Poštnina platana d gotovini	V	tWonl,	petek	I.	ma|a	1937	^	Ccna	111111
Vlmrcmklarm
Stco. 101
Z Ilustrirano prilogo ,,Teden o slikah4«
feto 11.
Po dvanajsturni zamudi pri 21. letu čez Ocean Je tik ob cilju s 100 ljudmi na krovu
Zeppelin eksplodiral nad Newyorkom
rw ttt: ' . ■
»Hindenburg«, ki ga je nocoj zadela katastrofa,
ob pristajalnem stebru v Lakehurstu.
Newyork, 7. maja. o. Včeraj ob 19.15 ameriškega časa ali ob 1.15 po polnoči evropskega časa, je pri pristajanju v Lakehurstu blizu Newyorka eksplodiral nemški zrakoplov »Hindenburg«, dvojnik zrakoplova »Grof Zeppelin«, ki vzdržuje zvezo z Južno Ameriko. »Hindenburg« je topot vozil ena-indvajsetič čez Atlantsko morje v Newyork. Na krovu je imel 39 potnikov in 61 mož posadke. Poveljeval je zrakoplovu prvič kapitan Maks Pruss. »Hindenburg« je imel na tej progi izredno slabo vreme ter je prispel v Newyork z 12-urno zamudo.
Ko je zrakoplov priletel nad Newyork, se je spustil nizko nad mesto ter izvršil pozdravni krožni polet nad Newyorkom, nakar je krenil proti letališču Lakehurst in se začel spuščati proti stebru za pristajanje.
Katastrofa na cilju
V trenutku, ko je bil »Hindenburg« že tik ob pristajalnem stebru, je pretresla zrak strahovita eksplozija. V naslednjih sekundah so aluminijastega orjaka objeli plameni. Eksplozija in ogenj, ki je takoj sledil, sta v nekaj trenutkih uničila veliki zrakoplov z gondolo vred. Po kratkih hipih se je na tla zrušilo samo goreče aluminijasto ogrodje največjega zrakoplova na svetu. »Hindenburg« je eksplodiral kakih 100 m od tal. Vsa katastrofa je potekla tako naglo, da se ljudje in tehnično osebje, ki so čakali na pristanek zrakoplova, niso mogli niti zavesti.
Ogrodie gori na tleh
Ko se je ogrodje zrakoplova zrušilo na tla, so sledile še tri nove silne eksplozije. Ogrodje je na tleh gorelo še tri ure, tako da se mu ni mogel približati nihče in niso mogli reševalni oddelki, ki so prihiteli na letališče, začeti s svojim delom.
Katastrofa velikega zrakoplova je v Newyorku izzvala strahoten vtis. Deset in deset tisoči ljudi so takoj po eksploziji začeli drveti na letališče, kjer so številni policijski oddelki z veliko težavo zadrževali naval množic. Med svojci potnikov, ki so pričakovali zrakoplov zaradi zamude z veliko skrbjo, so se odigrali obnpni prizori, ko so ostanki njihovih sorodnikov in znancev goreli nekaj desetin metrov pred njimi, ne da bi jim mogli kaj pomagati«
61 novih potnikov ire katastrofo *
Ko so se plameni malce polegli, so reševalci mogli izpod ogrodja izvleči tri trupla, ki so bila pa tako zogljenela, da jih ni bilo mogoče prepoznati
Na letališču v Lakehurstu je čakalo 61 potnikov, da se vkrcajo za v Evropo. »Hindenburg« bi moral že čez nekaj ur odleteti nazaj. Večina potnikov iz Amerike je bila namenjena na angleško^ kraljevo kronanje v London. Med potniki so pn nesreči nekateri ob pogledu na goreči zrakoplov bruhnili v blazen jok.
Nesrečo povzročila sabotaža?
Newyork, 7. maja. o. Takoj po nesreči se je sestala preiskovalna komisija policijskih oblasti in letalskih strokovnjakov, da ugotovi, kaj je povzročilo strohotno nesrečo. Delo komisije ie traja in ni ie nobenega poročila o njenih ugotovitvah.
Ameriški vladni krogi menijo, da je katastrofo zakrivilo dejstvo, da je bil »Hindenburg« napolnjen z vnetljivim vodikom. Dr. Eckener je pri gradnji zahteval, naj zrakoplov napolnijo z negorljivim plinom helijem. Nemška vlada pa ni hotela dati dovoljenja za izvoz deviz, s katerimi bi Zepelinova družba plačala helij v Ameriki, ker Nemčija nima tega plina.
Grof Zeppelin, nečak pokojnega izumitelja t« vrste zrakoplovov pa je izjavil, da je eksplozijo povzročila sabotaža sovražnikov Nemčije. Do eksplozij« je prišlo na zadnjem koncu zrakoplova, k|er m nobene lahkovnetljive snovi. Celice • plinom so
«btn Kfdl »*&>• M*,-
Rooseveltovo sožalje
Texas, 7. maja. o. Predsednik Združenih držav Roosevelt je takoi, ko je izvedel za grozno letalsko nesrečo, poslal nemškemu kanclerju Hitlerju ter nemški vladi izraze globokega sožalja.
London, 7. maja. o. Kapitan Lamplugh, član upravnega sveta angleške zračne zavarovalne družbe je izjavil, da je bil zrakoplov »Hindenburg« zavarovan večji del v Londonu in da je edina nevarnost, ki se je je bilo treba bati bila v tem, da se ne bi zrakoplov kam zaletel.
Očividec popisuje nesrečo
Lakehurst, 7. maja. Havas poroča: Neki član posadke na letališču, ki se je tedaj, ko se je »Hin-
denburg« približeval postajališču, nahajal ravno ob stolpu, kjer naj bi zračna ladja pristala, ve povedati tole:
»Hindenburg« je bil kakih 100 m nad zemljo, ko je nastala katastroia. Prav lepo sem opazoval potnike, ki so se z zračne ladje smejali in mahali z robci in ki so vidno dejala izraza svojemu veselju, da so prispeli v Lakehurst. Sprednji del ladje je bil že čisto blizu. Naenkrat je nastala strašna eksplozija. Skuhali smo zbežati iz jezera plamenov, ki so se bližali zemlji. Nekaj minut po eksploziji smo se vrnili na reševanje, kljub temu, da je vladala strašna vročina, ki je prihajala od zrušenega ogrodja. Ko smo prišli na kraj nesreče, smo Inhko potegnili izpod gorečega ogrodja »Hindenburga« tri potnike, ki jih je bilo le težko indenti-ficirati.
Strahoten vtis v Nemčiji
Berlin, 7. maja. Havas poroča: Eksplozija na zračni ladji »Hindenburgi je v uradnih in letalskih krogih v Berlinu izzvala strašno potrtost. Do sedaj še niso objavili nobenega uradnega poročila. Nemške radio postaje so ravno končale svoje oddaje, ko je prišla danes zjutraj vest o katastrofi »Hindenburga«. V letalskem ministrstvu so zelo rezervirani in ne marajo dajati nobenih izjav. Pravijo samo, da hočejo počakati na uradno po-
ročilo ameriških letalskih oblasti. Nemški propagandni minister Gobbels jo vest o katastrofi sporočil Hitlerju ravno v trenutku, ko se je ta vrnil iz Kiela. Pruss, ki je prvič poveljeval »Hindenburgu«, je imel za svetovalca poleg sebe Leh-manna, ki je že večkrat poveljeval Zeppelinom in tudi že »Hindenburgu« na njegovi poti čez Atlantski oceau.
Nanovejša poročila:
Polovico potnikov rešenih?
Lakehurst, 7. maja. o. Havas poroča: Ob 20.15 so prvi člani reševalske posadke lahko že vdrli skozi steno ladje v notranjost. Bilo je videti, da ogenj popušča. Reševalci so vdrli najprej v poveljnikovo kabino, kjer so našli njegovo truplo strašno sežgano. Slišale so se še manjšo eksplozije.
Lakehurst, 7. maja. Havas poroča: Ob 20.50 so nastale tri nove eksplozije na zračni ladji »Hindenburg. »Hindenburg« še zmeraj gori.
Lakehurst. 7. maja. Havas poroča: Carinski nadzornik v Lakehurstu je izjavil, da so potegnili izpod ruševin 37 trupel.
Lakehurst, 7. maja. AA. Havas: Oh 23 so odpeljali v bolnišnice iti osel) izpod ruševin. Ameriško letalsko ministrstvo je istočanso objavilo, da je najmanj 48 oseb mrtvih.
Lakehurst, 7. maja. A A. Havas: ob 22.10 po ameriškem času je zastopnik letalske družbe »Zeppelin« izjavil, da je dosedaj rešenih 50 oseb. Ob 22.20 je neki drugi zastopnik iste družbe rekel, da je rešenih 64 oseb in sicer 20 potnikov in 44 članov posadke. Ob 22.50 je bilo javljeno, da je bilo rešenih 30 ali 40 oseb.
Kako ie bil zgrajen »Hindenburg
ff
Frankurt a. M., 7. maja. Ponesrečeni zrakoplov »Hindenburg« je bil najmodernejši in najnovejši zrakoplov iz vrste Zeppelinov. Imel je štiri motorje na težka olja, vsak motor je imel 1000 PH moči. Motorji so za en polet potrebovali 4 do 5.000
kilogramov gorilnega olja. Preračunana trgovska in tudi izpolnjena brzina je znašala povprečno 150 kilometrov na uro. Vožnja iz Frankfurta do Lake-hursta je trajala povprečno dva in pol dneva.
Potniške kabine so imele prostora za 50 pot-
»Hindenburgov« dvojnik »Grof Zeppelin«, ki je zgrajen natanko tako kakor »Hindenburg«, v lopi
v Friedrichshafnu.
Anarhistični upor tudi v Madridu
Saint Jean de Luz, 7. maja. (DNB) Radijska postaja revolueijonarne mladine v Madridu poroča, da je tudi madridska anarhistična mladina sklenila začeti revolucijo proti komunistični diktaturi v Madridu.
Anarhosindikalistična radijska postaja v Barceloni poroča, da je boj anarhistov proti vladnim četam trajal še vso noč. Zdi se, da anarhisti še zmeraj obvladujejo položaj v Barceloni. Po vseh ulicah leže trupla ubitih, ker zaradi neprestanih bojev ne morejo pobrati mrličev.
Perpignan, 7. maja. AA. Havas. Po vesteh i* Španije se katalonska anarhistična federarija še ni vdala. Ne mara poslušati pozivov katalonske vlade in teče kri še v predmestjih in vaseh okoli Barcelone. Tako 'so v Figuerasu in Lasunceri včeraj anarhisti zapodili policijo in carinsko stražo. Izve se še, da je iberska anarhistična zveza zahtevala od vlade, da naj v 24 urah razpusti svoje napadalne oddelke, ker bodo sicer sami s silo napravili red tako, kakor so to razložili v svojih zahtevah.
Filmska stavka v Hollywoodu traja še dalje. Stavkujoči so pred dvema dnevoma z revolverji in noži v rokah napadli največje lepotne 6alone v mestu in razbili vso opravo. Te salone so obiskovale bogatejše filmske zvezde, ki ee stavki ne marajo pridružiti«
Nemški delovni minister Seldte obišče Dunaj na povabilo Nemške akademije za gradbena raz-iskavanja in bo tam predaval o gradnji ter financiranju nemških državnih avtomobilskih cest. Najbrž pa 60 njegov obisk ne bo omejil samo na taka strokovna predavanja.
nikov. Bile so nameščene v treh nadstropjih nad gondolo. Kabine so bile izredno moderno urejene ter opremljene z razkošjem. Imele so toplo in mrzlo vodo, zrakoplov je imel tudi jedilnico ter kadilni salon. Cena vožnje v Severno Ameriko je znašala 1000 mark, za Južno Ameriko 1500 mark.
S »Hindenburgom« je nemško letalstvo izgubilo svoj najboljši in najmodernejši zrakoplov. Zdaj ima na razpolago samo še zrakoplov »Graf Zeppelin«, ki je star že 10 let. Novo zračno ladjo natanko po vzoru zgorelega »Hindenburga« šele grade ▼ delavnici Zeppelinov v Friedrichshkafenu.
Zračna ladja LZ 129 je bila zgrajena leta 1932 v Friedrichshafenu. Dolga je bila 248 m, premer pa je znašal 41 m. Zgrajen je bil iz aluminija. Prostornina za plin je znašala 290.000 m3 in bi ga morali polniti s helijem. Ker pa je bilo to predrago, ga niso več polnili s helijem.
Dr. Eckener o vzrokih katastrofe
Graz, 7. maja. o. Dr. Hugo Eckener, ravnatelj zeppelinskih delavnic in bivši poveljnik zrakoplova »Zeppelin«, ki živi zdaj v Gradcu, je izjavil časnikarjem, da jo za katastrofo izvedel takoj. Po njegovem je zdaj še nemogoče predočiti si natanko vzroke in pa podrobnosti katastrofe. Po njegovem mišljenju je po tej nesreči nnjno potrebno, da nehajo zrakoplove polniti z ogljikom in uporabljati za to. helij. To stališče je on že od začetka zastopal. Nesreča se je pripetila po njegovem mnenju skoraj gotovo zaradi tega, ker je bil »Hindenburg« napolnjen z vnetljivim vodikom.
Vesti 7. maja
Predsednik avstrijske republike prof. Miklas se jp predsinočnjim s 6vojim spremstvom vrnil z državniškega obiska v Budimpešti. Avstrijski listi pišejo, da je obisk prinesel lepe uspehe, ki se bodo pokazali v bodočnosti.
Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Ilodža je odpotoval v London, kjer bo zastopal predsednika dr. Beneša pri svečanostih kronanja.
Ljudski radijski sprejemnik v Italiji se bo imenoval »Radiobalila«. Bo to tricevni aparat, namenjen najširšim slojem in ga bo moči plačati v 18 obrokih po 24 lir. Torej bo veljal v našem denarju nekaj nad 1000 Din.
Možnost sporazuma med Anglijo in Japonsko sl obetajo angleški politiki od izida zadnjih japonskih volitev. Anglija bi bila pripravljena priznati Japoncem izjemne prednosti glede gospodarskega in političnega izkoriščanja Kitajske.
Wilsonovo nagrado za zasluge pri izboljšava-nju mednarodnih odnošajev je dobil letos Norman Davis, Rooseveltov gospodarski svetovalec in zaupnik.
50 mrtvih je bilo pri strahoviti eksploziji v
turških tovarnah za strelivo blizu Ankare. V ^tovarnah je zaradi kratkega stika nastal požar, kateremu so sledile eksplozije v skladiščih. Natančnih podatkov o številu ranjenih še ni.
Bolgarska vojska je dobila nove zastave včeraj, ko so praznovali Jurjevo. Pri tej priliki so prire-. dili velike vojaške parade.
385 hiš je uničil požar v egiptovskem mestu Bukasuada. Pri požaru je bilo precej mrtvih in ranjenih.
47 inozemskih ladij so lastniki prepisali na nngleški ladijski register, da bodo lahko vozile pod angleško zastavo, predvsem v španskih vodah. Te podatke je dal poslanski zbornici trgovinski minister Runciman.
Za nabavo obleke potrebnim invalidom je določil avstrijski socialni minister dr. Resch 60.000 šilingov, kar priča, da znajo drugod za vojne žrtve vsaj malo bolje skrbeti kakor pri nas.
Velika politična debata se prične danes v francoski zbornici, kjer bo opozicija napadla Blu-movo vlado zaradi neuspehov francoske zunanje politike in pa zaradi odgoditve svetovne razstave, s čimer je francoski ugled dobil hud udarec.
Zlato maršalsko palico je predvčerajšnjim dobil angleški kralj Jurij v prisotnosti šestih maršalov angleške vojske. Na palici je urezan dan kraljevega kronanja.
Angleško potniško letalo so obstreljevali španski nacionalisti s strojnicami, ko je letelo Čez balearski otok Minorco. V letalu je bilo sedem potnikov.
180 milijonov dolarjev za gradnjo pomožnih bojnih ladij je določila mornariška komisija v ameriški poslanski zbornici.
Japonska vlada bo razpustila novo zbornico, če ne bo dobila pri prvi seji zaupnice. To je izjavil admiral Godo, minister za trgovino in industrijo.
Letalski tekmi čez Atlantsko morje ob desetletnici Lindbergovega poleta nasprotujejo ameriški letalski minister in mornariški krogi, češ, da ni jamstva za skrbno in uspešno pripravo te tekme.
Drugi veliki sprejem na angleškem dvoru ja bil sinoči in so kralju ter kraljici predstavili 200 mladih dam iz angleške aristokracije.
»Kakor svoje sinove nas je objel Stalin,« tako izjavljajo odposlanci španskih komunistov, ki so pred dvema dnevoma prišli v Moskvo in so jih po poročilih moskovskih listov sprejeli z največjim navdušenjem.
Zvezo med Marseilleom in Odeso so vzpostavili po več kakor 20 letih. Prvi francoski parnik, ki je peljal v Odeso, je »Theophile Gauthier«. Pomorska zveza med Francijo in Sovjetsko Rusijo naj bo dokaz tesnega prijateljstva med Francijo i in Sovjeti,
Za izpopolnitev slov. univerze
po vrstnem načrtu v treh etapah
ra, kjer naj klinika stoji in načrtov. Pri tem so navadno težave, kakor se je to občutno pokazalo pri delu za univerzitetno biblioteko. V tetn mora nastopiti zboljšanje, posebno če gre za uresničitev tako pomembne zahteve kot je klinika — zdravje slovenskega naroda. Tu mora stopiti v ozadje i ljubosumje i kaprice, drugače lahko izgubimo še to. kar bi se nam sicer posrečilo ujeti.
Če bodo vse te priprave izvršene tekom enega leta bo zabeležen velik domač uspeh Uresničitev druge etape bo zahtevala posebnih vztrajnosti in žrtev.
Tretja etapa — centralno univerzitetno poslopje in zgradba za ostale fakultete. Problem je tukaj še večji in bo edinost še težja, predvsem kar se tiče mesta, kjer naj centralno poslopje stoji. Težišče mnenj se nagiblje na sedanji prostor. Za tega govorijo manjše finančne zahteve, ki bi se z adaptacijo poslopij med sedanjo univerzo in novo knjižnico dale izvesti, neposredna soseščina omenjene knjižnice, bližina tehnike in centrum mesta. Ta zadeva je kot nalašč za na rešeto, ki jo Ljubljana tako rada vrti. Moral se bo doseči konkreten sklep, pri katerem obstanemo in se ne premaknemo niti za pedi V vsak tak voz je treba vpreči zdravo pamet, voljo pa ukloniti, četudi se bo kdo čutil prizadetega, da ne bomo zastonj zgubljali časa in energije.
Vrstni načrt, ki predvideva izgraditev univerze
Ljubljana, 7. maja.
Akademska mladina vodi že več let borbo za okrepitev m razširitev naše najvišje kulturne ustanove, univerze. Po prevratu smo jo prejeli, nastanili jo, kjer je bilo mogoče in smo bili veseli. Za kar je bilo preje treba hoditi v Gradec, na Dunaj itd., smo imeli sedaj doma To je bilo skoraj težko verjetno za tiste čase in zato ni čuda, če smo plavali v slepem ponosu in brezskrbnosti, iz katere nismo vseh deset let opazili, kako revna in neznatna je naša univerza v Ljubljani. Bili smo mnenja, da imamo vse, skoraj preveč, a smo imeli tako malo. Velikega nismo bili vajeni, zato nam je bila vsaka malenkost — monumentum in epoha. Naša zadovoljnost je ob vsaki priliki narasla do višine, s katere ni bilo mogoče videti še tako velikih potreb. Šele polpretekla doba, ki je začela stegovati roko po naši slovenski univerzi, nas je predramila. Začeli smo natančneje ogledovati njen položaj. Iskali smo vzrokov, razlogov. Šli smo globlje, pogledali na širje, tehtali namene, ugotavljali pomene za kulturo, znanost, narod sploh. Vso težo revščine smo začutili šele ob misli, kaj če univerze več ne bi bilo! Kako hitro zajadramo v lagodnost in za-spimo z odprtimi očmi, dokler se pod nami ne zamaje. Skrajni čas je, da smo budni, predno nas kaj doleti. Pravico imamo, da, a moramo si jo znati nad sabo uresničevatil
Pred očmi nam je porast univerze v Zagrebu, pomnožitev njenih fakultet, postavitev zgradb za nje, za institute in oddelke. Univerza v Belgradu je dosegla v zadnjem desetletju razvoj, kakor ga beleži malokatera tovrstna institucrija v Evropi. Njen napredek je bil nagel in v velikih dimenzijah. Poslopja so <ie dvigala brez presledkov drugo za drugim ter so po svoji širokopoteznosti in velikosti prestolnici v ponos Privoščimo, da se gradi i v Belgradu i Zagrebu, a opravičeno pričakujemo, da se sorazmerno zida tudi pri nas V naglem tempu gradbenega razmaha obeh univerz se za njuno po-sestrimo v Ljubljani ni premaknil kamen, ne položila opeka. Naša univerza je obsedela v tujih poslopjih, provizorijih in podstrešnih sobicah — in tu sedi še danes — najvišji kulturni in znanstveni forum slovanskega naroda. To nas, akademsko mladino boli, v tem čutimo zapostavljenost in ponižanje, ki nas reže v globino srca in okrutno podira vse nade naših prednikov, ki so jih ti gojili do ustvaritve današnjih razmer. Akademska mladina zahtev« — in tej zahtevi naj se pridruži vsa Slovenija —, da se Aleksandrovi univerzi v Ljubljani odmerja delež, ki ji grel Nič več. Za svojo rast ni vseh petnajst let prejela niti dinarja, a sedaj se ji od-kazujejo postavke, ki niso v nikakem sorazmerju s tem, kar se je v letošnjih amandmanih zagotovilo univerzi v Zagrebu in v rednem proračunu univerzi v Belgradu, vkljub temu, da je bil razvoj univerze v Ljubljani vso dobo od prevrata na mrtvi točki in bi se to žalostno dejstvo moralo že enkrat začeti upoštevati. Z gradnjo univerzitetne knjižnice je bil lanske jeseni šele podan začetek — to je, po sedemnajstih letih njenega obstoja se je prvič za njo zasadila lopatal
Akademska mladina se bori za potrebe naše univerza po za to ustanovljenem forumu — Akademski akciji za izpopolnitev univerze. Njeno, delo za univerzo je bilo letos široko razpredeno, sistematično, vse potrebe obsegajoče in agilno izvajano. Letošnji odbor je vse poskusil, da se oddolži nalogam svoje poslovne dobe. Z javnim manifestacij-skim zborovanjem, ki se je vršilo sredi zime, s tremi delegacijami v Belgradu in drugimi neštetimi koraki, ki jih je odbor podvzemal, je dosegel primerne odmeve kakor v javnosti tako na merodajnih mestih v Ljubljani in Belgradu. Z enako vnemo vrši svoje delo naprej.
V	področje delovanja Akademske akcije spadajo vse potrebe naše univerze, vseh fakultet in oddelkov. Najbolj pereče je pomanjkanje prostorov. Zato sedaj dominira v delovanju AA tovrstna skrb in njej odgovarjajoče delo: postavitev zgradb institutom in fakultetam. Za vse naenkrat se poslopja ne morejo graditi, ker na enkratno dobavo tolikih kreditov ni misliti, zato si je Akademska akcija osvojila vrstni načrt — vrstni red, po katerem bodo dobivali instituti in fakultete svoja poslopja. Pri vrstnem sestavu se je Akcija ozirala na velikost potrebe posameznih fakultet po novih zgradbah.
Vrstni načrt
predvideva tri glavne etape dokončne izgraditve naše univerze:
I. Tehniška fakulteta: kemični institut, hidro-tehnični laboratorij, rudarski oddelek, strojni, elektrotehniški in_ fizikalni institut.
II. Medicinska fakulteta: klinika — s predhodno dopolnitvijo medicinske fakultete od štirih sedanjih semestrov na deset.
III. Centralno poslopje, filozofska fakulteta, juridična fakulteta.
Prva točka v prvi etapi (kemični institut) je dosežena s postavko 2 mil. Din v letošnjem finančnem zakonu.
Prva etapa predstavlja izgraditev tehnike. Instituti kot taki že itak obstojajo, a se nahajajo v prostorni mizeriji. Hidrotehnični institut n. pr. predstavljata dve podstrešni sobici, kemičnega realčne kleti in hodniki, kjer se dva ne smeta srečati, ker ne moreta mimo. Prostori sami so nehi-gijenski, vlažni in zatohli, prava zalega jetike in revmatizma. Temu je treba najprej odpomoči. Za tehniko kot prvo etako govorijo ti razlogi:
1. zdravstveni, ker obstoj sedanjega stanja predstavlja kulturni škandal prve vrste,
2. da se obstoječim institutom pripravi dostojno mesto za njihovo znanstveno delovanje in razmah,
3. da se instituti čimpreje priklenejo na odgovarjajoča lastna poslopja, ki bodo nudila precejšnjo garancijo za njihov stalen obstoj v Ljubljani,
4. ker so za navedene institute vsaj nekatere že izdelani načrti in sestavljeni proračuni. Za hidrotehnični laboratorij je ta materijal pripravljen že tri leta, načrti odobreni od banovine, zavrnjeni od gradbenega ministrstva, popravljeni, zopet poslani v Belgrad in sedaj od istega ministrstva končno odobreni, o čemer je dobila obvestilo tudi že univerzitetna oblast.
Sedaj forsirati nekaj drugega, je zapravljanje v te svrhe nakopičenega delovnega materijala, časa in smotrenosti. Zato je pTva in največja naloga Akademsk-e akcije in vseh merodajnih činiteljev, da se instituti tehniške fakultete spravijo čimpreje pod streho.
Druga etapa — klinika. Zgraditev bolnišnice z vsemi oddelki, ki naj ustreza vsem potrebam ljudskega zdravja in študirajočega naraščaja, predpostavlja velike priprave. Pogoj za graditev kliničnih zgradb )e načelno priznanje popolno medicinske fakultete v Ljubljani. Dosedaj legalno obstoječim štirim semestrom je treba pridružiti še ostale. Popolna medicinska fakulteta predstavlja deset semestrov.
Medtem se bo treba resno lotiti dela za izdelavo načrtov, idejnih in detajlnih ter sestave proračunov, Nato mora nastopiti edinost glede prosto-
v treh etapah, si je odbor AA osvojil na podlagi tehtnih ugotovitev in preračunanih možnosti čimprejšnje uresničitve. Z dosego prve zahteve (kemični inst.) je bil afirmiran. Vsaka potreba v njem je bila pretehtana in ogledana od vseh strani, predno je bila izvršena tozadevna konkluzija. To je pot, ki si jo je odbor AA izbral že meseca januarja t. 1., in je realna, brez iluzij ter pelje po trdnih tleh najboljših možnosti čimprejšnje realizacij« vseh zahtev.
Akademska akcija in z njo vsa akademska mladina poziva vso našo kulturno in gospodarsko javnost, da jo podpira v njenih borbah in delu. Popolna univerza predstavlja najvišje kulturno žarišče in podlago uspešnemu gospodarskemu razvoju. Je os, okoli katere se v svojem jedru vrti vse kulturno in gospodarsko udejstvovanje naroda. V boju za njo je zato potrebno sodelovanje vseh vej in panog javnega življenja. Akademska akcija usmerja gonilne sile želja in hotenja akademske mladine, jih formulira in prednaša na merodajnih mestih. Temu toku naj se pridružijo tokovi enakih želja in enakega hotenja iz čimveč področij našega vsestranskega javnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Naj ta tok postane veletok, reka naše skupne volje po uresničitvi naših upravičenih zahtev. Ker
—	ena misel, misel vseh — svetlejša bo. Ena volja, volja vseh — krepkejša bo. Ena zahteva, zahteva vseh — izpolnila se bo, ker bo mogočna kot orkan, ki ga poganja mlada moč v združitvi vseh. Pravica pa ji bo v bodrilo, da ne klone.
Za popolno Aleksandrovo univerzo — to naj bo odslej naše skupno geslo in v boju za njo naj ne bo nihče ob strani! To nam veleva dolžnost.
Akademska akcija za izpopolnitev univerze.
Velefilm iz dobe francoske revolucije po nesmrtnem delu Ctllirl€SQ DiCh€nSO
v glavni vlogi
Ronald Colmon
V SENCI GILJOTINE
Premiiera v soboto, dne 8. t. m. v kinu IIN KO N-D
Misli ob koncertu B. Arniča
(Nadaljevanje.)
raj,
Za Arničev razvoj, o katerem sem govoril zgo-se mi zde najznačilnejše tri smeri, v katerih jo ta razvoj posebno očivjden. Prvič je opaziti izrazit napredek v izbiri izraznih sredstev: od preproste diatonjke, ki večinoma prevladuje v »Uver-turk je storil Arnič precejšen korak do razgibane in pisane hromalike »Duine«, ki je zaenkrat bolj prepojila sozvočja v harmonskem smislu kakor melodične elemente same na sebi. Obenem s tem se je razvila tudi inatrumentacija v smeri večje barvitosti; pri nekaterih mestih »Dume« naravnost frapira njena izbrušenost, dasi v celoti ni povsod enako odtehtana in ekonomska. Tretji in najvažnejši Arničev napredek za leži v razpletu širokih form. S stališča kompozitorne tehnike je gotovo med najtežjimi problemi ta, kako ohraniti kljub vsej razgibanosti in pestrosti daljše forme njeno enotnost; pa to ni samo vprašanje kompozitorne tehnike, tu morata vzajemno in v enaki meri sodelovati muzikalni instinkt in intejekt. To ravnotežje med tema dvema elementoma je Arnič pri »Dumi« bolje dosegel kot v svojih prejšnjih delih. Zato bi s tega stališča imenoval njegovo »Simfonično rapsodijo« ali njegovo »Simfonijo vstajenja«,
Troperesna vlomilska deteljica
Maribor, 7. maja. Pred malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se zagovarja danes troperesna deteljica, ki je svoječasno zadajala mariborski policiji obilo opravkov in skrbi. So to 25-letni delavec Ivan Vauda iz Pobrežja, 21-letni delavec Šajtegel Ivan iz Vojašniške ulice 11 ter 26-letni Leopold Fink iz Židovske ulice 14. Vsi trije so priznani delomrz-neži in tatuni, ki so se združili skupaj v majhno gangstersko skupino ter skupaj izvrševali dokaj časa v Mariboru in okolici svoje tatinske in vlomilske podvige. Svoje shajališče so imeli pri Šaj-teglovi materi, kjer je bilo pravo zbirališče postopačev, ki so hoteli živeti na lahek način. Tu so se dogovorili najprej za vlom v skladišče čevljarskega mojstra Alojza Benka na Slomškovem trgu, iz katerega so odnesli 4 velike lonce masti ter jo prodali, Potem so vlomili v stanovanje Breznik Marije, v jedilno shrambo gostilne Vlahovič, v gostilno Ante Zoriča, na dvorišče Gustava Scherbauma, v gostilniške prostore Časar Marije, v stanovanje Jelke Ogrizek, v gostilno »Mesto Trst« in neko gostilno v Studencih. Plen je bil pri teh vlomilskih pohodih najrazličnejši. Zadovoljili so se z jestvinami, s plašči, obleko, konjsko odejo, gramofonskimi ploščami, pa tudi z gotovino. Plašče so dali v barvarno, da jih lastniki ne bi več prepoznali. Tatvine in vlome le deloma priznavajo, v glavnem pa valijo krivdo drug na drugega.
Razprava ob času poročila še traja.
Kamnik
Kamnik, 6. maja. Izredno srečo je imel v sredo Vrhovnik Anton, iz Tunjic pri Kamniku. Med potjo, ko je šel skozi
Zapriške gozdove v mesto, je našel tri skupaj zra-šene gobe (pšeničnike), ki so tehtale 85 dkg.
Opekline po obrazu je dobil v eredo popoldne pri izvrševanju svoje zlatarske in pasarske obrti g. Ant. Peterlin na Šutni. Pri popravilu nekega starinskega predmeta mu je nenadoma puhnil v obraz plamen samovara na špirit. Zaradi hudih opeklin je moral iskati zdravniško pomoč. K sreči je imel očala in so oči ostale nepoškodovane.
Tat s čarodejnim praškom
Kresnice, 6. maja. Po tukajšnjih hribih za Savo se je . nedavno potikal starejši možakar, ki je prodajal zdravilna zelišča. Ponujal je tudi neki prašek kot zdravilo za živino- posebno za krave, ako ni kaj prav pri molži. Mož je dejal, da zna take napake odpraviti in da ima pri sebi neko čarodejno mazilo. Ljudem je kvasil, da je v zvezi z duhovi; zato so mu znane velike reči, ki se bodo še zgodile, ne sme pa o njih govoriti. Ako je treba, lahko izgine kot prikazen. Ker se je delal silno pobožnega, mu ni nihče pripisoval kakega slabega namena. Iz hiše, kjer je prenočil, pa je neznanec res izginil, še preden se je zdanilo. Z njim so izginili tudi razni predmeti. Kdaj in kje se bo namišljeni čarovnik spet pojavil, ne vemo; zato naj bo ljudstvo pozorno na vsako tako tujo osebo.
ki smo jo slišali na koncertu v jeseni, v primeri s prvim stavkom »Dume samo pripravljalna poizkusa. V tem stavku »Dume« se je skladatelj poslužil neke vrste sonatne forme, ki ji je vtisnil tudi v čisto formalnem oziru precej osebnega pečata. Tako prinese v srednjem delu, v izpeljavah, popolnoma novo glasbeno misel, in tudi v zadnjem delu, v reprizi, preseneti z novim domislekom, ki ga v kombinaciji s prejšnjim temami precej široko raz-pleto skoro prav do konca tega stavka. To poslednje morda poveča razgibanost in pestrost tega stavka samega na sebi, pa ee mi zdi, da skoro že stopi iz okvira formalne in muzikalne zakljnče-nosti prvega stavka simfonije na splošno, ki mu vendar sledijo še trije stavki. Sicer bo pa točnejša sodba o tem možna šele, ko bomo slišali to simfonijo v celoti.
Potrebno pa se mi zdi omeniti tudi nekaj splošnejših nedostatkov, ki se jih očividno skladatelj sam zavedno ali nezavfedno počasi otresa. Prvi se tiče tematične obdelave v tehničnem smislu. Dosledna tematična obdelava je namreč Arničeva posebna značilnost v kompozitorno tehničnem smislu. Vendar bi skoro rekel, da preveč dosledno ponavljanje manjših (n. pr. štiritaktnih) tematičnih koščkov ali tudi večjih kompleksov jemlje tematič-nim elementom samim na sebi in večjim skupinam tisto dinamiko, ki na primer posebno odlikuje mojstra tematične tehnike C6sarja Francka. To pomanjkanje tematične dinamike je opaziti n. pr. v »Uverturi«, »Simfonični rapsodiji« in deloma, dasi v veliko manjši meri, tudi še v »Dumi«. 'Na drugem mestu bi omenil efekte v instrumentaciji, ki so včasih preveč zunanje naturalistični (posebno v uporabi tolkal); pa ne samo v instrumentaciji, tudi v muzikalni liniji sami je veliko ponavljajočih se zagonov z izredno pudarjenimi dinamičnimi kontrasti (ff — pp), ki so bolj znak naturalističnih simfoničnih pesnitev kot pa absolutne simfonične glasbe. Tega ne bi omenjal med nedostatki, če se ne bi smatral, da je med omenjenimi sredstvi in pa med uporabo tematike, ki je vendar bistven element absolutne glasbe, neko notranje nasprotje. To notranje nasprotje se mi zdi, da izvira iz skladateljevega boja oziroma nihanja med ekstremoma absolutne in programske glasbe. Ko se bo Arnič čisto trdno odločil na eno stran (mislim, da bo to absolutna simfonična glasba), potem bodo tudi izginile primesi, ki zaenkrat še motijo muzikalno linijo njegovih skladb, potem bo v tej liniji tudi sedaj še včasih neorganiČne in prepogoste zagone nadomestila enovitejša črta v porastu in padcu muzikalne napetosti.	W.
(Dalje.)
Ptuj
Ptuj, 6. maja.
Drzni tatovi. Pred nekaj dnevi sta dva možakarja prišla k oo. minoritom v tukajšnji samostan in prosila v vbogajme. Seveda so jih tam obilno pogostili. Gotovo jim je to bilo premalo, kajti kmalu po njihovem odhodu so oo. minoriti opazili, da so bili okradeni. Zmanjkalo jim je precej
Filmi
»Juanita« (Kino Matica). Sodili bi, da so hoteli Francozi s tem filmom ustvariti nov tip operete, svojstven po zamisli, igri, vsebini in okolju. Res, da si režiser pri tem ni izposojal rekvizitov iz operetne shrambe, vendar pa se z novo zamislijo kvalitetno ni premaknil višje. Prva nevšečnost je dolgočasje, ki se vleče skozi ves film. To je_ zaradi raztegnjenosti in ohlapne graditve dejanja, Še bolj pa zaradi čudnih ljudi, ki se gnetejo v igri. Vsi kar nekam vise v zraku in ne povedo, zakaj so v igri sploh potrebni in zakaj delajo to, kar vidimo. Kot cigani so preveč parketni ljudje, ki se jim v igri prosta zabava nič ne prilega^ Pač pa so v filmu lepi koncertni deli in slika. Ce bi^ igralci sami ne čutili praznine svojih besed, bi najbrže igrali še boljše, čeprav ne moremo reči, da so igrali slabo.
Tatovi neumorno na delu
Moravče, 6. maja.
Tatvine se dogajajo pri nas kar po vrsti teden za tednom. Tako je bilo nedavno pokradeno posestniku Ribiču na Gričih pri Moravčah, ko so domači delali na polju. Tat je zlezel skozi okno v sobo, kjer je vse prebrskal. Stikal je očitno za denarjem. Ker ga ni našel, je pobral nekaj boljše obleke in perila, več parov čevljev, zlatnino in dve žepni uri. Tatu so videli nekateri, ko je odhajal s precej rejenim nahrbtnikom, niso pa vedeli, odkod je prišel. Sodijo, da je bil maskiran.
—	V noči istega dneva je bilo vlomljeno pri Ku-merniku na Hudeju. Vlomilci so odtrgali iz okna železne križe in odnesli iz shrambe nad 30 kg masti, nekaj prekajenega mesa in mnogo kuhinjske posode. Škoda obeh prizadetih gospodarjev je precej občutna. Ljudje so v upravičeni skrbi za svoje borno imetje in komaj čakajo, da bi tatinska sodrga prejela zasluženo plačilo.
Žalostno jurievanje pri postrežčkovih
Ljubljana, 7. maja.
Morda je dejstvo, da je bila včeraj Ljubljana precej mirna razen proti večeru na gradu, kjer je bilo jurjevanje, in da zato tudi postrežčki niso imeli kaj prida opravka in seveda tudi ne zaslužka, izzvalo hujši družinski prepir med po-slrežčkom Kastelicem in njegovo ženo, ki stanujeta v Mostah. Vsekakor pa je žalostna resnica, da sta se ta dva sprla, pa naj že bo vzrok kakršenkoli, in da je v tem prerekanju pela tudi pest. Kastelic je svojo ženo močno ranil na glavi tako, da je morala iskati zdravniške pomoči in so jo takoj prepeljali v ljubljansko splošno bolnišnico, kjer eo jo obvezali in je sedaj že izven nevarnosti.
Filip Uratnlk:
Najtežji primer tuberkuloznega obolenja
Že večkrat sem skušal obrniti pažnjo javnosti na naslednji najtežji primer tuberkuloznega obolenja.
Delavpc, rodbinski oče in vzdrževatelj rodbine ali delavec samec boleha na tuberkulozi.
Njegova bolezen je dolgotrajna. Pri delavskem zavarovanju mu je potekla zavarovalna doba. Iz bolnišnice so ga odpustili. K težki bolezni se je pridružila .še brezposelnost. Skrb za vsakdanji kruh ga sili, da se peha okrog za podporami, ki so pa docela neredne in nezadostne, tako da je treba nabirati sredstva za preživljanje od hiše do hiše.
Bolnik s često odprto tuberkulozo raznaša tako svojo nalezljivo bolezen od hiše do hiše.
Nič bolje ni, če si mora poiskati dela bolnik, ki ni za to sposoben.
Na ta najtežji primer tuberkuloznega obolenja opozarjam ob priliki letošnjega protituberkuloz-nega dne ponovno. To pa zato, ker je nastopil nov moment, ki omogoča, da se zajezi to zlo, ako bo v naši delavski javnosti in pri našem delavskem zavarovanju dovolj razumevanja za to.
Od septembra t. 1. naprej se bo pobiral pri nas prispevek za delavsko zavarovanje zoper onemoglost. Največ 6% tega prispevka (to je za Slovenijo okrgo 1.2 milijona Din letno), sc lahko steka v poseben fond, iz katerega se lahko dajejo iz posebnega ozira vrednim onemoglim podpore takoj, ff. PJedno poteče karenčni rok za to zavarovanje. Mislimo, da je treba imeti pred očmi najtežja dolgotrajna obolenja, med njimi pa v prvi vrsti dolgotrajna tuberkulozna obolenja.
O	tem ima odločiti ravnateljstvo Središnjega urada za zavarovanje delavcev.
Njegova naloga, zlasti pa naloga delavskih zastopnikov v njem je, da mislijo na ta najtežji primer tuberkuloznega obolenja.
Prosvetno društvo Ljubljana-mesto. Drevi ob 8 je šmarnična pobožnost v kapeli Vzajemne zavarovalnice. Po šmarnicah je v društveni sobi sestanek športnega odseka.
perila z dvorišča. Takoj eo obvestili mestno policijo, ki je skoro izsledila oba tatova, ki sta imela še vso ukradeno blago pri sebi, tako da oo. minoriti ne trpijo nikake škode. Sama tatova pa sta morala v zapore.
Noč s cesarjem
Režija: Erich Engel. ■■■■■■■■■■■I V glavni vlogi: Jenny Jugo, Richard Roma-nowski. Friedrich Benfer, Hans Zesch-Ballot.
Veseli in duhoviti film iz dobe velikega Napoleona,
Premiera v kinu Matici v soboto, dne 8. maja
Kamen e se je zrušilo nad pastirji
Enega na mestu ubilo, drugega težko poškodovalo
Kamnik, 6. maja.
V	sredo dopoldne se je pripetila v Šmartnem pri Tuhinjski dolini zopet nenavadna nesreča. Na nekem travniku ob Šmartnem je paslo več pastirjev živino. Ves dopoldne jim je po malem nagajal dež, okrog 11. pa se je nenadoma vlila silna ploha, da so morali mladi pastirčki iskati zatišja v bližnjem kamnolomu. Naenkrat se v kamnolomu sproži kamenje, da je precejšnja ekala padla enemu med njimi, 8 letnemu pastirju, s tako močjo na glavo, da je obležal na mestu mrtev. Drugega njegovega tovariša, 6 letnega Slaparja Pavleta, je ob-
sulo kamenje, da je dobil tudi težke poškodbe po glavi in levi roki.
Na klice ostalih tovarišev, ki so bili popolnoma zbegani, so prihiteli v bližni stanujoči ljudje, ki so spravili mladega mrtveca takoj na njegov dom, drugega težko ranjenega dečka pa so svojci z voznikom prepeljali v Kamnik k zdravniku, gospodu dr. Fr. Puclju, ki mu je nudil prvo pomod in ga potrebno obvezal, nakar je odredil prevoz v ljubljansko bolnišnico.
Ta tragični primer je žalostno odjeknil po vsej tuhinjski dolini. Res nihče ne ve kdaj, kako in kje ga čaka smrt,
Kulturni koledar
Gabriiel Gruber
Dne 6. maja 1740 se je rodil na Dunaju hidrotehnik Gabrijel Gruber. Leta 1755 je stopil v jezuitski red. Teologijo je dovršil v Gradcu. Na to je na orijentalski akademiji na Dunaju poučeval latinščino. Leta 17(50 je prišel v Ljubljano na licej, kjer je zasedel stolico za risanje, geometrijo, mehaniko in hidravliko. Glavno njegovo delo iz te dobe je kanal, ki je dobil po njem tudi svoje ime. S tem je dobil tudi načrt za osušitev barja, svojo konkretno obliko. Delo se je začelo 1. 1772, končano pa je bilo po 1. 1782, potem ko je bil Gruber odstavljen zaradi prepočasnega dela in prevelikih stroškov, ki so nastali radi pomanjkanja kontrole. — Ker Gruberju ni uspelo, da bi se rehabilitiral, je odšel v Rusijo, kjer je postal v Petrogradu rektor jezuitskega kolegija, kjer je carju Pavlu predložil unijo cerkev. Umrl je 26. marca 1805 v Petrogradu.
Janez Cigler
Dne 7. maja 1792 se je rodil v Udmatu pri Ljubljani, pisatelj Janez Cigier. Gimnazijo in teologijo je dovršil v Ljubljan. Kaplanoval je po raznih krajih, leta 1823 je postal kaznilniški kurat na Gradu v Ljubljani, leta 1832 pa župnik v Višnji gori, kjer tudi leta 1867 umri. — Za slovenščino se je že zgodaj navdušil ob Vodnikovih pesmih, leta 1824 je podpiral prošnjo za izdajanje »Slavi-njec. Izdai je več cerkvenih knjig: Štiri poslednje reči, Duhovni studenec in religiozno povest Živ, ljenje sv. Heme. Napisal je tudi mnogo člankov posebno o novih slovenskih književnih naukih v >Carinthijk in »Novicah«. V mladosti je pisal tudi pesmi, od katerih so nekatere izšle v »Čbelick. — Njegovo najboljše literarno delo pa je »Sreča v nesreči ali popisovanje čudne zgodbe dveh dvojči-kov (1836), ki je prva slovenska originalna povest. Seveda je delo literarno še zelo neizrazito in moralno tendenčno, vendar je v tisti dobi doseglo lep uspeh. — Ostali njegovi dve povesti: Deteljica ali življonje treh kranjskih bratov francoskih Soldatov in Kortonica nimajo posebne vrednosti, ker so se razmero v tem času (1863—66) že precej spremenile.
Šparta (Zagreb) : Hermes 7:1
Ljubljana, 7. maja.
Včeraj smo peljali radovednost na pašo v severno zapadni kot slovenske metropole (imenitno se sliši, kaj ne?) — v Šiško. »Danes tukaj, jutri tam, — drugi kraji, druga megta« — pravi tako lepo naša pesem o popotniku. Tudi naš športni poročevalec je tak popotnik, ki ga vsako nedeljo nosijo apostolske noga drugam. Zdaj, ko je zelena pomlad preskrbela pesnikom toliko hrane — se je, kakor pesnikom, zaljubljencem, državnim uradnikom, književnim črvom, penzionistom in vrsti-čarjem — tudi njemu zahotelo — zlasti še, ko je natančno prebral Baedekerja, — nedeljskih izletov v mično okolico našega dičnega mesta. Tako ste ga videli nekajkrat v bliži z jelšami bogatega Viča (tu se je, kakor doslej še vedno, odkar je prvič stopila njegova noga v ta nesrečni kraj, — moral srdito otepati mrzlih muh s parazolom moderne konstrukcije). Nič boljši ni bil njegov zadnji majski izlet h Kolinski tovarni: odtod je prinesel na hlačah in na obuvalu prsti za dva cvetlična lonca. Danes pa se je podal na nasprotni konec, to pot prvič v življenju brez potrebe oborožen z dežnikom, sai je skoro ves čas spuščalo sonce pomladanski blagoslov na šišenski okraj.
Medproge ali hermežanski športni prostor
Ljubljana danes
Koledar
Danes, petek, 7. maja: Stanislav.
Sobolji, 8. maja. Mihael.
Nočno službo imajo lekarno: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Drama: Med štirimi stenami. Red Četrtek.
Opera: Otrok in ples.
Kino Union: Zavržena žena.
Kino Sloga: Rose Marie.
Kino Matica: Juanita.
Za binkoStl dne 16. maja vsi v Postojnsko jamo, kjer se vrši velika ljudska veselica, koncert itd. Popolna razsvetljava jame. Prijave sprejema Putnik. Ljubljana in Putnik Maribor ter izletna pisarna Okorn, Ljubljana.
Protituberkulozna zveza v Ljubljani ee iskreno zahvaljuje vsem svojim prijateljem in podpornikom za vso do sedaj izkazano pozornost ih darove, ob priliki letošnjega protituberkuloznega tedna. Pred vsem so nabrale prav lepe zneske naše šole, izmed katerih so prav redke one, katere so nabiranje odklonile. Pa tudi razna podjetja, privatniki itd. izkazujejo naši organizaciji prav tople simpatije v obliki darov odnosno z odkupom naših kartonov. Upamo, da bodo tudi oni, kateri se našemu pozivu do sedaj niso odzvali, storili svojo dolžnost
HEHRE
UNION
Danes poslednji«!
Veliki DuDavnl film
Zavržena žena
Ktthe Doneli, Guet&v Grtindgens, Marlanne Hoppe
£
TEI.
27-30
SLOGA
Najlepfia opereta letošnje sezone
ROSE MARIE
Jeaneite Mac Ucnald in Eddy Nelson
TEI.
21-24
MATICA
Danea posledntlči Veliki glasbeni fllm s sodelovanjem najboljtlli orkestrov ln plesalcev
JUANITA
v glavni vlogi Hltellle Perey m Alfred Rode Danes predstava samo ob 16. url, obe veCeml predstavi vsled koncerta odpadeta.
E £7WitoAKOČ 16.19. 0, 2i.’5,
Za opereto »Ribič Marko«, ki se petič in zadnjič ponovi v nedeljo 9. t. m. ob 20 v frančiškanski dvorani, se bodo dobile vstopnice v predprodaji samo v 6oboto v pisarni Pax ct bonum, frančiškanska pasaža, tel. št. 38-28, v nedeljo pa na samostanski porti pri frančiškanih tel. 34-28.
»Ribič Marko«, čarobna igra s petjem v dveh dejanjih 3 slikah, ki ji je oskrbel prevod M. Dtih, ki jo je priredil in predelal VI. Kos, uglasbila pa sta jo V. Cimatti, salez. misijonar na Japonskem, in naš D. Tomc. se petič in zadnjič ponovi v nedeljo, dne 9. maja ob 20 v frančiškanski dvorani. Izvajajo ljubljanske dijaške Marijine kongregacije. Oskrbite si pravočasno vstopnice I
Akademski pevski zbor bo priredil na bin-koštni ponedeljek koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi v Črnomlju. Ker dosedaj ta naš najboljši pevski zbor še ni nastopil med Belokranjci, je razumljivo, da so tam z velikim navdušenjem sprejeli to zborovo odločitev, in da vlada za koncert v Črnomlju samem, pa tudi v vsej Beli Krajini že sedaj veliko zanimanje. Da jih bo čimveč imelo možnost udeležiti se koncerta, bo vstopnina izredno nizka.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob osmih.
Petek, 7. maja: Med štirimi stenami. Red Četrtek. Sobota, 8. maja: Matura. Izven. Znižane cone od
20 Din navzdol.
Nedelja, 9. maja: Rivala. Izven. Znižane cene od
20 Din navzdol.
Ponedeljek, 10. maja: Zaprto.
niso napačne. Za plotom zeleni in rjavi Ljubljansko polje, iz daljave pa Komniške planine kritično motre sodnika. Ne daleč proč oa proge hujska Plečnikov stolp igralce k nabijanju »sveč«. Po tračnicah promenirajo lokomotive častitljive starosti; te prav vztrajno brlizgajo svojo monotono himno patronu železničarjev, bogu Hermesu. Na starem vagonu se stiskajo zastojnkarski kibici kakor pingvini na ledeni kladi v Antarktidi. Trava, ki prerašča igrišče, je tako visoka, da nas spominja na bližnje poletje: saj bo kmalu že cvetela. Ta božji, debeli prt ie na gosto pretkan z marjeticami, cvetočim repuhom, zlaticami in podobnimi za herbarij rimernimi rožami. Divna Vesna je bila torej tu ar od sile radodarna. '
Ob treh se je začelo. Mladika ie napravila z daljnega Kodeljevega šolski izlet v Šiško in s šolskimi goli šolsko poučila hermežansko rezervo, da mora resneje trenirati in resneje igrati. Rezultat 3:1 odgovarja sliki na terenu.
Ob pol petih so jo primahali Zagrebčani na igrišče. Črne hlačke in zelene srajce z dvema črnima progama, ki jih je nekdo krstil za »trogarje«,
— pravi »picani«! V moštvu nismo našli znamenitih arheoloških zvezd, Mihelčiča, Urbankeja in drugih, ki jih je napovedovala reklama. Pred prvim udarcem in po golih je	bil položaj na igrišču takle:
Šparta:	Čulek,	Novosel — Smrkič, Bojič	—-
Gmajnički — Belak, Brunner — Mužar — Pavletič
— Stankovič — Glavica.
Hermes:	Malič,	Mokorel — Klančnik, Primar
—	Pišek —	Rihar,	Kos — Goršič, Svetic Vili	—
Mokorel — Ferjan.
Že prve poteze so pokazale, da bo Šparta za Hermes v njegovi današnji zasadbi pretrd oreh. Napad za naporom je valovil k Maličevim vratom. Mali vratar je precej dolgo interveniral z dokajšnjo spretnostjo in srečo. Hermežanska hilflinija je prva klonila ’.n to že po nekaj minutah. Gostje so jo z dolgimi pasovi povsem zbegali, podkrepila pa sta njeno zmedo še beka, ki sta v svojih odbojnih udarcih preskušala deset tisoč variant po dolžini in smeri. Napad skoraj ni prešel centjrhalfa in bekov. Gostje so pritiskali neprestano, dokler ni končno v 26 minuti zabilo 1:0 desno krilo Brunner. Nekaj resnih šans' kmalu za tem zapacka her-j mežanski trio. V 37 minuti spet pobegne Brunner, ki poveča na 2:0 za Šparto. Ze takoj naslednjo minuto isti igralec vzpne na 3;0 po Maličevi krivdi.
V 44 minuti se desnemu halfu spet izmuzne Brunner, ki udari 4:0 — malo preveč za en sam polčas!
V drugem polčasu zabije že v 4 minuti Ice gol za Hermes, za katerega si nihče ni taislil, da bo samo častni, saj je Hermes, ki je v svojih vrstah iz1 vedel rošado, po njem prav pritisnil. Ta ofenziva pa je na žalost kaj kmalu prenehala, ker je zmanjkalo municije. Šparta je nato igrala ležerno in je poskušala imponirati z lepoto, pod čemer pa ji razumela — kakor večina naših klubov — le hiper-kombiniranje. Šele v 37 minuti je potegnil s silovitim strelom Mužar na 5:1. V 41 minuti je zvišal Pavletič na 6:1 in 43 minuti s svojim petim golom pribil Brunner končno stanje — 7:1. Ljudje so se razšli, s kislim obrazom razglašat mestu novo nepotrebno blamažo.
»Šparta« ali bolje »SK Veteran«, je pokazala predvsem izredno dobro izdelano skupno igro, ki ja v glavnem osnovana na točnem podajanju in šablonsko uvežbanem postavljanju. Napad dela v prvi vrsti na prodore, v ostalem pa razbremenjuje halflinijo: skupno akcijo prav pred gol pa kljub ; temu vsemu kvintetu omogoča dobra kondicija in tekaške sposobnosti. Halfliniia sama na sebi nič posebnega, obramba bolj šibka, razen Novosela. Po stilu igre moštvo prav močno spominja na mariborske Železničarje, enako tudi po kvaliteti. Soliden team bi z zagrebško Šparto opravil brez posebnega truda in znoja.
Hermes je nastopil v čudni postavi in si 8 tem že pred začetkom skoro uničil šanse. Prvi polčas je izzval zmešnjavo nemogoči Pišek Matija, ki so mu pridno sekundirali Ferjan, Mokorel, Kos in
OPERA
Začetek ob osmih.
Petek, 7. maja: Ob 15. Otrok in ples. Plesna prireditev otroške skupine Katje Delakove. Izven.
Znižane cene od 30 Din navzdol.
Sobota, 8. maja: Veseli studenček. Red C.
Nedelja, 9. maja: Ob pol 11. Mladinski koncert. —
Prireditev društva »Skrb za mladino«. Cene
od 24 Din navzdol. — Ob 20. Navihanka. Izv.
Znižane cene od 30 Din navzdol.
»‘onedeljek, 10. maja: Zaprto.
Uprava Narodnega gledališča vljudno prosi P- n. abonente, da poravnajo 9. obrok abonmana do 16. t. m.
Morežkovskpga veledclo »Peter in Aleksej« bodo uprizorili v drami prihodnji teden. Delo ima za snov konflikt med carjem Petrom Velikim in carjevičem Aleksejem. Uprizoritev pripravlja režiser Ciril Debevec.
Mladina poje in igra v operi. Društvo »Skrb za mladino« priredi v nedeljo, 9. t. m., ob pol 11. dopoldne v opernem gledališču mladinski koncert. Nastopijo učenci gosp. prof. Pavla Rančigaja, in sicer: pevski zbor najmlajših, v katerem sodeluje 26 otrok od 4. do 6. leta, mladinski pevski zbor, ki šteje 80 otrok, in preko 60 harmonikarjev. Na ta izredno zanimivi koncert, pri katerem sodeluje tudi konservatorist vijolinist Marko Sever, opozarjamo našo javnost. Cene od 24 Din navzdol.
Mariborsko gledališče
Petek, 7. maja: Zaprto.
Sobota, 8. maja ob 20.: »Školjka«. Premiera.
Nedelja, 9. maja ob 15.: »Na ledeni plošči«. Zni?une cene. — Ob 20.: »Rdeči nageljni«, Znižan«-
i	cene.
Klančnik. .Primar se je drugi polčas mnogo trudil, toda razbitih vrst ni mogel povezati. Brodnik na zvezi za sto procentov slabši kot na beku. V napadu Svetic Vili ni našel razumevanja. Najboljši je bil še Rihar na levem krilu. Malič je branil nekaj sršenov odlično, druge krati pa je spet odpovedal. Hermes naj bi končno že sestavil standard-team, da bi ž njim mogel po dolgem čaku spet pošteno zaigrati.
Sodnik g. Hobacher slab in površen, toda dovolj odločen in — avtonomen.
Madžarska : Jugoslavija
V	nedeljo 9. t. m. čaka jugoslovanske nogometne reprezentante izredno težka naloga. Tekma z madžarsko nogometno reprezentanco prvega razreda v Budimpešti; v Belgradu se bo pa me-rtla naša druga enajstorica z drugim teamom madžarske reprezentance. Naša reprezentanca, ki smo jo že objavili, se je z nenadno odpovedjo Moše Marjanoviča, ki je star mednarodni in rutinirani igralec, izpremenila tako, da bo dal sedaj cel napadalni kvintet Gradjanski. Zanimanje za tekmo je i v Jugoslaviji i na Madžarskem zelo veliko. Zagreb in Belgrad pošljeta z našo reprezentanco poseben vlak navijačev. Iz Zagreba gre verjetno toliko simpatizerjev, da bo treba organizirati še en poseben vlak. Dosedaj se je namreč prijavilo že nad 700 navijačev, ki so tudi že plačali kavcijo. Obe tekmi z Madžarsko v Belgradu in v Budimpešti sta pomembni in bosta jasno pokazali višino, na kateri se nahaja jugoslovanski nogomet v primeri z ostalimi evropskimi nogometnimi reprezentancami. Za obe tekmi so Madžari postavili svoje najboljše ljudi na polje in zato se boste morali obe naši reprezentanci zelo truditi, če bodo hotele doseči časten uspeh.
Avstrija : Škotska
Druga velika mednarodna nogometna tekma to*' nedeljo bo pa na Dunaju. Srečanje škotskih nogometašev in avstrijske reprezentance pričakuje s posebnim zanimanjem vsa mednarodna športna publika. Zanimanje za to tekmo je na Dunaju tolikšno, da so domalega razprodane že vse vstopnice z izjemo nekaj najdražjih prostorov. Škoti pridejo na Dunaj že danes. Po nedeljskem srečanju bodo naslednjo nedeljo nastopili proti čelioslovaški nogometni reprezentanci.
Austrija v Liubfjani
Ljubljana nastopi v postavi, ki jo je vodstvo
določilo za odločilno borbo z zagr. Concordio.
Pred finalom v državnem prvenstvenem tekmovanju hoče vodstvo SK Ljubljane nuditi igralcem izdaten trening. V ta namen je za to nedeljo poklicalo SK Austrijo iz Celovca, ki 6e ponaša z laskavim naslovom prvaka Koroške. Je to moštvo, ki predstavlja homogeno celoto, se bori s požrtvovalnostjo in ee odlikuje v precizni igri, točnem streljanju in temeljitem obvladanju žoge. To moštvo je dalo tudi trenerja osiješki Slavi ji, igralca ŠmeliČka, ki se v tabeli strelcev nahaja na tretjem mestu. V Ljubljani nastopi v najmočnejši postavi in obeta biti našemu ligašu izredno trd oreh.
Ljubljana bo postavila v borbo kompletno liga moštvo, da se izvežba v skupni igri. Prepričani smo, da bodo obiskovalci nedeljske tekme izredno zadovoljni z mednarodno tekmo, ker se obeta prvovrstna igra. Sicer to pot ne bo šlo za točke, Ljubljana pa ee bo skušala revanžirati Austriji za lanski poraz v Celovcu. — Upamo, da ji bo to tudi uspelo.
Igra se ob vsakem vremenu ob 16., predtekma med rezervo in SK Kranj pa se prične ob 14.30.
Številni plazovi
Sv. Ana.v Slov. goricah, 6. maja.
Stalno pomladansko deževje, ki vidoma uničuje kmetijske posevke, predvsem poljske in vinogradniške, je povzročilo tudi plazove po vseh Slovenskih goricah. Na mnogih delih je zasulo občinske ceste, po pobočjih je pa ponekod cestna površina globoko padla. Precej škode so povzročili plazovi tudi po sadonosnikih, kjer so izruvali mnogo sadnega drevja. Banovinska cesta Sv. Lenart—Gornji Cmurek je bila na mnogih krajih zasula in popolnoma nesposobna za promet. Škoda, povzročena od plazov, je občutna.
Celjske novice
Celje, 6. maja.
Žrtve, nesreče. 12. aprila je pomagal nakladati blago na voz Antonu Homeršku v Mileni pri Selih Zagorskih 31-letni dninar Pasarič Rado, doma iz Ivaniča pri Deseniču. Voz se je prevrnil nanj in mu zlomil hrbtenico. Pasariča so takoj spravili v celjsko bolnišnico, kjer je 5. maja po velikem trpljenju umrl. — Deželaka Rudolfa, 22-letnega rudarja v Libojah je 3. maja v jami povozil jamski voziček in mu zmečkal desni nadlaket. — Zima Franc, železniški zvaničnik iz Zidanega mosta, je padel 3. maja in se močno poškodoval po glavi.
Svojega tovariša je ubil. V zadnji številki »Slovenskega doma« smo poročali o spopadu dveh bo-sancev v Št. Juriju ob južni železnici. Debelak je drugi dan umrl v celjski bolnišnici na posledicah ran, ki jih je dobil s kolom. Debelak je bil posestnik, star 51 let, doma iz Bučice, okraj Travnik.
25-letnica obstoja Gasilske Sete v Gaberju« Prostovoljna gasilska četa v Gaberju bo letos obhajata izredno slavje, in sicer 25-letnico, kar vrši v svojem okolišu človekoljubno delo, pomaga bližnjim v požarnih nevarnostih in drugih nezgodah. Obenem obhajajo tudi nekateri člani 25 let nesebičnega dela v četi, in sicer: Kondrad Gologranc, predsednik čete, starešina župe in podstarešina za-jednice, Podpečan Ignac, Špeglič Ivan, Bomšek Stefan, Šarlah Jernej in Pušnik Franc.
Ceptfen|e zoper koze
Mestno poglavarstvo opozarja starše na razglas o cepljenju zoper koze, ki je nalepljen na javnih, vidnih mestih v raznih delih meeta. Kraj in čas je točno razviden v razglasu. Ceplpjenje je javno, obvezno in brezplačno, in je k temu prinesti vse nad tri mesece stare otroke, ki še niso bili cepljeni, in tiste, pri katerih cepljenje doslej ni imelo bepeha. Strogo obvezno je prinesti vse cepljene otroke h kasnejšemu pregledu, kjer dobe starši pismena potrdila o uspešmem cepljenju. Posebna vabila k cepljenju se ne bodo razpošiljala. Starši, ki ne bi dali cepiti svojih otrok, bodo ka-zuovani po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni, v kolikor ne odgovarjajo za to ludi po kazenskem zakoniku.
Od tu in tam
Zomljoradniška stranka, ki jo vodi Joca Jova-fiovič, se bo najbrž preimenovala v srbsko zemljo-radniško stranko. Te vrste akcijo vodi eden njenih prvakov dr. čubrilovič iz Banjaluke. Mnenja ^so, da je tudi za zemljoradnike boljše, če ee združijo v srbski zemljoradniški stranki, če se že Hrvatje zbirajo pod okriljem svoje hrvatske kmetske stranke. Kajti — cilji obeh strank so isti!
Moderno kopališče s plavalnim bazenom za poletno in zimsko porabo nameravajo zgraditi v Zagrebu. Na Kapitolskem vrtu so zasledili v tople vode, ki bi dajal kopališču brez posi ogrevanja dovolj tople vode. Pri prvih vrtaii,, -prišli do 55 metrov, globlje pa niso mogli, ker je počil sveder. V tej globini je voda že imela toplote 16 in pol stopinj. Na vsakih 30 metrov globino je voda toplejša približno za 1 stopinjo. Vrtali bodo še naprej, da pridejo do še toplejše vode, nakar ‘bodo preizkusili še množino. Če se izpolnijo pričakovanja, bodo Zagrebčani dobili termalno kopališče z bazeni. Verjetnost je toliko večja, ker jo v bližnji okolici ter v meetu samem že nekaj takih vrelcev, ki jih že leta in leta izkoriščajo.
Zaradi možitve mlade 12 letne riganke so se stepli cigani iz zagrebške okolice. V njihovem taborišču ob mestu je vladala sloga in mir, dokler se nekateri cigani niso začeli zanimati za mlado ciganko Rozo in se ji ponujati za moža. Družina se je takoj razdelila na dva tabora, del je bil za to, da s<j Roza poroči, večina pa proti. Ko pa je izvoljeni cigan prišel z vozom po svojo mlado nevesto in jo odpeljal, so ga na poti k poroki ustavili ter hoteli iztrgati Rozo. Vnel se je boj, kričanje in premetavanje po cesti, dokler se borba ni končala tako. da je nevesta izginila, ženin in svatje pa so odnesli precej bunk, nevarnih podplut in močno krvave glave. V boju so namreč igrali prvo vlogo koli in palice.
Sarajevska občina je najela 25 milijonov dinarjev posojila pri Državni hipotekarni banki, sedaj pa občinski očetje ne vedo, kam bi z denarjem. Morali so se dolgo posvetovati, da so našli izhod iz zagate. Pa ne da bi bilo posojilo odveč, pač pa je v mestu treba preurediti toliko stvari, da jo tudi 25 milijonov daleč, daleč premalo. Vse jo nujno, zato občinski očetje ne vedo, kaj je najnujnejše.
Bafa je v Borovu priredil včeraj tako imenovani »dan dela« z veliko parado gasilcev, športnikov in svojih delavcev. Svečanostim, pri katerih je glavna gasilska zajednica po svojem zastopniku izročila odlikovanje ravnatelju Bate Tomi Maksimoviču, je prisostvoval tudi minister za telesno vzgojo naroda dr. Rogič.
Zaradi dekleta, ki ga ni maralo, sc je krvavo maščeval nad njenim očetom Ante Glavaš iz Ulje-zev pri Sarajevu. Ante je bil slaboten fante, ko se je zaljubil v Ružo Blaževič. Dekle ni hotelo o njem nič slišati. Fant je bil iz sebe in sklenil krvavo maščevanje dekletu in njenim staršem. Ko drugega ni mogel, je šel na Blaževičev vrt posekat nekaj mladih drevesc. Stari Blaževič ga je zalotil in napodil. Ante pa je potegnil nož in ga oklal. Prizadejal mu je Štiri globoke rane v prsa in sence, da se starec bori s smrtjo. Morilec se je nato sam javil orožnikom.
Zaradi pašnika sta dva brata Sefaldiča pobila, do smrti posestnika Fadila Glogiča v Novem Pa-
zarjn. Glogičeve ovce so pri paši ušle na travnik Sefaldičev. Brata Sefaldiča sta nato prijela in do krvi pretepla Glogičevega hlapca. Na pašnik je moral sam gospodar Glogič, toda brata Sefaldiča sta ee lotila tudi njega. Eden ga je prijel in držal, drugi pa ga je kakor divjak mesaril, dokler mu ni razrezal vsega hrbta. Ko je Glogič že izdihnil, sta ga divjaka spustila in pobegnila,
Z devetega nadstropja novozgrajene palačo poštne hranilnice v Belgradu je padel v sredo mlad delavec in se ubil. Milovan Nikin je pred dnevi prišel v Belgrad, da bi si našel delo. Nazadnje ga je dobil. Delati je moral visoko, nikdar pa ni smel gledati v globino, ker se mu je takoj zvrtelo v glavi. Ko se je v sredo nahajal na devetem nadstropju, je zgubil ravnotežje in padel.
Šestnajst let ječe je dobil za zverinski umor Ivan Djundjnš iz Hrebinca bliin Zagreba. Prav na sveti večer je Djundjuš počakal svojega soseda Rostamberga, s katerim sta se bila malo prej zaradi neke malenkosti sprla. Čim je Rostamberg stopil iz svoje hiše, namenjen v cerkev k polnočnici, je predenj skočil Djundjuš in mu zaril dolg kuhinjski nož v spodnji del prs. Vse to mu še ni bilo dovolj, udaril je še nekajkrat po nožu, da se je zaril globoko v telo, prerezal nekaj reber in razrezal jetra. Rostamberg je takoj umrl.
Izseljenski muzej so včeraj na svečan način odprli v Splitu. V muzeju so zbrali vse gradivo, ki ponazoruje s slikami, dokumenti in statistikami delo naših izseljencev Dalmatincev in nato Hrvatov. Podobno gradivo se zbira že več let v Ljubljani ter je upati, da bomo v kratkem mogli pisati že o otvoritvi izseljenskega instituta v Ljubljani. Tako bomo tudi Slovenci dobili kar se da točen pregled življenja in dela naših izseljencev v širnem svetu.
Za odvetnike zanimivo razsodbo je izdala novosadska kasucija te dni. • Novosadska odvetniška zbornica je črtala iz seznama odvetnikov pravnega zastopnika mestne občine, ker je od občine prejemal redno plačo in imel zagotovljeno tudi pokojnino. To je smatrala odvetniška zbornica za zadosten razlog, da prepove temu odvetniku javno prakso. Odvetnik se je pritožil na kasacijo, vendar je ta potrdila sklep odvetniške zbornice.
Do streljanja je prišlo med dekleti, ki so plesala kolo pred pravoslavno cerkvijo v Kličičih pri Sarajevu. Dve dekleti sta obležali mrtvi. V Kličiče se je pred leti naselila družina Pejičev. Bili so izredno pridni in so na svojem polju pridelali vedno več kakor drugi kmetje. 2e to je rodilo pri ostalih kmetih zavist in sovraštvo. Se bolj pa se je razvnel ženski svet, ko je Pejičeva hčerka Milica prevzela nekemu vaškemu dekletu fanta. V torek popoldne so dekleta s fanti plesala kolo pred cerkvijo. Ko je prejšnja fantova ljubica Andželija videla ob Milici svojega bivšega fanta, je skočila do Milice in jo opsovala. Prepir je bil takoj tu. Nazadnje je Andželija prisolila Milici zaušnico. Gneča je postajala vse večja, nakar sta nenadno počila dva strela. Andželija in Milica sta padli mrtvi. Kdo je ustrelil, še niso dognali, prepričani pa so, da je streljalo neko dekle in ne fant.
Za Binkošti na Grossglockner (Heiligenblut).
Smučarski izlet »Putnika« z udobnim avtokarom. Cena le 270 Din. Vse informacije in takojšnje prijave pri »Putniku«. Izkoristite redko ugodno prilikol
Človek, ki je visok 2'42 metra
E
človek, ki se piše Walt Messinger in ki- je >aČ nekaj posebnega že zato, ker je visok nič manj kot 2.42 ni, takole pripoveduje o 6ebi in o svojem življenju:
»V Parizu in v Hamburgu sem bil nekoč skupaj z italijanskim boksarjem Carnero, ki ga splošno ljudje smatrajo za precejšnjega velikana. Toda ta se mi zdi še vedno kot pritlikavec in mi seže komaj do ramen. Jaz sem visok 2.42 m, številka mojih čevljev pa je 58. Nisem koščen, kakor navadno vsi drugi velikani, pač pa postaven človek širokih pleč, krepkih prsi, zaradi česar imam tudi precej močan glas. Zaradi teh svojih lastnosti moram biti tudi skrajno previden. Če bi n. pr. kakšno stvar kje izmaknil, bi me prav gotovo takoj prijeli, kajti med množico se je takšnemu velikanu le težko pomešati.
Samo enkrat sem se pretepal
čeprav moje mišice niso kar tako, vendar eem se v 6vojem življenju samo enkrat z nekom spoprijel. To je bilo v nekem filmskem gledališču. Mož, ki je sedel za mano, je neprestano vpil, naj se vsedem. Ne vem kolikokrat sem mu povedal, da vendar že sedim. Seveda on tega ni hotel verjeti. Kar naprej je kričal in me celo že vlekel za suknjič. Celo to je vpil vpričo polne dvorane ljudi, da 6em lažnivec. Tako je moralo priti do pretepa. Bilo je vse drobno okoli naju. Dve mesečni plači sem moral žrtvovati za to, kar sem tedaj v tej kinodvorani razbil. To pa me je seveda tudi izučilo. Od tedaj naprej sedim v kinu in pri gledaliških predstavah vedno v zadnji vrsti. Drugače me tudi sploh ne puste k predstavi. Ko tako sedim vedno v zadnji vrsti, se pač nihče ne ozira na to, da sem tudi — kratkoviden.
Težko fe nafti primeren poklic
Spomnil sem se prej na Carnero... Bilo mi je selo težko, da bi dobil sebi primeren poklic. Tako eem se odločil za šport. Nameraval sem postati boksar. S tem poslom sem pričel že tedaj, ko sem bil še dijak. Moral pa sem s tem športom kmalu prenehati. Kadar smo se vadili v boksanju, me je moj nasprotnik, ki mi je navadno 6Cgel komaj do prsi, vedno silovito suval v trebuh, ko višje sploh ni mogel doseči. Nekoč bi bil kmalu na mestu obležal, tako me je nekdo udaril v želodec. Tako sem moral prenehati s tem poslom. Skoro prav enake nevšečnosti so se mi dogajale tudi pri športu druge vrste. Moji tekmeci so bili premajhni ali pa sem bil jaz prevelik.
Sicer pa ni bogve kaj prijetno biti velikan. Bes, pred takšnim velikanom imajo ljudje malo več ozira. Imaš tudi možnost, da se kažeš ljudem kot neka posebnost. Za to dobiš celo denar. To naj bi bile — če se lahko tako reče — nekake dobre 6trani, ki se jih velikan lahko poslužuje. Je pa na drugi strani tudi toliko in toliko slabih. Skoro pri vsakem koraku nekaj ne gre v račun. Tudi tole n. pr. ni prav posebno ugodno: Poleti je »tu gori« pri meni se nekoliko bolj vroče, kakor pa v višini, do katere 6ežejo navadni ljudje. Pozimi pa seveda tudi bolj mraz. Če je kdo takle velikan in če hoče kaditi, mora imeti vedno svoje vžigalice, kajti le bolj težko gre, da bi mi kdo mogel pritakniti svojo cigaro k moji, ko se je treba tako visoko stegniti 3I1 pa meni tako nizko skloniti. Z avtobusom ali' eestno železnico ee morem voziti le tedaj, če je kak sedež prazen. To pa se večkrat * drugimi be-
sedami pravi, da moram čakati celo večnost, da dobim prostor.
V navadnem avtu moram sedeti na tteh
da ne omenjam vseh težav, ki jih imam tedaj, kadar hočem zlesti v avtomobil. Kratko rečeno, sploh ni nobenega normalnega prevoznega sredstva zame. Stoli so pred menoj neprestano v nevarnosti, da jih polomim in sem jih tudi že moral nešteto plačati. Vse se mi zdi kakor igrače, ki se jih komaj smeš pritakniti. Prav podobno je tudi z mojimi posteljami. Kadar sem na potovanju in uioram prenočevati	v hotelu,	mi lahko	verjamete, da ne
morem kar	tako najti	primerne	postelje,	če je že
dovolj močna, pa dolga ni dovolj. Spim navadno na zofi, ki jo vselej podaljšam na ta način, da postavim ob vznožje še nekaj stolov. Tako ležišče pa ni nič kaj trdno in ima tudi še kakšno drugo slabo stran.
Kako pa je z mojo hrano?	Ne jem	dosti več
kot človek	normalne	velikosti.	Precej	zelenjave
in ne preveč mesa.
Pišem pa ne
kajti ne bi bil kdaj rad pijan. Če bi se ga le preveč »natreskal«, se bojim, da se tudi ne bi preveč potolkel, kajti če pade takšen dolgin, se tudi gotovo bolj udari kot navaden človek. Na drugi strani pa se bojim tudi tega, da ne bi takrat, ko bi bil pijan, napravil preveč škode, saj že navaden človek v takšnem primeru no ve nič kaj dobro, kaj dela.
Za svojo obleko rabim še enkrat toliko blaga, kakor bi ga rabil zase kdo drugi. To pa tudi še enkrat toliko stane. Zato na svojo obleko precej pazim. V tem oziru sta bila moja dva »visoka« tovariša Peter Veliki in kralj Kristjan precej na boljšem. Imela sta dosti denarja tudi za obleko in jima ni bilo treba tako paziti nanjo kakor meni.
Izhajam iz rodbine, v kateri so bili sami veliki ljudje. Svojo
velikost sem podedoval
Posebno moj stari oče je bil od sile visok. Približno toliko je meril v višino kot jaz. Ze na njem sem spoznal vso tragiko, ki je padla v delež dolginom. On je tudi slabo slišal, v svojih zadnjih letih pa je postal popolnoma gluh. Kadar je hotel s kom govoriti, se je moral vedno skloniti čisto do ušes onega, ki mu je kaj pripovedoval. Zdelo ee je, kakor da se je prelomil v pravi kot. Pozneje pa je obolel še na želodcu in je moral vsak, kdor je hotel govoriti z njim, pristaviti stol ali kaj drugega podobnega in mu vpiti naravnost na uho. Seveda je bil drug izhod iz tega tudi pismeno sporočilo. To je bila žalostna zgodba in ne bi želel, da bi jo doživel takšno tudi jaz. Stari mož se je počutil »tam zgoraj« nekam popolnoma osamljenega.
Poročen nisem, loda, če mi dovolite, lahko rečem, da sem
ženskam še dosti všeč
Tudi jaz jih ne sovražim. Imam pa, kakor vsak, tudi jaz svoj okus. Pred nekaj leti je neka velikanka, ki je visoka 222 cm, zase delala reklamo s tem, češ, da sem jo prosil za roko. To pa ni res. Tudi nikdar ne bi jaz porodil kak.ine velikanke. Moj okus je namreč čisto drugačen. Rad imam samo male, lične plavolaske. Toda, prav te se me
55 bojišča pri Oeh&ndianou na Baskovskem v Španiji. Oklopni avtomobil rdeče vojske, ki so ga
zajele Francove čete.
Nemška jadrnica »Philai«, ali kakor jo tudi imenujejo »morski vragi«, je odpotovala pred kratkim
iz Nemčije okoli Sveta.
pa boje in vedno pravijo, da bi se težko navadile na takšnega dolgina. Končno pa si tudi lahko mi; elite, kako bi se ljudje smejali, ko bi gledali takšno poroko... In na vse zadnje imajo te male ženske tudi prav, da ne privoščijo ljudem tega veselja. No. pa če je vse tako, potem res ni nič čudnega. Če sem do danes ostal sam in se nisem še oženil.
V	ostalem pa sem le še precej zadovoljen in 6e dobro počutim. Saj takorekoč res gledam na ves svet tako nekam zviška. To gledaje zviška je pač najmočnejša črta mojega značaja.
Hiša, ki jo lahko preneseš drugam
Če od nikoder drugod ne pride kaka novost, zvemo o njej gotovo iz Amerike. Tam se poleg neverjetnih neumnosti včasih izmislijo tudi kaj pametnega, zelo praktičnega. Tudi glede tehniškega napredka niso med zadnjimi. Za zgled naj služi n. pr. graditev novih hiš. V zadnjem času si v Ameriki človek lahko naroči hišo kar po vzorcu, kakor kakšno vrsto blaga. Lahko jo izbereš kar po katalogu. Stane pa približno 5000 dolarjev. Številka sama je sicer majhna, vendar pa so to dolarji. Pa vseeno tudi v Ameriki mislijo, da je hiša za 5>000 dolarjev zelo poceni. Do-sedaj je bilo še pač tako, da je moral vsak tak naročnik hišo plačati takoj, vendar pa pravijo, da jo bo v kratkem lahko dobil tudi na kredit.
Hiša sama je tako zgrajena, da se notranji prostori lahko, kakor je pač potreba, spreminjajo. Iz dveh manjših sob lahko napraviš hitro eno samo. Konstrukcija je zelo praktična in je pač takšna graditev hiš višek dosedanje gradbene tehnike. Podstavek hiše je iz cementa, na katerega je položen	jeklen okvir. Stene,	ki	so	tako
zgrajene, da ne	propuščajo glasu, in	ki	jih	tudi
lahko umivajo, so kar v celoti naročene, kot posamezni sestavni deli stavbe. Hiše torej nič več ne grade, pač pa boljše rečeno le sestavljajo. V štirinajstih dneh si na ta način vsak lahko, seveda če ima denar, postavi takšno hišo, lahko pa jo vsak čas spet podre in sestavi na novo kje drugod, če mu ni bilo na prejšnjem mestu všeč.
Najbolj moderna pa je v takšni hiši mala tehnična centrala, ki skrbi za razsvetljavo, hlajenje prostorov,	zračenje, toplo vodo	in	za	kurjavo. Vse to se	lahko primerno spreminja, kakor
je pač potreba, in kakor ima kdo rajši.
V 14 dneh iz kokoši petelin
Nek angleški časopis je te dni prinesel novico o čudnem pojavu v kokošjem svetu. Kmet iz okolice Greenwicha je nekega dne opazil, da se ena od njegovih kokoši nekam čudno spreminja. Postajal je vedno bolj pozoren, kaj naj naenkrat to pomeni. Ne malo pa je bil začuden, ko se je kokoška po štirinajstih dneh spremenila v čisto pravega petelina. Kokoš je najprej prenehala nesti jajca, nato ji je zrastla kar v nekaj dneh na glavi velika roža, kakor jo imajo petelini, nazadnje pa je še dobila dolg pisan rep. Tudi po nravi je bil to čisto pravi petelin, saj se je od tedaj neprestano hotel bojevati s svojim tovarišem pri sosedovih.
lavne tajne volitve v Rusiji
Dopisnik moskovske »Pravde« je v nekem svojem članku, ki ga je poslal iz Gurijeva, napisal jH>d naslovom »Tajnega glasovanja ni« tole: »Od prvega dne glasovanja je strankina organizacija začela kršiti odredbe, ki so zapisane v novi Stalinovi ustavi in ki se tičejo tajnosti volitev. Volitve potekajo z javnim glasovanjem in to po ukazu krajevnih oblasti.«
Radio
Podroben program ljubljanske ia vseh evre p-»kih postaj dobite * najboljšem in najrenejšem ilustriranem tedniku »Radi« Ljubljana«, ki stane mesečno e a m o detet dinarjev. —•
Programi Radio Lfubliana
Petek, 7. maja: 11.00 Šolska ara: Kaj lahko stori Šolski otrok v borbi proti Jetiki (e. dr. Franta Mii) -> la.oo Zvoki Iz naših krajev (plošSe) — 12.4S Vrem*, poročila - 13.00 Cas, spored, obvestila — 1J.14 Valiek ua valček (Haditski orkester) — 14.00 Vrem«, borza
— 18.00 Socialno vprašanje na vasi <(fd6. Kristina Hafner) — 18.30 Pablo Casal« igra violončelo (plošče)
— 18.4A Francoščina (e dr. Stanko Leben) — 18.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — UM Nac. nra: Spomenica jugoslov. vojnih dobrovoljcev Us Slo. venije (Tone Omajner) — 19.50 Predavanje Protituber-kulozne lige — 20.00 Prenos iz Filharmonije: Materinski dan (Kolo jng. sester) — 31.30 Zvezde in zvezdniki (plošče) — 22.00 čas, vreme, poročila, spored — 22.30 AngloSko plošče
Drugi programi
Petek. 7. maja: Belgrad-Zagreb: 20.00 Bruehova škotska fantazija — 20.30 Klavir — 21.00 Harfa in petje — Dunaj: 20.15 Vannijeva veseloigra »Ograja«
— 22.20 Koncert po željah — Budimpeita: 20.13 Mu-sorgskega opera »Hovanščina« — Trst - Milan: 17.1S Klavir — 21.00 Igra — 22.15 Komorna glasba — Rim-Bari: 21.00 Oomesova proslava — Praga: 20.00 Plolč«
— 20.40 Ibsenov »Peer Gynt« — 21.00 Maalova opera •Otroci gora« — Varšava: 29.00 Szymanowsk«*a koncert
Berlin; 20.40 Brahmsov koncert — K6ftig>berg: tt.tS Narodna glasba — f/arhburo-Vratislava: 19.00 Vojaška godba — KSln: 20.10 Vojaški večer — Bcromunuterc 19.40 Jodlerji — 20.55 Orkestralni koncert — 21.50 Mozartov koncert — Bukarešta: 19.35 Mozartova opera •Flgarojeva svatba« — Lyon: 20.30 Orkestralni, vokalni in orgelski koncert — London: 20.00 Violina — 20JM Kino-orgle ln pihalni kvartet — 21.00 Verdijev« opera »Aidac — Škotska: 20.00 Keltska glasba.
Obvestila
Dušan Badenkovii, ki gostuje v torek TL t. n. * «T»R * v naši drami, je eden izmed najpopularnejših igralcev bolgrajsko drame. To gostovanje bo zelo zanimivo vsled primerjave v interpretaciji med našim CoBarjem, Markovičem, ki Je v tej vlogi ie gostoval pri nas ter med novim gostom. Vstopnice so v predprodaji v operni blagajni.
Mladi pevci in harmonikarji prof. Pavla Ranči-gaja. ki so se ie proslavili na konoertnem odru in v radiu, nastopijo v nedeljo 9. t. m. ob pol 11 dopoldne ▼ ljubljanski operi. Izredno pester spored izvaja 180 otrok. Nastopi zbor najmlajših pevcev od 4—# leta, mladinski pevski zbor in dva zbora harmonikarjev. Prireditev bo v okviru društva »Skrb za mladino« o priliki dečjih dni Jugoslovanske unije za zaščito otrok in pod častnim predsedstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Vstopnice se dobe pri dnevni blagajni v opori. Cene od 24 dinarjov navzdol.
Naročajte Slovenski dom!
letniki s	33
Hudičevih otokov
Ta jo je mrko premeril od nog do glave ter nato odvedel v temno celico, v kateri so bile samo lesene prečke, ki so služile za ležišče. Tu ni bila sama. V tej celici je bilo še nekaj mlajših in starejših žensk, ki so Peggy radovedno opazovale, ko je stopila mednje, kmalu nato pa se nobena ni več zmenila zanjo.
Okolica, v kateri 6e je naenkrat znašla nesrečna Peggy, je bila zanjo čisto rtova, popolnoma neznana. Nikdar ni niti slutila, da bi utegnila kdaj priti v to družbo, nikoli, da bi ležala na teh trdih deskah.
Popolnoma udana v svojo u6odo se je V6edla na trdo ležišče ter se poglobila v temne misli.
Mislila je na njega, na nesrečnega jetnika Hudičevih otokov.
Kako je neki sedaj njemu? Tudi on ima gotovo tako trdo ležišče, če ne še bolj trdo. Njegovo srce poka od bolesti. Tudi njegove rnisli blodijo, kakor njene sedaj, njegovo dušo mori vedno bolj zavest, da mora vse to trpeti, ne da bi bil kaj zakrivil, — čisto po nedolžnem. Ta zavest je bila vse bolj strašna in boleča kot katerakoli druga.
In spet se je spomnila na svoje drago bitje, ra svojega ljubega otroka, malo Martico.
Kadarkoli je le za trenutek pomislila nanjo, * vselej ji je kar v mislih pripovedovala o njenem očetu, ji pravila, da 6e bo 6koraj vrnil domov, kjer bodo 6pet srečni vsi skupaj, — tako neizmerno srečni! Tudi sama je verovala v to... tudi sama ee je tolažila s tem upanjem.	.
Pred očmi so ji bili vsi tisti %enutki, ko je mala Martiča kar poskakovala od sreče, ko ji je pripovedovala, da se bo oče kaj kmalu vrnil domov!
Vse to pa 60 bile le sanje — pusto hrepenenje, neuresničen načrt.	.
Takšne misli so bile kakor bolne, m vselej, kadar so se ji pojavile, so se ji zalesketale solze
v očeh.
Skoraj jo je že prevzela utrujenost.
Zaspala je.
Drugi dan zjutraj so jo spet odvedli k zasliševanju. Ničesar stvarnega niso mogli navesti proti njej.	...
Tako so ji tekli dnevi. Va 6prememba je bila v tem, da ji je sempatja prinesel ječar hrane. Jedla pa je malo.
Cez štiri dni je imela obisk, ki jo je ugodno presenetil.	.
Med obiskovalci sta bila kapitan Peterson m sodnik vrhovnega civilnega sodišča Maiben.
Prisrčno se je z njima pozdravila in je komaj čakala, kakšno novico ji bosta prinesla.
»V kratkem boste zapustili ta kraj, gospa,« jo je takoj začel tolažiti 6odnik. »Zal mi je, zares žal, da se je moralo vse tako nesrečno izteči. Tudi jaz sem mnogo upanja stavil v oni dobro zamišljeni načrt. Veroval 6em v uspeh. Pa vendar ne 6memo niti sedaj, ko se je ta načrt izjalovil, izgubiti vsega upanja... skovali bomo spet nekaj. Nihče ne sme po nedolžnem trpeti v ječi.«
Te besede so jo spodbujale in ji dajale novih upev.	.
»Hvala vam, gospod sodnik,« 6e je hitela za: hvaljevati in mu toplo stisnila roko. »Vem, da mi želite vse najboljše.«
»Najprej je neobhodno potrebno in najvažnejše, da se rešite iz tega neugodnega položaja, v katerem ste 6e tako iznenada znašli. Jaz sem v tem smislu že ukrenil vse potrebno na onih mestih, ki bi prišli v poštev. Upam, da boste že čez kak dan ali dva zunaj.«
»Niti ena žrtev, ki naj jo doprinesem zaradi njega, ni zanie pretežka,« je odvrnila Peggy.
»Vem,« je pristavil sodnik, »vi ste plemenita in požrtvovalna žena.«
»Kako ste uredili stvar z mojim pokojnim očetom?« ie vprašala Peggy kapitana Petersona.
»Tako, kakor sem vam obljubil. Pokopali 6mo ga na domačem pokopališču.«
Peggy mu je v znak zahvale stisnila roko.
»Kaj pa je s črkinjo Rosabello,« se je spet spomnila Feggy. »Tudi ona je bila tedaj z nami na ladji, ko so mene odvedli. Kaj se je z njo zgodilo?«
»Ona je že doma.«
»Kje?«
»Pri vas doma,« ji je začel pojasnjevati kapitan Peterson. »Ko so vas tako nenadno odvedli, ie bila prvi čas popolnoma obupana. Kar 6 silo je hotela z vami.«
»Dobra RosabeUe!«
»Izrazila mi je svojo bojazen za malo Martico, ki ste jo tedaj, ko ste odšli, pustili v varstvu pri nekem prijatelju v va6i. Jaz sem ji dejal, da bi svoji gospodarici prišla zelo prav in da bi ji marsikaj lahko pomagala. To bi bilo zanjo tudi mnogo bolje, kakor pa če bi šla z vami.«
»To ste dobro napravili, kapitan. Pa, ali vas je rada poslušala?«
»Da, kmalu 6e je pomirila. Razložil 6em ji, da vas ne morejo na noben način dolgo zadrževati tukaj in da se boste prav v kratkem vrnili domov. Tako se je čisto pomirila. Vrnila 6e je v vas, odvedla deklico domov in zanjo poskrbela. Glede te stvari 6te lahko popolnoma mirni. Na lastne oči 6em se prepričal, da z njo postopa, kakor da ji je rodna mati.«
»To verujem,« je deiala Peggy. »Rosabelle je zelo navezana na našo hišo... Prav tako kakor Buck.«
»Cas razgovora je potekel,« je spregovoril Maiben. »Morava iti, gospa.«
Poslovila sta se in odšla.
Zatem je preteklo še nekaj enoličnih dni.
Osmi dan je prišel k njej v celico sam oni stari policijski uradnik, ki jo je prej zasliševal. Cim je stopil med jetniee v tem temnem prostoru, se je obrnil k njej in ji dejal:
»Gospa Mudd. preiskava je pokazala, da niste storili ničesar kaznivega. Zato tudi lahko takoj zapustite ta kraj.«	, ,	.
Ob teh besedah je Peggy občutila, kakor da
ee ji je odvalil kamen od 6rca.
Teh nekaj dni, ki jih je preživela v zaporu, je bilo najstrašnejših, kar jih je kdaj preživela.
Brez besede je zapustila mrki prostor in odšla
v prostost.
»Stopila je ven ln globoko zajela zrak. Počutila se je kakor prerojena.
»Gospa Muddova! Gospa Muddova!« je začula glas za seboj. Ko se je ozrla, je zagledala za seboj kapitana Petersona, ki ji je z radostnim nasmeškom hitel nasproti.	,	„
»Oh, hvala Bogu!« je dejal in ji stisnil roko.
»Pojdiva!« je rekla. »Pojdiva čim prej in čira dalje odtod!«
Ponudil ji je roko ter jo popeljal do kraja, kjer je stal voz.
»Kam bi hoteli najprej?« jo je vprašal. »Ali do hiše sodnika Maibena? la mi je bil namreč naročil, da vas pripeljem k njemu, čim vas izpuste.«
»Ne, nel Sedaj ne. Najprej moram domov!«
»Kakor želite,« je dejal kapitan, dal koči jazu znak in mu zašepetal nekaj na uho.
Voz ee je pomaknil in ee čedalje bolj oddaljeval od mesta.
Pri vhodu v va« so se mogli z leve razbrati križi vaškega pokopališča.
»Počakajte trenutek!« se je obrnila Peggy h kočijažu. Ko se je voz ustavil, je kapitan Petereon
pripomnil:
»Grob vašega pokojnega očeta bi radi videli,
kaj ne?«
»Da, kar ne morem pozabiti nanj.«
Stopili so z voza ter krenili na ozko pot, k! je vodila do pokopališča. Kapitan Peterson je vodil Peggy po ozkih stezicah mimo grobov k sveži gomili sredi pokopališča. Tu se je dvigal preprost lesen križ. na katerem je bilo napisano:
»Tukaj počiva polkovnik Lawrence Dyer,
ki je bil vse svoje življenje posvetil borbi za resnico in pravico.
Bodi mu lahka rodna gruda.«
•Slovenski dom« izhaja rsak delavnih oh 12 Mesefina naroftntna 12 Din za Inozemstvo 25 Din OredniStvo Kopitarieva aHca B^ri Telefon 2W tn 29%. Uprava; K-opltarJeva fc taiovenau aom« »uuj«	* Telefon 2991 Za Jutfoalovanako tiskarno f Ldobljanit &	Ud ajatoli: Iran Bakoveo. Drednlk; Jože Rožiče k.