MAJ 16 P Janez Nepomuk 17 T Paškal IS S Venancij 19 č Peter Cel. 20 P Bernardina + 21 S Feliks, Kant. 22 N 23 P 24 T 25 S 26 Č 27 P 28 S 29 N 5. po Velik. J) Križ.-Andrej B. Križ.-Donacijan Križ.-Magd.Pac. Vnebohod Gregonj VII. I Viljem Akv. 6. po Velik. Q SO P 31 T Kino. grobov Angela Mer. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST K AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH, v (Official Organ of four. Slovenian OrganizationsX XAJSTAREjil IH IfAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI list y združenih bržavah , ameriških, ŠTEV. (NO.) 99. CHICAGO, ILL.. PETEK. 20. MAJA — FRIDAY. MAY 20. 1938 LETNIK (VOL). XLVII. Razgovori za pakt med Italijo in Francijo so se sicer obnovili, toda ni izgledov, da bi rodili kake uspehe. — Ita-. lija zahteva, da Francija opusti zvezo z Rusijo in da pomaga Italiji k zmagi v Španiji. Rim, Italija. — Pakt med Francijo in Italijo, podoben, kakoršnega je že prej sklenila Anglija z Italijo, bi se bil imel skleniti in podpisati že pred prihodom Hitlerja v Rim. Pogajanja pa niso potekala tako gladko,, kakor se je sprva pričakovalo, in pakt ne le, da ni bil podpisan ob omenjenem času, marveč so se razgovori zanj sploh ukinili med Hitlerjevim obiskom in so se zdaj razmere tako zasukale, da je težko upati, da bi do kakega sporazuma prišlo. Zadnji teden se je vršil le en razgovor, na kar je zopet vse utihnilo, zlasti še, ko se je Mussolini zadnjo soboto v svojem govoru v Genovi zopet po svojem načinu obregnil ob demokratične države, posebno pa ob Francijo. Vendar ste se to sredo francoski zastopnik Blondel in italijanski zunanji minister Ciano še enkrat sestala. Da za ugoden izid pogajanj ni posebnega izgleda, je vzrok v tem, ker Francija ni pri volji, da bi se dala popolnoma pod peto diktatorskih držav. Kakor se iz neuradnih virov trdi, bi morala Francija opustiti vse svoje načrte, ki se popolnoma ne strinjajo z interesi obeh diktatorjev, Mussqlinija in Hitlerja. Tako se od nje zahteva, da mora prenehati s svojo podporo španski vladi in pomagati Mussoliniju, da doseže tamkaj zmago za Franka, kakor je to storila Anglija; dalje bi se morala tudi popolnoma odpovedati svoji zvezi s sovjetsko Rusijo. Samo po sebi je umevno, da tudi Čelio-slovaško prepusti nazijem v "oskrbo". Kakor omenjeno, so se razgovori sicer znova p odvzeli, toda bržkone se bo iz njih izključila evropska politika in se bodo omejili le na ureditev odnošajev v severni Afriki. Zelo dvomljivo je namreč, da bi se dala Francija oropati zanesljivih zaveznic in se zvezala s fašističnimi državami, ki bi ji bile prijazne le toliko časa dokler bi to njim koristilo. Enako tudi ni verjetno, da bi Francija mirno trpela, da bi se v Španiji zasidral fašistični vpliv. RELIF V CHICAGI USTAVLJEN Chicago, 111. __ zadnji torek zvečer se je ustavilo izplačevanje podpor na 23 tukajšnjih rehfnih postajah. Denar v re-1 if nem postajah. Denar v re-lifnem skladu je popolnoma pošel in ni izgledov, da bi se novi viri našli vsaj teden dni, namreč, dokler ne bo državna zakonodaja kaj potrebnega u-krenila; zakonodaja se sestane k izrednemu zasedanju na poziv governerja Homerja ta Petek. Med tem časom se bo zasilno poskrbelo za 34,000 družin, ki so na relifu, iz previsnih zalog življenjskih potrebščin, nabavljenih od federalne vlade. Skoraj podobno Knti.no stanje glede relifa ka-v Chicagi obstoji pa tudi vpliv na jangujo Naziji izražajo grožnje, da je evropski mir v nevarnosti, ako se češkim Nemcem ne izpolnejo zahteve. Berlin, Nemčija. — Nazijem je dosti ležeče na tem,da si pri svojih načrtih, da se po-iaste ozemlja, kjer prebivajo češki Nemci, pridobe na svojo stran Anglijo. Po svojem časopisju so se v ta namen vrgli na strahovalno propagando. Groze namreč, da se bodo razvili na Čehoslovaškem resni nemiri, ki bodo imeli posledice za celo Evropo, ako se ne privoli k zahtevam tamkajšnjih Nemcev. V resnici je ta propaganda že dosegla clelen uspeh. Tukajšnjega angleškega poslanika Hendersona je tako ostraši-la, da je on sam poročal svoji vladi o veliki nevarnosti, }ci preti Evropi. Da podkrepijo to poročilo, pošiljajo Nemci svoje zastopnike v London, naj tamkaj hitro kaj ukrenajo, da se katastrofa prepreči. Drugi diplomati v Berlinu pa ne vidijo v celi zadevi tako tesne nevarnosti, marveč prepričani so, da je to je ponavljanje trika, ki je nazijem tako izvrstno uspel v Avstriji. Tudi tedaj so grozili, da bodo v Avstriji izbruhnile rabuke, ako se ne bo Schuschnigg podal Hitlerjevim zahtevam; tu-lezemstvo je to verjelo in to je bil deloma vzrok, da ni nobena država genila s prstom v obrambo neodvisnosti Avstrije. Ako bi se zdaj angleška vlada ne dala tako lahko u-strahovati in bi odločno povedala nazijem, da je nasprotna njih aspiracijam po Čehoslo-vaški,. so diplomati prepričani, da bi propaganda s strahova-njem in grožnjami takoj nehala. Brez dvoma pa naziji dobro poznajo sedanjo angleško vlado in nje prizadevanje za "mir pod vsako ceno" in zato s skorajšnjo gotovostjo upajo, da jim bo ta padla na limanice ter dala Cehoslovaški naročiio, naj se pobota z Nemci, četudi bi ta morala žrtvovati del svojega ozemlja, samo, da se obvaruje mir. -o- IZGINULI AEROPLAN NAŠLI Los Angeles, Cal. — Reševalne skupine so bile zadnji torek razposlane po goratih krajih vzhodno od tukaj, da izslede, kaka usoda je zadela neki potniški aeroplan, ki je bil pogrešan od prejšnjega dne popoldne. Na njem se je vozilo poleg pilota devet potnikov. Našli so aeroplan, razbit in vseh devet oseb mrtvih, v sredo dopoldne v bližini mesta Saugus, Cal. v neki dolini pod goro McGill. Dr. Jurij Adlešič, ljubljanski župan, na osrednjem zapadu Mr. Anton Grdina, ki bo spremljal gospoda župana Dr. Jurija Adlešiča, in njegovo gospo županjo, objavlja naslednji vspored za osrednji zapad: V petek dne 20. maja dospe častni gost v Chicago, 111. V soboto 21. maja obišče slovensko naselbino v Milwaukee, Wis. V nedeljo 22. maja obišče Joliet in So. Chicago. V ponedeljek dne 23. maja Detroit, Mich. Dne 24. do 26. maja bo v Washingtonu, D. C., nakar se vrne proti New Yorku in odtam čez morje nazaj v domovino. DR. JURO ADLEŠIČ, ljubljanski župan. Obiski na osrednjem zapadu so podvrženi spremembi časa, ker radi slučajnosti so kake zamude neizogibne. Iz Jugoslavije Tragična smrt mladega celjskega turista, ki se je ponesrečil, ko je padel nad Hudičevim grabnom. — Neugodno pomladansko vreme v Beli Krajini. — Smrtna kosa. — Razne druge vesti iz domovine. ? izid PRIMARNIH Vroče primarne volitve v Pa. končane. Philadalphia, Pa. — Kakor po večini drugih držav, kjer so se doslej vršile primarne volitve, je bila tudi v državi Pennsylvania demokratska stranka neusmiljeno razdvojena in prepiri med raznimi strujami v njej so bili naravnost divji. Volitve so sicer končane — vršile so se zadnji torek — vendar bo treba precej balzama, da se zacelijo do glavnih volitev v jeseni zadane politične rane. Med glavnimi mesti, za katere se je vodil najhujši boj, je bilo senatsko mesto. Pri tem je zmagal sedanji governer Earle; enaka borba se je vršila za governersko nominacijo; dosegel jo je Alvin Jones. KRITIZIRA NAČRT ZA ZNIŽAN JE PLAČE Washington, D. C. — Ostro kritiko je izrekel senator Wagner zadnji torek proti železniškim družbam zaradi njihovega načrta, da se znižajo plače uslužbencem za 15 odstotkov, kar je bilo objavljeno pred nekaj dnevi in bi imelo stopiti v veljavo s 1. julijem. Senator je zagrozil, da bo zaradi tega koraka družb nasprotoval predlogu, s katerim bi vlada s posojilom podprla finančno stanje železnic, češ, da pri pogajanju o posojilu niso družbe nič omenile o nameravanem znižanju plač. župan v Milwaukee v več drugih mestih v Illi-noisu. PO PENIJIH HRANILI ZA VELIKI DOGODEK Memphis, Tenn. — Družini J. II. Brock se je v neki tukajšnji bolnici rodil sinček in zadnji torek je prišel otrokov oče, da poravna račun za bolnico in za zdravnika. Uslužbenci pa so si morali vzeti precej časa, da so prešteli denar, ki ga je mož prinesel. Ni bil račun tako velik, marveč velik je bil kup denarja; oče je namreč plačal račun s samimi peniji; celih 10,006 jih je stresel na mizo. Povedal je pri tem, da sta z ženo že dolgo časa po penijih hranila denar,. !da bosta jlahko plačala račun za ta dogodek. --o- V ITALIJI PRIMANJKUJE ŽITA Rim, Italija. — Letošnji izgledi za žetev v Italiji so tako slabi, kakor že več let ne, in tako so oblasti prisiljene,, da so izdale odredbe za štedenje s pšehično moko. Tako je število pokrajinskih odborov u-kazalo, da mora biti pšenica, predno gre v mlin, zmešana z V soboto, dne 21. maja, pride v Milwaukee ljubljanski župan dr. Jurij Adlešič s svojo soprogo. Ostal bo tukaj samo popoldne in zvečer v soboto. Ker je čas kratek se je v naglici organiziral odbor, ki je sklenil pripraviti sprejemen večer v dvorani cerkve Presv. Trojice. Ob 7. zvečer bo v obednici večerja za one, ki so si rezervirali prostor potom vstopnic, ob 8. uri bo pa program v zgornji dvorani. Pri programu bodo sodelovali razni pevski zbori, otroci in družabni krožek cerkve sv. Janeza Ev. Kdor želi pozdraviti g. župana Adlešiča in njegovo soprogo in čuti njih pozdrave od doma, naj se udeleži tega programa. Vstopnina k programu bo prosta in vsakdo dobrodošel. K obilni udeležbi vabi Odbor. -o-- — Berlin, Nemčija. — V nekem nazijskem koncentracijskem taborišču sta dva jetnika ubila stražnika,, nekega Alberta Kallweita, in pobegnila. To je bil prvi nasilni pobeg kakega jetnika iz nazijskih taborišč. ]0 do 20 odstotki raznih nadomestkov. BOJ MED DELAVSTVOM Dve organizaciji se tepete za pisarniško delavstvo. —o— Washington, D. C. — Med tem, ko se je v sredo otvorila tukaj prva konvencija unije pisarniškega delavstva, spadajoča pod CIO, je pa istočasno predsednik podobne unije, ki pa spada pod delavsko federacijo, objavil, da bo federacija podvzela intenzivno kampanjo, da dobi to delavstvo na svojo stran. Na konvenciji CIO unije se je povdarjalo, da je unija doživela v enem samem letu sijajen razmah: Svoje članstvo je namreč zvišala od 1000 na 45,000. -o- "SLOGA" MED DELA V- STVOM La Grange, 111. — Pred tukajšnjo trgovino z grocerijami in mesom, Rossman & Palmer, se je zadnji torek odigraval prizor, ki je bil za gledalce sicer zabaven, a za delavstvo je bil kaj malo časten. Že od petka naprej je stal pred trgovino piket unije trgovskih nameščencev in nosil napis, da trgovina ni naklonjena uniji; -ta unija hoče, da bi se ji pridružilo 16 uslužbencev, zaposlenih v prodajalni. V torek pa se je nenadno pojavil drugi piket, in sicer unije mesarjev; ta pa je nosil napis, da ni trgovina nič napačnega zagrešila in je le predmet napada nasprotne unije. Tako sta Diketa obeh unij korakala pred lokalom gori in doli. In obe uniji pripadata ameriški delavski federaciji! -o- POŽARNA KATASTROFA Atlanta, Ga. — 27 mrtvih trupel so do ponedeljkai zvečer našli v pogorišču Terminal hotela, ki ga je isti dan zjutraj uničil požar. Požar je povzročila neka eksplozija in se je z neverjetno hitrostjo razširil preko celega poslopja ter zajel stanovalce. Nesrečen padec Celje, 25. aprila. — V nedeljo popoldne je krenil 26 letni Josip Ferk, trgovski pomočnik pri tvrdki Rakusch v Celju, z nekim svojim prijateljem v Hudičev graben pri Celju. Okrog 16. sta oba naskočila strmo steno »nad Hudičevim grabnom,kjer se često trenirajo plezalci. Ferku, ki je bil privezan, je visoko v steni nenadno spodrsnilo. Ferk je strmoglavil kakih 15 metrov globoko, treščil z glavo ob skalovje in obvisel j nezavesten na vrvi. Njegov prijatelj je hitel na pomoč. Ferka so pozneje spravili do ceste in ga prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnišnico. Nesrečnež si je pri padcu pretresel možgane in si hudo poškodoval tilnik. Zdravniška pomoč je bila zaman. Danes ob 12.30 je Ferk podlegel poškodbam. Pokojni je bil simpatičen mlad mož in navdušen turist, ki je imel za seboj že mnogo težkih visokogorskih tur. Njegova tragična smrt je pretresla vse, ki so ga poznali. -o- Vesti iz Bele Krajine Metlika, 24. aprila. — Sušeč preveč gorak — mali traven na-opak. Tako se je letos zgodilo. Zdaj ko bi tako potrebovali toplega sonca, nas pa burja brije. Vinska trta je močno pozebla, posebno so zopet trpele nizke lege, pozebli so tudi orehi, češnje in tudi drugo sadje je v nevarnosti. Ljudje s strahom gledajo v bodočnost. Vsako leto slabše. Ljudem primanjkuje živinske krme. Včasih je bilo okoli "Jurjevega" že kaj za pokositi, letos pa ni še paše za krave. Lanska krma je bila zaradi obilnega dežja zelo slabd in je veliko živine obolelo od klaje. Kakor zvemo, je banska uprava kupila Popovičevo posestvo v Vinomeru. Posestvo leži v kotli-nici pod Novo goro, je lepo aron-dirano, ima tudi lep vinograd tik posestva, oddaljeno je od Metlike 4 km, ima tudi lepo eno-nadstropno hišo, zraven gospodarsko poslopje. Zdaj je vprašanje belokranjske trtnice in drevesnice rešeno, upamo, da bo ta ustanova pripomogla, da se Bela krajina povzdigne v trtnem sortimentu kakor tudi v sadje-reji, in smo banski upravi in vsem, ki so pripomogli k tej u-stanovi, zelo hvaležni. Za upravitelja tega posestva je imenovan g. Stare Anton, uradnik pri kmet. referatu okrajnega glavarstva Črnomelj. smo imeli v Velenju pet stopinj mraza pod ničlo, ki je napravil veliko škode. Smrtna kesa V Ljubljani je umrla Ana Bricelj, rojena Klemene, vdova po magistratnem nameščencu in hišna posestnica. — V Vojniku pri Celju je umrl Janez Urata-rič, bivši župan, posestnik in krojaški mojster. — V Rimu, Italija, je umrla Anica Zlobec, iz mnogim znane družine pri Sv. Mariji Magdaleni v Trstu. Službovala je v nekem zdravilišču in je umrla v starosti 26 let. -o- Velika tatvina V Jareninskem dolu pri St. Iliju so odkrili veliko tatvino. Posestnik Štefan Kas, ki je nedavno prodal svojo hranilno knjižico glasečo se na 85.000 Din, za 65.000 dinarjev, je hranil to gotovino doma. Ko je pred kratkim odprl kovček v katerem je imel spravljen denar, je opazil, da mu je nekdo izmaknil 12 tisočakov. Posestnik in žena, ki sta. odhajala vsaki dan na delo, sta stanovanje skrbno zaklepala in vselej ko sta prišla domov, sta našla vse v najlepšem redu. Tat, ki je denar izmaknil, je moral imeti na razpolago ključe. Orožniki so nekega osumljenca prijeli, toda taji tatvino. Nesreča in mraz v Velenju Iz Velenj poročajo, da se je v rudniku hudo ponesrečil pri u-pravljanju stroja poročeni rudar Ivan Lipnik z Ljubele. Poleg hude rane na glavi ima dvakrat strto roko in zlomljenih nekaj reber. — Umrl je Jožef Redil ak, brat velenjskega lončarja. - V petek zjutraj 22. aprila Z vlaka je padel V Trbovljah se je zgodila huj ša železniška nesreča. Železniški delavec Jože Dolar iz Suhadola je padel z vlaka in sicer tako nesrečno, da si je prebil lobanjo in so ga morali odpeljati v bolnico,kjer pa nimajo upanja da bo okreval. -o- Truplo v Dravi Nekega popoldneva so pasan-tje opazili z dravskega mostu v Mariboru, da plava po Dravi truplo mrtvega človeka. Iz vode so videli obraz in škornje. Čolnarji so pohiteli, da bi truplo vjeli, pa ga niso mogli več doseči. Nov vodovod V Preddvoru pri Kranju na Gorenjskem bodo v letošnjem letu blagoslovili nov vodovod. Iz Preddvora bo še v letošnjem letu napeljan vodovod čez Pred-doslje v Kokrico, prihodnje leto pa skozi mesto Kranj v Škofjo Loko. Tako se prihodnje leto že ne bo treba več bati Kranjčanom, da bi v vročih poletnih dneh zmanjkalo vode. Rešili so jo Nekega dopoldneva je v Celju ? brvi pri parku skočila v Savinjo 16 letna pestunja Marica D. iz Celja. Nesrečno dekle je ?apazil neki šofer, ki jo je s po-nočjo stražnika in jetniškega oaznika potegnil nezavestno iz Savinje ter jo odpeljal v bolnico. 'AMERIKANS^I SLOVENEC' Petek, 20. maja 1938 Amerikanski Slovenec frvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan raz on nedelj, pone-deljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: PDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefiita: CANAL 5544 Naročninam _?5.00 _ 2.S0 _ 1.50 Za celo leto pol lfta _ Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto -__$6.00 B« pol l$ta--3.00 2a četrt l Rokopisov uredništvo ne vrača. __ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Apeli in drugo Apeli prihajajo iz starega kraja v in na Ameriko. Ne mislim na kake prošnje za morda res nujne potrebe. Apeli so bolj političnega značaja. Neki hočejo rešiti prav svetovno politiko in, se razume, slovensko politiko kakor bi s prsti počil, samole denarja jim manjka, in zato apelirajo na "drage rojake" in jih poživljajo k slogi in edinstvu in — darovanju. "Le darujte, le darujte ... in da b' daritev ne preplitva bla." In ko bi prišli iz Amerike miljo-ni, bi tisti rešitelji političnih zadev morda rešili svoje žepe, vprašanja pa prav nobenega, kvečemu bi vse.še bolj zmešali. Na vse kraje hodimo reševat demokracijo in pobijat fašizem, manjka nam pa cigaret in bonbončkov. * * * Tudi samole za stari kraj so apeli, dasi so v amerikan-skih časopisih. Zdaj je pruska pikelhavba na Karavankah. Marsikoga strese, ki je prej mirno žvižgal, ker je mislil, da njega ne bo streslo. Vidim: "Letak (apel) slovenskih delavcev", in kar tudi pripombo, "radi katerega so mnogi bili vrženi v zapore". Letak poživlja zoper nevarnost, da nemški fašizem ne pohrusta tudi Slovencev tostran Karavank. Apelira na edinstvo, združenje vseh slojev in strank. Za kaj takega sem tudi jaz, in zapisal sem že,-da laj bi se vsi vsedli k mizi in se pametno posvetovali, kaj je storiti pri taki nevarnosti, ko gre naravnost za smrt in življenje. Čemu pa zdaj kritiziram ta letak, ta apel? Dva razloga imam, tehtna razloga. Prvič so ti "slovenski delavci", ki so izdali letak, socialisti in komunisti. Ko je šlo za to, da bi pruska pikelhavba ne prišla na Karavanke, ko je šlo za usodo koroških Slovencev, so bili socialisti le socialisti, skoroda nič Slovenci, in so bili za republikansko Avstrijo in niso marali monarhistične Jugoslavije. Zdaj pa kričijo, ko se je republikanska Avstrija izpremenila v fašistično Nemčijo. Že ob plebiscitu smo jih opozarjali na pikelhavbo na Karavankah, pa so se le zmrdali nad našo naivnostjo. Zdaj pa kričijo. Drugi razlog je, ker ne gre toliko za odvrnitev nevarnosti, gre tem "slovenskim delavcem" pri njih letuku bolj za to, da fliknejo vlado in jo diskreditiraio, ker ie ta vlada "mnoge vrgla v zapore" radi letaka. Ali ni taka vlada nad vse grda, ko pošilja junaške brambovce slovenske domovine kašo pihat? Seve bi bila grda ta vlada, ko bi bilo vse tako, kakor hoče dopovedati letak. Nihče ne ve, kako se še vse razvije. Vlade ne bom zagovarjal, ako je količkaj kriva. Sodim pa, da pri vladi niso na glavo padli. Ko bi Hitler hotel danes zasesti Slovenijo in odrediti kak plebiscit, bogami, bojim se, da dobi veliko večino, in prav iz kroga teh "slovenskih delavcev", posebno, ako jim obljubi velik kos kruha. Skoroda bi rekel, da je Hitler slep, ako ne stori tega že danes. Ali pa je morda le — vlada kriva (?), boli pravilno pač bo, da je vlada zadi, ako Hitler ne koraka še dalje. Sodim, da je tako in nič drugače. In če le ta vlada še drži Hitlera, da ne koraka, je vsaj možnost dana, da Hitler ne bo dobil Slovenije, ker more v teku nadaljnih zapletljajev priti do okoliščin, katere Hitleru zasedbo le onemogočijo. Ko bi šlo po letaku in bi se Hitler takoj dvignil, je usoda Slovenije zapečatena; ako pa vlada drži Hitlera vsaj za zdaj, je vsaj nekaj upanja za rešitev. Letak toraj ne pobija Hitlera, pač pa hoče pobiti vlado, in če bi to pobil, bi pobil tudi Slovenijo. Tako je, nič drugače. In še en apel je. Izdana je bila brošura "Hitlerjevci v Sloveniji". Brošura ie bila po vladi konfiscirana, pa se objavlja tu v Ameriki. Zopet ne bom zagovarjal vlade, pač pa sodim, da vlada tega ni storila, da bi nekako ščitila Hitlera, kakor se hoče javnosti dopovedati. Brošura sama je zanimiva, ker kaže, kako Nemci in nemškutarji delujejo, in kako jim zdaj raste greben. Re-kriminacije zopet Nemce pa prav malo pomagajo, dasi je dobro, ako se javnosti pokaže, kako delujejo in ruvajo. Iz Nemcev ne morete narediti Slovencev, bi niti dobro ne bilo. Pač pa bi se bili imeli Slovenci bolj prizadevati, da bi bili prišli v večjem številu do slovenskih podjetij. Ve-čnoma so pa ostala ta podjetja, vsaj vsa večja podjetja, v nemških rokah. Zdaj so ti nemški podjetniki prišli bolj do sape, nihče se ne more čuditi, da jim raste greben, saj režejo kruh slovenskim delavcem, in jih imajo tako tudi pod kontrolo. Ravno vidim vest, da je prišlo iz Dunaja v Jugoslavijo že zdaj mnogo Judov, ki so nastavljeni na raznih "vodilnih mestih" pri večjih podjetjih. Za zdaj ti Judje pač ne bodo hitler j anci, ampak tujci so, in Slovencem je zabra-njeno, da bi prišli na taka mesta, ker pač podjetja niso v slovenskih rokah, niso slovenska podjetja. Priznam, da se preobrat ne more izvršiti kar trenutno, nasilstvo bi čisto nič ne pomagalo, ampak v teku teh zadnjih dvajset let bi bili morali Slovenci bolj po načrtu delati, da okrepijo domači element tudi na gospodarskem polju, ko se politika ravna po gospodarski moči, in bo nemški podjetnik vedno ostal Nemec, in se kot tak zdaj izkazal za hitlerjanca. Več pameti, razsodnosti in manj kričanja in vpitja na — vlado. samo kaka politična poteza, na mestno zbornico, da se dajo mestni bondi gotovi Bond kompaniji in sicer v svoti $149,000 in da bo mesto plačevalo le zgoraj omenjeno z obrestmi po 4 in % od sto do leta 1858. Ker se pa jaz in sodržavljan rojak alderman Matt Kirn, kot vaša zastopnika ne strinjava s tem predlogom drugače kot da se to da pred volilce na splošno glasovanje, zato se sklicuje zgoraj omenjena seja. Naš namen je; da ljudstvo, to je davkoplačevalci, sami odločijo, ali se strinjajo s to idejo ali ne. Zato vidite dragi rojaki in volilci, ste prošeni,da prav gotovo vsi pridete na sejo. Naj ljudstvo samo odloča v tem važnem vprašanju, ne samo par javnih či-niteljev. Torej nasvidenje na seji v soboto ob 7 uri zvečer 21. maja v North School. Matt Slana, Sr. V SPOMIN UMRLI PRIJATELJICI Chicago, 111. Pretekli teden sem dobila pismo od moje prijateljice iz Rockvalle, Golo., v katerem mi naznanja, da je tam umrla Mrs. Frances Contej. In te dni ---> na «ama brala v listu Amer. Slovenec, da je zares omenjena umrla. To poročilo je poslala v list Mrs. Susman. — Ko sem jaz prišla iz starega kraja za mojim očetom, ki so bili na hrani pri Johan Contetu, je Frances Contej - ^ur/ila. Skupaj sve potem klale, kajti imeli so tam pri hiši do dvajset bordarjev in je bilo vedno veliko dela. Navadno smo začele že ob štirih zjutraj in smo delale tja do polnoči. Spominjam se, da je bilo po zimi, v vodnjaku pa nobene vode. Tako smo morale s Frances Contej v šmelco po vodo. Zima je bila huda in naji je tudi pošteno zeblo. Ker je bila Frances tam že poprej v službi in je bila starejša dekla, je tudi ona meni kakšno delo odkazala. V pohvalo pa meram omeniti, da sva se dobro razumeli. Nikoli se nisva sporekli. Potem sva se obe ob enem omožile; druga drugi sva venec na glavo pripenjale, druga drugi sva bile tovariši-ce, najini ženini pa drug drugemu tovariši. Bile sva si tudi nekaj časa sosedi in tudi v tem času ni prišlo med nama nič navskriž, vedno smo se rade imele. — To mi prihaja v spotfcin zlasti sedaj, ko ona že počiva v hladnem grobu. — Frances, naj ti bo lahka mirna zemlja in naj ti sveti večna luč. Možu Andreju Contej in njegovi družini pa moje iskreno sožalje nad izgubo dobre žene in skrbne matere. Mesec majnik je tukaj, naj-leDŠi mesec v letu, kateri je posvečen češčenju nebeške Matere. Kako smo v starem kraju hodili veselo k šrnarni-cam v kapelico tam v rojstni vasi. Četudi od celodnevnega dela utrujeni, nismo zamudili DRŽAVLJANSKA ŠOLA V CLEVELANDU Cleveland, O. V Clevelandu je sedaj približno 8000 učencev ki se učijo državljanstva v šolah Zvezne vlade. Zvezna vlada ima tisoče razredov za državljanstvo po celi Ameriki, in izvan-redno bogate skušnje v poučevanju državljanstva in potrebne angleščine. Na podlagi te skušnje je vlada izdala tri zanimive in • izvrstne knjige, potom katerih je tisoče ljudi dobilo svojo državljanstvo. Pouk v državljanski šoli v East High School, v kateri poučuje znani slovenski advokat Wm. J. Kennick, se je sedaj začel s temi knjigami in sedaj je še čas,, da se vpišejo novi učenci. Kdor se želi sedaj na novo vpisati, naj se zglasi v pisarni Wm. J. Kennicka, na 982 E. 63rd St. Cleveland, O. Sola je popolnoma brezplačna. I» i X. Dogodki j med Slovenci po ife [Ameriki ga je ta mesec posvečen tudi vsem materam. Tudi jaz se spominjam svoje dobre matere, katera me je pred 16. meseci zapustila in se preselila v večnost. Ni mi dano da bi na njen grob pokleknila in ji tam 1 delavec podarila šopek cvetic, toda1 spominjam se je v molitvi. — §e to moram omeniti, da so me moji otroci prijetno presenetili na materin dan. Vsi so se zbrali skupaj in me po nekoliko času poklicali iz kuhinje. Sin Louis je bil ki je rekel: Ma, pojdi sem, boš nekaj videla. Res sem pogledala in zagledam mizo obloženo z devetimi različnimi darili ter krasnim kejkom; najmlajši moj otrok pa pristopi k meni in mi poda šopek rdečih nageljnov. Od veselja so mi solze stopile v oči, ko sem vprašala, če je vse to za me. Ja, vse je za te mama, mi reče hčerka Josephine. Vsa srečna sem se nad tako nepričakovanim presenečenjem v solzah zahvaljevala. Pa tudi otroci so se počutili srečne, ko so me videli tako veselo. — Pozdrav vsem naročnikom tega lista. razne zanimivosti A. Blatnik KAJ NOVEGA V CHICAGI NORTH North Chicago, 111. Dosti je časa za dopise, ker so slabe delavske razmere. Kljub temu se pa človek le s težavo pripravi da bi kaj napisal. Tako ie menda z vsakim in tudi jaz nisem izvzet. — Pa včasih je kaka nujna stvar, katero je treba ljudem obrazložiti in tedaj je treba seči po papirju in peresu. Stvar, ki me takorekoč sili, da naznanim današnjim tukajšnjim državljanom in davkoplačevalcem, je ta, da bo skupna seja vseh ljudi iz prvega warda ali okraja in sicer v soboto 21. maja ob 7 uri zvečer v North School na 12 cesti in Adams. Rojaki, stvar je. važna in je vredno, da se vsi odzovete temu vabilu. Menim, da je marsikateremu že znano, da je nobenega večera. — Poleg te- prišlo Vprašanje, ali je morda ČUDNO NAKLJUČJE D. Covell se ima zahvaliti naključju, da je postal radijski pevec. Covell je bil z 28 leti še vedno samo gradbeni Bil je zelo priden in njegovi predstojniki so bili z njim zelo zadovoljni. Zelo je želel, da bi postal šofer. Leta in leta je štedil in si pritrgo-val od svojega zaslužka,, da bi si kupil avto. Nazadnje je prišel nad vse zaželeni dan, ko si je kupil avto Toda ta sreča ni trajala dolgo. Že po 14 dnevih je trčil v drug avto in njegov voz se je razbil. Mož je bil zopet brez avtomobila. Poprava ni bila več mogoča. Sklenil je v drugič, cla si kupi avto. Da pa bi čim prej prišel do cilja, je pel v prostem času po ulicah mesta Bignoro. Njegovo lepo petje in čist glas pa je vzbudilo pri vseh poslušalcih pozornost. Zlasti se je začel zanj zanimati neki profesor petja. Ta je začel prej cestnega pevca izobraževati. Kmalu pa je londonski radio ponudil mlademu možu mesto pri svojih oddajah. Covell je ponudbo sprejel in morda ni več daleč čas, ko ga bomo imeli priliko videti v kakem filmu kot filmskega pevca. -o- VIHARJI ODNAŠAJO AVSTRALIJO Pomlad je čas viharjem in orkanov, ki dajo opravka zlasti karavanam in mornarjem. Posebno slavo so si pridobili viharji, di divjajo vsako leto nad Avstralijo in nosijo s seboj več sto-tisoč ton letečega peska, ki ga zanesejo večkrat celo tja v ho-landsko Indijo. Ta fini, rdečkasti puščavski pesek doseže včasih višino 7000 m in gre na pot čez Južno morje, kjer prevleče po otokih vse rastlinstvo na debelo s prahom. Samo na Novi Zelandiji cenijo, da je tega peska kakih 50.000 ton, kar seveda rastlinstvu močno škoduje. Zaradi ogromnih količin tega letečega peska govore, da bo "Avstralija počasi odletela". NAJDRAŽJI SADEŽ Na londonskem trgu bo težko dobiti sad, ki bi bil dražji od tako zvanega "rajskega jabolka". Ta "jabolka" rasejo pred vsem na Grškem in so na zunaj podobna cit-ronam, imajo pa posebno aromo. Neoporečen primerek stane na londonskem trgu n. pr. 2 do 3 funte. Lupina je debela, zadostuje pa popolnoma, da da veliki sobi svoj vonj. Meso je grenko in polno semena, lupina pa je nežna. Drevo rajskega jabolka sliči po velikosti in obliki oranževcu ter ima temne liste, ki izločujejo sladko olje. Sad rabi več let, da dozori. Tudi bledo rdeči cveti se razvijajo po več mesecev. ŠTEVILKE O VŽIGALCAH Pred kratkim je izdal Statistični urad Društva narodov poročilo, koliko porabijo prebivalci Evrope vsak dan vžigalic. Ugotovili so, da porabijo nič manj kakor 4 milijarde vžigalic na dan. Za te 4 milijarde vžigalic je potrebnih 420,000 kg fosforja. Delo, ki ga opravljamo, .ko prižigamo vžigalico, pomeni veliko i~gu-bo časa, zlasti če tukaj računamo delo s stališča vse Evrope skupaj. Če vsak porabi eno samo sekundo, da prižge eno vžigalico, bi bilo potrebno za vse 4 milijarde vžigalic nič manj kakor 126 let. 10 mesecev, 5 dni in 2 uri, če bi hotel to delo opraviti en sam človek. Najbolj enostavno bi bilo, če bi ta človek vse naenkrat prižgal. Ta statistika nam kaže, koliko dela ima Društvo narodov, ki mora računati celo take stvari. -o- Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar uspeh! Himen Cleveland, O. — Preteklo soboto sta se v cerkvi sv. Vida poročila Mr. Viktor Vokač in Miss Anna Debeljak. Oba izhajata iz dobro poznanih in priljubljenih družin. — Mnogo sreče v zakonskem stanu. Vest iz domovine Milwaukee, Wis. — Žalostno vest iz starega kraja je pred kratkim prejela rojakinja Mary Starich, da ji je v Radni vasi pri Trebelnem na Dolenjskem umrla njena mati Marija Starič v častitljivi starosti 93 let. Zapušča sina in dve hčeri, tukaj v Ameriki pa zgoraj omenjeno hčer, snaho, vnuke in vnukinje. Nesreča v rudniku Caridge Pa. — Nedavno se je pri delu v premogovniku težko poškodoval rojak John Kastelec. Zlomilo mu je nogo. Da je udarec še hujši sta na nesrečo bolna v bolnišnici tudi Njegova žena in sin. Kratke vesti iz Clevelanda Cleveland, O. — V staro domovino na obisk je te dni odpotovala Angela Bohinc z East 173 St. in sicer je odpotovala v Tržič na Gorenjskem. — V St. Alexis bolnišnico je bila odpeljana rojakinja Mrs. Mary Habjan iz St. Louisa, ki je mati Mrs. Cecilije Brečič na Newman Ave. — Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. Anton Ogrinc na Passow Ave. in jim podarile krepkega fantiča. — Žalostno novico je dobil iz starega kraja rojak Frank Zore, da mu je v fari Smlednik umrla mati Helena Zore v visoki starosti 78 let. Zapušča moža, štiri sinove in eno hčer. — V Huron bolnišnici je prestal operacijo rojak Math Jakobič z Mayron Ave. — V bolnišnico je moral rojak Fr. Pink z East 222nd St. — Žalostno vest iz domovine je prejel Florijan Šetina, da mu je v vasi Kal, fara Peč-ria umrl oče v starosti 86 let, ki zapušča hčer, tukaj pa dva sinova in dve hčeri. flmmmjJM NATIONAL AIR MAIL WEEK > MAY 15-21, 1938 Smrt pobira1 — V Springfieldu, 111., je umrl Kari Rihtar v starosti 50 let. Doma je bil iz Vrhovlja pri Brdu v kamniškem okraju. Zapušča sina in dve hčeri, v starem kraju pa brata in tri sestre ter enega brata v Kaliforniji. Tukaj je živel 32 let. — V Clevelandu,, O.,je umrl Frank Sušnik, v starosti 51 let, doma iz Zavrha pri Kamniku, kjer zapušča ženo in sina. V Ameriki je živel 25 let. -o- Kdo ve, če tisti, ki so danes nesrečni v mnogih družinah niso žrtve laži-tiska, ki uničuje morahio življenje v družinah? 'TARZAN NA RAZISKOVANJU" (124) (Metropolitan. Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs V tem se jp eden teh ki so sc pripeljali z letali obrnil in ravno zagledal, kako so sc črni vojaki odpravili proti njjm. Misleč, da so sovražniki, je nameril samokres na poglavarja Muvira in sprožil. Na srečo krogla ni zadela, ker so se Muviro in njegovi vojaki spretno skrili za veliko skalo. Ko je minila nevarnost, jc Mnviro vstal in v angleškem jeziku začel vpiti proti pilotoma, da oni niso sovražniki, ampak da prihajajo na pomoč, , toda lo naznanilo je prišlo že prepozno. Beli divjaki Kavuru so oba pilota že obkolili in sulice divjakov so frčale proti njima, da sta se komaj umikala. Zopet so VVaziri hiteli na pomoč, ko so videli, da je eden pilotuv že padel zadet od sulice. Waziri so še bolj pohiteli in začeli metati ostre sulica na bele divjake, toda kaj je bila peščica proti tolikim? Drugi pilot je že padel in z njim eden Wazirov, oba smrtno zadeta, ki nista več vstala. Tedaj se je Muviro približal letalu, katerega je porabil /a kritje. Pobral je v naglici sampkresa padlih pilotov in strelivo, kar so biti Waziri vajeni rabiti. To jim je prav prišlo, toda kaj, ko so močne sulice divjakov kar deževale na junaške Waxire, da so drug za drugim padati smrtno zadeti. Petek, 20. maja 1938 •AMERIKANSKI SLOVENEC' Stran S proslava otvoritve jugoslovanskega kulturnega vrta v clevelandu Kljub temu, da je slabo vreme kvarilo program, je bila udeležba naroda naravnost sijajna. — Program se je nadaljeval in sijajno zaključil v Slovenskem narodnem domu. — Zanimiv in važen govojr ljubljanskega župana Dr. Adlešiča. Cleveland, Ohio. — (Izvirno). — O sobotnem programu je "Amer. Slovenec" v glavnih potezah že poročal, kako je izpadel. Danes pa naj pokažemo s tem poročilom, kako približno se je vršil nedeljski program pri proslavi otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta v Gordon Parku. Zbiranje društev, klubov in raznih organizacij se je pričelo že pred 1 uro popoldne. Ob 1 uri se je začel Radio program. Ljubljanski župan, častni gost slovenske naselbine in tudi mesta Clevelanda, je pozdravil vse ameriške Slovence potom Radia. Njegov lepi globoko zamišljeni govor je gotovo najlepše na vse uplival. Culi so ga tudi v Jugoslavijo. Potem se je začela velika in sijajna parada, kakoršno zmore le samo naš slovenski Cleveland. Clevelandski angleški dnevniki so pisali, da je opazovalo parado do 100,000 ljudi. Parade se je udeležilo več tisoč ljudi z raznimi društvi in organizacijami. Gotovo bi se jih še tisoče in tisoče, ki so vsled dežja stali ob strani. Posebno so se postavile naše clevelandske Slovenke v narodnih nošah. Bilo je na stotine naših žena in deklet v au-bah, pečah in raznih uniformah', kar je napravilo povorko slikovito in pestro. Ponosno so mahale zastave in glasno so udarjale v koračniški takt godbe. Vse to se je vršilo kljub temu, da je padal ves čas povorke dež. Tisočeri udeleženci in udeleženke parade so s tem pokazale svojo globoko zavednost in ljubezen do svojega slovenskega naroda. Saj so s tem podale močno izjavo, da kadar gre za slovensko narodno stvar, takrat jih ne zadrži ne vreme, ne ničesar, da ne bi prišli na dan za, svojo slovensko stvar. Program v parku v Jugoslov. kult. vrtu se je vsled slabega vremena omejil. Župan Dr. Adlešič in županja ga. Adlešič sta se je vozila v državnem avtomo-bllu> ki ga je jima izročil sam guverner države Ohio in z njim častno stražo, ki ju je spremljala v povorki. V vrtu je nato-skupna odličnjakov kot guverner države Mr. Davey, mestni župan Burton, potem dva senatorja, dva kongresnika in cela vrsta drugih odličnih državnih, okrajnih in mestnih uradnikov, obdate častnega gosta Dr. Adlešiča, Kateri je otvoril Jugoslov. kult. vit s tem, da je prerezal okrašeno vrv z narodnimi barvami, ki je zapirala pot v vrt. Nato je skupina obiskala v vrtu vse. sto-ece spomenike in se dala pri1 vsakem spomeniku slikati. Nato in m-n ~VrtU Pr0grUm zakl.H>čil in množice so se vrnile v Sloven- k-ier ie sledilo Pokrepclo častnim gostom in -m gostom in udeležence^ Nato se je otvoril program fr°fave v Slov. nar. clnfu/ imi govori so naXp* Mr. John Mihelich čmtri Ctf?JKV-H.ts verne,. jl „ * "i""-7' so- I« cNiavc otlr N-i» sodnik Hon. FlMt , stitljiv mo-ž i ' star ča-okraja H' k°f resman iz 21. uzT Carl v w 0kraja> Hon. najvišje pred^dnik Merrick c ^ Fra»k ' r,( k> Common Pio .s podnil . Col. Joseph Alexander, ravnatelj WPA del, Hon. Frank Gentsch, kolektor zveznih davkov, Hon. Hugo Varga, direktor parkov, Hon. Chas. Wolfram, predsednik udruženja kulturnih vrtov, Mrs. Marion Kuhar, blagajničarka J.K.V., Mr. Jos. Grdina, generalni tajnik, Hon. Konstantin Fotič, jugoslovanski poslanik v Washingtonu, Hon. Vladimir Rybar, svetnik poslaništva in končno dr. Jurij Adlešič, župan mesta Ljubljane. . Govbr ljubljanskega župana Dr. Jurija Adlešiča, je bil nad vse zanimiv in pomemben za vsakega Slovenca. G. župan je odličen govornik, prijazna lična oseba, ki sliči kakemu prijaznemu angleškemu lordu. Govori taktno, dostojno, vsaka beseda jasna in na svojem mestu, da ga je res vžitek poslušati. Njegov govor k otvoritvi kulturnega vrta in ameriškim Slovencem sploh se je glasil tako le: Predragi rojaki! Bratje in sestre! Globoko ginjen sem sprejel vabilo uprave Jugoslovenskega kulturnega vrta na to za naše rojake zgodovinsko slavnost. Z veseljem sem se podal na pot čez morje, da v imenu Jugoslavije in vsega jugoslovanskega naroda, zlasti pa v imenu slovenskega mesta Ljubljane in vseh Slovencev v stari domovini izročim najtoplejše pozdrave gostoljubnim Združenim državam ameriškim, posebej pa še državi Ohio ter mestu Clevelandu, ki so s svojim velikodušnim danlom — tem prelepim vrtom počastili in osrečili vse Jugoslovane tc in onkraj morja. Pozdrav in zahvala domovine. Gospodje zastopniki mogočne velevlasti Združenih držav ameriških, države Ohio in cvetočega mesta Clevelanda, ko Vam imam čast sporočati pozdrave in najtoplejšo zahvalo svoje domovine za Jugoslovanski kulturni vrt, ki ga danes otvarjamo, Vas prosim, da ne omalovažujete srčnih izrazov male Slovenije in upoštevate, da ta deželica sredi Evrope na križišču od nekdaj važnih cest med severom in jugom, izhodom in zahodom zaradi raznoterosti svojih krasot, zbranih na najmanjšem prostoru, slovi za PRSTAN EVROPE in da v tem evropskem paradižu živi jugoslovanski narod Slovencev, ki s tukajšnjimi našimi rojaki vred ne šteje niti 2 miljona duš, pa je s svojimi hrvatskimi in srbskimi brati stoletja in stoletja branil zahodno Evropo pred navali Turkov in tako s svojimi trupli obvaroval evropsko kulturo vsemu človeštvu. Letos šele mine 20 let, odkar smo se tudi z Vašo požrtvovalno pomočjo, ko so tudi ameriški junaki prelivali v svetovni vojni svojo kri za našo svobodo, in z modrostjo prezidenta Wilsona osvobodili tisočletnega jarma in si z združitvijo z brati Hrvati" in Srbi ustanovili svojo državo Jugoslavijo, vendar je pa naš narod miroljuben, kar Vam najlepšr odkriva sam ta vrt. Jugoslovanski narod, ki je v neprestanih bojih za evropsko kulturo in za svojo svobodo krvavel, kakor pravi heroj, ni semkaj postavil spomenikov svojih junakov, temveč samo onih mož, ki so se z uma svetlim mečem borili za pravice zatiranega naroda in mu s pesmijo vlivali upanje na svobodo v srce ter mu blažili dušo s poezijo najvišje lejiote! Narod junakov za pravico slavi svoje pesnike, ker jo snm pesnik ! KRALJEVSKA NOVOPOROČENCA Albanski kralj Zog in njegova žena, ogrska grofica Apponyi, na dan njune poroke. Zog js mo-hamedanec, toda nevesta je katoličanka, vendar, kakor objavljajo v atikanske oblasti, se nista na cerkev obrnila za dovoljenje m poroka se je izvršila po civilnem ob redu. Slovenci in civilizacija Amerike. Gospoda! Najbolj se pa mali kulturni narod Slovencev, ki nima več analfabetov in na leto tiska toliko knjig, da se vsak Slovenec rodi že s knjigo v roki, ponaša s tem, da je s svojimi skromnimi močmi uspešno sodeloval pri civilizaciji velike A-merike in pomagal zidati tudi temelje današnjega Vašega blagostanja. Pred nami stoji Baraga, ki je pred 100 leti v teh krajih širil luč krščanske ljubezni in tiskal prve knjige v jezikih Očipoe — in Ottawa — Indijancev, njegov pomočnik Pire je pa učil orati zemljo, sejati in žeti žite, zlasti pa požlahtnjevati drevesa s plugom, semeni in cepiči, ki mu jih je darovala Ljubljana za civilizacijo Amerike! Zato ste Američani po tem slavnem slovenskem sadjarju imenovali 4 kraje z njegovim imenom Pierz iz hvaležnosti, ker jc požlaht-njeval tako srca nemirnih Indijancev, kakor tudi divje jabla-niee, da še dandanes uživa Amerika bogate žlahtne plodove njegovega miroljubnega kulturno-pionirskega dela. Tudi naši možje so sejali v teh krajih seme strpnosti med narodi, ki se je razraslo tako mogočno, da so danes Združene države ameriške najmočnejši varuh miru na svetu. Hrepenenje po domovini. Dragi rojaki, ki niste pozabili svoje matere domovine, Vam dragi Slovenci, Hrvatje in Srbi pa iz domovine prinašam plam-teče hrepenenje neskončne ljubezni, ki se je vnelo tisco ure pred stoletji, ko je mater domovino zapustil prvi sin in je šel čez morje v te kraje z.a siečo. Iz solz se vsakokrat spet rodi hrepenenje, kadar se poslavlja sin od domovine, in ga to plemenito čustvo vedno spremlja na daljni poti, ga vodi in varuje ter vedno kliče nazaj.^nazaj k materi domovini. In čim več Vas je tu, tem večje in močnejše je hrepenenje, tem glasneje Vas Jugoslavija se spominja Amerike in Wilsona. Prvi ste ameriški Srbi, Hrvatje in Slovenci, ki praznujete jubilej Jugoslavije, zato pa naša kraljevina smatra današnjo grandiozno proslavo za največjo srečo in veselje, kar jih zamore doživeti ob svojem jubileju. Ponosna je na Vas, da ste ji spet pokazali svojo udano ljubezen tudi kot zvesti državljani mogočnih Združenih držav ameriških, kakor ste dokazali svojo gorečo ljubezen do svoje potrte, obupane in na smrt ranjene matere pred 20 leti, ko ste ji poslali na pomoč svoje do-brovoljce, kruha in zdravil ter vsega, kar je potrebovala v najhujši sili. Letošnja slavijenka Jugoslavija se predvsem globoko zaveda odločilnih zaslug Združenih držav ameriških in nesmrtnih besed Wilsonovih za njeno ustanovitev, zato naj bo pa današnja slavnost tudi JUGOSLOVANSKI ZAHVALNI DAN ZDRUŽENIM DRŽAVAM A-MERIŠKIM. Globoko se priklanjamo pred zvezdnatim praporom Unije in pred njeno srčno plemenitostjo, ki je ob 20 letnici svojih žrtev za našo domovino počastila naš narod s poklonitvi-jo tega veličastnega parka. Gospodje predstavniki Združenih držav ameriških in mesta Clevelanda, predragi moji rojaki! Tudi Ljubljana, ki jo imam čast zastopati kot župan, se danes s hvaležnostjo klanja pred zvezdnatim praporom, ki ste ga nam prinesli že 1. 1919. in sedaj krasi našo mestno hišo. Ameriška zastava vihra v Ljubljani. Tudi Vas, dragi rojaki, se danes hvaležno spominja domovina in tudi Vam v zahvalo DANE VIHRA VAŠA ZASTAVA V LJUBLJANI. Veliko Vas je moralo zapustiti rodno deželo, ker Vam ni mogla dati dela in kruha, veliko Vas je pa tudi Amerika postavila na noge, toda nikdar se niste prevzeli in nikdar niste pozabili na revne kliče in tem bolj vroče Vas va-'svoje kraje stare domov bi nazaj — k materi. To hrepenenje je vedno živa vez med nami onkraj morja in med Vami tostran oceana, saj je to hrepenenje porojeno iz iste krvi in gnano od enakih utripov srca. Zato bo to naše hrepenenje nepretrgana vez, dokler bo po naših žilah tekla kri, ki je v neprestanih bojih za naše meje v tisoč in štiristo letih našo zemljo od Triglava do valov Jadrana in do Vardarja posvetila za našo domovino. Iz tega svetega hrepenenja porojenega iz ljubezni do svojega rodu in domovine, je zrasel tudi ta Vaš prekrasni vrt! Kakor čudež tega hrepenenja je ta vrt, saj se je prvič razcvetel tako pisano in bujno, da v njem natrgamo cvetja in z njim ove-načamo našo mater DOMOVINO ZA PRAZNIK 20 LETNICI, ko je to večno hrepenenje združilo njene sinove Srbe in Hrvate ter Slovence v svobodni kraljevim JucoslsviiL 'ine. težkim delom in krvavimi žulji ste si služili kruh in neprestano ste si pritrgovali od ust ter svoje prihranke pošiljali domu svo- DENARNE POŠILJAM odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene: V. Jugoslavijo: Za: Din: $ 2.55........ 100 $ 5.00........ 200 $ 7.20........ 300 $10.00........ 420 $11.65........ 500 $23.00........1000 V Italijo: Za: Lir: $ 6.50........ 100 $ 12.25........ 200 $ 30.00........ 500 $ 57.00........1000 $112.50........2000 $167.50........3000 Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75 Za $10.00 pošljite ................$10.85 Za $25.00 pošljite ................$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERIC H 1849 We-;i Cermak Road CHICAGO, ILL. jim dragim za pomoč in svoji nikdar pozabljeni domovini v tolažbo. Srečna mati, ki ima take sinove, zato je pa tudi stara domovina vesela in ponosna na Vas! Kadarkoli je bila v potrebi ali v sili, vedno ste ji prvi prihiteli na pomoč, ob nesrečah, ki so zadele Vaš rodni kraj ali vso deželo, so bile podpore iz Amerike v največjo uteho. Z Vašimi prihranki smo ustanavljali hranilnice in posojilnice, da ste tako s svojim denarjem vzidali ogelni kamen mogočne stavbe našega zadružništva. In ko je po svetovnem klanju grozilo pomanjkanje in pretila beda vsej Sloveniji, so jo spet Vaši dolarji podprli vsaj toliko, da jo ni podrla lakota. Tudi Vi tukaj ste morali zaradi svetovne vojne spoznati pomanjkanje, ali prav ta krasotni vrt spet kaže, da je Amerika premagala težke čase. Pa tudi pri nas se časi naglo boljšajo, da se je pričel tajati led v blagajnah hranilnic in posojilnic. Tudi brezposelnost je ponehala že skoraj popolnoma, saj se je v naših krajih po vojni razvila industrija, prav tako naglo smo pa napredovali na socialnem polju, da se tudi delavstvo že bliža zadovoljnim časom. Kulturni razmah v domovini. Navzlic težkim gospodarskim razmeram smo se pa mogočno razmahnili na KULTURNEM POLJU. Že prvo leto po vojni je Ljubljana dobila univerzo, ki s častjo nosi ime Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja-Mučenika, in dobiva na slovesu tudi izven meja domovine. In ko je tej naši mladi univerzi pretila nevarnost, ste tudi Vi povzdignili svoj glas in nam jo pomagali ohraniti, danes Vam pa že lahko sporočim, da smo tudi Slovenci ustanovili najvišji kulturni zavod svojo AKADEMIJO ZNANOSTI IN UMETNOSTI v Ljubljani. Kakor Vam z radostjo naštevam naše največje uspehe v domovini, ki ste nam jih pomagali doseči z zares sinovsko ljubeznijo, tako ne morem skriti velike ginjenosti, ki je' prevzela Ljubljano in vso Slovenijo, ko ste se v svojih najtežjih časih spomnili najbednejših žrtev svetovne vojne, naših UBOGIH SLEPCEV in jim darovali nad 600.000 dinarjev, da smo jim kupili in uredili prav lep in udoben dom. Niste mogli pokazati lepše, kakor s tem svojim človekoljubnim darilom, da v Vaših srcih še vedno bije zlato slovensko srce. Blagor materi s takimi otroki, blagor domovini s takimi sinovi ! "O domovina, ti si kakor zdravje!" V svojih žilah ste prinesli kri domovine seboj in ta kri govori tudi iz nesmrtnih del teh mož, ki ste jim tu postavili spomenike. Veliki knez-vladika Peter Petrovič Njegoš je s svojim veli- častnim "Gorskim vencem" ovenčal ves slovanski jug, zato ga pa posnemajte in objemite z ljubeznijo vse jugoslovanske brate. Ta junak in svečenik, modrijan in pesnik, prerok in vladar nas uči in bodri, da edino zvesta ljubezen do domovine zamore obvarovati svobodo še tako majhnega naroda tudi pred najmočnejšim sovražnikom, kakor si je njegova mala in revna Črna gora ohranila svobodo samo z zvestobo do domovine do zadnje kaplje krvi. Vsi, ki ste po dolgih letih spet zagledali domače kraje ste nevede v .globini svoje duše začutili kaj pomeni vzdih Ivana Cankarja: "O domovina, ti si kakor zdravje!" Tako bo Vam in še tisočem in tisočem, ki bodo stopili v ta domači vrt, kakor na svojo rodno zemljo, za-zvenelo v srcu spet in spet: "O domovina, ti si kakor zdravje!" Cankarjev hlapec Jernej je podoba vsega slovenskega naroda, ki je sto in stoletja delal za druge in jih bogatil, toda pred 20 leti je tudi slovenski hlapec Jernej postal NA SVOJI ZEMLJI GOSPODAR, ko se je zvezal s svojima bratoma Hrvatom in Srbom. Kadarkoli boste prihajali v ta svoj vrt, boste z goriškim slavcem Simonom Gregorčičem za peli tisto staro: "Eno devo le bom ljubil, eni le bom zvest ostal . . . Moja ljuba je Slovenija, jaz pa Slave zvest sem sin!" i "Bratje, v kolo se vstopimo!" Vas kličem z Gregorčičem in: "Naš čolnič otmimo!", da bodo še sinovi Vaših sinov in njih potomci s sladkobo v duši hrepeneli: "Nazaj, nazaj v planinski cerkvice tam daleč za Atlanti- kom, boste odšli spet in mirni, saj Vas bi Friderik Baraga, doi za praprebivalstvo požrtvovalni in zara^ bežni do bližnjega n\ zem dslavlja 'Učeništva krajev £Voje lju-leške kro- ne vredni Vaš rojak.\Pral sto leti že je v tedaj še divjlifc^gi krajih pričel saditi PRVI KULTURNI PARK. Cipevskim in otavskim Indijancem je napisal prve knjige, da so lahko v svojem jeziku častili Boga krščanske ljubezni, ki je vse narode ljubil enako. In ta prvi vrtnar je v teh krajih tudi za Vas vse-jal "Nebeške rože" in za "dušno pašo" zasadil 12 jablan krščanskih čednosti, ki naj rode tudi v tem vrtu "Zlata jabelka" za srečo Vašo in za čast Vaše stare domovine Jugoslavije ter za blagor Vaših gostoljubnih someščanov elevelandskih in vseh državljanov Združenih držav ameriških. V imenu mesta Ljubljane, glavnega mesta Slovenije, kličem v tem slovesnem trenutku: V tem vrtu naj vedno rasto drevesa jugoslovanske kulture, na sredi med njimi pa na veke neusahljivo drevo ljubezni do domovine! Ta vrt naj bo sveti gaj bratstva med narodi v srečo in blagor mesta Clevelanda ter najčastitlivejši hram prizadevanja vseh narodov Združenih držav ameriških za svetovni mir! raj t" Kadar bo Vaše hrepenenje po domovini najbolj goreče, se pa za tecite v zavetje tega svojega vrta in kadar Vas bodo preganjale nesreče in Vam grozil obup, pridite k svojim varuhom in okrepite se z živo vodo iz večnega studenca njihovih nesmrtnih del. Potožite jim svoje gorje in, kakor iz svoje domače NAJLEPŠE OCl NA SVETU, ki so jih cenili kakor kak6 diamante na milijon šterlin-gov, je menda imela London-čanka Valiy Ilomolka, žena dunajskega igralca Oskarja Homolka. Oči so bile široke, čudovito modre barve, obrobljene z dolgimi trepalnicami. Samo 24 let so te nenavadne oči očarovale vsakega, kdor jih je videl. Pred nekaj dnevi f>a so nenadoma ugasnile ' in 'precej surovo pokazale vsem zaslepljencem in oboževalcem minljivih krasot, kako nespametno in kratkotrajno je njihovo oboževanje, ki je največkrat tudi krivično. -o- Širite ini priporočajte list "Amerikanski Slovenec"! Naznanilo in zahvala V globoki žalosti in potrtim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da so za vedno zatisnili svoje trudne oči naš ljubljeni oče John Trunkelj, St. Prevideni s sv. zakramenti za umirajoče so po par tednov trajajoči težki bolezni dne 31. marca mirno zaspali v Gospodu. Pokojni je bil rojen v vasi Gradiček, fara Krka na Dolenjskem, od koder je prišel v Ameriko leta 1893 in je ves čas svojega bivanja v Ameriki do svoje smrti spadal k društvu Vit. sv. Jurija, štev. 3, KSKJ. v Jolietu, 111. K večnemu počitku smo jih položili dne 2. aprila po slovesni sv. maši zadušnici v cerkvi, in potem na farno pokopališče sv. Družine. Dolžnost nas veže, da se tem potom iskreno zahvalimo našemu č. g. Rev. John V. Trinko za obiske na smrtni postelji pokojnega in podelitev sv. zakramentov za umirajoče ter opravlj me pogrebne obrede v cerkvi. Nadalje prav lepa hvala preč. g. Rov. A. Murnu za opravljene ganljive obrede in molitve na pokopališču. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Tony Shiller za vzorni red pri pogrebu. Najlepša hvala dr. sv. Družine, štev. 136, KSKJ., katero s? je s svojo društveno 'zastavo udeležilo pogreba in tako sebratsko spremilo svojega sočlana Jednote na zadnji poti. Hvalji tudi ženskemu društvu Marije Pomagaj, štev. 174, KSKJ., katero je bilo tudi častno zastopano pri pogrebu. Nadalje hvala naši dični KSKJ. za točno izplačilo posmrtnine. Prav lepa hvala našemu organistu Fr. Artachu in cerkvenemu pevskemu zboru za pete žalostinke pri pogrebni sv. maši. Hvala vsem, kateri so darovali vence in cvetlice in tako okrasili krsto pokojnega očeta. Prav lepa hvala vsem, ki so darovali za sv. maše za pokojnega očeta. Prisrčna zahvala tudi vsem, kateri so dali svoje avtomobile na razpolago za časa pogreba. Hvala lepa vsem sosedom in prijateljem za številne obiske za časa bolezni ter prečute noči ob mrtvaškem odru in za skupno molitev sv. rožnega venca ob krsti pokojnega očeta. Končno prav prisrčna hvala vsem skupaj, kateri ste na ka-koršenkoli način nam bili v pomoč in tolažbo v teh težkih urah preizkušnje ob izgubi nam dragega očeta. Vam pa, dragi nam nepozabni oče, kličemo z Bogom do svidenja nad zvezdami. Počivajte v miru in naj Vam lahka bo tuja zemlja. Žalujoči ostali: ANTON in JOHN TRUNKELJ, sinova; ANA TRUNKELJ, sinaha; ANNIE (omož. Snedic), JOHN F., TONY, EDDIE, JOHN JR. in RUDY TRUNKELJ, vnuki, ter trije pravnuki. Willard. Wis., 16. maja 1938. r Stran 1 "Dušica" 'AMERIKANSKI SLOVENEC' ROMAN » Splitla B. Orcsj Prevedel Fauljaj Bojijo se, da bi si prerezal vrat — ali pa kateremu izmed njih. Pa sem navadno preveč truden, da bi mislil na kaj takega." "Percy —!" je vzkliknila z nežnim očitanjem. "Vem vem," je šepnil, "kak sebičnež sem! Ah, kruta je bila usoda, ki je naju združila —! Pomisli, nekdaj, pred leti, sva hodila vsak svojo pot —, ti in jaz —! Manj bi trpela v življenju, če bi me nikdar ne bila srečala!" Opazil je, da jo njegove šale bolijo. Poljubil jo je in jo prosil odpuščanja. "Srček dragi," je ipravil, kako sem oduren —! Pač želiš, da poginem v tejle kletki! Pa nimajo me še, ženica, veš, nimajo me še —! Nisem še mrtev, le strašno truden sem — včasi, sedaj ne —. Toda ukanil jih bom, ne boj se, ukanil jih bom!" "Kako, Percy, kako —?" je stokala. Srce se ji je krčilo v nepopisni bolesti. Saj je vedela, bolje vedela nego on, kako skrbno so se njegovi sovražniki zavarovali zoper morebitni pobeg. In saj je na lastne oči videla, kako slabje —. V takem stanju ni mogel uiti —. Še misliti ni bilo na to. "Hm —!" je dejal. "Da ti povem resnico, — na tisti velevažni "kako" še pravzaprav nisem mislil. Moral sem počakati, da si ti prišla. Napisal sem par pisem za Foulkesa in za druge in jim dal vsa potrebna navodila. Dal ti bom pisma. Vedel sem, da boš prišla in da ti je bom lahko izročil. In do tega trenutka je bila moja edina skrb, da popolnoma ne propadem, telesno in duševno. Sicer pa sem jim moral pustiti njihovo voljo, če sem hotel, da ti dovolijo obisk. Računal sem s tem, da boš prišla —. Saj želijo, da bi me videla strtega in polomljenega, — da bi me pregovorila in s solzami omehčala ter dosegla, kar sami ne morejo doseči —." Nasmejal se je veselo, le Margaretino ostro uho je ujelo grenko bridkost, ki se je skrivala pod njegovim veselim smehom. "Če le vem, da je prestolonaslednk na varnem — potim lahko mirno mislim in delam načrte, kako jih bom ukanil tudi še za svojo kožo —." In hipoma se je izpremenil. Z eno roko jo je še vedno objemal, druga pa je ležala na mizi, tesno stisnjena v pest. Ni ji več gledal v obraz, njegove krvavo obrobljene oči, nenaravno velike, so strmele v daljavo, skozi zid, gledale v duhu nove načrte, duhovite naklepe —. Izginil je ljubeči mož, koprneč po svoji ženi, mesto njega je sedel v ozki, mračni ječi mož dejanj, mož, ki je iztrgal smrti že toliko nesrečnežev, drzni junak, ki je znal tvegati življenje za svoje ideale. Nekaj časa je tako sedel in v njegovem bledem, upadlem obrazu je brala vsako njegovo misel, stopinjo za stopinjo, čelo se mu je nagubalo v nevolji in negotovosti in nato je legla odločnost krog njegovih izrazitih usten, iz oči je zrla trdna, neupogljiva, skoraj trmasta volja —. In nato, se je spet obrnil k njej. "Ljuba, lepa moja žena," je dejal meh- ko, "trenutki so dragoceni! Celo večnost bi takole slonel na tvojem ljubečem srcu. Pa tile morilci so nama dali le pol urice. Potrebujem te, tvoje pomoči potrebujem, sedaj ko si sam ne morem pomagati. Ali boš pazljivo poslušala, ljuba moja, kar ti bom sedajle povedal?" "Da, Percy! Poslušala bom!" "In — ali boš pogumna dovolj, da boš storila vse, kar ti bom naročil?" "Ne upala bi si storiti kaj drugega nego natančno to kar mi boš naročil!" . "Predvsem — posloviti se boš morala od mene, ljuba! Morebiti se ne vidiva več —. Tiho tiho, ljubo dete!" jo je miril in ji nežno položil roko na usta. Skoraj bi bila kriknila od groze. "Tvoja ljubeča duša bo vedno pri meni! Skušaj — skušaj, da premagaš obup! Ah — že sama tvoja ljubezen, ki ti gleda iz tehle tvojih ljubih oči, že sama ta ljubezen bi nagnala človeka, da bi se z vso silo oklenil življenja. Povej mi še enkrat, ali boš storila vse, kar ti bom sedajle naročil?" Pogumno in odločno mu je odgovorila: "Storila bom vse kar hočeš, Percy!" "Bog te blagoslovi za tvoj pogum, ljuba —! Potrebovala boš poguma!" XVII. j i PERCYJEVA POSLEDNJA VOLJA. Trenutek pozneje je bil Percy na kolenih in njegovi prsti so otipavali kamenite plošče tlaka pod mizo. Margareta je vstala in začudena gledala moža. Videla je, kako so njegovi prsti obstali v špranji med dvema ploščama, dvignili eno izmed plošč in izpod nje privlekli šop papirjev. Par zavitkov je bilo, vsak skrbno povezan in zapečaten. Položil je ploščo nazaj v odprtino, vstal in bistro pogledal k vratom. V kot kjer je stala mizica je mogel videti le kdor je stopil naravnost v celico. Ko se je prepričal da ga nihče ni opazil, je potegnil Margareto bliže k sebi in šepetal : "Ljuba moja, tele papirje ti moram izročiti. Naj ti bodo dragoceni kot da so moja poslednja volja, moja oporoka —. Ukanil sem te zverine nekega dne. Rekel sem da se vdam. Dali so mi papir, črnilo in pero ter pečatni vosek. Napisal bi bil naj pismo za svoje tovariše in jim zapovedal, da morajo izročiti prestolonaslednika. Za pol ure so mi dali miru. In napisal sem tale pisma, eno za Ar-manda, dve za Foulkesa, in jih skril pod ploščo. Vedel sem, da boš prišla in da ti jih bom lahko izročil. Utihnil je in senca smehljaja mu je igrala krog usten. Mislil je na Chauve-lina in Herona, ki sta mu vsa vesela prinesla pisalno orodje in papir, prepričana seve, da sta končno ugnala "Dušico". Pa ju je ukanil in čez pol ure sta našla l-opisanih par koščekov papirja z bodečimi zbadljivkami in povrh si je ujetnik najbrž še privoščil četrt ure krepčilnega spanja —. (Dalje prih.) NOVI SVET je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik v Ameriki. Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških' Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $8.00. — Naročnino je poslati na: NOVI SVET" 1849 West Cermak Road, hhmmm Chicago, Illinois as JUNAŠKI POSKUS Kakih 200 metrov od neke večje shrambe lokomotiv v Franciji je nenadoma odjeknil grozovit tresk: lepa, močna lokomotiva se je zaletela v tovorni voz, ga popolnoma razbila in se sredi razvalin ustavila. Na lokomotivi pa je stal majhen šolarček in bridko jokal, ker so se mu njegove srčne želje in sanje — voziti vlak — tako hitro rapblinile. Samo 200 metrov se je veselil čudeža, da je spravil ogromni stroj v gibanje. Že dalj časa je poželjivo ogledoval stroje in njihove samozavestne vodje; nazadnje pa se je sam prikradel do enega, mesto da bi šel v šolo, ter ga pognal v tek, kar se je vsem zdelo nepojmljivo. Otroku pa prerokujejo lepo inženirsko bodočnost. Pisano polje J. M*. Trunk KADAR PIJETE Monarch pivo pijete dobro in izborno pivo, skrbno izdelovano. — Vedno pazite, kako pivo se vam ser-vira. — Na zapadni strani Chicage razpečava MONARCH PIVO JOHN KOCHEVAR West Side Distributor of MONARCH BEER 2215 W. 23rd St. Tel. Canal 6177 Chicago, 111. ANGLEŠKI MOLITVENIM in ANGLEŠKE NABOŽNE KNJIGE Mqlitveniki: "THE DEVOUT CHILD", (za otroke) male oblike............................15c CHILD'S PRAYER BOOK", (za otroke), maša ilustrirana s slikami, lepo vezana.................................................................................... 25c "KEY OF HEAVEN", (za mlajše in starejše), v umetno usnje vezan, rudeča obreza ............................................................................ 50c "KEY OF HEAVEN", (za odrastle), umetno usnje, zlata obreza.... 80c "KEY OF HEAVEN", (za odrastle) v usnje vezan, zlata obreza....$1.25 "KEY OF HEAVEN", (za fante in dekleta ter odrastle sploh), fino vezan, zlata obreza ...................................................-......-.............$1.50 "KEY OF HEAVEN", (za odrastle), fino vezane vatirane platnice,- vdelan križec na platnici odznotraj, zlata obreza....................$1.75 "KEY OF HEAVEN", (za dame in moške) v najfinejše usnje vezan, biserni križec vdelan znotraj na platnicah, zlata obreza........$2.50 "KEY OF HEAVEN", (lep molitvenik za ženske in dekleta) vezan v biserne platnice, biserni križec vdelan znotraj v platnice, zelo pripraven za darila, zlata obreza........................................................$2.75 Druge knjige in molitveniki: "THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE", molitvena knjiga zelo priporočljiva za dekleta, rudeča obreza ...............................................$1.50 V fino usnje vezana, zlata obreza........................................................$2.00 "THE SMALL ROMAN MISSAL", sv. maše za vse nedelje in praznike, rudeča obreza ................................'......................................... 50c Boljše vezane, zlata obreza .................................................................$1.50 Fino vezane, zlata obreza ........................................................-...........$1.75 SVETO PISMO V ANGLEŠČINI: "THE NEW TESTAMENT" (1011-Ar) of Our Lord and Saviour Jesus Christ, evangeliji in evangelijske prilike po grškem originalu, z zemljevidom svete dežele, tiskan na finem frapirju, 950 strani ....................................................................................................»....$2.00 "THE HOLY BIBLE" (1011) (Sveto pismo stare in nove zaveze), z zemljevidi svete dežele, tiskan na finem tankem papirju, 1360 strani, trdno vezan..................................................................................$2.50 Ko naročate te knjige vedno navedite točno jasno ime molitvenika ali knjige, ki jo želite ter ceno, da bo tako mogoče pravilno po želji po-streči. H naročilom je treba prid jati potrebni znesek, katerega je poslati na: 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Knjigarna Amerikanski Slovenec t NEKAJ KRASNEGA ZA MESEC MAJNIK Lep altarček z Marijinim kipom z nezlomljive medenine, ki se ne ubije. Krasni altarček, ki ga vidite tu na sliki je 9 in pol inčev visok. Vlit je iz medenine, ki se ne ubije, če pade iz rok. Krasno barvan z krasnimi barvami. Je pravi kras za vsako katoliško družino. S tem altarčkom gre skupaj krasen Marijin kip, ali pa če želite kip Srca Jezusovega, ali pa kip cvetke sv. Terezije. Tudi kipi so vliti iz nezlomljive medenine. cena $2.00 V vašem domu je gotovo prostor za ta lepi altarček. Pišite še danes ponj in z naročilom pošljite potrebni znesek. Ko naročate ne pozabite natančno omeniti, kak kip želite, Marijin, ali kak drugi. J Knjigarna Amerikanski Slovenec + 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois + * 4. * * * + + * * + * + + Molkove hdote Druga hdota je v 6. koloni in se glasi: "Ljudje, ki sami sebe bijejo s pestmi v nos". Kdo naj bi pri taki robi ne skočil iz kože? Videl sem še kot otrok,, da si je nekdo bil sam v obraz. Še danes me strese. Tudi Molka strese, mislim, to nosopobijanje. Kaj je in kako je? V par besedah je roba ta-le, po Molkovem, seve: Slovenski klerikalci so za neko demokracijo, in še tu hudo razločujejo, so pa prav za vse, za vsak fašizem, in vsako diktaturo, če njim kaže. Ivan Mo-lek pa je zoper prav vsak fašizem in vsako diktaturo, in za demokracijo je iz cilfja, in zoper diktaturo iz principa. Precej na dolgo "dokazuje", da je baje tako, pri čemur pa je hud šment, ker ni tako, kakor Molek pravi in trdi,, da je. Klerikalci pojmujejo demokracijo malo drugače, in imajo tudi o kako diktaturi ali o fašizmu druge nazore. Molek jim nekaj natveze, in sfiksa potem tisto nosopobijanje. Ali se sploh splača kako prerekanje? 2e kar naprej odklanja vse, vsako pojasnilo, vsak zagovor, vsako obrambo — nosu, da ostanem pri — nosovih. Pravi: "Klerikalci seveda ne bodo te svoje prave podobe nikdar priznali — in jaz že lahko čitam, kaj bo Trunk na-trobil na to moje izvajanje". There we are. Še čital bi ne, že naprej sliši trobento. Jaz nisem noben reprezen-tant slovenskih katoliških ali klerikalnih krogov, in me ne briga, če bi kdo izmed teh krogov res bil, kakor trdi M'o~ iek, za katoliško diktaturo ali katoliški fašizem, dasi bodo take spake le v Molkovi fantaziji: jaz izražam le svoje prepričanje in skušam doumeti katoliško naziranje in ga tolmačiti. Molek govori o "fundamental ni razliki v naziranju in pojmovanju demokracije, o principu, cilju demokracije, in pravi dalje, da je on miljon milj proč od Trunka in Pirca glede ruske diktature". Saj res, če bi glede diktatur ali fašizmov obvelja njegova trdir lev. Pa je samole gola trditev, ker nobena diktatura ali noben fašizem ni pravilno pojmovanje vladanja, in zato noben poučen katolik fundamen-talno ali principielno ne more biti za nobeno diktaturo. In katoličan ima res princip v pojmovanju človeške narave. Molek pri svojem materialističnem naziranju o človeški naravi sploh ne more govoriti o kakem principu. Princip demokracije je v človeški svobodi, katere ne sme omejati no- bena diktatura,noben fašizem, ampak Molkov materialistični človek nima duha, nima duše, je le neka snov, materija, in zato je prava demokracija pri takem naziranju izključena, nemogoča, ker nima funda-menta, nima principa. Ivan Molek se lahko hudo postavlja s svojo demokracijo pred krogi, ki bistva demokracije niti ne pojmijo, pred poučenimi katoličani se le smeši, le prazno govoriči. Jaha. Pesnik Schiller pravi: "In nesreča hitro jaha.'' Še marsikaj jaha strašno hitro. Cas? Osoda? Osveta? Kakršnega naziranja je pač kdo. Komaj pred 15 leti je bilo tam v Moskvi, in bilo je prav tam v hiši "Rdečih delavskih unij", kakor se imenuje prejšnji aristokratski klub, in bilo je v isti sijajni dvorani, kjer se zdaj sodi. Pred 15 leti je bilo, ko so bili pred sodniki nadškof Cieplak in 14 duhovnikov. In Krylenko je tedaj sedel na stolu državnega pravdnika in se je penil in strastno zahteval kri obtoženih in monsignoru Budkiewiczu so izbili možgane iz glave. In Bukharin je bil tedaj urednik "Pravde" in "Izvesti j" in je kričal nad zločinom obtoženih in zahteval njih kri. Zdaj po komaj 15 letih pa je zopet bilo prav tam, ampak vloge so se izpremenile. Vyšinsky je bil zdaj na stolu državnega pravdnika, in na obtožni klopi je sedel Krylenko, in je sedel Bukharin, in enako strastno je pravdnik zahteval njih kri in tudi njima in še drugim so izbili možgane iz glav. Kako hitro jaha — kar pac hočete. Ali je Joe Stalin varen, da tudi na njega ne prija-ha? Ni le ironija, da se vloge tako hitro in v tako kratkem času izpremene, nekaj več je na tem, da se zahteva kri in Leče kri, kjer se je kri zahtevala in je tekla. Velika razlika pa je, kakšna kri je tekla pri mučencu Budkiewiczu, in kakšna kri je tekla, kakor so baje dognali, pri domovinskih izdajalcih. DR.J.E. ZDRAVNIK IN KERURG 1901 W. .Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvz