski
filmi prikazani izven uradne konkurence, bodo najbrž že
prihodnje leto med tistimi, ki jih bo ocenjevala posebna
žirija.
CELJE SPREMINJA PODOBO
Prizadevni aranžerji celjskih trgovskih in drugih delov-
nih organizacij hitijo z urejanjem izložb, čez nekaj dni bo
tudi na Starem gradu oživel napis TDF, v središču mesta bo
znova postavljen stolp, izobesili bodo transparente in zasta-
vice TDF. Tudi letos vodi celotno ekipo Zdravko Božičnik.
PRESS CENTER
v posebni dvorani doma JLA bo tudi letos deloval press
center TDF. Pokrovitelj je celjski TTG. Center bo odprt
vsak dan od 8. do 20. ure in to od 3. do 11. decembra. V njem
bo na voljo celotno gradivo o TDF.
VSTOPNICE
Vstopnice za vse predstave TDF so že na voljo pri blagaj-
nah vseh treh celjskih kinematografov. Zanimanje za pred-
stave je že sedaj veliko. Posebej opozarjamo na spored
kratkih filmov v kinotečni dvorani, ki pomeni širjenje vse-
binske zasnove TDF. Vstopnice za ta spored so po znižani
ceni - le 5 dinarjev.
TUDI KNJIGE
Letošnji sedmi Teden domačega filma v Celju bo boga-
tejši še za eno zanimivo novost. V sodelovanju z Viba fil-
mom bo Partizanska knjiga predstavila prvo knjigo iz
zbirke Scenaristi. V knjigi bodo objavili tri scenarije najno-
vejših slovenskih filmov: Željka Kozinca za film Krč,
Francka Rudolfa za film Ubij me nežno in Mirča Sušmelja
ter Matjaža Zajca za film Prestop. Slovenska filmska kul-
tura potrebuje tovrstne knjige. V zadnjih letih so se založbe
le redkoma odločile za natise scenarijev. Celjski ljubitelji
filma bodo torej imeli izredno priložnost, da takoj po izidu
lahko spoznajo in kupijo knjigo scenarijev premiernih fil-
mov.
RAZVOJ REVOLUCIONARNEGA DELAVSKEGA GIBANJA NA CELJSKEM OBMOČJU OD ZAČETKOV DO LETA 1941
NEKATERE AKCIJE SKO J NA
CELJSKEM OBMOČJU
PIŠE: EMIL LAJH
12
Akcijsko so skojevci na celjskem področ-
ju bili usmerjeni v najrazličnejše dejavno-
sti. Leta 1936 so začeli zbirati prostovoljce
za pomoč republikanski vojski v Španiji,
leta 1938 pa so začeli zbirati pomoč za špan-
ske borce. Mladina je veliko prispevala, da
bi akcije ob volitvah leta 1935 in leta 1938
bile čim bolj ugodne za opozicijo. Leta 1939
so s protestnimi letaki in pisanjem v mla-
dinskih časopisih zahtevali izpustitev špan-
skih borcev iz koncentracijskih taborišč.
Ko je leta 1939 bil natiskan letak »Kaj hoče-
mo?«, ki je bil letak Zveze delovnega ljud-
stva Slovenije, so ga skojevci širili še po-
tem, ko je bil prepovedan. Prav tako so
priredili na železniški postaji v Celju velike
demonstracije za izpustitev zapornikov iz
Bileče ter so demonstrativno spremljali no-
ve in nove deportirance v zapore. Leta 1939
in 1940 so sodelovali pri protidraginjskih
akcijah. Od leta 1938 so se vključevali v
akcijske odbore za obrambo severne meje,
v narodnoobrambne odbore in sodelovali
so vsako leto pri organiziranju 1. maja. 27.
marca 1941 so množično nastopili v demon-
stracijah proti zloglasnemu podpisu jugo-
slovanskih voditeljev k trojnemu paktu. In
bi lahko naštevali.
Na šoštanjsko-velenjskem področju je
delala mladina že od leta 1935, ko so na
Primer 1. maja zakurili kresove, ki jih do
^edaj ni bilo. V Šoštanju so visele zastave.
Močno se je angažirala mladina v času stav-
ke v usnjarni v Šoštanju leta 1935, saj je bila
prav mladina tista, ki je vršila stražo in
skrbela za hrano stavkajočim v tovarni.
Ena najmočnejših akcij mladine Šaleške
doline je bil literarni večer, ki ga je organi-
ziral partijski komite in na katerega je po-
habil najvidnejše progresivne literate iz
Slovenije: Miška Kranjca, Mileta Klopčiča,
Ivana Potrča in Antona Ineoliča. Mladina je
Po končani predstavi privabila vse prisotne
fia ulice, kjer so pisali parole z zelo progre-
sivno vsebino, saj so bile le-te zahteva po
^notnosti delavskega razreda, enotnosti de-
lavcev in kmetov, proti nacizmu, proti
f^emčurstvu in podobno.
Mladina Šaleške in Savinjske doline je
bila povezana v tem obdobju preko mladin-
cev Jožeta Hainca in Cirila Špegla, ki sta
delala v Zabukovici. Leta 1939 so sklicali
?^stanek vse napredne mladine v gozdu za
Podgorjem. Na dnevnem redu so bili refe-
rati in diskusije o delu in nalogah SKOJ.
^adinci iz Šaleške doline so imeli zveze
tudi s Celjem, ker je večina dijakov obisko-
vala gimnazijo in še nekatere druge srednje
šole. Od tu so prinašali literaturo in direkti-
ve za delo.
V Celju se je skojevska organizacija okre-
pila leta 1939, ko je postal sekretar okrožne-
ga komiteja SKOJ Dušan Finžgar. Ker je
bil v Celju okrožni komite, je ta povezoval
vso okolico in organiziral sestanke odno-
sno so člani komiteja bili v večini primerov
prisotni na teh sestankih. Zanimivo je, da
do leta 1939 ni bilo v Celju veliko skojev-
cev, ampak so bile močnejše postojanke
zunaj mesta. To se da argumentirati s tem,
da so na primer mladi delavci in vajenci iz
Cinkarne in iz tovarne emajlirane posode
bili člani organizacij v Libojah, v Zabukovi-
ci, Dramljah, Šentjurju, Ponikvi, skratka
tam, kjer so prebivali. Samo mesto je prido-
bilo na članstvu šele konec leta 1939 in
1940. Že leta 1940 so imeli sestanke za Cre-
tom, potem sestanek v Ljubečni v neki go-
stilni, katerega sta organizirala Iztok Žagar
in Dušan Finžgar. Dogovarjali so se o več
akcijah: boj s preostalimi Ljotičevci, proti
nemškutarstvu odnosno takoimenovanim
belim nogavicam, ki so jih nosili hitler-
janci.
V Savinjski dolini se je razmahnilo mla-
dinsko gibanje leta 1937. Predvsem rudar-
ska mladina se je v društvu »Vzajemnost«
udejstvovala na kulturnem področju. Od
takrat so savinjski skojevci množično
vključevali ostalo mladino v razne dejavno-
sti: kulturne, športne, politične. Na sestan-
ke so vedno prihajali iz Celja Dušan Finž-
gar, Polo Kudiš in Biba Ročk ter Janko
Vrabič iz Šoštanja. Poleg mnogih konfe-
renc, katerih vsebina je še premalo raziska-
na, so bili savinjski skojevci organizatorji
okrožne konference pri Kartečniku nad Za-
bukovico januarja 1941. Na konferenci so
bili predstavniki iz vseh večjih središč celj-
sko-savinjskega področja in tudi nekaj čla-
nov partije. Vsebinsko je konferenca po-
svetila največ pozornosti že neposredni voj-
ni nevarnosti in pripravam na obrambo.
Na področju Vojnika, Škofje vasi, Arcli-
na je mladinsko gibanje oživelo leta 1937,
ko je bilo zopet ustanovljeno društvo Vza-
jemnost. Še bolj se je delo razmahilo, ko je
prišel v Ljubečno Stane Žagar s sinovoma,
dobivali so pa tudi znatno podporo iz Celja.
Prva večja akcija mladincev je bila, ko so
pomagali Janku Skvarči organizirati tiskar-
no, skrito na podstrešju tovarne volnenih
odej v Škofji vasi. Skojevci so bili organizi-
rani po grupah, bili so pa skoraj vsi razen
Milana Kožuha, delavci iz tovarne emajlira-
ne posode.
Zanimiv je kraj Ponikva pri Grobelriem,
kjer so leta 1936 ustanovili partijsko celico
v bližini šole Dušan Bole, brat Sašo, Bran-
ko Babic in Stanko Korže. Partijska celica
je kmalu dobila velik vpliv na mladino,
dijake, med kmečkimi sinovi, ki so se kdaj
pa kdaj zaposlili na železnici in m.ed drugo
kmečko mladino. Delovali so v telovadnem
društvu Sokol, zlasti pa v Društvu kmečkih
fantov in deklet. Predvsem iz slednjega je
postalo mnogo članov SKOJ in že tik pred
vojno so bili nekateri sprejeti v KPS.
Kljub mnogim še neraziskanim delov-
nim, vsebinskim usmeritvam SKOJ na
celjskem področju, smo poskusili opisati le
to, da je SKOJ še kako živo deloval, da je
bil partiji v veliko pomoč v raznih akcijah."
Še posebej to velja za zadnje obdobje pred
vojno, ko je režim z ostrejšimi ukrepi hotel
onemogočiti komunistično partijo in so čla-
ni morali zopet v strogo ilegalo (policija je
imela takrat okoli 85% komunistov na svo-
jem seznamu). In prav skojevci, še posebej
tisti, ki se niso kompromitirali, bili pa so že
izkušeni borci, so zamenjali komuniste ile-
galce na njihovih položajih, da so delo in
akcije nemoteno potekale.
Del članov SKOJ iz Savinjske doline
10. stran - NOVI TEDNIK
št. 47 - 28. november 1;
7. TEDEN DOMAČEGA FILMA CELJE 1979

sreda, 5. 12. 79 ob 19.30 kino Union -
premierni spored
Slovenski celovečerni igrani film. Proi-
zvodnja Viha film, Ljubljana. Scenarij in
režija Vojko Duletič. Kamera Karpo Godi-
na. Glasba Zoran Simjanovič. Dolžina 2400
m (88 minut).
Igrajo: Zvone Hribar, Bert Sotlar, Štefka
Drolčeva, Boris Juh, Radko Polič, Lučka
Uršič, Marjeta Gregorač, Demeter Bitenc in
drugi.
Film Moja draga Iza je tipična družinska
kronika, vendar narejena na zelo nenava-
den, likovno in estetsko nadvse bogat na-
čin. Pripoveduje o družini Novakovih,
trdnih in bogatih kmetov, ki se skozi zakon
povežejo z močno, ponosno in bogato nem-
ško družino. V družini so štirje otroci. An-
drej je najmlajši sin. Ob povratku domov se
mu kot drobne reminiscence utrinjajo do-
godki iz preteklosti, ki so tako zelo zvrtinči-
li usodo močne družine. Spominja se brata
Antona, ki je kot predan revolucionar izgu-
bil življenje že na začetku vojne. Pa brata
Staneta, tako zelo navezanega na zemljo.
Brata, ki se je predal vplivu bele garde,
preživel vojno, a ni mogel prenesti spre-
membe družbenih odnosov in poraza svo-
jih idealov.

četrtek, 6. 12. 79 ob 19.30 kino Union -
premierni spored
Slovenski igrani celovečerni film. Proi-
zvodnja Viba film, Ljubljana. Scenarij Želj-
ko Kozinc. Režija Božo Sprajc. Kamera Ra-
do Likon. Glasba Tomaž Pengov. Dolžina
2650 m (97 minut).
Igrajo: Mateja Glažar, Boris Cavazza, Mi-
lena Zupančič, Ivo Ban, Janez Starina, Sto-
jan Colja in drugi.
Krč je sodoben film o tipičnem sloven-
skem trgu. Mokro polje še ni mesto, pa tudi
vas ni več. V njem vladajo tipični provincij-
ski odnosi. Ogovarjanja, dolgočasje, iska-
nja lepšega in boljšega...
Zgodba filma pripoveduje o Tanji, medi-
cinski sestri, ki vzdržuje ljubezensko ra-
zmerje z Igorjem, vplivnim in odgovornim
tovarišem, ki bi lahko za dobrobit in razvoj
Mokrega polja veliko naredil. Tanjina prija-
teljica je trška učiteljica Kristina, razpeta
med težnjo po vzvišenih idealih in resnič-
nostjo, ki se omejuje na strastne ljubezen-
ske stike s kmetom Matevžem. Toda Ma-
tevž ljubi Tanjo. Slednjič proda posestvo in
se s Tanjo odseli v predmestje velikega me-
sta. Tudi Kristina ne ostane.

petek, 7. 12. 79 ob 19.30 kino Union - pre-
mierni spored ^
Kosovski igrani celovečerni film. Proi-
zvodnja Kosova film, Priština. Scenarij
Azem Shkreli in Ymer Shkreli po motivih
vojnega dnevnika Fadila Hoxhe. Režija
Ekrem Kryeziu. Glasba RaufDhomi. Dolži-
na 3400 m (124 minut).
Igrajo: Hadi Shehu, Faruk Begolli, Abdu-
rrahman Shala, Enver Petrovci in drugi.
Ko pomlad zamuja je žal za sodobno ju-
goslovansko filmsko proizvodnjo predv-
sem še v žanru vojnega filma popolnoma
netipičen. Ni namreč ne piromanski in ne
kvaziheroičen, patetičen. Je globok, resni-
čen in pretresljiv dokument časa ob pričet-
ku vojne na Kosovu. Do.kument o tem, ka-
ko težko je bilo začeti vstajo na dvojezič-
nem ozemlju, kjer so bili Srbi in Albanska
manjšina že zgodovinsko sprti. V skro-
mnem času trajanja prikaže herojstvo, od-
ločnost, tradicionalnost, korenine gibanja
in množico človeških usod, ki jih je v svoj
ki(aiti vrtinec potegnila vojna.
IMA^M ^
sobota, 8. 12. 79 ob 19.30 kino Unic
premierni spored
Slovenski igrani celovečerni film. /
zvodnja Viba film, Ljubljana. Scenariji
ko Slodnjak. Režija Matjaž Klopčič. K9
ra Tomislav Pinter. Glasba - arhivska, i
žina 2850 m (103 minute
Igrajo: Boris Cavazza, Boris Juh, Afij
Zupančič, Tanja Poberžnik, Iva Zupai
in drugi.
Ciril, svečenik in umetnostni zgodovit
odhaja skupaj s prijateljem Fritzem, si
Nemcem, na dolgo pot iz Ljubljane v It
jo, da bi tam preveril svoje teze o umetni
in napisal doktorsko disertacijo. Cas pi
prvo svetovno vojno le še stopnjuje not
nje dvome prijateljev. Fritz se prepušča
potam Italije in številnim avanturam,
tem povsem zapostavi svojo zaročer
Ester. Slednjič se noro zaljubi v svojegla
povsem emancipirano Karlo. Ester zato p
čaka Ciril. Toda, tudi za svečenika je
srečanje skušnjava...
IZBOR KRATKIH FILMOV
VIBINE PROIZVODNJE
9. 12. ob 17. uri kinotečna dvorana
Tudi letos bomo v Tednu domačega
filma zavrteli vse kratke in dokumen-
tarne filme, ki so nastah v proizvodnji
Viba filma in ob pomoči Kulturne
skupnosti Slovenije. Do Tedna doma-
čega filma bodo nared za predstave
naslednji filmi:
- POGLED STVARI (režija Filip Ro-
bar - Dorin, kamera T. Perko)
- ZADNJE LASTOVKE (režija Mari-
ka Milkovič, kamera Jure Brišnik)
- KOKON (režija Koni Steinbaher,
kamera Veka Kokalj)
- RITEM DELA režija Franček Ru-
dolf, kamera Jure Pervanje)
- V SLUŽBI SOCIALIZMA IN BO-
GA (režija Milan Ljubic, kamera T.
Perko)
- BEN DAUT režija Matija Milčinski,
kamera Rado Likon)
- FARBANJE (režija W. Giersz, ka-
mera Veka Kokalj
- BURJA (režija Jože Bevc, kamera
Janez Verovšek
- VENEC (režija Franci Slak, kamera
T. Perko)
- SOGREB (režija Grega Tozon, ka-
mera T. Perko. Igra Zvone Šedlbauer)
- FAVORIT (režija Tone Frelih, ka-
mera Jure Pervanje. Rado Likon)
-%40 LET CKKPJ režija Jože Pogač-
nik, kamera Janez Verovšek, Rado Li-
kon)
Skupni spored kratkih filmov Viba
filma iz Ljubljane traja 136 minut. Fil-
mi bodo na sporedu tudi kot predfilmi
k premiernemu sporedu in sporedoma
v kinu Metropol
ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE
BADJUROVIH NAGRAD
France Cesar, predsednik, Ivan Ma-
rinček, podpredsednik, člani: Neva
Mužič, Dragan Jankovič, Boris Česen,
Dušan Povh, Branko Stamejčič
ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE
NAGRAD STOPA IN NOVEGA
TEDNIKA - RADIA CEUE
Jane Kavčič, predsednik in člana
Miran Sattlet, Marlen Premšak
IZBOR FILMOV PRODUKCIJE UNIKAL STUDIO
petek, 7. 12. ob 15. in 17. uri. Izbrani spored kratkih filmov -
Kinotečna dvorana
Produkcija Unikal studio se bo na Tednu domačega filma 1979
predstavila s svojim sporedom filmov prvič v uradni konkurenci
TDF.
Za letošnji Teden domačega filma so pripravili izbor treh
filmov:
- LJUDJE OB KRKI, dokumentarni film. Režija Boštjan Hla-
dnik. Kamera Mile DeGleria. Scenarij Mirče Šušmelj. Dolžina 60
minut.
- ISKRA DANES, dokumentarni film. Režija Jože Pogačnik.
Kamera Jure Pervanje. Scenarij Peter Likar. Dolžina 18 minut.
- ZLATA ČELADA, dokumentarni film. Avtor Rudi Klarič.
Dolžina 12 minut.
IZBOR FILMOV PRODUKCIJE UNIVERZUM
sobota, 8. 12. 79 ob 15. in 17. uri. Izbrani spored kratkih f Imov
- Kinotečna dvorana
Produkcija Univerzum deluje v okviru dopisne delavske uni-
verze v Ljubljani.
- VINOGRADNIKI - režija Filip Robar - Borin. Dolžina 12
minut
- LAN - režija Peter Zobec. Dolžina 9 minut
- OD SETVE DO MLACVE - režija Boštjan Vrhovec. Dolžina
14 minut
- ŠIRJENJE NA OVCJI PLANINI - režija Naško Križnar.
Dolžina 13 minut
- V MLINU - režija Vaško Pregelj. Dolžina 16 minut
- PRI CANKARJU NA ROŽNIKU - režija Sandi Colnik.
Dolžina 25 minut ;
- SREČEN V GOZDARSTVU - režija, glasba in animacija]
Bojan Jurca. Dolžina 4 minute i
FILMI ŠTUDENTOV AGRFTV
ponedeljek, 10. 12. 79 ob 15. in 17. uri. Kinotečna dvorana
Na TDF bomo letos prvič zavrteli tudi filme študentov Akade-
mije za gledališče, radio, film in televizijo. Gre za filme, ki
nastajajo med študijem bodočih filmskih delavcev.
- V TEMI - dokumentarni film. Avtor Žare Lužnik. Dolžina
18 minut
- KORAKI - kratek igrani film. Avtor Žare Lužnik. Dolžina 15
minut
- SVEŽE NOVICE IZ KEMIJE IN FIZIKE - dokumentarni
film. Avtor Mitja Milavec. Dolžina 16 minut
- AMEN POD KAMEN - kratek igrani film. Avtor Mitja Mila-
vec. Dolžina 18 minut
- IGRA - dokumentarni film. Avtor Igor Pediček. Dolžina 10
minut
- OBISK PRI GOSPE KISLICH - kratek igrani film. Avtor
Igor Pediček. Dolžina 12 minut
Vsi avtorji so študenti tretjega letnika akademije filmsko-
televizijske smeri. '
IZBOR FILMOV CELJSKEGA FILMSKEGA
AMATERJA MIŠE ČOHA
četrtek, 6. 12. 79 ob 15. in 17. uri. Izbrani spored kratkih filmov-
Kinotečna dvorana
- SOOČANJE - igrani film. Dolžina 8 minut
- SIROTEJ - igrani film. Dolžina 15 mmut
-VEČERNI MONOLOG - igrani film. Dolžina 5 minut
- SLUTNJA - dokumentarni film. Dolžina 15 minut
- BEG - igrani film. Dolžina 20 minut
- SOLZICE - igrani film. Dolžina 6 minut
- STRAŠILO - dokumentarni film. Dolžina 6 minut
- ČAKALNICA ZA ONOSTRANSl VO - dokumentarni film.
Dolžina 10 minut
Prizor iz filma Moja draga Iza
Prizor iz filma Krč
Prizor iz filma Iskanja
§t. 47 - 28. november 1979
NOVI TEDNIK - stran 11
7. TEDEN DOMAČEGA FILMA CELJE 1979
NOVINAR
nedelja, 9. 12. 79 ob 19.30 kino Union -
premierni spored
Hrvaški celovečerni igrani film. Proi-
zvodnja Jadran in Croatia film Zagreb in
delovna skupnost filma. Scenarij in režija
fadil Hadžič. Kamera Tomislav Pinter.
Glasba Alfi Kabiljo. Dolžina 3052 m (lil
minut
Igrajo: Rade Šerbedžija, Fabijan Sovago-
vič, Stevo Žigon, Mladen Budiščak, Milena
Zupančič, Vera Zima, Slobodan Dimitrije-
vič in drugi.
Novinar Vlado Kovač je tip razdiralnega,
v bistvu negativnega novinarja. Nenehno je
sprt z uredniki in vso okolico. Brska le za
takšnim gradivom, ki bo pokazalo na napa-
ke in zmote. In skozi to pisanje sprošča
svoje napetosti. Nepopustljiv je in ni pri-
pravljen ne na pogovore in ne na popušča-
nje. Toda v svoji bitki se ne more sprijazniti
niti s kompromisarstvom in pretirano poli-
tično previdnostjo urednikov časopisa, ki
praktično sami odločajo o tem, kaj bo šlo v
objavo in kaj ne. Kovač je prepričan, da ne
more biti politične škode, če piše resnico in
četudi ta resnica ni dokazljiva. Fraza o »viš-
jih interesih« naj bi bila v pomoč uredni-
kom, da si ohranijo položaj.
UBIJ hlE NEŽNO
ponedeljek, 10. 12. 79 ob 19.30 kino Union
- premierni spored
Slovenski celovečerni igrani film. Proi-
zvodnja Viba film, Ljubljana 1979. Scenarij
Franček Rudolf Režija Boštjan Hladnik.
Kamera Mile DeGleira.
Igrajo: Duša Počkajeva, Janez Starina.
Film Ubij me nežno je kar se da duhovita
parodija na šund filme kriminalnega tipa. S
svojimi paradoksalnimi zapleti in preobrati
skuša graditi nov tip filmske komedije, ki
preseneča z norimi zapleti, še bolj nemogo-
čimi razpleti in zvrhano mero črnega hu-
morja. Zgodba se dogaja ob morju, kjer v
stari hiši živijo dedek, babica in upokojena
teta, nadvse šarmantna in nenadkriljiva
prevajalka šund literature. Pričnejo se za-
pleti, v katerih padajo žrtve kot snopi. Naj-
prej dedek in babica, kasneje nečak, žena
in njen ljubimec, pa uslužbenka založbe, da
naprej ne naštevamo. Razplet filma je pre-
senetljiv, film sam pa se s svojo zgodbo vrti
v začaranem krogu kriminala, umorov in
seksa.
PRESTOP
torek, 11. 12. 79 ob 19.30 kino Union -
premierni spored
Slovenski celovečerni igrani film. Proi-
zvodnja Viba film, Ljubljana 1979. Scenarij
Mirče Šušmelj - Matjaž Zajec. Režija Matija
Milčinski. Kamera Tine Perko. Glasba Smi-
Ijan Ilič.
Igrajo: Mirko Bogataj, Milada Kalezič,
Dragan Nikolič, Polona Vetrih, Kristijan
Muck, Janez Hočevar, Gordana Miloševič,
Božo Šprajc in drugi.
Prestop je angažirana in sodobna družbe-
na drama. Dogajanje se suče okoli novinar-
ja Roka, ki živi povsem poprečno, neizpo-
stavljeno življenje. S svojim delem je bolj
sopotnik in neprizadet opazovalec dogod-
kov, kot aktivni sooblikovalec življenja in
odnosov. Po naključju pa pride Rok sne-
mat prispevek v tovarno prav ko razjarjeni
delavci ustavijo stroje in protestirajo proti
delovnim pogojem, ki jih silijo v garanje.
Strajk spodbudi Roka, da se prebudi iz oto-
pelosti in želi priti prvič v svoji novinarski
praksi problemu do dna.
OSVAJANJE
SVOBODE
sreda, 5. 12. 79 ob 18. kino Metropol - spo-
red »revolucija traja«
Srbski celovečerni igrani film. Proizvod-
nja Avala film Beograd. Scenarij Gordan
Mihič. Režija Zdravko Sotra. Kamera Dra-
goljub Mančič. Glasba Vojkan Borisavlje-
vič. Dolžina 2500 m 91 minut
Igrajo: Radko Polič, Ivo Gregurevič, Ra-
doš Bajič, Gordana Kosanovič, Milan Pu-
zič, Milivoj Tomič in drugi.
Vojna je minila. Začenja se novo, svobo-
dno življenje. Ali pa...? Ne, res je svoboda
izborjena, toda šele sedaj jo je treba osvoji-
ti. To je osnovno sporočilo tega filma, v
katerem spremljamo zgodbo o prijateljih,
ki ju takoj po vojni odredijo za posebne
naloge. Ustanoviti morata socialistično po-
sestvo, pa sodelovati pri seči drv, ki bodo
zagotovila toploto prezeblim in lačnim me-
stom. Cas obnove je. In iskanja. Kje je že-
na? Se bo vrnila iz taborišča? In kje je
otrok, ki je edini preživel bombardiranje?
Bo spet spregovoril, ali bo ostal nem in
izgubljen v svojem šoku?
Prizor iz filma Ubij me nežno
Prizor iz filma Prestop
Prizor iz filma Ubij me nežno
PREMIERE IZVEN CEUA
Premiere bodo v Šentjurju, kjer bomo zavr-
teli film Moja draga Iza in sicer 5. decembra ob
16. uri. Pokrovitelj premiere je Kulturna skup-
nost Šentjur. V Zrečah bo premiera 10. decem-
bra ob 16. uri, na sporedu pa bo film Ubij me
nežno. Pokrovitelj predstave je Unior. V La-
škem bo premiera filma Iskanja 8. decembra
ob 16. uri v domu Dušana Poženela, v Žalcu pa
bo premiera filma Krč pod pokroviteljstvom
kulturne skupnosti Žalec. Tudi tu bo predsta-
va ob 16. uri.
ČLANI SVETA TDF
Jure Krašovec-predsednik, Jože Volfand,
Avgust Ribič, Drago Medved, Milan Seničar,
Venčeslav Zalezina, Franc Horvat, Štefan Žvi-
žej, Miran Sattler, Goran Schmidt, Stanka Go-
dnič, Radovan Teslič, Valter Leben, Dragan
Jankovič, Sreten Djesnič, Branko Stamejčič
ter delegat Društva slovenskih filmskih delav-
cev, delegati glavnih sopokroviteljev. Kultur-
ne skupnosti Slovenije in občine Celje ter Ob-
činske izobraževalne skupnosti.
ČLANI ORGANIZACIJSKEGA
ODBORA TDF
Branko Stamejčič-predsednik, Drago Me-
dved-podpredsednik. Avgust Ribič, Zdravko
Božičnik, Sreten Djesnič, Stane Hafner, Jože
Hochkraut, Franc Horvat, Jože Umek, Anica
Justin, Ivan Kapš, Alfonz Kumer, Slavko Pez-
dir, Zvonko Perlič, Valter Leben, Edi Podpe-
čan. Meta Pokleka, Marlen Premšak-Sever,
Rafko Počivašek, Majda Umnik, Jože Volfand,
Štefan Žvižej in delegati glavnih sopokrovite-
ljev.
FRANCE ŠTIGLIČ IN JOŽE ZUPAN
Letos praznujeta svoji visoki delovni in živ-
ljenjski obletnici režiser, filmski pedagog in
umetnik France Štiglic ter dramski in filmski
igralec Jože Zupan.
Obema umetnikoma bomo ob njunem jubi-
leju čestitali tudi v Celju. Na posebni slovesno-
sti bomo zavrteli film TISTEGA LEPEGA
DNE v kinu Metropol, v četrtek, 6. 12. 79 ob 18.
uri. Po projekciji tega filma, kateremu sta dala
svoj delež njegov avtor France Štiglic in sou-
stvarjalec v vlogi Kaplana Jože Zupan, se bo
celjsko filmsko občinstvo obema zahvalilo za
njuno dolgoletno delo in vloženi trud. Organi-
zatorji Tedna domačega filma in edino sloven-
sko proizvodno podjetje za celovečerne filme
Viba film iz Ljubljane, pa bodo obema ustvar-
jalcema podelili skromna priznanja.
MALI TEDEN DOMAČEGA
FILMA
15. srečanje najmlajših filmskih ustvarjalcev Slove-
nije
3. in 4. 12. dvorana kina Metropol
Izbor nagrajenih filmov 5. 12. 79 ob 15. in 17. uri v
Kinotečni dvorani
Mali teden domačega filma je srečanje pionirskih in
mladinskih filmskih krožkov, revija in pregled njiho-
vega filmskega dela. Za letošnji Mali teden domačega
filma je prijavljenih kar 72 filmov. Kino klub Mavrica
iz Radomelj je prijavil štiri filme Bogdana Škulja:
LABIRINT, KAJ BOM, SORA in ATENE. Celjska
Gimnazija prijavlja film Nataše Crepinšek POD
KOŽO. I. osnovna šola Celje prijavlja filma SIT LAČ-
NEMU NE VERJAME in MACKE Matjaža Bombača
ter Z OCKOM NA LOVU Roka Finka in PIKNIK Petra
Rečka. Igor Saksida, Peter Blažič, Marko Mladovan,
Matjaž Vidmar ter Marko Lazar so avtorji FIlmov
SKOZI CAS, SLEPE MIŠI, ISKANJE SE ZACNE,
KJER SE PREPIRATA DVA iz osnovne šole Solkan.
SIMFONIJA MLADOSTI je film iz osnovne šole Bi-
čevje v Ljubljani, posneli pa sta ga Zdenka Šandl in
Dada Pibernik. ROKE je naslov skupinskega filma
novomeške gimnazije. Dva filma brez naslova prijavlja
osnovna šola Fram, učenci osnovne šole Miha Pintar-
Toledo pa so avtorji filma IX. SREČANJE ZGODOVI-
NARJEV IN LIKOVNIKOV. Velenjčani iz šole Gu-
stava Šiliha bodo prikazali film NA KMETIH. Člana
kino kluba Gorenje Velenje Tomo Conkaš in Marko
Lampe sta avtorja filmov KOLO CROSS in TRENU-
TEK PROFESIONALCEV FILMA. V SANJAH MED
DIRKACI je naslov filma Miljenka Knezocija, ki ga je
posnel za Kino klub Maribor. Z osnovne šole Janko
Ribič prihaja film JANKO RIBiC NAŠ JE VZOR av-
torjev Ljuba Smodiča in Marjana Jesenika. Marjan
Hribar z osnovne šole Olge Avbljeve iz Homca je avtor
filma HOMEC, Darko Tratnik pa filma ŽIVALSKI
VRT, medtem ko je film TRIMCEK skupinski. Vzgojni
zavod Janeza Levca iz Ljubljane je prispeval filme
PLES, SREČA IN NE - SRECA, KAVKA, PAPIR-
NATA TEKMECA. Avtorji so Barbara Mehle, Nenad
Kostačevič, Abes Senad, Andrej Peterka. Zavod za
usposabljanje invalidne mladine Kamnik je prijavil
film BELA KRAJINA Melite Trojer in ZGODBA O
ŠKRATIH Jožice Jagrič. Iz osnovne šole Solkan so
prijavili še skupinski film RASTJE ter film PRIJATE-
LJICI Patricije Jug. JABOLKA Davorina Mraza in
SVEŽE PLESKANO Jurija Lovšina ter Aleša Milja-
niča sta filma iz osnovne šole Viktor Šmuc iz Izole.
Osnovna šola Vodice pa je prijavila filma IGRA Grege
Anželja in NA SNEGU Marjana Dolinarja. TABLETO-
MANIJA je film Deana Kocjančiča
Marc Davorin iz Ljubljane pa je gotovo najbolj plo-
den ustvarjalec filmov tega leta, saj je prijavil kar 31
filmov: KOORIGINALNO, BO?, PADAMO, SKA-
CEMO, TEKMUJEMO; BRODOLOMEC, VSE SE
VRTI, NEW ROSE, LAŽ, ZIDOVJE, DEBATY,
SPOZNAJ SAM SEBE, DOLGA POT, AAAH, D-109,
VRAČANJE, ČRTA, PROCESIJA, POKUŠAJ I, PO-
KUŠAJ II, IZZA, TRUD VSE PREMAGA, NAOKOLI
DOŠLI ALI I OTIŠLI, 263,10, CVET V LASEH, ŽEJA,
NAŠI CILJI, PNNNP, ONI, NEKAJ BESED O..., in
PYRAL
12. stran - NOVI TEDNIK
Št. 47 - 28. november 1!
MLADI PIŠEJO
Danes ste prav gotovo presenečeni. In to prijetno. Tudi mi
smo veseli, da smo vam lahko pripravili kar celo stran. Kot
vidite, smo izbrali iz različnih krožkov vsaj po vsaj en zapis.
Tako smo dobili pestrost. Sicer pa, če povemo po pravici, bi
lahko samo s prispevki, ki jih imamo iz osnovne šole Pri-
moža Trubarja v Laškem, napolnili najmanj eno stran.
Današnjo vam poklanjamo za velik praznik, in v spod-
budo, da boste tudi v naprej pridno pisali. Tudi risali.
Sicer smo prepričani, da bo tudi december tisti mesec, ki
vam bo dal novih moči in priložnosti za prijetno in zanimivo
pisanje.
Vsem mladim dopisnikom in seveda vsem drugim v osnov-
nih šolah želimo prijetne praznike. Bodite ponosni na Dan
republike, na dan rojstva nove Jugoslavije.
Lep pozdrav!
UREDNIŠTVO
STRANICE: ZA SVOBODO JE
UMRL
Na drugi strani Tesnice, na jasi med gozdnim drevjem, je
grob padlega borca. Spomenik je iz granita.
Kako je padel ta partizan? O tem nam je pripovedoval Ko-
nrad Sodin;
»Julija 1943. leta smo se partizani zadrževali blizu grada
Lindek. Bilo nas je okrog trideset. Bilo je jutro. Vstajali smo.
Mlad partizan, velik in močan, se je pravkar umival pri koritu.
Patrulje so odšle iskat dva sovjetska vojaka, ki sta prejšnji
dan prišla k nam. Rekla sta, da sta pobegnila iz taborišča v
Slovenskih Konjicah. Medtem so Nemci že obkoljevali naš
predel. Najprej sta se pokazali dve koloni sovražnikovih voja-
kov. Pa so pričeli vojaki ene prehitro streljati na druge, ker so
mislili, da so partizani. Imeli smo srečo in smo se umaknili na
vrh gore. INemca sta videla mladega fanta pri koritu, pa sta
mislila, da je Nemec, ker je imel uniformo vermana. Ko pa sta
ga bolje pogledala, sta spoznala, da je partizan. Prijelo so ga in
vodili od hiše do hiše ter spraševali, kje je dobil hrano. Privedli
so ga na glavno cesto. Na pragu Laznikove hiše je sedelo neko
dekle, ki so jo prejšnji večer naši fantje ostrigli. Ta ga je
prepoznala. Odpeljah so ga v Slovenske Konjice, kjer so ga
zasliševali. Naslednji dan so ga znova pripeljali v Stranice.
Postavili so ga v vogal našega vrta m ga pokosili z mitraljezom.
Dejali so: Tako bomo postrelili tudi Sodinove tri. Naši Citi so
naročili naj ga pokoplje v gnoj ali v gozd. Cita je s samokolnico
odpeljala njegovo truplo v gozd in ga pokopala. Po vojni so mu
postavili lep spomenik, ki spominja na šotorko, v kateri so
nosili ranjence.«
Tako nam je o padlem partizanu pripovedoval Konrad So-
din, nekdanji partizan.
BARBARA, BARBIKA
in IRENA, 2. r.
LAŠKO: BESEDE O
VARČEVANJU
Oktober je bil mesec varčevanja, zadnji dan v tem mesecu pa
dan varčevanja. Zato sva na naši šoli izvedli kratko anketo o
varčevanju. In kaj so povedali anketiranci?
ANICA, 8. b: Varčujem. Za prihranjeni denar si po navadi
kaj kupim.
Tov. LICEN: Ce imaš denar, varčuješ, če ga nimaš, je to bolj
težko.
NIVES, 6. c: Varčevanje je zelo koristno. Varčujem v mestni
in šolski hranilnici.
VERA, 7. d: Varčujem v šolski in mestni banki. Za prihra-
njen denar si lahko sama kaj kupim.
MATJAŽ, 7. c: Varčujem v mestni hranilnici. Privarčeva-
nega imam že precej denarja. Če bi vsi varčevali, bi bil svet
boljši.
Tov. LESJAK: Ce bi hoteli kaj privarčevati, bi morali varče-
vati vsi. Varčujemo pa tam, kjer se da.
MARTINA, 8. b: Varčujem v mestni hranilnici. Tega denarja
ne porabim, ampak ga hranim.
Nad odgovori sva bili malce razočarani, saj so anketiranci
pozabili povedati, da lahko varčujemo še na druge načine in ne
samo pri denarju.
KARMEN KNAVS in
BISERKA LIPOVSEK
Mirko Laznik, 2. razred Stranice: Pri šahovskem
krožku
RADEČE: MLADINSKI KLUB Z
VAMI
v prvi polovici novembra
so se vrstile v Mladinskem
klubu v Radečah prireditve
pod skupnim naslovom: Mla-
dinski klub z vami.
Med mnogimi je bil tudi li-
terarni večer s kitaro, v kate-
rem smo se poleg drugih
predstavili tudi mladinci
osmih razredov v svojimi lite-
rarnimi deli, predvsem s pe-
smicami. Starejši mladinci so
nas še kar lepo sprejeli, seve-
da pa so se vmes našli tudi
taki, ki so imeli precej pri-
pomb. Na srečo teh ni bilo
veliko, drugače bi nam spla-
hnel pogum. Po vsaki pesmi-
ci sta zaigrala na kitaro Ne-
nad in Roman. Ob koncu so
nam starejši mladinci zaželeli
veliko uspeha pri nadaljnjem
delu in nas povabili, da bi v
sredini decembra imeli še en
literarni večer.
Imeli smo tudi večer risa-
nih filmov. Pa sta bili med
njimi le dve risanki. Filme so
nam predstavili Zagorjani, ki
so jih tudi sami posneli.
Kljub temu, da na sobotni
dan ni bilo elektrike, nam je
Pavel Kavšek ob svečah pri-
povedoval o zgodovini Ra-
deč. Pri tem nam je pokazal
tudi veliko zanimivega mate-
riala. Tudi najrazličnejše ka-
mne, stare ure, citre, star de-
nar itd. Povedal je veliko za-
nimivega o starih kameninah
v Radečah in okolici. Mimo-
grede je še dodal, da bodo
odprli v Radečah muzej, kjer
bodo vse to stalno razstav-
ljali.
Seveda pa je program zajel
še veliko drugih, zanimivih
prireditev.
MARJANA KUS,
8. c
Jernej Hrovat, 3. razred Stranice: Partizani gredo v napad
VITANJE: PRISLUŽILI SI BOMO
DENAR
Na naši šoli je navada, da gredo učenci posameznih razredov
na koncu šolskega leta ne enodnevni izlet. Pri učencih osmega
razreda pa tak izlet traja tri dni. Učenci gredo po navadi na
morje.
Tudi letos smo se učenci osmega razreda že na začetku
šolskega leta pogovarjali o zaključnem izletu. Govorili smo
tudi o denarju, ki ga potebujemo za izlet. Večkrat se vsa zadeva
zatakne ravno pri vprašanju, kako naj bi plačali stroške za
izlet, ker tudi vsi učenci nimajo enakih možnosti, da bi prinesli
denar.
Sklenili smo, da si bomo vsaj nekaj denarja prislužili sami.
Takoj smo šli v akcijo. Najprej so nekaj denarja zaslužili fantje
z žetjem trave na posestvu Gozdnega gospodarstva Vitanje.
Potem nas je nekaj učencev pobiralo jabolka pri nekem
kmetu. DvEikrat smo jabolka obirali tudi v sadovnjaku Kmetij-
ske zadruge v Slov. Konjicah.
Pred kratkim nam je tovarišica priskrbela novo delo. Proda-
jamo nekatere časopise.
Delo nam gre dobro od rok in upam, da bomo akcijo uspešno
nadaljevali.
BREDA JESENICNIK,
8. a
JESEN
že Ustje rumeni
in sadje že zori,"
sonce nizko sveti,
ni toplo kot poleti.
Kmetje hitijo,
se z delom lovijo,
ker hladni so dnevi
in mrzle noči.
Jesen nam poslala
že kup je dežja,      i
še malo, pa zapadlo I
do kolen bo snega. \
MAGDA SEME,
os. šola RIM. TOPLICE
CELJE: PRI JOŠTOVIH
Darinka Joštova je prijetna ženska, m člani novinarskega
krožka na Prvi osnovni šoli v Celju smo se odločili, da jo
obiščemo.
Ura se je bližala četrti popoldne in nestrpnih obrazov smo
potrkali na vrata Joštovega mlina. Sprejela nas je vedra žen-
ska.
Peljala nas je na vrt, kjer nam je prijetno pripovedovala o
zgodovini mlina, o rdeči tkalnici, o drugi konferenci KPS in o
vojni.
Ko so prihajafi Nemci, je bil moj mož silno razjarjen, je
pripovedovala Darinka Joštova. Mimo mlina se je valila ko-
lona kamionov z vojaki. Moj mož pa je po cesti nasul polno
žebljev. Ni vedel, kaj naj bi tisti hip drugega napravil.
Mlin je bil na začetku vojne poln žita, tako, da so morali
podpreti strope v spalnicah pod skladiščem. Žito so Joštovi,
razdelili med ljudi, zaradi tega so imeh opravka z Nemci, kajti
nekdo jim je nesel na uho, da dajejo Joštovi žito rajši domačim
ljudem, kot bi ga dobili Nemci. Zato so zaslišali tudi Darinko.
Pa je zasllševalcu rekla, da takih besed sploh nima v besednem
zakladu. On pa ji je odvrnil, da je zmožna še česa drugega.
Spustili so jo, ona pa je jezna odšla proti domu. Od tedaj pri
Joštovih m bilo več pravega miru.
Cez nekaj tednov so spet prišli Nemci. Vdrli so v hišo, da jo
preiščejo. Sumili so, da bodo tu našli strelivo in komunistične
dokumente. Joštova se je prestrašila, pa tega ni pokazala. Kar
preiščite hišo, jim je dejala. Premetali so ves mlin, njo pa
zastražili.
Nemci so našli ves konferenčni meterial in ga spravili v avto,
ki je stal na mostu. Darinka Joštova je bila preveč utrujena, da
bi sploh kaj rekla. Iz velike nevarnosti jo je nekaj ur pozneje
rešil Franjo Vrunč. Ko so Nemci zasliševali Darinko je ves čas
opazoval, kako bi izmaknil iz avtomobila zavoj z dokumenti.
Kot spreten ilegalec je izkoristil majhno stražArjevo napako,
smuknil v kabino avtomobila in vzel dragocen zavoj. Zakopal
ga je pod vrbo ob Ložnici. Ko je Darinka Joštova še stala
zastražena na terasi, je prišel Vrunč za njen hrbet in ji šepnil,
naj ničesar ne prizna, ker so dokumenti na varnem.
Neko noč so Nemci spet prišli. Odpeljali so moža. Na hitro,
kolikor je v tisti naglici zmogla, je dala v ncihrbtnik topla
oblačila in nekaj hrane. Mož je bil zaskrbljen, bal se je, kaj bo z
ženo in hčerkama.
Cez nekaj tednov so jo Nemci izselili v Srbijo, hčerki pa je
pred tem njena mama odpeljala na italijansko stran. Vojna
leta, ki jih je preživala daleč od doma, so roman zase...
Tako je pripovedovala Darinka Joštova. Poslušali bi jo še in
še. Toda, čas je prignajal in z nadvse prijetno sogovornico smo
se morali posloviti.
ANITA BRGLEZ.
8. c
GOTOVLJE: NADICA SE
PREDSTAVLJA
Poznate Zalog? Ne. Skoda.
To je eden izmed najlepših
kotičkov Krajevne skupnosti
Gotovlje. Doma sem prav na
vrhu. Z roba dvorišča vidim
velik del Savinjske doline.
Včasih prisluhnem silnemu
ropotu, ki prihaja od tam do-
li. Pri nas pa tak mir. Nad
hišo širni gozdovi, spodaj nji-
ve in travniki. Pa tudi dva
vikenda sta zrasla. Ne naša,
od znancev iz doline. Mi ima-
mo gruntec, kravo, voliča in
dva prašiča. Oče hodi na delo
v Zabukovico. Tudi mamica
je nakaj časa hodila delat na
žago. Zdaj doma gospodinji.
Jaz pa hodim v šolo, v dru-
gi razred. Tri kilometre dol,
tri kilometre gor. Vsak dan,
petkrat v tednu, v lepem in
slabem vremenu. Stara bom
osem let, tehtam 23 kilogra-
mov, šolska torba pa šest. Pa
sem se kar privadila.
Zdaj sem dobila kolo. Ni
novo. Kolo pa je le. Pravijo,
da bo že naslednje leto vozil
šolski avtobus. Ko sem zve-
dela za novico, sem stekla
pod gozd in nabrala šopek
poznojesenskega cvetja. Po-
gledala sem v hrumečo doli-
no in zapela: Tam sem jaz do-
ma, kjer so rože...
Aparat je šklocnil in me še
enkrat predstavil: Nadica
Verdev iz sončnega Zaloga.
LESIČNO:
TRAJEN
SPOMIN
Obstala sem pred spo-
menikom borcev in tal-
cev, ki so padli v našem
kraju in nemo strmela
vanj. V treh stolpcih so
zapisana imena več kot
petdesetih nedolžnih lju-
di. Pomislila sem, kako
kruta je bila sovražnikova
roka, ki je morila in pre-
ganjala naše ljudi. Ob tej
misli me je stisnilo pri
srcu.
Spomin nanje ne sme
umreti!
MARIKA ZALOKAR,
8. razred

47 - 28. november 1979
NOVI TEDNIK - stran 13
29. november
IZ ZEMLJE NA ZEMLJI ZA ZEMLJO
Enajst glavnih misli
MARICE HOJNIK, kme-
tice v Zadobrovi 43 pri
Celju:
• Posebnega sistema
za naše delo, ki živimo na
kmetijah, ni. Edino pravi-
lo je: zgodaj vstati, biti
priden in delati, kot da si
v službi.
• Kmet, ki nima rad ži-
vine, ni pravi kmet!
• Mene moti, da kme-
tu, ki ima za seboj genera-
cijo, ne dajo tudi kredita
za hišo, saj moraš nekje
živeti. Tako pa dajejo sa-
mo kredite za »stale« ...
• Kmečka ženska je
socialno zavarovana, za-
kaj pa ob primeru poroda
ne dobi nadomestila?
[ • Moja aktivnost je sa-
mo v vztrajnosti!
• Zemljo je treba šči-
titi!
• Tudi od zemlje lahko
živiš, če imaš veselje! Res
pa je, da ob dveh ne mo-
reš končati pa leči pod
dreyo in brati knjigo!
• Julko Kožuh (Kme-
tijska zadruga Celje - op.
p.) je veliko naredil na
tem področju. To je izre-
dno delaven človek, ki
delo razume. Tako priden
kot Julko je malokateri
kmet, ki je ves dan doma!
• Mestni človek tega
ne razume, tudi če bi ho-
tel!
• Veliko berem, ker
tam veliko dobim. Ce nič
ne bereš, si pa revež!
• Sin bo ostal doma.
Samo prej mora v šolo,
srednjo, recimo kmetij-
sko (zdaj je v sedmem ra-
zredu osnovne šole - op.
p.), kajti danes brez zna-
nja ni nič!
Tako Marica Hojnik, ki
z možem (žal je bolan) in
hčerko (ki v Ljubljani
študira slavistiko) ter si-
nom (sedmi razred obi-
skuje, smo zapisali) skrbi,
da je na kmetiji veliki 8
ha obdelovalne zemlje in
z dvema hektarjema goz-
da vedno vse »pošlihta-
no«. V hlevu je 17 glav
goveje živine pa zraven
vedno okoli 20 praši-
čev ... V glavnem pride-
luje koruzo, korenje,
krompir, med krmo je
glavna detelja.
»Imam mešano kultu-
ro, da je vse doma pri-
pravljeno za ,žvad'. Naj-
boljši je domači pridelek,
drugo je bolj slabo. Letno
prodam tudi po tisoč kilo-
gramov stročjega fižola.
Letos bi lahko z njim za-
polnila pol Celja, pa me je
prizadela toča.«
Marica našteje nekaj
»pomembnejših« kmetov
v okolici:
»Veste, ljudje radi dela-
jo, ne vsi, mnogi pa. Po-
glejte samo Koželjevega
Ignaca v Skofji vasi. Kra-
sno ,žvad' ima! Pa Edi
Pajman in Jaka Pajman v
Skofji vasi - ,stale' v redu
in živine veliko. Krušičev
Alojz iz Zadobrove ima
veliko strojev. Okornov
Franci iz Škofje vasi goji
živino in ima hmelj, tega
imajo tudi Koželj ter oba
Pajmana. Zagožnov Al-
bin ima samo plemenske
bike, doma je v Zadobro-
vi. Tudi Gradišnikov Jan-
ko ima lepe bike, doma je
v Smarjeti. Bike imata tu-
di Bunclov Alojz in Cme-
rov Slavko, oba doma v
Skofji vasi. Toliko živine,
kot jo da Skof ja vas, jo da
na tem področju malo-
kdo. Pa mleka tudi!«
Marica pa poleg obilne-
ga domačega dela zmore
tudi širše, javno udejstvo-
vanje: v KS je član komi-
sije za zdravstvo in social-
no varstvo, je predsedni-
ca odbora kmečkih žena
v Celju, je... Preveč za
naštevanje! Res, Marica
Hojnik, doma sicer z
Ostrožnega (deset let je
nosila v Celje mleko in
drugo doma pridelano), je
z vsem srcem iz zemlje na
zemlji za zemljo.
TONE VRABL
60 LET DPD SVOBODA GABER JE
.JUDSKA KNJIŽNICA V GABER JU
;"3ila je ustanovljena leta 1952
I predlog kulturne komisije pri;
Ikratnem OLO Celje. Do leta,
1)52 so na področju Gaberja de- \
kvale sindikalne knjižnice po to-;
pmah. Te knjižnice so podelile
j^oje knjige KUD, ki se je kot
pkcija knjižnice pozneje vključi-
i v delavsko prosvetno društvo
SVOBODA« Celje.
I Razen zbranih knjig sindikal-
podružnic so v takratni akciji
Wi bralci ožje in širše okolice
raberja  darovali  knjige  tako
stanovljeni knjižnici in s tem
bogatili knjižni fond. Z letom
)52 je prejemala knjižnica kot
skcija  »SVOBODE« tudi na-
menska sredstva za nabavo no-
|h knjig in vzdrževanje knjižni-
^. V tem času so posebej požr-
"ovalni    člani,    prostovoljno
pravljali s knjižnico. Leta 1965
1 knjižnica imela 19.658 knjižnih
hot in 7794 bralcev. Leta 1966 je
' knjižnici bilo knjižnih enot
Bi 13 in 8945 bralcev. Tak razvoj
njižnice je zahteval stalno zapo-
'ene knjižničarje.
Zaradi zmanjšane dotacije
fedstev za nabavo novih knjig v
>tu 1967 in 1968, je pričelo števi-
> bralcev upadati.
V tem času je bil tudi formiran
^jižničarski odbor, ki ga je vo-
il predsednik Feliks Smola, ki
' hkrati strokovno nadzoroval
elo knjižnice. V tem obdobju od
*ta 1965 do leta 1968 se je tudi
ovečalo število stalno zaposle-
ih knjižničark tako, da sta bili
■ta 1968 že zaposleni 2 knjižni-
arki.
2 reorganizacijo knjižničarske
^reže na področju Občinske
'tupšcine Celje, ter na osnovi
^jstev, da je knjižnica prerasla
'^virje amaterske dejavnosti ta-
0 po obsegu kot po kvaliteti, je
^^Tšni odbor kulturne skupno-
Celje na svoji redni seji dne,
^- 6. 1972 sklenil reorganizirati
•ijižnico ..SVOBODE« v knjiž-
nico Gaberje-Hudinja in to kot
posebna enota pri Študijski
knjižnici Celje.
DRUGE SEKCIJE, KI
SO PO VOJNI
DELOVALE V OKVIRU
DRUŠTVA:
FOLKLORNA SKUPINA
Leta 1948 je bila ustanovljena
folklorna skupina, ki jo je usta-
novil in vodil OSKAR LESKO-
SEK.
MLADINSKI ZBOR
GIMNAZIJE
Leta 1945 je bil ustanovljen
»B/Dadinski pevski zbor Gimna-
zije«, ki ga je vodil profesor
EGON KUNEJ. Zbor je pod
okriljem »SVOBODA« Celje de-
loval polnih 20 let, ko so se v
šolah ustanovila kulturna dru-
štva.
UČITELJSKI MLADINSKI
ZBOR
Na učiteljišču v Celju je imela
SVOBODA - Celje kar štiri zbo-
re, ki sta jih vodila poznana pe-
dagoga BORIS FERLINC in
profesor DANIEL GRUM.
V teh zborih je delovalo preko
380 dijakov - bodočih učiteljev.
Sekcije so izvajale samostojne
koncerte in s svojimi nastopi
dopolnjevale društveni pro-
gram. Od leta 1968 pa so te sek-
cije z novim učnim programom
v srednjih šolah, prenehale de-
lovati v okviru društva.
ŠAHOVSKA SEKCIJA
Deluje že od leta 1945. Sekcija
še vedno deluje in so v njo
vključeni le starejši člani druš-
tva, ki jih predstavlja šah prijet-
nega konjička.
ŽENSKI PEVSKI ZBOR
»TOPER«
Ustanovljen je bil leta 1955,
kot   sindikalni   zbor   tovarne
»TOPER« v Celju, ki je štel 47
članic tega delovnega kolektiva.
Vključil se je v naše društvo in
ga je vodil BORIS FERLINC.
Zbor je pod njegovim vodstvom
in predsednice zbora KRANJ-
■CEVE zelo aktivno deloval.
Zadnja leta je zb6r vodil tudi
JULIJ GORIC.
Leta 1965 je zaradi prenapor-
nega več izmenskega dela čla-
nov, prenehal delovati, ker ni
bilo več mogoče organizirati
skupnih pevskih vaj.
ŽENSKI PEVSKI ZBOR »DPD
SVOBODA«
Pod vodstvom TONETA TER-
ŽANA je bil leta 1945 v okviru
sindikalne podružnice »Tovarne
emajlirane posode« ustanovljen
ženski pevski zbor.
Spomladi 1946 je imel prvi na-
stop.
V zbor so se pričele vključe-
vati tudi žene in dekleta izven
»Tovarne emajlirane posode«.
Tako se je zbor vključil v DPD
»SVOBODA« Celje in štel 32
pevk leta 1947. Istega» leta je
zbor na »Republiški reviji« pev-
skih zborov v Ljubljani izmed
ženskih zborov dobil najvišje
priznanje.
Zboru je uspelo, da je poleg
priložnostnih nastopov imel
vsako leto svoj samostojni kon-
cert, posnel svoje posnetke za
..RADIO« Celje in »RADIO«
Ljubljana.
Zadnje leto, to je do leta 1960
je zbor vodila MARINKA KRI-
ŽAJ.
NARODNO-ZABAVNI
IN ZABAVNO-GLASBENI
ANSAMBLI
V letih 1960-1963 je vzorno
sodeloval z društvom ansambel,
ki ga je vodil VENDI VIDEČ in
..Ansambel Mladih«, ki ga je vo-
dil EMIL LENARCiC ter an-
sambel »TOMO BITENCA«, ki
je nastopal tudi na prvi društve-
ni reviji v Celju leta 1965.
DELAVSKI ODER
Po osvoboditvi 1946, ko je bi-
la obnova porušene domovine v
največjem razmahu, je sloven-
ska dramatika zaživela. Tako so
se tudi v Celju našli po vojni
kulturni delavci in ustanovili
amatersko dramsko skupino
pod naslovom »AMATERSKO
GLEDALIŠČE« ter pričeli z
odrskimi deli. Še istega leta so
uprizorili v dvorani sedanjega
kina »METROPOL« predstavo
»KATJUŠA«, ki jo je režiral ta-
kratni režiser in upravnik doma
že danes pokojni FEDOR GRA-
DIŠNIK. S pomočjo takratnih
dobrih organizatorjev in drugih
kulturnih delavcev kot so KA-
REL GOLOB in IVAN POLlC-
NIK kot tehnične vodje in z
igralci: TONE ZORKO, GU-
STAV GROBELNIK, MARICA
FRECE, IVO UMEK st., J02E
KORENT in še več znanih kul-
turnih delavcev uprizorili oder-
ska dela ..CELJSKI GROFJE«,
»GOSPA MINISTRICA« in
druga.
Po ustanovitvi poklicnega gle-
dališča v-Celju leta 1950 je de-
javnost amaterskih gledališčni-
kov upadla. Najboljši igralci so
se posvetili poklicnemu gledali-
šču, le nekaj jih je ostalo pri
amaterjih. Le-ti so ustanovili
■DELAVSKI ODER« z odraslo
dramsko skupino in mladin-
skim gledališčem v katerem so
bili v glavnem dijaki II. Gimna-
zije Celje v Vodnikovi ulici. Ta-
ko je leta 1959 pod režijo TONE-
TA ZORKA ponovno zaživela
amaterska gledališka skupina v
Celju.
Leta 1962 je odbor ..DELAV-
SKEGA ODRA« sprejel sklep,
da se sekcija osamosvoji in od-
cepi od SVOBODE Celje.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
DOMA UPOKOJENCEV
POLZELA
Objavlja prosta dela in naloge
KUHARJA
- delovne izkušnje 1 leto
stanovanja ni
ČISTILKE STREŽNICE
dve delovni mesti
starost nad 18 let
stanovanja ni.
Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh na naslov:
Dom upokojencev Polzela .
Komisija za razpis pri
»MINERVI« ŽALEC, tovarni za predelavo
plastike.
razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi
pooblastili
VODJA TEHNIČNE SLUŽBE
Pogoj
- visoka ali višja šola strojne ali kemijske smeri, 3 oz.
5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delov-
nih mestih
- moralno-politična neoporečnost
Imenovanje velja za dobo štirih let.
Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izobrazbi in
življenjepisom pošljejo v 15. dneh po objavi razpisa
na naslov »MINERVA« ŽALEC - Zabukovica z oznako
»za razpisno komisijo«.
V nadaljnih 30 dneh bomo kandidate obvestili o izbiri.
14. stran ~ NOVI TEDNIK.
Št. 47 - 28. november 19;
IZ ŽIVLJENJA IN DELA
DELAVCEV V OBRTNEM SEKTORJU
LEP JE PEKARSKI POKLIC,
ČEPRA V NA DRUGEM KONCU DNEVA
Tokrat je veljal obisk
privatni pekarni Geršak
Franc - vdova Ema v Tr-
novijah. Kdo ne pozna te
velike hiše, ki pod svojo
streho še ohranja recept
peke pravega domačega
kruha, kljub spremenje-
nim zahtevam kupcev.
Smo že menda takšni, da
kolikor več kruha zmeče-
mo v posode za smeti,
boljšega zahtevamo...
Kruh. Kako radi ga
imajo tam, kjer ga nima-
jo. Kako je topel, kako je
kot predmet tesno pove-
zan s procesom nastaja-
nja, z delavčevo roko, s
kmetovo žuljavo dlanjo, z
vonjem po pšenici, koru-
zi, polju, po zemlji. A to-
krat ni priložnost, da bi
na široko razpredali misli
o tem. Besedo nemenimo
tistim, ki v nočnih urah,
ko vse leže spat, pričnejo
z delom. To so peki. Vsak
otrok jih pozna s knjig,
kjer so naslikani z veliki-
mi belimi kapami na gla-
vah in velikimi belimi
predpasniki. In vsi so beli
od moke. Res so taki.
Med njimi smo pri Gerša-
ku v Trnovljah našli
FRANCA TEŽAKA, no-
vega predsednika sindi-
kalnih delavcev, zaposle-
nih pri obrtnikih v celjski
občini.
Rad imam to delo, je
najprej dejal. Dveletna
pekarska šola je v Mari-
boru. Je takšna, da v njej
na enem mestu opraviš
teoretični in praktični del
pouka. Potem greš delat.
Preden sem prišel sem,
sem bil v Rogli v Slov.
Konjicah. Zbiramo se
(ura je bila 21) in ko bo
ura približno 22, bomo
pričeli s polno paro. Zdaj
mesimo testo. Tu je za črn
kruh, pa polbeli in kruz-
ni, tu pa je pripravljeno
testo za pecivo, pokaže na
veliko posodo. Vsako
noč, vsak »šiht« spečemo
za okoli dve toni in pol
različnih vrst kruha in pe-
civa. Potožil je nad slabo
kakovostjo predvsem
črne moke, ker so menjali
tip s 1000 na 1100. Ko pri
Geršaku zamesijo testo,
ga pustijo vzhajati, en-
krat, dvakrat in trikrat.
Da potem skorja zadiši po
pravem kruhu. Tu zemlje
pečejo take, na star način,
kjer dajo na 100 kg moke
veliko manj kvasa kot v
industrijski pekarni, kjer
pečejo zemlje, ki so take,
ko »stiropor«.
Franc je končal pred
nedavnim sindikalno šo-
lo, ki jo v rednem izobra-
ževalnem procesu organi-
zira celjski občinski sin-
dikat. Franc je v Trnov-
ljah pri Geršaku »šef«.
Strokovno vodi pekarno,
čeprav vdova Ema še ka-
ko ljubi svoje delo in ga
ne misli kmalu izpustiti iz
svojih rok. Bila je tudi ze-
lo razumevajoča, ko je
Franc hodil v sindikalno
šolo, še odškodnine za
njegovo nadomestilo tisti
čas ni zahtevala... razu-
mejo se. Štirje peki in šo-
fer. Vsak ve za svoje delo.
Radi ga imajo. Eden med
njimi bo dobil tudi
140.000 din posojila za na-
kup stanovanja, iz sklada,
ki ga občinski sindikat
namenja prav za takšne
potrebe. Denar za ta
sklad ustvarjajo delavci,
zaposleni v zasebnem
sektorju.
Ura je tekla. Peči so bi-
le ogrete, testo je vzhaja-
lo. Zapustili smo peke,
kajti pripravljeni so bili
na veliko delo. Vso noč,
do jutra so pekli kruh za
nas. D. M.
PUNINSKA
KRONIKA
PRIREJA: ERNEST REDNIH
Fted 50. leti je pisateljica Ana Wam-
brechtsamer, ki je znana po knjigi »Da-
nes grofje celjski in nikdar več« napi^
sala kroniko Planinskega gradu in
trga. Pisateljica je zbrala originalne
podatke iz deželnega arhiva v Gradcu.
V nekaj nadaljevanjih bomo seznanili
naše bralce z zanimivostmi iz kronik,
ki bodo zajemali kratko zgodovino
Planine, o izvirnih zapisih iz urbarjev,
tlaiki int desetini, kmečkih uporih, tur-
ških vpadih, kugi itd.
TUDI KUGA JE HODILA OKOLI
PLANINE
Črna smrt ali kuga, ki se je v evropski
epidemiji pojavila med leti 1347 do 1352,
je po zapiskih planinske kronike obi-
skala ta predel naše zemlje tri sto let
pozneje.
Na scrani 177 kronike piše, da je v
letih 1644 in 1646 vladala po celi Spodnji
Štajerski strašna kuga, ki je v planin-
skem okraju pogubila približno 1000 lju-
di. Bolezen se je začela razširjati na Pla-
nini na dan sv. Florijana to je 4. velikega
travna 1646. leta in je morila in rušila
skoraj deset mesecev, to je do pomladi
prihodnjega leta.
V Pilštanju se je začela kuga v župni-
sču, ki je popolnoma izumrlo. Župnika
Matija Veča, njegovo mater in sestre in
vse posle je pobrala grozna bolezen. Šte-
vilo tistih, ki so leta 1646. umrli za kugo
je bilo čez dvatipoč. Planinski grad je
najbrž ostal obvarjen kuge. V Šentvidu
je pa vrgla bolezen župnika Dobršeja in
njegovega kaplana Klementa Planina
na bolniško posteljo. Kaplan je umrl, a
župnik je po dolgem bolehanju zopet
okrev£d.
NAVADE PRI KRSTIH,
POROKAH IN POGREBIH
Pri krstu je podaril boster krščencu
takozvani križovjek, to je kos platna, ki
je meril 2 do 3 metre. Boter je ta kos
platna izročil duhovniku in ta ga je polo-
žil pred krstom otroku na prsa. Tudi
mati je dobila od botra kos platna, dva
hleba pšeničnega kruha, 50 jajc in 3 fun-
te masla. Ce pa boter tega ni mogel dati,
je položil v denarju 2 ali 3 goldinarje.
Pri ženitvah je bila navada, da je ženin
povbil šest moških, med katerimi sta
bili priči ka sebi. Na nevestin dom pa je
prišlo šest žensk. Ženin se je s svojim
spremstvom podal na nevestin dom,
kjer so ženske, ko so videle, da se moški
bližajo, zaklenile vrata. Eden izmed mo-
ških je potrkal tri krat na vrata in ženske
so vprašale, kaj da hoče. Odgovoril je,
da sedaj pridejo po nevesto in so se nato
vrata odprla. Ko je ženin s svojimi
spremljevalci stopil v nevestino sobo, so
ga vprašale nevestina mati in device, če
je vse priskrbel pri župniku in posvetni
oblasti. To je ženin dokazal z Ustinami
cerkvene in posvetne oblasti in je potem
sprejel nevesto. Obhod se je uredil in se
napotil v cerkev, kjer se je vršila poroka.
Po poroki se je podala cela družba na
nevestin dom in je tam obedovala. Go-
stija je trajala pri bogatih kmetih nava-
dno tri dni, pri manj premožnih najmanj
24 ur.
Pri pogrebih je bilo precej skromno.
Sosedje so molili pri mrliču in štirje,
možje so nesli rakev na pokopališče.;
Malodkaj so prišli bližnji sorodniki ki
skupnemu obedu.
Na sedmi večer se je še enkrat zvonilo I
in sorodniki in sosedje so se zbrali v hiši \
umrlega k moUtvi. Do tega večera se ni i
smelo v sobi, kjer je ranjki umrl ničesar •
premakniti, vse je moralo ostati, kakor
je on zapustil. Ljudje so mislili, da se
duša na večno užali, če ta večer ne najde
vsega po starem. Zmolili so par rožnih
vencev, piU so vino in žganje, jedli poti-
co in meso in so poštah včasih prav
dobre volje. To je bila sedmina, ki se v
isti obliki ohranja še dandanes.
Posebnih ljudskih veselic ni bilo na
Planini. Edina kmetska veselica je bil
takozvani furož. Ce se pozimi zakolje pri
kakšni hiši svinja, je povabil gospodar
svoje sosede, ki so pomagah pri kolinah
in zato dobili dobro večerjo, pri kateri se
je pojedlo precej mesa in klobas.
V IMENU REDAKCIJE ŽVEPLOMETRA SE ZA NOVI TEDNIK
ŽVEPLIRA TONE ŠKERBEC
- zadnja vest - svetovna atrakcija -
zadnja vest - množičen obisk turistov
iz vsega sveta - zadnja vest - neslutene
možnosti - zadnja vest - V CELJU SE
ZRAK VIDI -
- Veste kdaj Celju grozi največje
onesnaženje zraka?
- Ne?
rrJimvmaimms^imMil     __________
- diham, torej še sem! -
Iz zaupnih in dobro poučenih virov
smo izvedeli, da bo veliko pred rokom
odprta nova celjska avtobusna posta-
ja. Zares velika delovna zmaga!
Redakcija cel^kega žveplometra je
namreč po zadnjih dogodkih pričako-
vala otvoritev postaje šele na dan slo-
venskega kulturnega prasmika.
- Ti, žjena, u nSšm tozdi konfekcije je
spet cirkus.
- Ka pa takiga? Ha, ha, ha. Cuj, zaka
pa maš tet rukzak na hrbt?
. - Kak rukzak? Aja, to je pa u zvezi s
tetim cirkusim na šiht.
- Ja, pa zaka rabte za u cirkus ruk-
zak? To ja nucaš za planine. Al pa za...
čuj, mende ja ne mislš spakat cote pa it
k tvoji mami, tak ko si mi že en parkrat
zastoj oblubo?
- Nje, kr potolaž se, nč takiga. Tet
rukzak je vzorčni model.
- Model? je kaka nova moda spet?
Jes rabm kombinežo, pa hlačke, pa
modre, pa kake kopalke, ko se hodm
namakat u Lašk...
- Aaa, nč ne bo več s tem, od zdej boš
nosla rukzak.
- Si nor? Kok nej sklačm vse kar
mam odspred pa odzad u rukzak? Nje,
taka moda se mi pa nje dopade, de boš
vedo!
- Viš, kaka si. Ni ti za rukzak, jele?
No, prznat morm, de bi se mjen tud mal
čudn zdel, če bi kira hotla namest kom-
bineže oblejčt rukzak. Ampak tek je re-
ku naš direktor, de bomo u našm tozdi
bolš prodajal rukzake, kokr pa zizntre-
gerje, pa kombineže, pa kopalke, zato
ko jih zdej kr 90 procentov uvažamo.
- Tulk rukzakov de uvažamo? Ti, veš
ka. Sej to pa ne bi blo niti tek slab.
Rukzak je praktična stvar, veš ka vse
lahk notr daš. Pa zaka ne bi deval tist u
domače rukzake, nje pa u uvožene.
Kombinež, pa hlač, pa zizntregerjev
mam še kr dost, sej te ne mot, če je tu pa
tam kaka lukna zaštopfana, jele? Ja,
rukzak, to ni tek slab... Cuj, zaka pa
bomo nucal tolk rukzakov?
- To je reku tud naš Gašper, to je tist,
ko gre drug let u penzijo, na zboru de-
lavcev. Pol je pa na glas pogruntu, de
bojo teti rukzaki prši prav nekterim na-
šim vodilnim, de bojo pobral ropotijo iz
svojih miz, pa šli iz podjetja. Tistim, ki
bojo ostal, pa bojo ruksaki prav prši, de
bojo iz njimi šli fehtat za kredite, de se
bo naš tozd konfekcije skopu iz izgub.
ŽVEPLENA
TURISTIČNA BORZA
Redakcija žveplometra vas vabi na
skrajšane novembrske počitnice v orga-
nizaciji slovenskih turističnih agencij. Z
modernimi avtobusi, letali in vlaki bo-
ste na Dan republike lahko potovali po
širnem svetu, kar vam bo prav gotovo
razširilo obzorje. Pomen praznika pa bo-
ste veliko lažje razumeli, če se boste
enkrat ozrli na domovino od zunaj.
Posebej priporočamo pot okoli sveta
za pičle tri in pol milijone dinarjev, če pa
tega drobiža slučajno nimate trenutno
pri roki, se pa vsekakor izognite Trstu in
Gradcu.
Počutili se boste preveč domače, pa še
pri sosedih si ne boste ustvarili nobene-
ga ugleda.
Pa še posebna ugodnost - za pičlih
nekaj sto jurjev si lahko ob naši obali
privoščite letovanje v hotelih, ki jih bo-
ste poleti lahko ogledovali samo od zu-
naj.
ŽVEPLENI RAZPIS
Zaradi bližajočih se letnih obračunov
iščemo dva blagajnika:
- novega z javnim razpisom,
- starega pa s podrobnim osebnim
opisom.
RUBRIKA »OD ŠUBA«
Tovariši, čas je zlato. Ne
izgubljajmo ga s tekanjem
IZ VSAKDANJE
PRAKSE
- Cuj, Fana, ki si pa hodla dons tak
dolg?
- Sej veš, da sm morala it dopougn k
zobozdravniki.
- Pa mende ne boš rekla, de si od
zjutri pa do štirih čakala.
- Sploh nisn čakala na vrsto. Mi je
Pepa povedala, no, sej veš, una iz Mer-
xa, de bojo mel kofe. Pol sm pa tej lete-
la, pa sestre iz zobne tud. Sej dopougn
niso skor nč delal.
- Viš, tak je to. Pol bo pa spet štacuna
kriva za mahjšo produktivnost pa storil-
nost ...
- Sej ni tak hudo, Franci. Sam en sa-
moupravni sporazum bi napisal, de bi
vsi vedi, kdaj lahk gremo po kofe do-
pougn, pa popougn!
št 47 - 28. november 1979
NOVI TEDNIK - stran 15
VASA STRAN
ODMEV NA
NAŠE DELO
Vaš zvesti bralec sem in
manj zvesti sodelavec. V
obeh vlogah se veselim do-
bre vsebinske (in program-
ske) zasnove Novega tedni-
ka. Posebno sem navdušen
nad vložki satire, humorja in
karikatur. Tako je Novi te-
dnik primemp zaščiten, z
»žveplometrom« žveplan kot
vsako industrijsko vino.
Imam še dva predloga:
Prvi: če resnicoljubni
Amadeus (Dolenc) včasili ne
bo pravo<^sno oddal pri-
spevka, pa bi vskočil z zapi-
som »Na šaleško struno.«
Ste zato?
Drugi: Celjski žveplome-
ter naj dobi tudi regionalne
ra2sežnosti, saj tudi v obči-
liah okrog celjske ne dihajo
ljudje samo ozor^ Ste tudi
zato?
Za konec pa še nekaj: Ure-
dnika bi \T)rašal če bi si do-
pisniki (tisti, bolj pridni) za-
služili Novi tednik po »tovar-
niški cenL« Postal bi bolj
priden soustvarjalec (in ostal
Savinjčan!)
Pia pozdrav!
J02E MIKLAVC
UREDNIŠTVO: Ne, nov
dali v iiaii vsebinski in pro-
gr—skl sasnovi Novega te-
jhJoipreimjatodinasode-
Da, tudi satira, mftff in
vašega j^inrilri Vcaell mas,
da peadniTljaUe to novost,
čeprav ni pvvsero nova, pa
vendar.
Rc—iraliafcai Amadeus
iMHlrrat ni sataji! in ni,
vsaj doslej, še nikoli vpisal
'»plavega«. Zato prva va-
rianta ne pride v poštev.
Imamo pa dopolnilni pred-
log, ki ni vcBUi ea Amadeu-
sa. NapiSte kairtno na teme
šaleške strune. Objavili bo-
mo kot samostojno delo. Ste
zato?
In nadalje: Celjski žveplo-
meter je lahko samo celjski.
Zaradi vseh značilnosti in
posebnosti, ki jih ima. Ce bi
mu širili krila, bi ga prej
izmaličili, kot okrepili. Za-
to mu ne nameravamo dati
regijskega značaja. To pa
seveda ne pomeni, da bi od
časa do časa, seveda pod
drugim naslovom in kako
drugače, ne pogledali beri
celjski občin.Hki plot. Nismo
lofcalpatrioti. Kaj pravite?
In čisto nazadnje: Vaš
predlog sprejemamo, tudi
zato, da boste ostali še bolj
pristen Savinjčan. Radi bi
torej dobivali naš časopis
po »tovarniški ceni.« V redu
- poslej boste za vsako šte-
vilko plačevali po 13 dinar-
jev! Ste zato?
KOMENTAR
Delovni dan. Stojim na
pločniku ob Mariborski ce-
sti. Na avtobusnem postaja-
lišču. Čakam na avtobus. Do
njegovega prihoda imam še
nekaj časa. Kazalca na uri sta
prekoračila pol šesto zjutraj.
Ojjazujem drveči vrvež
pločevinastih konjev. Razni
tipi, različne bar^'e. Cestna
razsvetljava je tako močna,
da tudi vidiš, kdo in koliko
jih sedi v avtomobilih.
Pomanjkanje bencina.
Svetovna borba za nafto. Ta-
ke misli mi rojevajo po glavi
Pa mi roka seže po pisalo.
Zakaj? Z njim si v notes po
sredini zarišem pokončno
črto. V prvi stoli>ec s pikica-
mi zaznamujem avtomobile,
v katerih je samo en potnik
in voznik hkrati. S pisanjem
v drugem stolpcu imam
manj dela. V tem si namreč
beležim tiste avtomobile, v
katerih poleg voznika sedi
vsaj še en potnik.
"La tovornjake, nabite avto-
buse pa tudi za mopede, ni-
mam rubrike. Teh ne bele-
žim.
Moj avtobus prihaja. Vri-
nem se vanj. Poln je.
Povprečen rezultat moje
nekajminutne ankete pa je:
72 avtomobilov, v katerih je
sedel samo voznik in 14 avto-
mobilov z voznikom ter
enim ali več potniKov.
Na pjapirju je komentarja
konec! S. M.
UREDNIŠTVO: Zapis ni
anonimen. In pove^pmo po
pravici, da je zadel v črno.
Oa, govorimo o varčevanju,
omejujemo vožnje in še kaj,
v resnici pa se obnašamo
drugače. In vendar ne gre
samo zato, koliko ljudi se v
enem vozilu pelje na delo.
Gre tudi, da bi mnogi lahko
pustili svoje avtomobile do-
ma, da bi tako v nmogih pri-
merih prišli na delo celo
prej, imeli bi majhno jutra-
njo rekreacijo - četudi v
slabem zraku - in privarče-
vali bi na bencinu. Toda,
kaj pa potem udobnost, ki
smo se ji zapisali?
ČESTITAM VAM!
Oglašam se vanrzaradi od-
daje ob 25-letnici Radia Ce-
lje, ki ste jo pripravili za nas
poslušalce.
Moram vam čestitati za
takšno udeležbo. Bilo je Jepo
in pokazali ste ponovno no-
vih moči. Dali ste nam veliko
veselja in nas privabili čim
bliže. Marsikateri se bo zdaj
znova opogumil in napisal
prispevek, in vedno več bo-
ste zvedeli od nas poslušal-
cev. To vehko pomeni, da ste
pripravljeni tako sodelovati
z nami in da se nam tudi po-
kažete. Zelo lepo od vas, ki
imate toliko skrbi in dela iri
vendar si vzamete še toliko
časa, da nam pripravite
kakšno srečanje.
Vidite, že večkrat sem vam
pisala, čeprav vas nisem poz-
nala. Toda, v sebi sem vas
nosila takšne, kot ste. Dobre,
vesele... Ali zdaj verjamete,
da vas imamo poslušalci ra-
di, da cemmo vaše osebno
delo in vas osebno. Ne delate
razlik med ljudmi, in prav to
je tisto, da se človek počuti
človek, ne glede na to, od
kod prihaja. Veliko nam po-
meni, da se lahko z vami po-
govarjamo. Takrat opustimo
tisti strah, ali kako bi že re-
kla - tremo. Ce pa že človek
vsaj malo pozna ljudi, s kate-
rimi sodeluje, potem tega
straha ni več. Zlasti takrat,
čc pišemo takšno pismo, v
katerem se obračamo na vas
z raznimi težavami in vas
prosimo za nasvete ali kaj
drugega. Res, takrat je člove-
ku skoraj nerodno z mislijo,
kaj boste rekli, ko boste do-
bili pismo in ga brali.
Pa vendar je drugače. Vaša
dobra volja vse uredi, nam
pa se od srca odvali kamen,
ki nas teži.
Srečni smo, da je vaš Ra-
dio Celje in Novi tednik tudi
naš največji prijatelj. Zato
skušajte širiti radijski spo-
red. Ko nehate z oddajo, je
vse tako prazno in tiho, saj
smo navajeni, da vas poslu-
šamo in tako zvemo, kaj se
dogaja po svetu.
Vsem skupaj vam želim
veliko sreče, uspehov pri de-
lu in še dosti takšnih srečanj,
V hali Golovec smo bili
kar cela družina, zato se vam
tudi vsi skupaj zahvaljuje-
mo, da smo se lahko udeleži-
li tega srečanja.
Srečno in ne pozabite na
obisk pri nas!
Vaša poslušalka
STEFANUA TIMPRAN,
Dobrna
UREDNIŠTVO: Zdaj je
bilo nerodno nam, ko smo
prebirali vaše pismo. To-
likšne hvale si nismo zaslu-
žili. Veste, smo čisto nava-
dni ljudje, in naše delo je
takšno, da smo vedno med
ljudmi. Zato smo del tudi
tistega življenja, ki ga živi-
te vi in vsi drugi.
Hvala za pismo in hvala
za priznanje. Veseli nas, da
ste bili s prireditvijo v hali
Golovec zadovoljni. Da, tu-
di takšna srečanja so delček
naše aktivnosti Zato, da bi
pokazali, kaj počenjamo in
kaj vam lahko nudimo.
Še enkrat hvala - na po-
vabilo ne bomo pozabilL
KNJIŽNIČAR
BREZ KNJIG
Na Gorici pri Slivnici živi
mož tiho in mimo življenje.
Ima belo glavo, kodre in vsi
krajani ga dobro poznajo. To
je Jože Vodeb. Že v letih
pred vojno, zlasti pa od 1932
do 1935, je bil na Slivnici
knjižničar. Vsako nedeljo
zjutraj je prihajal v knjižnico
in ponudil domačinom pri-
merne knjige za branje.
Ko sem se vrnil po osvobo-
ditvi iz Srbije sem ga vpra-
šal:
•Jožko, kje je knjižnica?«
Presenečeno me je pogle-
dal in žalostno odgovoril:
»Knjige so f>ožgaii, uničil
jih je'fašizem!«
STANE KURNIK
UREDNIŠTVO: Ce je še
danes tako, da v kraju ni
zaživela knjižnica, potem bi
naj bil vaš prispevek opozo-
rilo, da bi se tega deta lotili,
seveda v okviru občinske
knjižice. Ljudje prav goto-
vo še danes in toliko bolj,
kot nekoč, radi segajo po le-
pih in dobrih knjigah.
POLZELA
POLNI ŽIVUENJA IN SVETLOBE
»Iz teme sije šuč« je bila prireditev slepih in slabovidnih
Pod tem naslovom je bila pretekli
petek na Polzeli prireditev, ki jo je
organizirala medobčinska organizacija
slepih in slabovidnih Celje. Čeprav ni
bilo nober^ kričeče reklame in velikih
plakatov, ki bi vabili občinstvo, je bUa
dvorana do zadnjega kotička napol-
njena.
Slepi so pripravili kulturni program,
v katerem so se predstavili moški pev-
ski oktet ZS Slovenije »Louis Braille«
pod vodstvorij prof. Slavka Mihelčiča,
pevski kvartet MOSS Celje, pod vod-
stvom Francija Zerdonerja, ki vodi tu-
di narodno zabavni ansambel Šaleški
fantje, nastopili so še recitatorji in hu-
morist Edi Vodeb. Kino klub -Gore-
nje<< pa je predstavil krajši film o živ-
ljenju in delu na vidu prizadetih ljudi.
Prireditev je povezoval Štefan Žvižej.
Oktet, ki ga sestavljajo pevci iz do-
mala vse Slovenije, je zapel deset pe-
smi. Zapeli so jih doživeto. S srcem jih
je sprejemala publika, ki jih je vsako-
krat nagradila s spontanim aplavzom.
Lepe so bile tudi recitacije, ki so
nam poskušale vsaj malo odkriti ko-
preno slepote.
Ob koncu lahko izrečemo vso poh-
valo Dolčiju Videnšku, predsedniku
medobčinske organizacije slepih in
slabovidnih Celje, prof. Slavku Mihel-
čiču, ki s takšno vztrajnostjo in ljubez-
nijo vodi svoje fante, FVanciju Zerdo-
narju, ki je s svojim ansamblom dose-
gel že lepe uspehe, ter organizacijske-
mu vodji in harmonikarju Hubertu
Verdniku. V petek so slepi pripravili
na Polzeli še razstavo na kateri so pri-
kazali svoje izdelke in tehnične pripo-
močke. Dopoldne pa so se pomerili s
polzelskimi šahisti in zmagali.
Tako nastopajočim, kot občinstvu
bo pretekli petek verjetno ostal dolgo
v spominu. Gledalci pa so poleg tega
spoznali, da slepi in slabovidni nika-
kor niso ljudje vredni našega pomilo-
vanja, saj so, čeprav v večni temi, polni
življenja in svetlobe.
TEKST IN FOTO TONE TAVCAR
ZANiMKOSTi IZ POKRJUlNSKEeA
MUZEJA V CELHl
RAZSTAVA POLJEDELSKIH
ORODIJ
V prostorih Muzeja revolucije v Celju bo v sredo, 5.
decembra 1979 odprta razstava »Poljedeljska orodja za
rahljanje zemlje«, ki jo je pripravil Pokrajinski muzej v
Celju. Na razstavi bomo predstavili nekaj starejših
ornih orodij in drugih pripomočkov za rahljanje zem-
lje, ki so jih muzejske ekipe zbrale pri svojem delu na
terenu v rsizličnih delih naše regije. Poleg predmetov
so ekipe posnele tudi obilo fotografskega gradiva. Na
razstavi bomo skušali predstaviti razhčna orodja za
rahljanje zemlje, od najbolj preprostih kot so grablje
ali motika, bo bolj kompliciranih orodij kot so ralo ali
plug. Seveda so to predvsem orodja, ki jih danes ne
vidimo več v uporabi, marsikdo pa se niti ne spomni
več kako so ta orodja izgledala. Na razstavi bomo
prikazali predvsem orodja, ki so jih kmetje uporabljeili
preden se je na poljih uveljavila traktorska vleka.
Razstava bo odprta od 5. XII. do 16. XII. 1979 od
9.-12. in od 15.-18. ure.
VLADIMIR SLIBAR
RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO I
»Od zgoraj« iz borovega in smreltovega gozda ter na trati, lii diši in se moltri po jeseni pa
med oslcubijenim, počivajočim drevjem, je nastal tale pogled na Škof jo vas, ki ima 3000
prebivalcev in se uvršča med večje krajevne skupnosti v celjski občini.
'Fiosča na spomeniku padlim, ustreljenim in umrlim v
taborišču s področja nekdanje občine Škofja vas. Prej je
bila ta plošča na steni kulturnega doma, zdaj pa je na
spomeniku v športnem parku ob Tovarni volnenih odej.
Spomenik, ki ga vidimo na sliki, so uredili leta 1975, ko so
združili delo pripadniki JLA, mladina, krajani in delavci
organizacij združenega dela.
Vsak dan, kljub poletnemu ali zimskemu času, je nadvse
živahno tudi pri konjeniškem klubu Celje, ki ima svoje
prostore v Škof ji vasi. Ob našem obisku sta v dopoldan-
skem času na »razgibanje« v zunanji prostor popeljala
svoja konja Andrej Kučera (levo) konja Buskefala (irski
polttokrvnjak) in Bojan Herman konja Vihorja.
Na vlak, ki stoji na igrišču vrtca v Škof ji vasi ter sameva v jesensko-zimskem otožnem
času, so nagajivo posedli malčki s svojimi »šicami« - Anico Pavlic in Zvonko Grum, ki
sta vzgojiteljici ter Mileno Pukmajster in Sonjo Kožuh, ki sta varuhinji. Pa so zapeli:
»Pelje nas vlak v daljave...«! Kakšne? Prijetne, seveda.
Škofja vas je bila tako
kot Šmarjeta pod fevdal-
no oblastjo krških ško-
fov, od tod tudi ime. Poz-
neje je večkrat menjala
lastnika, vendar ime je
ostalo.
Mimo Škofje vasi je dr-
žala rimska cesta Celeia-
-Poetovio. Pri mostu čez
Hudinjo so našli več rim-
skih miljnikov ter srebr-
ne in bronaste rimske
novce.
Leta 1751 je vas imela
18 kmetij in je pripadala
konjiški gospoščini.
Škofljanska gmajna je bi-
la del velike Dobrave.
Srenjski pašnik se je ime-
noval Bozne, na njej pa so
bile sušilnice lanu, »frja-
če« imenovane.
V Škof ji vasi je od leta
1890 tovarna volnenih
odej, pred leti je bil zgra-
jen glavni proizvodni
obrat tovarne »Etol«, na
ravninskem področju pa
je obrat lastne proizvod-
nje KZ Celje in večje šte-
vilo proizvodno usmerje-
nih kmetij v kooperaciji.
Nekoč je bila v Skofji
vasi tudi tovarna razstre-
liv, ki je po izgradnji že-
lezniških predorov bila
opuščena.
V kraju imajo trgovino,
pošto, kulturni dom, kra-
jevni urad, otroški vrtec.
V krajevno skupnost
zaokrožuje Škofja vas še
območja Smarjete, Pre-
korje-Runtole, Lahovno
ter Spodnjo in Zgornjo
Zadobravo.
OBISK V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŠKOFJA VAS
KJER JE USi
DOLG REVOi
PRETEKLOSl
BI morali predvsem vsi komunisti opraviti svoji
Ko smo pred časom objavljali podlistek Pranja Fijavža
o revolucionarnem gibanju na celjskem območju pred
vojno in med njo, je bilo nekaj izčrpnih nadaljevanj posve-
čeno Škof ji vasi, ki je opravila v tistih letih veliko nalogo.
Revolucionarna preteklost se navezuje na mnoga po-
membna imena kot so Peter Stante-Skala, Janko Skvarča,
Franjo Vrunč in mnogi drugi. Škofja vas je odigrala vi
časih začetkov revolucije in osvobodilnega boja nadvse
pomembno vlogo. Tu je bila OF močno zasidrana in dolga
vrsta je hiš, kjer so se dogajale pomembne stvari in kate-
rih prebivalci so v velikem številu z življenjem plačali
svojo zavestno opredelitev za upor. 67 imen je vklesanih
na plošči spomenika v Škofji vasi. To je doprinos, ki
obvezuje sedanje generacije krajanov, da izročilo revolu-
cionarnega gibanja kar se da dosledno izpolnjujejo v pri-
zadevanjih za boljše življenje delovnih ljudi in pristnejših
medsebojnih odnosov. To bi morali imeti pred očmi
predvsem vsi komunisti, neglede na to ali po rojstvu izha-
jajo ali pa so našli svoj dom v tej po revolucionarni
tradiciji tako pomembni krajevni skupnosti.
USPEHI BI LAHKO BILI
ŠE VEČJI r
Daleč od tega, da bi uspeš-
nost KS Škofja vas podce-
njevali. Nasprotno! Cela
vrsta dokazov je, da so veli-
ko naredili, v bližnji in daljši
preteklosti. Gre zato, da bi
lahko še več, predvsem pa
zato, da bi bila bremena v
krajevni samoupravi bolj po-
razdeljena, da bi se tolikšna
bremena ne kopičila na ra-
mena ducata posameznikov.
To namreč ni pošteno in
prav.
»Pa ti pride takle družbe-
no pasiven krajan enkrat na
sestanek ali zbor občanov in
začne poprek kritizirati, češ,
to in ono ni narejeno, kaj
vodstvo KS sploh dela? Mo-
ral bi se vprašati, kaj je on
prispeval, da bi se stvari hi-
treje odvijale? So posamez-
niki, tudi komunisti, z dobri-
mi dohodki in položaji v de-
lovni organizaciji, v krajevni
skupnosti pa s prstom ne
mignejo. O, pač! Pridejo na
volitve, na referendum, tudi
sem in tja na kak sestanek.
Toda to je pasivna oblika so-
delovanja...«, tako na glas
razmišlja predsednik krajev-
ne konference Ernest Po-
teko.
V krajevni skupnosti do-
bro vedo, kaj vse še manjka,
kaj vse bi bilo treba izboljša-
ti. Zavedajo se, da ni samo
pomembno, kaj vse je bilo
narejeno, marveč na kakšen
način, v kakšnem družbe-
nem in samoupravnem
odnosu?! Napreduje polago-
ma večji del človeštva, pri
nas pa so bistveni tudi odno-
si, kako do napredka pride,
kako smo vtkani vanj in ka-
ko smo ga, če je treba, pri-
pravljeni tudi braniti. .
Kaj ste naredili?
Tak način razmišljanja in
kritike bi bilo treba pregnati
iz našega pojmovanja druž-
benih odnosov. Kdo so to vi?
In kdo so ostaU? V tem smi-
slu je naslovljen kritični po-
gled na razvoj samoupravne
demokracije v najširšem po-
menu besede.
»O tem sem na občinski
konferenci ZK razpravljali,«
pravi član sekretariata OO
ZK Stane Kasesnik. Rezultat
tega je neko splošno napoti-
lo in priporočilo, da so ko-
munisti dolžni biti aktivni
tudi v kraju kjer živijo in kjer
zadovoljujejo večji del svoje-
ga interesa izven delovne or-
ganizacije. To je premalo!«
PRILOŽNOSTI ZA
AKTIVNOST JE VEČ
KOT DOVOLJ ...
V krajevni skupnosti je
dolga vrsta oblik samou-
pravljanja in organizmov, v
katerih se le-to uresničuje.
Če začnemo pri najsplošnej-
ših, kot so zbori delovnih lju-
di in občanov, sestanki po
območjih krajevne skupno-
sti, skupščina krajevne
skupnosti, svet te skupščine,
razni namenski sveti in od-
bori kot je poravnalni, po-
trošniški, za komunalo, ur-
banizem in varstvo okolja, za
socialno varstvo, komisija za
programiranje, finance in
gospodarstvo, odbor za ljud-
sko obrambo in družbeno sa-
mozaščito s civilno in naro-
dno zaščito, delegacija za
zbor krajevnih skupnosti v
okviru skupščine občine in
10 delegacij samoupravne
interesne skupnosti. Obilico
priložnosti za neposredno
vključevanje ponujajo poli-
tične organizacije, njihovi
odbori in sveti. In če je kje
kak nezadovoljen interes, ki
ga vsa ta organizacijska she-
ma samoupravnega združe-
vanje ne zajema, ni nobene
ovire, da se tudi vspostavi v
splet družbenih organizmov.
... IN ODPRTIH
PROBLEMOV ZA
AKCIJE TUDI!
V krajevni skupnosti
marsičem niso zadovoljni.
Niso zadovoljni s preskr-
bo, ker je Škofja vas ravno
toliko oddaljena od Celja, da
pomeni nakupovanje v me-
stu izgubo časa in stroške.
Pa se vprašanje gradnje no-
ve trgovine, predvsem pa bo-
lje založene, ne premakne z
mrtve točke.
Niso zadovoljni z ureja-
njem prostorskega načrta.
Tudi to je razlog, da je v kra-
jevni skupnosti okoli 100|
črnih gradenj in da v tem po-|
gledu najbrž nosijo zastavo vi
celjski občini. Niso tudi za
dovoljni, da vsled te neurejen
nosti zidovje pokriva vedno
več plodne kmetijske zem
Ije, medtem pa je na manjj
plodnih tleh še dovolj pro
štora.
Problem je pošta in njenj
ERNEST POTEKO, pred-
sednik krajevne konference^
SZDL: »Krajevna konferen-f
ca SZDL vključuje malone f
vse odrasle krajane. Izvršilni J
odbor je frontno sestavljen,
zagotavlja pa tudi teritorial-
no pokrivanje vseh šestih va-
ških območij. V okviru KK
SZDL imamo odbor za razvi-
janje tradicij NOV v sodelo-
vanju z borci, odbor za kul-
turo, ki pripravlja ustanovi-
tev društva, informativno-^
propagandno komisijo, sek-
cijo za družbeno aktivnost
žena in sekcijo za kmetij-
stvo, ki pa je bolj na papirju-
Med večje uspehe štejemo
izvedbo dodatnega krajevne-
ga samoprispevka, mislim
pa, da smo na področju ljud-
ske obrambe in družbene sa-
mozaščite storili veliko, kat
je pokazala uspela akcija
NNNP. Precej več bomo mo-
rali storiti za razvoj delegat-
skih odnosov.*:
O- OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE    OD RINKE j
i- OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RIZ

fŠNOST
mONARNI
enost in teh ni malo
en delovni čas. V kra-
skupnosti bi krajani ra-
aj 150 telefonskih prik-
ov. Otroški vrtec je v
)olj neustreznih prosto-
n tesen je. Problem je
z smeti v nekateri nase-
[1 vaseh... in še bi lahko
ivali. Torej v krajevni
nosti Skofja vas ni ra-
1, da bi sedli v zapeček
jm rok in zadremali ob
iroljstvu, da ni nič več za
»riti.
ter človek ne živi samo
uha (v razširjenem smi-
andard materialne na-
je tu tudi vprašanje
lenega Jn kulturnega
nja. Predvojni obstoj in
inost Društva kmečkih
V in deklet, povojna
inost, ki je rodila kul-
dom, vse to ob pomanj-
l pristnejših stikov med
li narekuje zajetno na-
- ustanovitev, oziroma
vno oživitev kulturnega
va.
Tostran avtoceste kmetij-
stvo ni odpisano. Treba bo
pogledati čez poln krožnik in
se vprašati, kako bo z vsebi-
no krožnika jutri. In kmetij-
ska sekcija pri SZDL je men-
da še najbolj na papirju...
Skratka priložnosti, pro-
blemov je dovolj za aktiv-
nost vseh krajanov in naj še
enkrat pribijemo, predvsem
krepke četice komunistov v
tej krajevni skupnosti.
VRSTA BLEŠČEČIH
PRIZNANJ
Gotovo je uspešnost te
krajevne skupnosti opraviči-
la zbirko bleščečih priznanj
in plaket, ki se svetijo v pi-
sarni krajevne skupnosti.
Kaj vse imajo:
• Slandrovo nagrado iz
leta 1976
• Priznanje za uspehe na
področju samoupravljanja iz
leta 1979
• Srebrno malo plaketo
JLA za uspešno sodelovanje
iz leta 1975
• Gasilska enota civilne
zaščite si je prislužila zvezno
priznanje v letu 1979, predv-
sem za uspehe pri akciji
NNNP
• Borci se ponašajo z zla-
to plaketo občinske organi-
zacije ZB NOV.
Za temi priznanji je ne-
sporno veliko požrtvovalno-
sti in dela.
Bilo bi jih lahko še več,
smo skupaj ugotovili v začet-
ku, kajti dolga do revolucio-
narne tradicije krajevne
skupnosti ni lahko poravnati
- če je sploh docela mogoče?
Zapisovala
JUREi KRASOVEC
in TONE VRABL,
ki je tudi slikal
^ON HOJNIK, predse-
KO ZB NOV: »Krajev-
'^upnost Škofja vas ima
'^cionarne korenine že
"dvojnem delavskem gi-
J- Kraj je od samega za-
' vojne veljal za močno
i^če OF. O udeležbi kra-
'V NOV priča dejstvo,
naša organizacija 115
od tega jih 20 živi v
Unbečna. Bilo jih je
>o Več, pa so se po vojni
\K mnogi pa tudi umrli.
' 'laSe krajevne skupno-
' Večini še vedno aktiv-
^^lujejo v družbenem
Ijfičnem življenju kraja.
|3 ;e naša skrb posveče-
°^ianju tradicij NOV.
^omeniku padlih ima-
^fnen. Zdaj zbiramo za
^^ntacijo  slike   vseh
njihovih domačij in
listih hiš, kjer je med
°'la izpričana večja ak-
gibanju.*
DARE KROFLIC, predse-
dnik osnovne organizacije
ZSMS: »Obnovitev aktivno-
sti mladinske organizacije
ravno v tem času poteka. Na
območju krajevne skupnosti
prebiva okoli 400 mladih, ka-
terih delovno jedro pa je še
precej maloštevilno. Mladi-
na se aktivno vključuje v ak-
cije KS, predvsem pa v
športnem in kulturnem živ-
ljenju in strelski organizaciji.
Pripravljamo tečaj za fotoa-
materje, snujemo gledališko
skupino, marksistični kro-
žek, disko klub pa že deluje.
Prav tako so mladi aktivni
na področju ljudske obram-
be. Mladina, ki je z vojaki
uredila igrišče, bo v nasled-
njem obdobju uredila tudi
žično ograjo okoli njega. O
aktivnosti mladih, vsaj dela
mladine, ni pripomb, več pa
bomo morali storiti za večjo
organiziranost v lastni orga-
nizaciji ZSMS.«
TONE SENTOCNIK,
predsednik sveta skupščine
KS: »Poleg občinskega sa-
moprispevka smo v naši kra-
jevni skupnosti na referen-
dumu sprejeli še dodatni sa-
moprispevek za izgradnjo
kanalizacije v Škofji vasi in
na Prekopi, ter za vodovod v
Zadobravi. Velik problem
pri nas je preskrba krajanov
- skratka trgovina, nadalje
prostorska ureditev in mož-
nosti nadaljnje izgradnje sta-
novanj. S cestami so pri kon-
cu, saj je asfaltirano 90%
vseh cest. Zelo se zavzema-
mo za razširitev telefonskega
omrežja, pa tudi z delovnim
časom pošte nismo zadovolj-
ni, saj morajo zaposleni med
delom tja, ker popoldan ni
odprta. Več uspešnega sode-
lovanja želimo s sosednjimi
KS, zlasti kar zadeva uredi-
tve cest in ostalih komunal-
nih potreb na mejnem ob-
močju krajevne skupnosti.*
STANE KASESNIK, član
sekretariata OO ZK in dose-
danji sekretar: » V aktivnosti
komunistov v KS so določe-
ne težave. Osnovna organiza-
cija na terenu je predvsem
upokojenska. V članstvu sta
dva stara nad 80 let, pet na
šestdeset in samo dva sta
pod štirideset let. Vsi so v
okviru zdravja in možnosti
aktivni. Vendar pa živi na
območju KS 116 komuni-
stov, ki so včlanjeni v OO v
združenem delu. Le manjši
del teh komunistov je v kra-
jevni skupnosti pripravljen
delati. Če bi vsak nekaj sto-
ril, prevzel kakšno dolžnost,
bi ne imeli problema, da teži-
šče dela v političnem in
družbenem življenju kraja
nosi kak ducat ljudi. V zdru-
ženem delu menda komuni-
sti nikoli ne obravnavajo
svoje aktivnosti na področju
kjer živijo in to ni prav.«
IVAN BAKIJA, iz delovne
organizacije »ETOL«: »V 90
članskem kolektivu TOZD,
ki je v Skofji vasi je okoli 25
krajanov te krajevne skup-
nosti. S krajevno skupnostjo
dobro sodelujemo, predv-
sem pri raznih akcijah za
dvig družbenega standarda
krajanov, pri aktivnostih na
področju ljudske obrambe
in družbene samozaščite.
Predvsem pri slednjem ima-
mo velik interes, saj je tovar-
na z nevarnostjo nesreče za-
radi vnetljivih snovi veliko
bolj brez skrbi, če je v bližini
dobra civilna zaščita, predv-
sem pa izurjeni gasilci. Sode-
lovanje je razširjeno tudi na
kulturno in športno dejav-
nost. Strinjam se s pripom-
bami, da bi tudi mi morali
seznanjati krajevno skup-
nost z našimi problemi, načr-
ti in uspehi.«
MIRA MILEČ, tajnica kra-
jevne skupnosti: »Delovno
mesto poklicne tajnice v ži-
vahni in delovni krajevni
skupnosti, kot je naša, goto-
vo ni lahko. Ce naj bo poslo-
vanje na tekočem in če naj
krajevna samouprava, poli-
tične organizacije in društva
bodo razbremenjena admini-
strativnih opravil, bo treba
zaposliti še delovno moč,
vsaj za polovični delovni čas.
Vsega v rednem delovnem
času ni mogoče opraviti. Se-
je organov, organizacij in
društev so navadno popol-
dan in običaj je, da vse zapi-
snike vodi poklicna tajnica.
Seveda je tu še stik z občani,
prenašanje njihovih zadev
na ustrezne organe in politič-
na vodstva. Sicer pa z vese-
ljem delam in v veliko-po-
moč mi je, da sem bila prav v
taki službi,
ZMAGO HERMAN,
upravnik Konjeniškega klu-
ba Celje, ki ima sedež z do-
movinskimi pravicami v
Skofji vasi: »Trenutno ima-
mo 13 konj, od tega šest tek-
movalnih, ostalo pa so konji
za vadenje. V začetku no-
vembra smo začeli z novim
tečajem, ki ga obiskuje 32
članov, med njimi dva profe-
sorja, štirje inženirji, en
zdravnik, vajenci, zidarji, šo-
larji... skratka, ,mešana
družba'. Problem je trener-
ski kader pa pomanjkanje
tekmovalnih konj. Letos bi
potrebovali vsaj še dva pa ni
denarja. Dva konja srednje
kvalitete bi stala okoli 800 ti-
soč din... Boljši tekmovalni
konj pa stane lahko tudi mi-
lijon 200 tisoč din... Zdaj de-
lamo na tem, da bi postali
društvo širšega družbenega
pomena.
ANICA PAVLIC, vzgojite-
ljica v vrtcu Tončke Čečeve,
organizacijska enota Skofja
vas: »Trenutno imamo v
vrtcu 38 otrok od drugega do
sedmega leta. Razdeljeni so
v dve mešani skupini in to
od drugega do četrtega ter
od petega do sedmega leta.
Zadnji letnik vrtca je tudi
vključen v malo šolo. Zelo
dobro imamo organizirano
sodelovanje s krajevno
skupnostjo glede praznikov,
kjer vedno sodelujemo in
pripravimo delček progra-
ma. Trenutno prostorskih
stisk nimamo, saj še lahko
sprejmemo nekaj otrok. Za-
nimivo je, da je pred leti bilo
v vrtcu samo po šest, trinajst
otrok, zdaj pa jih je vedno
več, ker se na našem področ-
ju razvija nova stanovanjska
soseska in z njo mlade druži-
ne z otroci...«
ZVONKA GRUM, vzgoji-
teljica v vrtcu Tončke Ceče-
vc^ _ organizacijska enota
Skofja vas: »Prostori so
kljub starosti prijetni, morda
celo bolj kot tam, kjer je vse
novo in v steklu. Dobili smo
centralno kurjavo, novo
opremo, zdaj bomo opremili
še eno igralnico. Kosilo dobi-
mo iz centralne kuhinje,
medtem ko zajtrk in malico
pripravljamo sami. Radi bi
boljše igrišče ali pa ob seda-
njem vsaj ograjo, saj je v ne-
posredni bližini Hudinja. Tu-
di pozimi 'peljemo otroke
ven, saj so tu čudovite mož-
nosti za sprehode. Mislim, da
že samo okolje vpUva na
otroke, da so bolj prijetni. Tu
ni velikih parkirnih prosto-
rov, betonskih blokov in po-
dobnega. Otroci živijo in ra-
stejo sredi narave in to je ve-
likega pomena.«
»Center« Škofje vasi je kljub delni preusmeritvi prometa na hitro cesto še vedno
prometno neustrezno urejen. To še posebej velja zato, ker so ob glavni cesti tisti
»punkti«, kjer se vsak dan zbira največ ljudi - to so trgovina, PTT, vrtec, prostori
krajevne skupnosti itd.
^LE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE -   OD RINKE DO SOTLE -
18. stran - NOVI TEDNIK
št 47 - 28. november 1979
JANKO KAC
GRUNT
39
»Ona ga ne sme dobiti, če ne se vsa svatba slcolusti. Kje
naj ji pa nato spet iščemo primernega ženina, kje mu naj-
demo primernejšega od Janeza? On si bo že našel drugo,
zanj primemo, če sploh pride nazaj. Če pride, ko je ves svet
tako narobe... Najbrž ne pride... Kaj bi torej po nepotreb-
nem jemala Nežikimirin zidala na negotovo bodočnost, ko
je živa sedanjost pred durmi. Pismo pa mora izginiti!^, je
sklenila iena, vstala iz postelje in si nataknila copate.
»Kam pa nameravaš?* je vprašal mož ženo, ko je priži-
gala svečo.
Nič mu ni odgovorila, ko je odprla vrata v vežo. Nenama-
zana so bolestno zakojala. V kamri se je nekaj zgenilo. Mati
je za hip obstala, potem pa stopila v vežo in izginila v
kuhinji. Prgišče suhih trešč je položila v kot pod ostanje in
podžgala. Ko je plamen visoko zaplapolal, je položila nanj
Tončevo pismo. Kakor m učenec na grmadi se je zvijal
papir in črke so prosile: Moja ljuba Nežika... Podobna
svečenici groznega boga Grunta je stala Metelanka v beUni
pred grmado in popravljala ogenj, dokler ni zgorelo pismo
do belega pepela, ki je frfotal visoko v istanje, kakor da so
besede oživele, hoteč tja, kamor so bile namenjene...
■ Morda je Metelanka to občutila. Vzela je poleno in priti-
snila žerjavico v peč in založila predpečnik...
Ko se je vrnila, je mož že hrčal. Stopila je h kamrskim
vratom in prisluhnila. Obe hčerki sta sopli v mirnem špra-
nja. Mati !u je sezula copate in upihnila luč. Legla je poleg
moža in molila za blaginjo hiše in duše.
Kmalu se je pridružila tudi ona sopečim spalcem in je
bila vsa hiša pokojna, le nad istanjem so še frfotale bele
besede pisma, ki je zaman prepotovalo tako dolgo pot, da
bi potolažilo bolno srce...
Tončeje pri dobri negi kmalu okreval. Preden je odšel iz
bolnice v taborišče, je dal strežnici pet rubljev in jo napro-
sil, naj pošlje za njim pisma, kadar dospejo. Zimo je prebil
v taborišču Nežjega Novgoroda. Na vsako njegovo poizveo-
daino pismo je odgovorila strežnica, da ni bila dobila še
nobenega pisma zanj iz Avstrije.
»Rada meje videla strežni*^ Katarir^," je začel s časom
verjeti Tonče. »Morda nalašč ne po.^ilja Nežikinih pisem.
Cemu sem jo pač učil naših črk.' No, pa saj ni glavno, da
dobim jaz pismo od Nežike, ko vem. da me bo čakala. Da
jih le ona dobi in ve, da sem živ.«
Na pomlad se je (glasil Tonče za delo pri pamješčiku
Cičikovu. Z dextimi drugimi Slovenci so deJaU vse do
zime čez dan na polju, zvečer pa so peli o svoji zemlji...
n.
Pomlad 1915. Janeza Kolenca so učilL ko je bilo doma
največ dela, na petrovški gmajni dohiti in ročno sukati
puško. Njive so dihale novo življenje in je bil ves zrak poln
vonja sveže zoranih brazd, parečih se v sončni pripekL Nad
ryimi je videl v nebesni modrini impet škrjanček in neu-
trudljivo žvrgolel...
»Marsch eins, zwei, eins, zwei...« je šlo cele ure, da so se
noge same pomikale, kakor da imajo tudi svojo pamet
M^ rekrutov so bile vse doma. Janez je hodil v duhu za
starim Šimnom po brazdah in preudrajal: »Ogrci so letos.
Drugo leto bodo pa hrošči... Prav voljna je zemlja, se bo
dobro zavlekel oves, da bodo imele svinje in kobiUce obi-
len pribolšek Na krompri bo treba.
»Halt!« je zakričal narednik in vsa kompanijaje obstala,
kakor bi treščilo varijo, le Janezove noge niso imele ušes,
pa so se še pognale naprej.
»Civilist! Kakor star kramp se držiš. Na babo misUš, pa
pacaš," se je razkoračil pred Janezom narednik.
Vsa kompanija je planila v škodoželjen smeh. To pa je
raztogotilo narednika še bolj, da je kriknil ves vijoUčast v
zabuhlem obrazu:
»Prasci! Sami ste pacarji, pa se boste smejaU kameradu.
Jaz vam že pokažem. Habt Acht! Direkcjon tista veUka
vrba. Laufschritt!"
Pa se je spustila kompanija v tek. Narednik je stal, uprt v
boke, in gledal, kako je postajala kompanija vedno manjša.
Prav do vrbe so že skoraj pritekli, ko je kriknil na vso moč,
da jih je dosegel slaboten klic:
»Halt! Kehri euch!«
Že so spet tekli proti rijemu in puhnili mimo, preden je
spet ukazal: »Halt!«
Težko so sopli upehani vojaki, narednik pa je hodil pred
njihovimi vrstami in jih učil z zlobnim smehljajem:
»Tako vas bom naučil kameradstva. Vsi ste eno, če enega
kregam, ste kregani vsi.«
Tako so minevali tedni v obračanju, tekanju, streljanju in
drugih vojaških vrlinah. Zvečer so vojaki utrujeni popadah
na trde slamnjače v Fervegovi sušilnici, ki je bila tedaj
vojašnica, ko je rasla po hmeljiščih pšenica. Brez sanj so
iinJaii vojaki, dokler jih spet vrgla pokonci jutranja bu-
dnica. V nedeljo, ko ni bilo vežb, so polegali vojaki v
dolgočasju za vogli. Ves dan so se vrstih obiski žen, otrok,
mater in deklet, prihajajočih s polnimi cekarjL odhajajočih
s težkim srcem in objokanimi očmi.
Janeza ni nikoh nihče obiskal, ker jo je sam, kadar se je le
dalo, mahnil ob Savinji domov. Kakor se zave šele bolnik
vrednosti zdravja, tako je tudi Janez šele sedaj jasno obču-
til, kaj se pravi, pustiti zemljo, iz katere je zrasel. Na Tonča
je bridko pomislil, kako hudo mu je moralo biti, ko so ga
izgnali z rodne grude. Kaj koristi zemlja, če ne moreš do
nje! Saj ni več tvoja, ker lastnik si le tako dolgo, dokler si v
zvezi z njo...
Tako je razmišljal Janez, ko je spel med gostim vrbovjem
ob Savinji v jutmjem hladu majske nedelje. Sam ni vedet
kdaj se je znašel na groblejskem mostu in že ga je pozdra-
vih Nežika:
'Tak si vendar prišel. Ne veš, kako hudo namJe brez tebe.
Sami z materjo garava kakor dva tovorca, Simen pa že
skoraj z nosom rije po tleh. Delavca ne dobiš, pa če ga
preplačaš.«
»Za ženske pa menda ni hudo, saj jih je bilo vedno
dovolj," je pripomnil mož. j
»Misliš, da gredo delat. Podporo vlečejo: zase krono, za
vsakega otroka pa pol krone. Bradačkova Linca dobi po ]
štiri krone na dan, lepo v senci leži. za drugimi dedci gleda I
in le eno si prosi: »Da bi vsa/ deset let trpela vojna.« Ko \
gredo o prvem po denar, pijejo in pojejo te podporovke. I
kakor da je žegnjanje, ne pa krvava vojna.« i
Tako je po pravici tožila Nežika. Ko je pripregla že mati
Mica, so hitro potekale ure v gospodarskih pomenkih in je
bilo tretta iti k maši. Ker sta bih ženski že pri jutranji, jo je
mahnil Janez sam proti cerkvi.
Prav ko je šel mimo pošte, so se usipali ljudje iz vrat s
pismi in časniki. ToUko se še nikoli ni čitalo in pisalo kakor
tista leta. Vsaka hiša je imela tednik, vsaka vas več dnevni-
kov. Neizvesnost je gnala ljudi za novicami. Dasi so vedeli,
da je v njih samo tolažba in morda celo laž, so vendar
hlastno segli po njih, ker tolažbe je željno srce, pa čeprav je
lažnica. Tiho so povpraševale žene poštarico: »Ali je kaj za
nas?« in zadrževale sapo, ko je brskala uradnica po pre-
dalu. »Nič!« je uradno suho bevknila rdečelična uradnica
in zaverovano pogledala v sliko nemškega lajtnanta pred
seboj na mizi, krasotca, ki ji je bil obljubil zakon.
$t. 47 - 28. november 1979:
NOVI TEDNIK - stran 19
NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI 79 V CELJSKI OBČINI
HUDA JE KONKURENCA
tani H. Kopitar in S. Lovše, kdo letos?
v petek, 14. decembra se
l)0 v hali Golovec ob koncu
leta ponovno zbrala elita
Športnikov in športnic celj-
ske občine in to na tradicio-
nalni prireditvi, kjer vsako
leto proglasimo najboljše
športnike in športnice za te-
Icoče leto. Izbor bosta tudi
letos opravila uredništvo
Novega tednika - Radia Ce-
lje in Telesnokulturna
skupnost Celje. Lani sta sla-
vila atlet Rok Kopitar in at-
letinja Stanka Lovi^e-Pre-
zelj> oba člana AD Kladivar.
Kdo bo letos dobil dva veli-
ka kristalna pokala izdela-
na v Steklarni »Boris Ki-
drič« v Rogaški Slatini?
Konkurenca je huda, tako
med športniki, kot med
športnicami.
Zaključna prireditev se bo
začela okoli 20. ure, na njej
pa bodo podelili priznanja
najboljšim športnikom, naj-
bolj perspektivnim mladim
športnikom in najboljšim v
letošnjih rekreacijskih sindi-
kalnih igrcih. Vse skupaj bo
dopolnjeno s programom in
priložnostnimi zabavnimi
točkami.
Kako bo potekal izbor naj-
boljših športnikov?
V uredništvu smo ob sode-
lovanju delavcev TKS Celje
pripravili posebne anketne
liste ter jih razposlali 45.
športnim delavcem, ljubite-
ljem športa in seveda stal-
nim pišočim sodelavcem NT
in RC na športnem področju.
Do ponedeljka, 3. decembra
naj bi vsi povabljeni k sode-
lovanju pri izbiri najboljšega
športnika in športnice vrnili
izpolnjene anketne liste.
Vsak glasuje za deset šport-
nikov in deset športnic,
skupni zbir točk pa bo dal
končni vrstni red. Ne da bi
hoteli kakorkoli vplivati na
anketiranje posameznikov
smo vseeno vsakemu z an-
ketnim listom poslali tudi
najboljše športnike v posa-
meznih športnih panogah v
letošnjem letu. Ne zaradi
usmerjanja, temveč zaradi
spomina in lažje ter natanč-
nejše odločitve.
Tudi danes objavljamo ta
spisek, vendar brez objave
posameznih dosežkov posa-
meznikov, kajti če bi to nare-
dili, potem ne bi bila potreb-
na anketna lista, ker bi vse
opravili sami.
ŠPORTNIKI: atleti Kopi-
tar, Lisec, Ukič, Arzenšek,
Rozman, Cop, judoista Fab-
jan, Cuk, rokometaši Ander-
luh, Vukoje, Tomič, Ivezič,
Božič, Praznik, košarka Po-
lanec. Gole, Pipan, Janžek,
Medved, hokej na ledu Felc,
Bratec, streljanje Jeram, Ja-
ger. Sršen, Dobovičnik, ko-
njeništvo Herman mL, od-
bojka Lazar, Vitanc, smuča-
nje Klakočer, karting Bužan,
Pepel, kegljanje Nareks,
Urh, Tomažič, letalstvo Le-
skovšek, šah Pešec, Bervar,
mladi Stucl...,
ŠPORTNICE: atletinje
Bunderla, Kopitar, Plajhner,.
Erjavec, Kastelic, Kovač,
kegljavke Marine, Ludvig,
Bajde, Urh, Gobec, Javer-
šek, Lesjak, odbojkarici Ko-
lar, Jelovšek, streljanje Ja-
ger, umetno drsanje Au-
breht, smučanje Jagrič, avto-
rally Planinšek...,
To še zdaleč niso vsa za-
služna imena športnikov in
športnic v celjski občini, so
pa brez dvoma tista, ki se
uvrščajo v sam vrh. Zdaj pa
čakajmo na izid ankete! Kdo
bo torej stopil na piedestal
14. decembra v hali Golo-
vec?
Vsaj nekje ni potrebna
prognoza, ker je povsem
odveč. Pri športnikih bo po-
kal tudi tokrat prav gotovo
ostal v rokah odličnega Roka
Kopitarja, ki bi se z dvema
naslovoma športnika Celja
približal rokometašu Vladu
Bojeviču, ki je bil športnik
Celja trikrat zapored. Pa pri
.dekletih? Vse je odprto...
Brez dvoma pa bo to prire-
ditev, ki bo privabila veliko
športnikov, športnih ljubite-
ljev in rekreativcev. To bo
celjski športni praznik in po
podelitvi priznanj še vrtenje
na II. športnem plesu. Po
njem pa delček odmora pa
spet priprave za nova tekmo-
vanja. Prihodnje leto je olim-
pijsko ...
TONE VRABL
ŠPORTNA IGRIŠČA V CELJU
ZADNJI VZDIHI GLAZIJE
V bodoče načrtneje z ohranjanjem športnih površin
Čeprav se je že vrsto let govo-
rilo, da so športnemu parku
Glaziji takorekoč v centru me-
sta šteti dnevi in ure pa v to
skoraj nihče ni verjel. Pred me-
secem pa je udarilo, kot udari
sredi aprilske mokrote grom!
Začelo se je s podiranjem sicer
starih in dotrajanih garderob,
razširile pa so se tudi vesti, da
gre zdaj zares in da bo Glazija
slej kot prej samo že otožna zgo-
dovina.
Med občani in še posebej
športniki, zlasti ljubitelji nogo-
meta, je prišlo do razburjenja pa
tudi otožnosti za športnim objek-
tom, ki je dolgo vrsto let služil
nogometašem, prej še atletom pa
šolski mladini in drugim prilož-
nostnim prireditvama. Oglasili
so se tudi zagovorniki čistega
ozračja in to Glazija s svojo zele-
no površino ter drevjem okoli nje
zagotavlja ali vsaj blaži. Mnogi so
se jezili tudi zato, ker v zadnjih
letih v Celju kar po vrsti izgublja-
mo dragocene športno-rekreacij-
ske površine, za katere najprej
obljubijo ustrezno zamenjavo, do
katere pa potem največkrat ne
pride. Skratka, prišlo je do ogor-
čenosti.
V uredništvu sta se .zaradi tega
in sploh problemov sortnih ob-
jektov v Celju in občini oglasila
predsednik lO TKS Bojan Pla-
ninšek in sekretar TKS Mirko
Kolnik ter pojasnila nekatere de-
tajle okoli spornega primera Gla-
zija.
"Ze dolgo se je govorilo, da bo
Glazija "padla«. Rešitev je bila v
tem, da se objekt ustrezno nado-
mesti. Več kot eno leto so tekli
intenzivni pogovori z občinsko
komunalno skupnostjo - ureja-
fije stavbnih zemljišč Celje in se
l^ončno dogovorili, da bi sedanjo
'grišče na Skalni kleti preuredili
^ tekmovalni nogometni stadion,
'^i bi ga bilo potrebno dopolniti s
tribunami, ograjo in podobnim.
Za nogometni del rekreacije pa
se površine uredile na Golov-
cu. Ob tem naj poudarimo, da
f^očemo nobenega denarja, am-
P'ik samo ustrezno nadome-
stilo..,
Torej...
»Zahtevamo nadomestilo Gla-
zije s Skalno kletjo ter zagotovi-
tev nadaljne uporabnosti Glazije
spričo rušenja dosedanjih garde-
robnih objektov. Rešiti je treba
stanovanjsko vprašanje Glazije z
družino in to se zapusti, ko bo
urejena Skalna klet. Trenutna
premostitev so kontejnerski ob-
jekti za garderobe, ki pa so brez
dvoma boljše, kot prejšnje dotra-
jane. Z Glazije se bodo preselili
takoj, ko bo gotova Skalna klet.
Pri Golovcu je prostor za dve no-
gometni igrišči, kdaj pa to bo...
to je zdaj vprašanje. Skalno klet
bi obnovili v dveh fazah: prva
obsega takšno ureditev, da se di-
menzije igrišča spravijo v predpi-
sane ter uredijo ustrezni prostori
za garderobe, sanitarije itd. Dru-
ga faza pa obsega izgradnjo tri-
bun, ureditev ograj in parkirnih
prostorov.«
Kaj pa drugi športni objekti,
recimo usoda telovadnih do-
mov?
»Poskušali bomo priti v samo-
prispevek, ker sami tega nismo v
stanju izpeljati.«
Olimp?
»Je last Ema in ga ta ne proda,
je pa pripravljen za zamenjavo.
Na Hudinji je premajhen prostor,
torej ostane Golovec. Obstoja tu-
di varianta na starih .ciguncah',
vendar je to izredno drago. Kra-
jevna skupnost bi Olimp rada ob-
držala, želi pa se širiti Libela...
Zaključek je, da ima prednost
Ohmp, vse ostalo je drugo!«
Najtežje?
»To, da nobenemu ne moreš
dopovedati, da ne jemlješ, am-
pak samo zamenjuješ. Naš cilj je,
da ne izgubimo obstoječih nogo-
metnih igrišč, ampak da dobimo
ustrezno zamenjavo.«
Ostalo?
»S preveliko žlico zajemamo ti-
sto, kar nimamo. Torej proble-
matičen je nogomet. Problem so
trim center na Gričku, telovadni
dom, sončni park, Smartinsi.o je-
zero, drsališče v Mestnem parku,
ki bi ga bilo treba zapreti, druga-
če bo vse skupaj hudič vzel...
Atleti so se pojavili z željo po
razširitvi atletske steze na osem
prog. S šestimi ne morejo organi-
zirati nobenega večjega medna-
rodnega tekmovanja! To so samo
glavne stvari, koliko pa je še
manjših!«
Bazen ob Golovcu?
»Moral bi biti že lani jeseni pa
je šele zdaj začel rasti iz zemlje...
Verjemite, cela vrsta stvari je za
urejevati, prav objekti pa so naj-
bolj kapitalna postavka. Denar,
denar, tega pa ni ali vsaj dosti ne.
Zato bi bila potrebna strpnost in
uvidevnost, da se vse čez noč le
ne da narediti.«
Pa še res je, saj nismo čarov-
niki!
TONE VRABL.
Posnetek lanskih najbolj perspektivnih športnikov v hali Golovec na zaključni priredi-
tvi. Kako bo letos in ali jib bo več? Foto: DRAGO MEDVED
PORTRET MARJANA FABJANA
ZVEZDA NA DELI DLAZINI
Mukotrpna pot proti Ol v Moskvi
Najboljši slovenski in zagreb-
ški judoisti so se tudi letos zbra-
li v Celju, da na spominskem
turnirju počastijo spomin na
I največjega in prvega judoista
Celja in naše republike, Iva
Reyo, prvega nosilca črnega Ju-
do pasu!
Celjski šport je žal mnogo prez-
godaj izgubil prvega učitelja v tej
plemeniti športni panogi. Izgubil
je trenerja in tekmovalca, ki je
prinesel lepoto tega športa med
celjsko mladino. Toda mirno lah-
ko danes zabeležimo, da bi Ivo
Reya, če bi bil še med nami, s
ponosom gledal na uspehe juda v
mestu ob Savinji. Ponosen bi bil
na uspehe celotnega kluba, na
vodstvo, trenerje, kakor tudi na
vrsto tekmovalcev kot so Cuk,
Grosek, Založnik, Imanovič, Ma-
ruša, Majorant, Anderle in še po-
sebej na Marjana Fabjana, kate-
rega želimo tokrat bolj podrobno
predstaviti, zlasti pa njegovo
smolo na MIS.
Marjan Fabjan je Celjan. Doma
je na Lopati pri Celju. Rodil se je
3. maja 1958. Je kvalificiran zla-
tar in zaposlen v celjskih zlatar-
nah. Trenutno ob delu in trenin-
gu obiskuje še delovodsko šolo.
»Prvič sem stopil na blazine
pred dobrimi osmimi leti, kot
osnovnošolec. V naši šoli je imel
Judo klub Ivo Reya redne trenin-
ge in zato ni bilo potrebno napra-
viti velik korak, da sem se temu
športu popolnoma posvetil. Iz
pionirskih vrst sem presedlal
med mladince in sedaj sem že pri
članih,« se spominja Marjan Fab-
jan svojih začetkov.
Z leti so prišli tudi uspehi?
»Najprej je bilo potrebno mno-
go delati. Vsi naši trenerji in tudi
sedanji trener Dušan Tanko, so
od nas vseh zahtevali vadbo in
ponovno samo vadbo. Potem pa
sam ne veš, od kdaj imaš dovolj
moči, samozaupanja in hrabrosti,
da najprej na manjših, potem pa
na bolj pomembnih tekmovanjih
ppičneš zmagovati. Toda vseka-
kor mi je še danes v lepem spo^
minu prvi naslov mladinskega
prvaka Jugoslavije, katerega
sem potem še enkrat ubranil.«
S tem pa še nismo našteli vseh
uspehov?
»Poleg uspehov na mladin-
skem prvenstvu sem osvojil še
dva naslova jugoslovanskega dr-
žavnega prvaka med člani v kate-
goriji do 78 kilogramov, to je v
srednji kategoriji, enkrat pa sem
osvojil drugo mesto. Nastopil
sem tudi na mladinskem evrop-
skem prvenstvu in osvojil tretje
mesto.«
Vsekakor pa si je Marjan Fab-
jan, ki zadnja leta redno vadi
vsak dan dve uri, najbolj želel
medaljo na letošnjih Mediteran-
skih igrah. Zal pa je za njega
Split in judo turnir na prepreči
športniku pot med najboljše. In
to smolo je imel ravno naš Mar-
jan. Sam ocenjuje svoj nastop ta-
kole:
»2e pred tekmovanjem sem
vedel, da sva za najvišje mesto le
dva favorita. To naj bi bil turški
tekmovalec Jošinur in jaz. Toda,
ker sem z njim imel že več sre-
čanj, sem se za njega posebej pri-
pravil. Toda glej smolo. Ze v
prvem kolu sva se morala pome-
riti. Po izenačeni borbi je Turek
dobil prednost. Toda sam sem.
potem imel pobudo in ob koncu
srečanja uspel dobiti nasprotni-
ka v končni prijem. Zal pa je po
poteku 29 sekund časomerilec
odžvižgal konec dvoboja. Tako je
ena sama sekunda rešila poznej-
šega zmagovalca poraza, meni pa
prinesla največje razočaranje, v
letošnji sezoni.«
Kaj pa olimpijske igre?
»Pot do Moskve je še dolga.
Konec novembra imamo izbirne
tekme. Potem v prihodnjem letu
ponovno priprave in izbirne tek- ,
me za Balkansko pi-venstvo, da-
lje Evropsko prvenstvo in šele
potem pridejo na VTsto olimpij-
ske igre. Seveda bi si želel zasto-
pati Celje in našo deželo na tej
športni manifestaciji celotnega
sveta. Toda za pot v Moskvo je
več kandidatov. V moji kategori-
ji sta najbolj nevarna Leščak iz
Impola in Stojčič iz Milicionerja
iz Beograda. Toda kljub temu
sem optimist.«
Tudi mi zaupamo v našega
Marjana. Upamo, da v bodoče ne
bo imel več takšne smole, kot jo
je imel ravno na MIS.
J. KUZMA
ZAPIS O ŠPORTU V SOLČAVI
OD SANKANJA DO TEKOV
Tudi v bodoče tesno sodelovanje z JLA
Zelo redko se na športnih
straneh v Novem tedniku
pojavijo zapisi o športu in
telesni kulturi iz bolj odroč-
nih krajev, takorekoč z roba
širšega celjskega območja.
Ob zadnjem obisku v Solča-
vi, ko sva s kolegom Mila-
nom Božičem zbirala podat-
ke za sredinsko reportažo
»Naš kraj« pa je beseda ste-
kla tudi o športu in danes se
tisti zapiski pojavljajo v ča-
sniku. Droben reportažni
zapis pa je kot nalašč za
praznik republike in pred
bližajočo se zimo.
Predsednik solčavskega
športnega društva je mladi
Avgust Lenar, sicer po pokli-
cu gozdarski tehnik in zapo-
slen kot logar pri obratu goz-
darske kooperacije Nazarje,
enota Solčava, je tudi sekre-
tar osnovne organizacije zve-
ze komunistov.
»Športno društvo ,Solča-
va' smo ustanovili lani in
imamo zaenkrat štiri sekcije
- smučarsko, namizno teni-
ško, šahovsko in rekreativ-
no. V društvu je trenutno 27
članov, vendar bomo že v na-
slednjih mesecih to število
povečali; Glavni povdarek je
na zimskih športih, saj je
prav za te pri nas pa vse tja
do Logarske doline v letu
dni največ možnosti. Obno-
vili bomo Herletov memorial
na Okrešlju, ki smo ga letos
že organizirali in se ga je
udeležilo sedem ekip.«
Kaj trenutno priprav-
ljate?
»Trenutno je naša največja
naloga ureditev takaške pro-
ge v Logarski dolini, kjer so
za to idealni pogoji. Vse je
naravno, potrebno je samo
nekaj manjših dodatkov.
Prvo tekmo naj bi predvido-
ma imeli že 4. aprila prihod-
nje leto, potem pa se naj bi to
tekmovanje vedno bolj ra-
zvijalo. Imeli bomo tri proge
dolžine 10, 5 in 3 km. 2e več-
krat smo pri pripravi proge
delali prostovoljno, s finanč-
nimi sredstvi pa nam poma-
ga TKS Mozirje. Največji
problem bo vzdrževanje
proge."
Pripravili ste že tudi me-
sečni program akcij za pri-
hodnje leto...
»Januarja bomo pripravili
trim sankanje in šahovsko
prvenstvo Solčave, febrtiarja
bomo tekmovali v občinski
šahovski ligi in izvedli pr-
venstvo Solčave v veleslalo-
mu, marca bo tekmovanje v
šahu in streljanju z vojaki
obeh karavl ter trim smuča-
nje v Logarski dolini. Maja
bo Herletov memorial na
Okrešlju in šahovska simul-
tanka, julija nogometna tek-
ma stari - mladi, avgusta pa
tekmovanje v malem nogo-
metu, streljanju in šahu z vo-
jaki ob Dnevu graničarjev.
Septembra bo trim kolesar-
jenje, oktobra spominski
kros ob obletnici požiga Sol-
čave in decembra poleg ša-
hovskega tekmovanja še
sankaško tekmovanje. Od-
zvali se bomo tudi ŠŠD in
ZTKO za posamezna tekmo-
vanja.«
Izdelan imate tudi pro-
gram izgradnje potrebnih
športnih objektov za obdob-
je do leta 1985...
»Glede na lego in turistični
značaj naše krajevne skup-
nosti bi bilo potrebno dati
prednost predvsem izgradnji
zimsko-športnih objektov in
to izgradnji 400 m dolge
smučarske vlečnice v Logar-
ski dolini in ureditvi že ome-
njene smučarske proge za te-
ke prav tako v Logarski. Za
nadaljni razvoj letnega špor-
ta in rekreacije v KS Solčava
pa bi v petih letih radi do-
končno uredili obstoječe
igrišče, uredili trim stezo ob
Savinji, zgradili letni kopalni
bazen in uredili prostor
športnega društva.«
TONE VRABL
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 47 - 28. november 1979
RAZPIS
Občinska raziskovalna
skupnost in OK SZDL
objavljata
nagradni razpis »Mladi za
napredek Celja«.
Namen razpisa je vzpodbuditi mlade
- dijake in učence srednjih šol, štu-
dente višjih in visokih šol ter ostalo
mladino k ustvarjanju inovacijskih
dosežkov in k raziskovalnemu delu.
Predlogi so lahko: tehnične in druge
inovacije, referati, seminarske nalo-
ge, diplomska in raziskovalna dela.
Na razpis se lahko prijavijo:
- dijaki srednjih šol v občini Celje,
- ostala mladina v občini Celje, or-
ganizirana v šolski in izvenšolski de-
javosti,
- študentje višjih in visokih šol v
SFRJ, če so njihovi inovacijski pred-
logi in raziskovalna dela vezani na
organizacijo združenega dela v Celju
ali na problematiko celjskega ob-
močja,
- kmečka mladina
Podeljuje se največ:
5 nagrad po 5000 din in
10 nagrad po 3000 din.
Nagrajene in druge predložene nalo-
ge so last predlagateljev in jih lahko
nagrajenci ponudijo v odkup OZD v
Celju ali drugim interesentom.
Inovacijski predlogi morajo biti
opremljeni z načrtom, opisom po-
stopka ali s predstavitvijo izdelka.
Raziskovalna dela morajo biti tipka-
na, navedeni morajo biti viri, stro-
kovna pomoč in uporabljena litera-
tura.
Kriteriji za ocenjevanje predlogov
so: pomembnost in koristnost, izvir-
nost in pogoji nastanka.
Zadnji rok za prijavo predlogov je 15.
5. 1980, podelitev nagrad bo izvršena
še v maju 1980, v okviru »Dnevov
mladih raziskovalcev.
Prijave sprejema Občinska razisko-
valna skupnost Celje, Ulica XIV. di-
vizije št. 14, Celje.
Četrtek, 29. novembra ob 20.30:
Ivan Cankar - LEPA VIDA. Gostova-
nje v Stalnem slovenskem gledališču v
Trstu v okviru medsebojne izmenjave
abonmajskih predstav.
Petek, 30. novembra ob 20.30: Ivan
Cankar - LEPA VIDA. Gostovanje v
Stalnem slovenskem gledališču v
Trstu v okviru medsebojne izmenjave
abonmajskih predstav.
Sobota, 1. decembra ob 20.30: Ivan
Cankar - LEPA VIDA. Gostovanje v
Trstu v Stalnem slovenskem gledali-
šču v okviru medsebojne izmenjave
abonmajskih predstav.
Nedelja, 2. decembra ob 16: Ivan
Cankar - LEPA VIDA. Gostovanje v
Stalnem slovenskem gledališču v
Trstu v okviru medsebojne izmenjave
abonmajskih predstav.
Torek, 4. decembra ob 19.30: A. T.
Linhart - Andrej Inkret - PLAY LIN-
HART 1780-1789. Abonma Gimnazija.
Sreda, 5. decembra ob 15.30. A T.
Linhart - Andrej Inkret - PLAY LIN-
HART 1780-1789. 3. mladinski
abonma.
Petek, 7. decembra ob 18: A. T. Lin-
hart - Andrej Inkret - PLAY LIN-
HART 1780-1789. Abonma Laško in
izven.
Sobota, 8. decembra ob 10: A. T.
Linhart - Andrej Inkret - PLAV LIN-
HART 1780-1789. 3. šolski abonma.
Sobota, 8. decembra ob 16: A. T.
Linhart - Andrej Inkret: PLAV LIN-
HART 1780-1789. Abonma Šentjur in
izven.
i i PRIPOROČA
Oa bo vašim malčkom topleje in prijetne-
je, jih zavarujte pred hladnimi jesenskimi in
zimskimi dnevi, z oblačili in pokrivali, ki jih
dobite na oddelku OTROŠKE KONFEKCIJE
v Veleblagovnici T. |
št. 47 - 28. november 1979
NOVI TEDNIK - stran 21
22. stran - M0V1 TEDNIK
Št. 47 - 28. november 197«
Ventilatorji za industrijsko prezračevanje visokega učinka in
izvozno sila privlačni.
Stolpni platneni filter je primeren za odsesovanje pri strojih, kjer
nastajajo odpadki in prah.
<lima celje
DOBER ZAMAH
ZAHTEVA ŠIRITEVI
V zadnjih petnajstih letih je delovna organizacija Klima Celje večkratno povečala površino svojih delovnih in
poslovnih prostorov. Upoštevajoč načela sodobne industrijske tehnologije in organizacije dela, se je s povečanjem
obsega in vrednosti svoje proizvodnje, povzpela toed vodilne organizacije združenega dela v državi. V dveh tozdih -
industrijske in montažne proizvodnje ter delovni skupnosti skupnih služb, združuje danes delo že blizu 800
delavcev, pričakovani skupni prihodek ob koncu letošnjega leta se bo približal številki 500 milijonov dinarjev. In
kar je še posebno simpatično - proizvodnja Klime sega izključno na področje urejanja človekovega okolja.
Jedrnato naj naštejemo še ne-
kaj značilnosti, ki okvirjajo se-
danji gospodarski trenutek Kli-
me Celje: hitra rast fizične proi-
zvodnje, prihodka in dohodka,
stabilnost, doseganje nadpo-
prečnih rezultatov ne samo na
širšem celjskem, ampak tudi re-
publiškem in širšem gospodar-
skem prostoru, trdne pozicije
na tržišču, prilagodljivost proi-
zvodnega programa tržnim za-
htevam, posodabljanje proi-
zvodnje, rast izvoza in uveljav-
ljanje na tujih tržiščih, stalna
rast osebnih dohodkov na osno-
vi nagrajevanja po delu in neo-
dvisnost od uvoza.
Vse to so poslovne značilnosti
celjske Klime, s kakršnimi se v
celjski občini in širše prav sedaj
lahko pohvali malokatera orga-
nizacija zdmženega dela.
V najbolj grobem, lahko Kli-
min proizvodni program pred-
stavimo takole: projektira, izde-
luje in montira razne izdelke s
področja aerotermičnih naprav,
ventilatorje različnih vehkosti,
izvedb in namena, klima-centra-
le za tekstilno, tobačno, pre-
hrambeno industrijo in ladje-
delništvo in podobno; prezrače-
valni sistemi, naprave za rege-
neracijo odpadne toplote, ope-
kairniška in hladilniška oprema
ter izvajanje industrijskih in
ostalih thontažnih del.
Športna dvorana Golovec v Celju - Klima je izdelala kompleten
sistem klimatiaacije in ventilacije.
Ventilator za prezračevanje hlevov za govedo in svinje.
Letošnje leto je za Klimo po-
sebej pomembno, saj so začrtali
že osnove plana za naslednje
srednjeročno obdobje. Ambici-
je, ki pomenijo za delovni ko-
lektiv Klime, predvsem poveča-
nje proizvodnih zmogljivosti in
uvajanje sodobnih tehnoloških
postopkov, so nesporna garan-
cija za pospešen razvoj in veča-
nje gospodarske moči tudi v pri-
hodnje. Med najpomembnejše
kakovostne premike štejejo, da
je v zadnjih treh letih naraščal
dohodek delovne organizacije
po povprečni stopnji 34 odstot-
kov. To jih je vodilo tudi v ugo-
dna delitvena razmerja med
skladi, zlasti med poslovnim in
skladom skupne porabe, uvelja-
vili pa so lahko tudi elastičnejšo
politiko na področju osebnih
dohodkov.
Pri tem moramo poudariti, da
so bili vsi našteti rezultati dose-
ženi v pogojih zaostrenih ra-
zmer na trgu in na splošno pri
gospodarjenju.
Kljub temu beležijo na po-
dročju družbenega standarda
skokovit napredek. Sem lahko
štejejo razmeroma uspešno re-
ševanje stanovanjskih vprašanj,
izboljšanje delovnih pogojev in
izgradnjo obrata družbene pre-
hrane, letovanje članov kolekti-
va ter možnosti nadaljnjega izo-
braževanja in usposabljanja ob
delu. Prav zato so uspehi Klime
tako zelo uspehi njenih delav-
cev, znali so ustvariti z načrtno
kadrovsko politiko zdravo in
ambiciozno strokovno in razvoj-
no jedro!
Klima proizvaja za vse bolj za-
hteven ekološki trg, za področje
urejanja človekovega delovnega
in naravnega okolja. Proizvod-
nja za to področje je v zadnjih
letih dosegla nesluten vzpon ter
se razvija še naprej. Predvsem
je treba izdelovati izredno naglo
in preudarno, kajti nagel razvoj
te panoge v svetu ne dopušča
nobene lagodnosti in spanja na
lovorikah včerajšnjega dne. Za-
hteva neprestano snovanje,
preučevanje in izboljševanje do-
seženega, tako v strokovno-te-
hnološkem smislu kot v odno-
sih in pogojih samoupravnega
socialističnega razvoja naše
družbe.
St. 47 - 28. november 1979
NOVI TEDNIK - stran 23
Skladiščno transportni center
JAVNA SKLADIŠČA, CEUE
PERSPEKTIVA
IN PRILOŽNOST
Blagovno distribucijski center: racionalizacifa v organiziranem pretoku
blaga - Vse na dohodkovnih odnosih - Kontinuiteta v razvoju
Zdaj ne gre več samo za načrte, tu so že prvi rezultati uresničevanja progra-
mov, čeprav so seveda načrti, zlasti srednje in dolgoročni, še kako aktualni.
Vloga in mesto Celja v pretoku blaga na širšem območju dobiva trdnejše obrise.'
Sicer pa je v tem tudi zahteva časa, ekonomska in politična zahteva. To je naloga, ]
ki Je dobila svojo družbeno verifikacijo, ki jo terja združeno delo širšega območja \
in ki je tudi rezultat prizadevanj nosilca pobude, to je kolektiva Javnega skladi-1
šča. I
Blagovno distribucijski center v Celju, kot povezovalec interesov, hotenj, ne
kot organizacija združenega dela, ima v tem prostoru zavoljo bolj organiziranega j
pretoka blaga svojo utemeljitev. V teh vidikih sprejema tudi kolektiv Javnega]
skladišča nove obveznosti, razširja in krepi svoj delovni program, uveljavlja v\
tem okviru prave dohodkovne odnose, kot prvi in edini primer v Celju, dviguje\
strokovno raven dela in nastopa tudi kot strokovni svetovalec, kajti dobra]
organizacija celotnega pretoka blaga je še kako zahtevna naloga. Zato je razum- j
IJivo, da postaja ta delovna sredina vabljiva za mnoge strokovnjake, kajti vi
bistvu gre za pionirsko delo z izredno perspektivo. Združenemu delu, gospodar- ]
stvu na sploh in družbi ni in ne more biti vseeno, kako dolga je pot blaga od '
proizvajalca do potrošnika. In ne samo to, pomembno je še, kako se s tem blagom I
na njegovi poti ravna, kje in za koliko časa ustavlja, embalira in še in še. i
Posebno skrb bodo posvetili finančni funkciji, finančnemu upravljanju v pre-\
toku blaga. Za to delo bo skrbela posebna služba.
Kot danes, bo združevanje sredstev za nadaljno izgradnjo centra pomembno \
tudi v prihodnje. Center bo nujno potreboval nove kapacitete, zato nova zdru-
žena sredstva, razširitev dohodkovnih odnosov, ki so že danes temelj nastajanja '•.
blagovno distribucijskega centra in tako bolj organiziranega pretoka blaga.
Tu gredo naprej, dvigujejo nivo storitev in organiziranosti in še kaj. Blagovno ]
distribucijski center ima v Celju svoje pravo in utemeljeno mesto. Vtem nastaja-1
nju nekaj novega ima poleg kolektiva Javnih skladišč pomembno mesto tudi\
Razvojni center, ki je celo formiral posebno skupino strokovnjakov, ki prouču-\
jejo prihodnjo vlogo centra, zlasti dolgoročno. 'i
Zastavljeno delo je že po kratkem času rodilo lepe rezultate. Tudi prihodnost je I
njegova. \
Na prostoru Skladiščno
transportnega centra, to-
rej kolektiva Javnih skla-
dišč v Celju, je več kot
živahno. Ne samo zaradi
prometa, ne samo zaradi
kamionov - najbrž na sto-
tine na dan - ki se tu
ustavljajo, raztovarjajo in
natovarjajo blago, tudi v
gradbenem smislu. Na-
sproti sedanje skladiščne
hale je že zrasla nova, ta-
ko imenovana hala B, s
skupaj 14.600 kv. metri
površine. V njej bo 3100
kv. metrov namenjenih
za zvezno direkcijo za re-
zerve industrijskih proi-
zvodov. To je nov korak
kolektiva, in nov dogo-
vor, ki pa je za Celje več
kot pomemben. In tudi v
prihodnje bo to področje
močno zastopano v de-
lovnem in prostorskem
programu bodočega bla-
govno distribucijskega
centra.
Na ostalih površinah v
hali B, torej na približno
11.500 kv. metrih, bo hra-
njeno, pretovarjeno in
drugače pripravljeno bla-
go za poznejšo distribuci-
jo po naročilu poslovnih
partnerjev, oziroma ti-
stih, ki bodo v tej hali hra-
nili tudi blago. To pa
zaenkrat predvsem velja
za Gorenje, EMO in To-
per. To so tudi združeval-
ci dela in sredstev s ko-
lektivom Javnih skladišč.
»Da, s temi organizaci-
jami združenega dela smo
tudi sklenili samoupravni
sporazum na dohodkov-
nih osnovah, ki predvide-
va tudi ustvarjanje skup-
nega dohodka in njegovo
razporejanje,« je med
drugim poudaril direktor
Javnih skladišč, Zvonko
Perlič.
Toper, navzlic crenut-
nim težavam, nastopa v
tem krogu kot močan
partner, ki se mu v okviru
reševanja pretoka blaga,
skladiščenja in nadaljnje
distribucije v okviru bo-
dočega centra, odpirajo
tudi možnosti za sprosti-
tev sedanjih skladiščinih
prostorov na lokaciji de-
lovne organizacije v proi-
zvodne namene. To je tu-
di na sploh ena pd per-
spektiv še za druge delov-
ne organizacije, ko teče
beseda o organiziranem
pretoku blaga, o koncen-
traciji hrambe in manipu-
lacije blaga in seveda ka-
snejše distribucije.
Dela pri gradnji te hale
dobro napredujejo, nav-
zlic težavam, na katere so
zaradi terena naleteli
izvajalci. Sicer pa gre v
tem primeru še za nekaj
drugega, ne samo za izva-
jalce, gradbince in druge.
Gre za ugotovitev, da je
tudi ta naložba dobro ste-
kla zaradi odnosa širše
družbene skupnosti do
tega vprašanja, zaradi
poenotenja pogledov na
vprašanje nadaljnje iz-
gradnje centra. V tem pa
je tudi zagotovilo za pri-
hodnji razvoj, za nove ši-
ritve na tem področju.
Blagovno distribucijski
center bo postal, in mora
postati, osnovni nosilec
celotnega organiziranega
pretoka blaga v industrij-
ski coni Celja in v širšem
obsegu. To je hkrati veli-
ka perspektiva in prilož-
nost za združeno delo,
predvsem pa celjske in-
dustrije. To je tudi nalo-
ga, ki jo terja naš časi
Gradnja hale B teče
izredno hitro, in te dni po-
teka 135 dni od začetka
del. Tako so tudi izvajalci
dokazali, kaj so sposobni
napraviti, če hočejo.
Kljub težkim terenskim
pogojem.
»Po našem programu
bi morala biti ta hala zgra-
jena do zadnjega februar-
ja prihodnjega leta, tako
da bi že 1. marca pričeli z
rednim poslovanjem v
njej. To pa je seveda do-
godek, ki tudi od nas, ko-
lektiva, zahteva določene
ukrepe. Mi smo se pripra-
vili na organizacijo dela v
novih pogojih,« je še pou-
daril Zvonko Perlič.
Kolektiv Javnih skla-
dišč bo po izgradnji teh
zmogljivosti razširil pred-
met poslovanja. Gre za
potrebe in zahteve part-
nerjev, ki se povezujejo in
za nalogo, da bi blago, ki
ostane za določen čas v
skladišču, v nekem smi-
slu dodelali, predelali ali
celo opravili na njem
manjša montažna opra-
vila. ------^
»Svojo dejavnost zao-
krožujemo še vedno sa-
mo v delovnem smislu.
Zato se ta center ne bo v
prihodnje razvijal v smi-
slu blagovnega prometa,
v smeri trgovine, marveč
bomo tudi in zlasti v pri-
hodnje ostali podaljšana
roka proizvodnje v tistem
delu, ko moramo premo-
stiti čas in prostor pa tudi
relacijo od trenutka, ko je
proizvod ali surovina pri-
pravljena za prevoz do
končne potrošnje v trgo-
vini ali v proizvodnji,« je
v tej zvezi še posebej pou-
daril direktor kolektiva
Javnih skladišč.
Kontinuiteta    razvoja
blagovno distribucijske-
ga centra je dogovorjena
naloga, tudi družbeno po-
trjena. Tu ni odstopanj.
Pot je znana in začrtana.
Zato ni naključje, če so že
stekli prvi razgovori za
odkup okoli 30.000 kv.
metrov nadaljnjega zem-
ljišča na lokaciji v Cretu,
če so naročili izdelavo na-
črtov za nadaljnjo grad-
njo itd.
Najprej gre za izgradnjo
hale C, v drugi fazi razvoj-
ne poti tega centra, ki bo
imela 14.000 kv. metrov
površin. Tu bo tudi zaklo-
nišče za 300 oseb.
Halo C bodo pričeli gra-
diti že prihodnje leto. O
tej nameri so že obvešče-
ni vsi zainteresirani, zlasti
pa banka in poslovni
partnerji zaradi novega
združevanja sredstev.
Prvi del te hale bi naj bil
postavljen že 1980. leta,
druga polovica pa leto
dni pozneje, se pravi
1981. leta. Po tej naložbi
in delih bo imel blagovno
distribucijski center v Ce-
lju že okoli 40.000 kv. me-
trov. S tem bo zaključena
tudi druga faza gradnje.
Tretja faza pa predstav-
lja na tej lokaciji še iz-
gradnjo hale D z okoli
12.000 kv. metri. Gre za
halo, ki bo brez kamion-
ske rampe in bo zato na-
menjena le za težke tovo-
re, tiste, ki imajo več kot 5
ton.
Vrh tega bodo zgradili
še dve skladišči. Prvo, ki
ga celjska industrija tež-
ko pričakuje in potrebu-
je, bo za vnetljive in dru-
ge nevarne snovi. Danes
so te snovi vskladiščene
na najrazličnejših mestih.
Na dlani je, da bodo to
skladišče primerno opre-
mili,  tudi  z ustreznimi
transportnim.i sredstvi za j
dovoz in razvoz takšnega j
blaga, vgradili  ustrezne |
cisterne v zemljo, primer- '
no usposobili ljudi za de-
lo v skladišču in ga seve-
da tudi v skladu z vsemi
predpisi zavarovali.
Druga, nekoliko manj-
ša skladiščna enota, bo
namenjena za hranjenje
specialnega, visokovre-
dnega in tudi drugače
vrednotenega blaga. Tu
gre za drage plemenite
kovine, tudi za mamila
itd. Vendar ne gre za si-
stem trezorjev, marveč za
posebej organiziran in ču-
van objekt. V njem bo
shranjeno tudi blago, in-
dustrijsko seveda, ki ga
morebiti zapleni carina. S
tem pa načrtov, pobud ni
konec!
Gre še za gradnjo pri-
zidka ali samostojne,po-
slovne stavbe v okviru
bodočega blagovno di-
stribucijskega centra, v
kateri bo našla svoj pro-
stor poštna enota, tudi
bančna izpostava, tu bo
nadalje biro za tovor, ki
bo opravljal vse posle v
zvezi s pretokom blaga,
njegovega transporta iz
kraja v kraj in podobno.
Gre torej za usluge, ki jih
partnerji na tem področju
močno iščejo.
V tem poslovriem pri- \
zidku, bodo uredili tudi ■
posebne prostore za šo-
ferje, čakalnico zanje, za-
tem druge socialne pro-
store, razširili bodo zmog-
ljivosti restavracije (že
danes v njej išče obrok
hrane tudi po 400 ljudi na
dan) itd. Naloga bodoče-
ga centra bo v tem okviru
tudi zagotovitev primer-
nih nočitvenih kapacitet
za šoferje, ki so na poti.
Obstaja tudi varianta, da
bi takšne zmogljivosti
uredili kar v prizidku po-
slovne stavbe. Skratka,
lepi načrti, tisti, ki imajo
široko podporo.
Za konec še nekaj. V
tem razvojnem progra-
mu, »v tem nastajanju po-
membnega blagovno di-
stribucijskega centra, ne
gre samo za objekte, gre
tudi ali predvsem za ljudi.
2e prihodnje leto se bo
kolektiv Javnih skladišč
povečal za 25 delavcev in
bo tako narasel na 77 čla-
nov. Pomembna je ugoto-
vitev, da bodo v okviru
kadrovskega reševanja
nalog posvetili posebno
skrb komercialnim infor-
macijam, ki zadevajo pre-
tok blaga. Gre za organi-
ziran pristop k obvlado-
vanju pretoka blaga, za
ureditev sistema informa-
cij o pritoku blaga v pro-
stor, o blagu, ki iz tega
prostora odhaja in onem,
ki je na tranzitni poti. Po-
datki so pomembni da bi
lahko pristopili k organi-
ziranemu usmerjanju bla-
govnih tokov, da bodo
stroški na enoto blaga v
pretoku, ki danes znašajo
okoli 17% družbene re-
produkcije, manjši vsaj
za 20 do 30 odstotkov. To
je cilj. In v tej ugotovitvi
je povedano vse - smisel
in upravičenost vseh na-
črtov, hotenj, stremljenj.
V tem je prednost, ki ga
ima kolektiv Javnih skla-
dišč, prednost, ker ve kaj
hoče in, ker ve tudi zakaj
to dela.
Na prostoru Javnih skladišč v Cretu v Celju vselej velika gneča, zadaj nova hala B, kije zrasla v rekordnem
času
24. stran - NOVI TEDNIK
št. 47 - 28. november 1979
LIBELA CELJE - 85 LET
BOGATI SABOVI
RAZVOJA
Elektronika /e njihova bodočnost
Nekaj pomembnih kamnov - mejni-
kov lahko postavimo v čas 85. let celjske
Libele:
• 1894, ko je mojster Rebek odprl
ključavničarsko delavnico
• 1907, ki označuje rojstvo prve
mostne tehtnice, tedaj največje v Jugo-
slaviji in na Balkanu
• vse bolj uveljavljeno podjetje se
je preimenovalo v Libelo in čez leto
dni zabeležilo, da je postalo najmoč-
nejši proizvajalec tehtnic v državi
• 1968, priključitev Industrije fino-
mehaničnih aparatov - IFA
Toliko na kratko o mejnikih Libeline- ■
ga včeraj. Sedanjost označujejo izredni
uspehi pri razvoju elektronskih račun- i
skih tehtnic ter elektronskih tehtnic za '
potrebe industrije, saj prav ti Libelini ;
proizvodi pomenijo pravo majhno revo- :
lucijo in so nepogrešljiv sestavni del -
vsakršne procesne industrije. a
•i
Bistveno je, in to verjetno še vedno \
premalo poudarjamo, da so mnogi de- :
lovni uspehi v osvajanju nove tehnolo- \
gije dejansko rezultat lastnega znapja in \
tuhtanja. Razvojno delo je obrodilo naj- ;
bolj bogate plodove! Pri tem se kaže.i
spomniti, da je na novo oblikovan odde- ;
lek elektro-razvoja pognal svoje koreni-
ne leta 1960 in s tem dal dotedanjemu
razvoju mehanskih tehtalnih sistemov
nove razsežnosti. Industrijska elektroni- :
ka si je počasi, a vztrajno priborila svoj
»prostor pod soncem«, in šele po dolo- ;
čenem tehnološko-riznem obdobju, se ^
je obrestovalo vztrajanje na začrtani ,
poti. \
V Libeli so v kratkem času obvladali \
že dobršen del proizvodnje tehtnic za \
procesno tehniko, vključno z avtomat- i
skim vodenjem raznih tehnoloških pro- ;
cesov. Najprej je šlo za osvojitev več- i
kompomentnih šaržnih dozimih siste- ;
mov za mešalnice močnih krmil, beto- ;
na, asfalta ter v metalurgiji. Sem sodi '
izdelava prve digitalne tehtnice s šte- ;
vilčnim prikazom rezultata tehtanja in -
zapisom ter dozirni sistem na perforira- ,
ne kartice. Razvili so še naprave za kon- ;
tinuirano tehtanje in doziranje na tran- j
športnih trakovih, po katerem so pov- ]
praševali zlasti v rudarstvu, energetiki, '\
barvni metalurgiji in v cementarnah.    ;
Libela se z avtomatskimi mešalnicami'
in tračnimi tehtnicami ni uveljavila sa- \
mo doma. Prodrli so predvsem na za- ■
htevna tuja tržišča. Kljub svojemu pre- i
težnemu znanju v osvajanju tehnologije ;
so znali vedno koristno sodelovati z \
mnogimi velikimi razvojnimi organiza-'
cijami kot na primer z EI iz Niša in Iskro ^
iz Kranja. ;
\
Tega, da so dobri strokovni kadri te- ^
meljni nosilec razvoja, se v Libeli vse- j
skozi dobro zavedajo. Svoje številne šti-;
pendiste uvajajo v skrivnosti tehtalne,
prakse med študijem, na počitniških,
praksah. Uvajajo jih v delovna področja
tehtalne tehnike, od koder črpajo vse-|
binske osnove za svoja diplomska dela. j
Danes velja še posebna skrb uvajanju;
dosežkov v redno proizvodnjo. Z izdajo J
skript, s predavanji in tečaji za proizvo- ■
dne in servisne delavce postaja elektro- ■
nika vse bolj dostopna in razumljiva.
j V obratu elektronaprav pri izdelavi komandnih pultov za mešalnice in tovarnf^
močnih krmil 1
Pogled na montažni trak kuhinjskih tehtnic
Specifičnost tehtalne tehnike jih je
pripreljala do spoznanja, da si morajo
zgraditi svoj lasten sistem elektronskih
tehtnic in naprav, katere je mogoče do-
polnjevati s dosežki domačih proizvajal-
cev s področja osvajanja elektronskih
komponent in perifernih naprav.
Libela razpolaga po strokovnosti in
sodobni opremljenosti z enim najmoč-
nejših razvojnih oddelkov na našem šir-
šem območju, kar potrjujejo tudi števil-
na domača in tuja priznanja ter nagrade
za vrhunske inventivne dosežke.
Prihodnje leto bo Libelin kolektiv
zaključil svoje srednjeročno obdobje
lastnega razvoja 1976-1980. Prav ta čas
so zaznamovali z mnogimi novimi, te-
hnično zahtevnejšimi proizvodi s po-
dročja elektronike.
Usmeritev na višjo raven proizvod-
nje in izboljšanje kakovosti, ob ne pre-
tiranem fizičnem povečanju proizvod-
nje, se je potrdila za pravilno. Na ta
način so bili doseženi naslednji učinki:
• z uvajanjem elektronike v tehtal-
no tehniko in tehniko vodenja tehnolo-
ških procesov, izenačuje Libela svojo
proizvodno ponudbo z največjimi proi-
zvajalci v svetu
• višja raven proizvodnje daje več-
jo tržno zanesljivost in socialno var-
nost delavcem
• boljša kakovost proizvodov, višja
raven proizvodnje sta odlični osnovi
za možnosti večanja dohodka
• ob tem pa ostajajo skoraj neome-
jene vse možnosti nadaljnjega razvoja
Pogled delovnega kolektiva celjske
Libele je uprt v naslednje srednjeročno
obdobje svojega in družbenega razvoja
do leta 1985. Vztrajati na dosedanji ja-
sno začrtani poti - to je njihovo vodilo,
ki mora pripeljati do uspehov.
Če obstaja kakšen večji problem, po-
tem je to sedanja prostorska utesnje-
nost, zato so se odločili za gradnjo in
širitev novih poslovnih prostorov, po-
memben del pri tem bo namenjen pro-
storom za razvijanje elektronike. Prav
tako bodo poleg novega obrata finome-
hanike zgradili nujen obrat družbene
prehrane, pa razširili še počitniške ka-
pacitete.
Hiter razvoj bo v naslednjem obdobju
prav gotovo terjal mnoge nove organiza-
cijske prijeme in obvladovanje, zato bo
tem in kadrovskim vprašanjem potreb-
no posvetiti kar največjo pozornost.
»Samoupravno sozvočje s tehnolo-
škim razvojem«, to naj bi bilo po bese-
dah glavnega direktorja ing. Jožeta
Bobnarja, izhodiščno napotilo za delo
v prihodnje, pripeto na zaupanje v de-
lavca, kakovostnega proizvajalca in
samoupravljalca. Temu delavcu je po-
svečen ves 85. jubilej celjske Libele. In
temu delavcu se izrekajo čestitke, za
85. jubilej njegovega kolektiva in 36.
rojstni dan njegove Jugoslavije!

47 - 28. november 1979
NOVI TEDNIK - stran 25
Obrat za izdelavo aerocopy samokopirnega papirja
AERO CELJE
POSLUH ZA
POTREBE ČASA
Aero, ki združuje kemično, gra-
fično in papirno industrijo je danes
pojem, ki ga jugoslovanskemu trži-
šču ni potrebno posebej predstav-
ljati.
Stalna skrb za asortiman, kvalite-
to proizvodov, za razvoj novih proi-
zvodov na osnovi lastnega znanja,
povezovanja na osnovi dohodkov-
nih odnosov v smislu zagotavljanja
surovinske baze ali finaliziranje
končne proizvodnje, dosledna skrb
za izobraževanje kadrov in položaj
delavca znotraj DO, so tisti elemen-
ti, ki so bistveno pripomogli k utr-
jevanju položaja Aera na tržišču.
Uspešnost poslovanja v tekočem
srednjeročnem obdobju potrjuje
pravilnost razvojne politike in po-
slovnih odločitev Aera. Trenutno
sta delo in poslovanje Aera uprta v
prihodnost, v obdobje za katerega
se nadvse skrbno pripravljajo -
srednjeročno obdobje 1981-1985.
Seveda pa moramo pri tem po-
gledati nekoliko nazaj.
V srednjeročnem obdobju, ki se
bo v prihodnjem letu končalo, je
Aero skrbel za svoj razvoj, za svoj
vzpon. Uspešno načrtovane in izve-
dene investicije so pripomogle, da
je Aero uresničil svoj cilj: od suro-
vine do gotovega proizvoda.
Vlaganja v razvoj papirne indu-
strije, zlasti s postavitvijo papirne-
ga stroja v TOZD Tovarna celuloze
in papirja Medvode, pa obrata sa-
mokopirnih papirjev v TOZD Ke-
mija Celje, širitvi obstoječih obra-;
tov tako neskončnega tiska, jasnit
papirja in matric so pripomogla, da
je Aero okrepil svoj položaj na ju-
goslovanskem tržišču, istočasno pa
se uveljavlja tudi na tujem trgu.
V preteklem srednjeročnem ob-
dobju je bil v posameznih temelj-
nih organizacijah storjen velik ko-
rak naprej. Posamezne temeljne or-
ganizacije so bistveno povečale ob-
Jieg proizvodnje.
Tako je TOZD Kemija Celje v le-
tih 1975-1979 kontinuirano večala
obseg proizvodnje. Izredno hiter
napredek, ki ga je TOZD zabeležila
v letu 1978, se je nadaljeval tudi v
letli 1979. Enak tempo pa načrtuje-
jo tudi v prihodnjem letu.
Leta 1975 je znašal obseg proi-
zvodnje te TOZD 5560 ton. Količin-
ska proizvodnja se je letno poveče-
vala po stopnji 16% in v letu 1978
dosegla že 8600 ton, kar pomeni po-
večanje za 56% oz. 3000 ton glede
na leto 1975.
TOZD Kemija Šempeter je v letu
1975 dosegla proizvodnjo v višini
1590 ton in jo povečala z letno stop-
njo rasti 24% tako, da je leta 1978
dosegla višino 3000 ton, kar je sko-
raj dvakrat več kot leta 1975.
TOZD Grafika je leta 1975 proi-
zvedla 3364 ton in je vsako leto po-
večevala proizvodnjo po stopnji
5,5%, tako da je leta 1978 dosegla
približno 3900 ton.
Seveda pa fizični obseg v tej proi-
zvodnji ne daje realne slike o
uspešnosti te TOZD.
Poprečna letna stopnja rasti koli-
činske proizvodnje v letih
1975-1978 je v TOZD tovarna celu-
loze in papirja Medvode znašala
27%.
Seveda pa z vsem navedenim v
Aeru še niso zadovoljni. Izredno
skrbne priprave so namenjene
predvsem planskim nalogam pri-
hodnjega leta in naslednjemu sred-
njeročnemu obdobju. Zavedajo se,
da je potrebno stalno iskanje novih
možnosti razvoja, uvajanje novih
izdelkov, povečevanje proizvodnje
in zadovoljevanje potreb domačega
in tujega tržišča.
V teh težnjah ne ostajajo le v ok-
viru Celja. Nova investicija obrata
v Loki pri Žusmu, ki je bila konča-
na letos, daje dobre rezultate. Tja
so prenesli tudi program, ki je nek-
daj tvoril osnovo proizvodnje Aera,
danes pa je potreben kot dopolni-
tev vsej ostali proizvodnji. Tu je
mišljen predvsem šolski program,
ki ga poznajo vsi mladi v Jugosla-
viji.
Ena osnovnih nalog je vsekakor
izgradnja nove grafike, ki bo pripo-
mogla k še boljši in kvalitetnejši
ponudbi grafičnih storitev na do-
mačem tržišču in uspešno vključe-
vanje v mednarodno delitev dela.
Z investicijami in razširjanjem
proizvodnje samolepilnih trakov
bodo ponudili tržišču takšno koli-
čino izdelkov, ki bo zadovoljila do-
mače potrebe, istočasno pa bodo
na osnovi tega bogato popestrili
svoj izvozni program.
V trenutnem gospodarskem po-
ložaju je seveda večina prizadevanj
usmerjena v stalno povečevanje
izvoza in vedno večje vključevanje
Aera v mednarodno menjavo.
Uspešno zaključene investicije v
razširitev proizvodnih možnosti,
bodo prav gotovo bistveno pripo-
mogle temu.
Zamenjava uvoženih surovin z
domačimi je pomembnejša naloga
tekočega in bo tudi osrednja naloga
novega srednjeročnega obdobja.
Spodbudni rezultati takšnega so-
delovanja s Chemotransom Zadar,
Jugoplastiko Split, Viskozo Lozni-
ca, Savo Kranj, Mitol Sežana in
drugimi potrjujejo, da so takšna ra-
zvojna prizadevanja pozitivna in da
bistveno vplivajo na uspešno po-
slovanje.
V Aeru ne pozabljajo tudi na kre-
pitev bratskih odnosov in dobrega
sodelovanja z ostalimi republika-
mi. Kot dokaz naj bo skupen obrat
Aera in Mladosti iz Cuprije, ki do-
bro posluje in s katerim je bil letos
obnovljen sporazum o nadaljnem
sovlaganju in sodelovanju za na-
slednjih pet let. ____^ ^____
Detajl razrezovalnega stroja v obratu aerocopy
Proizvodnja samolepilnih ektiket
Proizvodnja selotejpa
26. stran - NOVI TEDNIK
—9-■-'-
Št. 47 - 28. november 1^
Delavci, ki združujejo svoje delo v delovni organizaciji
KOVINOTEHNA delovno praznujejo dan republike,
ko pospešeno gradijo nove skladiščne prostore na Hudinji, ki jih prikazuje
posnetek in prizidek upravne zgradbe.
Nova skladišča bodo obsegala 14.400      pokritih površin in 3000
nadkritih površin.
J §t. 47 - 28. november 1979
NOVI TEDNIK - stran 27 /
28. stran - NOVI TEDNIK
Št. 47 - 28. november 1979
ETOL - IFF CELJE
JASNA PROIZVODNA USMERITEV
Sadni mlečni napiti€i postajajo vse bolj zanimivi
Osnovne značilnosti
proizvcdnje lahlio strne-
mo takole: ETOL kot
enovita delovna organi-
zacija, tovarna arom in
eteričnih olj, se ukvarja
s proizvodnjo surovin in
uslug za prehrambeno,
milno-detergentsko in
tobačno industrijo, pa s
predelavo sadja, začimb,
zelenjave, zelišč, goz-
dnih sadežev in kmetij-
skih pridelkov.
Do leta 1968 je bila de-
lovna organizacija locira-
na ob Ipavčevi ulici, po
tem letu pa se je v Skofji
vasi pri Celju osnoval
obrat arom, po letu 1972
pa še obrat za predelavo
sadja. Prav to leto so svo-
jemu imenu ETOL dodali
še kratico IFF, ki pomeni
družbo International Fla-
vors & Frangrances iz Ni-
zozemske, ki je v nov
obrat za predelavo sadja
vložila 49 odstotkov svo-
jega kapitala.
ETOL je s to pogodbo
želel še bolj obvladati do-
mače tržišče in se še bolj
udeležiti mednarodne de-
litve dela. Poseben po-
men pa je imelo tudi po-
slovno-tehnično sodelo-
vanje z uglednim, svetov-
no znanim poslovnim
partnerjem iz tujine.
ETOL se v proizvodnji
le z manjšim deležem
proizvodnega programa
usmerja v artikle široke
potrošnje, za potrebe go-
spodinjstev, za katera je
bil s svojimi aromami še
nedolgo tega tako zelo
popularen'. Te proizvod-
nje je največ še okrog 7
odstotkov. Bistvena je
njegova proizvodnja re-
produkcijskega materiala
za prehrambena, deter-
gentsko in tobačno indu-
strijo ter za živinorejo.
Med njegovimi kupci so
najpogostejša naslednja
imena: Saponia, Soda-so,
Zlatorog, Merima, Hins,
Slovin, Badel, Kolinska,
Žito, Radenska, Ljubljan-
ske mlekarne, Mlekara
Zagreb, Tobačna tovarna
Ljubljana, Zagreb in Ro-
vinj itd.
ETOL   daje   poseben
poudarek razvoju proi-
zvodnje   z    možnostmi
izvoza, ki naj bi v pretežni
meri pokril potrebe po
uvoženem reprodukcij-
skem materialu. Največ
možnosti pri tem vidijo v
razvoju sadne predelave,
oprašenega sadja in praš-
natih arom. Od tod tudi
njihova usmeritev v pri-
hodnjem srednjeročnem
obdobju - v izdelovanje
sadnih mlečnih napitkov!
Letošnje leto so v Etolu
dobro gospodarili. Zado-
voljni so s poslovnimi re-
zultati, saj izpolnjujejo za-
črtan program 350 milijo-
nov celotnega prihodka.
Pri tem pa moramo pou-
dariti, da je bil tudi sicer
letni načrt zahtevno po-
stavljen. Niso brez likvi-
dnostih težav, pa težav za-
radi uvoza, vendar bodo
še letos začeli uresničeva-
ti drugo fazo naložbe v sa-
dno predelavo. V bodoče
se bodo morali še trdneje
povezati z mlekarstvom,
čeprav že sedaj z njim do-
bro sodelujejo.
V prihodnje bo Etol
usmerjal svojo proizvod-
njo predvsem na nasled-
nja področja: izolacija in
kemična predelava aro-
matskih kemikalij,
predvsem višjih alkoho-
lov in etrov, bi zmanjša-
la uvoz teh proizvodov;
proizvodnja koncentri-
ranih sadnih sokov in
naravnih barvil ima ve-
like možnosti razvoja,
pri čemer se vse bolj
uveljavljajo mlečni iz-
delki in napitki, ki vse-
bujejo tudi do 20 odstot-
kov sadnih dodatkov; za-
čimbni ekstrakti za me-
snopredelovalno indu-
strijo ter industrijo kon-
centriranih juh in goto-
vih jedil ostajajo tudi
pomembno vodilo proi-
zvodne usmeritve, enako
proizvodnja vseh vrst
eteričnih olj, kjer bo po-
trebno razmisliti o mož-
nostih plantažne proi-
zvodnje raznih dišavnic
za industrijsko predela-
vo. Na prvem mestu
ostaja proizvodnja
arom, predvsem citro-
snih baz za brezalkohol-
ne pijače ter oprašenega
sadja in prašnatih arom,
še posebno, ker je sedaj
uvoz takšnih proizvodov
pri nas še prevelik.
Etolovih 180 delavcev
ve, kaj hoče, zato pogu-
men in ambiciozen po-
gled v prihodnje srednje-
ročno obdobje. Ta po-
gled je še kako pravšen
za Dan republike!
^t. 47 - 28. november 1979
NOVI TEDNIK - stran 29
PROMETNA PREVENTm
PIŠE: STANE ZUPANC
ALKOHOL MORI PO CESTAH
Smo v času praznova-
nja dneva republike in tu-
di do Novega leta ni več
daleč. Navada je pač takš-
na, da ob takih priložno-
stih največkrat nazdrav-
ljamo s čašico dobre kap-
ljice v roki. K dobremu
razpoloženju v kakšni
prijetni družbi to sicer
pripomore, vendar lahko
kozarčki alkohola predv-
sem vozniku povzročijo
tudi nesluteno zlo.
Vožnja pod vplivom al-
kohola je zelo pogost pov-
zročitelj prometnih ne-
sreč. Čeprav naša zakono-
daja prepoveduje vožnjo
pod vplivom alkohola, če
ga imamo v krvi nad 0,5%o
ali pa se s posebnim
zdravniškim pregledom
ugotovi, da so zmanjšane
telesne ali duševne spo-
sobnosti za vožnjo motor-
nega vozila. Pri tem ne
pozabimo na določilo, da
vozniki motornih vozil, ki
opravljajo javni prevoz
potnikov ali jim je vožnja
motornega vozila poklic,
ne smejo imeti v krvi nič
alkohola in pred vožnjo
in med njo torej alkohol-
nih pijač tudi ne smejo
uživati.
Kljub sicer jasnim za-
konskim določilom pa
marsikdaj pozabimo
predvsem na morebitne
tragične posledice take
vožnje pod vplivom alko-
hola. Zato še vedno bele-
žimo mnogo prometnih
nesreč, ki so jih povzroči-
li vinjeni vozniki in kap-
lje alkohola spremenili v
grenke solze trpljenja in
žalost tistih, ki jih imamo
najrajši ali, ki nam nikoli
niso storili nič zalega.
Zavedamo se tega, zato
naj nam niti na misel ne
pride, da bi poskusih vo-
ziti takrat, ko nam ukazu-
je alkohol. Takšen voznik
je nevaren zase in za oko-
lico, saj nesrečo, ki še sa-
ma rada prehitro pride,
prav izziva.
Naj vas tudi spomnim,
da je za takega voznika, ki
vozi pod vplivom alkoho-
la, predpisana kazen odv-
zema vozniškega dovolje-
nja, če ga bo v takem sta-
nju za volanom zalotil mi-
ličnik. In prav je tako, da
se takemu vozniku one-
mogoči nadaljnja nevar-
na vožnja in tako prepreči
morebitna prometna ne-
sreča. Vozniku, ki je vozil
pod vplivom alkohola, bo
v postopku sodnik za pre-
krške izrekel varnostni
ukrep prepovedi vožnje
od 3 mesecev do enega le-
ta in odredil denarno ka-
zen od 200 do 1000 din, ali
zapor do 2 mesecev.
Pri tem ne pozabimo,
da takšna kazen ni naj-
hujše plačilo za brezvest-
no početje voznikov. Mi-
ličnikom bi morali biti ce-
lo hvaležni, da takega
voznika izločijo iz prome-
ta prej, preden utegne
povzročiti prometno ne-
srečo, saj bi posledice po
njej bile dosti hujše.
Seveda pa bi bilo zelo
vzgojno, da bi se vsakdo v
času, ko traja prepoved
vožnje, torej ob peš-hoji,
globoko zamislil sam v
sebi in sklenil, da volan in
alkohol resnično ne spa-
data skupaj, saj sta si veli-
ka sovražnika.
Se bolj pa se bo za svoja
napremišljena dejanja
pod vplivom alkohola
lahko pokesal tisti voz-
nik, ki bo zaradi hujših
kršitev cestno-prometnih
predpisov (tudi vožnja
pod vplivom alkohola!)
poslan na ponovno pre-
verjanje znanja cestno-
prometnih predpisov in
praktične vožnje z motor-
nim vozilom.
Spoštovani vozniki
obeh spolov, z današnjim
razlabljanjem o alkoholu
v zvezi z vožnjo vam nika-
ko ne nameravam pokva-
riti prijetnega praznične-
ga razpoloženja. Nasprot-
no, žehm vam le, da bi po
kakšnem veselem in bur-
nem praznovanju raje zle-
zli v posteljo, kot za vo-
lan.
PROM. NESREČE
BREZ IZPITA - POBEG
17. letni J. K. se je peljal
orez vozniškega dovoljenja,
? neregistriranim motorjem
in brez prižganih luči na de-
lo. V Ivenci je v nepregle-
dnem ovinku zapeljal čez
sredinsko črto na levi vozni
pas in tam zbil pešakinjo
KRISTINO HRIBERSEK,
36, iz Zeč, ki je šla po svoji
desni strani. Hriberškova se
je pri padcu težje poškodo-
vala, 17-letni fant pa se je od-
peljal naprej. Miličniki pa so
ga kmalu izsledili v službi,
pomagali pa so jim očividci
nesreče.
NEPREVIDEN DEČEK
Na Mariborsko cesto v Ce-
lju se je po Veselovi pripeljal
10-let!»i kolesar. Pri TVD
Partizan je zavijal v desno,
takrat pa je iz središča mesta
pripeljala voznica osebnega
avtomobila IRENA GRA-
DIŠNIK, 20, iz Kompol, ki
dečka, ki ni imel prižgane lu-
či na kolesu, ni pravočasno
opazila. Zbila ga je, pri če-
mer se je kolesar težje po-
škodoval.
MRTEV KOLESAR
V Šentvidu pri Grobelnem
je voznik osebnega a\'tomo-
bila FRANC NOVAK, 21, iz
Pijavice dohitel kolesarja,
68-letnega FRANCA TANJ-
KA, doma iz Nove vasi pri
Šentjurju. Prepozno ga je
opazil in čeprav se mu je izo-
gibal, je voznik Novak kole-
sarja zadel in zbil v obcestni
jarek, kjer je Franc Tanjko
obležal mrtev. Takoj za tem
je Novak trčil še v osebni av-
tomobil, ki ga je vozil
FRANC NUNClC, 47, iz So-
tenskega in katerega je odbi-
lo na travnik, pri čemer se je
voznik Nunčič težje poško-
doval, škode na vozilih pa je
za okoli 50.000 dinarjev.
NESREČNI PADEC
MARIJA BIZJAK, 45, iz
Andraža nad Polzelo se je
odpravila dopoldne v klet,
da bi narezala korenja za ži-
vino. Pa ji je spodrsnilo in
tako nesrečno je padla, da si
je z velikim kuhinjskim no-
žem prerezala nogo pod ko-
lenom. Močno je krvavela in
ko jo je mož našel, je takoj
poklical sosede na pomoč,
pa tudi zdravnika, vendar je
bilo žal že prepozno. Bizja-
kova je izkrvavela.
TRČENJE V KRIŽIŠČU
Po Čopovi ulici v Celju je
pripeljal do križišča s Parti-
zansko cesto voznik osebne-
ga avtomobila STANKO
JUG, 29, iz Brežic ter zavijal
v levo proti Mestnemu par-
ku. Med zavijanjem pa je za-
peljal na levi vozni pas ter tu
čelno trčil v osebni avtomo-
bil, s katerim je nasproti pri-
peljal MARJAN KVAS, 27,
iz Celja. Pri nesreči je nasta-
lo za 70.000 dinarjev mate-
rialne škode.
30. stran - NOVI TEDNIK
Št. 47 - 28. november 197j
Žt. 47 - 28. november 1979
NOVI TEDNIK - stran 31
ANDI 78
PO KORDILJERAH DO
PRESTOLNICE INKOV
m.:       1«
DR. JOŽE ČETINA
Tokrat se je daleč v temi,
desno od jezerskega brega
nekaj zasvetilo. Potem sta se
videli dve lučki, ki sta se pre-
mikali in postajali vse razloč-
nejši. Rahlo upanje nas je
pognalo iz šotora in nestrpno
smo zrU proti svetlobi, ki se
je počasi bližala. Kmalu seje
slišal tudi hrup motorja. Po
nekaj dolgih minutah je to-
vornjak zavil s ceste v travo,
s svojimi žarometi osvetlil
naše šotore in se naposled
ustavil tik pred nami. Motor
je utihnil, žarometi pa so še
naprej svetih v temo. Iz kabi-
ne so izstopili Mišo, Janč in -
Ricardo, šofer, ki seje že prej
večkrat ustavil pri nas. V
grlu me je nekaj stisnilo in
moja prva misel je bila, kaj je
s Frančkom? Mišo in Janč,
čeprav precej na kraju svojih
moči, sta uganila naš strah in
kar namesto pozdrava pove-
dala, da je Franček v bolnici
v Huarazu z omrzlimi prsti
na nogah, sončnimi opekli-
nami po obrazu in očeh - to-
rej vsaj živ.
Toda tudi onadva sta jo
odnesla z ozeblinami prstov
na nogah.
Medtem ko sem ju ob svet-
lobi žarometov pregledal in
povil, sta pripovedovala.
Tretji večer so po ameriško-
italijanski smeri dosegli rob
stene in vrh. Ze med vzpo-
nom so izgubili radijsko an-
teno. Z vrha se je začel se-
stop po ledeniku na jugoza-
hodni strani Huascarana v
dohno Rio Santa, ki ni bil nič
manj naporen kot vzpon.
Širna, strma ledena puščava
s svojimi grozljivimi razpo-
kami, navpičnimi modrose-
vajočimi ledenimi stenami,
labirintom ledenih stebrov,
žlebovi, po katerih je podne-
vi, ko je žgalo sonce, drla le-
deniška voda, se jim je v nji-
hovi utrujenosti zdela še ne-
skončnejša. Šele zvečer dru-
gega dne so se ustavili na ro-
bu ledenika in na robu svo-
jih moči. Peti dan po vstopu
so se že na kopnem pridruži-
li skupini turistov in z njimi
sestopali v dolino.
Še isto noč smo se trije od-
peljali z Rikardom v Huaras
in dve uri po polnoči bili že
ob bolniški postelji. Tam sta
poleg mlajše dežurne zdrav-
nice bila še Italijan, zdravnik
iz omenjene skupine turi-
stov in francoska zdravnica,
ki smo jo bili spoznali že v
Llanganucu. Tako smo se-
stavili res zelo mednaroden
konzilij in precej neizkušeni
mladi peruanski kolegici na
njeno veselje prevzeli lep del
skrbi in dela z našim bolni-
kom.
Drugo jutro sem bil že zgo-
daj spet v bolnici. In ko sem
videl, da tam šele denar od-
pira vsa pota in kljub temu
skromne možnosti, sem
sklenil Francka še isti dan
odpeljati v bazo, pred tem pa
urediti vse za njegovo takojš-
njo vrnitev v domovino.
21. junija, ko je doma prvi
dan poletja, nas je zbudilo
oblačno jutro. Piramidasta
gora Vanaraju je dobila bel
pajčolan, ki je spet zabrisal
sicer tako oster rob ledenllča
pod vrhom, in po šotorih je
škrebljalo. Ob pol sedmih se
je pripeljal najeti šofer.
Franček in Mišo, pri kate-
rem so ozebline bile tudi ne-
koliko hujše, sta bila kmalu
pripravljena in po kratkem
slovesu sta nastopila pot
proti Limi.
Ta dan je bil ves mrk, obla-
čen in hladen, še postrvi niso
kaj prida prijemale. Pa tudi
nogometno tekmo, za katero
smo se že pred dnevi dogo-
vorili z Luchom in nekaj pri-
padniki Guardie civil, smo
izgubili z visokim rezulta-
tom 4:7.
PISCO
Vsako pravilo ima svoje iz-
jeme in izgleda, da tudi tu-
kajšnje vreme. Obdobje od
aprila do septembra je resda
sušno in dež redkost. Sedaj
pa se je vreme že drugič ski-
salo. Črnih oblakov, ki so
nekje od Amazonke vreli v
našo dolino in kratkotrajnih
aprilastih dežkov kar ni ho-
telo biti konec. Bela koprena
se je spustila za nekaj sto
metrov pod ledenike in celo
mimoidoči Indijanci, ki so
večkrat zavili k mojemu šo-
toru, ko so zvedeli, da se uk-
varjam z medicino, so zmaje-
vali z glavami.
Nekega večera se je ob na-
ših šotorih ustavila skupina
mladih fantov, Amerikancev
in Nemcev, Že dalj časa so se
klatili po Kolumbiji, Ekva-
dorju in Peruju. Sedaj se nji-
hovo potepanje bliža koncu
in tu ob cesti nameravajo po-
čakati na kak prevoz v doh-
no. Kmalu smo se prijatelj-
sko pomenkovali in videti je
bilo, da imajo fantje že pre-
cej prazne nahrbtnike in tudi
želodce. S pripombo, da bo-
do pač enkrat nerazviti po-
magali razvitim, smo jim od-
stopili nekaj provijanta, kar
so z veseljem in s prijateljsko
hvaležnostjo sprejeli. Nekaj
korakov od nas so postavili
šotor, eden, prijeten mlad
miinchenčan, pa je še pozno
v noč sedel v naši kuhinji.
Ob ogromnih količinah čaja,
ki smo ga na njegov prigovor
vedno znova pristavljali, se
je razvijala hudo angažirana
debata o nedavni nemški
preteklosti, njihovih seda-
njih razmerah in miselnosti
in še o marsičem. Priznati
moram, da mi je kar godilo,
ker je bil mož zelo kritičen
do preteklih grehov svojega
naroda in celo o pojavih le-
vega terorizma v svoji domo-
vini je govoril s precejšnjim
razumevanjem.
Verjetno prva nogometna tekma, ki so jo Jugoslovani igrali 390& m nad morjem
429
UDARCEV
V Celju je bilo pred dnevi
zanimivo tekmovanje stroje-
pisk. Pripravilo ga je Druš-
tvo strojepiscev in stenogra-
fov iz Celja, prireditev pa je
bila v Ekonomskem šolskem
centru. Tekmovanja se je
udeležilo trinajst strojepisk,
med njimi osem članic druš-
tva. V disciplini hitrostnega
pisanja je zmagala Irena Ra-
tej, zaposlena na OK SZDL
Celje. Dosegla je 396 udarcev
na minuto, po kriterijih za
pridobivanje nazivov v stro-
jepisju pa je dosegla 429
udarcev. Irena Ratej je s tem
rezultatom potrdila letos že
dosežen naziv mojstra stroje-
pisja. Drugouvrščena v tej
disciplini pisanja pa je bila
Darinka Kodrin, ki le za ne-
kaj udarcev zaostaja za zma-
govalko v tej disciplini.
V disciplini točnosti pisa-
nja je med članicami društva
zmagala Darinka Kodrin, za-
poslena na MS ZSS Celje,
med mladinkami pa Tatjana
Pečnik, dijakinja 4. letnika
ESC.
DS
ESENSKA
še pomnite, tovariši,
kako bilo je sleherno jesen,
kako smo verovali v tistih dneh:
spomladi se vzdramilo bo v ljudeh?
Tako smo vselej hrepeneli.
Brez hrepenenja ne bi doživeli
jeseni, ki prihaja zdaj,
jeseni, ki ni naša
in vendar naša bolj ko vse do zdaj
Od vsepovsod:
z gora, gozdov,
s porušenih domov
in iz grobov
kriči:
Zaupajte, tovariši, verujte!
V jeseni tej ni hrepenenje kalna voda, kot divji, hrza-
joči konj
prihaja k nam svoboda!
KAJUH
ANHOVO-CEUE:
CEMENT PO TIRIH
V petek, 23. novembra, torej v okviru prireditev na
čast dneva republike, so v Celju, na tovorni postaji v
Cretu, na slavnosten način odprli novo progo za kon-
tejnerski prevoz cementa med Anhovim in Celjem.
Znano je, da problemi proizvodnje in distribucije
cementa pestijo celotno slovensko gospodarstvo. Tako
proizvajalci, kot prevozniki so si prizadevali, da bi te
probleme reših vsaj delno. Toda rezultati so bili nav-
zlic vsemu skromni.
V akcijo se je vključilo Železniško gospodarstvo
Ljubljana, ki je izdelalo tudi poseben načrt o vseh
možnostih prevoza cementa iz Anhovega v Ljubljano
in druga večja središča. Analiza je potrdila, da je naj-
bolj ekonomičen in ustrezen' kombiniran prevoz ce-
menta (rinfuznega) s pomočjo kontejnerjev. Zato je
Železniško gospodarstvo naročilo pri Itasu v Kočevju
ustrezno količino kontejnerjev. Obseg celotne naložbe
je okoli 56 milijonov dinarjev. Uspehi niso izostali In
tako so železnice že letos pripeljale do uporabnikov
460.000 ton cementa. Ce bi ga vozili po cestah, bi za to
količino potrebovali 23.000 vozil.
Trenutno se prevoz cementa v kontejnerjih opravlja
za potrebe ljubljanske, delno gorenjske in celjske re-
gije. V Celje bo tak vlak pripeljal trikrat na teden.
Celjski vlak ima v svoji sestavi 16 silos-kontejnerjev.
Torej, spet korak naprej, v pretoku blaga, tokrat
cementa! yi B
ZLATO VRTNICO
BOBNARJEVIM
V prepolni dvorani Naro-
dnega doma je bila v četr-
tek zvečer slavnostna prire-
ditev ob zaključku letošnje-
ga tekmovanja in ocenjeva-
nja za najlepše cvetice, za
urejene hiše, okolja itd.
Komisija Turističnega
društva, ki jo vodi prof. Sil-
va Puntar, je opravila veliko
delo, saj je pregledala kar
1326 objektov.
Pismena priznanja za
uspehe pri gojenju cvetic na
oknih, balkonih in vrtovih
in sploh za urejenost okolja
je dobilo 266 zasebnih goji-
teljev cvetja in 20 organiza-
cij združenega dela. Najviš-
ja odličja, vrtnice, pa so to-
krat dobili:
ZLATO: družina Bobnar
iz Mencingerjeve 10, SRE-
BRNO:, družina Vengust iz
Ulice M. Gorkega 4 in dru-
žina Sčaka iz Ulice M. Gor-
kega 6, BRONASTE: Jože
Pintar, Razgledna 18; druži-
na Pirnat, Adamičeva 13 a;
Marija Črepinšek, Ulica Du-
šana Finžgarja 6; družina
Presinger, Kajuhova 12;
Franc Kolar, Hrašovčeva 2;
družina Bratanič, Mencin-
gerjeva 14.
V tekmovanju za najlepše
urejeno krajevno skupnost
v občini pa je drugič zapo-
red prehodni pokal Občin-
ske konference SZDL osvo-
jila Krajevna skupnost Lava
(86 točk). Za njo so se na
najboljša mesta zvrstile:
Center 85, Vojnik 83, Savi-
nja 78, Medlog 77, Dečkovo
naselje 76, Dolgo polje 75,
Slavko Slander 74, Dobrna
73, Kajuh 72, itd. Na zad-
njem, 25. mestu, je KS Ga-
berje, na predzadnjem pa
KS Šmartno v Rožni dolini-
MB
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika
in Radia Celje Avgust Ribič. Pdgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, Odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič.
Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone
Vrabl. Tehnični urednik Frapjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga ČGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne
številke 5 din, celoletna naročnina 230 din, polletna 115 din. Za tujino je cena dvojna. Štev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo
Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina; 22-369, 23-105.