Junij 2012 Revija Slovenskih železnic Aktualno Nova vodilna v Tovornem prometu in Infrastrukturi Strokovni posvet o razvoju elektrovleke v Sloveniji Poletna muzejska noč v Železniškem muzeju Fotoreportaža Zvezda dneva Reportaža Z vlakom na Osoje Tujina Ko v mesto pride cirkus Tujina Švicarski vlaki za norveške železnice Novo progo izdajajo Slovenske železnice, d. o. o. • SI-1506 Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 14 327, telefaks: (01) 29 148 09, e-pošta: janez.krivec@slo-zeleznice.si • odgovorni urednik: Janez Krivec • redaktorica: Darinka Lempl Pahor • avtorji fotografij: Miško Kranjec, Marko Tancar, Antonio Živkovič, arhiv Slovenskih železnic • tisk: SŽ-Železniška tiskarna d. d. • Nova proga izide desetkrat na leto • naklada: 9.793 izvodov • naslovniki jo prejemajo brezplačno • fotografij in rokopisov ne vračamo. Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prispevke za naslednjo številko Nove proge lahko na naslov uredništva pošljete najpozneje do 20. julija 2012. Mesec, v katerem smo v uredništvu ustvarjali Novo progo, je že bil zaznamovan s poletnimi oddihi in dopusti. Ko se bliža poletje, se marsikdo spomni, da bi bilo dobro malo poskrbeti zase, za svoje zdravje in se znebiti stresorjev vsakdanjega življenja. Dr. Lavrič nas v svojem prispevku spomni, da naj pri poletni osvežitvi poleg telesa osvežimo tudi duha. Vsak od nas relaksacijo dojema na svoj način in si oddih na svoj način tudi organizira, zato smo se o načrtih za dopuste pogovorili tudi z nekaj zaposlenimi na SŽ. Zanimivost, ki morda nakazuje na večje spremembe v odnosu delodajalcev do zdravja zaposlenih, je Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki je prinesel novost za delodajalca, da mora načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu. Odgovornost zakon nalaga tako delodajalcu, ki mora poskrbeti za varno delovno okolje, osveščanje in izobraževanje delavcev za bolj varno delo, kot tudi delavcu, ki naj skrbi za lastno zdravje z zdravim življenjskim slogom. Naj v začetku vsem, ki ste že na dopustu ali se odpravljate na pot, želim zanimive in sproščujoče proste dni. Ko se poleti v družbi dosti pogovarjamo o dopustih in prostem času, pa se večkrat spomnim, da ne glede na vse, vlaki še vedno vozijo. Železniška operativa je vedno pripravljena, ne glede na čas in razmere, kar daje železnici še bolj edinstveni pečat. Junija smo praznovali 21-letnico samostojne Slovenije. V osa- mosvojitveni vojni je pomembno vlogo igrala tudi železnica oziro- ma bolje rečeno železničarji. V arhivu Nove proge sem poiskal, kaj je bilo objavljeno reviji v poletnih mesecih pred dobrima dvema desetletjema. Kljub množici fotografij v raketnih napadih poško- dovanih vagonov, prestreljenih vrat na železniških postajah in na nivojskih prehodih prevrnjenih vagonov so bile zgodbe, ki dopol- njujejo fotografije, precej bolj spodbudne. Na Koroškem so žele- zničarji skupaj s pripadniki teritorialne obrambe postavili več bari- kad, prav tako pri mejnem prehodu Fernetiči, kljub marsikje močno poškodovani progi so železničarji proge zelo hitro usposobili vsaj za počasno vožnjo … Med vojno je, zanimivo, kljub vsemu peljal in prispel na cilj tudi muzejski vlak. Zgodb je ogromno, skupna pa jim je vztrajnost in neustrašnost železničarjev, ki so skrbeli za delovanje sistema tudi ob tako viharnih dneh. Kdor si je ob koncu tedna, natančno sredi junija, vzel čas, je lahko v železniškem muzeju sodeloval pri čudovitih dejavnostih. Železniški muzej je bil tretjo junijsko soboto odprt od petih popol- dne do poznih nočnih ur. V okviru Poletne muzejske noči, ki je v muzeju potekala že deseto leto, se je v zbrala množica obiskoval- cev, ki so si želeli preizkusiti vožnjo z miniaturno železnico in se sprehoditi ob lokomotivah ter si ogledati zbirko muzeja v dokaj nevsakdanjih okoliščinah. V obeh poletnih izdajah bomo v Novi progi izpustili intervjuja, ki sta navadno na začetku revije, in bomo zanimive sogovornike ter nove sveže ideje prihranili za pozno poletni čas. V prvi polovici leta smo opravili sedem intervjujev, od tega z dvema sogovornikoma iz tujine. Najbolj v spominu pa sta mi ostali dve izjavi, prva generalne- ga direktorja Dušana Mesa, s katerim smo za Novo progo govorili februarja, ki je poudaril: »Slovenske železnice imajo ogromen po- tencial, zaposleni pa imajo veliko znanja in izkušenj,« in vsekakor izjava članice poslovodstva Jelke Šinkovec Funduk v prejšnji izdaji, ko pravi: »Vem, da znamo in zmoremo.« Smo torej na dobri polovici leta, pred nami je še vse poletje in dovolj časa in energije, da ustvarimo vse, kar smo si zadali v letošnjem letu. Spoštovani bralci, pred vami je Nova proga številka šest! Prijetno branje! Aktualno Nova vodilna v Tovornem prometu in Infrastrukturi 2 3 4 14 16 20 22 Aktualno Strokovni posvet o razvoju elektrovleke v Sloveniji Aktualno Poletna muzejska noč v Železniškem muzeju Fotoreportaža Zvezda dneva Reportaža Z vlakom na Osoje Tujina Ko v mesto pride cirkus Tujina Švicarski vlaki za norveške železnice Junij 2012 Revija Slovenskih železnic Aktualno Nova vodilna v Tovornem prometu in Infrastrukturi Strokovni posvet o razvoju elektrovleke v Sloveniji Poletna muzejska no v Železniškem muzeju Fotoreportaža Zvezda dneva Reportaža Z vlakom na Osoje Tujina Ko v mesto pride cirkus Tujina Švicarski vlaki za norveške železnice Vlak ICS na železniški postaji v Kopru Avtor fotografije: Antonio Živkovič 1 Uvodnik Janez Krivec Odgovorni urednik Revija Slovenskih železnic junij 2012 Centralne delavnice spremenile ime podjetja SŽ-Centralne delavnice Lju- bljana, d. o. o., so se petega ju- lija preimenovale v SŽ-Vleka in tehnika, d. o. o., krajše SŽ-VIT, d. o. o. Z Aktom o ustanovitvi druž- be SŽ-Vleka in tehnika, d. o. o., ki ga je ob soglasju vlade Repu- blike Slovenije sprejelo poslo- vodstvo Slovenskih železnic, so se spremenili: naziv podjetja SŽ- -CD, osnovni kapital, upravlja- nje družbe in obseg dejavnosti. Družba SŽ-VIT združuje vzdr- ževanje železniških vozil, vleko vlakov in tehničnovagonsko dejavnost. Omenjeni dejavnosti sta se z dejavnostjo vzdrževanja združili prvega oktobra 2011, pred tem pa sta ju opravljali poslovni enoti Vleka in TVD, ki sta bili del Slovenskih železnic. S prestrukturiranjem matičnega podjetja v holding Slovenskih železnic pa poslovni enoti sku- paj z nekdanjimi SŽ-CD tvorita hčerinsko podjetje SŽ-Vleka in tehnika, d. o. o. SŽ-VIT bo nadaljeval tradi- cijo zagotavljanja zanesljivega in kakovostnega partnerja za vzdrževanje železniških vozil na domačem in trgih Srednje in JV Evrope, ki jo je ustvarila družba SŽ-Centralne delavnice Ljublja- na, d. o. o. Z dejavnostmi vle- ke vlakov in tehničnovagonske dejavnosti bodo razširili portfelj storitev in zagotavljali celovite storitve, ki bodo lastnikom že- lezniških vozil in prevoznikom omogočale konkurenčnejši pre- voz tovora in potnikov. SŽ-Vleka in tehnika, d. o. o. Nova vodilna v Tovornem prometu in Infrastrukturi Nadzorni svet Slovenskih železnic je 27. junija dal soglasje k imenovanju mag. Bojana Kekca na položaj direktorja družbe SŽ-Infrastruktura, d. o. o. Prav tako je 28. junija s soglasjem nadzornega sveta SŽ vodenje družbe SŽ-Tovorni promet, d. o. o., prevzel generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes. InterRail praznuje 40-letnico Vozovnica InterRail je evropska vozovnica za vlak, ki so jo uvedli leta 1972, name- njena pa je bila popotnikom, ki so bili stari manj kakor 21 let, za potovanja po Evropi. Prvo leto se je na potovanja po Evropi s to vozovnico od- pravilo 85 tisoč mladih. In- terRail je kmalu postal način potovanja, za katerega so bili značilni zabava, svoboda in pustolovščine. Z leti se je po- nudba vozovnic spreminjala in dopolnjevala, hkrati pa je nji- hovo število raslo. Lani se je na evropske tire z InterRailom od- pravilo več kakor 250 tisoč popo- tnikov. Prvotno vozovn ico InterRail so uvedli ob 50. obletni- ci ustanovi- tve Medna- rodne železniške zveze (UIC) in je bila namenjena enome- sečnemu potovanju mladih po več kakor 21 evropskih dr- žavah. Vozovnice InterRail so danes name- njene vsem popotnikom, ne glede na starost. Z nji- mi imajo po- tniki, poleg cenejših po- tovanj z vlakom, tudi številne druge popuste, na primer za potovanja z nekaterimi po- morskimi prevozniki, potova- nja z vlaki zasebnih železnic in popuste pri ogledu nekaterih muzejev ali pa so ti zanje celo brezplačni. V Sloveniji je InterRail do- dobra uveljavljena ponudba. Lani smo na Slovenskih žele- znicah prodali 974 vozovnic InterRail, kar kaže na veliko priljubljenost tovrstnih fleksi- bilnih vozovnic in potovanja z vlakom nasploh. Janez Krivec Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes 2 Aktualno Strokovni posvet na o razvoju elektrovleke v Sloveniji Zadnji dan maja je v Stekle- ni dvorani Slovenskih železnic potekal strokovni posvet o ra- zvoju elektrovleke v Sloveniji. Namen posveta je bil podrob- neje predstaviti vsebinski okvir monografije, ki bo nastala na to temo, in določiti vire, s ka- terimi bi lahko monografijo še obogatili. Pobudo za izdelavo mono- grafije je dalo Društvo ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica, z mag. Jadranom Možino na čelu, ki je predlagalo, da se na ta način zaznamuje 140. obletnica za- četka gradnje Južne železnice na odseku med Pivko in Reko, ki bo naslednje leto. V monografiji bodo pred- stavljeni zgodovinski prerez elektrifikacije prog na Primor- skem, v Sloveniji in tudi širše, elektrovlečna vozila in naprave, sedanjost in prihodnji razvoj elektrovleke. Avtor monografije bo docent dr. Josip Orbanić, univ. dipl. ekon., inženir elektrovleke, ki je zelo ploden pisec številnih knjig in strokovnih člankov, med dru- gim je napisal več kakor dvesto člankov za revijo Nova proga. Posveta so se udeležili vodilni strokovnjaki s področja elektro- vleke in železničarji, ki so se z elektrovleko srečali, ko je ta bila še v povojih, in so tudi sami sodelovali pri gradnji prvih kilo- metrov električnega omrežja v Sloveniji. Pomen knjige in tudi strokovnega posveta pa je tudi v poljudni predstavitvi razvoja elektrovleke ter ohranitvi kul- turno tehnične dediščine s tega področja. Janez Krivec Novi predsednik FTE – Forum Train Europe Stephan Pfuhl, vodja potniškega dela Švicarskih železnic, je novi predse- dnik mednarodnega zdru- ženja Forum Train Europe. Združenje FTE je novega predsednika izvolilo na plenarnem zasedanju 30. maja v Bernu. Stephan Pfuhl je zamenjal Hansa Jürga Spillmana, ki je delo predsednika opravljal od leta 2003. Pfuhl bo ojačal vlogo FTE kot koordinacijske platforme v evropskem železniškem prometu in poglobil vezi s partnerskimi organizacijami kot so CER, UIC, CIT in RNE. Forum Train Europe je združenje s sedežem v Bernu, ki promovira čezmejni potniški in to- vorni promet v Evropi. Kot koordinacijsko telo za dejavnosti v železniškem prometu je namen združenja harmonizirati mednarodne produk- cijske načrte in koordinirati načrtovanje in im- plementacijo prometa v Evropi. Janez Krivec Sodelovanje s Pomorskim in tehniškim izobraževalnim centrom Portorož Dijaki in učitelji Pomorskega in tehniškega izobraževalnega centra Portorož so letos že osmo leto obiskali tovorno postajo Koper, na kateri je potekal pouk na terenu. Najprej so obiskali potniško postajo, na kateri so poslušali predavanje o tem, kako poteka delo na postaji, o postajnih tirih in napravah ter posebnostih vozne- ga omrežja. Nato so si ogledali tovorno postajo Koper. Vodenje ogleda je tudi to- krat prevzel vodja postaje Edi Ražman Knap, ki je dijake poučil o temeljih varstva pri delu na železnici in pravilnem gibanju med postajnimi tiri. Dijaki so si ogledali lokomotive in spoznali delo strojevodij, ki so jim z veliko vnemo razložili vse po- drobnosti o strojih ter o njihovem delu. Nazadnje so si ogledali še prometni urad, centralno postavljalnico, kjer so spoznali še odgovornost prometnikov in njiho- ve naloge glede varnosti železniškega prometa in uporabe signalnovar- nostnih naprav. Letos so imeli na obisku enkratno priložnost, da so opazo- vali delovanje kretniškega podbijalnika, s katerim so uravnavali novo posta- vljene kretnice. Danijel GermekDijaki pri ogledu nivelirnega ravnalnika na tirih tovorne postaje Koper Stephan Pfuhl (foto: FTE) Udeleženci strokovnega posveta dr. Josip Orbanić, v sredini 3 Revija Slovenskih železnic junij 2012 Aktualno Poletna muzejska noč v Železniškem muzeju V soboto, 16. Junija, je bilo v Železniškem muzeju Slovenskih železnic zelo živahno. Tudi letos so si obiskovalci v okviru Poletne muzejske noči, ki je potekala že desetič po vrsti, ogledali zelo zanimive predstavitve železni- ške zgodovine, se popeljali s miniaturno lokomotivo po vrtni železnici ter si ogledali modelne železnice in stalno zbirko mu- zeja. V Železniškem muzeju se je dogajanje, ki je trajalo do po- znih nočnih ur, začelo ob petih popoldne. Obiskovalcev je bilo toliko, da so za vožnjo s parno in dizelsko lokomotivo po vrtni železnici (širine 7,25 palca/184 mm) uporabili prav vse vagone. Prav tako je bilo veliko zanima- nje za vožnjo z motorno drezi- no in malim parnim traktorjem. Vse dejavnosti in ogledi v Železniškem muzeju SŽ so bili brezplačni in so obiskovalce nadvse navdušili. Janez Krivec Priprave so stekle že kmalu popoldne (foto: Mladen Bogić). Tudi, ko je noč res nastopila, ni manjkalo vlaka željnih potnikov (foto: Mladen Bogić). Vagonska železnica je bila tudi tokrat mikavna vaba za obiskovalce (foto: Mladen Bogić). NAKUP ŠOLSKIH POTREBŠČIN Obveščamo vas, da smo za vse zaposlene v sistemu Slovenskih železnic tudi letos omogočili nakup šolskih potrebščin prek našega podjetja. V podjetju SŽ–ŽIP boste lahko za novo šolsko leto 2012/13 kupili šolske potrebščine, razen delovnih zvezkov in knjig. Za vas pripravljamo pester izbor različnih blagovnih znamk. Vse informacije o nakupu so skupaj s katalogom šolskih potrebščin in naročilnico objavljene na spletni strani www.sz-zip.si 4 Aktualno V Centralnih delavnicah Maribor posodobili vstopna vrata na DMG 813/814 Na nekaterih železniških postajah so začeli vgrajevati visoke perone za nivojski vstop gibalno oviranih oseb. S tem pa so se pojavile težave z odpi- ranjem vrat na dizelski motor- ni garnituri 813/814. Na tem motorniku se vrata samodejno odpirajo izven profila vozila. Pri starih peronih, višine tristo milimetrov, so se vrata odprla nad raven perona, medtem ko pri visokih peronih lahko udari- jo v steno perona. Zato ni bilo mogoče odpirati vrat, in je bilo ustavljanje na visokih peronih prepovedano. Čimprejšnjo re- šitev pa je zahtevala tudi Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije. Po nekaj neuspelih posku- sih različnih izvajalcev smo se v proizvodnji Maribor predelave lotili sami. Vrata smo skrajšali in vanje vgradili vertikalno pomič- no loputo. Ta loputa se pred od- piranjem vrat dvigne in po zapi- ranju vrat spusti. Peron tako ni več ovira, ker se vrata ponovno odpirajo nad peronom. Krmilje- nje vrat smo uredili popolnoma na novo, z računalniško krmilje- no enoto – krmilnikom. Zaradi predelave vstopnih vrat smo preprosto razširili tudi stopnico, s čimer se je nekoliko zmanjšala vrzel med vozilom in peronom. Po preizkusnem obratovanju smo od Javne agencije za že- lezniški promet pridobili trajno obratovalno dovoljenje za pro- met pred letom posodobljene DMG 813-130. S posodobitva- mi nadaljujemo na drugih mo- tornih garniturah. Posodobitev vstopnih vrat sva si zamislila in jo s pomočjo sodelavcev izpeljala Roman Lajh in Branko Bezget. Roman Lajh DMG 813-118 tik pred izstopom iz revizijskega popravila 5 Revija Slovenskih železnic junij 2012 Aktualno Hrvaška Kitajci v pogovorih o tri milijone evrov vrednem železniškem projektu na Hrvaških železnicah Hrvaški premier in minister za promet sta se srečala s predstav- niki enega izmed največjih kitajskih špediterjev, podjetjem Cosco (China Ocean Shipping Company). Pogovarjali so se o možnih in- vesticijah v razvoj pristanišča Reka in o posodobitvah ter zgraditvi železniške povezave Reka–Zagreb–Koprivnica–Botovo (na meji z Madžarsko). Hrvaški minister za pomorstvo, promet in infrastruk- turo Siniša Dončić je ob tem dejal: »Čas je, da Hrvaška preneha samo govoriti, in čas, da se nekateri infrastrukturni projekti kon- kretizirajo.« (vir: Večernji list) Nemčija Nemške železnice z novimi lokomotivami Nemške železnice so podpisale 160 milijonov vredno pogodbo za 38 Alstomovih lokomotiv. Pogodba, ki so jo podpisali konec junija, vključuje 14 dizelskih motornih garnitur s 112 sedeži in 24 garnitur s 160 sedeži. Motorne garniture bodo opremljene s klimatskimi napravami, videonadzorom in bodo prilagojene za dostop invalidov. Po nemških tirih naj bi začele voziti leta 2015. (vir: Railway Gazette International) Ukrajina Ukrajinske železnice testirajo prototip vlaka, ki doseže hitrost do 220 kilometrov na uro V Ukrajini so začeli s testiranjem prvega izmed dveh prototipov vlakov, ki dosežeta hitrosti do 220 kilometrov na uro. Vlaka, ki ju sestavlja devet vagonov, so izdelali v ukrajinskem podjetju in sta opremljena za obratovanje tako na 3-kilovoltnem kot tudi na 25-kilovoltnem električnem napajanju. Prvi vlak testirajo v mestu Kharkiv. Ukrajinske železnice nameravajo vlaka uporabljati na rela- ciji med Kharkivom in Kijevom, kjer naj bi vozila z najvišjo hitrostjo 200 kilometrov na uro. (vir: Railway Gazette International) Nemčija Prve hibridne premikalne lokomotive v Evropi Hčerinska družba podjetja DB Schenker, družba MEG (Mittelde- utsche Eisenbahngesellschaft) je prva v Evropi, ki bo za ranžiranje uporabljala hibridne lokomotive. Nove lokomotive so v primerjavi s konvencionalnimi manj glasne, z njimi lahko prihranimo okrog 40 odstotkov goriva, hkrati pa so pri njihovem delovanju za okrog 60 odstotkov manjši izpusti ogljikovega dioksida. (vir: UIC) Švica Švicarske železnice kmalu popolnoma na obnovljivih virih Švicarske železnice sporočajo, da bodo njihovi vlaki najpo- zneje do leta 2025 uporabljali električno energijo, ki bo prido- bljena popolnoma iz obnovljivih virov. Danes ta delež znaša 75 odstotkov. Švicarske železnice še navajajo podatke, da opra- vijo skupno 17 odstotkov švicarskega potniškega prometa in 38 odstotkov vsega tovornega prometa v Švici ter pri tem pora- bijo zgolj 4 odstotke vse energije, ki jo porabi celoten transportni sektor skupaj. (vir: UIC) Italija Odprtje predora, namenjenega železniškim povezavam visokih hitrosti Pod mestom Bologna v Italiji so konec junija odprli predor, ki omogoča vožnjo vlakov s hitrostjo do 180 kilometrov na uro. Pre- dor, dolg 17,8 kilometra, je opremljen z ERTMS – enotni evropski standard za nadzor in vodenje železniškega prometa – ter vključuje tudi novo podzemno postajo, zgrajeno v treh nivojih, ki jo bodo dokončali in odprli decembra. (vir: IRJ) Velika Britanija Britanci prvi v ponudbi širokopasovnih povezav na vlakih Število vlakov v Veliki Britaniji, ki so opremljeni z Wi-Fi, se je povzpelo nad dva tisoč. Najbližja tekmeca sta Italija z 995 vla- ki in Nemčija z 911 vlaki s širokopasovno povezavo. Na tretjem mestu je po poročilu podjetja BWCS Francija s 461 vlaki. Sve- tovalno podjetje BWCS napoveduje, da bo trg širokopasovnih povezav na vlakih v Evropi do leta 2021 zrasel s 47 milijonov evrov na leto v 2011 na 80 milijonov do leta 2021. Do sredine letošnjega leta je v Evropi dobra polovica prevoznikov ponujala brezplačno internetno povezavo. Za dostop do interneta na vla- kih so zaračunavali večinoma na nemških železnicah in na vlaku TGV v Franciji. (vir: European Railway Review) Srbija Srbske železnice in italijanski konzorcij podjetij podpisali pogodbo o zgraditvi nove proge Podjetje Italiana Constuctioni in Srbske železnice so drugega julija podpisali dogovor o zgraditvi proge Gilje–Paraćin. Gre za projekt v okviru modernizacije proge Gilje-Ćuprija-Paraćin na de- setem mednarodnem železniškem koridorju. Projekt je vreden do- brih 16 milijonov evrov. (vir: Srbske železnice) 6 Na kratko iz tujine 30. obletnica mature Maturanti nekdanje železni- ške prometno-transportne šole (danes Prometna šola Maribor), generacije 1978–1982, so prve- ga junija zaznamovali častitljivo 30. obletnico končanja šola- nja. Sošolke in sošolci iz dveh razredov so se srečali prvič po tridesetih letih. Posebnost tega letnika je bila tudi to, da je ta- krat maturirala prva generacija dijakinj. Nekdanji sošolci so se zbrali pred železniško postajo v Ma- riboru, in si ogledali najnovej- šo tehnološko pridobitev na štajerskem območju – center vodenja železniškega prometa. Strinjali so se, da je tehnologija, ki so jo spoznavali v času nji- hovega šolanja, danes postala resničnost. Ogledali so si tudi šolo in se seznanili z načinom izobraževa- nja danes ter za kratek čas po- novno sedli v šolske klopi. Kot nekoč, sta jim profesorja, Bra- nislav Čeranić in Andrej Švaljek, ponovno pričarala del pouka, kot so ga bili vajeni. Andrej Švaljek kar ni mogel skriti ponosa in veselja, da je imel možnost biti razrednik prvi generaciji dijakinj v zgodovini šole. Ponos, ki so ga delili tudi sošolci obeh razredov, je bilo mogoče čutiti ves čas sreča- nja. Nekdanjim dijakom sta se pridružila še profesorja Andrej Rutar in Gustav Mauko. Po večerji, v jedilnici šole, so se nekdanji sošolci na kratko predstavili. Spoznali so, da so se njihove življenjske, predvsem pa poklicne poti razšle. Večina sošolcev prometne smeri je še vedno zaposlenih na Slovenskih železnicah, manj pa je na SŽ sošolk in sošolcev komercialne smeri, saj kljub takrat ugodnim možnostim štipendiranja in po- znejšega zaposlovanja za vse ni bilo dovolj prostih delovnih mest blizu doma, tako da so svoje znanje in z delovno prakso pridobljene prve izkušnje prene- sli v druga podjetja. Na koncu so se vsi strinjali, da so takšna srečanja nadvse dobrodošla. Profesor Švaljek je ob slovesu dejal: »Ne smemo se sramova- ti preteklosti, ni se nam treba spreminjati, ker smo takšni, kot smo, enkratni, kar dokazu- je tudi tako številčna udeležba in lepo ohranjen prijateljski in obenem spoštljiv odnos med učenci in profesorji tudi po toli- ko letih. Lahko smo vzor dana- šnji generaciji in generacijam, ki prihajajo …« V imenu vseh nekdanjih so- šolcev se prisrčno zahvaljujem Mateji Turk, ravnateljici promet- ne šole Maribor, za vodeni ogled šole, ter Igorju Ritonji, vodji pro- metne operative Maribor, za vo- deni ogled CVP Maribor. Jubilanti na ogledu centra za vodenje prometa na železniški postaji Maribor. Kot nekoč so se posedli v šolske klopi Druženje v šolski jedilniciV sodobno opremljeni učilnici Vodja PO Maribor gospod Igor Ritonja razkazuje center za vodenje prometa 7 Revija Slovenskih železnic junij 2012 Kadri Jože Kosajnč Poletje – čas za osvežitev telesa Pred nami so poletni dnevi, za večino izmed nas čas do- pustov in počitnic. Čas, ki ga lahko preživimo drugače od ustaljenega vsakodnevnega ritma, brez delovnih in šolskih obveznosti. Če se prepustimo različnim dejavnostim in smo odprti za nova doživetja, lah- ko osvežimo tako svoje telo kot svojega duha. Prav to nam bo v pomoč, da se bomo lažje spoprijeli z novimi delovnimi in šolskimi izzivi, ki nas čakajo v jeseni. Kaj pomeni dopust? Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je dopust do- voljena, plačana, začasna pre- kinitev dela, ki je z zakonom zagotovljena delavcem. Gre za prekinitev dela, ki ga vsak dan opravljamo v izvajanju določe- nega delovnega procesa v pod- jetju, ki je družbeno koristno in potrebno. Pri delu, ne glede na to, ali ga opravljamo z večjim ali manjšim veseljem, se tudi izčrpavamo, saj vanj vlagamo energijo in zdravje. Dopust je namenjen temu, da si odpočijemo, naberemo novih moči, nove energije, utrdimo zdravje in svoje življe- nje napolnimo tudi z drugimi vsebinami, za katere se zdi, da zanje med letom nimamo dovolj časa. Morda opravimo dela, ki jih čez leto iz različnih razlogov nismo. Čas preživimo s svojimi bližnjimi in z njimi poglobimo vezi. Več časa na- menimo branju knjig, ki nam jih med letom ni uspelo pre- brati. Bolj intenzivno se po- svetimo gibanju in rekreaciji. Lahko se pričnemo učiti česa novega. In kaj vam pomeni dopust in kako ga preživite? Verjetno ima vsak svojo predstavo in želje, kako ga kar najbolje preživeti. Že samo razmišljanje o tem, da si lahko dopustimo porabo časa po lastnih željah in damo prosto pot fantaziji, kaj vse bi lahko počeli, je po svoje zani- mivo in pestro. Za nekatere je dopust čas, ko ne delajo »ničesar«. To po- meni, da morda ne delajo nič tako pomembnega, kar bi lah- ko imenovali »delo«. Dopust jim predstavlja preprosto »le- narjenje« doma in s tem spre- membo, v primerjavi z vsako- dnevnimi službenimi opravili. Spet drugi preživijo dopust zelo dejavno, saj si predstavljajo in želijo dopust kar se da izkori- stiti. Za druge je dopust spet čas, ki ga posvetijo opravljanju določenega dela, ki ga sicer čez leto ne morejo opraviti. Za mnoge pa je predstava o dopu- stu odhod na morje, v gore ali potovanje v druge dežele. Čemu na dopust? Čeprav dopusta ne bomo preživeli na morju, v hribih, to- plicah, daljnih deželah … pa to še ne pomeni, da naš dopust ne more biti doživet. Navedena mesta za preživljanje dopusta niso merilo za poživitev našega duha ali telesa. Dopust je namenjen temu, da človek nekaj naredi zase, za svoje zdravje, da si napolni ba- terije, kor radi rečemo. Za to je veliko možnosti in priložnosti. Vsak dan se lahko odpravimo v naravo, v gozd in se v stiku z naravo umirimo v sebi. Na- rava blagodejno in zdravilno vpliva na naše počutje in raz- položenje. Tišina narave, sonč- ni žarki, cvetlice ob poti, vonj dreves, šumenje vode, opazo- vanje zvezdnatega neba, vse to vpliva na nas in nas napolnjuje s pozitivno energijo. Kdaj ste nazadnje prisluhnili petju ptic? Kdaj ste nazadnje videli cvete- ti drevesa? Kdaj ste nazadnje nabirali gozdne sadeže? Ali še znamo občudovati lepote nara- ve? Ali še znamo živeti v sozvo- čju z naravo in si dovoliti, da jo začutimo, da začutimo njen tok življenja? Imamo jo na dlani, pa pogosto hitimo in se v kolonah vozimo in gnetemo po cestah v daljne kraje. Peš ali s kolesom je pogled na naravo povsem drugačen. 8 Kadri dr. Zdravko Lavrič in duha Dopust je lahko priložnost, da obiščemo kakšno kulturno prireditev ali znamenitost. Kdaj ste bili nazadnje v poletnem gledališču, na razstavi, v kinu in si s svojimi najdražjimi ogledali kakšen film in se potem o vsebi- ni filma še malce pogovorili ob kepici sladoleda? Ali pa zraven povabili še kakšnega prijatelja ali prijateljico, ki ga/jo že dolgo nismo srečali? Dopust je namreč čas tudi za poglabljanje in utrjevanje odnosov. Pred dnevi sem se po- govarjal s sodelavko, ki je deja- la, da je popolnoma zanemarila svoje prijateljice. Ena, da je še iz otroških let, druga iz srednje šole, tretja iz nekdanje službe. Pred leti so se pogosto srečeva- le in si bile res dobre prijateljice, potem pa so pri njej prišle dolo- čene težave in se je kar nekako izmikala telefonskim klicem in povabilom na srečanje. Zdaj pa si je ponovno zaželela obnoviti stara prijateljstva, zato je skle- nila, da vsak teden pokliče eno izmed njih in »poklepeta«. To ji veliko pomeni. Na dopustu se lahko druži- na med sabo trdneje poveže, čustveno zbliža in tako utrdi, morda nekoliko zrahljane vezi. Veliko je priložnosti za drob- ne pozornosti, za izraz naklo- njenosti in spoštovanja. Lahko pripravimo piknik, spečemo pe- civo, naredimo posebno sadno kupo, osvežilni sadni napitek. Le malo moramo biti inova- tivni in pustiti domišljiji prosto pot, da pričaramo in vnesemo spet malo romantike in prije- tnega vzdušja v medsebojne odnose. Vsekakor pa je dopustniški čas čas, ko lahko nekaj nare- dimo za svoje zdravje. Pogosto govorimo o zdravju kot najve- čji vrednoti, zanj pa naredimo bistveno premalo. Zdrava pre- hrana je poleg gibanja gotovo pomemben prispevek za več zdravja. Kako kakovostno preživeti dopust? Kakor za vse pomembnejše stvari v življenju, je smiselno, da tudi dopust in prosti čas načrtujemo, kako ga bomo preživeli, kaj bomo delali in če bomo kam šli, kaj bomo tam počeli. Zakaj je za dopust potreben načrt? Morda preprosto zato, da poletje in počitnice ne zbe- žijo mimo nas, ker ne vemo, kaj bi lahko v tem času poče- li. Sicer pa ljudje v življenju na splošno potrebujemo strukturo in jasne cilje, da smo pri ure- sničevanju načrtov in želja bolj učinkoviti, da jih bolj kvalite- tno preživimo in smo na kon- cu zadovoljni, da smo izpolnili načrt. Želim vam lepe in doživete počitnice! Igor Šmid Dopust mi v pravem pomenu besede pomeni čas, ko se s svojo družino oddaljim od svojega vsakdanjega okolja, opravkov, službe. Hkrati pa nam je pomemben tudi zdravstveni vpliv, predvsem imam tu v mislih otroke. Zato dopust poleti vsako leto preživimo ob morju, pozimi pa v kakšnem slovenskem smučarskem središču, po možnosti pa za pobeg od doma izkoristimo tudi prvomajske počitnice. Na dopustu mi je najpomembneje, da se dobro počutimo v apartmaju, da nam je vreme naklonjeno ter da otroci uživajo v svojih počitnicah. Anka Horvat Zanimivo je, kako ljudje različno dojemamo pomen dopusta. Za nekatere je to čas počitka, za druge popolnega odklopa ter doživetja zanimivih dogodivščin, za tretje morda le brezdelje. Poletje je torej čas, ko si z malo sreče lahko vsaj delno oddahnemo od stresnega vsakdana in tehnologije, ki nam, priznali ali ne, kroji tempo življenja. Nekaterim se zdi že sama misel na to, da bi se morali vsaj za trenutek odklopiti neznosna. Pa je res tako hudo? Zavedamo se, da je tempo življenja stresen, hkrati pa je tudi zaposlitev čedalje bolj negotova. Kljub temu si je treba vzeti čas zase in svojo družino. Privoščiti si je treba kanček samote za zbistritev misli in načrtovanje ciljev za prihodnost. Obenem pa ne smemo pozabiti tudi na športne dejavnosti v naravi, ker le tako lahko sprostimo napeto in utrujeno telo. Menim, da je glavni namen dopusta sprostitev, obnova energije in priložnost ponovnega zbližanja z družino. Dopust načrtujmo tako, da ne bo niti prekratek niti predolg. Če je prekratek, nam zmanjka časa za regeneracijo, če je predolg, težko ponovno ujamemo polni ritem delovnega procesa. Ne smemo si ga natrpati s preveč različnimi dejavnostmi, saj je to lahko vir stresa, iz katerega smo se umaknili. Dovolite si biti to, kar ste, in živite svoje življenje! Prijeten dopust vsem! Marjeta Karažija Dopust mi pomeni odmik od skrbi za vsakdanje obveznosti. Takrat ne poslušam vsakodnevnih novic, ki človeku ne ponujajo veliko optimizma in razloga za veselje, temveč čas preživim v odmaknjenosti svojih razmišljanj, raziskovanj sveta in srečanj z ljudmi. V preteklosti sem dopust običajno preživljala na potovanjih po tujini ali po obmorskih krajih. Vedno aktivno, saj rada spoznavam nove stvari. Poležavanje na plaži vse dneve me ne spočije. Sedaj, ko imam družino, gremo na morje za deset dni in na krajše izlete v naravo. Takšen dopust je drugačen kot pred leti. Tudi med oddihom nimam veliko časa zase, saj nama z možem urnik organizirajo otroci, ki so vedno neutrudni, vendar pa mi vse to prinaša pristno zadovoljstvo, veselje in notranji mir. Spoznavanje novih stvari in samega sebe pa prav zaradi družinskih obveznosti tudi ne izostane 9 Revija Slovenskih železnic junij 2012 Kadri Vpliv kakovosti na ekonomiko poslovanja v železniškem prometu (14) Uporaba načela vodenja: Vključenost zaposlenih za uresničevanje finančnih in ekonomskih koristi Kakovost ustvarjajo ljudje, ne pa sis- tem sam po sebi. Zadovoljne kupce prav tako ustvarjajo ljudje, ne pa pro- izvodi. Občutek pripadnosti zaposlenih ne pri- speva samo k večji učinkovitosti organi- zacije (boljšim rezultatom, zmanjševanju odsotnosti idr.), temveč vpliva tudi na vtis, ki si ga o organizaciji ustvarijo potrošni- ki oziroma uporabniki železniških stori- tev. O občutku pripadnosti in predanosti organizaciji običajno govorimo, kadar zaposleni: • verjamejo v cilje organizacije in jih spre- jemajo kot svoje, • so pripravljeni trdo delati za dobrobit organizacije in • so zatrdno odločeni ostati v organizaciji. Pripadnost organizaciji ima navadno tri poglavitne izvore: • vdanost; vključevanje v organizacijo za- radi specifičnih nagrad (koristnost), • istovetenje (identificiranje); vključevanje v organizacijo na podlagi želje po ob- čutku sprejetosti, • ponotranjenje; vključevanje v organiza- cijo zaradi skladnosti med osebnimi in organizacijskimi vrednotami. »Pravo pripadnost« označujeta istovete- nje in ponotranjena vključenost zaposlenih v organizacijo. Šele v teh okoliščinah se razvije tudi navezanost na organizacijo. Visok občutek pripadnosti je povezan z močnim zaupanjem in sprejemanjem ciljev in vrednot organizacije, zato ga spremlja pripravljenost zaposlenih, da se trudi- jo za organizacijo in si prizadevajo ostati njen člen. Ključne koristi, ki jih ob primerni upo- rabi tega načela organizacije lahko pri- dobijo: • motivirani in predani delavci, • večja inovativnost in ustvarjalnost pri doseganju ciljev organizacije, • odgovornost za lastne dosežke, • večja pripravljenost za sodelovanje in nenehno izboljševanje. • ISO 9000 opredeljuje, da so zaposle- ni na vseh ravneh jedro organizacije, in njihova popolna vključenost omogoča, da se njihove sposobnosti uporabljajo v korist organizacije. Proces vključevanja zaposlenih v doseganje ciljev organizacije Vključenost zaposlenih Cikel nenehnega izboljševanja Načrtovanje kadrovskih virov • Matrika pooblastil • Matrika kompetenc • Snovanje delovnih mest • Ciljno vodenje (MDO) • Odprta poslovna kultura • Razvoj organizacije (OD) • Matrika odgovornosti • Načrtovanje zamenjav • Oblikovanje trendov Zaposlovanje, usposa- bljanje in razvoj • Mentorstvo • Usposabljanje na delov- nem mestu • Oblikovanje timov Krepitev kompetenc • Poklicni razvoj Komuniciranje • Oglasne deske • Ciljne skupine • Programi za dajanje pobud in priznanj • Komuniciranje po inter- netu in intranetu • Ciljno vodenje (MBO) • Vodenje po načelu odprtih knjig • Programi pobud • Uravnotežen sistem kazalnikov • Primerjava z drugimi • Semaforski prikazovalnik informacij • Anketa o zadovoljstvu zaposlenih • Ocenjevanje uspešnosti • Analiza trendov NAČRTUJ IZVEDI PREVERI Ocenjevanje UKREPAJ Izboljševanje Skladno s točko 5.6 Dosegljive koristi • Zmanjšani stroški • Izboljšana ohranitev in zvestoba odjemalcev • Zvišana odgovornost zaposlenih • Izboljšan intelektualni kapital • Optimizirani, uspešni in učinkoviti procesi • Izboljšanje delovanja dobaviteljske verige • Okrepljeno delovanje, verodostojnost in trajnostni razvoj organizacije REZULTATI Rezultati samoocenjevanja VHODNI PODATKI 10 Kakovost mag. Jadran Možina Varnost železniškega prometa (11) Ozka grla procesa Procesni način oziroma pro- cesni pristop omogoča boljšo izrabo virov, krajši čas cikla, nižje stroške, boljšo kakovost oziroma lastnosti proizvodov in s tem večje zadovoljstvo odje- malcev. Proces mora biti voden tako, da izpolnjuje zahteve in potre- be zunanjih in notranjih odje- malcev. Opredeljeni morajo biti odgovornosti za vodenje proce- sa ter vmesniki med procesom in funkcijami organizacije. Zagotoviti je treba meritve na vhodu in izhodu. Vodenje procesa poteka na podlagi po- vratne informacije, ki jo dobimo s statistično obdelavo meritev izhoda procesa. Temelje takšnega vodenja je postavil Walter Shewhart, ki je leta 1924 objavil prvo kon- trolno karto za spremljanje va- riabilnosti procesa in ukrepanje ob odstopanju od predpisanih vrednosti. Ozka grla pomenijo, da se proizvodi na določenem kraju v proizvodnji kopičijo in neugo- dno vplivajo na pretok procesa. Primerjati je treba ceno za odstranjevanje ozkega grla (na- ložba) in strošek, ki nastaja za- radi ozkega grla. Običajno je mogoče kaj spremeniti v predhodnih ko- rakih, kar bi lahko ugodno vplivalo na poznejši proces. Boljše načrtovanje in organi- zacija na prejšnjih stopnjah lahko poenostavita operacije pri poznejših korakih. Z vpelje- vanjem virov v zgodnjih korakih procesa se lahko zmanjšujejo vsi viri. Določene korake v procesu je mogoče izvajati sočasno. S tem se učinkovito skrajšuje trajanje cikla. Ta ukrep se izpelje takrat, ko proces že poteka brez težav, ali takrat, ko se izvaja celotna rekonstrukcija procesa. Zaveda- ti se je treba, da so sekvenčni procesi bolj samopopravljivi ka- kor paralelni. Delavci naj bodo motivirani in naj imajo ustrezne odgovor- nosti in pristojnosti v svojem ko- raku procesa. Delavci, ki delajo neposredno v procesu, imajo o njem tudi največ znanja in izku- šenj. Iz diagrama poteka proce- sa je mogoče ugotoviti, katere odločitve morajo prihajati z višjih ravni odločanja in katere lahko zaupamo delavcu na nje- govem delovnem mestu. Kadrovska zasedba proce- sa mora biti ustrezna. Procesi se spreminjajo ter zahtevajo drugačno znanje in drugačne spretnosti. Vprašanje je, ali so delavci ustrezno izšolani oziro- ma usposobljeni. Vodstvo naj bi opravljalo »pregled« vzrokov predelav. Ve- čina dobrih vodstvenih delavcev izvaja pregled lastnosti procesa. Direktorju je navadno »težko« pojasniti, zakaj je v določenem koraku vedno nekaj narobe. Običajno so v procesu ko- raki, pri katerih se opravlja kontrola (inšpekcija). Kontrola stane! Procesi morajo delova- ti brez kontrole. To dosežemo s tem, da zagotovimo ustre- zno sposobnost in zanesljivost procesov (Cp > 1,33 in Cpk > 1,33). Obstaja nesprejemljiva vari- abilnost vhodnih materialov od zunanjih dobaviteljev. Če imajo vhodni materiali preveliko vari- abilnost, je treba proces stalno prilagajati, da se doseže kako- vostni izhod. To ni učinkovito in lahko precej vpliva na lastnosti procesa. Dobavitelji so običajno pripravljeni ustreči odjemalcem, vendar jim morajo ti natančno povedati, kaj potrebujejo. Načrtovanje, ki je ena od temeljnih dejavnosti vodenja, je prvi korak k učinkovitemu obvladovanju proizvodnje in iz- vedbe storitve. Priprava proizvodnje, ki sledi procesu razvoja, je v proizvodni organizaciji po navadi razdelje- na na tehnološko in operativno. V fazi razvoja in tehnološke priprave ne nastanejo le načr- ti, risbe, recepture in podobno (odvisno od vrste proizvodnje), tehnološki, kontrolni postopki in druga izvedbena navodila, temveč je treba določiti tudi kakovostne zahteve za vhodne materiale, materialne norma- tive, čas trajanja aktivnosti, potrebna delovna sredstva in izdelati predračun stroškov. Na podlagi naročil odjemalcev prodaja izda zahtevo operativni pripravi, ta pa pošlje delovne naloge in pripravi vso potrebno izvedbeno dokumentacijo. Del aktivnosti, ki jih opravi operativ- na priprava, je tudi načrtovanje zmogljivosti in materialov ter spremljanje rokov izdelave. Z dobro organiziranostjo proizvodnega procesa, pri- merno kontrolno tehnologijo oziroma nadzorom, usposo- bljenimi izvajalci, kakovostnimi vhodnimi materiali, primerno in dobro vzdrževano proizvodno in merilno opremo ter jasnimi navodili so dane vse podlage za obvladovanje procesa s kako- vostnega (izdelavna kakovost), časovnega in stroškovnega vidika. Merjenje učinkovitosti procesa 11 Revija Slovenskih železnic junij 2012 Varnost Krovna informacijska varnostna Na Slovenskih železnicah uresničuje- mo projekt Uvajanje informacijske varno- stne politike v družbi Slovenske železnice, d.o.o. Pomen, namen, uporabljena meto- dologija, ukrepi in cilji projekta so določeni v krovni informacijski varnostni politiki SŽ, ki smo jo imenovali Politika kakovosti in informacijske varnosti Slovenskih železnic, d. o. o. V današnjem tržno konkurenčnem in visoko informatiziranem poslovnem svetu sta namreč politika kakovosti in politika informacijske varnosti med sabo neločljivo povezani: brez zagotovljene kakovosti ni mogoče zagotoviti potrebne informacijske varnosti in narobe. Ključni dokument projekta je tudi Ko- deks informacijske varnosti SŽ. Kodeks vse- buje dopolnjene povzetke priporočil in naj- boljših praks po mednarodnih standardih ter pomeni poslovno-informacijsko-varno- stni bonton podjetja. Kodeks uporabljamo kot najboljše priporočilo za izvajanje kako- vostnih, učinkovitih in tržno konkurenčnih poslovnih procesov in informacijskih stori- tev ter za zagotavljanje potrebne informa- cijske varnosti pri delu. Kodeks velja za vse zaposlene na SŽ ter za zunanje izvajalce del in storitev. V skladu s Kodeksom posoda- bljamo tudi vsebino notranjih predpisov. Vsi zaposleni v podjetju smo osebno odgovorni za učinkovito uvajanje in izva- janje Politike kakovosti in informacijske varnosti SŽ. Ključni novosti krovne informacij- ske varnostne politike sta: • Združitev politike kakovosti in politike informacijske varnosti v enotno Politi- ko kakovosti in informacijske varnosti. Združena politika je tako rekoč ustava podjetja, kateri moramo prilagoditi no- tranje predpise. • Korektivni in preventivni ukrepi so do- ločeni v Kodeksu informacijske varno- sti SŽ. Rado Smerdel Informacijska varnost je sposob- nost informacijskega sistema, da pri določenih pogojih zadovoljivo opravlja zahtevane funkcije brez nezaželenih dogodkov, ki bi lahko negativno vplivali na razpoložlji- vost, celovitost ali zaupnost dobrin informacijskega sistema podjetja. Politika kakovosti in informacijske varnosti Slovenskih železnic, d. o. o. 1. Pomen učinkovitega izvajanja Politike kakovosti in informacijske var- nosti SŽ Zagotavljanje visoke kakovosti poslovnih procesov in informacijskih storitev ter učin- kovitega varovanja dobrin informacijskega sistema Slovenskih železnic ima strateški pomen za uspešno izpolnjevanje poslan- stva podjetja v tovornem in potniškem pro- metu ter na področju železniške infrastruk- ture in nepremičnin v lasti SŽ. Dobrine informacijskega sistema SŽ so strojna oprema, programska oprema ter osebni podatki in poslovne informacije, ki so v lasti podjetja, vseh zaposlenih ter naših strank in poslovnih partnerjev. 2. Namen izvajanja Politike kakovo- sti in informacijske varnosti SŽ S Politiko kakovosti in informacijske var- nosti Slovenskih železnic zagotavljamo ka- kovostne, učinkovite in tržno konkurenčne poslovne procese in informacijske storitve ter varujemo informacijski sistemi SŽ pred vsemi vrstami groženj, notranjimi in zuna- njimi, namernimi in nenamernimi. 3. Uporabljena metodologija za iz- vajanje Politike kakovosti in informa- cijske varnosti SŽ Pri izvajanju poslovnih procesov in infor- macijskih storitev ter pri varovanju dobrin informacijskega sistema Slovenskih žele- znic upoštevamo slovensko zakonodajo, standarde ISO 9001, ISO 27002, P-CMM, CMMI, CMM ter druga mednarodno uveljavljena priporočila in dobre prakse, v skladu s katerimi sproti prilagajamo in posodabljamo vsebino Kodeksa informa- cijske varnosti SŽ in notranjih predpisov podjetja. 4. Ukrepi za zagotavljane kakovosti poslovnih procesov in informacijskih storitev ter za varovanje dobrin infor- macijskega sistema SŽ Da bi zagotovili sledljivost izvora ukre- pov in se izognili nepotrebnemu podvaja- nja dela, morajo vsi ukrepi izvirati izključno iz treh virov: iz Kataloga strateških projek- tov SŽ, iz Kataloga poslovnih procesov SŽ ali iz Kataloga poslovnih aplikacij SŽ. Razlikujemo ukrepe za zagotavljanje fizične varnosti, ukrepe za zagotavljanje logične varnosti in ukrepe za prepreče- vanje organizacijskih pomanjkljivosti. Po namenu ukrepe delimo na preventivne in korektivne. Organizacijsko ukrepe izvajamo v okviru krožkov kakovosti in Varnostnega foruma SŽ. Sistem kakovosti nadziramo z notranjimi in zunanjimi presojami, zagota- vljanje potrebne informacijske varnosti pa z notranjimi in zunanjimi revizijami informa- cijskega sistema SŽ. 12 Informacijska varnost politika Slovenskih železnic 5. Cilji izvajanja preventivnih in ko- rektivnih varovalnih ukrepov • doseči in ohranjati najmanj standardno raven zrelosti kompetenc osebja SŽ po Mo- delu stopenj razvoja sposobnosti upravlja- nja človeških virov (P-CMM je najmanj 3); • doseči in ohranjati najmanj standar- dno raven zrelosti poslovnih procesov SŽ po Integriranem modelu stopenj razvoja zrelosti procesov (CMMI je najmanj 3); • po priporočilih standarda ISO 27002 in v skladu s spremembami na trgih in v okolju nenehno zagotavljati ustrezno raz- položljivost, celovitost in zaupnost infor- macijskega sistema Slovenskih železnic. 6. Razpoložljivost informacijskega sistema SŽ Razpoložljivost pomeni zanesljiv in pra- vočasen dostop do informacijskega sistema in njegovih dobrin, takrat ko uporabnik do- stop potrebuje in ga zahteva. Izguba raz- položljivosti pomeni nedostopnost do in- formacijskega sistema ali njegovih dobrin, v skrajnem primeru pa tudi njegovo oziroma njihovo uničenje. 7. Celovitost informacijskega siste- ma SŽ Celovitost je lastnost, ki zagotavlja, da informacijski sistem ali njegove dobrine niso bile nepooblaščeno spremenjene in da so podatki in informacije, kakor tudi postopki za njihovo obdelavo, točni in popolni. Celovitost informacijskega sis- tema zagotavlja, da ta v celoti opravlja zahtevano funkcijo. Izguba celovitosti pomeni neželeno ali škodljivo spremem- bo informacijskega sistema ali njegove dobrine. 8. Zaupnost informacijskega siste- ma SŽ Zaupnost je lastnost informacijskega sistema, ki se nanaša na podatke in in- formacije ter zagotavlja, da so podatki in informacije dosegljivi samo pooblaščenim uporabnikom informacijskega sistema. Zagotavljanje zaupnosti pomeni prepreče- vanje namernega ali nenamernega nepoo- blaščenega razkritja zaupnih podatkov ali informacij, izguba zaupnosti pa njihovo nepooblaščeno razkritje. 9. Zagotavljanje virov za učinkovito izvajanje Politike kakovosti in informa- cijske varnosti SŽ Vodstvo podjetja zagotavlja potrebne vire, sredstva in osebje ter potrebno izo- braževanje, usposabljaje, obveščanje, po- oblaščanje in motivacijo vseh zaposlenih. Vodstvo podjetja je odgovorno za izvajanje Politike kakovosti in informacijske varnosti v skladu z zakonskimi zahtevami in notra- njimi predpisi. 10. Odgovornost vodstva in vseh zaposlenih za izvajanje Politike kako- vosti in informacijske varnosti SŽ Vodstvo podjetja in vsi zaposleni v podjetju so osebno odgovorni za učin- kovito uvajanje in izvajanje Politike kako- vosti in informacijske varnosti SŽ. Vod- stvo podjetja s pomočjo varnostnega foruma SŽ odloča o najpomembnejših zadevah v zvezi s kakovostjo in infor- macijsko varnostjo ter opravlja dela in naloge projektnega sveta projektu Uva- janje informacijske varnostne politike na SŽ. Kodeks informacijske varnosti SŽ Vsebina Kodeksa informacijske varnosti SŽ, po poglavjih: • Klasifikacija informacij in podatkov, • Nadziranje dostopa do informacij in sistemov, • Obravnavanje informacij in dokumentov, • Nakupovanje in vzdrževanje poslovnih aplikacij, • Zavarovanje računalniške opreme, periferij in druge opreme, • Boj proti kibernetskemu kriminalu, • Nadzor informacijske varnosti elektronskega poslovanja, • Razvoj in vzdrževanje lastne programske opreme, • Informacijska varnost v zvezi s prostori, • Varnostne politike v zvezi z zaposlenimi v podjetju , • Ozaveščanje in usposabljanje osebja za zagotavljanje informacijske varnosti, • Usklajevanje z zakonodajo in zahtevami varnostnih politik, • Odkrivanje in odzivanje na incidente v zvezi z informacijsko varnostjo, • Upravljanje neprekinjenosti poslovanja, • PRILOGA I: Naloge in pooblastila inženirja za informacijsko varnost, • PRILOGA II: ETIČNI KODEKS Družbe Slovenske železnice, d.o.o., • PRILOGA III: Informacijska varnost v zvezi s poslovnimi procesi v podjetju. Kodeks vsebuje dopolnjene povzetke priporočil in najboljših praks po mednarodnih standardih ter pomeni poslovno-infor- macijsko-varnostni bonton podjetja. Kodeks uporabljamo kot najboljše priporočilo za izvajanje kakovostnih, učinkovitih in tr- žno konkurenčnih poslovnih procesov in informacijskih storitev ter za zagotavljanje potrebne informacijske varnosti pri delu. Kodeks velja tako za vse zaposlene na SŽ, kot tudi za zunanje izvajalce del in storitev. 13 Revija Slovenskih železnic junij 2012 Informacijska varnost Srečanje starih dizlov v Mürzzuschlagu Zvezda dneva V sklopu proslavljanja 175. obletnice zgraditve Južne železnice je Muzej Južne železnice iz Mürzzuschlaga 10. junija letos organiziral sre- čanje muzejskih dizelskih loko- motiv. Ob tej priliki je vabilo za sodelovanje dobil tudi naš Muzej Slovenskih železnic, ki je dolgoletni partner in prijatelj- ski avstrijskemu. Vabilu so se Slovenske železnice odzvale s privolitvijo, da v Mürzzuschlag odpotuje kompozicija z našim kenedijem 661-032. Ta sicer še ni muzejska lokomotiva, saj skupaj z drugim kenedi- jem, 661-164, redno prevaža vlake – resda ne več imenitnih ekspresov, kot so bili nekoč Simplon in Tauern, a s svojimi 51 leti in milijoni prevože- nih kilometrov bi si mesto v muzeju že lahko upravičeno zaslužil. K osnovni kompoziciji dveh vagonov sta bila dodana še dva – potniški in vagon restavracija –, ki ju je zakupilo podjetje GE, d. o. o., v njih pa so se na srečanje popeljali člani Oblika je drugačna, a v notranjosti avstrijskih lokomotiv 2050 bije enako srce – dobri stari GM agregat 567 Avstrijski predsednik Heinz Fischer po prihodu s salonskim vagonom, v zelo sproščenem protokolu in brez varnostnikov. Notranjost avstrijskega salonskega vagona – daleč od blišča, ki bi ga pričakovali za prevoz predsednikov in kronanih glav. Dizlovka 2045.01, zgrajena v dunajskem SGP leta 1952, je sicer starejša od našega kenedija, a je že od leta 1993 v muzeju. klubov ljubiteljev železnic iz Slovenije, Bad Radkersburga in Gradca. Poleg njih so na vlaku potovali še ljubitelji železnic iz Anglije in Hrvaške. Vsega skupaj je bilo okrog 120 potnikov, bilo pa bi jih lahko še več, če bi bile Slovenske železnice pri takih dogodkih nekoliko okretnejše. Ne gre pa pozabiti zaslug, ki so jih za uspeh izleta imeli posamezniki, kot so Primož Kokalj, Milovan Trivunčevič, Robert Rozman ter drugi strojevodje. Naš kenedi je požel ogromno zanimanja, tako ob poti, kjer so ga spremljali številni ljubitelji s svojimi fotoaparati in kamerami, kakor tudi na samem srečanju, kjer je bil glavna zvezda. Tu, žal, skorajda ni imel konkurence, 14 Fotoreportaža Miško Kranjec saj Madžarskih železnic, ki bi se srečanja morale udeležiti ali z nohabom M61 ali sergejem M62, ni bilo. Kratko predstavitev kenedija je obiskovalcem podal ravnatelj našega muzeja Mladen Bogić. Srečanje pa ni bil edini dogodek tega dne. Drugi je bil obisk avstrijskega predsednika Heinza Fischerja, ki se je pripeljal z Dunaja z vlakom, ki mu je bil pripet salonski vagon avstrijskih železnic. V okviru praznovanj bo ta vagon nekaj časa razstavljen v muzeju v Mürzzuschlagu. Pri tem sta v oči padli dve posebnosti – izjemna preprostost opreme tega vagona, v katerem so se vozile tudi take kronane glave, kot je angleška kraljica, ter odsotnost kakršnega koli pompa in (vidnega) varovanja ob obisku predsednika. Bil je lep izlet, ki mu je na roko šlo tudi sicer deževno junijsko vreme, in le želimo si lahko še več podobnih dogodkov. Po milijonih prevoženih kilometrov in tisočerih vlakih, od slavnih Simplonov in Tauern ekspresov do gramoznih in krožnih vlakov, je 51-letni kenedi doživel svoj trenutek slave in občudovanja. Na vsej poti po Avstriji je bil kenedi predmet občudovanja in slikanja, tako ljubiteljev na vlaku, kot tistih ob progi. Bom strojevodkinja, ko bom velika? Mogoče. Možnosti so. 15 Fotoreportaža Turisti in romarji iz Slove- nije, ki obiskujejo Osoje na avstrijskem Koroškem, se lah- ko s povratno vozovnico Re- gio AS do Beljaka, po ugodni ceni (iz Ljubljane za dvajset evrov, iz Maribora za petnajst evrov) odpravijo na zanimiv enodnevni izlet ali pa na štiri- dnevne počitnice s kopanjem v Osojskem jezeru. Osoje (nemško Ossiach, 510 m, 724 prebivalcev) so znano turistično središče na današnji severni slovenski narodnostni meji na avstrijskem Koroškem. Ležijo pod Osojskimi Turami (Ossiacher Tauern) na seve- rovzhodni obali Osojskega je- zera (Ossiacher See). Jezero je ledeniškega izvora in je po ve- likosti tretje največje na Koro- škem. Dolgo je 10,8 kilometra, široko 700 do 1.500 metrov, njegova največja globina pa je 47 metrov. Voda se poleti se- greje do 23 stopinj Celzija, zato je jezero primerno za kopanje in je pomembno središče vodnih športov. Na obali Osojskega je- zera so številna kopališča, pen- zioni in hoteli, okrog jezera in po okolici pa so speljane pešpo- ti in kolesarske steze. V poletni sezoni (letos od 13. maja do 14. oktobra) se lahko po jezeru zapeljemo s turistično ladjo. Z ladijskega krova se nam ponu- jajo lepi razgledi na obalo in na okoliške gore. Na ladjo lahko vkrcamo tudi kolo. V smeri od severovzhoda do jugozahoda so na obali naslednja ladijska postajališča: Kamno (Stein- dorf), Osoje (Ossiach), Poden (Bodensdorf), Št. Urban (St. Urban), Sveto mesto (Heiligen Gestade), hotel Berghof, Sedlo (Sattendorf), Annenheim in Št. Andraž (St. Andrä). Vozni red ladij je objavljen na spletni strani http://www.tu- smodoma.eu/ziele_sl/detail/33. Ob severni obali Osojskega je- zera je speljana Rudolfova žele- zniška proga (Rudolfsbahn), ki so jo zgradili med letoma 1868 in 1873. Železniške postaje Št. Urban, Sedlo in Annenheim so oddaljene samo nekaj ko- rakov od istoimenskih ladijskih postajališč. Znamenitost Osoj sta nekda- nji benediktinski samostan (se- daj preurejen v hotel), in samo- stanska (danes župnijska) cerkev Marijinega vnebovzetja, ki sta bila zgrajena okrog leta 1000. Cerkev so zgradili kot roman- sko stebrsko baziliko in je bila najstarejša samostanska cerkev na Koroškem. V samostanu je delovalo 65 opatov, vse do leta 1783, ko je cesar Jožef II. sa- mostan razpustil. Prvotno cer- kev so Turki leta 1484 požgali. Okrog leta 1500 sta bila cerkev in samostan obnovljena in utr- jena. Do danes sta se ohranila obrambni stolp in del utrjenega obzidja pri pokopališču. Med letoma 1737 in 1746 so cerkev skoraj v celoti prenovili v baroč- nem slogu. Sedaj v samostanski cerkvi poleti prirejajo odmevne koncerte Koroškega poletja (Carinthischer Sommer). Bole- slav II. Drzni je bil poljski kralj med letoma 1058 in 1079. Ker je pred oltarjem katedrale do smrti zabodel krakovskega nad- Z vlakom na Osoje Priromal je pod goro, do samostanskih vrat. Pred samostanom sivi sprehaja se opat. A romar ta je mutec, nagovora ne zna; odgovor on menihu na listu pisan da … Anton Aškerc – Mutec osojski 16 Reportaža Rado Smrdel Osoje Vlak na železniški postaji Osoje–Poden Pogled na Osojsko jezero skozi okno kabinske žičnice škofa Stanislava, ki ga je smatral za zarotnika, je bil izobčen in je moral pobegniti. Legenda pravi, da je za pokoro za svoje grehe v samostanu molče opra- vljal najnižja hlapčevska dela in je šele pred smrtjo razkril svoj pravi rod. Boleslavov nagrobnik na severnem zunanjem zidu cerkve na Osojah je tam od leta 1835. Slovenski pesnik Anton Aškerc je legendo o kralju Bo- leslavu ovekovečil v svoji pesmi Mutec osojski. Še več zanimivih informacij o Osojah najdemo v publikaciji v slovenščini na sple- tni strani http://members.aon. at/pfarre-ossiach/pdf/Samo- stanska_slo.pdf. Iz Slovenije se do koroškega mesta Beljak pripeljemo s povra- tno vozovnico Regio AS. V pole- tni sezoni je mogoč prevoz ko- les z vlakom tudi do Osojskega jezera. Kolesarji se seveda lah- ko do 15 kilometrov oddaljenih Osoj zapeljejo po kolesarski poti R2: http://www.fahr-radwege. com/OssiacherRadwegR2.htm. Izletniki v Beljaku presedemo na potniški vlak, ki pelje v smeri mesta Trg na Koroškem (Feld- kirchen). Po devetnajstih mi- nutah vožnje izstopimo na peti železniški postaji Osoje–Poden (Ossiach–Bodensdorf). Od tam je do ladijskega postajališča na obali Osojskega jezera (po ovinku čez železniški prehod) dobrih pet minut hoje. Turistič- na ladja nas na Osoje pripelje v desetih minutah. Ob vrnitvi si privoščimo 45-minutno raz- gledno »panoramsko« vožnjo z ladjo do Annenheima. Od že- lezniške postaje je čez nadhod nad progo do spodnje postaje žičnice na Vrh Prižnice (Kanzel- höhe, 1.524 m) pet minut hoje. Od zgornje postaje žičnice se s sedežnico zapeljemo na vrh razgledne Osojščice (Gerlitzen, 1.911 m, http://www.tusmo- doma.eu/ziele_sl/detail/39). Ob vrnitvi v Slovenijo v Annen- heimu sedemo na vlak v smeri proti Beljaku (2 postaji, 9 minut vožnje). Prijeten izlet! 17 Reportaža Pogled na Osoje z ladijskega postajališča Poden Ladijsko postajališče Št. Urban Železniška postaja in ladijsko postajališče Sedlo Južna pobočja Osojščice nad Osojskim jezerom Samostanska cerkev na Osojah Notranjost samostanske cerkve Turistična ladja na Osojah Islandija Železnica je le spomin Islandija je verjetno edina dr- žava na svetu, ki ima ohranje- ne vse parne lokomotive, ki so nekoč vozile po državi. Vendar – pa so premogli le dve, ki zdaj nista več v voznem stanju. Edina omembe vredna že- lezniška proga na otoku, ki je dvajsetkrat večji od Slovenije, je bila dolga le dobrih dvanajst kilometrov. Leta 1913 so jo po- stavili za potrebe gradnje pri- stanišča v prestolnici Reykjavik. Po tirih širine 900 milimetrov so prevažali predvsem kamenje iz dveh kamnolomov v bližini. Za transport so uporabljali tovorne vagone s štirimi kolesi, katere sta vlekli dve parni lokomotivi (Pioner in Minor). Dolgi sta bili tri metre in tehtali trinajst ton. Lokomotivi so izdelali leta 1890 v nemškem podjetju Arnold Jung Lokomotivfabrik. Nekaj let sta vozili na Danskem, nato pa so ju prepeljali na Islandijo. Lokomotivi sta bili dobro izko- riščeni, saj sta vsak dan naredili okrog petindvajset voženj. Tako je bilo vse do leta 1917, ko so končali največja dela. Lokomo- tivi so uporabljali še vse do leta 1928, ko so progo zaprli. Da- nes je ena razstavljena na pro- stem v pristanišču v Reykjaviku, drugi pa so našli primernejše mesto v muzeju Arbaerv. V če- trtstoletni zgodovini je prišlo le do dveh nesreč: za prvo so bili krivi vandali, ki so čez pro- go napeli verigo, tako da se je vlak iztiril, drugič pa se je loko- motiva iztirila zaradi dotrajanih železniških tramov. Obe nesre- či sta se na srečo končali le z gmotno škodo. O nekdanji železnici je mo- goče največ izvedeti v Pomor- skem muzeju, kjer si lahko ogledamo tudi maketo prista- niške železnice. Vlak na kmetiji Dobro desetletje pozneje so na otoku spet položili nekaj kilometrov železniških tirnic. V tridesetih letih preteklega sto- letja je bila kmetija Korpulfs- stadir ena tehnološko najbolj razvitih. Lastnik Thor Jensen je za transport po velikem pose- stvu dal položiti železniške tire z razmikom šeststo milimetrov. 18 Tujina Igor Fabjan Na Islandiji večinoma prevladujejo lesene hiše. Lokomotiva Pionir je bolje ohranjena. Vagonov pa žal že davno ni več.(foto: Sigurlaugur Ingolfsson) Ribolov je ena izmed pomembnejših gospodarskih panog. Slovita pasma konj z otoka. Gejzirji so vedno nepredvidljivi. Majhna prestolnica Reykjavik. Po njih so vozili tovorni vagoni, vendar za njihovo premikanje niso uporabljali lokomotive, temveč so jih porivali kar ročno. Kmetije in tirov na obrobju Rey- kjavika že lep čas ni več, na nje- nem mestu pa je urejeno igrišče za golf. Nesreča »potniškega vlaka« Tretja železniška proga na otoku je bila najsodobnejša in je bila namenjena prevozu potnikov in tovora. Postavili so jo v začetku tega tisočletja za potrebe zgraditve hidroelek- trarne Karahnjukar. Po progi so vozili trije manjši vlaki, za vleko katerih so skrbele dizel- ske lokomotive. Leta 2004 je prišlo do prve otoške nesreče »potniškega vlaka«. V predoru je trčil s tovornim vlakom, a k sreči hitrost ni bila velika, tako da so bili lažje ranjeni le trije delavci. Po končanju gradbe- nega projekta so progo podrli in jo skupaj z vlaki vrnili v Ita- lijo, kjer so si jo izposodili za čas gradnje. Obilo naravnih lepot V zadnjem desetletju so Islandci že nekajkrat resno raz- mišljali o zgraditvi dobrih pet- deset kilometrov dolge proge med prestolnico in mednaro- dnim letališčem Keflavik. Pro- jekt za zdaj še ni dobil zelene luči – verjetno tudi zaradi za- ostrenih gospodarskih razmer, ki jih je Islandija občutila med prvimi v Evropi. Škoda, saj bi bilo potovanje z vlakom po islandskih prostran- stvih res svojevrstno dožive- tje. Toda verjetno ne bo nikoli mogoče, saj se zgraditev daljše železniške proge ob majhnem številu prebivalcev preprosto ne bi izplačala. Poleg tega spomla- di marsikje poplavljajo narasle reke, cesto in naselja pa so že večkrat ogrozili izbruhi vulka- nov. Že z obstoječimi cestami imajo Islandci kar veliko stro- škov. Edina, dobrih 1500 kilo- metrov dolga cesta, ki obkroža večji del otoka, je asfaltirana le v okolici prestolnice in še nekate- rih večjih mest. K sreči so ceste vsaj v poletnem času večinoma lahko prevozne z običajnimi osebnimi vozili. Glavna cesta je speljana nedaleč stran od največje- ga evropskega ledenika Vat- najökull, ki obsega velikansko, skoraj za pol Slovenije veliko območje med visokimi gorami in morjem. Ledenik je najeno- stavneje občudovati pri slikoviti laguni Jokulsalron, v kateri so snemali enega izmed filmov o Jamesu Bondu. Iz gorate notranjosti otoka pritekajo številne reke. Mno- ge se na svoji poti proti morju prebijajo tudi v obliki slapov. Eden izmed najbolj slikovitih je Gullfoss (Zlati slap) na reki Hvi- ta. Z okoli trideset metri višine ni posebno visok, toda ponaša se s stalnim močnim pretokom. Nedaleč stran se ponuja ena izmed največjih otoških zname- nitosti – Geysir. Tako se imenuje termalna voda, ki v časovnih presledkih brizgne visoko v zrak. Občasno bruhanje vode nastane, kjer vročo paro iz pod- zemlja prekriva hladna voda. Ko se v votlini pod vodo nabere dovolj pare, ta pod pritiskom dvigne vodo visoko v zrak. Po tukajšnjem vrelcu so poimeno- vali vse podobne pojave na sve- tu – gejzir. Eno najprivlačnejših jezer je Myvatn. Zaznamuje ga okrog petdeset otočkov, med katerimi so številni podobni miniaturnim kraterjem. V okolici je vse polno pravih ognjeniških žrel. Tu sem dobil občutek, da se nahajam na drugem planetu. Nič čudne- ga, da so prav na teh peščenih prostranstvih vadili astronavti pred poletom na luno. Na po- bočjih nekaterih vulkanov kar naprej sikajo pare, ki pričajo, da se tam spodaj še vedno ne- kaj dogaja. Prav od blizu si je mogoče ogledati blatne vrelce vroče vode, poduhati paro z vonjem po žveplu ali si privo- ščiti kopanje v odprtem bazenu s termalno vodo. Eden izmed najbolj zanimivih predelov v okolici jezera se imenuje Dim- muborgir. To je velikansko po- lje strjene lave, ki se je v stiku z vodo preoblikovala v fantazijske oblike. 19 Tujina Tudi mogočen Zlati slap je lahko dosegljiv. Večina cest na Islandiji je makadamskih. Na Islandiji znajo dobro izkoristit termalno energijo. Vatnajökull, največji islandski ledenik (v ozadju). Slikovito jezero Myvatn. Ko v mesto pride cirkus Cirkus Knie je izjemno zani- miva organizacija, ki je v dana- šnji Evropi najbrž edinstvena. Znan je po tem, da v Švici potu- je od mesta do mesta z vlakom. Tako potujejo že od leta 1919. Cirkus, ki ga vidimo na slikah v mestu Glarus v Švici, deluje kot samozadostno mesto. Kompozicije dvoosnih plo- ščatih vagonov tipa Kps so stale na železniški postaji, na drugi strani postaje pa je poleg okretnice in strojne lope v pri- pravljenosti čakala lokomotiva Re 4/4 11176. Ob skladiščni lopi je čakalo več vagonov, na katerih so bile še vedno posta- vljene prikolice, med njimi pa je stala lokomotiva Am 843 077- 9. Na ranžirni postaji je stalo še več praznih ploščatih vagonov, priklopljenih na dizelsko premi- kalno lokomotivo 8756, od ka- terih je imel zadnji izmed njih (tipa LIs) preklopne stranice za premostitev prostora med va- gonom in nakladalno ploščad- jo pri nakladanju in razkladanju na ploščad. Cirkuška vozila Cirkus Knie uporablja 53 va- gonov, na katerih v dveh vlakih prevažajo okrog sto cirkuških prikolic. Število vlakov se lahko razlikuje glede na bližino de- stinacije predstave, ko gre več vozil po cesti. V skladu z zako- nodajo, ki ureja prevoz živali, morajo sloni, konji, kamele, zebre, lame, poniji in govedo vrste Watusi z dolgimi rogovi potovati po cesti. Zaradi tega ni več mogoče videti zanimivih prizorov, ko sloni vstopajo v pri- kolice s kupolastimi strehami ali kako se žirafe sklanjajo, da se stisnejo v svoje prikolice. Lokomotiva Am843 je po navadi nastanjena v mestu Zi- egelbrucke, kjer se železniškem omrežju priključi linija do mesta Linthal. V Glarus so jo pripeljali za konec tedna, medtem ko je premikalna lokomotiva pripe- ljala navzgor po dolini iz mesta Netstal, kjer jo uporabljajo za ranžiranje vagonov, naloženih s kamenjem in peskom iz bli- žnjega kamnoloma. Knie cirkus pa ima tudi lastno lokomotivo Re 4/4. Očitno je, da gre pri prevozu za ogromno logistično operacijo. Organizacija in postavljanje cirkusa Cirkus je v mesto prispel v soboto zjutraj, nato so razložili opremo, postavili šotor in imeli dve predstavi, v soboto in v ne- deljo. Po predstavah so opremo pospravili in bili do nedeljskega večera že nazaj na vlaku in na poti. Vsepovsod po postajnem parkirišču, cesti, ki obkroža skladiščno lopo, in tudi po 20 Tujina Ron Smith Cirkuški šotor znamenitega cirkusa Knie (foto: Silvio Gavazzi) Prikolice na ploščnikih na železniški postaji v mestu Glarus Ob nakladalni ploščadi Lokomotiva Am 843 077-9 ranžirni postaji so se vile cevi in vodniki iz prikolic cirkusa Knie. Postavili so tudi vozilo s kuhinjo, kjer so pripravljali to- ple obroke, ki so jih gosti lahko odnesli in pojedli v dveh jedil- nih kombijih, z dolgimi miza- mi in klopmi ob straneh, ki sta bila postavljena na drugi strani ceste. Na vozilu s kuhinjo je bilo pritrjeno obvestilo o datumu in podrobnostih, kdaj bodo na- slednjič prali in menjali rjuhe. Cirkus Knie ima svoje gasilsko vozilo, ki je bilo parkirano poleg prikolice s plinskimi jeklenkami. Postavljena so bila tudi moška in ženska stranišča in prikolica s kopalnico, poleg tega pa tudi prikolica, v kateri je bila šola, tako da ne trpi izobraževanje otrok. Ko pride cirkus v mesto, z majhnimi kmetijski traktorji in tovornjaki privlečejo prikoli- ce na mesto prireditve, kjer iz ogromno različnega materiala hitro postavijo velik glavni šo- tor, s prostorom za namestitev, hranjenje in čiščenje odpadkov za živali. Medtem ko je v nedeljo (18. aprila) potekala zadnja predsta- va, so drugi člani cirkusa že za- čeli razstavljati in pakirati opre- mo. Vagoni ploščniki imajo po sredini narisano široko rumeno črto, ki poteka tudi po preklo- pnih stranicah. Rumena črta in stranice v vodoravnem položaju tvorijo cesto, ki omogoča lažje premikanje ogromnih tovor- njakov in nakladanje z vagona in nazaj. V ponedeljek zjutraj ni bilo popolnoma nobenega znaka, da je cirkus kadar koli gostoval v tem mestu – nobenih lokomotiv, vagonov, niti smeti in sledi na cesti. Cirkus je turnejo začel 22. marca v mestu Rapperswil in bo končal sezono 18. novem- bra v Luganu. Cirkus Knie ima svoj glavni sedež v Rapperswi- lu, kjer tudi prezimijo. Živalski vrt in muzej cirkusa v mestu Rappperswil sta odprta vse leto in sta zelo priljubljena pred- vsem pri otrocih, ki lahko živali opazujejo in celo jezdijo. Mno- ge izmed teh živali so tukaj v zasluženem pokoju po letih tr- dega dela s selitvami iz mesta v mesto. V preteklih nekaj letih je cir- kus Knie zamenjal in prenovil večino vozil, ki jih uporablja, in tudi veliki cirkuški šotor, tako da je videti še bolj bleščeč in edinstven. Če bi tako veliko šte- vilo vozil potovalo po cestah, bi to nedvomno povzročalo veliko gnečo in onesnaženje, zato lahko čestitamo tako cir- kusu Knie, da nadaljuje tradi- cijo potovanja z vlakom, kot tudi švicarskim železnicam, ki organizirajo tako edinstveno dejavnost. Več o cirkusu Knie lahko pre- berete na njihovi spletni strani, ki je v nemščini in francoščini, dostopni na www.knie.ch. 21 Tujina Še zadnja prikolica pri nakladalna ploščadi Premikalna lokomotiva Re 4/4 11176 Lokomotiva in ploščnik na stranskem tiru Vagon ploščnik v lasti cirkusa Knie Švicarski vlaki za norveške železnice Podjetje Stadler je kljub močni mednarodni konkurenci pridobilo naročilo za 50 elek- tričnih garnitur Flirt (Fast Light Inovative Reginal Train), ki de- lujejo na voznem omrežju siste- ma 15 kilovoltov, 16,67 herca. Norveške železnice so pri podjetju naročile 24 kratkih regionalnih vlakov z norveško oznako NSB, razred 74, name- njenih za vožnje, ki trajajo manj kot tri ure. Vlaki imajo 216 se- dežev in 44 sedežev višjega ra- zreda. Hkrati so naročile tudi 26 dolgih lokalnih vlakov z oznako NSB, razred 75, z 235 sedeži. Ti so namenjeni za vožnje do ene ure in pol in dosegajo naj- višjo hitrost dvesto kilometrov na uro. Norvežani razmišljajo, da bi naročili še sto dodatnih vla- kov; dolge regionalne vlake, namenjene za potovanja do sedem ur, in kratke regionalne vlake za vožnje do 45 minut. Norveške zahteve so še pose- bej stroge. Klimatske naprave morajo biti sposobne uravna- vati hitre spremembe v zunanji temperaturi, saj se vlaki v samo eni uri povzpnejo od morja do visokih nadmorskih višin. Vlaki morajo biti zelo dobro izoli- rani, imeti stranišča z zaprtim krogom, nizkopodne vago- ne, morajo biti zelo zanesljivi, modularni, standardizirani in opremljeni z dobro preizkuše- no tehnologijo za razmere, kjer temperature pozimi padejo do 40 stopinj pod ničlo in se poleti povzpnejo do 35 stopinj. Po- sebno pozornost so izdelovalci namenili brisalcem vetrobran- skega stekla in sistemu za od- piranje in zapiranje vrat. Vlaki morajo neovirano voziti skozi snežne zamete, visoke en me- ter in dolge 60 metrov, in mo- rajo biti hkrati dobro zvočno izolirani. S standardom Mednarodne železniške zveze (UIC) je dolo- čena najvišja raven hrupa pri hitrosti 160 kilometrov na uro, ki je največ 78 decibelov. Vlaki Flirt povzročajo pri hitrosti 200 kilometrov na uro hrup 70 deci- belov. Za primerjavo, mercedes S600 povzroča 77 decibelov hrupa, BMW serije 7 povzroča 74 decibelov, chevrolet korveta pa 84 decibelov hrupa. Posebna, mogoče celo edin- stvena zahteva je, da pri vlakih, pri hitrosti 56 kilometrov na uro, ne sme biti nobenih neže- lenih učinkov pri trku z jelenom. Jeleni, ki živijo na Norveškem, lahko tehtajo tudi več kakor osemsto kilogramov, imajo dva metra dolgo rogovje in merijo v dolžino čez dva metra. Na leto jih na Norveškem vlaki povozijo okrog devetsto. Škoda, ki zara- di tega nastane na vlaku, mora biti hitro popravljiva. Vlaki Flirt imajo v kabini no- tranjo varnostno kletko in hitro zamenljive sprednje plošče. Točnost vlakov na Norveškem je okrog 80-odstotna (z izjemo lo- kalnih prevozov na letališče v Oslu, ki dosegajo 95-odstotno točnost), pričakuje pa se, da bo z vlaki Flirt ta še precej višja. Marca 2010 so začeli z ra- čunalniškim usposabljanjem osebja na vlaku. V mestu Dram- men so novembra isto leto prvič preizkusili simulacijo garniture, ki je popolnoma enaka pravim vlakom in je namenjena uspo- sabljanju posadke za odpiranje vrat, stranišč in uporabo gostin- ske opreme. Ob istem času so prvič preizkusili tudi simulator vožnje vlaka Flirt. Kratki regionalni vlaki so za- čeli voziti maja letos, medtem ko bodo dolgi lokalni vlaki na tirih maja prihodnje leto. Zamu- da je nastala zaradi nesreče, ki jo je zaradi prevelike hitrosti na preizkusni vožnji najverjetneje zagrešil norveški strojevodja. Še vedno ugotavljajo, ali oziroma kdaj bodo poškodovano garni- ture nadomestili z novo. Podjetje Stadler je izdelalo več kakor 750 vlakov Flirt, ki vozijo v trinajstih državah, kar dokazuje, da so v svoji kategoriji najboljši. Švicarska kakovost in inovacije spet zmagujejo.Simulator vožnje vlaka Flirt Simulator za usposabljanje osebja vlaka Vlak Flirt na tirih v mestu Drammen Vlak Flirt v delavnici 22 Tujina Ron Smith Tekmovanji v okviru 60-letnice Kegljaškega kluba Lokomotiva Maribor Posamična zmagovalca sta Maja Drevenšek in Franc Kirbiš Avto Hoče prvi, Sindikat strojevodij osmi Kegljaški klub Lokomotiva Maribor je v okviru 60-letnice delovanja priredil še dvoje tekmovanj. Posamičnega prvenstva krožkov na 60 lučajev se je udeležilo 86 kegljačev in kegljačic, po kategorijah pa so slavili: Franc Kirbiš (Avtoprevoz), dolgoletni reprezentant in kegljač desetkratnega državnega prvaka Konstruktorja, ki je med registriranimi tekmovalci podrl 296 kegljev (najboljši železničar je bil z 276 keglji Robi Pinterič iz Sindikata strojevodij). Med neregistriranimi je zmagal Zvonko Stanko (Bar Medo) z 279 keglji (tretji je bil z rezultatom 272 Marko Topolovec iz Centralnih delavnic), med registriranimi tekmovalkami Maja Drevenšek (ASS Thomas, sicer pa prav tako članica prvoligaša Konstruktorja) z 262 kegljema, med neregistriranimi pa z enakim rezultatom Helena Krajnc (Obrtna zbornica). Med 18 krožki KK Lokomotiva, ki so se udeleželi tekmovanja za Memorial Vinka Mandla v borbenih igrah, je zmagala ekipa Avto Hoče s 531 podrtim kegljem pred Optimisti Prijatelji s 516, DU Center s 513 in Lokomotivo s 510 podrtimi keglji. Sindikat strojevodij je bil z rezultatom 480 osmi, krožek Centralnih delavnic pa s 460 keglji enajsti. Največ kegljev (110) med posamezniki je podrl Aleš Fermišek (Bar Medo), Robi Pinterič je bil z 98 keglji najboljši iz vrst železničarjev. Sindikat strojevodij SŽ: Kegljači Sindikata strojevodij SŽ SŽ CD 2012 : Kegljači SŽ-Centralnih delavnic 23 Revija Slovenskih železnic junij 2012 Prosti čas Borut Planinšič ŠAH Ureja: Zvonko Mesojedec Primer 47 Črni upa, da bo z osvajanjem središč- nega prostora na šahovnici aktiviral slabo postavitev svojih figur na dami- nem krilu, vendar na potezi je beli, ki neubranljivo izvede odločilni napad. Sz. Toth : Szigeti (Budimpešta, 1946) Rešitev: 1. Lxh7+ Kxh7 2. Th3+ Kg8 3. Dh5 Dh6 4. Sf5 Dxh5 5. Se7+ Kh7 6. Txh5# Primer 48 Nič hudega sluteči črni je z jemanjem skakača dxc4 razmišljal samo, kako bo z lahkoto izkoristil materialno prednost v končnici. Toda le kako se je uštel, mu je beli nakazal že s prvo potezo nadaljevanja partije. Fox : Bauer (Washington, 1901) Rešitev: 1. Dxg6 hxg6 [1...fxg6 2. Lxc4+ Kf8 (2...Kh8 3. Sxg6#) 3. Sxg6+ hxg6 4. Th8#; 1...h6 2. Dxf7+ Kh8 (2...Kh7 3. Txh6+ Kxh6 4. Dg6#) 3. Txh6+ gxh6 4. Sg6#; 1...Lf6 2. Dxf7+ Kh8 3. Sg6#; 1...Sxe5 2. Dxh7+ Kf8 3. Dh8#] 2. Sxg6 fxg6 3. Lxc4+ Kf8 4. Th8# Sudoku Rešitev majske uganke: IZKAZNICA RAILPLUS Šahovski cikel Slovenskih železnic – šesti turnir Odlična uvrstitev Vojina Pred poletnim premorom, ki bo trajal do 15. septembra, se je na 6. turnirju šahovskega cikla Slovenskih železnic zbra- lo 53 igralcev. Ob svojem četr- tem nastopu je še tretjič letos zmagal mednarodni mojster Leon Mazi in s tem pokazal, da je bila nekoliko slabša uvr- stitev na prejšnjem turnirju, ko je doživel tri poraze, le slaba dnevna forma. Tokrat je mo- ral premoč priznati le Fide mojstru Marjanu Črepanu. V partiji četrtega kola je konč- nico partije, v šahovski stiski obeh nasprotnikov, nekoliko slabše odigral, kar je Črepan izkoristil in mu prizadejal edini poraz. Enako število točk kot Mazi so zbrali tudi prvi trije v skupnem seštevku, in sicer Boštjan Jeran, Dušan Čepon in Igor Babnik. Pred zadnjim kolom je kar sedem igralcev imelo možnost za zmago. Med njimi tudi železničar Mi- hajlo Vojin, ki pa ni imel sreče z žrebom, saj se je v zadnjem krogu pomeril z Mazijem in po porazu pristal na odličnem sedmem mestu. Več o šaho- vskem ciklu lahko preberete na www.sah-zeleznicar.com Vrstni red 6. turnirja: 1. Leon Mazi, 2. Boštjan Je- ran, 3. Dušan Čepon, 4. Igor Babnik, vsi 7 točk, 5. Marjan Črepan, 6. Bernard Perič, 7. Mihajlo Vojin, 8. Gregor Gor- šek, 9. Džemal Veskovič, 10. Blaž Debevec, vsi 6 točk. Skupni vrstni red po 6. turnirju: 1. Dušan Čepon 550 točk, 2. Igor Babnik 524, 3. Boštjan Jeran 482, 4. Zlatko Jeraj 472, 5. Leon Mazi 383, 6. Blaž De- bevec 380, 7. Marjan Črepan 379, 8. Džemal Veskovič 374, 9. Stojan Novkovič 374, 10. Matjaž Kodela 361.Mihajlo Vojin na levi 6 5 4 7 8 4 3 3 5 1 5 9 8 7 5 3 2 4 7 5 8 1 2 9 6 3 9 5 1 4 2 4 6 3 8 5 1 8 7 9 2 4 9 6 4 7 8 2 7 6 5 9 3 1 8 3 6 9 3 5 8 4 2 9 8 7 24 Prosti čas Rušilni potres 14./15. aprila 1895 je v Ljubljani učinkoval kot nevihta, ki očisti ozračje – urbanisti so dobili možnost, da so mesto preoblikovali s širokimi zamahi. Ivan Hribar je prevzel županovanje in se energično lotil popotresne obnove ter hkratne modernizacije. Najvidnejša pridobitev je bil električni tramvaj, ki je začel obratovati 6. septembra 1901. Žal so ga že leta 1958 ukinili, saj so ga šteli kot eksponent zastarelosti, nova doba pa naj prinese tudi nova prometna sredstva. Žalostna napaka, ki je, tako se zdi, ni več mogoče popraviti, čeprav si vsi želimo tramvaj nazaj. Ob njegovi stoletnici so se ga v Ljubljanskem potniškem prometu spoštljivo spomnili s spominsko medaljo. Na njej je upodobljen tramvaj številka 5, ki ga hrani Tehniški muzej Slovenije in je iz prve generacije teh vozil. Iz zbirke Železniškega muzeja Slovenskih železnic