Poštnina plačana v gotovini Štev. 268. V Ljubljani, petek 25. novembra 1938. Leto III *■' J-' - *■» Uradno poročilo m izjave Chamberlaina in Daladiera o razgovorih v Parizu Popolen sporazum o bodoči politiki in obrambi Francije in Anglije Pariz, 25. novembra, o. Razgovori med predsednikom angleške vlade Chamberlainom in zu-nanjim ministrom Halifaxom (er med francoskim ministrskim predsednikom Daladierom in zunanjim ministrom Bonnetom so se začeli včeraj dopoldne in nadaljevali tudi popoldno do 19.80. Tra* jali so vsega skupaj nad pet ur. V njih so državniki načeli vsa važna vprašanja, ki se tičejo obeh držav in Evrope. Po razgovorih je bilo izdano skupno uradno poročilo, ki pravi: Obisk Chamberlaina in Hali-faxa v Parizu je dal francoskim ministrom priliko, da se z angleškima tovarišema porazgovore o vseh glavnih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Tako tistih, ki se nanašajo na obrambo, kakor onih, ki veljajo skupnemu diplomatskemu nastopanju. Pri teh razgovorih sc je pokazalo, da ministri obeh držav zastopajo docela enako smer v politiki, katero navdihuje ista želja za ohranitev in utrditev miru. Za tem sta predsednik angleške in predsednik francoske vlade dala časnikarjem vsak svojo izjavo. Predsednik angleške vlade Chamberlain je izjavil zastopnikom tiska: »Nimam nič dodati k že objavljenemu urad« nemu poročilu. V celoti smo dosegli popoln sporazum s francoskimi ministri v vseh vprašanjih naše politike, ki ima za cilj ohranitev in ustalitev miru. Sklenili smo doseči ta cilj. Proučevali smo vprašanje narodne obrambe in pa zadeve, ki so tičejo splošne diplomatske akcije. Trenutno naše delo je samo korak za ohranitev in utrditev miru.< Nato je Chamberlain omenil izjavo med Nemčijo in Francijo in rekel: »Izredno smo zadovoljni, da je bilo mogoče med Francijo in Nemčijo skleniti sporazum, ker vemo, da bo ta sporazum drugi korak, da dosežemo svoj cilj, ki smo ga postavili tedaj, ko smo podpisovali miinchenski sporazum. Mislim, da je zelo važno, da so se zastopniki obeh vlad lahko sestali, kajti položaj se menjuje skoraj vsako uro. Zelo koristno je za naši dve državi, da prihajamo na take osebne stike in sestanke, ki pred svem svetom izpričujejo našo popolno soglasnost, našo skupno, pot in tudi naše posebnosti.« . . Predsednik francoske vlade Daladier je takoj izjavil naslednje: »Francoska vlada je včeraj z izrednim zadovoljstvom sprejela prijateljski obisk Chamberlaina in Halifaxa. Tudi pariško prebivalstvo je z navdušenimi manifestacijami našim gostom izrazilo hvaležnost francoskega naroda. Danes smo v popolni odkritosrčnosti proučili najvažnejša mednarodna vprašanja in pri vseh ugotovili popoln sporazum. Prisrčno sodelovanje in prijateljsko zaupanje med angleško in francosko vlado, ki traja že več mesecev, se je tudi ob tej priliki še enkrat v celoti potrdilo. Prepričan sem, da bo sodelovanje med dvema demokracijama tako v obrambi, kakor tudi pri proučevanju velikih mednarodnih problemov trajalo naprej. Iz poluradnih virov poročajo, da so se ministri porazgovorili o naslednjih vprašanjih: Francija pred splošno stavko Pariz, 25. nov. Franciji grozi splošna stavka v Vsej industriji in prometu. Stavko so začele levičarske delavske organizacije, ki jih vodijo komunisti, ki hočejo vreči Daladierovo vlado deloma zaradi zadnjih finančnih ukrepov, deloma pa zaradi njene mirovne politike. Vlada hoče za vsako ceno obdržati red in mir. Ker delavci zasedajo tovarne, je vlada v vse stavkujoče kraje poslala mobilno gardo, ki tovarne izpraznjuje. Stavka je objela do zdaj že skoraj vso kovinsko industrijo, zlasti državne orožarne in letalske tovarne. V Valenncie-nesu stavka 40.000 kovinskih delavcev in 15.000 rudarjev. Delo je ustavljeno v velikih tovarnah za streliva v Bilancourtu pri Parizu ter v velikih državnih letalskih tovarnah Caudron v Issyju. V Li-lleu stavka 12.000 državnih železničarjev in delavcev. Stavka je izbruhnila prav v času, ko je Franciji nujno potrebno, da z vsemi močmi in z vso naglico izpopolni svojo državno obrambo,. Ogražajo pa to delo komunisti, ki hujskajo delavstvo. 1. Bodoče francosko-angleško razmerje do Nemčije in bodoča politika obeh držav v Srednji Evropi, ki se bo ravnala po tem razmerju. 2. Vojaško sodelovanje med Francijo in Anglijo, katerega izpopolnitev zahtevajo septembrski dogodki v Evropi. Ministri so izdelali glavne smernice za bodoče vojaško in obrambno sodelovanje, 6tvaren načrt pa bodo izdelali strokovnjaki. 3. O vprašanjih Daljnega Vzhoda so ugotovili, da morata glede novega položaja tam biti Francija in Anglija neprestano v stiku, ker sta obe priza- deti zaradi nenavadnega razmaha japonske moči na Kitajskem. 4. Razmerje med obema državama m Italijo bodo uredili z rednimi diplomatskimi pogajanji, v kolikor 6e to že ni zgodilo. 5. Špansko vprašanje in priznanje vojnih pravic generalu Francu je zavisno od odbora za ne-vmešavanje v Londonu. Preden bodo obema španskima strankama priznali vojne pravice, je treba izvesti popolen umik prostovoljcev z obeh španskih strani. Sprejem angleških ministrov pri knezu namestniku Pavlu ilondon, 25. nov. m. Angleška kraljica Ma-ry je priredila včeraj na čast Nj. Vis. knezu Pavlu in kneginji Olgi intimno kosilo. To je bila obenem prva svečanost, prirejena na čast knezu Pavlu in kneginji Olgi, ker je žalovanje radi smrti tete angleškega kralja, norveške kraljice Maud spremenilo spored slovesnosti, ki jih bodo na Angleškem priredili na čast visokima _ jugoslovanskima gostoma. Ko se bosta vrnila iz Pariza nazaj v London ministrski fredsednik Chamberlain in zunanji minister Ialiiax, bosta sprejeta pri knezu Pavlu. Prvi korak k francosko-nemškemu sporazumu Nemški zunanji minister bo potoval 28. novembra v Pariz na podpis francosko-nemike izjave o nenapadanju Berlin, 25. nov. o. Uradno poročajo, da bo nemški zunanji minister von Ribbentrop odpotoval v Pariz 28. novembra. Takrat bo v Parizu' podpisana in razglašena skupna nemško-francoska izjava. Ribbentrop bo imel s francoskimi državniki nekaj važnih razgovorov, nato pa bo odpotoval naravnost v Miinchen, da poroča o svojih obiskih in razgovorih kanclerju Hitlerju. Izjavo bosta podpisala Ribbentrop in francoski zunanji minister Bonnet. Izjava bo vsebovala tri odstavke. V prvem se obe državi obvezujeta, da ne bosta druga druge napadli. V drugem odstavku izjavljata, da 'nimata druga do druge nikakih teritorialnih zahtev. V tretjem odstavku pa se obvezujeta, da bosta odslej vse spore med seboj poravnali z mirnim sporazumevanjem. Ker bosta s to izjavo Nemčija in Francija druga drugi priznali svoje meje in sedanje posestno stanje, ne more potem takem biti več govora o tem, da bi Nemčija zahtevala, naj Francija odstopi kak del svojih kolonij. Nemška uradna poročila pravijo, da je do tega pomembnega koraka prišlo po izraziti želji Hitlerju ';i je zadnja leta večkrat jasno in izrazilo po Ul, da Nemčija ne zahteva od Francije ničesar. Fraucosko-nemška izjava, ki bo podpisana pred ureditvijo razmerja med Italijo in Francijo, pomeni začetek obsežnih razgovorov za popoln sporazum med obema državama na vseh področjih. Potovanje češkoslovaškega zun. min. Chvalkovskega v Berlin Pred izjavo štirih velesil o stalnosti novih češkoslovaških meja Berlin, 25. nov. m. Češkoslovaški zunanji minister Chvalkovski bo konec prihodnjega tedna odpotoval v Berlin radi jamstva za nove češkoslov. meje. Berlinski krogi smatrajo, da je vprašanje Karpatske Ukrajine za trajno rešeno z dunajskimi sklepi in da se to vprašanje ne more več postavljati na dnevni red. Budimpešta, 25. nov. o. Uradno poročajo, da sta italijanski in nemški poslanik že v ponedeljek izročila madžarsiki vladi spomenico 6vojih vlad, v katerih Italija in Nemčija zahtevata, naj smatra Madžarska za končnoveljavno razsodbo, ki sta jo Nemčija in Italija glede meja med ČSR in Madžarsko izrekli na Dunaju. Predsednik madžarske vlade Imredy pa je izjavil, da se madžarsko stališče ni spremenilo in da ga najbolj jasno označuje izjava zunanjega ministra Kanyje v poslanski zbornici. Kanyja je v imenu vlade dejal, da Madžarska ne more jamčiti za stalnost novih meja med ČSR in med sabo, dokler ne bodo vse narodne manjšine na Češkoslovaškem, zlasti pa Ukrajinci odločali o svoji usodi s plebiscitom pod mednarodnim nadzorstvom. Ker sta Češkoslovaška in nemška vlada že ukrenili vse potrebno za mednarodno jamstvo novih češkoslovaških meja, se zdi, da bosta v kratkem tudi Anglija in Francija izjavili, da so nove češkoslovaške meje brez ozira na poljske in madžarske želje nedotakljive in da zanje jamčijo vse štiri velesile, ki so podoisale sporazum v Miin-chenu. Berchtesgaden, 25. novembra. AA. DNB. Romunski kralj Karel II. je obiskal včeraj opoldne v spremstvu prestolonaslednika Mihaela kanclerja . Hitlerja v Oberzalzbergu. Hitler je priredil na čast * visokima gostoma svečano kosilo. Po velikem šte- Obnovitev trboveljskega procesa Današnje >Jutro< poroča, da bo pred celjskim okrožnim sodiščem obnovljen trboveljski proces. Da ne bo pomote, izpopolnjujemo to poročilo v toliko, da »Jutro« najbrž misli proces {»roti orjun-skim morilcem, ki so 1. junija 1924 v Trbovljah ustrelili rudarja Fritza in Zupana, dalje 70-letnega starčka Rozina, ki je šel od maše, in njegovega štiriletnega rejenca. Hudo so ranili 8, lažje pa 15 rudarjev. Za talca so vzeli e eeboj rudarskega fanta Fakina, ki so ga ves dan vlačili s seboj po veteeljoi, nato pa ga je skupina Orjuncev z nekim pokojnim Kolarjem z Rakeka na čelu v trboveljskem kamnolomu po dolgem mučenju ustrelila. Orjima je bila teroristična organizacija tedanje samostojno demokratske stranke, današnje JNS, ki naj bi z nasilji pripravila diktaturo te stranke. Mogočni slovenski in izvenelovenski prijatelji Orjune so dosegli, da do procesa proti trboveljskim morilcem ni nikdar prišlo. Preiskavo je po nalogu notranjega ministra Svetozarja Pribičevfča, ki je bil sam Orjunec, vodil tedanji in sedanji zaveznik dr. Kramerja, Večeslav Vilder, zdaj vodja enega krila federalistov. Tudi Vilder je bil član Orjune, kakor tedanji pravosodni minister in sedanji JNS-arski kandidat dr. Grisogono. V dokaz za to je pisanje tedanjega tiska. »Jutro« in »Slovenski narod« sta tedaj na vse kriplje dokazovala, da 60 se trboveljski rudarji postrelili 6ami in da 60 rudarji tudi sami ustrelili Fakina. Orjtma je tisti dan v Trbovljah polila s petrolejem in zažgala Rudarski dom, katerega ni smel nihče gasiti. Po zasluga vplivnih politikov, ki so Orjuno potrebovali in vzdrževali, in po zaslugi spretnih preiskovalcev je bila vsa zadeva potlačena. Ko so hoteli leta 1927 po umoru Egidija Perica, ki ga je spravila Orjuna sama s poti, ker je vedel za vse njene roparske zločine, proces obnoviti, so vsi važnejši akti »izginili«. Kakor kaže »Jutrova« napoved, so zdaj prišli spet na svetlo. V preiskovalnem zaporu sta že bivši oblastni Čelnik slovenske Orjune inž. Marko Kranjc ter bivši jnsareki župan iz Mirne Franc Bulc. Upamo, da bo obnovljeni trboveljski proces dokazal, da je bilo leta 1924 v Trbovljah tako, kakor sta tedaj pisala »Jutro« in »Slovenski narod« in da bodo trboveljski, ljubljanski in dirugi socialistični ter sploh levičarski delavci lahko z mirno vestjo volili tedanjega prijatelja Orjune dr. Alberta Kramerja, ki ga je zadnja številka socialistične »-Delavske politike« proglasila za socialističnega kandidata v Ljubljani. S tem je »Delavska politika« priznala, da so socialističnim voditeljem trboveljski umori in zločini nad delavstvom prazen dim in da je vprav dr. Albert Kramer kot prvak nekdanje samostojno demokratske stranke in današnje slovenske JNS najbolj poklican, da postane vodja slovenske ljudske fronte in njen volivni kandidat v Ljubljani. Naj »Jutro« po svoji časnikarski dolžnosti pove, če ni rea lako. Vesti 25. novembra n°t.,°S'afn° ed'nl ura'e ogovorila japonski, da se ne more zadovoljiti z japonsko spomenico, ki pravi, da Japonci ne bodo dovolili obnovitve mednarodnega plovnega prometa po reki Jangceu, A\. ? j nem*ka v°bunska organizacija, katero je cp0J,C‘|a’ ie »vojo podružnico tudi na Švedskem. Sedež vohunske družbe je bil v danski prestolnici Kopenhagenu. V? pregovaranje o Palestini in o položaju tam e bilo včeraj v angleški poslanski zbornici. V imenu vlade je govoril državni podtajnik MacDonald, k. je dejal, da si vlada z vsemi silami prizadeva, da palestinsko vprašanje zadovoljivo rešila in deželo pomirila. Poslanci so dajali različne predloge, katere pa bo težko uresničiti. Pariška mestna občina je sinoči priredila angleškima ministroma svečan sprejem, na katerem je o pomenu franc.-angleškega sodelovanja govoril predsednik angleške vlade Ckamberlain. ^e&a vojska ima danes petkrat toliko topov, ka"Or Jih je imela v začetku lanskega leta, je povedal vojni minister Hore Belisha v svojem govori, ki ga je imel včeraj v Nevonporthu. Poljska vlada je razpustila vse framasonske lože m organizacije, j-m zaplenila arhive ter imovino. O tem poroča tudi ljubljansko »Jutro«, ki je zdaj drugič priznalo, da so res framasoni na svetu, kar je vse do zadnjega tajilo. Romunski kralj je včeraj bil pri Hitlerju vilu uglednih tujih državnikov, diplomatov in vojaških osebnosti, ki so Hitlerja obiskale v zadnjih letih v Obersalzbergu, predstavlja bivanje romunskega kralja Karela po obisku bolgarskega kralja Borisa drugi obisk vladajočega kralja v Obersalzbergu. Kralj Karel je prispel ob 12.10 s posebnim vlakom v Berchtesgaden, kjer ga je sprejel minister Meissner v spremstvu ostalih odličnih osebnosti. Kralj Karol se je podal takoj v Obersalzberg. Na slavoloku ob vznožju hriba sta vihrali romunska in nemška zastava. Kancler Hitler je sprejel visokega gosta z zunanjim ministrom Ribbentropom na stopnjišču pred zgradbo, kjer ga je naj-prisrčneje pozdravil in odpeljal v svoj dom. Nato je imel takoj daljši razgovor s kraljem Karlom, m sicer ob navzočnosti zunanjega ministra v. Rib bentropa. Obisk romunskega kralja Karla pri Hitlerju Je bil končan nekoliko po 15. Hitler je pospremil svojega gosta do avtomobila, kjer se je od njega poslovil. Izkazala mu je čast tudi častna četa Hitlerjeve telesne straže. Na postaji v Berchtesgadnu Je kralj Karel vstopil v posebni vlak, s katerim se je odpeljal v Miinchen. Ob obisku kralja Karla pri državnem kancler-1 ju Hitlerju je bilo izdano naslednje uradno po- ročilo: »Nj. Vel. kralj Karel 11. je v spremstvu svojega sina Nj. kr. Vis. prestolonaslednika Mihaela obiskal vodjo in državnega kanclerja Hitlerja v Obersalzbergu. Obisk je bil zasebnega značaja. Kancler Hitler je priredil zatem kosilo na (asi romunskemu vladarju. Razgovorov in kosila se je udeležil tudi zunanji minister v. Ribbentrop. Razstavo jugoslovanske grafične umetnosti so odprli danes v Kopenhagenu. Razstava bo velikega propagandnega pomena za Jugoslavijo, Načelnik romunskega generalnega štaba v Belgradu I .?5, n0Vl 7- Vžeraj «e je v Belgradu mudit načelnik romunskega generalštaba, general | Jonescu. Na kolodvoru ga je pozdravil načelnik našega generalštaba general Simovič s svojima I s/k”a • P“"očni,koma. Opoldne je naš generalni stab priredil banket v hotelu »Srbski kralj«, zvečer Pa J® priredilo večerjo.romunsko poslaništvo v hotelu »Bnstol«. Sef romunskega generalštaba se je še sinoči odpeljal v Atene, kjer se bo udeležil sestanka šefov vseh generalštabov držav Balkanske-ga sporazuma. Južnoafriški volni minister bo obiskal tudi Italifo n; ®er'in’ 25‘ "®v- °- 'Južnoafriški vojni minister Piro\v bo v soboto odpotoval v Italijo in bo dospel v nedeljo v Rim, kjer bo gost italijanske vla-de. Za svojega bivanja v Rimu bo sprejet pri Mussoliniju m bo imel več važnih razgovorov z zunanjim ministrom 'Cianom. Zakon o zaščiti države na Poljskem Varšava, 25. nov. AA. Havas. Včeraj je bil v uradnem listu objavljen ukaz z besedilom zakona o zaščiti države. Za hujskanje delavstva, da naj stavka, je predvidena kazen ječe do pet let. Prav tako bodo lahko s kaznijo ječe do 2 let kaznovani tisti, ki bodo širili lažnive vesti o državi. Kdor bo širil škodljive vesti o poljski valuti, bo kaznovan , z ječo do treh let. Izvozniki, ki bode* prodajali v v inozemstvo slabo blago, bodo kaznovani z ječo do treh let. Ukaz dovoljuje notranjemu ministru, da lahko prepove radioposlušalcem poslušati tuje I radijske postaje. Naročajte Slovenski dem! Rakovica - prva avtomobilska tovarna Finančni minister napoveduje nov raimah naše industrije Belgrad, 25. novembra. Na včerajšnji proslavi 10 letnice obstoja tovarne motorjev v Rakovici, katere ee je udeležil tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, je imel finančni minister Dušan Le-fica govor, iz katerega posnemamo med drugim: Naše narodno gospodarstvo so je moralo po zedinjenju predvsem na znotraj urediti in usmeriti, a šele potem stopiti v redni stik s tržišči onstran meje. V kolikor je bila ureditev domače proizvodnje dobrin podprta z zaščitno carino in politiko javnih dobav, za toliko je bilo jugoslovansko gospodarstvo v svojem prvem razvoju ovirano zaradi raznih upravnih ukrepov v notranjem prometu, a še bolj v prometu preko meja. Umetno vzdrževani tečaji valute so v največji meri omajali trdnost našega mladega gospodarstva. Pred koncem leta 1922 je prevzel resor državnih financ mladi dr. Milan Stojadinovič S pomočjo zunanjih posojil umetno vzdrževani kurz dinarja je bil vržen na mesto, ki mu je dejausko pripadalo. Naša proizvodnja se je začela močno razvijati. Povečani izvoz nam zagotavlja priliv deviz in krepitev narodne valute. Te zdrave smeri narodne gospodarske in valutne politike so ostale vodilne poti naše gospodarske politike vse do velike gospodarske krize. In glej čudo: tudi v tem novem, še težjem gospodarskem položaju je bil dr. Stojadinovič tisti, ki je bil poklican izvesti operacijo na težko obolelem gospodarskem organizmu. Nato našteva minister betica vrsto ukrepov, s katerimi je vlada obnovila naše gospodarstvo. Vlada dr. Milana Stojadinoviča pa se ni omejila samo na to prenavljajoče gospodarsko politično delo. Vlada je posvetila svojo posebno pozornost politiki nacionaliziranja že obstoječe, kakor tudi razširitvi naše domače proizvodnje.'S podporo tujega prijateljskega kapitala se je vladi dr. Milana Stojadinoviča posrečilo zagotoviti naši državi proizvodnjo elektrolitičnega bakra, rafiniranega svinca, cinka in aluminija. Zato so zgovorne priče Bor, Lozovac, Trepča iD Šabac. S to novo proizvodnjo so zagotovljene mnoge naše narodne koristi, kakor tudi razvoj nadaljne predelovalne proizvodnje. Tudi politika nacionaliziranja naše domače proizvodnje je zabeležila vrsto posebnih rezultatov. Rakovica je od leta 1935 čisto jugoslovansko državno podjetje. Od 15 milijonov osnovnega kapitala se je to državno podjetje danes razširilo v podjetje s 60 milijonsko glavnico. Od svoje začetne delavnosti, ki se je omejevala na sestavljanje v inozemstvu izdelanih sestavnih delov motorjev, kakor tudi na popravila motorjev, se je Rakovica poslej razvila v podjetje, ki more dobavljati za naše letalstvo tehnično komplicirane motorje. V doglednem času nam bo Rakovica zagotovila tudi proizvodnjo avtomobilov. Zato se bo povišala glavnica, ki je zanjo denar ie zagotovljen. Minister Letica je svoj govor zaključil s pozivom na vse tovarniško uslužbenstvo, naj zaupa vladi, ki bo zagotovila našemu gospodarstvu nov polet. [ Veliki doaodek iz življenja malega mesta! LIL DAGOVER in PAUL IIARTMANN v krasni komorni drami Premiera KI M O MATICA 21-24 — Danes ob 16., 19. In 21. uri Večerna Socijaiistična zadruga v Mariboru na bobnu Dražba flPrve delavske pekarne11 Ljubljana od včeraj do danes Preveč smo hvalili vremenarja, ki da se je premislil in ustavil že po dveh dnevih dež. Včeraj zvečer je bilo še prav lepo, vsi smo se nadejali, da bo danes spet lepo. Ko pa smo se zjutraj zbudili, smo zaslišali staroznano šumenje. Dež se je na naglem vrnil; stvar je sumljiva, zdi se, da bo zdaj dalj časa naš gost. Dvajsetletnica Jugoslavije Snoči ob pol šestih so se zbrali na magistratu ,ia povabilo mestne občine ljubljanske zastopniki vseh ljubljanskih kulturnih, lelesnovzgojnih, bojevniških, gasilskih in narodnih organizacij. Posvetovali so se, kako bi v Ljubljani čim slovesnejo in učinkoviteje proslavili dvajsetletnico, odkar žive Slovenci, Hrvatje in Srbi v skupni svobodni državi Jugoslaviji. Seji je predsedoval občinski svetnik g. Andrejka, ki je z daljšim nagovorom pozdravil vse navzoče, spregovoril o naši državi, ki zdaj po dvajsetih letih uživa ugled vsega sveta. Naglasil je, naj bo naša proslava mogočen dokaz naše ljubezni do države, za katero smo vsi pripravljeni, kadarkoli se bo pokazala potreba, darovali brez oklevanja tudi svoja življenja. Zborovalci so nato prešli k pretresanju posameznih predlogov. Pri tem so med drugim sklenili, naj bo mesto na večer 1. decembra slovesno razsvetljeno. Prireditelji bodo povabili tudi občane, naj ta večer kar se da lepo razsvetle in okrase okna pri hišah. Slavnostni sprevod se bo ta večer na Vodnikovem trgu pridružil vojaškemu obhodu z več godbami in bo obšel vse mestne glavne ulice. Pred mestno hišo bo sprevod nagovoril župan g. dr. Adlešič. Sprevod bo imel v svojem sestavu tudi bakljado, ki se je bo udeleževalo veliko število našega občinstva. Vsi prisotni zastopniki vseh naših organizacij so sklepe sprejeli soglasno, dali nmogo svojih pobud ter tehničnih nasvetov, tako da je prevladoval dojem, da bo letošnja proslava našega velikega praznika, Zedinjenja, najlepša in najveličastnejša med vsemi, kar smo jih bili do sedaj priredili v našem belem mestu. - Nesreče in nezgode Reševalci so od včeraj do danes posredovali v enajstih primerih; večinoma je šlo za bolnike, ki so jih prepeljali v bolnišnico. Med temi prevozi pa je bil tudi eden, ki je značilnejši. Ob petih zvečer je bila klicana reševalna postaja na glavni kolodvor. Delovodja Lado Ankon je imel opravek na stekleni strehi glavnega kolodvora. Po nesreči pa se je pod njim vdrlo steklo, Ankon je padel skozi luknjo na peronski tlak. Pri padcu se je hudo potolkel po glavi, dobil pa je tudi težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Njegovo stanje je zelo kritično. Ponoči so v bolnišnico pripeljali neko žensko, ki se je zastrupila z morfijem. Zdaj še ne vedo, ne kako se piše, ne od kod je. Do zdaj še ni spregovorila. Sin sirarskega mojstra iz Škofje Loke, 4 letni Stanko Zrašek, je padel in si zlomil nogo. Pripeljali so tudi 12 letno Vero Parkelj, ki je padla in se precej potolkla, ter 12 letnega Franca Lešnjaka, posestnikovega sina iz Gomljišča pri Šmarju. Frant je hodil jk> gozdu, nenadoma pa je začutil v nogi bolečino. Kakor se zdi, ga je bil ustrelil kratkovidni lovski tat. Na jesen je te škodljive zalege v naših gozdovih vedno dovolj. Pred njimi ni varna ne divjačina, ne človek. Novice s policije V torek je bila iz kapele v križevniški cerkvi ukradena slika Marije z Jezuščkom (ročna slikarija); na sliki je bilo zlato vezenje z besedilom: »Bodi visoko hvaljena, deviška Mati tolužnica« iii začetnici A. Seli. Ljubljanska policija je spet zalotila ptička posebne sorte. Neki čistilec ljubljanske tramvajske proge je prišel na »izvirno« misel. Spoznal je nekega preprostega Ježenca, ki mu je natvezil, da mu bo lahko preskrbel stalno službo pri cestni železnici. Seveda pa bo treba nekoliko »pomazati cobčinske svetnike, ki so v upravnem svetu, direktorja in kontrolorje. Prekanjeni možak je iz Ježenca izvlekel za to »mazanje« nič vec in nič manj kakor šest celih jurjev. Službe pa le ni hotelo biti. Zato se je deželan odpravil v Ljubljano in malo pobaral, kako se je njegovo »mazanje« kaj obneslo. Presneto je bil presenečen, ko Je izvedel, da je njegov zanec prav pridno zamakal — saj pa je s šestimi jurji tudi lahko — svoje žejno grlo. Policija je seveda takoj napravila potrebne korake. Čistilca je potisnila za zapahe, kjer se bo zdaj lahko »mazal« s tekočino izpod pipe in premišljeval o tem, da bi bil storil prav, če bi ne bil tako »samaritansko« svojim bližnjim iskal »stalnih služb«. Na vse pa tudi že pridejo ljudje v današnjih časih! Maribor, 24. novembra. Leta 1898 je bila ustanovljena v. Mariboru zadruga »Prva delavska pekarna«. Bilo je to socialistično zadružno podjetje, ki je skraja še uspevalo. Letos — pred nekaj dnevi — pa je prišla Delavska pekarna za svojo 40 letnico na boben. Pred okrajnim sodiščem se je vršila dražbena prodaja, na kateri je bila prodana pekarna z vsemi objekti in inventarjem ter stavbnimi parcelami vred. Vse skupaj je bilo ocenjeno na 839.943 din, najmanjši ponudek pa je znašal 419.971.50 din. Samo vknjiženih dolgov je bilo na jiodjetju 685 tisoč 210.50 din. Od tega je bila na prvem mestu vknjižena država z 243.000 din za neplačane davke. Na četrtem mestu je že bil vknjižen zastopnik podjetja, znani socialistični advokat in kandidat dr. Reismau — kar je znak, da je presneto malo zaupal lastnemu socialističnemu podjetju, pa je svojo terjatev v znesku 30.000 din zavaroval z vknjižbo! Ostale terjatve so prijavili razni mlini in Uferanti moke, kvasa ter drugih potrebščin in na OUZD. Veliko terjatev pa sploh ni bilo vknjiženih, dasi znašajo baje zelo znatne vsote. »Prva delavska pekarna« je bila nad leto dni pod prisilno upravo, preden je sedaj prišla na boben. Ker je bil pred licitacijo izplačan neki liferant moke z 20.000 din, je nastopila kot edini dražitelj socialistična zadruga »Delavski dom« v Mariboru, ki je kupila ves obrat za najmanjši ponudek — 419.971.50 din. Ker so samo vknjiženi dolgovi znašali — kot že omenjeno — 585.210.50 din, se bodo mnogi Uferanti obrisali za nič manj kot 165.239 din, v resnici pa bo ta vsota še dosti večja, ker — kot omenjeno — veliko terjatev ni bilo zavarovanih z vknjižbo.' Zanimivo je, da je bil predsednik tega pekovskega zadružnega podjetja neki ključavničar, ki je leta 1934 ob priliki socialističnega puča pobegnil iz Avstrije. Knjigovodja zna samo nemški — kar je tudi pokazal na sodišču, kjer bi bil moral tolmačiti pravila, pa je dejal, da jih ne razume... »Prva delavska pekarna« v Mariboru in njena usoda je lep primer socialistične gospodarske umetnosti.., Železničarski šahovski turnir v Mariboru Maribor, 24. novembra. V torek se je končal šahovski turnir mariborskih železničarjev. Klubski prvak za leto 1938 je postal Kuster, ker je dosegel 11 točk. Drugo nagrado je prejel Peče z 9 in pol točkami, tretjo Ante z 9, četrto si delita Reinsberger in Lukeš sen. z 8 in pol, šesto, sedmo in osmo mesto si delijo Rupar, Mišura in Marvin s 7 in pol, sledijo 8ket in Skala s 6 in pol, Lukeš jun. s 5 in pol, Vodušek in Geiger z 2 in Karlo brez točke. Turnirju, ki se je odigral v vzornem redu, bo sledil kmalu‘drugi in sicer dvokrožni med osmimi prvo-plasiranimi. Dostava pokojnin v UubTani Nekdo je v nekem ljubljanskem dnevniku izrazil željo, naj bi se pokojnine za december izplačevale s strani pošte že 30. novembra, ker je 1. december državni praznik. Želja je bila naslovljena na pošto, pa je ta naslov zgrešen, ker je izplačilni rok 1. december določen od finančne uprave. Pošta mora tedaj to upoštevati ter pokojnin pred tem rokom ne sme izplačevati. Ker pa je 1. decembra dostava pošte prepovedana, se morejo pokojnine dostaviti potem šele 2. decembra. — Pošta Ljubljana 1. Gradnja cest v celjskem okraju Celje, 25. nov. Okrajni cestni odbor v Celju ima na programu gradnjo banovinske ceste od Sv, Jurija k Sv. Jakobu in na Rebre. Cesta bo dograjena leta 1939. Dograjen je že precejšen del, čaka le še odsek od Sv. Jakoba do že dograjenega odseka. Ta odsek meri približno 1.300 m.Posebno važna je gradnja nove ceste iz Vojnika v SmaTlno. Okrajni cestni odbor bo nadaljeval že dograjeno eesto Vransko-Prapreče takoj, ko bodo začeli graditi iz gornjegrajskega okraja naproti. Med najvažnejše ceste, ki jih gradi cestni odbor, spada prav gotovo cesta iz Ljubečnega k Sv. Tomažu in na Stražo. Sedanji cestni odbor je pod predsedstvom načelnika g. Alojzija Mihelčiča začel graditi s prispevki okraj, cestnega odbora in banske uprave v skupnem znesku 1,250.000 din. Cesta veže naselja Ljubečno, Sv. Miklavž, Pristavo, Sv. Tomaž, Brezovico in višje ležeče kraje proti Gomiim Slemenom ter Dramlje z banovinsko cesto od Sv. Jurija na Dramlje, Goro in'Špitalič. Gradnja te ceste je za te kraje življenjskega pomena. Tod je mnoigo lesa, ki pa je bil prav radi slabih prometnih zvez brez večje vrednosti. Nova cesta veže celjski in konjiški okraj. Važna postavka v proračunu cestnega odbora je preložitev banovinske ceste od Sv. Jurija na Dramlje, na Goro in v Špitalič v odseku med Dramljami in Goro. Cesta je bila v omenjenem odseku skoraj neprehodna, vsaj za tovorni promet. Okrajni cestni odbor je pregledal teren in ugotovil, da bo cesto možno preložiti čez kraje Svetejka-Straže-Sp. Sle-mence-Gora. Zvezo dobi tudi Trnovlje preko Arc-lina z 'Vojnikom po novi občinski cesti. Te dni bodq pričeli z delom za rekonstrukcijo občinske ceste Vrbje-Gotovlje-Sv. Peter, za katero prispeva okr. cestni odbor 220.000 din, banska uprava pa 110.000 din. V zelo slabem stanju je tudi cesta Pa-rižlje-Polče-Gomilsiko, ki bo zboljšana. Kredit je že odobren (180.000 din). Za to cesto prispeva okr. cestni odbor dve tretjini, banska uprava pa ostanek. Tudi Frankolčanom, ki so letos dobili novo cesto Frankolovo,-Bukovje, je okr. cestni odbor na intervencijo g. A. Mihelčiča ustregel še z gradnjo nove ceste Bukovje-Rove. Za izboljšanje cestišč na progi Celje-Grobelno in Celje-Laško je okrajni cestni odbar izdal velike vsote. V celjskem okraju so še nekatere banovinske ceste nujno potrebne izboljšanja. Bo pa tudi to v kratkem urejeno. Okrajni cestni odbor je prispeval občini Sv. Jurij ob Taboru za gradnjo mojstu, ki veže občinsko z državno cesto, 50.000 din. Ob desnem bregu Savinje bodo zgradili cesto do levškega mostu; vezala bo kraje na desnem bregu Savinje z državno cesto. Med važne ceste, za katere je že preskrbljen potreben kredit 600.000 dinarjev, spada občinska cesta o,d Sv. Jurija pri Celju na Ponikvo. Med največje postavke okr. cestnega odbora prištevamo lahko vsoto 1,800.000 din, ki so bili odobreni za gradnjo važne ceste iz Frankolovega na Dobrno. Tudi Drešinja vas in Medlog dobita zvezo z novo cesto. Iz navedenih dejstev lahko vidimo marljivo in neutrudljivo delo sedanjega cestnega odbora, zlasti njegovega načelnika g. Al. Mihelčiča, ki se še posebno veliko prizadeva, da ugodi potrebam celjskega okraja in posreduje na merodajnih mestih, da prihajajo prispevki banske uprave in cestnega odbora v fond za potrebna dela. Pri vseh delih 60 zaposleni domačini. Za vsa dela, ki 6mo jih bili našteli, je bil odobren kredit 6,515.000 din. Na okrajni cestni odbor odpade 3,577.000 din, banska uprava pa bo prispevala 2,938.000 din. HaročaJte Slovenski dom! Filmi Pustolovščine Marka Pola (Kino Union). Prav radovedni smo bili, kako je Američanom ta stvar uspela. Ogledali smo si jo in ugotovili, da jc prav ameriška, pa ne v zelo pozitivnem pomenu. Američanom stvari take vrste ne leže. Takele zgodbe so zanje privlačne zaradi fantastike, skrbi jih pri obdelavi le, kako bi spravili v film čim več napetega dejanja, krvoločnosti, malo idile in ljubezni. Režiser Arclio Mayo je po Sherwoodovem odrskem delu napravil film, ki je po vsej svoji koncepciji operetno lahkomiseln. Vzdušju takratnega časa, študiju značajev in razmer na vzhodnih dvorih ni posvetil menda res niti najmanjšega študija. Iz Marka Pola, raziskovalca, resnega in neustrašenega moža, se jo izcimil nekakšen možic, ki sam prav za prav ne ve, po kaj in kako je prišel na vzhod. Vladarji in oblastniki so brezizrazni kakor v povestih za otroke. Odlično seveda igra naš stari znanec Gary Cooper in njegova partnerica Sigrid Gurie, na katero so ameriški producentje prav v tem filmu postali pozorni. — Zdaj so ji že zaupali glavno žensko vlogo v ameriški verziji filma »Pcp6 le Moko«. Gradnje so velikopotezne in izvedene z ameriško iznaMtji-vostjo in tehnično dovršenostjo. Zrnca izpod Kon jske gos. Slinavka in parkljevka sta se pojavili v Slov. Konjicah in sicer v hlevih kneza Windischgratza, kjer je obolelo 23 glav. To je prvi primer obolenja na slinavki in parkljevki v slovenjekonjiškem okraju. Oblasti so ■' zaradi preprečenja razširjenja izdala enake ukrepe, kakor drugod. Naših živinorejcev se je polastil silen strah pred boleznijo, kar je povsem upravičeno. v,„r »Alfa« bo ustavila obrat? Med delavstvom tukajšnjega podjetja »Alfa«, industrija platnenih čevljev, se že dalj časa širijo vesti, da bo v doglednem času ta obrat ukinjen in baje premeščen v Ptuj. Čeprav resničnosti teh glasov ne moremo kontrolirati, se nam vendar, zaradi trdovratnosti, s katero 6e širijo, zdi, da govorice niso brez vsake podlage. Nekaj pred nedav-oim začasno odpuščenih delavcev je že dobilo delo. Za volitve vlada povsod v slovenjekonjiškem okraju veliko zanimanje ter moramo reči, da že mnogi z nestrpnostjo pričakujejo 11. december. Za zmago JRZ se tukaj ni bati. Onim pa, ki se svoje dolžnosti ne bodo zavedali, moremo reči z besedami dr. Korošca — naj jim Bog odpusti grehe. Narod jih jim ne bo nikoli odpustil. Zaščitimo rokodelske pomočnike! Med mnog;mi brezposelnimi, ki dan za dnem gredo skozi naš kraj, je zlasti veliko število rokodelskih pomočnikov: mizarjev, kolarjev, kovačev, slikarjev in drugih. Mnogi od teh so zelo inteligentni fantje, ki ti na različne načine pripovedujejo svoja mnenja o važnih zadevali svojega stanu. Posebno obžalujejo, da se v času, ko je že toliko pomočnikov brez dela, sprejemajo vajenci v zaposlenje; ti potem samo povečujejo število nezaposlenih. Nekateri delodajalci gledajo, da se pomočnika, ki se je izučil, čimprej znebijo; kajti vajenec je po poldrugem ali drugem letu učenja že toliko vpeljan, da lahko opravlja isto delo kot mlajši pomočnik — brezplačno. Ta številna dejstva so res obžalovanja vredna, ker so navadne špekulacije. Brezposelni pomočniki so največje opozorilo, naj se sprejemanje vajencev v vse stroke do skrajnosti omeji, da bodo izučeni našli svoj kruh. Tudi šušraarstvo bo treba z močno roko zatirati, da ne govorimo o raznih mazačih, ki jih je ponekod vse polno. Warren Duff — Robert Buckner: SADOVI ZEMLJE Roman s slikami 35 »Kaj nisi vodno govorila, da morava biti midva složna?« Pokimala mu jc in ga hvaležno pogledala. Ni mu rekla niti besede, bila mu je samo neskončno hvaležna. Videla je, da se je odločil, da se bo tudi on vrnil domov. ■ Prevzela jo je globoka, tiha radost, katere ni že več pričakovala: Lance se bo vrnil domov skupaj z njo. Vrnila se bosta k očetu, na domačo zemljo in k njenim sadovom. Na zemljo, ki obilno poplačuje znoj ljudem in vrača ljubezen z ljubeznijo. Po obrazu se ji je razltf srečen smeh. Lance je zdaj vstal, dvignil roko, se ji nasmejal in dejal: »Saj sva bila midva vedno složna, kaj, dekletce?« Objela sta se čez ramo in odšla, trdno odločena, da ju ne bo nihče nikdar več ločil drugega od drugega in obeli skupaj od zemlje. Zemlja se je oglasila v njiju s staro, večno pesmijo. Vračala sta ■ lomov in jo hvaležno poslušala... štirinajsto poglavje. Pri zasliševanju. Zvezno sodišče za okraj Sacramento, k deremu je predsedoval sodnik H. B. Clayburn, je bilo danes nenavadno živo. Tožba kmetov iz doline Saeramenta jc nazadnje le pričakala svoj dan in prišla na vrsto pred najvišjim sodiščem. Prve razprave so z ogromnim zanimanjem j>oslušali vsi, tako kmetje, kakor zlatokopi iz Tenspota, a nič manj tudi lastniki rudnikov sami. Saj je šlo vendar za važno načelno razsodbo. Razpravna dvorana je bila polna. Razen Chrisa Ferrisa, Sereninega očeta, so bili v dvorani zbrani tudi vsi kmetje iz doline Saeramenta. Družbo je zastopal njen odvetnik dr. Crouch. On naj bi pred sodiščem branil pravice kapitalistov iz San Francisca... V dvorani je vladala grobna tišina, ko je sodnik Clayburn zasedel vzvišeno mesto za sodno mizo. Sodnik je bil človek mirnega, negibnega obraza. Videli mu je bilo, da ga nobena stvar ne moro spravili iz pravega tira. Imel je visoko, lopo čelo, po katerem se je dalo sklepali, da je odločen. Obraz je imel miren in pošten — skratka, že na zunaj je bil videti tak, kakršen mora biti pravi sodnik, v katerega imajo zaupanje vsi, ki iščejo pravice. Sodnik Be je vzravnal na sedežu, uda ril s palčico po mizi v znamenje, da se je razprava začela, ter dejal: »Današnja razprava in zaslišanja so zelo važna. Zato opozarjani vse, ki ste tu v dvorani, da se tega zavedate in da sc temu primerno tudi vedete. Mislim, da mi tega ni treba še posebej dopovedovati.« Po teh sodnikovih uvodnih besedah je med kmeti vstal Mac Kenzie in dejal: »V imenu nas vseh bo govoril polkovnik Chris Ferris!« »Prav!« je dejal sodnik ter pomignil Ferrisu. V popolni, napeli tišini je vstal stari Ferris. Videti mu je bilo, da se zaveda, kako važni so ti trenutki, ko. stoji pred sodnikom in govori za svojo pravico in za pravico vseh tovarišev in njihovih družin. Bil je resen, miren, zbran in jc (Foto Warncr Bros.) Predsednik sodišča Clavburn je bi! miren, nepristranski, nepodkupljiv človek, kar mu je bilo videti že na obrazu. tehtal besede. Brez strasti ali sovraštva, toda z živim prepričanjem je začel: ‘ »Kaj mi je prav za prav treba še govoriti? Kaj je, česar še ne bi sodišče vedelo? Slišali ste obe stranki. Pri enih gre za zlato, samo za zlato in za nič drugega. Saj jih poznate. Za nas pa sodni -izrek pomeni življenje ali smrt. Mi imamo samo svojo zemljo. Nimamo hiš in bank in podjetij v San Franciscu, živeti moramo od tega, kar nam daje zemlja. Na tej zemlji so domovi naših družin. Stotisoče oralov nerodovitne zemlje smo s svojimi žulji spremenili iz gozdne pustinje v plodna poljn. Na tej zemlji sejemo žilo... s katerim se preživlja ves svet... Vsako leto je življenje milijona ljudi odvisno od našega dela. V imenu vseh, ki žive od te zemlje, bi vprašal samo nekaj: Ali bo sodišče dopustilo, da bo en sam človek uničil nam vsem zemljo? In to oni delajo! Da, oni nam zasipajo polja z blatom, nam podirajo hiše, nam ubijajo ljudi! Prišli smo sem, ker zaupamo v postavo, ker verujemo v pravico, katero nam lahko daste. Verujemo v pravičnost tega sodišča in verujemo v božjo pravico...« Ferris je končal, no da bi bil kaj povzdignil glas. Govoril je brez nepotrebnih gibov, jasno in razločno. Ko je sedel, je dvorana zagrmela v navdušenem odobravanju. Ferris se je obrnil in z očmi premeril vso dvorano, po kateri je donelo ploskanje, ki se ni hotelo poleči. Videl je, da vsi verujejo v zmago pravice tako trdno, kakor je verjet on sam. Zdaj je vstal dr. Crouch, zastopnik rudniške družbe. Bil je malo starejši človek živih gibov in nemirnega vedenja. Začel je naglo mahati z rokami, da bi dal svojim besedam več pomena, in spregovoril: »Ljubo mi je, da je en sam človek govoril v imenu vseh. Ferris je govoril v imenu kmetov.« Po teh besedah je malce prenehal in se obrnil k Ferrisu. Nato je nadaljeval: »Dejali ste, da ste vi in vaši ljudje zemljo kupili. Plačali ste jo po osem dolarjev za oral. Zdaj je pa oral vreden osemsto dolarjev. — To je lep zaslužek! Splačalo se je delati! Žito ima prav tako lepo ceno, Da, da, žito!« Advokat je začel skakati sem in tja ter je ojiletal z rokami, kakor da se koga brani. »Žito. Da, dal Pozabil sem, da s svojim žitom preživljate milijon ljudi izven Kalifornije. — Toda naše zlato preživlja deset milijonov Ainerikancev po vsej državi. Vi ste ostali na svoji zemlji taki, kakršni ste bili leta 1867. Ne brigate so za nikogar drugega. Kaj vam mar ostala država in drugi državljani! Toda povem vam nekaj: mesta kakor je San Francisco, kakor je Čikago, kakor je Newyork, vsa ta mesta so postavljena z zlatom, ne z žitom! Železnice, ladje, stroji — vse to je narejeno in kupljeno z zlatom, z ničemer drugim! Toda kaj jo vam mar napredka in Amerike. Živite v svoji dolini, Bogu za hrbtom in ste zadovoljni, da imate svojo zemljo. Zlato pa, ki daje kri in življenje naši državi, naj zaradi vas čaka v zemlji, da boste lahko obirali »roja jabolka. Od tu in tam Včeraj je skupina opozicijskih prvakov v Bcl- ??radu izročila listo dr. Vladka Mačka kasacijske-iiiii sodišču v potrditev. Sodišče mora v roku treh j1.1' >zre<5i> če je lista pravilno sestavljena ali ne. Ljotičeva lista, ki je bila prva vložena, je bila včeraj od sodišča potrjena. Ljotič postavlja svoje kandidate v 242 okrajih, a na Mačkovi listi je vsega skupaj 1012 kandidatov. Včeraj je kasacij-8ko sodišče potrdilo tudi listo JRZ z nosilcem dr. Milanom Stojadinovičem. Tako bodo torej na volitvah nastopile tri liste. Letaki in brošure za abstinenco vseh pravih Hrvatov so se pojavili v Zagrebu in okolici. Letaki so tiskani v tisti tiskarni, v kateri se tiska list »Nezavisnost«, glasilo hrvaških frankovcev. Nezadovoljneži pravijo, da morajo Hrvatje izbirali med dvema odločitvama: med načeli Starčevima in med Zivkovičeni, Jevtičem in Veljo Popovičem. Treba je pretrgati vse zveze z JNS, nakar bodo Hrvatje volili dr. Mačka. Mirno in brez razburjenj poteka volivna bor-ha za decembrske volitve. Politična kronika sicer beleži vsak dan po več deset shodov in sestankov, vendar pa do krvavih doogdkov in drugih v prejšnjih volivnih borbah neizogibnih dogodkov še ni prišlo nikjer. Dobrih štirinajst dni, ki še preostanejo do volitev, bodo vsi kandidati porabili za živahno agitacijo. Zaradi teca je pričakovati, da se bo zlasti pomnožila podrobna agitacija, v prvi vrsti od osebe do osebe. Družba »Jugoslovansko jeklo« jo že začela prevzemati vsa rudarska in topil niška podjetja v Bosni od države. Obenem se je začela popolna reorganizacija podjetij. Razširjena je električna centrala, ki bo oskrbovala z električno strujo rudnike in topilnice v Brezi, Varešu, Kuknju in Zenici. V Zenici so postavili nove velike topi In iške peči, v bližini Sarajeva pa bodo zgradili še veliko kovačnico. Stremljenje podjetja gre za tem, da se Jugoslavija v nekaj letih popolnoma osvobodi uvoza jekla iti vseh železnih kovinskih izdelkov. Računajo, da bo Zenica v vsej svoji kapacdioti izrabljena že prihodnje leto. Pruti previsoki coni električnega toka so začeli stavkati prebivalci v Našicah. Tamkajšnja elektrarna, edina v kraju, je navijala cene ioku, ne da bi mogli potrošniki kaj odločilnega storiti proti temu. Slednjič je ogorčenje privedlo do sklepa, da bodo vsi potrošniki nehali rabiti tok in bodo razsvetljevali svoja stanovanja rajši e petrolejkami. Obenem so sestavili poseben odbor, ki so bo pogajal z lastnikom elektrarne za znižanje cene toka. Pravijo, da je elektrarnar postal že bolj mehak... Neverjetno telesno odpornost je pokazal 38-letni Bosanec Milan Vrekie iz Briča pri Tesliču. Vrekič se je bil stepel s svojim sosedom Trivu-novičem, ki mu je z nožem preparal trebuh, da so se mu pokazala čreva. Vrekič «e je kljub temu privlekel do doma, zajahal konja in krenil do Tesliča, ki jo 70 km oddaljeno od njegove vasi. Dva dni je jahal do Tesliča, kjer je sedel na vlak in se odpeljal do Dervente. Od tam je moral spet peš do bolnišnice, kjer pa ga ni«o hoteli sprejeti. Moral je ponovno na vlak do Slavonskega Broda, kjer so ga takoj operirali. Zdravniki se čudijo, da se je krepki Bosanec mogel pripeljati s tako nevarno rano tako daleč. S svojo trdno naravo bo Vrekič po vsej verjetnosti ušel emrti. Najprej sta se streljala, zdaj sc bosta pa poročila. Sava Bogdanovič iz Sarajeva se je bil zaljubil v dijakinjo trgovske akademije Borjano Kandurovič in ee hotel z njo kmalu za tem poročiti. Ker jima gmotne raz/mere niso dovoljevale poroke, se jo zaradi zavlačevanja dekletova ljubezen ohladila. Obupani Sava je šel in dvakrat ustrelil v Borjano, nato pa še v sebe. Kljub težkim ranam sta obadva ostala živa in sta po okrevanji! sklenila, da se bosta poročila. Poroka bo v soboto. Namesto poročnega potovanja pa si bo moral ženin »privoščiti« bržkone nekaj časa zapora, kajti sodišče ga bo v kratkem sodilo zaradi poskušenega umora in samomora. Zverinsko je postopal s svojim očetom Sima Mikinac iz okolice Vinkovcev. Kmet Ivan Mikinac jo imel edinega sina Šimo, ki se je pa že zgodaj vdal pijači in nemoralnemu življenju. Z materjo in očetom je silno grdo ravnal, ker ju je hotel nasilno pripraviti do tega, da bi nanj prepisala vse svoje imetje. Ker oče tega tudi ra ponovno zahtevo ni hotel stari ti, ga je sin tako premlatil in nazadnje še po tleh metal, da je obležal nezavesten. V bolnišnici mu niso mogli zaradi velike starosti pomagati ter je težkim ranam podlegel. Razprava proti morilcem in sokrivcem umora inženirja Baderja se je začela v Prokuplju. Pred tremi meseci je neki delavec ubil inženirja in mu odnesel 350.000 din, katere je nosil za izplačilo delavcev, zaposlenih na novi cesti. Preiskava je dognala, dn so bili glavni zarotniki nekateri delavci — med njimi morilec Pajič — ter dva uradnika v podjetju inž. Baderja. Eden teh uradnikov je jurist Kujundžič. V6i obtoženci odločno tajijo svojo krivdo toliko bolj, ker sta pravega morilca Pajiča ubila na begu dva kmeta in se polastila njegovega denarja. K sreči so takrat tudi ta dva kmeta hitro dobili in jima vzeli ves denar. Razprava bo trajala nekaj dni. Namesto volka je ubil človeka, ki je kradel ovce, pastir Branislav Matič iz Polja pri Zagubici. Dobrosav Daniš je bil nepoboljšljiv tatič. Sredi noči so je priplaziil do Matičeve staje in začel goniti na prosto ovce. Pes, ki se je nahajal v bližini, je začel lajati in zbudil pastirja, ki je •>il prepričan, da se je priklatil volk, pograbil l>uško in stekel v stajo. Ustrelil je na slepo, ker je bila popolna tema. Na svoje presenečenje je zaslišal človeški krik. Ko se je uveril, da je ubil tatu, se je šel sam takoj javit orožnikom. V hipnotičnem stanju je ugotovila tatu žena Štefanija Suranija v Somborju. V njeno hišo je bilo pred dnevi vlomljeno. Oblasti tatu niso ‘^sledile. Zato sta se zakonca Šuranji zmenila, tla bosta s hipnozo skušala ugotoviti tatu. Šu-runji je uspaval svojo ženo, ki je dober medij, nakar je žena povedala, da je tatica neka ciganka tega in tega imena, ki bo ponovno prišla krast naslednjega dne. Domači niso verjeli napovedim. Ko pa se je ciganka naslednjega dne sPct prikazala in hotela ukrasti drago preprogo, so jo prijeli. Priznala je tudi svojo prvo tatvino. 1,300.000 din je dala vlada_ za prenovitev in ^popolnitev sanjskega pristanišča. Senj zaradi Svoje neugodne lege propada, obenem pa 6o propadle tudi pristaniške naprave, ker jih nihče za-^adi premalega prometa ni vzdrževal v redu. Medani so se zaradi tega obrnili na vlada in zaprosi za podporo. Z dobljenim denarjem mislijo izusti najnujnejša popravila in 6 tem 6Det dviiSniti Promet v pristanišču. V ponedeljek, 88. bo v Unionu koncert Filharmoničnega društva Skladatelj Blai Arnič o svojem delu Ljubljana, 25. nov. V ponedeljek bo v veliki dvorani hotela Union koncert, ki mu bo dirigiral znameniti L. Matačič. Na programu tega koncerta so tudi tri skladbe mladega slovenskega skladatelja Blaža Arniča. Dobila sva se v ljubljanskem Atenoju — pri Košaku. Pričel sem kar brez izbiranja: »Nisem si še natančnejše ogledal sporeda; kakšne stvari pa bodo prav za prav izvajali naši filharmoniki?« Na prvem mestu je velika Bachova »Passa-caglia«, na drugem Mozartova »Simfonija v g-molu«, na tretjem Musorgskega »Noč na goleni brdu« (v Ljubljani je bila ta kompozicija pri zadnji izvedbi naslovljenja z »Noč na Lisi gori«), v zadnjem delu sporeda pa so tri moje kompozicije, in sicer »Ples čarovnic«, Adagio iz simfonije »Duma« ter Scher*o s finalom iz iste simfonije. »Duma« je zdaj cela instrumentirana. Zadnjič je bil izvajan prvi stavek, Allegro, četrti stavek pa delam prav zdaj. Izdelal ga bom kot zborovsko partijo na Zupančičev tekst. S tem bo zaključena ta moja simfonija. Držal sem se strogo simfonične oblike. V posameznih delih pa sem po vrsti podal (Allegro, prvi del, je Vam in našemu občinstvu že znan, o četrtem, zborovskem sem Vam že povedal, ostaneta torej še drugi in tretji, adagio ter scherzo s finalom) tole: v adagiu gre misel iz mirne idilike, iz »pesmi vetra in 6onca na travi« postopno do preobrata: nebo se zamrači, na osti-natni temi vpeljem vihar, v simboliki izražam, da prihajajo težki časi nad narod, bojna vihra divja, sonce se skrije, uima biča, sovražne sile besne. Zdi se, da je vsega konec, da je v tem mlamolu narod zatonil. Nevihta mine, spet se zasmeje življenje. V adagiu prihaja ta živahnejši in razgiba-nejši del, anaforično pa spet prihaja stari motiv, neurje in stiske se vračajo. Iz vseh težav pa se ob koncu zmagoslavno dvigne pesem našega rodu; pesem naše zemlje je v adagiu naslovljena ob. analogni Župančičev tekst. V Scherzu sem hotel prikazati življenjski ritem naše ožje domovine. Ritmično je zato zelo živahen, pizzicato dobite v njem. Delo je zajeto, delo trlic, kopačev, ženjic, drobna idilika in pastorali. Čebelo na polju, žita, srebrne kapljice, ki padajo s skal in tako svojsko p6jo v posebnem ritmu in taktu (prav posebno se mi je vtisnil v spomin neki motiv, ki sem ga razbral, ko sem spomladi v Robanovem kotu poslušal — iz Luč ob vznožju Savinjskih Alp sem doma — kako so z ledenih tulcev na skalne plasti cingljale in zvonile vodne kapljice). Morda bo vas in bralce zanimalo tudi, da sem drugo polovico Adagia skomponiral v Ljubljani, Scherzo pa v Parizu.« »Kaj pa Vas je privedlo na misel, da ste skomponirali »Ples čarovnic?« »Na ,Ples čarovnic*, ki je zamišljen kot balet, sem začel misliti že v Parizu. Spomnil sem se bil na staro pripovedko, ki je v mojem rojstnem kraju, v Lučah, še zdaj živa. Takale je: Mladega vasovalca nobeno noč ni strpelo doma. Vsako noč jo vasoval, še na večer Telovega se ni mogel vzdržati. Ta večer pa je — kakor pravi ljudsko iz- ročilo — vasovanje velik greh. Pot ga je pripeljala v samoten kraj, o katerem je krožil glas, da je zaklet in da jo tam že večkrat strašilo. Nenadoma so se na nebu zgrniii oblaki od vseh strani; strupen piš je zavel. Od vseh strani so prestrašenega vasovalca obkolile čarovnice, ki so ga obkrožale vedno ožje, dokler ga niso segnale v nedotakljivi ris, kjer je moral plesati do rane zore. »Ples čarovnic« je oderska muzika, balet; nima pa folklornih motivov kot smo nekje brali. Adagio traja približno 20 minut, Scherzo pa 25 minut. Ko bo vsa simfonija končana, bo lahko izpolnila ves koncertni večer, to se pravi, da bo trajala dobro poldrugo uro. »Ples čarovnic« traja približno četrt ure.« »Ali je ,Duma‘ Vaša prva simfonijam« »Prav za prav bi lahko dejal, da je peta. Simfonijo ,Dumo‘ sem bil skomponiral že pred leti, pozneje pa sem jo vso, ko sem si izpopolnil študij, temeljito prenovil. Prvotna ,Duma‘ je bila bolj študijska, da sem spoznal in se vživel v elemente in v praktično kompozicijsko tehniko te muzikalne oblike.« »Ali ne bi povedali, kaj je z drugimi Vašimi deli?« »Druga moja simfonija je ,Te DeumV En stavek iz te simfonije je bil izveden na koncertu v ljubljanski stolnici, in sicer antifona (adagio). — Tretjo simfonijo ,Simfonična rapsodija* je dirigiral v Ljubljani Brezovšek. Četrta simfonija, ki sem ji bil dal naslov ,Symphonia resurrectionis*, je bila izvedena na koncertu v ljubljanski stolnici. Pela pa je sedanja ,Duma*. Od ostalih mojih del bi bila omembe vredna: veliki orgelski koncert s spremljavo trobil, Memento mori, ki je bil z orgelske partiture prirejen za orkester, trio za klavir, violino in cello (to stvar je v novi predelavi izvajal na Dunaju leta 1900 »Brandl-trio« s prof. Troštom, uvertura za veliki orkester, ki jo je leta 1031 izvajal znameniti dirigent prof. Nilius, godalni kvartet, ki je bil izvajan aprila meseca v Filharmoniji, razen teh pa še precejšnje število zborovskih, solističnih, komornih in drugih del. Trenutno pišem klavirski koncert večjega formata.« »Ali mi no bi hoteli zaupati nekaterih osebnih podatkov?« »Če že hočete, pa jih imejte! V kratkem je povedano vse. Rodil sem se v Lučah, skraja sem študiral v_ Ljubljani, pozneje -sem študiral na Dunaju. Na študijskem i>otovanju sem bil v Varšavi, letos pa v Parizu. Šel bi pa v tujino seveda še rad, saj si človek prav tam v veliki meri izpopolni svoje znanje. Koncert, ki bo v ponedeljek zvečer, je prav za prav že moj peti koncert. Posebno sem vesel, da se je za ta koncert odzval povabilu naš najboljši dirigent, direktor belgraj-ske opere, g. Lovro Matačič, čigar ime je dandanes znano in priznano že v največjih evropskih glasbenih centrih.« Poslovil sem se od prijaznega mladega slo-I venskega komponista ter mu ob slovesu želel, da ! bi njegove skladbe na ponedeliskem koncertu do-K živele popoln uspeh. II Musliman, bite zer!" Ljubljana, 25. novembra. Že na hodniku, pred dvorano št. 79, ko je čakal v varstvu dveh orožnikov z nasajenimi bajoneti, je vzbujal splošno pozornost in zanimanje vseli mimoidočih in mnogih poslušalcev. Srednjo velik človek, suhljatega obraza. Na glavi čisto belo čepico in oblečen v belo, volneno, sicer ne-iodno sešito jetniško obleko. Vsi so občudovali epo volno in mnogi so pripominjali: >Tako blago bi prav lepo pristojalo našim smučarjem za njih drese. Kako bi se postavili?« Drugi: »Tako uniformo naj bi dali vsem našim nebogljencem!« Beli človek je v spremstvu orožnikov naposled okoli poldne vstopil v dvorano. Mirno se je vsedel na zatožno klop. v Poleg njega pa France Lipotnik, rojen 1904 v Št. Lovrencu, občina Teharje, samski delavec, stanujoč v Dobravi pri Celju. Senatni predsednik s. o. s. g. Ivan Brelih jo najprej ugotovil osebne podatke belega človeka. Je to: France Godec, rojen 20. marca 1896 v Po-žegi, po poklicu trgovski zastopnik. Trdo lomi slovenščino in raje govori nemški. Naš jezik pa dobro razume. — Predsednik: »Kam pristojen? V Fram pri Mariboru, ne?« — Beli človek Godec je izvlekel iz žepa kup papirjev in pomolil predsedniku dekret, da je pristojen v Eggenberg pri Gradcu, torej v Nemčijo. Zakaj je to napravil? France Godec jo bil nedavno pred celjskim okrožnim sodiščem obsojen na 5 let robije in po preslani kazni še 5 let na prisilno delo. Tega se pa vsak kaznjenec najbolj boji. Zato mu jo bilo sedaj veliko ležeče na tem, da se je izkazal kol tuj državljan, kajti za nje nc more naše sodišče izreči prisilnega dela. Predsednik je še nadaljeval: »Samski?« — »Da? — »Imate kaj otrok? « — »Tli nezakonske,« je bil kratek odgovor. »Kakšne vere? Rimsko katoliške?« — »Aber najn. Musliman, bite zer.« Godec je kot kaznjenec bil že večkrat kaznovan. Je že trikrat v povratku. V mariborski kaznilnici pa delajo veliko razliko med povratniki in novinci. Dajo jim na zunaj posebne šarže. Novinec dobi modro uniformo, na desnem rokavu eno črto. V drugič obsojeni robijaš dobi rjavo raševino in dve porti. V tretjič ali večkrat na robijo obsojeni pa belo, volneno uniformo in tri porte ali pa še več. Godec velja v mariborski kaznilnici kot velika šarža. Bil je že večkrat obsojen na robijo, celo v nekdanji Avstriji na štiri leta, drugi pa trde, da celo še na več. Ko je nastopil kazen robije v mariborski kaznilnici, so jo letos prijavil na raport in je začel praviti o novih, še neodkritih njegovih pustolovskih vlomih na Gorenjskem. Sebe je ovadil in še nekdanjega svojega kompanjona Lipotnika, ki ga je k razpravi prignal orožnik. Predsednik: »Godec, ste krivi, da ste izvršili dva vloma na Gorenjskem?« — Godec: »Ja!« In začel je pripovedovati svojo vlomilsko dogodivščino. V Mariboru v kaznilnici se je svoj čas spoznal z Martinom Lipotnikom, ki ga je avgusta 1930 obiskal na domu pri Celju. Prihodnje leto marca sta krenila s Francetom, Martinovim bratom na potovanje. Hudo sestradana sla se privlekla v Ljubljano in od tu sta jo mahnila na Gorenjsko proti Kranju. V Spodnjem Bitnju sta 10. marca vlomila v trgovino Marije Hribernikove in ji odnesla bogat plen v vrednosti okoli 930 din. Nekaj dni pozneje, 15. marca, sta obiskala gostilno Antona Pogačnika v Podnartu. Mnogo jestvin in razno blago v vrednosti 1500 din sta tam pobasala. Soobtoženi Lipotnik je odločno zanikal soudeležbo pri teh vlomih. Njemu so kraji po Gorenjskem popolnoma neznani. Tam še nikdar ni bil. Orožniki so poslali po odkritju vloma pri Pogačnikovih tudi mere čevljev, ki so jih dobili v sledovih za vlomilci. Sodšče je odredilo, da so njima na razpravi pomerili čevlje. Lipotnikovi čevlji merijo 30 cm, Godčevi pa 27 cm. Godec šaljivo: »Aber bite zer? Das san erariše šue!« Sledovi čevljev pa so^ merili 28 odnosno 26 cm. Verjetno je bila udeležena pri vlomu kaka ženščina. Državni tožilec g. Branko Goslar Šaljivo: »V sedmih letih tudi noge zrastejo!« Državni tožilec je predlagal obsodbo v smislu obtožbe. Branilec ex-offo dr. Fetticli: »Godec trajno vlamlja in trajno bo v breme pravosodnega bud-gela. Preživljati se drugače ne bo mogel, kakor da vedno vlamlja. Hoče doseči, da še ostane v kaznilnici.« Branilec ex-offo za Lipotnika dr. Rejc je predlagal njega oprostitev, ker dosledno zanika soudeležbo. Godec je bil zaradi zločinstva dvakratnega, vloma na Gorenjskem obsojen in se mu je kazen zvišala od 5 na 6 let robije in na 5 let prisilnega dela. Lipotnik je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Godec je kazen sprejel, protestiral pa je proti prisilnemu delu. Nasvetovali so mu, da naj vloži pri vodstvu kaznilnice primerno vlogo, ki jo bo potem sodišče vpoštevalo in morda v tej točki sodbo razveljavilo. Športne vesti 1. decembra odigrata Zagreb in Belgrad svojo tradicionalno medmestno tekmo. Tekma bo v Belgradu. Belgrajčani se na to srečanje temeljito pripravljajo in so že določili svojo postavo, ki bo nastopila takole: Lovrič, Andjelkovič, Dubac, Lechner, Stevovič, Gjokič, Rakar, Arandjelovič, Valjarevič, Petrovič in Glišovič. Prvo letošnje medmestno srečanje Zagreba in Bel-grada sc je končalo v Zagrebu neodločeno. Važna odločitev sodniškega odbora. Na zadnji seji nogometnih sodnikov je bil sprejet sklep, da se igralec, ki je bil enkrat izključen iz igre, ne sme več povrniti. Po dosedanjem običaju je smel igralec, ki je razžalil sodnika ali drugega igralca kljub izključitvi zopet igrati, če se je opravičil. Od 6edai pa velja načelno vsaka izključitev za ves čas igre. V bodoče bodo nogometni sodniki izključili vsakega igralca, ki bo na igrišču zmerjal z grdimi psovkami svojega soigralca. Ta sklep je popolnoma na mestu. POHIŠTVO! Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte ec sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obroke' E. ZELENKA tovarna pohištva, tapetništvo in vse stanovanjske opreme MARIBOR, Ulica 10. okt. 5 Znamenitemu slovenskemu kirurgu, pokojnemu ljubljanskemu primariju dr. E. Šlajmerju bodo v Ljubljani postavili spomenik. ' Zobozdravniki v Berlinu so podarili 6 novih ambulantnih avtomobilov za zdravljenje na zobeh obolele mladine v priključeni Avstriji. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-sko stanje Temperatura v 0 j: - K Oblačnost 0-10 Veter (smer, jakost) Pada- vine , EC ao CZ 1 'Se a B m/m B Ui u > Ljubljana 766-2 9-2 56 88 10 NEi 0*3 dež Maribor 768-4 13 9 4-0 80 10 0 — — Zagreb 763-7 14'0 -10 90 0 Et — — Belgrad 7656 110 -10 90 0 0 — — Sarajevo 708-2 9-0 -4-0 90 0 0 — — Vis 76i-6 12-0 70 90 0 WNWc — — Split 763 4 15-0 8-0 90 0 Ni — — Kumbor 7016 16-0 80 60 0 NE, — — Rab 7645 15-0 90 90 3 ESE, — — Dubrovnlh 761-9 16-0 8-0 50 0 NEt — — Vremenska napoved: oblačno in dež, kasneje zopet jasno in lepo vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Iz noči do 7.40 je bila gosta in nizka, nato do 9.10 srednja, dalje do 12 redka megla. Ob 9.15 je skozi meglo posijalo sonce, vendar pa se je popolnoma zjasnilo ob 12.10. Ves popoldan je bilo lepo in jasno vreme, le med 16 in 17 se je pojavila plast visokih oblakov. Zvečer in ponoči je bilo jasno, po polnoči pa se je pooblačilo. Danes ob 6.10 je pričelo rahlo deževati. Koledar Danes, petek, 25. novembra: Katarina. Sobta, 26. novembra: Janez B. Obvestila Nočno »luibo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec,' Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. Prosvetno društvo Trnovo uprizori v nedeljo 27. novembra ob 8 zvečer na društvenem odru dramo v petih dejanjih »Prababica« v režiji g. Križnarja Ivana, ki obenem obhaja stoti nastop na trnovskem odru. Predproduja vstopnic od 10 do 12 dopoldne. Umetniška skupina slikarjev Gojmir Anton Kos, Miha Maleš in kipar France Gorše, ki je v oktobru z velikim uspehom razstavljala v Belgradu, priredi razstavo svojih del v decembru t. I. v Ljubljani. Začetek bo v nedeljo 4. decembra v Jakopičevem paviljonu, kjer bo razstava odprta do božiča. Dne 21. novembra t. 1. je bila pri pošti Sv. Tomaž pri Ormožu in pri jx>možni pošti Polenšak uvedena brzojavna in telefonska služba. Veliki narodi so postali močni zaradi tega, ker skrbijo smotreno in načrtno za svojo kri v tujini. Če delajo tc* veliki narodi, je razumljivo, da bi morali tudi mali narodi saj še z večjo skrbjo čuvati nad svojo krvjo v tujini. Malokateri narod ima toliko izseljeništva, kakor naš mali slovenski, zatq je nujno potrebno, da se spoznamo z modernim načinom, kako obvarovati pred narodno izgubo našo bodočnost. O tem predmetu bo predaval na prihodnjem prosvetnem večeru v petek ob 8 v beli dvorani g, dr. Alojz Kuhar. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7. Več honorarnih služb tečajnih učiteljev za pouk obvezne teleene vzgoje je razpisalo mestno poglavarstvo ter izide razpis v »Službenem listu* ^o. t ni. Prednost imajo rezervni častniki, ki na športno telovadnem polju delujejo med mladino. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Petek, 25. novembra: Zaprto. Sobota, 26. novembra: »Brezov gaj«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja 27. novembra ob 15: »Ženitev«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Zene na Niskavuoriju«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 28. novembra: Zaprto. Opera. — Začetek ob 20. Petek, 25 .novembra: »Aida«. Gostuje gdč. Vera Majdi Seva. Izven. Sobota, 26. novembra: »Roxy«. Premiera. Premierski abonma. Nedelja 27. novembra ob 15: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol Ob 20: »La Boheme«. Izven. Gostovanje tenorista g. Josipa Rijavca. * Ponedeljek, 28. novembra: Zaprto Nedeljska tekma bo najtežja Tik pred zaključkom letošnje nogometne sezone bodo imeli prijatelji nogometa v Ljubljani uajvečji športni užitek. Gostovanje Gradjanskcga je vedno za Ljubljano senzacija. Gradjanski si je s svojimi dobro plačanimi igralci ustvaril med ligaškimi klubi poseben renome in se povsem loči od ostalih klubov. Brez dvoma jc Gradjanski naboljše ligaško moštvo, ampak samo kadar je v polni formi. Za letošnjo meddržavno tekmo med Jugoslavijo in Poljsko je dal osem svoijh igralcev in dosegel v Varšavi neodločen rezultat, torej prav tam, kjer je kompletna jugoslovanska reprezentanca pred letom dni katastrofalno izgubila z 4:0. Ta uspeh v Varšavi najbolj kaže, s kakšnimi nasprotniki bo imela naša Ljubljana v nedeljo opravka. V letošnjih ligaških tekmah Gradjanski ni vozil tako dobro kakor je kazalo. Dosedaj je namreč izgubil že štiri tekme. Toda vsi ti dosedanji neuspehi nikakor ne kažejo, da je morda letos Gradjanski izven forme. Običajno je ravno tako, da po slabih tekmah zaigra prav dobro. Za nedeljo 6e bo Gradjanski oborožil z vsem, kar mu je na razpolago, poleg tega pa grozi še s posebnim vlakom podžigačev, ki naj bi mu v nedeljo pomagali proti naši Ljubljani. Zadnja zaslužena zmaga Ljubljane nad zagrebškim Haškom je dala tudi Gradjanskemu misliti, da najbrže v Ljubljani ne bo šlo tako lahko, kot se je mislil. Nedeljska tekma ie za našo Ljubljano najtežja tekma, ki jih je dosedaj igrala. Z zadnjo ureditvijo moštva so naši dosegli dva lepa uspeha. Pregrupacija moštva kot je sedaj, sc je pokazala za pravilno. Kakor slišimo, Ljubljana tudi za nedeljo ne bo menjavala svoja postave. To se nam zdi popolnoma prav. Želimo le, da bi tudi prihodnjo nedeljo zaigrala naša enajstorica tako kot je igrala proti Hašku. To, kar je Ljubljana pokazala v nedeljo, je bilo dobro, in jc zadovoljilo tudi najbolj nezadovoljne podžigače. S tako dobro in do skrajnosti premišljeno igro bo Ljubljana nudila tak odpor, da Gradjanski nc bo mnogo opravil. Ne samo toliko, zna se tudi dogoditi, da Gradjenski izgubi. Nedeljska tekma torej obeta najzanimivejše letošnje srečanje v vsakem pogledu. Upamo, da bo tej zadnji ligaški tekmi naklonjeno tudi vreme, da ne bo deževalo. Babilon in njegov sloviti stolp Res se je zgodilo, da „ni ostal kamen več na kamnu" rilavno mesto Babailon je že dva tisoč lel v razvalinah. Z njim vred pa je pokopan pod razvalinami tudi nekdanji slavni babilonski stolp, ki je stal sredi tega glavnega mesta starodavnega časa. Takratni Človek je hotel dokazati, da njegova moč in um tudi nekaj pomenita. Hotel je |K>stati vsemogočen, enak nedosegljivemu Bogu, ki je vsemu svojemu stvarstvu postavil tudii gotove meje, preko katerih ee niti najbolj popolni človeški um ne more nikdar povzpeti. In ta človek pred toliko tisoč leti je hotel zgraditi stolp, ki bi segal do neba, da bo s tem kljuboval vsemogočnosti Stvarnikovi. Hotel se je tudi enkrat za vselej obvarovali novega vesoljnega potopa, pred katerim bi lahko ušel v ta resnični »nebotičnik«. Ponosnega Babilona zdaj ni nikjer več, in tudi babilonski stolp je izginil z zemeljskega površja. Žalostni ostanki tega mesta, katerega takratnemu sijaju, razkošju in bogastvu se čudi ves današnji moderni svet, leže v puščavi blizu mesteca Hillah ob reki Evfrat, nekoliko južneje od Bagdada. Vse, kar je bilo nekoč zbranega v tem staroveškem velemestu, predstavljajo danes trije ogromni kupi razvalin. To so neme priče babilonske slavne preteklosti. Marsikatero skrivnost davne preteklosti so moderni raziskovalci že pojaenili. Tako so pojasnili tudi babilonsko uganko. Pri tem raziskavanju so sodelovali tudi nemški znanstveniki in pomagali iz pozabljenih grobov spet »obuditi k življenju« nekdanji slavni Babilon. Učenjaki niti sami niso pričakovali, da bodo naleteli na kaj tako sijajnega. Nova odkritja so njihovo predstavo o nekdanjem Babilonu čisto spremenila. Tolikšnega sijaja, tako visoke stopnje kulturnega udejstvovanja si niso upali niti zamisliti. Zato je razumljivo, da v trenutku, ko je pred njimi vstal pravi resnični oni svet nekdanjega velemesta, niso bili malo presenečeni. Danes imamo po zaslugi neumornih znanstvenih raziskovalcev, ki niso imeli malo posla, popolnoma iasno sliko nekdanjega Babilona in slovitega stolpa, kjer je Bog zmešal ljudem jezike, da se niso mogli več razumeti. Učenjaku Koldeweyju se je posrečilo podati točno ono sliko, kakršno je imelo to mesto takrat, ko je bilo v največjem razvoju in sijaju. To je Novi Babilon, takšen, kol ga je zgradil kralj Nebukadnezar (604 do 561 pred Kr.). Prej je bilo veliko babilonsko kraljestvo od približno 1500 pr. Kr. pod oblastjo Asircev, še v davno prejšnjo dobo, okoli 2200 pred Kr. pa spada staro babilonsko kraljestvo. Nebukadnezar jo bil velik vladar. Pod njegovo vlado se je njegovo kraljestvo zelo okrepilo in je Babilon veljal za največje mesto tedanjega sveta. Razprostiralo se je na obeh straneh reke Evfrat in je imelo obliko velikanskega kvadrata, katerega ena stranica je merila 22 km (skoraj pot od Ljubljane do Kranja). Obsegalo je približno 490 kv. km površine. To je približno še enkrat toliko kot današnji Dunaj. Okrog in okrog je bilo obdano z visokim zidom z 250 stolpi in sto vrati. Zid je bil tako širok, da sta po njem lahko vozila dva vozova vštric. Poleg tega obzidja je bilo znotraj še drugo. Čez reko Evfrat je bil zgrajen velikanski most. V bližini mostu je stala kraljeva palača, ki je bila obdana s trojnim zidom še posebej. Ves ta zid je bil lepo okrašen. Na njem so bili naslikani, tudi najrazinovrstriejši prizori iz lova in bojev. V bližini so bili »viseči vrtovi« na velikanski terasi, ki jo je podpiralo ogromno stebrovje. Na to teraso so nanosili toliko zemlje, da so v njej lahko rasla najmogočnejša drevesa. Od severa je vodila v mesto sijajna cesta naravnost proti kraljevi palači pod velikanskim slavolokom. Stolp visok 192 metrov Kake pol ure hoda od tod, na vzhodnem bregb Evfrata, je stal babilonski stolp, svetišče boga Marduka, zaščitnika Babilona. Ta stolp se je dvigal 192 metrov visoko. Svetišče je stalo v tako imenovani sveti mestni četrti, ki je bila spet ograjena z močnim zidovjem v obliki kvadrata. Temelji tega svetišča so bili dolgi tudi 192 metrov, prav toliko, kolikor je bil stolp visok. Babilonski stolp si moramo torej predstavljati kot nekako kocko, nekako visoko poslopje, kakršna tudi danes grade po velemestih in so jim dali ime nebotičniki. Na južni strani je bil dostop na stolp. Najsvetejši prostori so bili čislo na vrhu stolpa. Tam je bilo tudi bivališče babilonskega boga. Ponoči je darovala tu babilonskemu bogu dopa-dajočo daritev mlada svečetnica. O Babiloncih je znano, da so kaj radi opazovali zvezde in iz njih prerokovali. Prostori te zvezdarne so bili tudi na vrhu stolpa, poleg »najsvetejšega«. Mesto Babilon je v tedanjih časih gotovo štelo najmanj milijon ljudi. Skozi obzidano mesto so tekle ravne ulice, ob njih pa so stale tri- ali štirinadstropne hiše. Mnogo denarja se je od vseh krajev stekalo v Babilon, trgovina je bila močno razvita. Od daleč, iz vseh tedaj znanih delov sveta so prihajali tja trgovci z najrazličnezšim blagom. Mnogo tujcev pa je prihajalo v to velikansko mesto samo zaradi tega, da bi se na lastne oči prepričalo, če je res tako sijajno, kakor so o njem pripovedovali v vsem takratnem svetu. Žalosten konec Za časa Nebukadnezarjevega naslednika Na-boneda je Babilonija prišla pod perztijsko oblast. Slabotni vladarji eo zanemarili tudi sijajno urejeno pristanišče ob izlivu Evfrata in pustili, da ga je morski pesek čisto zasul in napravil neuporabnega. Trgoveke ladje ni60 mogle več prihajati po Japonske plesalko v Berlinu Evfratu navzgor do mesta. Aleksander Veliki, ki je videl te kraje tedaj, ko se je vračaj s svojega bojnega pohoda v Indijo, je sicer sklenil regulirati pristanišče in Evfrat sam, vendar pa je prezgodaj umrl. Za časa njegovega naslednika pa je nastalo ob reki Tigris novo mesto Seleukeia, ki je prevzela ves promet, ki se je prej stekal v Babilon. V Babilonu so ostali samo še reveži, kajti nikogar več ni bilo, ki bi se brigal za gospodarsko poživitev tega, nekdaj neprekosljivega mesta. Tako je začel Babilon razpadati. Tudi Evfrat si je sčasoma poiskal svojo drugo strugo, ki jo je zarezal povprek čez nekdan ji Babilon. In tako se je natančno izpolnilo, da ni ostal več niti kamen na kamnu. Levja strahovlada v živalskem vrtu Zverinjak, ki je tako velik kot vsa Belgija marmornat spomenik na italijanski razstavi »Avtarkija«, ki so ga izklesali v duhu Mussolinijevih besed: »Tudi danes moramo še vedno, kakor nekoč v strelskih jarkih, spati ua tonistri« Zdi se, da divjih zveri človek še ni tako daleč nagnal v 6krite puščavske pokrajine, kot bi kdo utegnil sklepati že po tem, da se je v precejanji meri posrečilo zgraditi ljudska naselja tudi tam, kjer je bila nekoč puščava. Že smo se navadili smatrati na primer Južno Afriko za silno civilizirano deželo in zato tudi v vsakem oziru varno pred napadi divjih zveri. Na drugi strani pa se zdi, da se tudi divje živali branijo tega človeškega preganjanja vedno bolj in postajajo čedalje krvoločnejše. Posebno bi lahko tako trdili o živalih vseh mogočih vrst, ki žive v velikanskem tako imenovanem Krugerjevem parku. Ta živalski vrt je približno tako velik kot vsa Belgija. Ze od nekdaj so bili Južnoafričani od sile ponosni i\anj. Zivaii v njem žive v prav takšnih okoliščinah, na kakršne so bile navajene, preden so jih privedli sem. Zadnje čase pa so se začeli ljudje, ki prebivajo tam okoli, vedno pogosteje pritoževati, da jim levi trgajo njihove črede. Nadzorniki živalskega vrla so kmalu ugotovili, da se Zaradi sončnih peg potres na zemlji £a4njič smo objavili članek, v katerem smo poclal i mnenje sodobnih učenjakov glede vpraša-nja, ali je mogoče — prav tako kot vreme — napovedovati zanesljivo tudi zemeljske potrese. Povedali smo tudi, da je vsa dosedanja napovedovanja potresov treba smatrati za ugibanja, kajti do danes se še ni nikomur posrečilo, da bi jih utemeljil. In spet pišejo italijanski časopisi, kako so se italijanskemu astrono.mu profesorju Benandiu natančno izpolnile napovedi potresa, ki je razsajal 16. in 17. novembra v Turkestanu v srednji Aziji. Pravijo, da to ni prvi Benandijev primer, da bi vnaprej uganil kdaj bo tu ali tam potres, pač pa jc potrese že večkrat prej napovedal in s temi napovedi vzbudil veliko pokornost med najboljšimi tovrstnimi sodobnimi strokovnjaki. Profesor Bcnandi razlaga, da so krive potresov na zemlji tudi lahko sončne pege, kar se je posebno očitno pokazalo letos, ko je teh sončnih peg izredno mnogo, toliko kot jih ni bil že sto let. Sončne pege povzročijo velike motnje v zemeljskem magnetu in elektriki. Posledica tega pa so spet silni viharji z nevihtami, kar jasne* vpliva tudi na zemeljsko notranjost. Potresov po Benandi-jevean mnenju torej ne povzročajo samo požari, ki se odigravajo v zemeljski notranjosti. je tod začela prava levja strahovlada nad vsemi drugimi živalmi, ki jih imajo tam zaprte. Lev prišel v hišo po svojo žrtev Pred nedavnim sta prišla v Južno Afriko tudi dva Rodezijca. Odločila sta se, da prebijeta noč v neki zapuščeni koči. Bilo je to v bližini omenjenega živalskega vrta. Ponoči je eden od njiju zaslišal nenadoma neko sumljivo šumenje nekje v bližini. V medlem svitu je opazil, kako je neznana pošast planila skozi okno in je nato spet vse utihnilo. Rodezijec, je brž pograbil puško tezačasno suspendirani konti«. Celo brat Francois ne bi mogel na noben način slutiti, da se je v tem nepomembnem dejstvu skrivala Nemezis za njegovo tiho dolinico. Prejemal je še naprej od časa do časa majhne denarje. Čeprav je bila ta [»moč zelo malenkostna, pa je vendar omogočila menihu, da je mnogo več dosegel, kakor bi bil sicer zmogel. Pa je bila zanj tudi stalno znamenje za to, da se Antoniu še vedno ni posrečilo popolnoma zatreti tiste polovice svojega bitja, o kateri je brat Francois zmerom upal, da bo nazadnje napravila celega moža. V treh letih, ki jih je prebil z - Antonijem na Gallegovini, mu je postalo popolnoma jasno, kako srdit boj se je odigraval v notranjosti tega mladega prijatelja,' boj, kateremu je njegova duša od prvega srečanja prisluškovala. Z leti se je ta neizrekljiva skupnost kljub vsem mukam, ki jih je skrivala v sebi, še poglobila, tako da brat Francois ni mogel nikoli pozabiti kajute »Ariostaticec. Na dlani je bilo tisoč malenkosti, ki so dokazovale. Svečenik se ni mogel odločiti, da bi pustil Antonija na cedilu. Ce bi odšel, kakor je imel že večkrat v mislih, potem bi se ga bil lotil občutek, kakor bi bil on sam zapisal tisto besedo o izgubljenem upanju na vrata Gallegovine. Za temi vrati je živel ljubljeni prijatelj. >še ni izgubljen, še ni izgubljen,« je šepetal. Menih je bil edini izmed številnih Evropejcev, ki so prihajali na Rio Pongo. Imel je zadosti izobrazbe in obihjtevanja, da je razumel tragično ironijo Antoni,jeye usode. — V njem je bilo stremljenje, da bi ijudi obogatil z rečmi, ki same zase niso imele nobene vrednosti. Videl je, kako je imel Antonio namen postati eden izmed tistih, ki zapuščeni od Boga in ločeni od ljudi iščejo osamljeni: v tvgovini ne samo polnosti snovnega življenja, temveč tudi najvišje stopnje v razvoju duhovnih sil. Antonijev obraz ga je sedaj, ko je opazoval dogodke na suženjskem kamnu, spomnil na obrazne poteze marsikaterega upov polnega mladega moža, ki ga je, prej poznal. Spomnil se je mož, ki jih je bil, ko so se postarali, videl spremenjene ali preoblečene kot velike trgovce, finančnike, zvite duhovnike ali državne ministre. Vse živo in okretno na njegovih licih je postalo potem krepko in trdno. Kar je bila nekoč moč uboštva, je bila sedaj sila strogosti. Tako je čutil tudi sedaj jasno, da bi opomine k usmiljenju Antonijeve ustnice odklonile z dobrimi razlogi, ali pa bi jih odklonile z ozirom na spodobnost. Naivno smehljanje, ki se je nekoč igračkalo okrog njegovih ust kakor kak sončni žarek, ki pada skozi odprta vrata, jo izginilo. Vrata so bila trdno zaprta. Brat Francois^ je vedel, da se morejo taki obrazi zjasniti spet le s posebnim božjim udarcem. Prosil je za ta udarec, pa vendar bi ga bil rad kljub temu odvrnil, kajti ljubil je moža, za katerega je molil. Pravkar so odstranili s kamena košček plahte, da je padel nanj snop belih sončnih žarkov. Kolikor bolj se je bližalo popoldne, toliko bolj pravokotno so padali žarki na črna telesa sužnjev, ki so v vrsti drug za drugim stopali na kamen. Bilo je^ zanimivo, da je potreba in nujnost, da se prodajo kar se le da dražje, potisnila vse postranske stvari v stran in dala poudarka osnovnim tipom človeškega značaja. Koketne ženske je bil en sam smehljaj. Plaho dekle se je zdelo, kakor bi vedelo, da je devištvo njena največja aktivna postavka ter se je treslo od sramežljivosti kolikor ganljivo se je le moglo. Mladi pobje in dečki pa so plesali in vpili, da bi pokazali, kako veseli in poskočni so. Mandigonci, ki so jih v Havani najboljše plačevali kot hišne sluge, so se vedli že zdaj vdano ter bi bili takoj pripravljeni sprejeti boleči udarec s smehom. Matere so se priklepale nehote k svojim dojenčkom. Bilo je najbolj prikladno, da so jim jih 'pustili, ko so stopale na kamen, ker so bile potem za vse, razen za otroke na svojih prsih, ravnodušne. Goli vojščak je gledal mrko okrog in kazal v rokah svoje zadnje orožje — tihi prezir. V Afriki, kakor povsod drugod, sta bila materinstvo in bojna čast edino^ kar ni bilo naprodaj in kar se je ohrauilo preko vse osebne nesreče. Tega vojščaka si je zagotovil Antonio začasno za svoje lastne čete na plantaži. Zagotovil si jih je, ko jim je vrnil njihovo orožje in prostost. Ce je z njimi govoril, se je spet boljše počutil. Ko se je sonce začelo približevati vršičkom pragozda na zapadu ter so njegovi vodoravni žarki z žgočo jasnostjo osvetljevali omizje trgovcev, se je dvignil brat Francois, stopil k dvema zavrženima, ki sta' postala za zvitek tobaka in za nekaj smodnika njegova, ter ju odpeljal navzgor v svojo dolinico. Prvi Je bil star mož ‘in že skoraj popolnoma slep. Druga pa je bila jetična deklica, ki je od slabosti kar omahovala. Milosti, ki ju je bila obsijala, kar nista mogla razumeti. Zvonjenje Ave Marije v mali^ dolinici ju je spravilo v strah le zato, ker sta bila pozabila, kakšne vrste toni spremljajo brezskrbnost in zadovoljstvo. Kaj je zvon pomenjal, sta se morala pa šele naučiti Na sejmišču so uredili še zadnje stvari tega dne. Vsoto, ki je j pripadla posameznemu trgovcu, je Antonio napisal na * košček papirja, ki mu ga je izročil. Po eno kopijo je dobil Ferdinando. Nje-' govo skladišče je ostalo pozno v noč odprto za izplačevanje v blagu. »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva n lira 6'TII. Telefon 4001 do 4005. Oprava: Kopitarjeva ulica 6. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Jože RoŠičck.