227. številka.
Ljubljana, petek 5. oktobra.
X. leto, 1877.
* ?**k dan, lavsomit ponedeljke in dneve po prasnicih, ter velja po polti prelomim s» avstro-ogerike doiele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 r1«L,
m fcrtrt teta 4 gld. — Za Ljubljano bre« pošiljanja na dom za celo leto 18 gliL za četrt leta 3 {jM. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje oa sJUm so račun* 10 kr. ca mesec, 30 kr. aa četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poutniua iznaša. — Za gospodo nčitelje na ljudskih Šolah in aa ilj*ke velja sniiana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 'i gld. 60 kr.. po poŠti prejeman za četrt lota 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopno potit-vrste 6 kr., če se oznanilo onkrat tiska^ 5 kr., če so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj oe rsvole trankiran. — Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Prane Kolmanovej hiii f*. 3 „gledaliSka stolba". Upf a rniitTO, na katoro naj »e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, -.i«...',.;*, tj. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiii.
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Carigrad 3. okt. zvečer. „Agence Havas" poroča, da je Rcouf-paša ime-novan^ za poveljnika balkanske vojske in je v Šibko prišel, Sulej man-paša je imenovan za poveljnika dunavske armade, in je prišel v Kazgrad, Mehemed Ali paša je bil pa nazaj poklican.
London 4. oktobra. „Daily Ne\vs" poročajo iz Karajala 3. oktobra: Ruski general Melikov je dene s prijel Muk-tar-pašo na celej liniji, da bi ga od Karsa odrezal; vzel je P aule t, ključ do Muktarjeve pozicije, katero mesto je bilo od enega bataljona branjeno. Rusi so izgubili 150 mož in so taborili na osvojenih pozicijah. Pričakuje se ponovljenje boja.
Dunaj 3. okt. Mimo vseh protivnih poročil se tu ve, da je vstop Srbije v vojsko gotov sklep. Kcdaj Srbija udari, to odločuje Rusija.
Carigrad 4. okt. „Agence Havasu poroča: Včeraj je bila velika bitka blizu Karsa. Rusi so bili popolnem tepeni in BO izgubili mnogo. Veliki knez Mihael je osobno komand i ral, dva ruska generala in mnogi oficirji so pali.
London 3. okt. V britanskoj vojski je bilo veliko odpuščenj in avanziranj. Avanziralo jih je samo v generaliteti 398.
Odesa 2. okt. Armada, kije dozdaj bila za brumbo obmorskih obal, gre vsa na bojišče, a Da njeno mesto pridejo novoosnovane štiri rezervne divizije.
O r so v a 2. okt. Občni napad od strani Rusov se pričakuje v malo dneh.
Peterburg 2. okt. Ruska konjica, od generala Zimermana na razgledovanje poslana
je 500 Cerkesov pri Čubuak-Kujusu pretepla, 700 Cerkesov pri Tatar-Dasardžiku nazaj vrgla in mej potom zopet 300 Cerkesov pretepla, ter prišla v svoja položenja nazaj v 4 dneh 200 vrst ohhodivši.
Peterburg 2. okt. Proti koncu avgusta se je začel v srednjem Dagestanu upor. Od raznih stranij so vmarširale milico in vojske tja in so bili vsta.:i zaporedom tepeni.
Carigrad 2. okt. Sultan je Muktarju in Osmanu paši dal naslov  BGyazi" (zmagoviti) in osmanski orden z briljanti. — Osman paša poroča : Kusi streljujo na Plevno noč in j dan naprej.   Muktar paša poroča:  Šest ru-! skdi pešecskih bataljonov in konjiški  polk z ' osmemi kanoni, od Ardahnna k taborju v Ka-rajalu idoči, š.t so črez reko Kary, prišli v vas JAgučelar in poslali konjiški in artilerijski od-| (telek do Jeinhiki naprej. Dva turška konjiška i polka sta jih pretepla po dve uruej bitki. Rusi so izgubili lun mož in so se umaknili.
Vojska.
Mirovanje in tišina na evropskem, prav za prav jedino Važnem, bojišči pomeuja pokoj pred viharjem. Kusi se pripravljajo na j glavni udarec, ali pri Plev ni ali na Lomu, al ob jeducm na obeh teh kraj h Od izida tega volicega udara bode tudi odvisno, kje in kako bode ruska vojska prezimovala, ker, da bode vojna še drugo leto trajala, to je uže gotovo.
Ne zmirom zanesljiva „Agence llavas" nam denes telegnitira, da 80 Turki zopet premeuili glavnega poveljnika. Odstavili so Mchemet-Ali|a in postavili „ener-j gičuega" Sulej mana, dozdaj v Crnej gori in v i Sipki tepenega, na čelo lomske ali dunavske vojske. Tako bi bil torej uže drug turški glavni poveijuik odstavljen.
Veliko večje važnosti, če prav ne vesele,
bil bi drug denašnji carigradski telegram, namreč o novem pobitji Rusov pri Karsu v Aziji. Ali to poroča muogokrat nezanesljiva, da ne rečemo lažnjiva „Agence Havas", ki je užo marsikatero boso novico po Bvetu izpustila.
Ravno ko smo te vrste napisali, dobili smo drug telegram iz Londona, poročilo dozdaj zmirom zanesljivih angleških „DaiIy Nevvs", ki pripovedujejo o ruskej zmagi pri Karsu, torej ravno narobe od „Agence Havas". Držimo se tega poročila.
Do srede oktobra bode Rusija imela nad 100 tisoč novih izurjenih vojakov na bulgar-skem bojišči. Turki dobivajo pa le materijal, neveščo novince. To se bode moralo kmalu i/poznati v resultatih.
Iz Carigrada se „N. W. T." piše: Čudno in nerazložljivo je, od kod prihajajo ljudje, katere porta vedno na bojišče kot pomoči pošilja. Zadnje štiri dni so na evropsko-turških železuieah zopet S000 mož v Jeni-Sagro Sulejmanu na pomoč pripeljali. Iz Šibke pa so v Carigrad v zadnjih desetih dneh 3000 ranjencev po železnici pripeljali. V Carigradu je zdaj vse ceno. Begunci so svojo živino sem prignali in jo prodajejo po vsakej ceni.
Domoljubje na Slovenskem.
So celo znameniti pisatelji, ki zaznamujejo domoljubje kot napačen čut ter ga prispodab-Ijajo egoizmu v posameznem človeku; stavljajo domoljubju k o z ni o p o 1 i t i z e ni nasproti. Kakor duhovito in lepo se tudi razprave o tem slednjem glase, vendar ne prodirajo v maso ljudstva. K večjemu te ideje kozmopolitizma četrti stan in trgovec gojita; prvi menda zbog tega, ker mu je po vsem svetu zaveznikov iskati in slednji, ker ga njegovo opravilo k njemu nagnjuje, ali po večjem klije ta ego-
Na naših gorah.
(Povest iz šest' ajatega stoletja, spisal L boiiilP.) I.
Samotno in vrh puščavnega pogorja je stalo konec šestnajstega stoletja malo župni ško poslopje, obdano le z bornimi kočami notranjsko vasi in proti vzhodu od malo cerkvice, posvečene božji porodnici, žalostna minulost slovenskih pokrajin v večnem boji z ljutim Turkom, slaba omika in sploh nepo-znatje višji umetnosti nijso pripuščale staviti tedaj krasnih poslopij.
Temu jo bila tudi kriva mnogo nova vera, ki se je jela širiti tedaj po vsej deželi, in akoravno zaničevana od bornega kmeta, vkoreniuila se je vendar naglo v dvore ple-menitašev in višjih stanov.
V malej priprostoj sobi omenjene župnijo je hodil neko po polu dne počasi, kolikor so mu pripuščale starikave, pol hrome noge, Človek bledega starikavega obraza, vpa-lih očij, sivih las, vseh znamenj, da jo uže izginilo mnego pomladi njegovega življenja.
Njegova oprava, črna dopetača halja jo nedvomno pričevala o višjem duho\skem stanu.
V resnici, Janez Montinus, tako se je klical naš znanec, jo Lil nekdaj dušni pastir ovči-cam svoje samotne župnijo. A kar se je vrnil Črez mnogo let iz tujega, slabega zdravja in potrtega duha, nij opravljal več svetih opravil, le stanoval je v samotnem poslopju, ker je stalo prazno u/.o mnogo let.
„Kaj je potreba vsega tega meni," go vori starec polglasno sam s soboj. „Da, pred dvajsetimi leti je bilo drugače, mnogo bolje.
V brezskrbnobti sem živel tu, v cesti, sveta nijsem poznal in njegovih goljufij.  In kaj še,
to n'j najhuje, tuje nepotrebne revščine nijsem imel na svojih ramah."
„Od hudiča prineseno in vsejano seme v resnici pada na rodovitno zemljo, lepo klije in poganja, a sadu ne rodi, ne more roditi druzega, kakor meni: prokletstvo  in obup."
Pri zadnjih besedah mu umre glas na ustnicah, navadna oto?uost se ga loti. Kakor obnemogel se zgrudi v naslonjač, zakrije obraz z rokama in sloni, kakor brez življenja.
Tako niti ne opazi, da so se polagoma oddrsnile duri njegovo sobe in je vstopil tuj človek čudne oprave, čudnega vedenja.
Izpod resnega, starosti in Bkrbi menda nagubančenega čela, ste mrklo svetili vpadeni očesi, v katerih se je bralo gorje in nesreča.
Dolgi sivi lasje so se mu vsipali po suhem tilniku in revni obleki, velika popotna g< java in torba črez pleči ste pričevali o beraču tedanjega veka.
izem t vseh ljudeh, in Se delavec ali trgovec bodeta morebiti v tujini čutila resnico: „ljubo doma, kdor ga ima," ali s pesnikom vkiiknola, ki pravi: „ja det letzte Knecht, der an den Herd der Vatergotter streifte, ist uns in fremden Lauden hoch willkomraen." Rodilo se je z nami to domoljubje in z najlepšimi kozmopoli-tičkimi deklamacijami ga ne preženete. Prime nas, kadar pesen domovinska naša ušesa zadeva; prijema nas, kadar se oziramo po kakem lepem kraju domače zemlje in posebno močno se vzdiguje plamen domovinske ljubezni v tujini, tam, kjer se morebiti Ipavčeva: nAP na tujem tudi, zvezda me poznaš," ali Nedvedova: „ Beseda sladka domovina* z najognevitejšim navdušenjem poje.
Ne bom definiral domovinske ljubezni na dolgo, kratko z velikim patriotom Bbrnejem rečem: „die Vaterlandsliebe bat keine Stu-fen; wer nicht alles thut, hat nichts gethan, vver nicht alles hingibt, hat alles vervveigert."
Na Slovenskem imamo dve stranki, koje obe domoljubje zase reklamujejo. Dajmo po gledati prav objektivno, da pod objektiven lopar ne pridemo, kako je to domoljubje obeh.
Začnimo s takozvano „ustavoverno," ali kakor se ona sama rada imenuje „liberalno," ali „nemško" stranko. — Najbolj zagrizen „ustavoverec" ali nemškutar mi bode pritrdil, da je v deželah, katere vsi nemški resni statistiki slovenske imenujejo, velika večina prebival j stva — slovenska ter, da je pravega Nemca, razven Hočevarjev, komaj 2 procenta. Večina nas, ki smo šolo pohoje-vali, ali se drugače po svetu onegavili, govori res tudi nemški. Te slednje nobeden statistik ne devlje mej Nemce, torej iih tudi mi ne smemo, bilo bi to malo nespametno. No, k takozvanej nemškej stranki pripada tedaj nekaj pravili Nemcev in 2/3 takih, ki malo ali dosti nemški govoriti umejo, katerim se pa slovenski tipus na obrazu bere. Ti tedaj domoljubno delajo tako-le: v deželah, kjer je velika večina prebivaljstva slovanska, se mora povsod nemščina vpeljati. V uradih jo, hvala prejšnjim neugodnim nam tradicijam, uže imamo. Slovenec-kmet, ki nobene nemške besede ne zna, stoji z nemški pisano tožbo ter takim odlokom pred toboj! Kaj je v tožbi, tega ve. Na vsak način mora naš Slovenec od tega nemškega ura-dovanja neizmerno korist imeti. Kdor tega ne razume, ta je najmanj sovražnik slovenskega ljudstva, pravi teorija te naše „nem-
„Gospod Gornik, ali se vidiva zopet črez toliko let," povzame zdajci berač precej glasno in pogumno ter vpre svoje oko, ki se je zopet svetilo, nekako pogin imej še v slonečega
starca.
Duhoven se zgane in ozre boječe po človeku, ki ga nadleguje v tej samoti, ki ga imenuje z imenom, katero misli, da ne pozna več živ človek na svetu razun enega, da tudi njemu mora biti tuje.
„Kdo si, da se predrzneš vsiljevati se v mojo samoto in me kliCeš z imenom, ki mi je neznano," pravi pogumen, zapovedljiv glas duhovna, ki se trudi zakriti svojo prvo zadrego.
Derač se divje, zaničljivo zakrohoče pri teh besedah in pravi: „Čudno, nepoznate me gospod Gornik, vsaj vidite, da sem berač, človek zapuščen od vsega sveta tudi od istih, kateri so prisegali nekdaj pomoč in ljubezen."
„Ne razkladaj tu svoje revščine, ki je razlita sedaj po vsem vesoljnem svetu, jaz ti
ške" Btranke. — Šola mora biti, kolikor možno, nemška; v tretjem razedu ljudske šole uže mora biti nemški jezik naučni jezik, pravijo famozni pedagogi te nemškutarske stranke. In to je jasno! Neumneži, kaj hočete: ti kmet za plugom rabiš neobhodno nemščino, ker utegnil bi biti tvoj vol, ali konj trd Nemec, ne uboga te, če nemški ne znaš, kaj hočeš! In pripeti 8e jedenkrat v letu, da pride Nemec iz Gorenjega Štajerja k tebi vino, ali živino kupovat, kako hočeš kupčevati, če nemški ne znaš! Prav nemogoče to! In mož, gospoda ti pošlje nemške odloke, kaka dobrota zate, če umeš uže doma to reč! In, človek literatura je res lepa, velika; če nemški znaš, treba ti polje obdelovati aamo 4 dni v tednu, drugi čas obrneš, da se kultiviraš po branju Gotheja in Schillerjal In, človeče, daj si no v glavo vtepsti: v tretjem, četrtem razredu ljudske šole se predava geografija, aritmetika, geologija, zoologija, zgodovina etc, če se ti, v slovenskem jezika reči predavajo, boš vse, kakor nemški učenee, doma na paši hitro pozabil, če se pa tega v nemškem učiš, pam-til jih boš do črnega groba in zraven si se strašno misliti učil. Jaz ne zapopadem, zakaj se na Nemškem otroci po slovenskem ali francoskem naučnem jeziku teh stvarij ne uče\ morda bi jih dalje v glavi obdržali! (če nobeden naših „nemških" pedagogov nij te misli imel,) naj jo tu vzame, dam mu jo brez plačila, „kein Recht vorbehalten."
Nepatriotičen je pri nas Slovencih tedaj, kdor zavira „kultiviranje" Slovencev, da kdor nas zdaj živečih slovenski govori; neki Les sin g je nekdai na Nemškem pravil, da je oni, ki materinščino pred vrata Btavlja ter tujščino in če tudi jako kultivirano fran-cozinjo na prestoljček konverzacije stavlja, po domače rečeno blazirana opica ter, da je terjatev patriotizma, tujščino, kakor hitro jezik narodov izpodriva, kot strupeno gobo izbacniti, ali ta nemški Lessing je nemara bil dober nemšk dramaturg, v socijalnih vprašanjih pa je iz Deocije zajemal. „Tempora mutantur", Patrijot je na slovenskem (po nemškutarskej teoriji,) kdor slovenščino, jezik velike veČine narodove, zameče.
Narodi imajo svojo mladost in Nemci so ae baje v najprvej mladosti svojej po medvedovih kožah valjali in zraven imeli morebiti 30 narečij, če ne več. Še le Luther je veli-konemško narečje povzdignil do pismenega je zika. Ti Nemci bili so početkoma tudi jako
no morem pomoči," odvrne se v hujši zadregi duhoven.
„Ne jezite se in ne podite me od praga, vsaj vas ne prosim ničesar, in znano vam je, da mi nekdaj tudi nij bilo treba laziti s torbo od praga do praga, le to zahtevam od vas, kar mi zapoveduje srce očetovo, ljubeče srce," odgovarja resno berač in meri bledega tovariša z resnimi pogledi.
„Gorje ti, nesramnež, kdo ti je dovolil te besede in te pripeljal sem!" vsklikne pri tej priči duhoven in plane raz sedeža, a hrome nogo mu ne služijo, s presunljivim stokom se zgrudi zopet na naslonjač in zakrije obraz.
„Nesramnež, vsiljenec! Čujte, čujte, kako se spreminja svet," povzame smejoč se berač. „0 krivoverstvo, lepe nauke si zatrosilo mej ubogo zapuščeno ljudstvo."
„Prelomljenje -najsvetejših priseg, zaničevanje svojih najbližnjih, tajenje samega sebe proti istim, s katerimi nas veže najvišja
nesložni ter tepli bo se mej sabo še hujše nego Poljaki in Rusini ali čas jih je zgodnja!, iz rarposajencev zrasli so možje in zedinili so se v veliko telo, pustivši neumno „duode-covanje*. — Jemine, kaj žlobodraš, mi uže miga naš „Nemec-; nič več, bo neumnost, taka neumnost, kakor če bi vbog mlad človek bo trudil, postati s časom premožen posestnik. Bogatini so zdaj brez stadnega podedovanega velicega premoženja nemogoči! Če bi to res bilo, ne storim ničesar več za svoj milijonarski ideal, toliko bom uže zaslužil, da bova jaz pa moj kužek živela ; pa nij res, narobe uči vsakdanje življenje: Binovi bogatinov navadno pridejo na nič in mali Židov, ki je nekdaj klinčke prodajal se vspne na oltar zlatega teleta in milijonarji-narodi nemajo prav žilavega potomstva, hodijo v zaton in mladi, zdravi, neokuženi narodi stopajo na zidališče svetovne kulture.
In tako mi Slovani. Kar tedaj našo narodnost povzdigniti morejo po zdravih pojmih domoljubno. Vi hočete, da se naš slovenski mali narodič ki se po vašem mnenja germanizaciji vstaviti ne more, hitro ko mogoče p o n e m č i ter prej ko slej spravi v položaj, da nemško kulturo kmalu pri viru zajema. Naša misel je, da je ponemčenje dolgotrajna stvar, ki več nego 100, 200, 300> let traje ter da se narod, kojemu se le polovično, ali vzemimo celo znanje tujega jezika s velicimi stroški vcepi, še ne more zvati kul-tiviranem. Veliko puhloglavcev hodi po svetu, ki morebiti pet jezikov govorijo ; po logičnih pojmih vaše domoljubno delovanje narod T kulturi zavira, ker: glavo dam za tistega slovenskega dečka, ki se je v vašem tretjem in četrtem razredu ljudske šole misliti naučil. Kar si je zapomnil, zapisano je na slab papir se. svinčnikom; Črez leto in dan ne bo vedel, ali se zemlja okolo solnca, ali narobe suče; to pa bo gotovo, da se bo on skozi celo življenje nekako motovilasto' sukal ter svetu Bvedočil, kako čudnega ga je vaš patriotizem napravil. Velikansko je polje kul* ture in človeško življenje jo prekratko, da bi človek le jedno stroko popolnom obdelal s tujim mu jezikom; vsi Slovenci vendar ne bomo študirali ter taki posredovali mej kulturo naših sosedov ter omiko našega naroda, delamo jo po tem konkurenco Nemcem, dem Volke der Denker! Vaše domoljubje je tedaj jako dvomljivo in vi nemškutarji ste grobo-kopi našega, če tudi malega slovenskega na-
dolžnost, to so isti lepi nauki zveličavne nove vere."
„0 gospod Gornik, ali se no spominjate več, kako ste govorili nekdaj, se ve da, mnogo let je minolo odslej, da, ko bi vas ne bil poslušal in vam verjel, ne nadlegoval bi denes ljudij za skorijo kruha, ne zahteval bi od vas, kar mi veleva moja vest."
„Biazeu je, blazen je," kriči zdajci duhoven. „Peljite ga na prosto, dajte ga sod-niji, da ga kaznuje za njegovo predrznost," se razlega vedno hujše razjarjen glas [duhovna.
Pri teh besedah zbledi še bolj beračev obraz, prejšnji posmeh mu izgine iz lica, očesi se mu zmrače v nepopisljiv srd, grjača se mu trese v koščenej rod.
„Blažen sem, naj bode. Ako bi bilo res, srečen bi bil, a varuj se, da ne zblazniš ti sam, starec, kajti pred teboj stoji človek, ki se ne straši tvojih besed in groženja."
roda. Savest, da se po kakem trgu ali mestu, •na slovenskem nemški govori, vam je sladka, mencate si roke; Možje domoljubi in vi ne vidite, da je naša industrija v tujih rokah V .Nemški" vi patrijoti iz dežele, vi ne vidite, kdo je uže posestnik naših rudarstev, topljic?
Vode, vode in „Rrausepulver", državni pravdnik mi uže miga! — Je nij pomoči več, bom rajši končal, ali vprašanje Btavim: kdo ljubi svoje ljudstvo, tisti, ki se njegovega jezika učiti neče, ali tisti, ki se ga uči; tisti, ki v družbi le nemški govori, slovenski pa le tolče, ali tisti, ki akoravno dobro vešč nem-•Sfcine, svojoj rodnej materinščini pomoči hoče, da nij več dekla, ampak gospodinja v hiši? Zberite svoje možjane za dve minuti, morebiti zadenete pravo! S —c.
Politični razgled.
V Ljubljani 4. oktobra.
Jeden izmej najodličnejših ustavovernih .udov gospodske zbornice, baron MštcKtGH* ■fel* je vtorek dopoludne umrl. Doživel je visoko staro.it 79 let. Bil je zmirom odločen sovražnik ravnopravnosti v Avstriji, ljut neprijatelj Belkredijevega in Ilohemvartovega ministerstva.
TV»-of#fc<» italijanisima Ciani in Ber-toldini, ki sta izvoljena v južno tirolskih mestih za državni zbor na Dunaji baje poj deta tja, ker so propali italijanisimi pri volitvah na kmetih in so imeli tudi v mestih le malo večino.
W*aMjc*ki v Galiciji raznašajo in podpisujejo adreso zahvalnico do Košuta, ker se je v zadnjič v svojem pismu izrekel za zopetno vzpostavljenje Poljske.
,JM*wffj4tt'.rki „Ellenor" vendar ostaje pri svojej trditvi, da je general Klapka zapleten v szeklersko magjarsko zaroto. Češki listi pravijo, da gotovo ne bode dve leti sedel v ječi kakor M i 1 o t i r , da si je nameraval erarno blago krasti, prav po viteško-magjar-skej betjarskej maniri. (Zarotni uporniki so mislili namreč orožne magazine naše države s silo opleniti.) Ogerski brambovski minister Szende je šel v Erdelj zavoljo te rabuke. V komi tat čikski so vojaki poslani. „P. L.a uže prosi, naj se zarotniki ne kaznujejo ostro, naj 8e ne „pretira".   Ko bi bili Slovani!
Telegram „Ellen<irovtt iz Kronstata v Er-delji dalje poroča, da jo bil krvaV boj mej ljudstvom in vojaki. Polkovnik Skalic s tremi kompanija mi jo Šel tja. Oborst-lejtnant Horvath in bivši državni poslanec Bartha sta bila prijeta in zaprta. Po zanesljivih virih, pravi telegram dunajskega „T.,U je zarota v širje kroge segla.
Pri teh besedah pristopi berač k duhovnu in mu zašepeče nekaj skrivnostnega na uho.
Duhoven se zgane, ozre še enkrat v be rača in omahne zopet v naslonjač. Njegove blede ustne pa zaimrarajo:
„Molči, molči, starec, ne pogubljaj mene, sebe in še neko drugo nedolžno osobo!"
Nekaj trenotkov sedi berač poleg še vedno nemirnega duhovna, ter mu, kakor je videti, pripoveduje važne imenitne reči. Duhoven odgovarja le sem ter tja s kratkimi na pol glasnimi besedami in stresa s sivo glavo, kakor da bi mu beračev govor, spomini morda neprijetne minolosti,  ne bili po godu.
Da je bilo resnica poslednji ali ne in kakov je bil pogovor z beračem, zakaj sta sedela kakor znanca davnih dnij skupaj pri ene j mizi, pokaže nam poznejša povest.
Le to moramo omeniti, da je duhoven spremil kmalu potem berača do vrat, mu po-
V nanjr «■»**▼«».
II<* novine svetuiejo, naj posamezni okraji širne Rusije nabirajo in vladi odrajtu-iejo vsega, kar je za prezimovanje vojakov potrebno, da se v Bulgarijo pošlje. Nekatera zemstva so v tem smis'u uže svojo pomoč vladi na razpolaganja Rtavila.
„Golosov" dooisnik je govoril z generalom Ignatijevim. Isjnatiev je rekel, da edina napaka, da Rusi nijso Plovne vzeli, ko je Se snmo 0000 Turkov v njej bilo, je vse drugo zlo stanje soboj prinesla.
tnfffni'*! kraljica je društvu rudečega križa za oskrbljevanje ranjenikov obeh vojsk dala 250 funtov šterlingov.
Domače atvari.
— (TT m e t n o a t.) V sobani tukajšnje realke bode vtorek 0. t. m. razstavljena Otto-nova sloveča slika: „Poklanjanje Mariji An-toinetti na dvoru Vorsailleskem".
— (Za meščane) so bili v seji mestnega odbora 28. septembra sprejeti: Jakob Koblica, hi5ni posestnik in marelar. Anton Kremžar, hišni posestnik in pek. Peter Strel, branjevec. Marka Span, čevljar. Kari Ilinter-lechner, čevljar. Andrej Praprotnik, načelnik mestna Rudske šole. Jožef Kohrer, sukač. Anton Avbel. hišni posestnik in pek. Jožef Regali, hišni posestnik in mizar. Jožef Strzelba, hišni posestnik. Franc Rahovec, hišni posestnik in kupec z žitom. Blaž Rasp, hišni posestnik. Mihael Velkaverh , branjevec. — Ljubljanski srenj čani pa so postali: Kari Pole pl. Ruttersheim, c. kr. polkovnik v pokoji. Kari pl. Merten, c. kr. podpolkovnik v pokoji. Ferd. Schmitt, hišni posestnik in kupec. Jakob Milavec, hišni posestnik in krčmar. Anton Mikulinič, gostilničar. Nace Šušteršič, gostilničar. Jernej Tavčar, mizar. Viljem Sclnveitzer, revizor pri južnej železnici. Lorenc Vagaja, hišni posestnik in mokar. Jurij Kun-čič, kupec z usnjem. Fort. Mavric, hišni posestnik. Janez Mohorc, branjevec. Mihael Fleiscbmann, gostilničar. Jakob Abramovič, čevljar.
— (Iz duhovenskih krogov.) K farnemu konkurza, ki se je 2. t. m. pričel, prišli so ti-le duhovni gospodje: Belar Jožef, Hladnik Janez, Kalan Jakob, Klofutar Janez, Kunstelj Franc, Kutnar Nace, Masterl Anton, Razboršek Jožef, Šoklič Blaž, Tomažič Janez, Tomelj Jakob, Trepal Anton, Zagorjan Janez.
— (V begunskej kaznilnici) na Gorenjskem je zdaj 167 žensk zaprtih iz štajerskega, Kranjskega, Koroškega in Primorja.
šepetal še nekaj besedij v uho in stisnil pre eejšno število novcev v pest.
Poslednjega nij mogel umeti stari Urban jedin duhovnov sluga, ki je molil pol svoje zmršene glave iz kuhinje, in si ubijal možjane o predrznem beraču, o gospodovej prijaznosti in o obilem daru, vsaj sicer gospod ne pusti rad okroglega izpod palca. Skop je, hudomušen je in čmerikav, kakor sam Bog ga nas varuj.
II.
Kake pol ure od župnikovega stanovanja iu borne podgorske vasi se svet precej dviguje. Mogočne strmine, na pol obraščene z borovci in samotnimi smrekami, na pol skalo-vite, se prostirajo proti jugozahodu, kakor da bi stale v bran pogostemu viharju in silnoj burji, ki tolikokrat buči sem od jadranskega morja.
V zatišji tega pogorja na skalnatem robu je  stalo tedaj  ne ravno veliko, a trdno zi-
Razne vesti.
* (Velik tat) Novembra 1. 1875 je bilo v Londonu ukradeno za en milijon vrednostnih papirjov. Londonska policija nij mogla tatu na sled priti. Prijel mu je pa nek ogerski policist v Pešti Karel Engelbaeh. Tat je bil nek Anglež, ki ima dvanajst hiš v Londonu. Engelbach dobi zdaj veliko talijo za svoj« najdbo.
* (Nepričakovana sreča.) Peter-burgske novine poročajo to-le zgodbico: Dalje časa u?e ie bil gospod A. po vsem mestu tako priljubljen, da so ca hodili ljudje rokodelskega stanu celo na dom obiskavat. To se mu pa menda nikakor nij zdelo prijetno iu niti sodnijskemu pristavu nij bilo mogoče se seznaniti s to popularno osobo. Kar dobi nekega dne g. A. nežno pisemce, ki je lepo dišalo in v katerem ie bila vstopnica za gledališče ter prošnja: „Ah, pridi vendar, ljubi Karel — željno te pričakuje tvoja B. K." G. A., ko je prebiral imena vseh svojih krasotic, nij našel nobene mej njimi, katerej bi se ti črki podali in še bolj vnet je čakal zvečer v gledališči, kedaj pride lepa neznanka. II koncu 2. dejania se primakne k njemu gospod ter mu povo, da je on pisal list, ter da nai, ako nehče škandala, otido tiho ž njim v hišo, kjer mora Movek vzdihniti: „Z'o največje so dolgovi Iu
* (Volkovi) napravijajo v Rusiji, kakor je izračunil Lnzarowski, preko 15 milij. rub. škode, a to brez kvari, ki jo napravljajo po Sibiriji. Severnih jelenov, ki so jedina podpora in pogoj obstanku v onih krajih, pokončajo te zveri na stotino tisoč. Streljati jih ne pomaga mnogo, največ jih ugonobo s tem, da jim zavdaiejo. Nek gospodar pri Šuji je tako v 14. letih pokončal v najbližjem okraji 184 volkov in 142 lisic.
Tržno i»oro4*ilo
firmo Jo s. Pipan Sc Comp.
v Trstu dne 1. okt. 1877. (Via Torronto št. 18.) Vojna in pa neodločna politika velevlastij, posebno pa Avstrije, tlači kot mora vso trgovino; valute sicer padajo in nijso prav nič poskočile v prešlem mesecu, a valutam noče slediti tudi blago, kar kaže, da nij pravega zaupanja. — Tudi papirje bi radi nekateri borsijanci porinili na kviško, pa vidi se, da je vse le prisiljeno, če kak dan papirji kaj malega porasto, kmalo se zopet pomaknejo kurzi nazaj.
Tako Rtanje no daje nobene solidne podlage za špekulacijo; ker pa je skoro ves avet prepričan, da se to stanje ne bodo zboljšalo tako hitro in da je zastonj čakati, dohajati so začele uže v prešlem mesecu zdatne na-ročbe in ta mesec obeča jako živahno poslovanje, vsled česar vtegnejo v teku meseca tudi kake cene poskočiti. — Posebno pa je začela močna trgovina s petrolijem, katerega
dano poslopje, kateremu se od daleč nij moglo prisojevati, ali je mali gradič ali premožneiše kmetsko stanovanje. Tlačani iz bližnjih vasij so ga klicali Grobljiški grad, akoravno nij pristovalo samotnemu zidovju to ime. A ubogi vaščani nijso premišljevali tega. Huda tlaka, katero so morali opravljati Grobljiškcmu gospodarju in neusmiljena desetina učila jih je strašnega imena grad, kajti ondi je bival njih osorni gospodar in njegovemu poslopju se ne more reči brez zamere drugače.
V resnici posestvo Grobljisko nij bilo veliko in samotno na presušenej Blabej zemlji. Le okolo gradu je bil prostrt precej lep vrt, obzidan z mogočnim obzidjem, izmej katerega je molelo nekaj temnih starodavnih sten glavnega poslopja. Vse pa je pričevalo, da njegov gospod ne pazi na lepoto in zunanjo umetnoBt, temuč na močno zavetje proti sovražnej sili.
(Daljo pri h.)
je šlo iz Trsta v notranje kraje v prešlem mesecu '27.000 sodčekov, nad polovico več, nego v septembru lanskega leta. — Tržaški importerji imajo zaslugo, da se kupčija s petrolejem od leta do leta množi, ki izvrstno konkurirajo se severonemškimi lukami.
Kava — še precej iskano blago se vzdržuje pri trdnih, stalnih cenah iu vtegne brže porasti,  nego pasti,  posebno pa nizke sorte, mej tem, ko vtegnejo cene visokih sort ne premaknene ostati.  — Rio nižje baze velja od gl. 99 do 102, srednje od gl. 103 do 10G, fine od gl. 107 do 109, najfinejše od gl. 110 do 112, najfinejšo zbrane (elekt.) od gl. 114 do 117. — Bahia od gl. 98 do 103, St. Do mingo gl. 113, Java od gl. 122 do 130, Ma labar native srednja od gl. 114 do 11 G, Hua jn najfinejša gl. 119 do 122,  Malabar plant fina od gl. 138 do 144, najfinejša od gl. 146 do 152, Cevlon native fina in najfinejša od gl. 117 do 121, Cevlon plant srednja od gl 140 do 146, najfinejša od gl. 148 do 155, Cevlon Bolza (Perl) gl. 156, Moka zbrana od gl. 132 do 136.
Sladkor — se zdaj vzdržuje pri srednjih cenah, pa bode še močno padel; mej tem, ko zdaj stane sladkor I. baze v vrečah po gl. 40, kupuje se za november, december po gl. 35, in še ceneje; to je torej znamenje, da vtegnemo imeti letos sladkor po prav nizkej ceni. — Denes velja sladkor vrečah I. gl. 40, II. gl. 38, III gl. 3GV3.
Olje olj kino. — Ker se je tega blaga prav mnogo izvozilo na Angležko in v Rusijo, bo se izpraznilo naše zaloge; postala so tudi dovažanja prav redka in oljka se je nekda prav slabo obnesla; vse to je vplivalo, da so cene olja prav močno poskočile in da nij verjeti na njih znižanje.
Denes velja dalmatinsko in istersko jedilno olje gl. 56Va, lepo čisto jedilno Lecce Od gl. 56 do 57'/a, najfinejši jedilno Lecce od gl. 58\/a do Gl, Corfn od gl. 54 do 62, fino uamizno Mte. St. Angelo od gl. 69 do 71, finejše od gld. 72 do 73, najfinejše gld. 74, francosko Aix od gld. 75 do 76, bombaževo olje Bristol I. od gl. 48 do 49, navadno gl 46, ribje olje hamburško (3 krone) od gl. 74 do 78, laneno olje angleško od gl. 44 do 45, terpentinovo olje francosko od gl. 75 do 80.
Sadje — novo dohaja \ očasi in so njega cene še precej nizke, edino fige v vencih so neprimerno visoko v ceni, ker je to sadje letos slabo rodilo glede kolikosti in kakovosti. — Tudi mandelji se še vedno po visokih, rastočih cenah prodajajo. Novi rožici I. gl. 10, stari od gl. 71/., do 8, rozine sultanina L gl. 31 */a» H- 27 Va» grožđice (uva passa) Zante I. gld. 24, mandelji od gld. 99 do 104, fige v vencih Kala mata gl. 25, fige v sodčkih dalmatinske gl. 13, pulješke gl. 15.
Vse te ceue razumijo 86 za 100 K. v tuk. magazinu, na 3 mes., ali pa za točno plačilo z odbitkom 2" „.
Riž — italijanski je nekoliko v ceni padel, mej tem ko se angleške baze uzdržuje pri starih cenah in celo silijo na kvišku. — Italijanski riž velja po kakovosti od gl. 20.— do 25.—, Ranngoon I. (angleški) gl. 18Va, Ran-goon II. gl. 17.—.
Mast. — Bodisi mast, kakor tudi špeh, oboje blago je zdaj tako po ceni, da bi kon-sumenti, ki bi se zdaj preskrbeli potrebščino za več časa, vtegoili brže vdobiti, nego pa zgubiti, kajti neverjetno je, da bi se cene temu blagu še kaj znižale. Špeli amerikanski v zabojih po 14—16 kosov velja gl. 5G.—, po 16—18 kosov gl. 54tyf in po 18—21 kosov gl. 53Va» mast Bancroft v sodih gl. 63.—, Wilcox gl. Gl'/a, loj dalmatinski 52.—, tržaški gl. 54.—.
Pridelki. — Maslo se prodaje po lepih cenah, za nov fežol pa nijso še narejene cene; lep rudeč fežol prodal se je za okto-ber-november po gl. 10 V* in po tem kupu so 8e kupci. — Fežol cukrenec (koks) velja gl. 13Va do gl. 14.—, bel dolg gl. 12.—, kratek ll'/a, rudeč (bokin) gl. 11V2, mandoloni 12.—, rudeč gl. 10V*, rudeč temen gl. 9Vai lumen kanarček gl. 13.—, zelen dolg gl. ll'/a, zelen
kratek gl. 11.—, mešan gl. 8Va do gL 9.— ; vse te cene pa še nijso stalne. — Maslo se prodaje po gl. 93— do gl. 95.—. Cene se razumejo za 100 K. v tuk. magazinu.
Ž i t o — je ostalo skoro brez spremembe. — Koruza se vzdržuje pri ceni od gl. 5.65 do gl. 5.90 funtov 116 na tuk. kolodvoru; ogerska nova pšenica velja gl. 13.— 100 K. in ruska Tagaurog in Odesa stara pa gl. 14.— do gl. 141/*- — *z Ogerskega so izvažajo ve likauske množine črez Trst na Angležko in nekoliko tudi na Francosko, vsled česar nij misliti na nizke cene,  pač pa je mogoče, da
pšenica in turšica še nekoliko poraste in bi bila uže porastla, ko ne bi bila valuta tako nizka.
fcnotni drž. di ig v bankovcih l.iitttni drž. dolg v srebru Zlata renta.......
Akcijo narodne banke Kreditne akcije   . .
London .....
Napol......
O. kr. cekini    .   . ,
Srebro .....
j Državno marke    . .
oktobra.		
i l gld. 4>		kr.
6« „	85	
,75 "	15	t,
111 -	_	
84/ "	_	
s« :	50	
117 ;	15	rt
y -	40«/,	rt
J n 104 u	61 10	■
57 ;	75	rr
V nujno pomoč za brezposelne in brezkrušne tkalce in čipkarje v Krkonoših
in Rudnih gorah.
Sedanja velika siromaščina Sedanja velika siromaščina
Hkrkonosili tJjjgČi Hniliiili gorati
dajo povod 30 let obsto- ječej in splošno znanoj
ces. kralj, dvornej   tovarni za platno in perilo
Dunaj, Brandstiitto št. 3, poleg Štefanovega trga,
da se delavcem brez kruha da zasaižek, izprazniti veliko zalogo platna in perila svojega izdelka iu jo v.ti polovico cono /ni/aii, in sicer:
Perilo za groMjpocle:
1 možka srajca, bela ali barvana ib kr. i amerikanska Linkoln-Brajca gld. 1. U. 1 možka srajca iz naj fine iega sifona, z gladkimi
ali nagubanimi prsi gld. 1. 1 barvana oksford-Brujca z 2 zavratniki  in 300
mnogovrstnim tiuuu izgledi gld. l.u <, 2, 8*/t, 1 možka srajca iz pravega belega piatna, giaitita
ali s-gubana gld. 1.00, 2. 1 možka srajca iz finega angl   širtinga, gladka
ali zgubana gld. l.ou, 2, 2.1.0. 1 možka srajca iz pravega bolandskega platna,
lepo ročno delo gid. 2,        d, 4. 1 možke hlače iz težkega čistega platna 75 kr. 1 možke hlače iz pravega šlezkega platna, nem
aki, 1'rancoski ali ogerski kroj giu. 1, i.5o. 1 možke hlačo iz pravega ruinburakcga piatna,
nemški, traneuski au ogerBki kroj gi. 1.7o, JI*/«
Perilo za gosue.
1 ženska srajca, pletkana, iz pravega širtinga gld. 1.
1 ženska srajca iz pravega belega platna, za za-
i!limiti gat. 1, l.bU, 2. 1 ženska srajca fantasie, iz širtinga s čipkami
iz Kiiiiinli gora gid. l.oO, 2. 1 ženska srajca iz pravega bolandskega platna
z lepo pletenino gld. 1.8o, 2.ii0. 1 ženska srajca U belgijskega čistega platna,
jako pletkana, s cviruatioii čipkami iz Kuuuih
gora gld. 2.u0, 3, 4. 1 ženska srajca fantasie, iz  platna, elegantno
narejena, z valoucionskiuii cinkarni 6id. 3, 4,
5, 6, 7.
1 ženska srajca modna, platnena, različno narejena, s kincem iz liuduih gura gl. 2'/a, 3, 4, 5.
1 ženske hlače iz najboljšega širtinga, obrobljene gld. i.
1 ženske hlače iz najboljšega angleškega širtinga, krasno vrezane, okusno garnirano gold. 1.30, 1.75, 2.
1 ženske hlače, platneno, z jako plukaniin kincem ruduogorskiui gld. 2, »'/ti
1 ženski korset iz šduna, krasnu okiučan gl. 1.
1 ženski korset iz najhnejega angleškega širtinga, lepo okiučan, uajnuvejši kroj giu. i.tiU, 2, ¥«/„ a.
1 ženski korset z lepo pletkanimi  ustavki rud-
nogorskimi gld. 2, z'/a. 3, 4, o. 1 žensko spodnje krnu iz uajiiuejega širtinga
gld. 1.50, 2, aVii 3 1 žensko spudnjc krilo, kostim ali šiep, krasno
okiučan z volanu iu robci gld. 2*/», 3, o. 1 žensko spounje krilo; kostim ali Sicp, fantasie,
zelo bogato pictkauo gld. 3, 4, d, o, 7, S 1 ženski predpasnik, elegauten, krasno okiučan
80 kr., gid. 1, i'/«. X. 1 ženska nočna avbiou, elegantna, bO kr., gl, 1, 1*
Platna in omizje.
30 vatlov 4U belega platna gid. 4'/a. &Vi
30 vatlov »/« belega gorskega platna gld. 7, 8, 'J. 30 vatlov       belo prevleke gld. 5.80, 7.60. 30 vatlov 4/4 šlezkega domačega platna gld. 67,, i '/a-
30 vatlov */« pisane stembersko posteljino cl. t V.
a v* 7'/..
36 vatlov *U šlezkega kreas-platna gl. 8.50, JM/t, 30 vatlov 4/4 belega usnjenega platna gl. 7,50, 8»/,. 2 in 27, vatla širokega čistega platna za 6 rjuh
bre/. šiva gid. 127,, H Vi, l«>7a iiO vatlov */« sa-zkega cvirnatega platna gl. 9.80. 30 vatlov »/« bledega belega platna gl. 9'/9, 11, 12. LO vatlov bU finega ročnega platna gl. 12»/„ 14»/.. .0 vatlov iU fiuega ročnega platna gl. 177,, 187,,
£.4 vatlov e/„ rumburškega platna gl. 22. 21. 26 28, 30—60. '
•/, sifona pr. meter kr. 24, 26, 28, 30, 35, 40, 50.
*/♦. bU> BU belega in rumenega nankinga pr. meter 2f>, 30, ili>, 40, tO, 60, 70 kr.
6 belih platnenih rut 60, 80 kr., gld. 1.
6 belih batistastih rut z barvan i m robom fO kr. gld 1, l.oo, 2.
6 belili rumburških platnenih rut gld. 1.50, 2, -Vti 3, 4, b.
6 benh batistastih rut, zarobljenih cld. 1 50 2
27a, 3-
6 benh platnenih rut IV, vatlov dolgih gld. 1.70, 2, 2 7,, 3. '
6 belih platnenih damastnih rut, 17, vatlov dolgih gld. 2.00, 3, 4, 5.
6 belih platnenih servijet gld. 1.50, 2, 27„ 3.
b belih platnenih damastnih servijet gld.' 2.25, 2. • 5, 37t>
1 kos »/«, 10/4, "U belega prta gld. I.f0, 2, 2"/,, 3. 1 kos »/«, lu/4,       belega damastnega prta gld. 2, 27*. 3.
1 kos barvene kavne prtenine 6/4, 8/4, to/ vei#
70 kr., gld. 1, 17,, 2, 27,. 6 kosov belih in barvanih desertnih servijetov
70 kr., gld. 1, 17,, 2. -1 kos damastne garnituro za 6 osob  gld. 4 7».
57», ti Vi* 7. 8 1 b1/" ^0ulj*tn®&Sarmture za 12 08°b gld. 71/,, 1 kos damastne garniture za 18 osob gld. 18,
Itaz lično.
1 frizirni plašč za dame s fino plotonimi vstavki
iz Budnih gor gld. 4, 5, 6, 7, 8, 9. 1 negligeo za damo iz vseh tvarin,  lepo okin-
čau, francoski facon gld. B, G, 7, 8. 1 negligoe za damo iz vseh tvarin, s pletenimi
vstavki, zelo eleganten, gld. 7, 8, 9, 10, 12. 1 pHilientaato hlačo za dame, najfinejšo gld. 1,
1 /i.
1 fin korset iz parhenta za damo gld. 1.25, 1.75,
K Vi. 3-
1 fiu parhentaste gate za damo gl. 1.50, 2, 27„ 3, Hlače in srajco za dečko in dekletca iz p.ama, siianga, parhenta 8U kr., gld. 1, 1«/,, 2, 27,.
3u vatlov pravu barvane posieijuiu giu o'/a, 4'a
bbbl3 Popolne opreme za neveste od 200 gld. počen.d. Vse po najnovejšem kroji. HBI
"RciT^C»T     ^* DlagO za 50 gold. so dobo po vrhu 1 plutucuu Hi-njva, 1 i»l»tu«>ne Iiluce, XVCX Uai.    o rul. (248—4) nroe l>e> iz provinc so s 30 let zi.ano BOlidnostJo promptno vrše. — Mustri vseh predmetov so na zahtevanje franoo dopošijajo. — JNaiočbe naj se adresirajo:
An ilie huiserl. ktfrtigl. Uuf-Lchiuund- umi Wasclw-F«brik hi Wien des
19ciiii-it*lft liicli1iicki* cV Coiiifi. (vormals zum weisscii Ross)
Brandstatte Nr. 3, nachst dem Stoiausplatze, Brandstittte Nr. 3.
Izdatelj in urednik Joisip Juiru.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne'