PERIODICAL L uuT,N.LC0 ft ' PRVI SLOVENSKI LET ffl AMERIKI obhaja letos M ; W^: Ib vmrpU naroda ta H boja do wmagti i K*™11 »BESVSTVX ¥ SMEREO IN URADNO GESSItO DBU2BE SV. DRUŽINE V JOUETU5 P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA S wovenec" ul CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZtf V DENVER, COLO„ IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organization) ŠTEV. (NO.) ISO. CHICAGO, ILL., TOREK, 5. AVGUSTA — TUES DAY, AUGUST 5, 1941 Nemci napadajo v smeri proti Kievu Rusko poročilo priznava, da so dosegli naziji nekaj uspehov v Ukrajini. — Nazijski vojaki izmučeni, pravijo sovjeti. — Rusov padlo do milijona mož, trdijo Nemci. Moskva, Rusija. — V sovjet-i skem vojnem poročilu se je ta ponedeljek objavilo, da je podvzela nazijska armada na južnem delu fronte nov ojačcn napad proti mestu Kiev, ki je prestolice Ukrajine. . Priznava se pri tem, da so Nemci dosegli s tem napadom nek*\j uspehov ter se približali omenjenemu mestu na južni strani na 50 milj. Istočasno omenja rusko poskočilo, da je sovjetska armada srednjem in severnem delu fronte vzdržala tudi v nedeljo vse ljute nazijske napade in je tam ostala fronta neizpreme-njena. Pričakuje pa se. tako se povdarja, tudi na teh delih fronte nova, poostrena bitka, -ki utegne biti odločilna. Nemška arm&da. tako trdijo Rusi, je že skrajno onemogla in njeno vojaštvo je skoraj napol blazno, kajti poveljstvo ga drži v bitkah po 22 ur na dan, da dobi na ta način za odpoči-tek le po dve uri. Pričakuje se zato, da bo poveljstvo izrabilo njega sile v polni meri, dokler te še trajajo, da si prodre pot skozi bojno linijo, in, dokler je še vreme ugodno. Pričakuje se, da se bo v kratkem razvil spopad tudi ob skrajnem Arktiku, v severni Norveški. Iz neuradnih krogov se sliši iz Londona, da priprav= lja Anglija posebno ekspedici-jo za omenjeni severni odsek, da bo z njo pomagala Rusiji. JSržkone utjegne biti severno mesto Petsamo, središče teh vojnih operacij. Berlin, Nemčija. — Doč;m » trdi nemško poročilo od nedelje, da je odpor Rusov neod-jenljivo oster in. da sovjeti niti najmanje ne štedijo s človeškim materijalom, se povdarja, da so nazijske čete dosegle velik uspeh pri bojih za mesto Kiev. Enako se trdi, da so severne čete dosegle prve utrdbe mesta Leningrada. Kot se iz poročil razvidi, izvajajo naziji napad na Kiev v obliki klešč, od dveh strani, od severa in od juga. O osrednji fronti pa se trdi, da je bitjca tamkaj sicer skrajno huda, vendar pa kaže, da si bodo naziji kmalu utrli pot proti Moskvi. Sovjetskim vojakom izražajo nazijski krogi priznanje, da se v resnici bore s pravim fanatizmom. Od boja ne odnehajo niti tedaj, ko vidijo* da so izgubljeni. Tako se trdi, da sovjetski tanki nadaljujejo z napadi tudi še, ko so že v plamenih. Francoski vojaki so se v takem slučaju enostavno potfalj, pravijo Nemci. • Ne tako Rusi; ko mora ruska posadka zapustiti tank, še tedaj ne odneha, marveč nadaljuje boj z avtomatičnimi puškami. Ta trdovratna odpornost, trdijo naziji, stane Ruse ogromne žrtve. Koliko jih je padlo, tega svet najbrž ne bo nikoli izvedel; ra- PRODUKCIJSKE OMEJITVE Odredbe glede svile in olja. — Kontrola cen. Washington, D. C. — Koncem zadnjega tedna se je iz urada produkcijskega vodstva izdala odredba, da se mora takoj popolnoma ustaviti izdelovanje surove svile, da se "to blago prihrani v vojaške namene. S tem bodo občutno prizadete tovarne s svilenimi produkti. Istočasno je predsednik Roosevelt odredil, da se preneha pošiljanje olja v vse dežele izven zapadne poloble, ki niso zaveznice Britanije; ta u-krep je oči vidno naperjen v prvf vrsti proti Japonski. V kongresni razpravi pa je točasno predlog, po katerem se ima preprečiti dviganje cen življenjskim potrebščinam in morajo te ostati približno na isti višini, kakor so bile 29. julija. ZAHTEVA, DA SE PREIŠČE FILMSKA INDUSTRIJA Washington, D. C. — V senatu sta zadnji petek predložila dva senatorja, namreč Clark iz Mo. in Nye iz N. D., resolucijo, da se ima podvzeti v filmskih podjetjih preiskava zaradi vojne propagande, ki prihaja od tamkaj. Podobna preiskava se ima izvršiti po zahtevi resolucije tudi proti radio oddajnim postajam. Resolucija navaja, da je radio in filmska industrija v rokah raznih skupin, ki jim gre za to, da se Zed. države zapletejo v vojno ter, da je mnogo njih produkcij usmerjenih v to. Senator Nye je isti dan v nekem govoru podal podrobnejšo sliko o vzrokih te propagande. Dejal je, da je dobiček raznih filmskih družb odvisen od prodaje filmov v Anglijo in njene dominijone. Ako bi bila AngJi-j a od Nemčije premagana, potem bi se več filmskih družb moralo enostavno razpustiti. Povrhu tega imajo te družbe težke milijone investirane v Angliji, kateri so tam "zamrznjeni" in jdi-ne bodo- mogfer drugače dofciti kakor z zmago Anglije. In zato, da si rešijo BsH&l-?-. % Jugoslovanski kmetje požigajo zrelo žito Jugoslovani uničujejo živila, ki bi drugače šla v Nemčijo. — Bolgarsko ljudstvo kaže sovražnost napram nazijskemu vojaštvu in gai skrivaj napada. PO KALJVETV — Vatikan. — Vatikan doslej sicer dejansko ni še trpel od vojne ter ni imel nikakega napada, vendar pa se tudi tukaj izvaja nočna zatemnitev. Zaradi zatemnitve se je morala opustiti letos in lani neka tradicijonelna nočna procesija. — London, Anglija. — Vatikanski radio vrši veliko uslužno delo, ko od časa do časa objavlja imepa vojnih ujetnikov. Tako se je potom teh objav izvedelo v Angliji za stotine angleških ujetnikov v Italiji. _ — Washington, D, CL — Velikim prispevkom za kitajski relif, ki je prišel cd ameriških Iz stare domovine Nekaj novejših vesti o položaju v Jugoslaviji, kakor jih je poročal "Jugoslovanski kurir". — Smrtna kosa. — Še druge dosedaj neobjavljene vesti iz domovine pred vdorom sovražnih čet v naše dežele. SMRTNA KOSA Chicago, m. — V bolnici je zadnjo soboto preminul rojak Jakob Krzisnik, katerega pogreb se bo vršil to sredo zjutraj ob 10. uri iz Zefranovega zavoda, kjer truplo leži, na pokopališče sv. Jožefa. Pokojni je bil star 47 let in doma iz Utika, Slovenija, od koder je prišel v Ameriko, pred 29. leti. Tukaj zapušča dva brata, v starem kraju pa tri brate in eno sestro. --o- JAPONSKI PARNIK ZADRŽAN San Francisco, Cal. — Kakor je bilo zadnjič poročaro, bi bil imel 15 milijonov dolarjev vredni japonski parnik Ta-tata Maru odpluti od tukaj v petek opoldne. Takorekoč v zadnjem trenotku pa so ameriške oblasti preprečile nje«ja odhod. Razne ameriške družbe so namreč vložile pritožbo, da bi ta parnik odpeljal ijazaj domov svoj tovor, vreden tri milijone dolarjev, obstoječ po večini iz svile, dočim so za večino - tega tovora ameriške družbe že v naprej plačala.. Parnik je zato moral ostati tukaj dovolj dolgo, da je lahko tovor odložil. -o- NAZIJI STROŽJI NAPRAM NORVEŽANOM Stockholm, Švedska. —- I« sosednje Norveške se j« v soboto izvedelo, da so nazijske ofelasti tamkaj proglasile ob-s^flno stanje. Očividno je bila tč posledica patrijoti&nih demonstracij, ki so jih Norvežani \prizorili v nekert mestu. 'SlRTTE AMER. SLOVENCA' čuna pa se, da dosega njih število okrog enega milijona mož. jfc,..!. __ i--* katoličanov, se je te dni doda- svoje finance, propagirajo te . _ . ' ' . . . . družbe, da'se pošljejo ameri- S5/000" f*?™* ški fanti na evropska bojišča, •relani odbor JO Je oddal Krte" je dostavil senator. Povrhu tega je zelo nepravično, je dejal, da se raznim proti vojnim govornikom delajo ovire pri njih zborovanju in se jim odrekajo dvorane, dočim na sprotno vojna propaganda lahko doseže s pomočjo filmov do 80 milijonov ljudi vsak teden. SENATOR SLUŽIL LE DVA TEDNA Washington, D.C. — Na posledicah želodčne krvavitve je preminul v petek zvečer Alva M. Lumpkin, senator iz So. Carolina. Služba tega senatorja je bila na ta način kaj kratka, kajti niti 2 tedni ni minulo, kar je bil imenovan na to mesto, da nadomesti senatorja Bymesa iz omenjene države, ki je bil ime novan članom vrhovnega sodišča Zed. držav. §tar je bil 55 let. -\- čemu križu v omenjeni namen, ko se je povdarjalo, da so potrebe na Kitajskem izredno kritične. — London, Anglija. — Pred kratkim je preminula tukaj svakinja min. predsednika Churchilla, namreč žena njegovega brata, G. Theresa Churchill. Bila je katoličanka. -o- NOBENEGA GASOLINA OB NEDELJAH New York, N. Y. — Zadnjo nedeljo je stopila v veljavo odredba, izdana od tajnika za notranje zadeve, po kateri st v vzhodnih državah ne sme prodajati avtomobilistom ga-6olin v nočnem času, namreč od 7. zvečer do 7. zjutraj. Odredba je, kakor se povdarja, na mestu zato, ker so vzhodne države tako oddaljene od olj nih vrelcev na zapadu in jugu, • Ankara, Turčija. — Iz zasedenih balkanskih držav prihajajo poročila, da se med tamkajšnjim ljudstvom čimdalje bolje kaže nemir, upornost In sa'botažni duh proti nazijem. To se pojavlja tudi v Bolgariji, katera, kakor znano, je dovolila Nemcem zasedbo brez boja- \ Iz severovzhodne Jugoslavije se sliši, da tamkajšnji kmetje zažigajo žitna polja neposredno pred žetvijo, da na ta način uničujejo vir živil, ki bi drugače šla v Nemčijo. Zlasti se to prakticira v Banatu, bogati žitnici, dasi si ogrsko vojaštvo, ki ima tamkaj kontrolo, prizadeva to preprečiti. Enako se poroča iz Bolgari je, da ljudstvo,-ki j« bilo ifcžfe celi čas s svojimi simpatijami na strani Rusije, postaja ne-* mirno, ko se je Hemcem izjalovil "Blitzkrieg," ter kaže javno sovražnost. proti nazi-jem. Pripetilo se je že v nekaterih slučajih, da so ljudje me^ tali kamenje na vlake z nemškimi četami. Armada je baje še vedno z Nemci, dasi se tudi v njo uvaja komunistični duh, in menda samo zato, da se vo-J jaštvo zaposli, se gradijo ob turški meji nove utrdbe. -o- PREDSEDNIK ZADOVOLJEN Z RUSIJO Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt se je zadnji petek izrazil napram časnikarjem, da je odpornost Rusije naravnost sijajna ter boljša, kakor jo je katerikoli nemški vojaški izvedenec pričakoval. Jugoslovanske osebnosti prihajajo v London Washington, D. "C., 24. julija.—;(JK). — Dopisništvo Centralnega tiskovnega urada pri kraljevem poslaništvu do-znava, da sta dodatno dospela v London ministra gg. Milan Grol, načelnik Demokratske stranke, in dr. Miha Krek, šef Slovenske ljudske stranke, kot tudi pomočnika zunanjega ministra in pa pooblaščena ministra pa kraljeva poslanika gg. liija Jukič in Vladimir Mila-novič, kateri vsi so prevzeli vsak svoje posle v kraljevi vladi. da se potrebujeT^eveč prevoznih sredstev za zadostno zalogo, kajti prevozna sredstva potrebuje vlada za vojaštvo in druge namene. ROJI .AEROPLAMOV ČAKAJO NA UPORABO m. ^J®3"^ *«opLafiov, Id so bili izdelani v add towurxd ▼ San Diego, CaL, in čakajo ha proato- nh toyime, da bodo oddam v uporabo. Razdeljeni bodo po letalskih iolah za vezbanje pilotov. Mednarodni Rdeči križ za informacije na Turškem Ankara, 23. julija. — (JK). — Tukaj je bilo danes uradno objavljeno, druitvo Rdečega križa odprlo nov svoj urad v Ankari. Namen mu je izmenjavati informacije o vojaških in civilnih ujetnikih in internirancih v zvezi z nemško-rusko vojno, ali tudi za slične slučaje državljanov Grčije, Romunije, Jugoslavije, Bolgarije, Vel. Britanije, Italije, Francije in Sirije v zvezi z vojnimi operacijami na Balkanu in Bližnjem Vzhodu. -o- Ljudje se beže iz Jugoslavije Ankara, 23. julija. — (JK). — Tukajšnji radio je danes objavil vest, da je samo skozi pretekli teden dospelo v Turčijo na raznih točkah turških obal Male Azije 46 ubežnikov iz Grčije in Jugoslavije. Večinoma so dospeli v strašna slabem stanju na majnih čolnih, ker so se skrivši vrgli čez mejo, se prerinili skozi vse zapreke okupacijskih čet tež- tvegali življenje na čolnih, a nekateri celo tudi na splavih. — Vest ni povedala, koliko je bilo med temi ubežniki Grkov in koliko Jugoslovanov. -o- Vino je kupoval na tuj račun Janez iz Bohinja, ki je bil v stiskah, je iztuhtal prav čedno špekulacijo z vinom. Nekega dne je prišel v Podnart k uglednemu posestniku in trgovcu z vinom g. Alešu. Predstavil se je, da je predsednik sirarske zadruge in trgovec s sirom in da potrebuje za neko veselico 300 litrov dobrega vina. G. Aleš mu je vino po slal v Bohinj, toda plačila ni bilo od nikoder, »koda je znašala 2.500 din. Bohinjski Ja nez je nafto krenil v Komendo in tam naročil kar 500 litrov vina v vrednosti 3.772 din. Dobil je celo 2 soda, vredna 1000 din. Janez je tod naročil še drugo pošiljko, kije izostala, ker se je previdni trgovec informiral o premoženjskem stanju Janezovem. Dobil je slaba poročila. In Janez je bil. ker je na zvit način izvabil take množine vina od dveh trgovcev, ovaden sodišču zaradi prestopka goljufije. Sledila je obtožba in nato razprava pred kazenskim socfcnikom-poedin-cem na okrožnem sodišču v Ljubljani. Bohinjski Janez je priznal, da je kriv,, a, izgovarjal se je, da je naročil vino z namenom, da bi vino prodajal po Bohinju ki kaj zaslužil. Sodba je bila kratka. Janez je bil oflbsojen na 4 mesece zapora in 420 din denarne kazni ali na 7 dni nadaljenega zapora. -o- Usoden padec Iz mariborskega mestnega busa je pri Studenškem kolodvoru padla 16 letna dijakinja Hedvika Hoi, ki je obležala na cesti nezavestna s težkimi notranimi poškodbami. Odpeljana je bila v bolnico. Šofer in sprevodnik sta pa bila na- Smrtna kosa V Krogu v Prekmurju je umrla Terezija Hegeduš, po-sestnica, mati enajstih otrok, ki jih je vse vzgojila v katoliškem duhu. Stara je bila 77 let. — V Kotljah je umrl Franc Zdovc, -po domače Ro-žank, vzoren mož, podjeten in delaven kmetovalec, ki je v Kotljah prvi vpeljal električno razsvetljavo. -o- Krivo je prisegla Zaradi krive prisege je bila obsojena v Mariboru na štiri mesece strogega zapora 41 letna delavčeva žena Ana Vodu-šek iz Maribora. Obtožena je ob priliki napovedi imovine pod prisego lažno izpovedala, da je pohištvo last njenega očeta, šivalni stroj pa last njene hčere. -o- Mlad ponesrečenec ' V mariborsko bolnišnico je bil pripeljan v zdravljenje 12 letni sin Ivan Cebej iz Hoč, kateremu je kolo težkega voza poškodovalo glavo. -o— Kap jo je zadela V Sv. Jerneju pri Ločah je umrla nedavno od kapi zadeta, a še previdena s sv. zakramenta posestnica-preužitkarica Terezija Jamnik, rodom iz Skocjana pod Turjakom, v 72. letu starosti. Pokojni mož, takisto od tam, je bil svoj čas v Ameriki, odkoder je prinesel denar, da sta si kupila lepo posestvo, katero sta s pridnostjo in varčnostjo še povečala. Eden sinov je v~~Ameriki. Pokojna žena je bila silno gostoljubna, in vzorna krščanska mati, ki je svojih devet otrok vzgojila v strogo krščanskem in narodnem duhu. (H- Nesreča Triinštiri;desetletni delavec Franc Hribar, ki je delal na neki stavbi v Ljubljani, je nesrečno padel z odra in se prav nevarno pobil. AMERIKA NSK! StOVŽNfiC Amerikanski Slovenec s / i ~ l ■^.J m m tmtnmml3U iT« n ■ ■ ■ M Om tu Wkjtuxrwjn uovfMKl Mfco* ii laiaja ia tiakal EDINOST PUBLISHING PO. |ft4|"w? cJ^k'Rd.ljCkkaxo i: CANAL 1544 The firet and the Oidmt Slovene /m 'A iii i avwrwpaj/eT fit A7A9f ton, EatabUahed 18SJU tr ,.t Iwiod daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. EDINOST PUBLISHING CO. Xddreta of publication offica: 184Q W- CmrmMk R«L, Chicago EbOna: CANAL 994 Za celo leto Za pol leta _ Za četrt leta Ntroinina] 45.00 Za celo leto . Za pol l&i _ Za četrt leta 2M 1J0 i 46.00 iterflfca 3-00 175 3c For one year For half a year_ For three months Chicago, For one year _ For half a year For three Single eopy Subscription^ 45.00 . 2.50 . L50 46.00 Dopisi Talnega pomena a hitro objavo morajo biti poslani na uredniitvo »saj dan in pol pred dnevom, ho isids Hat — Za zadnjo itevilko ▼ tedna je čas «o Mi dopoldne. Na dopiae te jstfpiaa sa ne oaira. m Sokopisor pred* niitvo ne vrag*. torek, 5. avguata 1941 sedaj, ko se je povezala v tovarištvo s Hitlerjevo totalitarno politiko." V tem žalostnem tovarištvu za njo ni mesta in bo prej ali slej temeljito obžalovala, da je zašla vanj. V to žalostno tovarištvo jo je zapeljal militarizem, ki slepo vodi zadnja desetletja japonsko državno politiko. Ponosen na svojo jtioč v svoji slepoti sledi Hitlerju, ki operira brezobzirno s silo in močjo. Japonskim militaristom se to dopada, pozabljajo pa, da nasilje ni še nikoli in nikjer v zgodovini človeštva imelo kaj prida trajnosti, pa jo ne bo imelo tudi v tej dobi. Ce Japonci računajo, da bodo trajno vladali v senci kanonov na Daljnem vzhodu, se temeljito motijo, kakor se moti njih vreden zaveznik Hitler v Evropi. Nekaj časa mogoče zna iti, dolgo nikoli najmanj pa trajno. Bodočnost in preizkušnja jih bo o tem najbolje poučila. Entered aa second dan matter, November 10, 196 nt the poet office at Cfckaga, I*!«eU. under the Act of March 3, 1879.__ Gospodarski bojkot proti Japonski Gospodarski bojkot proti Japonski, ki sta ga objavile Velika Britanija in Združene države bo imel dalekosežne posledice za Japonce. Do tega koraka je prišlo, ker so zviti Japonci stopili v Indokino s pomočjo Hitlerjevega pritiska na francosko vlado, da je ta "povabila" Japonce, da pridejo in vzamejo Indokino, ki je pod francosko upravo v svojo "zaščito" in da ji očuvajo "mir". Angleži in Amerikanci dobrovedoč, da je ta načrt pripravljen na najbolj zahrbten in neiskren način, s katerim naj se iz-podkoplje temelje angleškim in amerikanskim interesom na Daljnem vzhodu, so takoj objavile popolen gospodarski bojkot proti Japonski. Predsednik Roosevelt je dal naročilo zakladniškemu tajniku, da prepove in ustavi vse kakoršnekoli denarne transakcije in iste zamrzne. Isto je storila tudi Anglija in vsi njeni dominijoni. S tem je ustavljena vsa trgovina. Za kake nujne transakcije mora izdati zakladniški urad posebno dovoljenje, drugače so nelegalne, dokler bo bojkot v veljavi. Obenem je objav-~ Ijen popolen embargo — izvozna prepoved — na olje, ga-solin in na vsak materiaL ki je porabljiv za oboroževanje. S tem je takorekoč vsa trgovina med Japonsko in anglosaškim svetom prekinjena. Japonski tisk na objavljen bojkot odgovarja, da je z njim Amerika bolj prizadeta, kakor Japonska, češ, da so amerikanske vloge na Japonskem večje od japonskih vlog v Ameriki. To je sicer res, če se gleda samo na vloge. Amerikanske vloge na Japonskem baje znašajo 217 milijonov dolarjev, dočim Japonske le 159 milijonov v Ameriki. Številke same so brez pomena, kar se tiče vsot Važnost pri tem je pri prometu. Japonci so največji izdelo-vatelji svile, porcelana in še nekaterih drugih predmetov na svetu. Najboljši in največji odjemalec teh izdelkov je bila baš Amerika. Za milijone in milijone dolarjev vrednosti svile so izvozili vsako leto Japonci v Združene države. Na milijone ljudi se je preživljalo iz tega na Japonskem. To je kar šteje. Zdaj, ko je trgovina prekinjena se bo to katastrofalno poznalo v japonskem gospodarstvu. Predno bo šest mesecev bo začela stiskati Japonce gospodarska kriza, kakor še nikoli. Zlasti v sedanjem času, ko je Evropa vsa razjedena v vseh ozirih nimajo Japonci na vsem božjem svetu kje dobiti dobrega odjemalca, ki naj bi nadomestil to, kar je dala zaslužka Japoncem samo pri svili razkošna Amerika. Obenem Japonska ni-„ ma kaj prida lastne oljne industrije, ampak je bila odvisna na vsej Črti v tem oziru od uvoza amerikanskega in angleškega olja. Ker ji ga Rusija zdaj, ki sama potrebuje vsako kapljo olja doma ne bo mogla dati, pomeni tudi to hud udarec zlasti za japonsko vojsko in njeno vojno» letalstvo. - t 4 * ■* * 4w j Objava gospodarskega bojkota proti Japonski je silen udarec Japonski. Mednarodni politični komentatorji podajajo izjave, da je gospodarski bojkot skoro toliko, kakor korak v oborožen konflikt z Japonci. Japonska je s tem bojkotom popolnoma osamljena v svetu. Hitler ji ne more na pomoč, ker je Japonska čisto na drugem koncu sveta, trgovine, ki jo izgubi s tem bojkotom pa nima kje nadomestiti. Nevzdržljiv in obupen položaj pride za Japonce kaj kmalu. Mogoče se ga bo skušala rešiti z orožjem, toda tudi tu je brezupen izgled- Če pa Japonci sežejo po orožju, zopet ni treba Angležem in Amerikancem drugega kakor da na morjih obkrožijo Japonce m začno izvajati strogo blokado. Obenem podpro na vsej črti nacionalistično vlado Cangkajšega na Kitajskem, ki ima baje pet milijonov mož na razpolago, samo orožja nima za nje in če jim dajo nekaj letalstva in dovolj orožja, pa bo imela Japonska na glavi vojsko, s katero bo imela dovolj opravka in v njej ne bo nikoli zmagala. V takem položaju je Japonska. Japonska politika ni modra, ker jo vodi prevelika lakomnost. Najbolje je označil japonsko narodno politiko pred leti pisatelj Shaw, ki je dejal: Japonska politika ima prevelike oči, pa prevelik apetit in tega kar hoče ne bo nikoli prebavila.# Najmanj pa4 je japonska politika modra; KRATKE VESTI IZ MILWAUKEE Milwaukee, Win. Vedno se nabere kaj novic za poročanje, če se le človek malo bkolu za to pozanima. — Smrtnih 1*11 bolniških slučajev nam nikoli ne zmanjka. Tako so ravno danes,, ko to pišem, 30. julija, položili k večnemu počitku Jožefa Bajer. 2e nekaj mesecev je bolehal na jetrih in končno podlegel težki bolezni. Pogreb se je vršil pod vodstvom slovenskega pogreb-nika Franka Ermenca s peto sv. mašo v cerkvi sv. Janeza Evangelista in od tam na Holy Cross pokopališče. Pokojni je bil doma iz fare St. Peter pri Novem mestu na Dolenjskem. Tukaj zapušča dva sina in eno hčer. poročeno Pucel. Pokoj njegovi duši in lahka naj mu bo ameriška zemlja, prizadetim pa naše iskreno sožalje. Že dolgo časa se nahaja bolna o j a k i n j) a Frances Schneider. Leži na svojem domu na 701 West Mineral St. Prijateljski obiski ji bodo prav gotovo dobrodošli, saj veste,da je bolniku dolgčas, če nima prijateljev, ki bi ga v njegovi bolezni potolažili in vlivali upanja na skorajšnje zdravje. Gotovo vam bo ženska za obiske hvaležna. Zelja nas vseh pa je, da bi skoro okrevala in se veselila trdnega zdravja! Tukaj je prišel na obisk rojak Jože Može iz Indiana-polisa, Indiana. Prišel je obiskat svojega brata Johna Može, ki je pred enim letom in pol izgubil nogo. Zdravje se mu je precej močno poslabšalo in se sedaj nahaja v County bolnišnici. — Prav tako se je morala podati v County bolnišnico Mrs. Jennie Perko, tudi zaradi noge. — Prijatelji žele obema, da bi se jim zdravje že skoraj izboljšalo! V soboto 9. avgusta se bosta v cerkvi sv. Janeza Evangelista poročila Mr. Victor J. Brulc in nevesta Miss Mary Zagožen. — Prijatelji jima žele obilo sreče in 'božjega blagoslova v novem zakonskem stanu! V avtomobilski nesreči je bila pobita Mrs. Mary Sterle. Tudi njen sin Vinko in njegova žena, sta pri tej nesreči dobila lažje poškodbe. Vinko se jt kmalu pozdravil in teden dni po nesreči je že delal v tovai* ni. Pa je prišlo do nesreče, pri kateri mu je strlo nogo. Nahaja se v Monsainar bolnišnici, kjer bo moral ostati precej časa. — Želimo mu, da bi čimprej okreval! Vročine pa imamo tukaj v Milwaukee,več kot dovolj. Zaradi vročine iz nekaterih tovarn celo delavce pošiljajo domov, ker se boje, da jim pri delu obnemorejo, ali celo od vročine umrejo. — Toliko za danes. Pozdrav prijateljem m naročnikom našega lista. R. D. -o- TUDI NA GILBERTU VEDNO KAJ NOVEGA MED ROJAKI Gilbert, Minn. Dovolite g. urednik, mal dopis v priljubljenem listu Amer. Slovenec. O delavskih razmerah ne bom pisal, saj so o teh že drugi sporočali. Drugače se pa imamo po navadi, iz dneva v dan se živi. Mladih ljudi sc je pa nekaj poženilo tudi pri nas, da ne boste mislili cenjeni oralci, da se samo drugod že nijo, ko vtfcte toliko o ženit-vah v našem listu. Torej, tudi pri nas imamo ohceti. Ljudem pa zares niti sam Bog ne more ustreči. Pozimi se pritožujejo nad snegom in mrazom, sedaj v poletju pa nad vročino. Je zares, prav le po vi oče, tudi pri nas, čeprav smo bolj na severu. Tako le, med 80 in 90 stopinj se suče toplomer, kar je za Minnesoto že lepa višina. Dežja imamo tudi za potrebo in se nam se ni treba pritoževati glede suše. Po poljih in vrtovih vse prav lepo raste. Bolezen pa tudi nas obisku je, zdaj enega, zdaj drugega Jože Bobič, Juri Kobe m še nc* kaj drugih je na bolniških posteljah, katerim želimo, da bi se bolezni skoro iznebili in bi se veselili krepkega zdravja — Bela, koščena žena — smrt. nas je tudi obiskala in kar trikrat v kratkem. Dne 19. junija je umrl Simon Selz, Italijan po rodu, samski. — Dne 23. junija je umrl Bertel Speari5, tudi samski, Hrvat po rodu. Obadva sta učakala priličitt* visoko starost. Bog bodi r^ilost-ljiv v večnosti njihovima dušama. Tretji je bil Janez Fait, oče novomašnika. Dne 8. julija je še delal za kompanijo v Elkor, Minnesota, a drugi dan, 9. julija, ga je ta neo- Dogodki zdravljiva bolezen rak v grlu tako napadi*, da mu skoro ni bilo več za prenašati. Moral je v 'bolnišnico {St. M«*y ▼ D«u luth. Minn. Toda mož je predolgo odlašal, pa ni bilo zanj druge pomoči, kakor operacija, ki je bila silno tvegana. Ko so bili zdravniki z operacijo gotovi, se mož ni prebudil; dne 12. julija je bil previden s sv. zakramenti za umirajoče in tako je mirno v Gospodu zaspal v zgoraj omenjeni bolnišnici. — Pokojni oče Janez Fait, je lepo živel s svojo družino v Elkor okraju, Minnesota. — Omenjeni je bil rojen 7. februarja leta 1885 v Cehoslovakiji. Se ralad je prišel v Ameriko in se leta 1908 t t x j * * Jw "" " »'csttc, ii» r. ar se je p^, delai P"' podal v Pittsburgh, kjer se e Pickands Mather Mining kom- za stalno nastanil Nj ^ paniji celih 36 let. Zapušča proga Marija> rojJJ^ £ £ T- hČ€r^ °lkav fje *>a umrla 24J noveXa dve Pn usmiljenih se" 1937. Zdaj je odšel v večnost Slovenaki pijonir v Pkta-burghu umrl Pittsburgh, Pa. — Dne 26. julija je tu preminul slovenski pijonir Mr. Jožef Lokar, oče Mr. Franka Lokar j a, nadzornika KSKJ. Pokojni je bil doma iz Gornjega Kartaljevega, fara Mirna peč,pri Novem mestu. V Ameriko je prišel leta 1896, in sicer se je ustavil iwj-prvo v Clevelandu, Ohio, kje* je bil 3 mesece, nakar se je ster v zavodih v šolah, ena se še uči za sestro in tri sine, katerih najstarejši je pel novo mašo dne 8. junija v Gilbert, Minnesota m se imenuje sedaj Father Rudolf Fait in je sedaj v Duluthu, Minn. Sin Viktor je v Waukesha, Wisconsin, sin Janez je pa de doma. Dalje zapušča pokojni še dve stestri za njo tudi on v starosti 72 let Pokojnik je bil jako družabnega značaja. Rojaki,' ki so prihajali pred 40 ki več leti v to deželo so se navadno vsi ustavljali pri družini pokojnika, kjer se je vsak najprvo okrepčal z dobro domačo slovensko hrano. Tega se premnogi spo-J bival v sheboyganu in tudi v m m t s. to »a H»n*»a kot vse prejšnje ... Nesrečna, trikrat nesrečna Francija . . trikrat nesrečna Nemčija ...•„• in trikrat nesrečna Italija . . .! Francija ne bo edina in manjkala ji bo vsaka pomoč . . . "In angel Gospodov ne bo poprej utaknil meča v svojo nožnico, predno ne bo kaZno val vse narode . : . V e hi k a grešnica (Paris) bo porušena z ognjem, in angel Gospodov, bo oznanil pravičnim iz Pari za: Nihče ne bo vedel, odkod je prišel ogenj in vsi "hudobni" bodo poginili ... "Kazen bo tako Str&šfia, da jih bo veliko umrlo od ^tra-' hu . . .! Francija bo tako izčrpana od ljudi in denarja,.da bo veliko pomanjkanje najpotrebnejših šredSEčV. Toda £o ne bo dolgo trajalo . . . Princ Iti ga samo Bog pozna m ki dela pokoro v pregnanstvu, bo rešil deželo na čudovit način ... K' MENIH. RUSTIC IEN, 1620) je1 zapisal: (1. "Kralj iz Aquillona (Moskve)" bo prodrl do Borgonje ter udri v Italijo z novim pa-ganskim proti-papežem in njegovimi brezbožniki, opustošiV bo vse z ognjem in mečem . . ." Kot smo videli že Nostradamus in nemški sv« Anton napovedujeta pohod Rusov do Kolna, in Don Bosco "rdečega konja" do Rima. PIRUS (1. 1840) je zapisal: "Ladja sv. Petra se ne bo potopila, toda bo v nevarnoeli, da nikdar tako . . . Papež bo postal zelo reven, da ga bo .sama revščina, in preselil se bo za nekaj časa s svojimi kardinali na drug kraj . . ." PREROK IZ BOULLERETA (1. 1819) je zapisal sledeče opozorilo: "Kadar vas bo iznenadila katastrofa, ne mislite na beg. da bi se rešili . . .! Vse bo zaman . . .! Ne obupavajte in ne zgubite zaupanje v Boga, iz- v vaših domovih . . .! Bog vas bo obvaroval in ohranil kakor bo Njegova volja." * SV. KATARINA EMMERICH, -je videla leta 1804. sledečo vizijo, ki se nanaša na sedanjo dcVbo: . "Srce Evrope (Nemčija) postaja veliko, tako da vedno bolj zatemnuje mesto-luč (Paris) ; ne bo se pa znalo obdrfca-ti na položaju in mesto-luč bo nanovo zasijalo m raz«vetiIo v miru vso Evropo . . . To pa potem, ko bedo- razpršene vse zmešnjave-in potem ko bo zadel smrtni udarec srce Nemčije, ki bo prišel iz vzhoda in zahoda, iz leda m puščav . . . Vidim veliko mesto in pod njenimi palačami katakombe, toda različne od onih starega Kima (podzemeljska zavetišča pred letalvkimi napadi). Vse mesto je preluknjano, vidim veliko labirintov in na ulicah ppdzemeljske kleti. Vidim pogosto v njih veliko število ljudi .. . Petdeset ali šestdeset let pred letom 2000 po Kr. bo Satan jzpuščen^na svobodo, da bo zapeljaval Ijndi ... In izbruhnila bo velika vojna, ki bo porušila del velikega mesta, ki bo padlo v razvaline . . ." (prerokinja ne pove, katero .mesto je to). Naj omenim na tem mestu še prerokovanje nekega MENIHA IZ SINAJSKE GORE, katero napovedanje je fcilo v stari Avtriji zelo poznano in natisnjeno na Dunaju leta 1849. Več dogodkov teh napovedi se je izvršilo z vso točnostjo. Menih je prerokoval,da bo Rusija pozorišče največjega klanja ; porušenih bo veliko mest, vasi in gradov vsled revolucije .. . polovica prebivalstva bo poginila . . . carska družina, plemstvo in večina duhovnikov HSbo pobitih. V Petrogradu hi Moskvi bodo ležala mrtva trupla cele tedne po ulicah ... Rusija bo razdeljena v več re- publik . . . Dunaj bo osovražen od narodov, napaden, opu-stošen m op len jen bo; velike cesarske palače bodo prasne... Na trgu sv. Štefana bo rasla trava . . . Vse plemstvo bo izginilo in stara spoštovana monarhija bo propadla . . ., toda Duh stare cesarske hiše bo obvaroval dinastijo ter jo ohranil za določen dan . . . (Nekateri razlagajo, da ta dan bo prišel po sedanji vojni). Kralji in princi Kemčije se bodo odpovedali prestolu, m pruskemu kralju je določena usoda trpljenja, (živel je kot navaden meščan na Holand-skem in je pred nekaj tedni umrl!) . . . nemške avstrijske dežele se bodo združile z nemškimi v močno državo . . . Nekronani princ bo hotel razširiti z ognjem in mečem nemške meje preko vse Evrope, ali Bog ga bo kaznoval . . Izbruhnila bo državljanska vojna, kri bo tekla v pato&ih in ljudje se bodo medsebojno pobivali. Polovica prebivalstva bo poginila ... "Revni bodo postali bogati, in bogati bodo postali revni... Toda, ko bo zopet vse prešlo; ljudstvo bo zopet srečno . . . "Princ iz stare cesarske monarhije (kaže čisto gotovo na Halbsburžane) se bo naposled polastil prestola vseh nemških dežel, ki jih bo vladal z modrostjo; in to jih bo dovedlo do mira in prave sloge, da bo zopet moč svetila daleč v druge dežele, kajti sam Bog bo pomagal temu monarhu . . "Poljska se bo ponovno dvignila iz svojih razvalin in postala bo ena prvih evropskih velesil . . "Ogerska bo izginila . . "Cvetoča italijanska mesta bodo porušena in Polumesec (Turška) bo izginil iz Evro-pe . . . "Iz ruševin pa bo ustala nova SLOVANSKA DR2AVA, cd lombardskih nižin do obal Črnega morja ..." Menih je trdil, da je njegovo prerokovanje navdahnjeno od samega Boga, da bi služilo kot opomin natodom, da bi o pravem času poboljšali . . . gih ... In zagledala sem stra- SAINT AFRIQUE, (1. 1849) dragocen pisan BOLEZEN SE ZANIKA h za ljubitelje lepega povestnega berila se nudi samo za nedoločen čas, ko je na izredni razprodaji krasna knjiga 416 strani, ki vsebuje krasno povest Papež Pij XII., o katerem se je trdilo, da je vsled skrbi zbolel, a M po-znejje vesti te govorice" zanikale. ~ 'Ena božjih Cvetk* stane po redni ceni $1.00, zdaj za nedoločen čas na razprodaji samo 50 centov V zalogi je le omejeno število teh knjig, sezite po nji takoj, zdaj, ko je vam na razpolago za polovično ceno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, (Konec) "Hrvaški narod ni bil vprašan niti tedaj, ko je bila okli-cana ta Hrvaška država, niti ne takrat, ko mu je bil dan kralj. Vse to je bilo izvršeno brez njegove vednosti ir> volje. V ta namen je bila izmišljena suvernost neobstoječe krene: Zvonimirove. Po tej teoriji nI hrvaški narod suveren ter nima pravice do tega. da bi odločeval o svoji usodi, nego je suveren kos kovine, iz katere bo ta še neizkovana krona sestavljena. Bistveno se je v Zagrebu ponovilo tisto, kar se .»e poprej primerilo v Oslu. ko je Hitler postavil svojega prvega Quislings. In v Rimu se je ponovila ceremonija, ki smo jo videli preje, ko so prišli abe-sinski in albanski delegatje, da ponudijo cesarsko in kraljevo krono Afbesmije in Albanije. Pavelič je privedel s sabo na to predstavo enega škofa nemškega grofovskega rodu in nekaj hrvaških kmetov, da bi bila slika ista, kakor je bila tedaj, ko so Abesinci in Arbanasi prišli v Rim. Cela stvar ima neresen opereten značaj. Nesreča je le v tem. da hrvaški narod ne pozna šale v narodnih vprašanjih. On meni, da bi Hitler, Mussolini in Pavelič morali najti za predmet te komedije koga drugega, ne pa hrvaškega naroda. Hrvatje so že enkrat ( sneli s krono, ki je bila prinesena iz Rima, tudi kraljevo glavo. To se je primerilo baš kralju Zvonhniru. A to lahko služi tudi Ajmunu Savojskeirfi v svarik). "Vloga, ki jo igrata v tem Pavelič m Kvaternik, je vloga izdajalcev. In vsi tisti, ki jima pomagajo in sodelujejo z njima, se morajo imeti za narodne izdajalce in tujčeve najete-že Naj se ne varajo! Niti eden od njih ne bo ušel zasluženi kazni. G. Winston Churchill jc že rekel, da se bodo Quis-lingi po zmagi izročili zavezniškim sodiščem. To pot ne bodo našli države, r katero bi se mogli zateči ter tako uiti zasluženi kazni. "Hitlerjevi vojaški uspehi so, čeprav na videz veliki, lokalnega značaja in ne morejo izpremeniti konca tej borbi. V, prejšnji vojni so si Nemci osvojili in zasedli največji del evropske celine od Ysera do Urala. Pa so na koncu vseeno izgubili vojno. Hitlerjevi vojpi navali so podobni udarcem divje zveri, zaprte v čvrsti, železni kletki. Ona lahko besni in v svojem divjanju zada smrtne udarce tistim, ki so ji dosegljivi. Ali iz kletke ne more in mora podleči, ko se utrdi. Vojna bo trajala tako dolgo, dokler ne bosta hitleri-zem in fašizem strta. Za njun poraz deluje vseh pet celin sveta z Angleškim Imperijem in Združenimi državami na čelu, z njihnimi neizčrpnimi bogastvi in zalogami v ljudeh in blagu. "Hrvatje vedo, da more i o biti edinole v jugoslovanski narodni državi, v skupni družbi s Srbi in Slovenci zedinjeni in svobodni. Zbrani okoli svojega mladega Kralja, Nj. Vel. Petra n., ki je sin našega naroda in kri nase krvi, moramo vsi mi Hrvatje v domovini in inozemstvu delovati v slogi,da izidemo zmagoslavno iz današnjega težkega položaja, v katerega je nas in tudi »/se druge evropske narode dovedlo divjanje Hitlerjevega osvojevalnega pangermani-zma in Mussolin:jeve nore politične grabežljivosti. Mi sme« hvala Bogu, v dobri družbi kot zavezniki najmočnejših in naj-plemenitejših narodov sveta. Nam je to v naši narodni tragediji velika uteha. Naša de-viza bodi: Boj proti panger-manskim in fašističnim osvajalcem, zmaga zavezniškega crožja, svobodna, zedinjena Jugoslavija!" Dr. Franjo Cvijetiša, _ Kraljevski Poslanik. Ri<™e Janeiro, (Brazil, Južna Amerika) ; dne 3. julija; 1941. _ Širite amer. Slovenca- POSLUŠAJTE vsako nedeljo prva in naj-staiejšo jugoslovansko Rs-dio aro od 9. do 10.-ure do? poldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. m S MICHAEL TRINKQ IN SINOVI PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS. (Pleskarji in popravljači ometa In sten) 2114 West 23rd Place, Chicago, Illinois Telefon Canal 1090 Kadar imata ca oddati kako pleskarske (plasterers) pokličite nas m vpraiajte nas za cena Nobena zamere od na *aste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa. da daste_ kot Slovencem priliko, da podamo naše cena za delo. Pleskarska dela vrtimo točno in za iste jamčimo. ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, tZfir* stane samo ________________OUL Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki Je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se-danjo Zlato knjigo, obe za samo______« Naročila sprejema: Knjigama Amerikanski Slovenec UttV.CmnkKotd, AMERIKA If SKI SLOVENKO "Glej, kaj je napravil iz nje, ki smo mu jo zaupali." Lucija se sarkastično zasmeje: "Konec je zvezd!" * n ' "Toda ne! Še so zvezde, le vedno jih ne vidimo." j. "Kaj mi to mar?" Župnik Paulet gleda Lucijo. Išče, ne da bi našel. Njene oči zro jekleno mrzlo vanj, njen nos je postal špičast, usta trpka. "Glej, kaj je napravil iz moje drage Lucije!" Ker čuti, da bi bilo vsakp nadaljno prigovarjanje odveč, in da njegova prisotnost le teži ubogo bitje, ki je s svojimi živci pri kraju, se dvigne, da bi odšel. Ko pa pride skoraj že do vrat, se obrne k mladi ženi: "Ker vas nočem utrujati, odhajam. A zapomnite si: Zame ste še vedno in boste ostali otrok, ki sem ga poznal nekoč . . ., otrok, ki je še včeraj storil toliko dobrega in bo jutri morda še več. Danes vam moj obisk ni ljub? Prav, zato odhajam. Toda če me boste hoteli kdaj zopet videti, vedite, da ostajam kljub vsemu vaš stari župnik in da vas bom vedno očetovsko rad .. sprejel. Ah! Blagoslovljen bo dan, ko se boste vrnili v našo sredo!" S trudno pobešenimi rokami je Lucija poslušala župnika. "Ali mi dovolite, da vas še kdaj obi-ščem?" "Cemu le?" vzdihne Lucija. "Utrujate me, to je vse." Po teh obupnih besedah stopi župnik k vratom. Nikdar se še v svojejn, Bogu in ljudem posvečenem življenju ni čutil tako brez- močnega in to v trenutku, ko si je toliko želel, da bi bil močan. Še zadnjikrat se obrne in molče ponudi roko. Lucija se obotavlja ... Duhovnikove oči prosijo ..." Tedaj mu ubogo dete vendar poda svojo roko. Toda njene ustnice obupno rotijo:. "Pojdite! Mučite me!" "Na svidenje, Lucija!" "Zbogom . . ." 33. POGIAVJE. Drago moje dete! , . Morda tega drugega pisma prav tako ne boste prečitali, kakor niste prvega. Toda ne morem se sprijazniti z mislijo, da bi molče gledal, kako se pogrezate v brezno obupa. Dokler boste živeli, bom upal in vam skušal vliti znova veselje do življenja. j Kaj hočete! Celo- najboljši soprog ostane vedno le soprog. Naj ti gospodje priznajo ali ne, Bog je nad njimi, ravno tako gotovo in še bolj, kakor je sonce nad nami. Evo, tega ne bi smeli nikoli pozabiti. To bi si morali vedno poudarjati. V tem je bila vaša zmota. Morda tudi vaš greh! Naj vam Bog odpusti! Vest je najbolj posvečeno svetišče. Nih če na svetu nima pravice, da bi ga oskrunil. "Dajte Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega!" .Vi ste dali vse enemu človeku. Ta človek se je zrušil in vi z njim. Logično, a usodno dejstvo. Rano ali pozno, v smrti ali zaradi slabosti ali nezvestobe, se človek zruši. In Bog ni tu, da bi njegovo skrušenje dopolnil. Vse, kar se opira na človeško, je obsojeno na pogin. Prosim vas, molite k Njemu, ki je naša edina nada .. . spes unica! Tudi jaz prosim vsak dan za vas, za svojo ubogo Lucijo, da bi kmalu prišla ura njenega vstajenja. Več ne morem storiti. A molim pogosto. Naj vam Bog pomore! Da bi izšla iz te preizkušnje, kakor se zbudimo iz težkih sanj... Moj Bog, usmili se nje, ki je bila in mora zopet postati Tvoja mala Lucija. ML'** Paulet- 34. POGLEVJE. Tri dni kasneje, proti večeru, pride v župnišče mlada sobarica, ki ji je ta okolica očiVidno tuja. V roki drži pismo, ki ga župnik spozna že po pisavi. Lucijino! "Ali je treba odgovora?" vpraša sobarico. Žena napravi čudno kretnjo, češ, da ne ve in da je tudi ne zanima. "Gospa ni ničesar rekla." * Z nestrpnostjo, ki jo jedva prikriva, odpre župnik ovitek. V njem je le posetnica: Madame Gilbert Darcellain. Ppd temi besedami je tresoča roka zapisala s svinčnikom: "Hvala!" Župnik Paulet zre dolgo elegantno in pa drobno posetnico, na katero se je zlilo toliko obupa. Žalostno zašepeta: "Kakor poslednji zbogom umirajočega ..." 35. POGLAVJE. Župnik Paulet se je zmotil. * Lucija vsaj telesno še ne bo umrla. Zdrava narava je prebolela udarec bolesti, telo se brani proti obupu duše. Polni novega upanja pridejo znova k njej zdravniki. Najprej stari družinski prijatelj. Nato ljudje, ki se ponašajo s čudnim barbarskim imenom "psychiatri", ker mislijo, da imajo moč zdraviti duše. (Konec prih.) iv.Mohoija Torek, 5. avgusta 1941 Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS. Odbor m leto 1941: Predsednik: Jo«. Zicherl, 1830 W. Cermak Road. Podpredsednik: Jos. Beribak St., 1811 W. Cermak Road. Tajnik: Jos. jTXobal, 2113 W. 23rd Street. Blagajnik: Jot. Oblak, Jr., 2313 So. Winchester Ave. Zapisnikar: Karolina Picnman, 2326 So. Wolcott Avenue. Duhovni vodja: Rev. Edward Gabrenja, OFM., 1852 W. 22nd Place. Nadzorniki: John Densa, 2730 Arthingtott Ave. — Theresa Chernich, 2024 w. Coulter St. — Frank Dolenc, 2015 W. Coulter St. Porotni odbor: Peter Coff, 1830 W. Cermak Rd. — Math Hajdinjak, 201? W. 21st Place. — Leo Mladic, 1941 W. Cermak Rd. — Pauline Ozbolt, 2029 W. Cermak Rd. — Anna Zorko, 1654 W. 21st Place. Družbena zdravnika: Dr. Jos. E. Ursich, 1901 W. Cermak Rd. in Dr. Frank Grill, 1858 W. Cermak Rd. Vratar: Frank Roblelt, 1833 W. 22nd Place. Uradno ^Jlaaiio: "Aroerikanski Slovsaec". Nase mesečne seje *e \-riij© vsnko prvo sredo večer ob pol 8. uri v mesecih od maja do saptembra. Vsako prvo nedeljo v mesecu pa se vrže ob pol 2. uri v mesecih: od oktobra do aprila, v-dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Wolcott Ave. Družba sprejema v svojo »redo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po $1.00 na mesec mesečnina, in nič v slučaju, ako član umrje. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo Družbo! Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na Družbenega tajnika ali pa predsednika. jortk ■ < * U .m-rn SniV Wi'^liM ? J. ^Trunks IZ URADA SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA CHICAGO, ILL. Kakor v škripcih jih je do-»ti zdaj, ko se rukata Stalin in Hitler. Pravijo, dp, je Stalin že izgubil, ko ga js"Hitler napadel, ker se je s tem pokazala Stalinova politika kot napačna poteza. Mogoče, da je Stalin izgubil, koliko je zastopal in zasledoval le syojo komunistično in absolutno politiko. Ali bi bila izgubila tudi Rusija, ki je država, v kakršni se politika, kakor povsod, lahko vsak dan izpremeni? Tu se pričenjajo škripci. Stalin je Rusija, Rusija pa ni Stalin. Za kaj gre? Ali gre za Stalina, toraj za komunistični absolutizem, ali pa gre za Rusijo, ki bi lahko obstajala brez stalinizma ? Tu je vir vseh škripcev. Angleži so prijeli tako, ko Naša prihodnja redna mesečna se i a se bo vršila v sredo dne 6. avgusta, točno ob osmi uri zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana.. Vabljeni ste da se gotovo vdeležite Člani, ki ste zadaj zaostali z vašim asesmentom ste prošeni, da to nemudoma poravnate, brez posebnega opomina. 1 4 ~I » KAMPANJA Ponovno opozarjamo cenjeno članstvo da imamo letos veliko kampanjo. - Pqseben odbor, oziroma sobrat Leo Mladič, kampanjski voditelj in predsednik in tajnik smo v preteklih mesecih obiskali velik del članstva v ta namen. Zaradi osebnih zaprek nam ni bilo mogoče zaenkrat vse članstvo obiskati, zatoraj danes apeliramo, da ako ste vi enih tistHh, in imate kakega sina, hčer ali kakega prijatelja za našo Družbo, prosim, da nam date njih ime. Ako ne bomo od vas slišali, bomo preje ali sleje prišli v vašo hišo nadlego delati. Kampanjski odbor nima nobene posebne plače ali nagrade za pridobivanje novih članov. Delo je prostovoljno, zatoraj je enaka dolžnost vsakega člana, da z njiin sodeluje in pridobi kakega novega člana. Vsako organizacijo, najbo malo samostojno društvo ali kako multi-miljonska jednota, nima nobene prihodnost 2ko se ne pridobiva novih, zlasti mladih članov. Premislite te besede in se zavzemite, da boste naredili vaš del. Ker me članstvo izprašuje glede piknika, vam tem N r*>tom sporočam, da letos Družba ne bo imela piknika. To-jliko v pojasnilo. — Z sobratskim pozdravom. Jos. J. Kobal, tajnik. motrivanja o razmerah, kakršne so danes. Jutrajšnji dogodki lahko vse prekucnejo in porinejo naziranje na to ali na drugo stran. Težki so ti dnevi, težki v prvi vrsti za vsakega irferenega in zavednega Slovana. Slovani so prizadeti v bistvu narodnega obstanka, ne le pri kakem svetovnem nazira-nju. o Vlom v cerkev. Pri Sv. Barbari v Halozah, so neznani zlikovci vlomili v farno cerkev in odnesli dva keliha. — (To je bilo še pred vdorom nemških oboroženih sil v Jugoslavijo, kajti po po-v, ročilih, ki sedaj prihajajo od tam, bi se vlomilcem ne izplačalo več vlamljati v cerkve, ker so iste, do najmanjše vred- so videli pri spopadu nekajjRosti' oroPali že Hitlerjeve*, pomoči za-se, ako* bi bil Hitler j °P; priobčevalca vesti iz 66 Hubert" je naslov novemu interesantnemu romanu iz gozdov. Spisal ga je znameniti ljudski pisatelj Paul Keller. Roman je bil že objavljen v mnogih jezikih, ker skozi njegova poglaVlja se ne vije le zanimivo pripovedovanje življenja moža, ki igra v njem glavno ulogo, ampak roman daje tudi slehernemu bogat življenjski nauk. Prepričani smo, da bodo naši či ta tel j i ob čitanju tega zanimivega remana uživali. Zato tudi vsem priporočamo, čitajte ta roman od začetka, da ne bo vam pozneje žal. Opozorite tudi svoje znance in prijatelje, da se naj zdaj naroče na list A. S., da bodo tudi oni deležni /tega zanimivega romana. Izginil je Posestnik Ivan Repnik iz Pi-vole je prijavil, da je nedavno njegov 20 letni sin Anton, ki je bil zaposlen pri kovaškem mojstru v Hočah, odšel nekega dne v strokovno šolo v Mari- bor. Oče ne ve, ali je fant prišel v šolo ali ne, le to ve, da ga ocl tedaj nihče ni več videl, o - Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!" vsaj oslabljen in bi ne zmagal na vsi črti. Angleži bi lažje premagali vsaj končno Hitle-ra. Enako tudi Amerika, prvič radi Anglije, potem tudi radi same sebe, če bi po zmagi Hitler tudi na njo prihrumel . . Nekako tako bi bilo tudi vsaj pri zavednih Slovanih, ki vidijo in gledajo bolj na slovan-stvo, in ni jim le za kake plemenske in trenotr.e koristi, ki •so končno le koristi nekih političnih gangsterov. Stalin naj bi padel, za njega nikomur ni, ampak s Stalin bi padla tudi Rusija, in tjfl so v škripcih Angleži, Amerikanci in zavedni Slovani. Mnogi izmed imenovanih se bojijo le komunizma, ako bi se vzdržala Rusija, in so skeptični pri pomoči, ki naj se nudi zdaj Rusiji. Komunizem prevladuje, dasi jim je tudi za Rusijo. Ti so v največjih škripcih, in ne vejo prav, kam naj se obrnejo. Najmanj škripcev je pri takih, ki vidijo le nevarnost in zlo komunizma, pa jim ni za Rusijo, niti za Anglijo, Ame-Iriko in med slovanskimi vrsta-;mi ni jim za slovanstvo. Med temi so pri nas Irci v večini. Za Irce Rusija ne obstaja, le komunizem obstaja. Za malo skupino obstaja morda tudi ozir na Anglijo ali Ameriko, za slovanstvo težko kaj, in^rd-tc.d škripci in ribanje .pri škripcih. n To so bolj akademična raz- domovine). From: Press Section, Defense Savings Staff, Treasury Department, Washington, D. C, For Immediate Release Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 47. leto. DRUŠTVO SV. VI0A štev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO Članstvo 37,000 Premoženje $4,700,000 VOJI K SVOJIM! 1 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 125.19%. če hočei dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, polteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruje! aa smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ienske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstva In do 16. leta pod svoje okrilje. K S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od 1250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot če še nisi član aH Slanica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti ■e obrnite na uradnika in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois Odbor za leto 1941: Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: Anthony J. Fortuna, " 1093 E. 64th Str.' Blagajnik: Louis Kraje. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične-pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se Sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Društvo sv. Jožefa štev. 53, KSKJ, Waukegan, I1L 41. leto pri K. S. K. Jednoti. ^toruštvene seje se vršijo vsako drtgo nedeljo ob 9:30 zjutraj, v šolski dvorani. Vsak slovenski katoličan, odrasli in mladi, naj pristopi k naši napredni K. S. K. Jednoti. Skupno društveno imetje znaša nad $21.500.00. Članstvo šteje 540 članov(ic). Za nadaljna pojasnila obrnite se na društveni odbor: John Miks, predsednik Joseph Zore, tajnik, 1045 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Joseph Petrovič, blagajnik. w ■■ ■ ■ ■ ■ ur 1 ^ - -« DR .JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure; vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO • SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena ^^ ftft in stane samo: Naročila sprejema bpgarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois - ■ 111 mri