2
DO TRGOVINA LJUBLJANA DO ISTRABENZ KOPER DO ZEMELJSKI PLIN LJUBLJANA DO TRANSPORT ILIRSKA BISTRICA DO RAFINERIJA MARIBOR DO GOSTINSTVO LJUBLJANA DO OLMA LJUBLJANA DO NAFTA LENDAVA
DO COMMERCE LJUBLJANA	Februar
DO PINUS RAČE	1990
DSSS	Leto XXIX
GLASILO DELAVCEV SOZD PETROL
Tokrat v Ljubljani
Zadnja seja izvršnega odbora Združenja naftnega gospodarstva Jugoslavije je bila v Ljubljani, zato se je je udeležil tudi predstavnik našega uredništva. Dnevni red po številu točk ni bil tako obsežen, zato pa je bila vsaka točka toliko pomembna, da se je ob njej razvila daljša razprava, ki je kljub nekaterim diametralno nasprotnim stališčem potekala v mirnem ozračju. Čutiti je bilo, da se pogovarjajo sami strokovnjaki in praktiki, ki pa seveda različno doživljajo posamezna vprašanja.
Na dnevnem redu je bila razprava v zvezi z informacijo o vplivu programa ekonomske reforme in ukrepov za njeno realizacijo v letu 1990, na pogoje gospodarjenja ter ekonomski položaj naftnega go-spodrstva, priprave na izvajanje zakona o združenem nadzoru cen z ozirom na vpliv drugih sistemskih zakonov, delitev nafte za leto 1990 iz energetske bilance ter sprejem stališč v zvezi z reorganizacijo gospodarske zbornice Jugoslavije.
Zadnja točka dnevnega reda je bila dejansko bolj informativnega značaja, zato o njej ni bilo kaj povedati. V zvezi z ostalimi pa je dal komentar predsednik izvršnega odbora Vojin MUJČIČ, ki je sicer direktor Rafinerije Bosanski Brod;
»Mislim, da je osnovni problem v tem, da ima naftno gospodarstvo še naprej izgube. Markovičeva vlada je napovedala, da po njenem prihodu ne bo več novih negativnih učinkov pri uvozu in predelavi nafte, in zdaj smo nekoliko zbegani, ko je s svojimi ukrepi zamrznil naftno gospodarstvo na taki ravni, da bo spet imelo izgube. Razlogi so v višji ceni svetovne nafte, v spremembi tečaja dolarja in še kje. Poleg tega mislim, da je v celotnem naftnem gospodarstvu, predvsem pa v rafinerijah, nemogoče več delati in razmišljati o kakršnemkoli razvoju. To se pravi, tam, kjer ne moremo zagotoviti osnov-
nih elementov, torej surovine - zaradi česar tudi ni proizvodov, tega ne moremo narediti.
V razpravi se je pokazalo, da povzroča problem tudi struktura derivatov, prav struktura pa je razlog, da se Rafinerije v predhodnem obdobju niso razvijale in ne morejo proizvajati iz nafte viso-kokvalitetnih proizvodov. Ni nam jasno, kdaj in na kakšen način bomo vse to presegli in rešili. Predlog, da bi naftno gospodarstvo sanirali skozi banke, bi lahko sprejeli v kombinaciji, a mislim, da ni dober in sicer iz preprostega razloga, da je celotno gospodarstvo v zelo težkem položaju. Zato se zastavlja vprašanje, kdo bo dobil prednost, kdaj in na kakšen način. Po mojem mnenju bi bil osnovni izhod v naftnem gospodarstvu, če bi opravili prestrukturiranje znotraj maloprodajne cene. Zdaj je zajemanje iz maloprodajnih cen preveliko. Na Rafinerije odpade okoli 40 odstotkov, ostalo so davki in prispevki za ceste. Naftno gospodarstvo nima nič proti tem prispevkom in želi imeti dobre ceste, prav tako ni proti proračunu, ni pa razumljivo, da se to obračunava, medtem ko mi lezemo v dvomljive terjatve, in zastavlja se vprašanje, koliko manj je dobila država tako za ceste kakor za proračun, ko so rafinerije stale, ker niso imele denarja, da bi kupile nafto. Tu je jasno videti, da se ciklus zapira in da bodo Rafinerije
šele tedaj lahko stopile v tržno gospodarstvo, če bomo pravočasno dobili možnosti za normalno delo, in če bodo v doglednem času ustvarjeni pogoji, da bi mogli načrtovati svoje delo. Vse ostalo je kombinacija dogovornega in tržnega - več tržnega v besedah in več dogovornega v konkretnih rezultatih.
Tudi z nabavo nafte je tako. Res so izvozniki nosilci deviz, res oni omogočijo, da pridemo do nafte, a istočasno mora biti red in treba je vedeti, kje je naftno gospodarstvo, kje prometne organizacije ali sami proizvajalci. Tudi tu bi bilo treba dati odgovor, vse pa bi moralo biti v funkciji kvalitetno oskrbljenega tržišča, saj vsi živimo od njega. To svojo nalogo moramo opraviti. Morda bo slišati nekoliko preostro, a osebno mislim, da ZIS ni dovolj dobro ali dovolj resno analiziral celotnega položaja, dasiravno je pokazal dobro voljo, toda dosedanji rezultati - čeprav ne moremo trditi, da jih ni - ne zadoščajo in nujno bi morali doseči še ostale.
Zdaj je vprašanje, kako nabavljamo surovo nafto, in kdaj bo prišlo do nove krize v naftnem gospodarstvu. Nafto kupujemo tako, da se zadolžujemo, in rekel bi, da banke pričakujejo, da nas bo država kvalitetno sanirala, in nam verjamejo, v nas ne vidijo tveganja, toda čez mesec dni bomo postali rizični. To je bistvena zadeva in treba jo je urediti.
Še o nečem drugem smo govorili - o uvozu iz Sovjetske zveze. Mislim, da je ZIS poskusil vnesti s tem novo kvaliteto, vendar je ni dovolj razložil, gospodarstveniki je ne poznajo dovolj dobro. Zato bi morali tukaj nujno nekaj ukreniti, ker je veliko nedorečenega in potem poskušajo izvozniki rešiti svoje probleme
v svojo korist, mi spet v svojo, na koncu koncev ni pa nihče nič storil, ker še nismo dobili pravega tolmačenja, kakšna je usoda vsega tega.
V točki okoli zakona ne bi rekel ničesar posebnega. Po našem mnenju zahteva precej reči, vendar ne daje prave vizije, kaj bomo dosegli s tržnimi kriteriji. Dokler ne bodo rešeni skupni problemi, se lahko le približujemo rešitvam, si predstavljamo, kako bi to moralo biti, nikakor pa ne vemo, ka] se bo dejansko zgodilo.
Glede delitve nafte so stvari jasne in lahko bi rekel, da imajo prav prvi in drugi. Petrol z vso pravico zahteva, da bi bil udeležen pri nakupu, osebno pa se zlasti strinjam s tem, da ne smemo priti v položaj, da Rafinerija, pri kateri se oskrbuje oziroma pri kateri kupuje derivate, najprej po svojih kriterijih zadovolji potrebe tržišča - Rafinerija mora vsem enako razdeliti blago. V tem pogledu bi morali bolje urediti poslovne odnose. Lahko pa bi tudi spremenili način delitve nafte in poiskali obliko, ki ne bi nikomur škodovala. Objektivno moram priznati, da bi se nekatere Rafinerije znašle v neugodnem položaju, če ne bi bile lastnice nafte, saj bi postale enostavno servis za uslužno predelavo, vse ostalo pa Nadaljevanje na 2. strani
Pišemo leto
Smo v letu, za katero lahko iz več razlogov trdimo, da bo v nekem smislu prelomno. Tako razmišljamo, ko se sprašujemo, kaj bo z Markovičevo vlado, ko se opredeljujemo, kako bomo dejansko zaorali ledino v tržno gospodarstvo, in ko iz dneva v dan poslušamo o vse večjih tegobah ob padcu standarda, o raznih socialnih nemirih, ki kažejo svojo podobo že v začetku leta, in si ob njej lahko predstavljamo, kaj bo sredi ali celo konec leta.
Osnovno vprašanje, ki se zastavlja Petrolu v začetku leta 1990, se glasi, ali se bo
Nadaljevanje s 1. strani bi jim bilo diktirano. Ob tem pa nikakor ne mislim, da bi problem oskrbe prepustili prometni organizaciji kot zadolženi za oskrbo tržišča, tako da bi morali najti novo rešitev, ki bi vse zadovoljila. Morali bi sprejeti strukturo derivatov, kakršno zahteva tržišče, in mislim, da si mora Rafinerija prav želeti takšno tržišče, saj zahteva visoko kvalitetne proizvode, ki so dražji, obenem se prodaja vsako leto povečuje, in s tega stališča je slovenski trg interesanten. Z drugimi besedami, najti moramo skupno rešitev, po mojem mnenju — tržno, da bo torej zadovoljen Petrol, pa da bodo zadovoljne Rafinerije, s katerimi je do zdaj dobro sodeloval.
Morda bi moral omeniti že prej, da gre tudi za možnosti plačevanja naftnih derivatov. Končni porabniki ne plačujejo derivatov pravočasno, in v vsej Jugoslaviji se srečujemo z visoko neplačano realizacijo. V prometni sferi pa je bil najboljši plačnik Petrol, in za nobene derivate, ki jih je prevzel v naši Rafineriji - predvidevam, da je enako tudi pri ostalih - ni bilo s plačilom nobenih problemov. To pa nekaj pove. Zato upam, da se bo našla rešitev, ali bo zvezni sekretariat razdelil nafto, ali bodo v Ipi našli rešitev - Inine Rafinerije so rekle, da ne bodo delile kot sistem, ampak vsaka zase, in tudi to nekaj pove, pove, da so problemi znotraj sistema. Treba bo nekoliko potrpeti in našli bomo zadovoljivo rešitev.«
1990
znal tržno opredeliti ali ne. Ob tem človek lahko razmišlja, zakaj je Markovičeva vlada vztrajala pri izredno kratkem roku za zakon o podjetjih, ko je bil v prejšnjem ZIS ta rok izredno dolg. Toda tudi prehod v tržno gospodarstvo mora biti hiter in ne sme biti administrativno narejen, ne da bi imeli pred očmi prakso. In dosedanja praksa nam potrjuje, da če bi bil rok dve leti, bi ti dve leti živeli kakor doslej, zadnjo noč bi pa rekli, ko se bomo zbudili, bomo začeli tržno gospodariti.
Slovenci smo bili znani kot močni zagovorniki tržnega gospodarstva, kar je prav, vendar bi morali zdaj tudi nositi avantgardno zastavo pri uvajanju tržnega gospodarstva. Tržno gospodarstvo ima svoje določene zakonitosti, pa tudi posledice, ki jih danes jasno čutimo v nelikvidnosti, v padcu standarda in še v nekaterih zadevah.
Če gledam Petrol kot celoto, se v preteklosti ni tako radikalno ukvarjal s problemom likvidnosti, niti znotraj niti zunaj sebe. Mislim, da bomo morali tu čez noč narediti obrat, ob čemer bi posebej poudaril, da bi moral naš informacijski sistem vložiti vse napore, da bi že jutri razpolagali s tekočimi in kvalitetnimi podatki, ker bomo imeli le tako možnost, da terjamo denar in sproti spremljamo plačila. Ta informacijski sistem bi moral istočasno omogočati spremljanje stroškov, analizo poslovanja, in to ne le ob zaključnih računih, ampak vsaj mesečno, če ne dnevno.
Povedal bi še besedo v zvezi s standardom in socialnimi nemi*ri. Naše gospodarstvo je težak bolnik in nihče ne more biti izjema, ker smo vsi v istem loncu. Ko pa začno bolnika zdraviti, je težko, da bi bil istočasno rekonvalescent ter fizično in umsko zelo močan. Naj navedem kot primer smučarja. Če se poškoduje, ne more v bolnišnici dosegati vrhunskih športnih rezultatov, ampak se mora zavedati, da bo za tri, štiri mesece padel v svoji formi in bo moral pozneje napeti vse sile, da bo ujel najprej nekdanjo formo, potem pa jo tudi presegel. Prav tako bi morali mi dojeti,
da ne moremo istočasno sanirati gospodarstva, obenem pa razvijati standarda. Vse premalo se pogovarjamo o tem -morda je to tudi očitek Markovičevi vladi - da ne uveljavljamo dovolj osnovnega elementa - »več delati«. Prepričan sem, da ima Markovič to v svojih konceptih, da pa o tem ne vpije, ampak da bi moralo biti to osnovno pravilo vodilo pri uveljavljanju tržnega gospodarstva. V tem tržnem gospodarstvu in v trenutni situaciji bi človek včasih rekel, da se vsi borimo za obstanek. V nekem smislu je to celo res. Vsi gledamo, kako bomo obstali in si pravimo, jutri bomo šli bolje naprej, jutri se bomo spet ukvarjali z razvojnimi idejami. Tako razmišljanje je lahko zelo zmotno
Rafinerija Reka je pristala na klasične kupoprodajne odnose. Ni pa pristala na to, da bi za nas predelovala surovo nafto. Pripravljena je predelovati samo tisto nafto, ki jo dobi Petrol iz kakršnihkoli poslov, ki jih opravljajo naši izvozniki v deželah izvoznicah nafte in dobijo svoj izvoz oziroma svoje usluge plačane s to surovino. Ni pa pripravljena predelati tiste nafte, ki jo bodo v okviru energetske bilance delili v Beogradu, in za katero smo se tudi mi prijavili kot uradni predstavnik porabnikov v Sloveniji. V Rafineriji tej naši nameri nasprotujejo. Pravijo, da je surova nafta last Rafinerij, vendar je v novi zakonodaji, ki ureja te zadeve, točno določeno, da bodo delili nafto po potrošnih področjih in po potrošnikih.
To pa pomeni, če smo odgovorni za oskrbo v Sloveniji, smo predstavniki potrošnikov in tisti, ki zagotavljamo
in prinaša slabe posledice. Izvajanje ukrepov, ki naj bi pomagali le preživeti, pomeni, da pozabljamo na dolgoročnost in delamo krepke napake. To pravim tudi zato, ker smo še vedno pred dokončno odločitvijo, kako naj se poslovno organiziramo. Vsi vidimo trenutne napetosti in prehodne težave in lahko se organiziramo tako ali drugače, toda pri dokončni odločitvi moramo misliti predvsem na jutri, ne na danes in upoštevati težave, s katerimi se soočamo. Upal bi si trditi, da danes morda ne čutimo potrebe po močnejši poslovni povezanosti dosedanjega sozda, a če je jutri ne bo, bomo tudi v prihodnje životarili.
L. B.
preskrbo. Edino v tem vidimo rešitev, da bi lahko zagotovili zadostne količine naftnih derivatov nepretrgano skozi vse leto.
Seveda pa so v Rafineriji pripravljeni predelati za nas nafto, ki bi jo kupili izven količin, določenih v energetski bilanci. Nočejo nas le kot konkurenta v procesu delitve »državne« nafte.
Drugo pobudo smo dali za sodelovanje pri njihovih investicijah, in v Rafineriji so nam ponudili dve možnosti, ki prideta zdaj v poštev. Prvi je projekt desulfurizacije, proces, s katerim v proizvodih zmanjšajo količino žvepla, kar je usmerjeno v Evropo 92. Ta projekt stane po sedanjih podatkih 22 milijonov dolarjev, in bi bil realiziran v naslednjih treh letih in pol. Drugi projekt, ki je obenem bližje realizaciji, omogoča večjo proizvodnjo plinskega olja v okviru obstoječe proizvodnje
Za dobro sodelovanje
Razgovori s predstavniki reške Rafinerije
V skladu s svojimi osnovnimi načeli pri preskrbi Slovenije z naftnimi derivati smo se odločili, da se bomo pogovarjali z Rafinerijami neposredno in dosegli takšne pogoje za dobave naftnih derivatov, ki naj bi zagotavljali redno in kontinuirano preskrbo, brez vsakršnih motenj, in da bi bili pogoji takšni, da bi v normalnih tržnih razmerah lahko dosegali rezultate, ki bi nam nudili možnost za nadaljnje delo in razvoj.
V tej zvezi je treba omeniti, da smo se v okviru nove organizacije Petrola dogovorili, da bo Istrabenz sam dobavljal derivate za svoje področje ter prevzel s tem vse posledice, ki nastanejo iz takšnega poslovanja.
na škodo mazuta, kar je zelo pozitivno, njegova vrednost je 10 milijonov dolarjev, izvedli pa bi ga v devetih mesecih. Mislim, da bi se morali v Petrolu odločiti in povedati, ali smo pripravljeni sodelovati z določenim deležem ali ne. Gotovo bi s tem ustvarili dolgoročno osnovo za sodelovanje z Rafinerijo Reka, kar nam glede na lokacijo Reke tudi odgovarja.
Tretja pobuda, ki jo moramo preštudirati oziroma ugotoviti njeno upravičenost, je gradnja produktovoda od Reke proti Ljubljani. V preteklosti je obstajal projekt oziroma zasnova projekta za transport do Postojne. Toda po našem mnenju bi ga bilo treba podaljšati do Ljubljane. V naslednjih mesecih bomo morali pregledati upravičenost projekta in ugotoviti, če je za nas interesanten. Veliko je odvisno tudi od tega, ali bodo stroški za prevoz belih derivatov še vedno del rafinerijske cene ali bodo ločeni. Če bodo del rafinerijske cene, bo morala Rafinerija z večjim deležem sodelovati pri gradnji.
Najbrž se zastavlja vprašanje, koliko smo mi za to zainteresirani. Toda v sedanji fazi je težko kaj reči, vendar se bomo morali v letu ali dveh odločiti. Zaščita okolja in strožji predpisi, ki jih predvidevajo za prevoze nevarnih tovorov, bodo dovoljevali prevoz samo po določenih transportnih smereh. To bo povečalo prevozne stroške in cevni transport bi bil dosti cenejši. Velika postavka v stroških za cevovod je v začetni investiciji, medtem so so izdatki za obratovanje minimalni. Po nekaterih podatkih so tudi do štirikrat, petkrat nižji kakor normalni stroški za vožnjo po cesti ali železnici. Stroški za gradnjo bi šli izključno v naše breme in v breme Rafinerije, saj tudi zdaj ne subvencioniramo prevozov iz zunanjih virov. Gotovo bi bila naložba velika in morali bi ugotoviti, ali lahko za začetno investicijo dobimo kredite, na kakršnekoli navračljive vire pa ni možno računati.
Posebno poglavje razgovorov so bili poslovni odnosi v lanskem letu. Rafinerija Reka lani ni obratovala v oktobru, ko je imela reden remont, in v novembru zaradi - po last-
nih izjavah - težkega položaja gfede na hipoteke iz preteklosti - to so predvsem neporavnane obveznosti države in prepozno spreminjanje cen, ki jih je objektivno zahtevalo gibanje tečaja dolarja v odnosu do dinarja. Takrat je Rafinerija hotela v Sloveniji povzročiti pomanjkanje naftnih derivatov in s tem doseči, da bi iz naše republike vplivali na ZIS, da bi čim hitreje reševal problem reške Rafinerije. Mi smo Rečanom med vsakim razgovorom povedali, da to ni korektno, da ne morejo reševati svojih problemov, ki so sicer tudi rezultat proizvodnje naftnih derivatov za Slovenijo, vendar da Slovenija ne sme zaradi tega trpeti pomanjkanja. Tak način reševanja odnosov je po naši oceni neposloven in nekorekten. Vsekakor je moral Petrol zaradi tega vložiti v delo dodatne napore in poravnati dosti večje stroške, da so njegovi kupci v Sloveniji dobili potrebne naftne derivate pravočasno in v zadostnih količinah.
V Rafineriji Reka ob vsem tem še vedno vztrajajo na stališču, da je bilo njihovo poslovanje v danem trenutku edino možno. Prav zaradi tega moramo pri oblikovanju dolgoročnih odnosov vgraditi v pogodbe take elemente, ki bodo preprečevali nekorektno obnašanje v prihodnosti oziroma bomo morali tudi mi z določenimi ukrepi zagotoviti, da naftnih derivatov ne bo primanjkovalo. Predvsem bomo ohranili svoje poslovno povezovanje z inozemstvom, kjer bomo morali v vsakem primeru dobiti določeno količino derivatov, zgradili bomo lastna skladišča, sedanja pa povečali in jih bolj intenzivno uporabljali, kar bi dajalo določeno gotovost v preskrbi. Obe-
nem bomo z ostalimi Rafinerijami poskusili vzpostaviti podobne odnose in pri njih najti rešitve za svoje zahteve. S tem mislimo predvsem na predelavo surove nafte.
Omeniti moram še to, da je zaradi nekorektnega poslovanja Rafinerije Reka prišlo do prodora določenih novih dobaviteljev, ki nastopajo na slovenskem tržišču. Zato morajo na Reki upoštevati, da bomo poskušali oskrbovati slovensko tržišče z Rafinerijo Reka ali brez nje v takšnem obsegu, kakor smo delali to v preteklosti. Iz te osnove smo
V drugi polovici leta nadaljnje raziskave v Dankovcih
V sektorju RPNP Nafte Lendava so končali raziskovalna dela v vrtini Dankovci-1 in pripravili vse potrebno za nadaljevanje dela na širšem območju Dankovcev. V naslednjih mesecih bodo opravljali remontno raziskovalno delo v vrtini Pg-7, kjer bodo raziskali ležišče, ki ga bodo po obdelavi verjetno vključili v proizvodnjo. To je plinsko ležišče, ki zajema sredni tektonski blok ležišč Petišovci -globoko in doslej še ni bilo raziskano. Zato je treba dobiti odgovor, ali tudi tu le iščemo, ali lahko dobimo ekonomske količine plina. Do sredine leta bodo verjetno zaključili tudi raziskave v vrtini Pg-6, v kateri se najverjetneje nahaja vsaj še eno ekonomsko zanimivo ležišče plina. Z raziskavami v vrtini Pg-6 in Pg-7 bi do konca določili pridobljive rezerve plina iz ležišča tektonskega bloka I. Prav gotovo pa bo najzanimivejše raziskovanje vrtine Pg-9, ki naj bi ga izvedli v letošnjem prvem pol-
postavili tudi zahtevo, da bi pri določenih derivatih -predvsem pri kurilnem olju in tekočem naftnem plinu - uveljavljali sezonske cene. To pomeni, da bi bile v mesecih, ko je poraba teh derivatov manjša, torej poleti, cene nižje. Pozimi, ko je njihova poraba večja, pa bi bile normalne.
V tem razgovoru s predstavniki Rafinerije Reka še nismo uskladili vseh naših stališč, zato smo se dogovorili, da se bomo čez nekaj tednov ponovno srečali.
F. P.
letju.
Pg-9 je namreč izvrtana na do sedaj neraziskanem tektonskem bloku in je v njej več s plinom zasičenih slojev. Z raziskavami te vrtine bodo dobili nujno potrebne informacije za nadaljnje raziskave tega bloka.
Do zdaj so v vrtini Pg-7 in Pg-9 raziskali samo eno ležišče in ugotovili, da ekonomska proizvodnja plina ni možna. Vendar je to ležišče v primerjavi z ostalimi glede na vrtinske podatke eno najslabših. To po besedah vodje sektorja RPNP Marjana Kraljiča pomeni, da lahko računamo na nekaj ležišč, primernih za obdelavo in proizvodnjo. Ker so investicijo povezave vrtine s CPP pravočasno izvedli, ni ovire, da ne bi vrtine takoj po končanih raziskavah, pa tudi v času raziskav slojev priključili na plinovodni sistem. Proizvodnjo večjih količin plina pa lahko pričakujemo šele po hidravličnem frakturi-ranju vrtine Pg-9, ki bo izvedena v posameznih slojih. Vrtino nameravajo raziskati in en sloj hidravlično fraktu-rirati ter jo vključiti v proizvodnjo do konca junija.
Po zaključnih raziskovalnih delih v vrtinah Pg-7 in Pg-9 na Petišovskem polju bodo v drugi polovici leta nadaljevali z raziskavami objekta Dan-kovci, ki je najobetavnejša. Do takrat pa bodo že pripravili potrebne projektne študije in programe za nadaljnja raziskovalna dela. Če bo dovolj sredstev, bosta dve globoki raziskovalni vrtini, ki ju bodo izvrtali na tem območju, dale še jasnejše odgovore na vprašanje, kaj se skriva v zemlji
pod Dankovci.	»	_	v
S. Prsa
Ali bomo sodelovali?
Avstrijsko firmo OMV AG smo do zdaj poznali v Petrolu kot partnerja Zemeljskega plina. Po njenem plinovodu vodi sovjetski zemeljski plin preko Avstrije in ga hrani v njenih skladiščih. Zdaj sta se OMV in Petrol začela pogovarjati o širšem sodelovanju, o katerem ni rečeno še nič dokončnega, možnosti in interesi pa obstajajo na obeh straneh. Kako jih vidijo v avstrijski firmi spoznamo iz odgovorov generalnega direktorja OMV dr. SIEGFRIDA MEYSLA.
V časopisu Standard sem brala, da boste morali v naslednjih tednih v lastni hiši nekaj reči urediti. Kaj to pomeni?
To se tudi sam sprašujem, saj moram vedno kaj urediti. Zapisali so stavek, ki ga ne smemo vzeti povsem dobesedno. Očitno je mišljeno, da uvajamo v svoji prodajni mreži naftnih derivatov spremembe. Stavka, ki ste ga citirali, pa nisem izrekel jaz, ampak so ga v časopisu sami napisali.
Kaj pa boste spreminjali?
Najprej je na vrsti odcepitev OMV od Arala. Potem nameravamo pripraviti lastno znamko, iz česar bodo nastale različne spremembe, na primer preureditev naših bencinskih servisov, kar pa sodi v običajno delo in ne pomeni nič posebnega.
Gotovo pa prihaja od vas zamisel, da bi razširili svojo dejavnost do Budimpešte, Prage in Maribora ...
... kadar bo možno tudi do Ljubljane.
Kako si pa to predstavljate? Nameravate prodajati naftne derivate, ali tudi avtomobilski material, predvidevate servisne delavnice, avtopralnice, gostinske lokale?
Odgovoril vam bom, kako si predstavljamo to v Sloveniji. S Petrolom vodimo zelo intenzivne, in po mojem mnenju prav konstruktivne razgovore, cilj pa je, da v Sloveniji skupaj uredimo nekaj bencinskih črpalk, čeprav še ni vse do podrobnosti izdelano, niti še ne prediskutirano.
To se pravi, da niste razmišljali o lastnih bencinskih servisih.
Tudi, vendar v okviru kooperacije ali joint ventures ali kakor bi to imenovali. Imeli
bi bencinske črpalke z lastno znamko, na katerih bi sami obratovali, potrebna pa bi bila tudi dodatna servisna dejavnost, toda to ni več naš posel. Zato je treba imeti partnerja za postaje, ki vse to nudijo. Obstajajo določene ideje, ki jih je ponudila slovenska stran, da pride na primer zraven še nekdo tretji, ki bi pokrival gastronomijo.
Naš interes v zvezi s Petrolom je v tem, da prezentiramo svojo znamko v Sloveniji in dobavljamo svoje bencine ter mazalna olja. Zato bomo investirali. Kakor sem razumel, je interes Petrola, da postavi dobre velike bencinske sevise, pripomore k oskrbi dežele z gorivom, in seveda, da sodeluje pri poslu.
Mi smo zelo zaiteresirani za Sredozemlje, ker surovo nafto, ki jo dodatno potrebujemo, vlečemo preko tega področja. V Libiji pridobivamo surovo nafto, eksploriramo tudi sicer na sredozemskem območju, skupaj s SNAM oskrbujemo Slovenijo z zemeljskim plinom. To pomeni, da imamo močan interes za energetsko oskrbo v Slovenijo in iz nje. Zato je logično, da stopimo v posel z bencinskimi servisi.
Če ste vezani na Sredozemlje, potrebujete najbrž tudi jadranska pristanišča, na primer koprsko.
Da, tržiško pristanišče tudi uporabljamo za TAL (Trans Alpine Line), za AWP (Adria-Wien Pipeline) pa terminal v Trstu. Slišal sem, da so v Kopru skladiščne zmogljivosti, ki nam jih je ponudil Petrol, naši ljudje si jih bodo ogledali in ugotovili, če pridejo v poštev. Vendar v glavnem vlečemo preko AWP.
Nove bencinske črpalke, ali kakor bi to imenovali...
... imenujemo jih bencinske črpalke. Tistega, kar je več kakor bencinska črpalka ne
bomo delali mi - mislim na dodatne lokale. Sicer pa bo to jasno na koncu. Razgovorov še nismo zaključili, ko jih pa bomo, bomo lahko določili celoten koncept.
Kako pa si predstavljate gradnjo bencinskih črpalk - bo vsak prispeval svoj delež?
Te predstave se zaenkrat še nekoliko razhajajo. Mi bi hoteli postaviti svoj celotni eks-terier, Petrol ima nekaj drugačnih idej, vendar se o njih še nismo dokončno pogovorili. Po mojem mnenju ne bi smeli komplicirati. Na dobrih mestih naj bi bile dobre bencinske črpalke. In najbrž bi bilo smiselno - če hočemo oboji od tega kaj imeti - da se predvsem ravnamo po poslovodnih možnostih, sekundarno pa je, kateri emblem visi.
Toda preden gradimo bencinske črpalke, bo treba zgraditi ceste. Predvsem mislim na pirnsko in tursko. Za njuno gradnjo je Svetovna banka za obnovo in razvoj toliko zainteresirana, da je pripravljena dati kredit. Toda nekaj bo morala prispevati tudi Slovenija, ki pa sama ne bo mogla zbrati dovolj. Menite, da bi avstrijska podjetja, ki so zainteresirana za sodelovanje s Slovenijo, prepričala svoje banke, da bi podprle gradnjo?
Vse bencinske črpalke, o katerih govorimo, niso projektirane na zelenih poljanah, kjer ni nobene ceste. Govorimo tudi o takih, kjer so že ceste. Toda novi objekti so pripravljeni res tudi za črpal-
ke, ki so predvidene ob novi avtocesti, ki teče skozi karavanški predor in ob pirnski avtocesti. Potem imate še projekt za cesto proti obali.
V zvezi z iskanjem kredita moram povedati, da OMV nima hišne banke. Sodelujemo z vsemi finančnimi instituti, pri čemer igra Creditan-stalt najpomembnejšo vlogo, delamo pa tudi z Landerbank, z Reifeisenorganisation, Giro-zentrale, vendar bi bilo zelo težko pojasniti naše želje. Težko je namreč reči - Potrebujem avtocesto, da bom lahko gradil bencinsko črpalko.
Gre za razvoj turizma, in za povezavo Evrope z Bližnjim vzhodom, pa med članicami EG, konkretno z Grčijo.
Ni dvoma, da ceste povezujejo ljudi, zato je za nas tudi zanimivo, da bodo zgrajene, toda naša neposredna naloga ni, da bi podpirali projekte za gradnjo cest. Mislim pa, da se drugi v Avstriji s tem resno ukvarjajo, ne le gradbena podjetja, ampak tudi gospodarski politiki, in obravnavajo razmišljanja, kakršna ste omenili. Vendar vem o tem le malo; pravzaprav le to, da obstajajo razgovori s Svetovno banko, da se posamezniki v Avstriji za to zavzemajo, da so potekali razgovori z INO. Vendar je to že druga tema, in ne spada k našim nalogam, ker je že predaleč od našega poslovanja.
K vašemu poslovanju pa spada zemeljski plin, ki ga Petrol transportira in skladišči v Avstriji oziroma pri OMV. Mislite, da bi tu lahko še kaj storili, izboljšali, čeprav delo dobro poteka?
Da, delo dobro teče, nimamo nobenih problemov, zato ga izboljšati niti ne bi mogli. Lahko pa bi ga razširili. Obstaja možnost, da bi plinovod, ki teče skozi Italijo, pripeljali v Slovenijo, in vodili po njem alžirski plin. Pri nas potekajo razgovori z Alžirom, skupaj z italijanskim partnerjem SNAM razmišljamo, da bi morda z izkoriščanjem novih možnosti preko Slovenije dobivali plin v Avstrijo in naprej na Češkoslovaško. Trgovanje z zemeljskim plinom gotovo lahko razširimo.
Da, doslej je potekalo poslovanje le v eno smer - iz Avstrije v Jugoslavijo, lahko pa bi šlo tudi v obratno smer.
Da, in to bi bila naslednja tema za naše razgovore.
Ostane vprašanje o sodelovanju z našo Rafinerijo v Mariboru. Veste, da jo imamo, veste tudi, kaj lahko proizvaja...
... relativno malo.
Pa bi bili zainteresirani, da ji prodate svoj know-hov, ali da na drugačen način sodeluje z njo?
To vprašanje je bilo tema orientacijskega razgovora z gospodi iz Petrola in pred nami je obisk v Mariboru, da bi naši strokovnjaki ugotovili, kakšne so možnosti. Naš cilj je, da naredimo celoten program. Precejšen delež primarne predelave odpade na olefine, ki jih petrokemija uporablja za proizvodnjo umetnih mas. Iz tega izhaja, da struktura palete naše proizvodnje na eni strani ne odgovarja povsem našim potrebam - namreč na področju mazalnih olj. Ker se to ne prilega posebno dobro v našo Rafinerijo v Schwechatu, iščemo partnerja, s katerim bi lahko skupaj proizvajali mazalna olja. V tej zvezi smo mislili tudi na Maribor - interes obstaja, vendar je treba zadevo še raziskati. O njej bomo še razpravljali, do kakšnih rešitev bomo prišli, pa še ne morem oceniti.
Vidite pa možnost za tesnejše sodelovanje?
Da, vendar ne želim razvijati zdaj nobenih posebnih optimističnih perspektiv, ker še nimam informacij, kaj bi v Mariboru lahko naredili in bo treba še počakati. Nobenega trdnega načrta nimamo, najprej so nam potrebne osnovne informacije, da bi ugotovili, če je sploh interesantno za obe strani.
Vaša rafinerija v Schwechatu ne predeluje samo za vaše potrebe, ampak tudi za druge. Obstaja možnost, da bi predelovali tudi za nas? Prevoz nam ne bi predstavljal problema, saj moramo zdaj prevažati blago iz Siska ali Bosanskega broda.
Take možnosti nikakor ne bi hotel izključiti. Odgovor pa moram oblikovati zelo previdno. Predelujemo za tuje naročnike, in treba bi bilo zelo natančno ugotoviti, kako so kapacitete obremenjene ter s tega izhodišča razjasniti vprašanje.
Vesel sem, da ste postavili to vprašanje, a danes lahko rečem le to, da smo v principu zainteresirani. Vendar stvar ni tako enostavna, ker obstajajo mednarodni dogovori, kapacitete so v bistvu zasedene, nova pogajanja s tujci, za katere predelujemo, bodo potekala prihodnje leto, in če bo Petrol pravočasno sporočil svojo potrebo in pokazal interes, bomo to lahko vgradili v koncepcijo za prihodnje leto. Principielno se torej o tem vprašanju lahko pogovarjamo.
Na področju raziskav boste v prihodnje veliko delali v Kanadi, pa tudi drugod po svetu. Bi marali vzeti Petrol za svojega malega partnerja?
Seveda, to bi bilo za nas zelo zanimivo. Na področju okrog nas, v našem sosedstvu je zelo interesantno eksplora-cijsko delo, možno bi bilo razvijati vrtanje. Zato si prizadevamo za take pogodbe na Madžarskem.
Prvo ne izključuje drugega. Za oboje smo zainteresirani. Zainteresirani pa smo tudi za razgovore s Petrolom.
A kakšni pogoji bi morali biti izpolnjeni?
Obstajajo mednarodna pravila za tako sodelovanje. Eks-ploracije potekajo v okviru konzorcijev, obstajajo standardi, po katerih se je treba ravnati.
V Avstriji sodelujemo zdaj z ameriško firmo Amoco, ki ima izjemne izkušnje in informacije, s katerimi bi se mi radi seznanili. Zato smo tudi iskali sodelovanje s to firmo. Po drugi strani nabiramo izkušnje v apneniških alpah, kjer so naši geologi in seizmologi naredili posnetke, in izkazalo se je, da so pod apnenimi alpami ogljikovodiki, nafta ali plin. Forsiramo raziskave v Avstriji in sicer skupaj z Amocom. Torej v lastni deželi sodelujemo z Američani, ker smo predvidevali, da bodo Američani prinesli potrebni
know-hov. Obstaja pa tudi veliko področij, kjer sami eks-ploriramo, tako doma kakor v tujini. Tako na primer v Libiji celo kot operator in najbrž tudi kot kontractor, pri čemer bi z lastnim vrtalnim moštvom potovali tja. Obstaja torej širok pas možnosti.
V Libiji imate celo svoje podjetje.
V Libiji smo soudeleženi pri Sitina Oil Company, državni družbi, ki pripada NOC (National Oil Company) in sicer z 12 odstotki, poleg tega imamo tam tudi lastno firmo.
Bi v zvezi z raziskavami in pridobivanjem nafte lahko rekli, da sodelovanja s Petrolom ne izključujete, da pa ...
Ne, ne bi tako rekel, ampak mislim, da so ta razmišljanja na vsak način zanimiva, a ker o tem doslej še nismo razpravljali, ne morem povedati nič konkretnega. Vidim pa možnost in zadeva je zame zanimiva. Zanimiva je misel, da bi skupaj s Petrolom začeli eks-plorirati. Ker pa je to posebna tema, bi si morali stvar posebej ogledati, mnenje pa bi morali dati strokovnjaki.
Avstrija je tako rekoč že pred vrati v EG, pri nas o tem šele razmišljamo. Mislite, da imamo kakšno možnost za priključitev?
Povsem si lahko predstavljam - to pravim osebno, ne kot generalni direktor OMV — da je Slovenija evropsko zrela. Obstajajo predpostavke za vstop v EG, to je predvsem demokratična družba, tržno gospodarstvo, in še nekaj drugih. In kolikor spremljamo dogajanje, je Slovenija hrabro na tej poti. Kolikor poznam slovensko industrijo, vidim možnost.
Nekoč sem bil tudi v Makedoniji in na Kosovu, čeprav je bilo to že davno, in za ta področja si kaj takega težko predstavljam. Zlasti ker tam še nista uresničeni prvi dve glavni postavki. Slovenija pa ima močno industrijo in vedno sem občudoval, kako naši ma-nagerski kolegi uspejo biti učinkoviti kljub restrikcijam, ki so obstajale in obstajajo -pomanjkanje surovin, zakonodaja podjetij, ki ovira večjo učinkovitost, delavska zako-
nodaja, ki ne spodbuja dela. Kljub temu prihajajo iz Slovenije nekateri proizvodi, ki so za Evropo pomembni in tržno sposobni. Naj omenim Elan, ali gospodinjske aparate, pa pohištveno industrijo, papirna industrija gotovo ni slaba, vsekakor boljša od italijanske. In če vse to že zdaj dosežejo, bi se ob novih pogojih za delo industrija še okrepila in postala sposobna za vstop v EG.
Bi bilo sodelovanje onemogočeno, če bi bila Avstrija v EG, Slovenija pa ne?
Ne verjamem. Govorite o stvari, ki je tudi nam povzročala hude skrbi, in nam jih lahko še povzroči - da bi E G diskriminirala druga področja. Toda mi smo aktivni v Libiji in bomo tudi v Kanadi, načrtujemo firmo v ZDA in imamo interese po vsem svetu, in kolikor vemo, imajo tudi mnoga EG podjetja interese po vsem svetu, zato ne more biti EG zainteresiran, da bi bila zunanja trgovina diskriminirana, da bi bili trgovinski odnosi EG z drugimi diskriminirani. Toda ta bojazen je obstajala, vendar ne verjamem, da bi se lahko uresničila. Slovenija ne bi bila nikakor sama, ostaja še problem DDR, pa Češkoslovaške, Madžarske. Jugoslavija kot celota je pa trenutno gotovo težavna tema.
Mislite, da je negotov politični položaj v Jugoslaviji ovira za sodelovanje ali za investiranje tujcev, tudi OMV?
Po splošno veljavnih kriterijih je gotovo tako, t. i. politično tveganje obstaja. Toda pri naših predstavah in načrtih - gradnja bencinskih črpalk, sodelovanje v Kopru, poslovanje z zemeljskim plinom, se mi to ne zdi relevantno. Pri velikih projektih smo dolžni oceniti politično tveganje, toda projekti, ki jih zdaj obravnavamo s Petrolom, lahko nosijo vsako politično tveganje. Ko bomo pozneje prešli na finansiranje, bomo morali pritegniti tudi banke, a ob tem, kar sam vem in slišim, ne verjamem, da bi kdo v Avstriji politično tveganje za investiranje v Sloveniji tako visoko ocenil, da posameznih načrtov ne bi mogli uresničiti.
Transportne pogodbe končno podpisane
je predvsem zaradi svoje kvalitete pomemben za Slovenijo, ki želi ostati zelena, čista, želi imeti čim manj problemov s pepelom, želi dihati čim čistejši zrak, pri tem pa ne želi biti hladna, brez kurjave v mrzlih zimskih dneh, ne želi biti brez elektrike. Ob naših dosedanjih strateških odločitvah - da je potrebno razširitev nuklearne energetike ustaviti in počakati, kaj se bo z njo zgodilo v svetu ter ob vseh težavah, ki jih imamo pri eksploataciji našega najpomembnejšega domačega energetskega resursa - premoga, bo ta dodatek iz Alžirije resnično dobrodošel.
ski zemeljski plin. Zdaj smo izpolnili prvo fazo naloge, ki smo si jo zastavili v slovenski družbi. Projekt je stvar energetske, kakor tudi celotne gospodarske politike,, ki mora znati ta energent ovrednotiti in tudi gospodarsko poplačati. Ne gre samo za cash plačilo blaga, ampak za vzpostavitev močnejših odnosov tako z Alžirijo in Tunisom, kakor tudi z ostalimi, ki pri poslu sodelujejo.
Zahvalil bi se delavcem Petrola, posebej iz Zemeljskega plina, ki so vlagali ogromne napore, da smo prvo fazo projekta zaključili. Gotovo pa bo potrebno tudi v prihodnje ve-
Kar nekaj let dela in čakanja ter dogovarjanja in pregovarjanja je bilo potrebnih, da smo končno mogli podpisati pogodbe za transport zemeljskega plina. Seveda je to šele prvi del velike naloge in precej truda bo potrebno vložiti, preden bo »iz naših pip« začel teči alžirski zemeljski plin.
Da vse skupaj ni tako nepomembno, potrjujejo tudi visoke delegacije, ki so prisostvovale podpisu pogodbe, ki ni miriil brez izjav za tisk - tudi za naš »Petrol«.
LUIGI MEANTI, podpredsednik Snama
V Italiji imamo izredno pozitivne izkušnje z uporabo zemeljskega plina, posebno kar zadeva vpliv na okolje. Velik
del tistega, kar smo naredili za izboljšanje ekološkega položaja, smo dosegli prav s pomočjo tega energenta in plinifikacije za široko potrošnjo.
Evropa se tudi na področju energetskih virov vedno bolj združuje, zato je tudi naša družba Snam vključena v širšo plinifikacijo kontinenta.
Naša povezava z Jugoslavijo, s slovenskim zaledjem, pomeni korak naprej v vključevaju tega projekta. Moram reči, da sem zelo zadovoljen, saj smo v relativno kratkem času izpeljali prvo fazo dela, ki vodi h kon-
kretizaciji skupnega projekta. Edina stvar, ki nam v sedanji situaciji manjka, je neposredna povezava na italijansko-jugo-slovanski meji, ki pa smo se ji s podpisom pogodbe približali za velik korak.
JANEZ BOHORIČ, podpredsednik slovenskega izvršnega sveta
Današnji dogodek je tako zelo pomemben, da se ga bomo v polni meri zavedeli šele pozneje, leta 1991, ko bo - tako vsaj upamo - po povezanih sistemih, italijanskem in našem, stekel alžirski plin. Takrat bomo do kraja začutili, da smo prišli do pomembnega energetskega vira, ki ni važen samo za pokrivanje naših deficitarnih energetskih potreb, ampak da
GVIDON KACL, predsednik republiškega komiteja za energetiko
Podpis pogodbe je pomembna stvar za slovensko energetsko politiko, pa mislim, da tudi za jugoslovansko. S tem dobivamo drugi vir, kar bo imelo velike energetske posledice tako v korist gospodarstva kakor v korist ekologije. V sedanjem trenutku prevladuje v energetiki prav ekološka kom-, ponenta, in zemeljski plin je vsekakor tisti energent, ki smo ga upoštevali tudi v spremembah dolgoročnega plana, ob čemer smo računali prav na alžir-
liko truda, da bo realizacija celotnega projekta tekla tako, kakor si zamišljamo, in kakor je potrebno, da bi dosegli zastavljeni cilj.
LOJZE BLENKUŠ, predsednik Petrola
S podpisom pogodbe smo zaključili prvo fazo velikega projekta. Trajala je izredno dolgo, razlogov za to pa je bilo kar precej - najprej gre za dolgoročno pogodbo, ki v naši zakonodaji vse do konca lanskega leta sploh ni bila možna, obenem je projekt zelo kompliciran, vanj bomo morali vložiti več sto milijonov dolarjev, imel pa bo velik ekološki pomen.
Ta projekt smo si zastavili za cilj pravzaprav že takrat, ko smo začeli plinificirati Slovenijo, saj smo plinovodni sistem tako postavili, da se napaja z dveh strani, z avstrijske in italijanske. Zdaj nas čaka novo delo, ki ima popolnoma drugačen značaj in mnogo krajši rok za gradnjo, saj naj bi plin začel pritekati v Slovenijo konec leta 1991. Do takrat moramo pri nas zgraditi priključek od Šempetra do Gorice, Snam pa nekoliko daljši priključek od Palmanove do Gorice. In če hočemo plin tudi prodajati, moramo v teh dveh letih razširiti plinovodni sistem v Sloveniji. Gre za velike in pomembne investicije, obenem pa tudi za velik obrat. Zdaj imamo zelo dobre rezultate pri porabi zemeljskega plina kot primarne ener-
gije v industriji, kljub temu smo pa še daleč za svetovnimi normami, če merimo odstotek plina v celotni porabi. Kolegi iz Snama govorijo o 23 odstotkih v celotni energetski porabi, mi komaj o dobrih 12 odstotkih. To kaže, koliko prostora je še pred nami, ob čemer ekološkega pomena niti ne omenjam. Usmeriti se bomo morali na dve poti - najprej bomo morali doseči večjo široko porabo, ki je zdaj še zelo na začetku, in nato poiskati nove smeri v po-
rabi plina znotraj energetike, pri uporabi v elektroenergetske namene, to se pravi, v namene, ko se istočasno proizvaja električna in toplotna energija. Ko bomo to dosegli se bodo za našo državo začeli boljši časi, s tem pa tudi za prebivalce Slovenije in njihove sosede.
VINKO WERNIG, direktor Zemeljskega plina
Uporabo alžirskega zemeljskega plina smo v našem podjetju načrtovali že od vsega začetka. Ko smo se odločali za slovensko plinovodno omrežje, smo imeli v mislih, da bi ga napajali z dveh strani - s severovzhodne, iz Sovjetske zveze in jugozahodne, iz severne Afrike. Takrat smo računali z alžirskim plinom, ki
naj bi prišel v luko Tržič pri Trstu za konzorcij zahodnoevropskih firm, SAGAPE, tim MoKa (Monfalcone - Karlsruhe), vendar se je kasneje izkazalo, da je bil interes zahodne Evrope nekoliko drugačen in projekta niso uresničili. Zato je Slovenija skupaj s Hrvaško načrtovala v naslednjih letih svojo pot in sicer je želela dobiti alžirski zemeljski plin skozi transmediteranski plinovod in preko Italije do Nove Gorice. Za uresničitev tega
programa smo julija 1985 podpisali z alžirskim podjetjem Sonatrach pogodbo o nabavi plina, ki pa zaradi določenih zadržkov ni bila realizirana oziroma sploh ni stopila v veljavo. Po večletnih prizadevanjih za rešitev zadržkov, smo jih proti koncu letošnjega leta končno odpravili in se dogovorili za dokončno besedilo pogodbe za transport plina iz Alžirije do jugoslovanske meje pri Novi Gorici. Takoj za tem smo obnovili stike s Sonatrachom, s katerim smo oživeli že zapadlo pogodbo iz leta 1985 ter jo dopolnili tako, da je prilagojena sedanjim možnostim za
nabavo alžirskega zemeljskega plina ter transportnim pogodbam.
Danes smo podpisali transportne pogodbe za transport plina iz Alžirije v Jugoslavijo in sicer s podjetji TTPC za transport preko Tunizije, TMPC za transport pod morjem ter z italijansko firmo Snam za transport plina preko Italije.
Po naši oceni je ta korak za preskrbo Slovenije z zemeljskim plinom izredno pomemben in z njim uresničujemo že leta 1975 zastavljeni program plinifikacije Slovenije. Z alžirskim plinom si bomo zagotovili dodatne količine plina, ki jih bo Slovenija potrebovala v obdobju do leta 2000, kakor je to predvideno z energetsko bilanco Slovenije in ugotovljeno z analiziranjem energetskega trga Slovenije.
Pomembno je dejstvo, da bo Slovenija s tem imela dva vira zemeljskega plina in bo zato preskrbovanje naše republike s tem gorivom bistveno zanesljivejše. Posebej še zato, ker prihaja drugi vir z juga, torej s področja, kjer bi zime ne smele vplivati niti na proiz-
vodnjo niti na lastno porabo in utegne biti dobava zato v tem obdobju zanesljivejša kakor iz severnoevropskih predelov, kjer v ekstremno hudih zimah lahko nastanejo motnje v dobavi.
Bolj zanesljiva oskrba z zemeljskim plinom bo omogočila plasma plina tudi na druga področja, na katerih do zdaj v Sloveniji ne dosegamo take stopnje kakor drugod v Evropi, tako v zahodni kakor v vzhodni. Tu mislim na porabo plina v široki potrošnji, kjer znaša v Sloveniji približno 4 odstotke, medtem ko se giblje v Evropi med 17 in 46 odstotki.
Z drugim virom in s tem povečano zmogljivostjo preskrbe z zemeljskim plinom pa bodo poskušali utreti pot do uporabe zemeljskega plina v proizvodnji električne energije, tako v kombiniranih procesih s proizvodnjo toplote, kakor v samostojnih plinskih elektrarnah. Ugotovljeno je, da v ekološko čisti proizvodnji električne energije iz fosilnih goriv dosegajo daleč najboljše ekonomske rezultate prav z uporabo zemeljskega plina.
Uvedba drugega vira zemeljskega plina, ki bo v plinovodni sistem Slovenije vstopal iz jugozahodne smeri, pa je ugodna tudi zato, ker s tem povečujemo transportno zmogljivost sistema kot Celote in izboljšujemo tlačne razmere v sistemu brez bistvenih vlaganj v nadaljnje širjenje plinovodnega omrežja in tako posredno izboljšujemo tudi rentabilnost poslovanja.
Nenazadnje pa daje povečana poraba zemeljskega plina, ki jo bo omogočil drugi vir, vzporedne rezultate, ki za Slovenijo verjetno niso zanemarljivi, saj bo izboljšala ekološke razmere.
Ukrepi zveznega izvršnega sveta vplivajo tudi na poslovanje trgovine z naftnimi derivati
Ukrepi zveznega izvršnega sveta, ki so dvignili med gospodarstveniki, pa tudi med ljudmi na splošno, veliko prahu, bodo močno vplivali tudi na poslovanje naftnega gospodarstva. In čeprav so bili sprejeti že decembra, se nam zdi prav, da jih objavimo, saj bodo veljali daljše obdobje, obenem pa dodamo nekaj pripomb, ki jih je bilo treba šele oblikovati.
Najprej naštejmo ukrepe: sprememba vrednosti dinarja,
vezava tečaja dinarja na za-hodnonemško marko za predvideno obdobje šestih mesecev, uveljavitev notranje konvertibilnosti, uravnoteženi proračun federacije (sicer s predvidenim povečanjem od 10 do 14 odstotkov), vendar obremenjen s pokrivanjem novih, dodatnih potreb (del za pokrivanje tečajnih razlik, pokrivanje potreb socialnega programa itd.), prosto oblikovanje obrestne mere s politiko eskontne stopnje Narodne banke Jugoslavije, opredeljeno s pomočjo denarnega trga, reforma bančnega sistema, sprememba politike osebnih dohodkov, zamrznitev 19 odstotkov cen, infrastrukture, po predhodni korekciji za povprečno 10 odstotkov in ohranjeno prosto oblikovanje vseh drugih cen, kar naj bi v končni fazi povzročilo 13-odstotno rast drobno-prodajnih cen v letu 1990, ukrepi socialne politike na zvezni ravni (predvidenih 150 milijonov dolarjev neposredno za te namene poleg že posredno predpisanega načina korekcije osebnih dohodkov v korist najnižjih),
računanje na tujo finančno pomoč ob uspešnem realizira-nju programa v višini 2,5 do 4 milijarde ameriških dolarjev v dveh letih, celovita sprememba davčnega sistema (davek od prometa proizvodov in storitev, davek od dobička, davek od osebnih dohodkov), ukrepi na področju družbenega nadzora cen, ureditev devizne zakonodaje, trga denarja idr.
Nekateri od ukrepov neposredno vplivajo na naše poslovanje:
1.	Zakon o spremembi vrednosti dinarja je začel veljati 1.
januarja 1990. Posledica izvedbe določil zakona, ki je bila pri Petrolu vidna že prvega dne, so bile denominirane vhodne m izhodne oziroma prodajne cene na naših vele- in maloprodajnih mestih. Tako hitra sprememba brez lastnega informacijskega sistema ne bi bila možna, in seveda tudi ne bi bila izvedljiva, če ne bi pravočasno izdelanih cenikov delavci teritorialnih enot dvignili že 30. decembra lani in poskrbeli za operativno izvedbo na prodajnih mestih. Ob prvem koncu tedna v letu 1990 je sektor za informatiko v celoti spremenil programe, tako da je bilo možno poslovne dogodke sproti spremljati v konvertibilnih dinarjih. Bilančne rezultate za leto 1989 bomo spremljali v starih dinarjih zaradi kasnejših primerjav in končne vrednosti izrazili v težkih dinarjih.
Problem pri izvedbi določil zakona pa so na primer vsi začeti posli v letu 1989, ki jih bomo zaključili letos, popravki dokumentov za preteklo leto in seveda izdelava strojnih kontrol, ki bo preprečila zajemanje novih in starih vrednosti na istem dokumentu.
2.	V zvezi z izvedbo določil celotnega paketa davčne politike naj primarno opozorim na novo obdavčitev na osnovi posebnega zveznega zakona o uvedbi davka za finansiranje potreb JLA v letu 1990.
Zakon se nanaša;
na uvedbo 3-odstotnega zveznega davka na vse proizvode razen redkih izjem (kruh, mleko). Pri tem so se vsi proizvodi iz našega programa dopolnilne dejavnosti podražili in sicer v povprečju za 1J odstotka. Davek za finansiranje JLA plačujemo tudi od prodaje naftnih derivatov; vendar glede na to, da so njihove cene od 20. decembra lani zamrznjene, gre v strukturi cene zgolj za prerazporeditev na račun znižanja temeljnega prometnega davka;
na uvedbo 5 odstotkov zveznega davka za storitve veleprodaje, kar pomeni, da je celotna ustvarjena mreža pri prodaji na debelo iz skladišč ali v tranzitu za ta del davka realno manjša.
Pri proizvodih, za katere oblikujemo maržo prosto po pogojih trga, za delež davka teoretično sicer lahko povečamo maržo ob pogoju, da obdržimo konkurenčnost. Strogost zakona se pokaže na področju prodaje naftnih derivatov, kjer so cene zamrznjene, in te možnosti nimamo, kar pomeni, da dajemo davek za finansiranje JLA na račun lastnega dohodka iz marž derivatov, ki so pa že zdaj prenizke in zagotavljajo zgolj životarjenje;
uvedba 5-odstotnega davka na vsa plačila transportnih storitev, ki so realizirana na osnovi naročil izven podjetja (eksterna realizacija). Tudi tu pokrivamo davek iz lastnih sredstev oziroma zmanjšujemo dohodek, saj praviloma ne bi smeli deleža za davek vkalkuli-rati v osnovno transportno tarifo;
uvedba davka na zunanjetrgovinsko proizvodnjo za finansiranje JLA;
uvedba davka na obresti od kreditov.
3.	Zakon o sistemu družbenega nadzora cen je bil sprejet po večmesečnem nasprotovanju naftnega gospodarstva oziroma njegovem vztrajanju, naj se cene naftnih derivatov oblikujejo prosto po pogojih trga. Vendar zakon določa, da so nafta in njeni derivati v sklopu proizvodov, ki spadajo med 19 odstotkov tistih proizvodov, med katerimi ima država najstrožji nadzor. Zakon namreč nalaga vsakemu naftnemu podjetju, tako trgovini kakor proizvodnji, da ločeno izdela tržne kriterije, ki jih predloži na vpogled zveznemu izvršnemu svetu, ki jih oceni in če se ZIS strinja s predloženimi merili, podjetje izračuna svojo ceno proizvoda ali storitve (marže) ter dostavi na vpogled zveznemu zavodu za cene najpozneje pet dni pred njegovo uporabo.
Dejstvo je, da so cene derivatov, in s tem seveda tudi marža, zamrznjene na ravni 20. decembra 1989 za naslednjih šest mesecev, drugo dejstvo pa je, da je naftno gospodarstvo stopilo v obdobje zamrznitve z nega-
tivnim izračunom oziroma stanjem, saj smo za podražitev derivatov 20. decembra lani zahtevali dvig cen za preko 20 odstotkov in seveda tudi dvig marž v relativnem odnosu, česar nam pa ZIS ni dovolil.
Trgovski del naftašev še vedno argumentirano vztraja pri marži, ki bi morala znašati vsaj 25 odstotkov rafinerijske cene goriv, ki je predvidena do konca junija letos, izdelamo kriterije za oblikovanje višine marž in pričnemo z ustreznim postopkom v skladu z določili zakona o cenah.
Po ocenah in analizah na osnovi ukrepov je nesporno, da se moramo obrniti na lastne rezerve, kar pomeni, da je potrebno takoj opredeliti poslovno strategijo za leto 1990, poiskati nove vire dohodka, skrajno racionalizirati poslovanje, natančno določiti raven stroškov, precizno začrtati svoje poslovanje ter ga skrajno resno tudi izvajati.
M. Lah
AMERIČANI V VOJVODINI
Novosadsko podjetje za proizvodnjo nafte in plina Nafta-gas je trdno stopilo v tehnološko posodabljanje, da bi nadomestilo tisto, kar je zamudilo v preteklem desetletju. Tako je pred nedavnim nabavilo v tujini velik del opreme za raziskovanje in eksploatacijo nafte v večjih globinah, torej za delo, s katerim se namerava Nafta-gas ukvarjati v bližnji prihodnosti.
Poleg tega so bili nedavno tega v Novem Sadu predstavniki ameriške družbe Prich-arde Corporation, ki je med vodilnimi v svetu nafte, in s katero so podpisali pogodbo o izdelavi projekta za skladišče plina. Denar za izdelavo projekta je zagotovljen iz dela kredita Mednarodne banke za obnovo in razvoj, ki ga novosadsko podjetje ni v celoti izkoristilo v okviru projekta za opremljanje za raziskovalno delo.
To je šele začetek tehnološkega sodelovanja s strokovnjaki iz Kansasa v sklopu projekta in opremljanja, ki ga cenijo na približno 40 milijonov dolarjev.
Delegati so soglašali
Na 12. zasedanju Skupščine podpisnic sas o plinifikaciji Slovenije sta bili na dnevnem redu najbolj pomembni zlasti dve točki. Delegati so obravnavali analizo, ki ugotavlja, da je nabava zemeljskega plina iz drugega vira umestna ter potrdili projekt o uvozu alžirskega plina in se dogovorili o reorganizaciji Zemeljskega plina na osnovi zakona o podjetjih.
Ker je bil pisni material jasen, in ker so bili delegati že ves čas na tak ali drugačen način vključeni v njegovo pripravo, ni bilo nikakršnih problemov.
Skupščine so se udeležili predstavniki vseh institucij, ki so pomembne za razvoj plinifikacije
»Seveda se bomo o vsem dogovorili, saj so delegati sami pametni fantje!«
Tudi »glavo Petrola« je zanimalo, kaj bodo povedali delegati in kako se bodo odločili
Predsedstvo že pozna poročilo, pa se lahko pripravlja že na naslednjo točko
Čeprav smo v dobi računalnikov, je ročno pobiranje volilnih lističev še vedno najbolj gotovo
Dogajanje je treba pozorno spremljati, saj ne odločajo le o sebi, ampak tudi o usodi svojih potomcev
Lahko so zadovoljni, saj so uspešno izpeljali tehnično plat skupščinskega zasedanja
Februar - mesec kulture
Razveseljivo in žalostno
Razveseljivo, da smo ves mesec, v katerem Slovenci proslavljamo svoj kulturni praznik, proglasili za mesec kulture, in žalostno, da samo v tem mesecu nekoliko bolj poudarjamo kulturo, ki bi morala biti sama ob sebi umevna vsakodnevna spremljevalka našega življenja. Toda sklenili smo, da bomo iz nje naredili pastorko, da jo bomo stisnili v kot in ji odtegnili kar največ možnosti za njen razvoj - včasih celo za obstoj.
Pa kaj bi se čudili, saj je ne moremo stresti na krožnik, ne moremo je navesti nase, ne moremo v njej stanovati ter s tem pokazati svojega standarda, ki edini kaj velja in kaže »veličino« posameznika. Toda to izraža tudi kulturno obnašanje pri mizi (pa kaj, ko je veliko bolj udobno viseti preko krožnika, srebrati juho, oblizovati nož ali puhati cigaretni dim v usta soseda, ki še je. Izraža jo tudi obleka, čeprav je še tako skromna in preprosta (pa kaj, ko so v modi tesno oprijete hlače in nekaj centimetrov veliko krilo, dasi-ravno poudarja krive noge in lepo število kilogramov odvečnega sala na bokih). Poudarja jo čim bolj elegantna hiša, čeprav je izdelana samo njena fasada, njeni stanovalci pa spijo v spalnih vrečah in imajo obleko obešeno
na vrvi (pa kaj, saj zunaj tega nihče ne opazi, prav tako pa tudi ne bi opazil slik, če bi visele na stenah sob, in tudi ne knjig, če bi ležale na policah. Za branje pa lastnik tako ne bi imel časa, saj je bolj privlačno piti pivo iz steklenice ob televizijskem prenosu nogometne tekme. Pa od časa do časa glasno zakleti - naj se otroci izpopolnjujejo, zakaj bi. jih vzgajala samo cesta.
In če se posmehujemo tistim, ki gredo radi na koncert ali v gledališče ali na razstavo, ter se sprašujemo, kaj imajo od tega, ker pač ne razumemo, kako lahko živijo čudaki, ki jih umetnost zanima in jim nekaj daje, bi morali kdaj pomisliti, da zahtevajo nekaj kulture že vsakodnevni človeški odnosi. Da se sodelavci med seboj v poslovni hiši pozdravljajo, čeprav ne delajo v isti pisarni, da kljub emanci-piranosti žensk moški prvi pozdravi, da najprej mlajši starejšemu izdavi »dober dan«, da pridrži vrata tistemu, ki gre z njim in mu jih ne treska pred nosom. Seveda bi bilo preveč pričakovati, da stopa po stopnicah navzdol moški za žensko in pri vzpenjanju pred njo. Toda tudi to je delček kulture. A dokler se tega ne bo zavedal vsak posameznik, bo tudi kultura naroda zapostavljena - z njo pa tudi
narod kot celota in vsak njen člen posebej.
In če se najdejo posamezne izjeme, ki vztrajajo celo pri aktivnem delu na kulturnem področju, bi jih morali spoštovati, jim nameniti prijazen, vzpodbuden nasmeh namesto posmehljivega pogleda, in jim reči - Nadaljujte, vztrajajte!
ŠE VEDNO SE GA SPOMINJAMO
Naši najmlajši doživljajo vsak dan kaj novega, zato jim marsikaj hitro izgine iz spomina. Nekatere stvari pa vendarle dalj časa nosijo v svojih srčkih.
Sindikalne organizacije Trgovine so pripravile pred novim letom za naše nadebudneže igrico, ki ji je prisostvoval tudi dedek Mraz, ki je malčke po predstavi obdaril. Igrani program, ki so ga izvedli srednješolci, je bil primerno izbran in je malčkom prinesel veliko veselja, kar je bilo lahko razbrati z njihovih žarečih obrazkov. Dedek Mraz pa jim ni prinesel le daril, ampak tudi zanimivo pripoved o sebi in svojih živalih, obenem je našel za vsakega, ki si je to zaželel, prostor na svojih kolenih. Tako je bilo v polni meri zadoščeno otrokom, ki so si želeli dotakniti častitljivega moža, ga poslušati, mu kaj povedati, ali celo zapeti.
J. Turk
NEKJE DALEČ
MINILO JE
Minevajo mi dnevi in dolge noči, minevajo kakor sončni žarki, ko se skrijejo pred temnimi oblaki, minevajo mi dolge poletne noči, pred hitro prihajajočimi jutranjimi skrbmi.
Vsakdanje skrbi mi ne dajo miru, mislim na tebe in me skrbi.
Le ko vedel bi, kje si zdaj ti, prišel bi k tebi - povej mi, kje si.
Minila mi bo mladost,
prišla bo kmalu jesen in z njo starost,
bojim se teme in skrbi me za tebe.
Ali ti bom lahko povedal vse to, kar nosim v sebi,
ali bom še kdaj srečal takega človeka, ki ljubil ga bom, ki zaupal mi bo.
Le ko vedel bi, kje si zdaj ti,
nikoli mi ne bi tako hitro minevali dnevi.
Tina Rodič
Nekje daleč, daleč od mene, nekje visoko, visoko nad menoj obstaja svet, svet tišine, neskončne modrine.
Samo megla prekriva zemljo kot pajčevina v jutranji rosi odseva. Vse polno je tišine, tišine daljne galaksije.
Nekje daleč, daleč od mene živi ljubezen.
Resnična ljubezen brez lažne sivine, ovita v niti tkane svile.
Nekje daleč, daleč od mene, odšla je moja duša polna želja in polna razočaranj.
Nekje daleč, daleč od mene,
čaka na mene svet,
za našega človeka še ne utrgan cvet.
Tina Rodič
KAJ SKRIVA JADRAN?
V Ininem podjetju Nafta-plin so želeli pospešiti raziskave v jadranskem podmorju in ugotoviti potencial tega področja, zato so že od leta 1982 raziskovali na teh predelih, deloma sami, deloma s tujimi partnerji. V tem času so posneli 13.627 km novih seizmičnih profilov, ponovno obdelali 3346 km obstoječih ter naredili 11 vrtin, ki merijo skupaj 34.389 m. V teh sedmih letih so dobili številne nove geološke informacije, dobili nove izkušnje in znanje, potrdila se je tudi strokovna sposobnost Naftaplinovih delavcev. Vse to pa ni pripomoglo k pričakovanim rezultatom - odkritju komercialnih količin ogljikovodikov.
Ob pregledu celotne problematike in dosednjih rezultatov so v Naftaplinu ugotovili, da bi morali zediniti celotno dosedanje delo in ugotovitve, da bi mogli celoten raziskovalni predel strokovno valorizirati. Ker menijo, da je jadransko podmorje za nadaljnje raziskave še vedno zanimivo in perspektivno, so se v podjetju odločili, da bodo začeli s tretjo, a krajšo fazo raziskovanja. V njej naj bi z novim pristopom, delovnimi sredstvi in kadrovskim potencialom dobili še v tem srednjeročnem obdobju dokončen odgovor o vrednosti tega raziskovalnega področja. Zato bodo začeli še letos samostojno vrtati na istrski platformi, Srednjeja-dranskem pragu in Dolgooto-škem bazenu, skupaj z domačimi partnerji pa bodo raziskovali tudi v področju Črne gore.
TUJCA SVA SI
Le besedo mi povej, besedo, ki pomnila jo bom, ko boš odšel.
Solzo mi obriši, ker srce mi joče, čutim,
da že dolgo nisi moj.
Vsakič, ko te objamem, se mi zdi, da te zadnjič objemam, vsakič ko te pogledam, se bojim,
da rekel boš prvi ti, da že tujca sva si.
Tina Rodič
NAJVECJI PORABNIKI ENERGIJE
LETA 1988
V MILIJONIH TON NAFTNEGA EKVIVALENTA
SSSR
KITAJSKA
JAPONSKA
ZR NEMČIJA
KANADA
ITALIJA/ 151
208
V- BRITANIJA
197
FRANCIJA
I7889!
ZDA, Sovjetska zveza in Kitajska so največji porabniki energije na svetu. Če preračunamo vse nosilce energije -premog, nafto, zemeljski plin, jedrsko in vodno energijo na enotno mero (tako imenovani naftni ekvivalent), so v Združenih državah porabili lani 1941 milijonov ton, v Sovjetski zvezi 1397 milijonov ton in na Kitajskem 727 milijonov
ZAHVALA
Ob smrti moža in očeta Ivana KOBALA, upokojenega člana organizacijske enote Maribor se zahvaljujem vodstvu in članom kolektiva, še posebej pa nekdanjim sodelavcem z - bencinskega servisa XIV. divizije za izrečeno sožalje.
Posebna hvala za vse spoštovanje, ki so mu ga izkazali, za cvetje in lep poslovilni govor.
Terezija Kobal z družino
ton. Na četrtem mestu je Japonska (400 milijonov ton), sledi ji Zvezna republika Nemčija (267 milijonov ton). Na devet največjih porabnic energije odpadeta dve tretjini svetovne potrošnje. Seveda pa celotna poraba ne pove ničesar o intenzivnosti energetske izrabe. Če bi jo računali na prebivalca, bi bile na vrhu lestvice Kanada in ZDA z 9,7 oziroma 7,9 tone naftnega ekvivalenta, medtem ko Kitajska z 0,7 tone naftnega ekvivalenta komaj presega porabo kakšne države v razvoju. Zvezna republika leži s 4,4 tone na prebivalca nekje sredi lestvice industrijskih držav.
SKLADISCE V BANATSKEM DVORU
Vojvodinski naftaši nočejo odstopiti od projekta za gradnjo podzemnega skladišča za nekaj sto milijonov kubikov plina. To skladišče bodo gradili pod plodnimi banatskimi polji v Banatskem Dvoru v globini 1200 m, stalo pa bo
V SLOVO
V dneh, ko smo se poslavljali od starega leta, smo se zbrali na pokopališču v Šmarju pri Jelšah in se poklonili v slovo naši sodelavki PAVLI CEROVŠEK, snažilki na bencinskem servisu Šmarje pri Jelšah.
Polnih dvanajst let je tiho in vestno opravljala svoje delovne obveznosti, toda bolezen jo je ločila od njenih delovnih tovarišev.
Vsi so trdno upali, da se bo vrnila na svoje delovno mesto, a morala je kloniti pred boleznijo, ki je bila močnejša od volje do življenja.
Sodelavci iz TOE Celje
100 milijonov dinarjev. Plin bodo dovajali v podzemne tunele s pomočjo posebnih črpalk, od koder ga bodo po potrebi pošiljali porabnikom.
Do zdaj so raziskali celotno ležišče Bavarskega Dvora in zgradili pilotske naprave. Investicija je večkratno koristna za gospodarstvo vzhodnega dela Jugoslavije, ker se je dogajalo, da so morali ustaviti pridobivanje plina na domačih poljih, ker ga niso imeli kam skladiščiti, obenem pa da bi porabili uvoženi plin, ki ga plačujejo po sistemu polno za prazno.
NADALJEVANJE DELA
V skladu z zakonom o podjetjih deluje od novega leta Poslovna skupnost Petroluni-
V SPOMIN
Tragična smrt prodajalca ANDREJA GORJANCA, ki jo je povzročila težka prometna nesreča, nas je v Istrabenzu globoko pretresla.
Andrej je polnih sedemnajst let delal med nami, in bil vedno pripravljen pomagati svojim sodelavcem, nikdar ni nikomur odklonil pomoči, če ga je prosil zanjo. In tudi sicer smo se dobro razumeli.
Zdaj komaj dvainštiridesetletnega sodelavca ni več med nami, in le počasi se bomo navadili na dejstvo, da ga na bencinskem servisu Kozina III ne bomo več srečevali.
Sodelavci poslovne enote Sežana
on. Podpisniki sporazuma o združevanju podjetja s področja proizvodnje, predelave, prometa in transporta v naftni industriji Jugoslavije ter Center za izobraževanje kadrov v Sremskih Karlovcih. Cilj združenih podjetij je povečanje dobička in ustvarjanje optimalnega poslovnega učinka, pa tudi usklajevanje proizvodnje, predelave, prometa in prevoza. Eden od ciljev za združitev v Poslovno skupnost je tudi skupen nastop na domačem in tujem tržišču, zato so tudi začrtane smeri njenih nalog.
Poslovno skupnost bo upravljala skupščina, v kateri je po en delegat vsake članice skupnosti in delavec, ki je zaposlen v skupnosti.
STAREJSi SLOVEU bU-i FIlM
I/AnG Lt
ŠtCA BCLFZEkf
DEL SiaADfa
nN ' 1 -
iWn £T;\
KbMu^i
KLEMEN
(At)
PEtUiJ-
sKi
pglosel
KAZALNI
Z/MMEK
PtTfsOL
PETROL
NčPft|\\/1 biH
PETROL
M-PtfoK
Lj L l\S
PC0i\i\
TRCjMJ biči JvJN Rami)
iv/ \/ PtTC
'MtbTO \J
oRCj ii
NLbRO
Ž.lMt.
SL. K\j
GAAlfcC
C utr>Kj|\ MRE
l’C NkA.4"
kiA v' Rita
MN M* SAM06L
MtbTC V SZ PRI
JMJEZ
TfttiUAl
;is-c.k<A
IT. NAFTNI RCf^CPRVJ
w>KESč-KjilZ
0STR.0
PLiM
JENKA
\/e&
ftrfioL
PtTROL
'ETKCL
LtC\P\M
ALJfcijrf
napadi
NA POLI -T iČklO 0S£6tJQST
KuTAJ^I
cesarski
URADNIK
Pl im
VREDNO
t>TKII
PhPIRJI
vdrO TUR|\
f>6 •. b 1 Ki pitCALNC
GLASiLt
ČETRTI
RiMbRI
KRALJ
VOJ) NA
PETROL
ZlVKL
cEsRO: n DA*
BRA2.lL 5R0 v/GLE mesto
2NjC-
NE R3A~
Ml RdSKi MAR
t\,KCP3KA
MCuKCc^CT
PGLboRtH
PAPIGA
ZAciMAA
mesto v
MAREDO Ul JI
ARNOLD Z Vi' ElG
PETROL
nemiri
iPOLNilR
lčPjELJi PROIZOOD
RLbLl
GLAVNO
C/SKRBNIK
RlEtI
ftCNISOkjl
PETROL
GRM TL
MESi O
PETROL
PETROL
ERiTRE.'
RLMtNr
BURMI
NAGON
SAJENtO
Mi cVti I
TEMRA
SiONGGft
PETROL
GRKJ V/l NjO
KARLOVAC
EvIKjA
Vosi »C
5RSRI
I fe&AN
GTAkjE
V RAMPO
PETROL
AtJ)tW/V
OR-ROK.
GR*R>06»
L JA USODE
ARi-tl -TERT
RaVNi ' t
si cVNiR
LEGENDA RNl USTA MC\i iTEL Rima
fetrcl
ANTON , . v
<.ag;e<%
LAŠANJt
IKjULL
TE il N C N PuRLlO
Dl h ALKI CRfrAN
TANTAL
NOGCKE
Ni Klub
ALOMiNlJ
FRANC
FILOZOF
SL IRTE Ki Pl GCLE6A TELFSA
OkjvMKjtLA
smclA
GLAOCEv
(.HIPPC L1 TE )
I/VCKitfG)
UP t L fc “ EKitC/ siNJiNt Alk
lavno Mtr T LRol J E.
pet.rol
NATRi J
PETROL
naš Čas stran 7
Le še spomin
Odnosi med ljudmi so kljub vse večjim težavam v življenju — vse slabši. Škoda, bi dejali, saj bi pričakovali, da bomo le z roko v roki prebrodili težave.
Zato je primer v naši vsakodnevni praksi, da na bencinskem servisu, neobvezno seveda, o6sti šipe na avtomobilu, prava senzacija. Dogaja se v Šoštanju in o tem smo se prepričali. Povsem slučajno. Milka Podvin-šek iz Gaberk je z nasmehom pristopila in očedila vetrobransko šipo službenega vozila, natočen bencin je zaračunala šele nazadnje. »Nič ni težko, zamudim se le kakšno minutko« ... Človek kar pozabi na nove in nove podražitve bencina, če se mu nasmehne »sreča te vrste«.
PROBLEMI V PROIZVODNJI
V Sovjetski zvezi proizvedejo zdaj manj kakor 12 milijonov sodčkov surove nafte na dan. Zaradi problemov s plinovodno mrežo v državi, bo proizvodnja plina znašala nekaj nad 800 milijard kubikov, kar je za 2,6 odstotka več kakor leta 1987 in za 820 milijard pod planom za leto 1989.
V zadnjih treh mesecih lanskega leta je znašala povprečna sovjetska proizvodnja nafte približno 150 milijonov ton (11,95 milijona sodčkov dnevno), ker so dosegli proizvodnjo 485 milijonov ton
(12,24 milijona sodčkov dnevno), kar je za 12 milijonov ton manj kakor v enakem obdobju leta pred tem.
IZŽREBANI REŠEVALCI
Anica Brunec, TOE Murska Sobota,
Ljudmila Boštjančič, Transport Ilirska Bistrica,
Zofija Berce, Zemeljski plin,
Dobijo nagrade, ki nam jih bo pripravila Olma.
Prišli - odšli
Prišli
TRGOVINA Z NAFTNIMI DERIVATI
TOE Celje Justina Požun, administrativna referentka za OD in evidenco,
Josip Koštrun, prodajalec
TOE Kranj Urban Ivnik, prodajalec
TOE Ljubljana Roman Lukunič, prodajalec, Janez Legiša, prodajalec, Drago Huško, prodajalec
TOE Avtopark Edi Valič, voznik
ISTRABENZ Mile Butič, polnilec, Darja Bandelj, referentka za obračun goriv
TRANSPORT ILIRSKA BISTRICA
Vojko Novak, voznik, Radovan Šestan, voznik, David Bizjak, pripravnik, Viljem Rolih, voznik, Marjan Bradač, pripravnik, Doljan Iskra, pripravnik, Toni Grži-na, pripravnik
PINUS
Andrej Verglez, procesničar v proizvodnji
COMMERCE Boštjan Zdravje, višji samostojni referent
GOSTINSTVO
Hotel Špik Tamame Havič, snažilka, Anita Oblak, sobarica, Nedžira Ljubijankič, kuhinjska delavka
Odšli
TRGOVINA Z NAFTNIMI DERIVATI
TOE Maribor Edvard Žolger, polnilec, smrt
ISTRABENZ Andrej Gorjanc, prodajalec, smrt
ZEMELJSKI PLIN Vida Makuc, vodja pisarne
TRANSPORT ILIRSKA BISTRICA Milan Uljan, monter avtoplaš-čev
COMMERCE Barbara Bradaško, tajnica, administratorka
GOSTINSTVO Hotel Špik Vesna Halilagič, snažilka
Motel Čatež Fredi Povh, natakar - pripravnik, Peter Požar, natakar - pripravnik, Ana Kovač, pokoj
Motel Podlehnik
Marija Šprah, snažilka
Restavracija Tepanje Karolina Gumzej, perica
Glasilo delavcev združenih delovnih organizacij v sestavi SOZD Petrol • Ureja uredniški odbor: Marinka Biček. Minka Demšar, Rajko Muljavec, Darinka Pavlič, Cvetka Pisar, Štefan Prša, Nevenka Šantič, Ada Valenčič • Odgovorni urednik: Aleš Peternel • Urednik Jelka Žmuc-Kušar • tehnični urednik, lektor in korektor: Jelka Žmuc-Kušar • Naslov uredništva: SOZD Petrol, Ljubljana, Titova 66, tel.: Ji2 755