dan rsasa ln premikov. SVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE CHICAGO, ILL., PETEK, 7. JUNIJA (JUNE 7), 1S40 SubaeripiloB »00 Yaarlj ftTHV.—NUMBER Ul Aocaptanaa for mailin« at apadal rate of po*i*t* pN*i Angleži in Francozi utrpeli jromne izgube, je v teku' na ""to milj dolini fronti, ki se »Mteza od Kokavskega zaliva do *tja reke Som me na severni J"1 Maginotove trdnjavske ' juta bitka se vrši pri Wyju, katere izid pa ie ni J"*" A k., ix>do Nemci zavzeli kl V,M'' proti Havru, bosU in Anglija popolno-J* Vrezani druga od druge. ■•Kija Ih, lahko |M)tem zgrabi letal.sk«' baze, a katerih se "J' vrilIi ""padi na Anglijo. •>aciji v Berlinu trdijo, da se "'^ilo angleškega vo-Wi na strani francoskih H™« "a fronti ob reki Sommi. r"* d,v'*'je ne vam bodo pri- lul' .1 H 7M,'adni i™"" i" J*' Hitler v svojem proglasu JJMvu. "Največja bitka prihaja in nobenega n.- more biti, kdo bo Armade sovražnika bo- J^voliijem, jn Ui ^ lvo4o¥in. Uvrztiikont — rojstvo ,n boijA^ga sveta." aftV jun' — Po *«»tnaj- ■ urah boje\*nja s Hitlerje- 1 K'jami je predstavnik militarističnega šta — Jr položaj franco- <***vti h * pokazalo, kdo ,ri>*/£— • . _ ...j Posebni odbor bo reie-val »pome probleme POSPEŠITEV PRO-DUKCIJE 0R02JA London, 6. jun. — Revolucionarne izpremembe v delavski zakonodaji, organizacijah, mezdah in delovnih pogojih v brit-skih industrijah je sinoči nazna-čil Ernest Bevin, bivši ' vodja strokovnih unij in sedanji de-avski minister v kabinetu pre-mierja Churchilla. On ja v bistvu diktator industrijske de-ovne sile. Bevin je odredil mobilizacijo vseh industrijskih virov za pospešitev produkcije orožja, stre-iva in drugega bojnega materiala, da Anglija nadomesti iz-guhp, ki jo je utrpela njena oborožena sila v bitkah z Nemci na francoskih frontah. On e s posebnim dekretom proglasil stavke in izpore za nepo-stavne in jih prepovedal, odredil prisilno _ arbitražo sporov med delavci in delodajalci, prepovedal premeščanja delavcev S stmtfae, premogovne, stavbne n poljedelske industrije v druge obrate in izmenjavo delavcev med firmami, ki produci-rajo vojne potrebščine. Posebni odbor bo reševal sporne probleme, ki se pojavijo med de-avci in delodajalci. "Noben trenutek in niti unča materiala ne sme biti potrošena po nepotrebnem," je dejal Bevin v razgovoru z reporter-ji. "Napeli bomo vse sile, da m angleška oborožena sila založena z orožjem in bojnim materialom. Noben vojak ne bo imel vzroka za pritožbe, da je bil poslan na fronto praznih rok." Na podlagi novih načrtov morajo vse temeljne britske industrije obratovati sedem dni v tednu. Vsak delavec bo dobil en dan počitka v tednu. Da prepreči stavke in izpore, je vlada ustanovila posebno maši-nerijo, ki bo imela odločilno besedo v vseh sporih. S prisilno arbitražo v bo vlada preprečila konskripcijo delovne sile in drastične omejitve porabe živil in drugih potrebščin. Sinoči je bilo naznanjeno, da je minister letalske produkcije instruiral svoje reprezentante v Ameriki, naj temeljito prouče predlog avt nega magnata Forda, ki je nedavno isjavll, da v nekaj mesecih lahko preuredi svoje tovftrne tako, da bodo pro-ducirale tisoč letal dnevno. Isto-lasno je letalski minister Ar-chlbald Sinclair Informiral par-Jament, da je bil načrt glede vežbanja letalcev raztegnjen. Vlada je ustanovila veliko šte vilo šol za vežbanje letalcev, sa eno pa je pozvala fant« in može v starosti 20 do 30 let, naj se prijavijo kot prostovoljci za letalsko službo. Reorganiziran je mehi-ike oljne industrije Domače vesti CikaškS novice „ Chicago. — V četrtek je umrla Frances Germek, stara 60 let in rojena v 2imaricah pri So-dražici na Dolenjskem. Zadel jo je mrtvoud. V Ameriki je bivala 27 let in tu zapušča sina, štiri hčere ia več bratrancev ter sestričen, v Lawtonu, Mich., pa sestro. Pogreb bo v soboto predpoldne na civilno pokopališče Woodlaw» Park. — Poroke: Mike Chorak in Helen Križ-mančič. Razporake: Steve Divjak je iztožil ločitev od Sofije Divjak, Rose Kmet je pa iztožila ločitev o&Jpa. ICmeta. Rojakinja al Ja vaela življenje Pueblo, Colo. — Helena Clark, roj. Pleše in stara 36 let, je izvršila samomor I strupom. Dne 4. junija je bila pokopana po cerkvenih obredih. —- Pri avtomobilski nesreči ata se poškodovala George hi Robert Pavlin. Zdravita se v Corwinovi bolnišnici. Mllaraaška vest Milttaukee. — Dne 31. maja je tu umrla Marjr Gradišek, stara 69 let in romana v Kamniku. V Ameriki ja bila 32 let in tu sapušča sina in hčer. Njen pogreb je oskrbel Ermenčev zavod. i ■ • Vni/ Nov grob v Michiganu Palnesdale, Mich. — Tu je zadnje dni umrl* Mike Grzetič, star 66 lat in doma iz Radencev pri Črnomlju v Beli Krajini. Bil je član SNPJ 35 let in tu zapušča družino. Spet čikaškl radijski program Chicago. — Kakor javlja Jugoslovanski Kurir, bo v torek, dne 11. junija, ob 1:16 popoldne (lokalni čas) s radiopostaje VV.I.II) (1130 kilociklov) oddajan jugoslovanski program s govori in petjem. Ta program priredi odbor javnih šol v Chica-gu, ki že nekaj časa vodi programe, pri katerih nastopajo različne narodnosti, da pokažejo, koliko ao prispevale sa isgra-ditev Chicaga. Prihodnji torek so Jugoslovani na vrsti. Isjema v čikaškl knjižnici I Chicago. — Helena Hamel, knjižničarka Tomanove podružnice čikaške javne knjižnice, ogel Pulaskl Road in Sedemindvajsete ulice, nas obvešča, da lahko vsakdo vsame domov toliko knjig is U knjižnice kolikor jih hoče, bodisi za otroke uli odrasle, skozi to poletje. Knjige lahko držite doma do 1. oktobra t. I., ako se dogovorite s knjižničarko. UNU A OBLAČILNIH DELAVCEV SE VRNILA V ADF ■T' l__'a •• «• Tiskarska unija ji morda sledila bo M Ulico Clty. «. jun — Predsednik Cardenas je odredil ro-organiziranje oljne Induatrlje. "da bo Mehika lahko plačala pravično odškodnino tujim kom-panijam. katerih lastnino je za-acgia pred dvema letoma." To pomeni, da bo delavaka mmuiu znižana kakor tudi število sa-čaenih deiaveev. KAMPANJA PROTI KOMUNISTOM New York, «. Jun. — Unija International Ladies' Garment VVorkers se je vrnila ^ Ameriško delavsko federacijo, ii katere je izstopila v novembru 1. 1966 in postala ustanovitaljca Kongresa induatrljakih organi-sacij. Unija ima 260,000 članom in spada v grupo največjih ameriških delavskih organizacij. David Dubinsky, predsednik IUGWU, je povedal delegatom na konvenciji, da je akcija oblačilnih delavcev odprla pot vrnitvi mednarodne tiskarske unija v ADF. Slednja je bila suspen-dirana, ker le je uprla plačevanja Isrednega asesmenta v sklad ADF sa financiranje boja proti OIQx Predno se je oblačilna u-nija odločila sa vrnitev v Ameriško delavako federacijo, ji je predsednik VVilliam Green dal spisano sagotovilo, da bo ekse-kutivni svet ADF priporočil preklic isrednega asesmenta na konvenciji ADF, ki se bo pričela v novembru v New Orleansu, U. Oblačilna unija je bila suspendirana is ADF, ko je postala vodilni faktor v formiranju CIO. Pred enim letom je iastoplla it CIO in postala neodvisna organizacija, ker sa.ni strinjala s politiko vodstvs CIO. Povrstek v ADF pomeni, da bo slednja dobila okrog |60,000 letno v obliki članarine od oblačilne u-lllje. Naznanjeno je bilo, da Je bil Green povabljen, naj nastopi kot govornik na konvenciji oblačilnih delavcev, ki bo zaključena v petek. Resolucija, da unija vodi kampanjo proti komunistom In rs-ketirjem, Je bila sprejeta s 640 proti 12 glasovom. Ta vsebuje med drugim provisijo, da ekse-kutiva dobi oblast odstranitve posameznikov, katerih aktivnosti Škoduje organislranamu delavstvu ali pa ga postavljajo v slabo luč, ,is vseh odgovornih u-radov v uniji. To velja sa vse, ki izkoriščajo in zlorabljajo delavako gibanje v svojo osebno korist. Unija ne bo trpele nobenega pokvarjenca ali zločinca v svoji sredi. Anglija omejila uvoz bombaža Vojn« udarila ameriško izvozno trgovino Švica zaprla prelaze ob Italiji Vojaška kontrola cest odrejena Herne, ftvlca. 6. Jun. — Avi-ca, 6. Jun. — fivicarska armada Je saprla pokrajino Valals v Alpah. kjer »ta pr«lasa St. Ber. nard in ftimplon, ob italijanski meji. Noben civillat ne sme stopiti v to pokrajino brez dovoljenja. Avtoritete slultjo, da bo osamlje na drugI strani meje kmalu postslo bojišče, če 1» Italija napadla Francijo Prizadeta pokrajina je vitalnega pomena sa ftvico v slučaju In-vssije • strani Italije. Nova odredba krije vse švicarske pokrajine Južno od Jese-ra ly»mana. kjer je samostan bernardlacev, prelas Himplon. železniški tunel. /<*rmaU in druga letovišč na rrvsta. Tam se dvigata v srak tudi Matterhorn in Montarosa, najvišja hriba v Alpah. Vojaštvo je za»tražilo vse < ste. ki vodijo proti italijanski maji.; Kden izm*ondonu, ko ao Hitlerjeva čete udrte na Dansko In Norveško. PROSVETA the ■NUOfrnntVBirr CLAMLO IN I.A0TNINA hl.dVBNMI MAROUMK r(N>roftNK JfcllSOTS p HU.mm m H.nrfM,.. U liNH to IUmO. HM M bto. WM »HM*. •»*• - totrt M.; « UM* * cm. «1.m acbu^. H C«. ■utorriHt-nr nI«) f«r lW U»SH Stota* imam*vi Cbkac«) ^ C«n»4a M N ,r«r. Cto«M* «»4 &€*rw $1M H» F«*'-(<*•*» MMiUtM H * »»r rmr. , .JL,:. ; • ^ tto S* IMIIIIH ■ to MMNtotk ftaaJu* m m »»»*•>» Enta»t»i liu*WM mmMm Urtta«. po-^tU. 4„m* K»ml tU ) M »utIlifttrijN k » •lu/.ju. 4« f _ A4v«rttato« r*Un «• NM«wrtrU irf raasraal- MttaM Mto MMolIritaal sftklta »I« M h nturiMS. ♦, IS4S). m dmI0vm p«»m.I, 4» to • to« rudnin«. P*MvlU >• 4a M ftl Glasovi iz naselbin H* Sloga delavcev potrebna Najmanjšega dvoma ni, d« je »log« ameriških delavcev, ki »o organizirani v unijah, ab-aolutno potrebna v tem kritičnem času, ko je ameriška demokracija v nevarnosti od znotraj In zunaj, od znotraj v tem hipu najbrže bolj kot od zunaj. .■ ,. Toda do »loge ameriških organiziranih delavcev je Ae velik korak, Če sodimo po razpoloven ju voditeljev CIO i" AlMP. Med1 tem i« je , „,.,- „ pa nekaj ugodilo s strani RooaeVeltove adml-^ ob treh |K>po|dne> gta bili pri Opomini niso bili zaman W|ftnterding, - Rpu — Prejel nem ie tri pisma od upravitelja br. Philipa Godine, da mi je naročnina potekla in ako je ne obnovim, da mi bo Proaveta uatav-Ijena v par dneh. Torej br. Godina, tega vendar ne želim, da bi mi ustavili na* dnevnik Prosveto, ker zmeraj kaj novega čitam v njej. Zato vam prilagam poštno nakaznica, za kolikor vam dolgujem. Mislil sem, da je br. Godina nekakšen moj prijatelj. Ko aem bil zadnjič v Chicagu, aem ga vprašal, naj gre z menoj, da bova vsak enega spila. Pa nI rekel: Pojdi no, Hudale, bom pa jaz enega plačal — Hudale W ne odklonil take ponudbe I Toda ne nrtftttc, da vas kritialram ali napadam. Treba je, da se obrnem iz IIIi-nofsa v nafto Pennsylvanijo. Na 26. maja me moja družina napoti, da ae peljemo v Broughton k svaku Johnu Žitniku. Njemu je pred šestimi leti umrla žena, sestra moje žene. Pravijo, da ji nesemo nekaj cvetlic in položimo na grob. Toda ni bilo tako kakor smo mislili. Ko se pripeljemo v Broughton nistraclje, kar ne bo povspešilo sloge med delavstvom, marveč bo oba tabora unij še bolj razdvojilo. Ko je predsednik Roosevelt pred nekaj dnevi organiziral svoj novi obrambni odbor, ki bo pod njegovim vodstvom koordiniral vse faze ameriškega dejanja in nehanja za obrambo Amerike, je med drugimi imenoval tudi delavskega voditelja 8idneyja Hlllmana, podpredsednika CIO, v ta odbor. Hillmanovatia-loga je, daVfro nadzoroval uposlevanje delav- Zitnikovih doma le Mar/lff Nel-ly. Vprašam, kje j* -ata. Hitro mi povest*, da je ( v dvorani, kjer imajo nekakšno predstavo. Ženske so pričele kramljati in zraven njih sinko, jaz pa sem ogledal Žitnikov vrt. Vidim, da je vse v najlepšem redu. >revesa lepo rastejo — smreke, cepljene hruške, češnje in jabolka, vse v lepem redu in ne cev v industrijah za proizvajanje obrambnega, .morem vsega popisati. Rečem materiala. - Nimamo nič proti Hillmanu, ampak, čemu; je Roosevelt Ignoriral Ameriško delavsko federacijo, katera kljub svojim nazadnjaškim voditeljem predstavlja okrog štiri milijone organiziranih delavcev? Dati priznanje polovici organiziranega delavstva in ignorirati drugo polovico je — sluha taktika, ki ne koristi slogi. Ali se Roosevelt zavoda, da~je složna kooperacija VSEH delavcev absolutno potrebna za uspešno izvajanje obrambnega programa? Ce se zaveda tega, /.akaj ni potem poleg Hlllmana imenoval še enega odbornika od ADF za isto nalogo? Lahko se učimo od Švice Mala Švica v srcu Evrope je ne samo najstarejša živeča demokracija na svetu, temveč je najbližja idealu prave demokracije v praksi. (Mimogrede lahko omenimo, da je med.se-danjo vojno švicarska republika v resnici najbolj nevtralna med vsemi nevtralcl na svetu. Bsš zadnje dni so Švicarji v enem dnevu uničili tri Hitlerjeve bombnike, ki so leteli nad Švico; to je dokaz, da se Švicarji ne lalljo glede svoje nevtralnosti, da se no boje nikogar in gredo do skrajnosti, ko je treba braniti njihovo nevtralnost.) Švica sestoji Iz treh narodnosti — Nemcev, Francozov In Italijanov — ki žive skupno v federaciji, v kateri so povezani z demokratičnim idealom. To je vse, kar drži skupaj Švicarje treh narodnoetl ie stoletja — Ideal svobode poaameznika in celote. Ta Ideal je praktično dosegla Švica do danes v najvišji stopnji in kot federacija prav lahko služI za nrndel federaciji Evrope — kadar *e Evropa kot celota spametuje ln lstresni od svoje kriminalne pijanosti. Amerika je druga In velika Švica v marsičem, vendar Ae ne v vsem. Tukaj so narodnosti in plemenit vsega sveta, ki so že v praksi pokazala, da lahko žive akupaj in kooperlrajo za splošno dobro, če hočejo — toda vselej nočejo. * Prave in iskrene enakopravnosti v praksi med nami še ni ne v političnem, ne v kulturnem In um v ekonomskem ter socialnem smislu. V tem oziru ae še vedno učimo . . . V (»ogledu demokracije, kolikor se tiče civilnih svobodščin, mislimo, da smo prvi na svetu — pa se gnlo motimo In tudi v tem oziru bi se lahko nečesa naučili na primer od male Švice. Švicarska demokracija je v tem otiru sido stabilna m dosledna. Hvolioda govora in tiska v Švici nI noben privilegij in preneha pri zlorabi te svobode. V Ameriki tal je ta zloraba dopuščena rta vsph koncih in krajih. V Švici lahko vsakdo kritizira vlado kolikor hoče in lahko zahteve, da se vladn ol ni, da se niso mogli Izpovedati, sva djala pa v sveto olje, kakor so rekli. Zadnja je irišla na vrsto kuharica. Ko prideva do farovža, mi reče župnik, da sdaj lahko grem, ker bo doma lahko opravil sam brez strežnika. Toda ne vem, če jo je dal v sveto olje ali ne. Za mežnarjii sem ostal do 18, letar Najbolj sem se veselil nedelje. Ne vem, če je bilo povsod tako kakor v naši fari, toda jaz sem šel med pridigo po-hirat "ofer" ali "keselo", kot so rekli pri nas. iZraVen pa so še plačevali za umrle, da jih Bog reši iz vic itd. Večkrat sem nabral kar po sto do dvesto teh očenašev za umrlimi. Te oče-naše je župnik moHl po maši Vsak očenaiš je stal 10 krajcarjev. Mežnar je dobil dva kraj carja in pol, ostalo pa župnik Tako sem vsako nedeljo dobi po par krone. Ubogi verniki še za sol niso imeli, župniku pa so plačevali po deset krajcarjev za očenaŠ Zraven tega pa ap mu še drv na vozili, da ni zmrznil čez zimo mu dali tudi maslu in mala jag-njeta, da se je lahko mastil. Tak lahko veruje v nebesa, ker jih ima že na tem svetu. Sedaj pa nekoliko o vojni Bil je lep dan, ko so po zraku zopet začele žvižgati granate in padati prav blizu cerkve. Neka hiša blizu cerkve je služila Rdečemu križu. Spodaj so bili ra njonci, zgoraj, v seniku, pa so spali vojaki. Vsak vojak imel nekoliko municije. Jaz sem ravno opazoval, ko prllet tretja granata In trešči v to hi lo, kjer so bili ranjeni vojaki Hiša* je bila naenkrat v plame nu in sraven je začela eksplodirati še tista munieija, tako da al nI upal nihče blizu. Vae proč bežalo, dasi so bili nekateri bres nog. NI trajalo dolgo, ko je zače sovražnik pošiljati granate na prej od naše vaai proti T rent Vsrok temu je bil. ker so s mad|prski vojaki podali in sovražnik Je imel prosto pot. Madžarov ni pri nas nihče ra« Imel, ker se samo gledali, kako bi ti več škode napravili, sa voj skovanje pa niso bili sanlč. Imeli smo staro ovco. ki skoraj ni imela sob. Mati mi vem t Sodnik H. W. Arant, član ne prisfvnega so-p razsodbo, da zahteva spisa- reče, naj to ovco zakoljem. Spravim se nadnjo, toda ni in ni hotela poginiti, a končno se je žival le morala posloviti od vivlimhh " . in ••l.alittni i« Mfijvnja; ao jo zaHoijem m očistim, me mati pokliče na me-nažo in reče, naj ovco pustim viseti na vratih, da se malo o-hladi. Ko sem se nekoliko o-krepčal in dokončal mojo pojedino, grem ven, da ovco raz režem v male kose. Toda ovce ni bilo nikjer, samo koža je ostala. Ni trajalo dolgo, ko pridejo žandarji po hišah in vsakdo je moral v poL uri zapustiti dom. Moja mati je imela sestro, ki že dolgo ni mogla iz postelji. Kaj sedaj ? Bolnico ne moremo kar tako pustiti. Granate so vedno bolj pogosto padale. Hitro dobim pri sosedu dvokolnico, v kateri so večinoma vozili gnoj in npnjo hitro naložimo bolnico tei^o brž odkurimo. Pustiti smo morali pač vse, še obleči so nam niso pustili. No, pa se sploh nismo imeli v kaj in sem kar bos capljal kakor Ghandi. Pot do mostu čez Sočo je bila samo steza; ta pot je bila le toliko Široka, da si lahko s takim vozičkom ali dvokolnico skozi prišel, toda ni) moral previdno voziti. *Jaz drvim z bolnico in nič ne gledam, kar na enkrat pa se dvokolnica prekucne in vsi smo leteli po tisti strmini navzdol. Vprašali se nismo nič, kdo je bolj obtolčen, ker nismo imeli Časa. Na pomoč pride nekaj vojakov, da smo bolnico zopet spravili na. dvokolnico in tako zopet vozim naprej proti Trenti. Ko smo prišli v Trento, smo se šele malo oddahnili. Mi smo se ustavili pri Rogarju, kakor so rekli pri hiši, kjer so nam dali prenočišče in nekoliko o-krepčila. Bili smo tam deset dni, ko so nam sporočili, da gremo lahko zopet domov, ker so sovražnika spodili nazaj. Saj Italijan ni drugače marširal kakor le tedaj, ko je imel prosto pot. Ko se vrnemo domov, je bilo tam polno vojaštva. Vse, kar smo doma pustili, je izginilo. Toliko smo izprosili, da smo lahko pod streho v seniku spali. Ker čez Kranjsko goro ni bilo nobene ceste, so jo napravili kar po zraku. S hriba na hrib so napeljali debele žične vrvi za vzpenjače, v katerih se je vse vozilo, tudi vojaki, čeprav je bilo nevarno. Nevarno je bilo posebno tedaj, kadar je bil močen veter. Povem vam, da noben vlak tako hitro ne vozi kakor .je brzela tista vzpenjača po zraku. In vse jim je posreči šlo. Kmalu potem opazimo, da postavljajo topove na spodnji strani cerkve. Postavili so jih deset, osem bolj majhnih, dva pa velika mialim, da 35-centi-metrska, kakor so jih imenovali. Opazoval «em jih, ko so jih čistili, ln če si vanj pogledal, si se lahko videl kakor v ogledalu. Bil Htm star 17 let. toda bi bil lahko skozi ta top zlezel. In niso imeli samo tistih deset topov, marveč so bili kanoni postavljeni vsepovsod. Tudi grannte so začeti dovažati In skladaH, tako da ao zgledale kot skladanlca drv. Te spomine zaključim v prihodnjem dopisu. *1.o«ia Flain. 472. —---- """ I Wellsova deklaracija | o človeških pravicah Meseca oktobra t L je slavni an^i , ževnik H. G. Wells v loidonak?«Tt *V4 objavH svojo "Deklaracijo o č^k.h H cah". kakor si jo on zamišlja in kaV*^ bi demokratične države imele pred °° 1 cilj pri urejevanju bodočih družabnih^J po končani vojni. Deklaracija je po vJjJ tu vzbudila veliko pozornost, zato se,«1 z njo tudi naše čitatelje. Razdeljena Sil točk in se glasi: Julajeml 1. Vsak človek, ne glede na raso in haJ ima pravico do hrane, do strehe, do oblek/l zdravniške pomoči in do vsega, kar 3J no za uveljavljanje njegovih telesnih in dnJ nih sposobnosti in za ohranjtev zdravja od stva do smrti. ~ 2. Človek ima pravico do vzgoje ki ■ vzgojila v vrednega državljana in ki " odprla pot do vseh kulturnih dobrin mora tudi vse življenje kar največjo « mišljenja in besede. 8. Človek in njegovo imetje, ki je pridobljeno, imata pravico, da ata ^ ftčltena proti zasebnemu nasilju,~M ustrahovanju. 4. Čeprav je podvržen svobodni krit ra biti človek zaščiten proti mogle škodovati. O vseh odnosih morajo državljani sami sporazumeti. V žavni upravi ne sme biti tajnih aktov, akti morajo biti j a vri i in na razpolago ju Odobritvi a£i popravi. 5. Sleherni -človek naj bi imel pravico opn Ijati katerokoli službo, če se izkaže, da v ni lahko služi splošni blaginji. 6. Človek ima pravico, da se nastani kjerfc na svetu, po svobodni ""Odločitvi in na stroške. V njegovo hišo z vrtom piti nihče brez njegovega, dovoljenja. J se sme kjerkoli, kjer ne naredi škode ali kj njegovo življenje ni v nevarnosti. 7. Človek naj ima pravico kupiti ali i>ro ti karkoli je mogoče zakonito kupiti ali prod in sicer v količini, ki je v skladu s splošno ginjo. 8. Duševno zdrav človek ne »me biti dal v preiskovalnem zaporu kot tri tedne in potekom treh mesecev mora biti obtožen veljavnih zakonih. Ce v tem roku ni bilfl žen. in obsojen, se mora izpustiti na svobadi 9. Noben Človek ne sme biti steriliziran, kako drugače okrnjen brez svojega Nihče ne sme biti trpinčen in tudi v zapotf mora živeti pO človeško. Tudi šttjen na več kakor let. . 10. Klavzule in načela te deklaracije " bile podrobno obdelane v posebnem ki bi ga moral vaakdo poznati. To naj bi temeljni zakonik za vseskupno človeštvo, i Ali ate le aaročUi Proaveto aH MMhUsM sto jama pri jatel ju aH aeredalka v domovino? Tm Js edini dar trajne rrsdaertl, ki ga Svetloba in človeško feiol Berlinski zdravnik dr. Friedrich je v neki predavanju govoril o vplivu svetlobe na veško telo. Največji biološki pomen imi travijoličasta svetloba, ki kaže svoj vpliv sebno v zgornjih kožnih plasteh, kjer kem* učinkuje in ubija bakterije. Ultrardeči ir— učinkujejo samo toplotno na zgornje lw plasti, med tem ko ima vidna svetloba mi učinke. Vidna svetloba se skoraj vsa «Prel* toploto in povzroča zlasti v globini m-koM centimetrov ogretje ter povečanje krvnegij toka, ki nimata nobene sorodnosti z vwW, ■ kršna povzroča ultrivljoličasta svetloba tem se krepijo obrambne sile telesa in* bujajo znojne žleze. Modri žarki ne nI« tako globoko v telo, vplivajo pa na pomirjajoče. Učinek rdečih žarkov-iM* čava v zvezi z ultravijoličastimi žarki. Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete 7. junija 1920) Domaie vesti. V Herminieju. Pa., Ji> 4 Frances Uran, sta* 38 let in doma od Sf. w ha pri Zagorju ob Savi. J Delavske vesti. V Connecticutu sedijo« nlki in kovinarji hud boj za priznanje usn« Ameritke vestu Kongres je sprejdIrJJ cijo za preklic vojnih zakonov, tojto p^j nik Wilson je ni podpisal in zato je pn-l- /, iao,emstea. - n"V' ^ ment v Nemčiji so Pri volitvah zs -g ............... o neodvisni soctsllrt« največ glasov in mandatov. .-JI Sovjetska RUsija. Boljševiki ofenzivo proti Poljskom ns črti m« In Dnjeprom. (Dalje Is prve kolena ) ^ ameriška demokracij, v S^^^t in poštenih nsčinov, da se tohko ' 0 izboljšuje do vsake zaželjene tk^ cialne stopnje - kljub temu illjgf ^ dopuščajo, da sovrsžni elementi Uhk to demokracijo v njener* drobu • •' g Švica lahko nauči Ameriko, di. ni m ^ demokracijo, če trpi »roje ^ £ ^ sredi. In zdaj. ko ima peto k^«^^ vratu, je ekrani čas, da se amen«* cija zdrami. J PKOSTETA @ftlournflfc* čarobna ff nftporfia lebnpf MRT-St So. Uwt>dsl« A?«.-OMcaio. Illinois GLAVNI ODMOR isvafcrv ai.ni »imui VtucvMl (stak.r, ..................... »M» •• J—** Am, < . IM* v a vM*r .1 tilnik ..................<•......MM B. ImmtUrnU A»«., t kkw, IHI««*a ssišiš. .....................»•*» i j—i^i JUn Vrl* .». MVUA.O.....................H.I J. U..4.U A£ ~U n*» «>r.,i..u ....................... HJ i lllJli tZ' S^E MM Jafc» M»l»k. aw4alh ............... MM B. Av«.. Iklaa««. POIIPNMDHKIiNlKI t A Mir« | ViSrUk. »r%i ..... ................mu^TSTZL^1' th frank Itolh. 4ru«l pmš*n4-4»tk .......................»" "l"'' ""i' . ' TL Jaka r-4k-r. Jr. ar>l OUtrlktnl |M*lvrW»rJnlk.................... »I« ni, mg** T* Ca taliva Sarnk*. Srn.! It.trtkinl .........'.i MM W. Sttk «JJ Jaka klana*. traljl Jlalrtktnl MS"**"*................IM S»., III. __*___i-' - —■ -.J...j. JniL i____ Nil V.Jih St.. Walaa«fcsft, tW sfovice z starega kraja .....IU K. Iltal JM., CtavaUM, OkU ,,|»»T S- UvnSala A««.. CkUaa«. Illla.i. .MM s. LaarnSala A*«., Cklaai«. Illln.la ., Mil H. U«>*Sal* A*a.. t klM.«. lllla»U I«! s. I*raas»rt avs.. ClarmAaii h mu. III. I M» traialNill A »a.. ravltlkar fcrllt*— kjar telit*. ViitfM»miaira obdržal f mili knt hI nami IsvollU! mimta Nini, suh mu., dm hi t mim.no aktiv Huha sN mofcrolns no«l, d ril st l»njavo krsnllnl«« m • s a, in and j« v«d»o mu katerokoli I« III«, krilno in polno samo ("ureditvijo okuano, pokruv«. SER VEL BLEOTIIOLUX Plih r*f rigerator Hlalaa UHiHa. • Ndhrnlh prrmltnlh d« laohrsho # l'ono*ni nlAl ohralul trufarh Doatl lodrnlk Suxk • Va*l#4aa poalu>lia • Prihranki plavaj« «Mj senci albanskih planin Prigode »lovmakef/a vojaka v Makedoniji -- HUMOR Neki bančni direktor nekoč po naključju J precej dvomljiv«. vr®d, Je tam kot natakarjih kega bivšega ,ošolca. "Kaj pa delaš tu'" i nil; "Ali ti gre res talu "Ni tako hudu," j. mož. "Tukaj sicer *tr< sti mi pa tukaj ni trebi • "Toda Milka," je prijateljica, "ali ni8i prisebnosti, ko te je tak no objel in poljubil?" "Da, za trenutek. S ga bila odpahnila." Spisal Ivan Jontez I. Posledice izletu v "Mohamedov raj" Bilo je v nedeljo popoldne. Prostak Janez Močnik, najnovejši m-prostovoljni dodatek k moštvu tretjega bataljona 46. pešpolka, stoje-čega v Ohridu Makedoniji, je z rokami na hrbtu mrtvo stal ns prostranem dvorišču kasarne, obstoječe iz treh dolgih pritličnih poslopij tostran iične ograje vzdoli v mesto vodeče ceste, pred katerimi je atalo kot oficir pred postrojeno četo manjše poelopje bataljonskega poveljstva, mrko mojtril preko streh brezupno gole gorske hrbte, ki so zapirali pogled proti vzhodu, in jezno brundal predse: "Rad bi vedel, s čem sem se tako zameril usodi, da me je potisnila v to ušivo makedonsko gnezdo? Prekleta puščoba! Kakor v Sahari . . - Toda Janez je pretiraval. Gorovje za Ohridom je res brezupno pusta in golo kot do kože ostrižene glave rek ru tov, toda ravnina med njim in sinjim Ohridskim jezerom je pokrita z bujnim zelenjem, pričajočim o močvirnosti tal in vročem podnebju; mestece s svojimi starinskimi hišami iz surove opeke In vitkimi minareti, stisnjeno k skalnatemu griču z razvalinami stare turške trdnjave, ae zdi od daleč kot sličica iz Tisoč in ene noči; in pogled na prostrano jezersko planoto, vklenjeno v naročju mogočnih temno sivih gorskih orjakov, ob čljih vznožju se belijo v dalji nalik ob pečevje prilepljenim golobnjakom majhna obrežna ae-la, je očarljivo veličasten. Ne, z okolico že ni bilo nič narobe, rajši z Janezom. Fant, ki ga je stalo v čevljih dva palca manj kot šest čevljev, je bil namreč neznansko nataknjen, ker mu njegov poveljnik, poročnik Sorc, ni hoteh dati dovoljenja za ogled meata, čiger orientalski videz ga je silno privlačil. Dopoldne je bil pri njem ter mu javil po vseh predpisih svojo željo, fiorc, koščen dolgln z obrazom, ki bi delal čast vsaki kumari, ga je pa nahrul[l kot čemeren pes: "Kaj pa še i Jedva si oblekel uniformo, a; Že bi se rseri ae mi izpred oči!" S tem se je na smrt zameril Janezu, ki ga je brez nadaljnega prištel k janičarjem, češ kaj ga briga, poturico, da nI ročno pritekel na prvi nabor, saj na koncu konca ni čisto nič zamudili In, naposled, tudi ni bila Janezova krivda, da mu je, šestnajstletniku, v zadnjem vojnerii letu umrla mati, dočim je očeta nosilo vrag vedi kod po Južni Ameriki In nI bilo od njega glasu vse od začetka vojne, tako, da je ostal sam v domači vaai v gorenjskih hribih! Mar mu je kazalo kaj drugega, kakor odriniti v piaani svet, ako nI hotel ostati večen hribovski hlapec? In mar je bila potem njegova krivda, da nikjer ni imel pravega obstanka, se tu spri s gospodarjem, ker Je zahteval preveč , za premalo, se tam zameril gospodinji, ker ni hotel videti obljub v njenih vročih očeh, ali da ao se mu zamerili rudarji, ker so prevoljno sprejeli mezdno znižanje In da je bil danes konjski hlapec v Radovljici, jutri kočijaž na dolenjski graščini, potem delavec v ljubljanski tovarni kleja, rudar v Trbovljah, nosač malte In opeke v Mariboru, akladiščni delavec v Celju, fijakar, hotelski aluga in pog^ebnikov sluga v Zagrebu, kino-vratar v Novem Sadu, pristaniški delavec In zaupnik tihotapcev na Sušaku itd.? Saj so ga navsezadnje le dobili pred naborno komisijo, ki ga je potrdila k pe- Delavski bataljoni v uniformah v glavnem mestu Mehike v pohodu na prvega maja. 96% štedilnikov prodanih Kupila sem modem pliiuki štedilnik, ker ie PRVOVRSTEN t opremi u | ^ kukanje Moderni plinski štedilnik PRVI v prodaji, ker prvovrsten v opremi! • 96 iz 100 družin kupi plinski štedilnik, ker modern plinski štedilnik h 1. Prvi v ekonomiji! Stane manj za kupiti—stane manj v obratu. t. Prvi v hitrosti! tariiitrejle kuha na krovu kolikor je znano. 9. Prvi v prožnosti! Daje kakršnokoli gorkoto želite takoj. 4 Prvi v krasoti! Slavni narodni izumitelji ao ustvarili ta moderni pln štedilnik. 5. Nenadkriljiv v čistoti, udobnosti in hranitvi oprame. EDINO MODERNI PLINSKI ŠTEDILNIK IMA VSE PREDNOSTI Samo-užlgalni vrhni gorilec . .K Ni treba užigalic. ne Čakanjs. ^ j Veliki corilec . . . Najhitrejša vrhna kuha na krovu peči kolikor tnm Automatična kontrola gorkote v peči . . . jamči pravo temperaturo. *' Prava temperature peč . . .'Drži zaželjeno temperaturo. Težja inaulacija . . . Drži gorkoto peči v peči. Brezdimni pražilee . . . Odpravi dim, praii z dvojno hitrostjo. Minntna paznost . . . Vas pokliče kadar je kuhano. Automatična kontrolna ura . . . Ako želite. Pazi na vašo kuho . Odpira 1n zapira gorkoto v peči—kadar ste odsotni. OGLEJTE 61 TA MODERNI ŠTEDILNIK T VAŠEM BLIŽNJEM PROPl G AS URADU Po aklepu 11. redae konvencije se lahko naroči sa Ust prišteje eden, dva, tri, štiri ali pet članov Is ene družine k eai niai. LIat Proeveta stane za vaa enako, za člane ali nečlane M« ■ eno letno naročnine. Ker pa Okrni še plačajo pri aaesmeato %\» • tednik, ao Jim to prišteje k naročnini. Torej eadaj al vsroks. rtii.« Jo liat predrag sa člane SNPJ. Ust Proeveta Je vaše lastata« * gotove Je v vaaki družini nekdo, ki M rad Titel list vsak daa. t** listu Proeveta Je: Za Zdruft. države In Kanado.HM Za Cleero in Ckiear« i« . 1 tednik In.............4.8S 1 tednik ia...... ......[J 1 tednika IN S tednika ia............"J S tednike In ...........2 4« S tednike ia............ * 4 tednike in............ 1JS 4 tednik* ia............JJ 5 tednikov la........... nič B tedalkev ia...........** Za Evropo Jo.......$•-••. Izpolnite apodnjl kupon, priložite potrebao vsota deaarjs sli Order v pisma in ai naročit« Preaveto. Ilet, ki Je vaša la-tsiM Pojasnilo:—Vselej kakor hitro tateri teh članov prenehe biti fl» SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo aahtevs! isn. »va\»» tednik, bode moraiaisti član is dotične družine, ki je teko naročena na dnevni! Prosvete, te takoj naznaniU uprsvn.*tvu ' in obenem doplačati dotično vsoto lista Pro*vaU. Ak« tegs ne tedaj mora upravnico znižati datum sa te vsoto naročniku. tegnil vzvod, da je voda v rakah vala za pisalno mizo, v sobici na pred fužino stekla na lopate o- kraju fužine, ter se za zrl skozi gromnega kolesa in pognala nor- okno preko hiteče vode v rakah ce, veliaa kladiva, v besno udar- daleč, daleč, kakor da bi hotel janje po debelih kosih razbelje- uteči bridkosti tega apoznanja. nega železa. - Potem je kmalu prišla Še dru-Tako Janežlču ni preoatalo ni- ga nadloga. 2elezo je pohajalo česar drugega, kakor da je pri in ga j« bilo le stežka dobiti, »vojih šestdesetih letih, tedaj, ko ftvedsko jeklo je bilo znano in se je bil že polagoma priprav- slavno le še po imenu. Zaradi Ijal, da sem izpreže in prepuati zapore ga ni bilo več mogoče do-delo mlajšim, močnejšim rokam, biti in delati je bilo treba I na-»pet obul cokle, opaaal usnjen vadnim Železom. V vsaki vojni predpasnik ter stopil sa nako- ja pač tako, da tedaj pade vred-valo. Bele roke ao prijele kladi- nost Človeškega življenja In rase vo in udarjale po rdečem, v o- osna želeVu. Sprva ae j<< JanežiČ gnju omehčanem železu. Iskre stiske po železu skoraj razvese-iio sršele v*cnaokrog in odaekanl 111, ker je našel v njej rahlo o-konci razbeljenega železa, podob- prnvlčilo za avojo nemoč. Ven-nI debeli turščici, so padali v dar je prekmalu uvldel, kam u-toku s nakovala na Ua. na roke tagne to zlo privesti njegovo fu-in noge, žgal! in pekli ter pripra- ftlno, staro obrt. obstoječo že vljalf skelečo bolečina Toda tu- atoletja. procvitajočo is roda v di njegove roke ao bile že alabe, rod. Kaj bi počel brez fužine, noga mehke, a hrbet trd in se bras železa, on. ki je printaaLs ni več hotel dovolj gibko In glo- seboj na svet v slednji kaplji boko u|M>gibati. Pri obdelavi svoje krvi globoko Ijubeaen. di-prvega srpa. zajet v čar rdečega, vjo straat do te očmele. s drob-pojočaga železa, je upal, da mu nlm železnim prahom v ae pole ta ne bodo v napoto, da bo de- vsodpokrite fužine, v kateri je lo zmogel, kakor ga je nekoč. Ko noč in dan. Is leta v leta da, iz ie posegel s kleščami v peč po stoletja v stoletje, poleti in po-drugi koa razbeljenega železa, ao slmi žarela peč in širila toploto, bile njegove črne roke pokrite a ki bi jo človek pogrešal tudi v temnimi pikami tam. kjer ao i- najhujši vročini, če bi je n« bi-*kre in ogorki oamodill kosma- lo več — brez fužine, v kateri te lahki, trde od utrujen o« ti In ao Is dneva v dan rohneli a avo-so i* »drhte v a k od napora. Is- Jih divjim bobnenjem ogromni i »rev i de I J«, da nI več za delo, in norci, ki med delom nleo sme se je žameten umaknil od nako-lil zanemeti, če ae Je hotel ubra- - Vojna je zatekla fužinarja Antona Janežiča v šestdesetem letu starosti in mu takoj prve dni vzela dva sinova, tri zete, pet kovačev, hlapca in dva konja. Zdelo se Je, ds se je poleg zaskrbljenosti v družini naselila žaloat tudi v kovačnici. kajti številno znižanje delovnih moči je bilo občutno in odtlej so težka kladiva udarjala redkeje in je postala zvonka pesem železa tišja in manj ubrana. Res so mu ostali v pomoč stari kovači, toda njihove črne. izgarane roke. ki so sicer še znale srp lepo za kriviti in mu dati potrebno debelino in oatrina so bile že utrujene, ker so pustile svojo silo in gibkost v kladiv ih in kleščah BIH ao že veterani svojega težkega poklica, saj ao prestali ol> nakovalu svojih trideset. štirideset let in pri tem t lesenim i coklami na nogah izgrebli v step-tana tla. prave kotanje, kri pa jim je že zdavnaj izsušila ra/>» I jena peč sredi fužine. Tudi trije vajenci niso pomenili mnog« in edini sin. ki ni bil poklican, je bil vodoglaven. Zaradi bolezni nI bil v drugo pomOČ, kakor da je sedel na oblazinjenem atol-cu ob norcih in "dajal vodo". Na znamenje kovača je namreč po- TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tulurslio obrt spsdnjoi^ P ROS VET A, SNPJ, 2S57 So. Laondale Ave.. t^sf*. Pri Mene pošiljam naročnine aa Ilet Ptesvete vsote »• lae..................................<1 draitvs št- Tiska vabOl sa veselice in ahode, vizitnice, časnika knjige koledarja letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugOi VODSTVO TBKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJPJn DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI (■■■t Vaa pojasnila Saje vodstvo dekanSl-Cene zmerne, unijeko delo prvo wet' Pišite fa Informacij« aa naslov: SNPJ PRINTERY i 1667-69 Sa LAWNDALE AVENIJE / t Tet iNfc^l 4SS4 CHICAGO, ILLINOIS