Za stana pmoda!
SLOVENSKA ZEMLJA
Glasilo slovenskega l|udskega gibanja
Leto II.
Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in uprava začasno: Ljubljana, Breg štev. 10. — Račun poštne hranilnice štev. 16.782. — Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina mesečno Din 4'—, polletno Din 24'—, celoletno Din 48'—. — Za inozemstvo: mesečno Din 8‘—, polletno Din 45'—, celoletno Din 90'—.
Štev. 15.
Dr. Dragotin Lončar:
Poglavje o dejstvih
(Odgovor »Slovenskemu gospodarju" na uvodni sestavek z dne
15. julija 1936. leta).
pravil konec napačnim govoricam in poročilom? Ali hoče »Slo-venski gospodar11 dognati sedaj resnico in o njej poročati? To bi bila njegova dolžnost kakor tudi „Slovenca“, ker sta sprožila vprašanje.
Zopet „cvilim“ in „mijavkam“, kakor je blagovolil dejati »Slovenski gospodar11 o mojem sestavku v »Slovenski zemlji11 z dne 30. junija; toda to je postranska stvar, kakšen okus ima ta ali oni, Čeprav se po pisavi (slogu) pozna človek. Nekaj drugega pa moram najprej ugotoviti, preden se spustim v razgovor. Med člankarjem »Slovenskega gospodarja*1, ki mi ni znan, in med menoj, je kitajski zid: tiskovni zakon. Vsako vprašanje se da reševati le v svobodi. Ako si pa vezan, da ne smeš govoriti jasno, kakšen uspeh je potem mogoč? Tega se je treba zavedati in »brzdati jezik*4, čeprav , si v nevarnosti, da te napačno ali ! Premalo razumejo ali ti očitajo, da ne moreš »zanikati niti zatemniti luči, ki sije iz dejstev11 (besede nasprotnega člankarja).
I.
Pohvalno omenjam, kar bi se moralo razumeti samo po sebi, a se pri nas ne da, je člankar »Slovenskega gospodarja1* priobčil svojim bralcem stališče »Slovenske zemlje1* glede dogodka s slovensko zastavo na shodu v Zavrčah; toda še sedaj ni zadovoljen z našo „slabotno-milo“ sodb°. Vnovič piše o »podrejenosti in manjvrednosti slovenstva v'	političnega	mačkov-
stva . Na to odgovarjam prvič z vprašanjem: Ali je znano član-karju, kakšno usodo doživlja slovenska zastava drugod? Že zadnjič sem hotel o tem pisati, a je posegla vmes »višja sila“. V zasebnem razgovoru bi člankarju marsikaj povedal, česar morebiti ne ve, ker živi daleč od Ljubljane in še dalje od Belgrada...
Drugič ga pa opozarjam na do-y zadnji »stari pravdi1* z dne
• julija, kjer se dogodek pojasnjuje tak6, da je prizadeti posestnik iz pozabljenja ali nepoučenosti razobesil srbsko zastavo namesto slovenske; opozorjen naj barve obrne, da bo zastava slovenska, je to tudi storil. Ako je to poročilo točno, potem je bil položaj drugačen, to se pravi za zborovalce: pravilen. Zakaj se ni oglasil posestnik sam, ako je izvedel za to gonjo po časnikih, da bi bil takoj povedal resnico in na-
II.
Poprečno pojmovanje marksizma (nauka o družbi, kakor sta ga učila Marx in Engels), sloni na absolutnosti, s katero presoja zgodovinski razvoj. To se pravi: ne pozna relativnosti, primerjave, kaj in kako je bilo prej, kaj in kako se je razvijalo ter izpremi-njalo. Ta sodba je takoj in v celoti: obsodba. V tem pa tiči glavna napaka dogmatičnega pojmovanja, ako svojemu nasprotniku ne priznava ničesar dobrega, ampak ga s sodnega stola prekolne, ne da bi ga skušalo doumeti in oceniti z razvojnega stališča.
Člankar v »Slovenskem gospo-darju“ stavlja nasproti načelu o gospodarski osnovi življenja, ki jo uči marksizem, to dejstvo, da so imeli že Rimljani pregovor: Najprej živeti, potem modrovati, a da v Rusiji ljudje nimajo ne jesti ne piti,	nimajo človeka dostojnih
stanovanj, nimajo obleke: tam je volk (marksizem) sit, a koza (ljudstvo) ni cela.
Glede marksističnega nauka o družbi je povedal sam Engels, da sta z Marxom posebno poudarjala gospodarsko stran zgodovinskega življenja zatč, ker so nasprotniki (n. pr. somišljeniki takratnega nemškega, zlasti Heglovega modroslovja — moja opomba) prav to glavno načelo zani-kavali; na ta način nista vedno utegnila ter ni bilo umestno in prilično, da bi bila primerno upoštevala tudi druge sodelujoče faktorje. — Koliko pametnega in koristnega pa so že učili stari Grki in Rimljani, a koliko neumnosti in škodljivosti srečujemo pri ljudeh še vsak dan!
O predvojnem marksizmu, ki je bil takrat praktično izražen v socialnodemokratični stranki, je dejal Bismarck, njegov poznavalec in nasprotnik, da je ta stranka taka, kakršna je, vendar vedno Pomembno znamenje za bogate sloje v tem, da ni vse tako, ka- i kor bi moralo biti; ako bi ne bilo
socialne demokracije in bi se je ne bala množina ljudi, bi še danes ne bilo tistega mirnega napredka, ki smo ga doslej sploh napravili v družbeni preosnovi, in v tem pomenu je strah pred socia-no demokracijo prav koristna stvar za tistega, ki sicer nima srca za svoje uboge sodržavljane. Posnel sem ta Bismarckov izrek iz Herknerjevega spisa »Delavsko vprašanje11.
Ustavljam se pri besedi »miren napredek" in pravim? Ako bi bil v Rusiji (isto velja za vsako deželo) bolj mogoč miren napredek v družbenem oziru, ne bi bilo treba tako krvavega preobrata; zakaj hud pritisk rodi še hujši odpor. Preobrat je dan v človeški družbi po vzročnosti razvoja; toda njegova oblika ni povsod ista, ker je odvisna od posebnih gospodarskih, duševnih in političnih prilik, ki je v njih živel ali živi kak narod. Tudi rusko revolucijo moramo presojati kot plod ruske zgodovine in jo primerjati s prejšnjo dobo. V tem oziru se sklicujem na izvrstnega poznavalca in očividca, ki ni boljševik: Masajka. Nisem ga še slišal ali bral, da bi bil tako ostro ocenil ruski carizem, kakor je to storil v velikem spisu »Svetovna revolucija**, a glede sedanje Rusije je razdelil luč In temo v primernem razmerju. Končno bi hotel še pripomniti, da začetni poskus komunizma v Rusiji ni uspel, ker za to družbeno obliko niso še nikjer dani pogoji.
III.
Člankar v »Slovenskem gospodarju11 nam zopet očita, da nimamo pozitivnega programa, ampak samo negativnega, ker smo proti centralizmu in unitarizmu, kar razglaša tudi JNS; treba je jasnosti in doslednosti.
Prav ima neznani časnikar »Slovenskega gospodarja11: jasnosti in doslednosti hočemo, ki ju doslej pogrešamo v slovenski politiki; zato smo se odločili, da nastopimo. Med nami in mnogimi drugimi je ta razloček, da smo že zdavnaj načelno označili svoje
državnopravno stališče —
Storili smo to v časopisu „Demo-kracija“, ki smo ga takrat izdajali slovenski opozicionalni socialistični izobraženci. Ni naša krivda, ako danes ne moremo vedno določno govoriti. Člankar »Slovenskega gospodarja11 bi to lahko razumel; saj so njegovi politični voditelji pred kratkim čutili isto
na lastni koži. Zato kaže očitek brezprogramnosti nepristojnost, ki preseneča. Pa pojdimo dalje!
Prehajam preko gibanja, ki ga je vodil svoje dni list »Avtonomist1* in se ustavljam pri Radiču, ki se ga je dotaknil tudi člankar v »Slovenskem gospodarju**, češ da je leta 1924, »brezpogojno priznal centralizem in vse, kar je z njim v zvezi, ter svečano razglasil Slovence, Hrvate in Srbe za en narod**. Vzemimo zgled iz avstrijske zgodovine! Čehi se tudi dolgo časa (od 1863. do 1879. leta) niso udeleževali državnega zbora na Dunaju, posebno po uveljavljenju dualizma; končno so opustili to politiko in priznali takratno pravno stanje kot izhodišče z namenom, da ga polagoma izpre-mene. Kljub mnogim ugodnostim, ki so jih dobili, niso dosegli iz-premembe dualizma. Podobno je Radič napravil poskus, ki je njega veljal življenje, a Hrvate iz-treznil.
2e prej se je bil Radič sporazumel z vodjem prečanskih Srbov Pri-bičevičem v »Kmečko-demokrat-ski koaliciji”, ki je 1. avgusta 1928. leta (takrat je bil Radič še živ, a smrtno bolan) sprejela izjavo, v kateri je bilo rečeno, da »je v narodni zavesti dosedanja državna ureditev v celoti uničena z znanimi dogodki** (atentat v skupščini) in da se hoče »Kmečko-demo-kratska koalicija** bojevati »za popolno enakopravnost vseh navedenih individualnosti11. Ta izjava je bila namerjena proti t. i. vidovdanski ustavi. Pripominjam, da je ta izjava še danes veljavna in obvezna za vse, ki se prištevajo omenjeni koaliciji. In skupina okrog »Slovenske zemlje** je postala slovenski del te prečanske koalicije, v kateri so še Hrvati in Srbi.
2e iz tega se vidi, kaj hočemo; toda napravimo še korak dalje. Kakor drugi in večkrat, tako za-merja dr. Mačku tudi člankar v »Slovenskem gospodarju11 njegov »molk1*, češ da »nihče ne ve“, kaj je Mačkov program. Na to odgovarjam samo z dvema dejstvoma. Prvo dejstvo so t. i. »zagrebške punktacije“ z dne 7. novembra 1932. leta, katerih peta točka obravnava v osnovi (podrobno seveda ne, ker takšne načelne izjave in razglasi tega nikjer in nikoli nimajo) bodočo državno ureditev. Skupna država bodi —. tako se glasi v bistvu ta odsta-1 vek — urejena po svobodni volji vsakega njenega uda (ta beseda je odločilna), da se skupni posli do-
ločijo sporazumno ter se zavarujejo posebne in splošne koristi udov in celote. Pripominjam, da je tudi po Sloveniji v isti dobi krožila izjava, ki utegne biti znana »Slovenskemu gospodarju", a da danes nočejo biti njeni spoznavalci tisti, ki so zaradi nje takrat trpeli preganjanje...
Drugo dejstvo o Mačkovem „molku“ je njegov razgovor z urednikom lista „Slovak“, ki ga je priobčil urednik Mach v številki z dne 13. oktobra 1935. leta.
Dovolj o tem! Hotel bi se dotakniti še dveh opazk v »Slovenskem gospodarju", izmed katerih ena ni pravilna, a druga je. Ako pravi člankar, da odklanja J. N. S. centralizem in preveliki unitarizem, potem je to točno glede centralizma (seveda v teoriji, a kako se je doslej dejansko kazala praksa, dobro vemo); toda unitaristično
Na ogled pošljemo le dve številki. Drugi priložimo položnico.
*
Vsaj enomesečno naročnino nam mora plačati vsak, ki hoče list redno dobivati.
j.
Nekaterim kolporterjem lista nismo mogli poslati, ker nam je pošel.
urejena država je zanjo začetek in konec vse politike: ena vlada, en zakonodajni zbor. To je načelo enotne ali unitaristične države. Nasproti temu ima zvezna država skupno vlado in skunno zakono-dajstvo za sporazumno določene skupne posle, a posamezne državne edinice ali udje skunne države imajo zopet samostojne vlade in samostojno zakonodajo. Teca pa J. N. S. neče, ampak zagovarja samo „široko“ samoupravo, kakor J R Z
Druga opazka »Slovenskega gospodarja", da korenini program slovenstva v slovenski zemlji ter da je „mačkovstvo“ za slovenstvo tuj element, ki v Sloveniji nima pravice do obstoja, je pravilna, ker smo tudi mi vedno poudarjali, da smo in moramo biti samostojni; saj je to naravni nasledek našega programa. Toda danes smo v boju za dosego tega programa, kjer iščemo zaveznikov, ki bi imeli enaka načela. £a-to priznavamo dr. Mačka kot vrhovnega predstavnika precanske opozicije izven parlamenta, kakor imata tudi J. N. S. in J. R. Z. svoja vrhovna predstavnika. A glej čudo! Ne vem, po kateri logiki smeta imeti imenovani parlamentarni skupini srbska politika za predsednika, a izvenparlamentar-na prečanska opozicija ne bi smela imeti za skupnega predsednika hrvatskega politika! Tega s preprosto pametjo ne razumem; samo časih se mi posveti v glavi, da je treba morebiti politikovati po latinskem izreku: Ako dve osebi napravita isto, vendar to ni isto!
Končujem. Politika slovenskega ljudstva mora biti jasna hi odločna v namenu, dosledna in poštena v delu.
Iz notranj
j
Pridobiti hočejo delavce.
Pred nekaj dnevi je JRZ sklenila, da bo napravila svojo delavsko organizacijo. Organizacija se bo imenovala Jugoslovanska delavska zveza. Pravila so že sestavljena in so predložena notranjemu ministru v odobritev.
i
Nevaren tip.
..Muslimanska svijest“ piše o Peri Živko vicu takole:
„On je nevaren tip. Da, zelo nevaren in pripravljen na marsikaj! Mi Hrvatje se dobro spominjamo njegove vlade — aretacij, mučenj, procesov po zakonu o zašiti države, internacij, ubojev itd. On je oče strahovite tiskovne cenzure, on je bil uničevalec vseh svobod, on je podil Hrvate v emigracijo. On osebno, Peter Zivkovič! Absolutist do skrajnosti, ki je še danes pripravljen, priti na oblast s katerimikoli sredstvi in obdržati se na njej brez ozira na ceno. Zivkovič je gotovo velika nevarnost za državo. Prej je bila JNS filmska komedija, sedaj pa postaja z Živkovičem film poln spletk, prestopkov, vohunstva, natolcevanj in pripravljenosti na vse. Zivkovič je danes sovražnik države številka ena in ga je treiba likvidirati prej, preden pride na oblast. Likvidirati ga pa more le popolna demokracija v popolnem smislu besede. Nasprotno pa protidemokracija s komandi-ranim predstojništvom in komamdiranim tiskom (ki ne kaže pravilnega položaja) pospešuje rast osebnostnih diktatorskih prizadevanj, ki v takih časih sama sebi licitirajo ceno in vplivajo celo na one, ki morejo odločevati, ali naj živimo tako ali drugače.1*
JNS govori.
V	Belgradu je zasedal izvršilni odbor JNS. Seji je predsedoval Peter Zivkovič, ki je to pot prvikrat izvrševal svoje predsedništvo. Prišel pa ni častni predsednik stranke Uzunovič. Njegovo nenavzočnost tolmačijo v opozicijskih kro-giih kot znak, da Uzunovič še vedno ne soglaša s smerjo, iki se je v JNS uveljavila z izvolitvijo Petra Zivkoviča. Pač pa so se udeleževali seje nekateri bivši ministri Jevtičevega režima, ki so še danes člani Jevtičevega kluba.
Peter Zivkovič je imel programati-čen govor. Znova je poudaril, da je osno-
Kolporterji, ki do 11. avgusta ne bodo plačali 14. številke »Slovenske zemlje” po poslani položnici, lista ne bodo več prejemali. Kolporterjem ostane 25% izkupička za stroške dopisovanja in vračanja lista. Neprodanim izvodom, odrežite glave in jih pošljite upravi nazaj.
*
Pri sestavljanju nove kartoteke so se nam pojavile napake, zato prosimo vse, ki napake opazijo, da nas nemudoma obveste.
*
Naš lokal se nahaja v Blasni-kovi tiskarni, Ljubljana, Breg 10/11. Uradne ure so dnevno od 9. do V2I. ure dopoldne In od 4. do 6. ure popoldne. V soboto popoldne je lokal zaprt.
e politike
va JNS šestojanuarski manifest. Med ostalim pa je izjavil, da je tudi JNS za pravično rešitev hrvaškega vprašanja in sicer za tako, ki bo ohranila narodno edinstvo. (Zivkovič torej rešuje hrvaško vprašanje po znanem receptu: volk sit, ikoza cela.) Nadalje se je zavzemal za izdelan jasen in izpeljiv načrt, ki bo dokazal, da jugoslovenska misel ni v nasprotju niti z eno opravičeno zahtevo niti enega dela naroda niti enega kraja države. Po Zivkovičevih besedah pa se JNS ne bo lotila samo tega nemogočega dela. JNS se namreč tudi hoče proti svojim nasprotnikom boriti „v mejah zakonov zvesto spoštujoč zakonitost in avtoriteto". Da bo cinizem popolen, je Zivkovič na koncu celo izjavil: „Smo iskreni demokrati". Torej tudi to smo doživeli, da nastopa Zivkovič kot branilec demokracije in zakonitosti.
Da bomo razumeli številke.
Pri prihodnjih občinskih volitvah bo v mnogih hrvaških občinah postavljena samo ena lista, lista HSS. Za te primere je vodstvo HSS dalo navodilo, da naj se volitev udeleži le toliko volilcev, kolikor je potrebno, da bodo volitve formalno v redu. Drugi pa da lahko ostanejo doma. Da se torej ne bomo čudili, če bo udeležba na Hrvaškem majhna.
Kako delajo Hrvati.
Če berete ..Hrvatski dnevnik", boste našli vse polno poročil o političnih shodih. Samo od preteklega torka do preteklega petka smo zasledili poročila o sedmih shodih. Dva shoda v okolici Cri-kvenice, potem Čakovec, Milaševci, Belec, Domaljevac, Visoko. V tem pa niso vštete neštevilne konference kakor tudi ne druge prireditve, ki so tesno zvezane s političnim življenjem hrvaškega naroda. Za mesec avgust je napovedanih že vse polno političnih shodov.
Politika
Boji v Španiji so se razvili v pravo državljansko vojno. V središču vojnega dogajanja je na eni strani Madrid, na drugi Saragossa. Uporniki skušajo prodreti proti Madridu, vlada pa skuša zavzeti Saragosso, trdnjavo, ki Je v nasprotnik rokah.
Moč vlade je v številu in v velikem navdušenju ljudstva. Celo žene in mladina se oborožujejo. Da bo enotnost večja in da bo ljudska edinost prišla do izraza, se je tudi spremenila madridska vlada. V vlado so vstopile vse stranke Ljudske fronte. Vse stranke bodo od sedaj nosile odgovornost. Vlado podpirajo tudi narodne manjšine, Katalonci in Baski, ki so zelo katoliški. Narodne manjšine vedo, da ne morejo nič pričakovati od upornikov, ki so zagrizeni centralisti.
Moč upornikov je pa v tehniški opremi in v vojaški moči zbranih v Maroku. Dobro je označil vlogo upornikov neki angleški list. Prinesel je karikaturo generala Franca, vodje upora, in mu dal v usta tele besede: „Škoda, da ne moremo prepeljati kolonijalnili čet in tujske legije. Ti bi postreljali Špance in Španija bi bila naša."
V	špansko državljansko vojno so pa zapleteno tudi tuje fašistične države. Od vsega početka se je sicer govorilo, da podpira generala Franca Italija in da je general Franco celo pričel upor po dogovoru z Musolinijem. Vendar je nasta-
Tudi za mir delajo Hrvati.
Kakor znano se bo meseca septembra vršil v Ženevi svetovni mladinski kongres za mir. Tudi pri nas so se vršile za ta kongres velike priprave. Kakor smo pa obveščeni, so sedaj te priprave zastale. Mnoge organizacije so se vstrašile znane gonje, da je ta kongres komunistično maslo.
Na Hrvaškem se pa vršijo priprave kar naprej. Tako sta se vršili pretekli teden dve konferenci. Hrvaški listi so tudi prinesli obvestilo mednarodne Zveze društev za Društvo narodov, da ta kongres ni nobeno komunistično maslo, temveč da se bo vršil na pobudo in pod vodstvom te Zveze.
Tudi Slovenci imamo Društvo za Društvo narodov. Ali se je to društvo dovolj pobrigalo, da bi prodrla tudi med nami plemenita pobuda, ki jo je dala mednarodna Zveza, katere član je?
Velik političen proces
se nam obljublja. Zagrebško državno tožilstvo je izdelalo obtožnico proti kmetom, 'ki so zapleteni v kerestinske dogodke od 16. aprila. Državno tožilstvo obtožuje 29 kmetov radi umora in uničenja pohištva. Obtožnica obsega skoro 90 tipkanih strani.
Obletnica Radičeve smrti.
Dne 8. t. m. poteče osem let od smrti Štefana Radiča, ki je bil obstreljen v skupščini dne 20. junija 1928. leta. O njegovem pomenu prinesemo prihodnjič članek, ki je bil napisan pred osmimi leti, a prav danes bolj kot kdaj prej pravilno osvetljuje njegovo dobo in podobo.
Zadušnica.
Dne 8. t. tn. se bo vršila zadušnica
po pokojnem Štefanu Radiču, voditelju in učitelju hrvaškega naroda. Vršila se bo v Frančiškanski cerkvi. Da bi mogli biti navzoči tudi tisti, ki so pozneje zadržani bo maša zgodaj zjutraj ob 6.30.
po svetu
la velika osuplost po vsem svetu, ko sta dva aeroplana, brez vsakega znamenja toda z italijanskimi vojaškimi piloti in polna municije, padla v francoskem Maroku in tako odkrila, da prihaja iz Italije upornikom pomoč. General Franco je dobil iz Italije do sedaj 14 aeroplanov, iz Nemčije pa tri.
Francija je bila do sedaj strogo nevtralna prav zato, da bi fašistične države ne imele nobenega izgovora za svoje vmešavanje. Spričo odkritega vmešavanja Italije pa tudi Francija ne bo mogla ostati pri miru. Značilno je, da je sedaj prišlo k pameti celo francosko desničarsko časopisje. V začetku so desničarski listi besno napadali vlado Ljudske fronte radi njenih simpatij za špansko vlado. Se daj pa so pričeli uvidevati tudi ti, da general Franco samo kuje tretji zob tro-zoba (Nemčija, Italija, Španija), ki se naj bi zabodel v bok francoski republiki.
FraAcosko in angleško delavstvo je pričelo veliko zbiranje sredstev <za vladne čete.
Pričela je ollmplada v Berlinu. Kakor vse kaže, jo bo nemški režim izrabil za velikansko propagando. To se je pokazalo že takoj ob začetku, ko so tekači nosili olimpijsko bakljo iz Grčije skozi Bulgarijo, Jugoslavijo, Madžarsko, Avstrijo in Češkoslovaško v Nemčijo.
Do velikih demonstracij je prišlo v I Avstriji ob prenosu olimpijske baklje.
Hitlerjevci so posebno na Dunaju demonstrirali za Nemčijo. Njihov klic je:
En narod, ena država! IPreiskava je dokazala, da so demonstracije pripravili agenti, ki so bili prišli iz Nemčije. Velike nade je avstrijsikim vladnim krogom vzbudila zadnja pogodba, ki sta jo sklenila Papen in Schuschnig. Te nade so pa 'bile, kot vidimo, neosnovane. Kljub temu da je Nemčija z zadnjo pogodbo priznala neodvisnost Avstrije, še vedno vodi propagando za „anšlus“.
Zanimivo je, da avstrijski cerkveni krogi že od vsega začetka niso bili navdušeni nad Papen-Sohuschnigovo pogodbo. Kakor znano preganja nacionalni socialistični režim v Nemčiji prav katoliško cerkev. Da bi potolažil katoličane, ie zato avstrijski vladni časopis poskušal podtakniti nemško protikatoliško gonjo tistim komunistom, ki so prešli k nacionalnemu socializmu. (Uvodnik v tem smislu je prinesel tudi „Slovenec .) 1 o-da slabo je naletel! Salcburški škof Dr. Waitz je ta članek ostro zavrnil. Odklo-nil je nacionalni socializem na sploh.
V	Bolgariji se pripravljajo na volitve. Kjoseivanov je 4. j ul. sestavil novo vlado, ki je obljubila volitve za konec oktobra. Vlado sestavljajo po večini nestrankarski ljudje, vendar sta v njej tudi dva zastopnika Cankova, znanega morilca StambOlijskega. Vlada pri volitvah ne bo nastopila; vendar se je bati, da bo iz navedenega razloga močno vplivala na volitve v smislu Cankova. Cankov vodi bulgarske nacionalne socialiste, ki posnemajo nemške soimenjake. V besedah se seveda tudi on izjavlja za demokracijo in parlamentarizem. Opozicija bo pa skupaj nastopila. Po nekaterih vesteh je v Bulgariji prišlo do ljudske fronte po francoskem zgledu. Glavno geslo bulgarske opozicije je vrnitev stare demokratične ustave, ki jo je diktatura odpravila.
Abesinija še ni ukročena. Vedno in vedno se ponavljajo vesti, da Abeskici napadajo italijanske postojanke, posebno železniško progo, ki vodi iz Džibu-tija v Adis Abebo. Do sedaj je italijanska vlada te vesti po večini zanikala ali vsaj poskušala zelo omiliti. Kako resni Pa so ti spopadi, pa se najbolje vidi po tem, da je te dni prispel v Džibuti transport s 500 ranjenci, k italijanskih vojnih pristanišč v Afriki pa prijajajo vesti o velikih sabotažnih dejanjih. Italijanski vojaki so siti vojne.
Pet kandidatov se bo borilo pri prihodnjih volitvah za predsedniško mesto Združenih držav Severne Amerike. Razen Roosevelta, dosedanjega predsednika in kandidata demokratične stranke, bodo še nastopili Landon, kandidat republikanske stranke, Lemke, kandidat novoustanovljene „Union party“, Norman Thomas, socialist, in Earl Brovvder, komunist. Republikanec Landon je veleposestnik in industrijalec olja, zvezan z znamenito firmo Standard Oil. Podpira ga fašistični časopisni Hearstov trust. Lemkeja pa podpira pater Coughlin, ki ie znamenit po svojih govorih.
Pri Verdunu, kjer je v svetovni vojni padlo čez milijon Nemcev in Francozov, se je sredi preteklega meseca vršila pretresljiva slovesnost. Tisoči in tisoči bivših bojevnikov, tovarišev tam pokopanih žrtev svetovne vojne, so se zbrali in sredi noči prisegli, da bodo vse storili, da svet ne bo znova pozorišče takega klanja.
M^oetteeejee je etanu I
Kakor je že ..Delavska politika" od 1. t. m. objavila, je bila sklenjena med zastopniki ..Slovenske zemlje" in socialisti skupnost političnega nastopanja. Izjava, ki so jo zastopniki podpisali, se glasi:
Skupini »Slovenske zemlje" in socialistov sta se zedinili za naslednji skupni akcjiski program:
1.) Borba za popolno svobodo, to je za politično in gospodarsko demokracijo za vse državljane in državljanke; takojšnji razpust skupščine ter razpis svobodnih in tajnih volitev na podlagi proporcionalnega volilnega sistema.
2.) Borba proti fašizmu in vsaki diktaturi.
3.) Borba za notranjo preureditev države na podlagi enakopravnosti in svobodnega sporazuma Slovencev, Hrvatov in Srbov z upoštevanjem jezikovno-kulturnih pravic narodnih manjšin.
4.) Borba za svetovni mir in proti vojni.
V vseh drugih svetovnonazor-nih, političnih in socialnih vprašanjih ohrani vsaka skupina popolno svobodo.
V Ljubljani, dne 20. julija 1926.
Za socialiste:	Josip Petejan,
1.	r., Viktor Eržen, 1. r.. Dr. Celestin Jelenc, 1. r.
Za »Slovensko zemljo": Dr. Vekoslav Kukovec, 1. r.. Stane Vidmar, 1. r., Dr. Drag. Lončar, 1. r.
Vsi naši bralci se brez dvoma zavedajo pomena objavljenega sklepa. Sedaj lahko mirno ugotovimo: Podlaga za slovensko ljudsko fronto je podana! S prvim uspehom je venčano naše delo, v kolikor je njegov namen ustvariti združeno opozicijo za svobodo in demokracijo, proti fašizmu
in za mir, da porabimo besede »Delavske politike".
Želimo, da ne ostane samo pri prvem uspehu. Želimo predvsem, da ne ostane samo pri volilnem sodelovanju dveh skupin, da ne ostane samo pri volilni koaliciji. Naj iz tega nastane veliko ljudsko gibanje za razširitev in ohranitev tistih dobrin človeškega napredka, ki so iz nas Slovencev šele napravile narod, ljudstvo, ki se zaveda svoje zemlje, svojega tvornega in duhovnega bogastva, svoje skupne preteklosti in svoje skupne bodočnosti! Naj iz tega nastane veliko ljudsko gibanje za svobodo, mir in kruh!
Zato pa tudi posebej in izrecno poudarjamo, da je naša zveza odprta vsakomur, ki se hoče bojevati za slovenske narodne in ljudske pravice.
Treba je sprejeti boj!
Naroči »Slovensko zemljo“! Postati hoče tvoje glasilo!
Naslednji dopis iz Celja smo uvrstili med članke. Celjski primer iz 1. 1935. namreč dobro kaže, da pridejo trenutki, ko je treba opustiti vse taktiziranje in stopiti v odprt boj. Ta objava se nam zdi posebno pomembna danes, ko so nekatere skupine z vsem srcem na slovenski strani, izgubljajo pa moči in čas v taktiziranju. Op. ur.
Navdušenje, ki je zajelo ob pe-tomajskih volitvah vso Savinjsko dolino, ko se je kljub terorju neustrašeno vrgla v boj za zlom Jevtičeve diktature, je bilo pravi izraz demokratskega mišljenja našega kmečko-delavskega ljudstva. Naš kmet in naš delavec, ki tvorita pretežno večino celjskega volilnega okraja, sta takoj spoznala, kje jima je mesto. Odločila sta se po svojem zdravem: razumu za opozicijsko listo dr. Mačka, ki je bila edina resna lista proti Jevtičevemu terorizmu. Mi smo bili prepričani, da je treba iti s Hrvati skupno v boj, kajti le tako je bilo mogoče zlomiti sistem takratne vlade in priboriti tudi slovenskemu narodu njegove demokratske svoboščine. Vedeli smo, da gre za zgodovinsko pomemben trenutek naše zgodovine: Odločiti smo se morali ali za demokracijo in svobodo Slovencev, Hrvatov in Srbov ali pa za zmago Jevtičevega jugoslovenstva. To integralno jugoslovenstvo smo Slovenci za časa 6. januarske diktature na lastni koži dovolj bridko čutili.
Vedeli smo pa tudi, da more le aktiven boj za opozicijsko listo dr. Mačka zadati smrtni udarec centralistični diktaturi. Zato nismo mogli odobravati stališča tistih, ki so propagirali abstinenco. Prav tako pa smo pobijali poskuse tistih. ki so bili mnenja, da je iz popolnoma krajevnih ozirov treba iti v celjskem okraju z Jevtičevo listo in podpreti drugega kandidata, samo da sc prepreči zmaga JNS kandidata Prekorška. Nam so bili vsi kandidati Jevtičeve liste enakovredni. Bili smo prepričani, da gre za zmago enega ali drugega sistema in da so zato glasovi za tega ali onega Jevtiče-
vega kandidata oddani za sistem terorja in diktature. Nam ni šlo za Jevtičeve kandidate, temveč za njegovo listo kot celoto.
Po volitvah in po padcu Jevtičevega režima so uvideli pravilnost našega stališča tudi tisti, ki so 5. maja mislili, da rušijo sistem, ko so oddali svoje glasove za drugega Jevtičevega kandidata. Ce bi ravnali povsod tako iz krajevnih in taktičnih ozirov kot so nekateri v Celju, bi bil Jevtič zmagal na vsej črti, ž njim pa tudi režim nasilja, ki ga še vsi prav dobro pomnimo.
Nastopilo je iztreznjenje. Tisti, ki so napravili taktično napako, danes priznavajo, da. smo imeli prav mi, ki smo šli odkrito v boj za zmago pravice in svobode slovenskega ljudstva. Danes smo na isti poti. Združilo nas je spoznanje, da moremo le strnjeni v nezlomljivi bojni vrsti z svojim kmetom in delavcem doseči in iz-vojevati svoje pravice. Če bo slovenski narod sam strnjen in bo stal skunaj ramo ob rami z brati Hrvati, ki so naši neposredni sosedje, bomo dosegli to, kar nam je skunni ideal: svobodo in enakopravnost slovenskega naroda v okviru jugoslovanske države!
V odločilnem trenutku
(Dopis z Dolenjskega.)
Mislite si javne volitve. Volilci prihajajo, da opravijo svojo državljansko dolžnost. Spretnejši opazovalec bi v teh trenutkih lahko marsikaj dognal.
Priznajmo si, da smo Slovenci precej ponižen narod; še izobraženci, še bolj pa ostali narod. Ne mislim s tem ugotoviti nekaj nečastnega, saj je šla tisočletna vzgoja edino za tem namenom. Toda na volišču smo!
Volilci so tu, in če tudi kdo reče, . da je to nenameravano, je resnično dejstvo, da imajo režimski volilci! najugodnejše stališče. Samo pogled zadostuje, pa smo si na jasnem. Tu ni sledi dušne razklanosti in napetosti ob tihem notranjem boju, ki je reden spremljevalec javnega glasovanja za opozicijo. Prav raditega ostanejo tisti, ki v sebi ne čutijo toliko duševne energije, da bi prenesli vse neprilike, lepo doma. Pravijo, da je vse skupaj nič ter da se borba ne izplača.
Tisti, ki glasujejo, pridejo v skupinah, da si tako drug drugemu lajšajo napetost, ki je v njih. Tisti, ki bo glasoval za opozicijo, ne more prikriti neke vznemirjenosti. Oči so mu nemirne, barva obraza je preveč povdarjena, kar ves izraz daje čutiti, da ga je odločitev stala precej duševnega napora. Teža, ki mu leži na duši. mu ne da jasne besede in često se ne znajde prej, dokler ni zunaj volišča. Za-
dostuje najmanjši povod, da ^ si notranja napetost najde izhodišča in olajšanja.
So to opazovanja s podeželja, ki kažejo, da se Slovenci v odločilnih trenutkih često ne znajdemo. Dolenjski mali kmet, bajtar in gostač so prepričani, da ni njim usojeno nič drugega kot garanje od mraka do mraka. Glasovanje in vse ostalo ga ne zanima, le to ve, da mu gre vsak dan slabše. Tako nesamostojen je, da glasuje za tisto, proti čemur se mu upira vsa duša.
Vendar nas opazovanja tudi uče, da se je tudi med nami pričela dramiti zavest in zaupanje v moč slovenskega naroda. Težke so često odločitve, a dvigajo nas iz občutja manjvrednosti. V odločilnih trenutkih se vidi, kako zrel je narod in posamezni njegovi deli.
Opazovalec.
Iz nemškega pravosodja.
Neki nemški časopis prinaša: Neki žid se je zaljubil v svojo kuharico in dobil z njo dva otroka. Hotel se je z njo poročiti. To pa mu je bilo prepovedano, ker hitlerjevski zakoni ne dovoljujejo omadeževanja arijske rase. Dobro. Nato je bil žid obsojen na 7 mesecev zapora, ker je imel v svoji službi ženo arijske rase. Vreči bi bil moral mater svojih otrok na cesto. Kaj pravite?
Gospodarski vestnik
Seja načelstva »Sloge “
Poročilo tov. Kreutzerja. — Kljub težavam vsestranski napredek. — Zaupniki se oglašalo od vsepovsod. — Umestni gospodarski
predlogi.
Dne 2. avgusta je imelo načelstvo „Sloge“ r. z. z o. z. v Ljubljani svojo peto redno sejo. Tajnik zadruge tov. Pavel Kreutzer je izčrpno poročal o delovanju zadruge. Iz njegovega poročila prinašamo nekatere stvari:
Na slavnosti dr. Mačkovega rojstnega dne v Zagrebu dne 19. pret. m. je slovensko „Slogo“ zastopal njen tajnik.
Načelstvo je v zadevi organizacije storilo vse, kar je moglo. Ce do danes še niso tako veliki uspehi, kakor 'bi želeli, so temu krivi tisti, ki naše delo ovirajo, naše zaupnike zasledujejo in jim prete ter delovanje „Sloge“ slikajo v najtemnejših barvah. Razni oblastneži pač čutijo, da bi zmaga „Slogine“ misli med Slovenci ustvarila čisto nov položaj, ki bi globoko posegel v načrte tistih, ki imajo danes korist od tega, če sta kmet in delavec gospodarsko odvisna in izkoriščana. Ne gre samo za gospodarske koristi, posameznih izkoriščevalnih stanov, temveč tudi za politične koristi. Iz tega razloga pa očitajo tudi naši zadrugi, da se skriva za njo komunizem; toda ugotoviti moramo, da je boj za ohranitev vsakdanjega življenja in za izboljšanje gospodarskega položaja naša temeljna dolžnost. Mi nismo med tistimi, ki ustvarjajo danes pogoje za komunizem. To naj si gospodje dobro zapomnijo in potrkajo na svoja prsa. Oklepamo se „S'.oge“ in delamo zanjo zato, ker se zavedamo, da je pravilna osnovna misel bratov Radičev: Le organiziran narod se lahko reši iz .gospodarske stiske in vsa moč je v složnem in naprednem narodu. Seveda treba je, da se naš narod, ki je enal v preteklosti neumno in tiho prenašati krivico, nauči modro in vztrajno braniti svoje pravice.
Zavedajmo se torej velikega pomena skupnosti in složnega sodelovanja vseh delovnih stanov, ker le v tem je gospodarska rešitev. Posameznik je šibak in se ne more uspešno postaviti v bran izkoriščevalcem. Tudi posamezne zadruge tega ne morejo, ker so omejene le na majhen okoliš. Le tedaj, če bo vse slovensko delovno ljudstvo združeno v mogočno zadrugo, ki bo imela točen pregled o razmerah in potrebah posameznih ikrajev, si bo ljudstvo lahko pomagalo. Le taka zadruga more pravilno usmerjati narodno gospodarstvo in more po potrebi to, kar je v enem kraju preveč, napotiti tje, kjer manjka. Samo v taki organizaciji, ki obsega sleherno vas, je mogoče določiti, kaj naj ljudstvo prideluje, kaj izdeluje in kako naj pridelek in izdelek svojih rok izmenjuje. Edino taka organizacija res lahko združi osebne in družbene koristi v skupnem ali zadružnem gospodarstvu. Združiti pa mora predvsem kmeta, obrtnika in delavca, da postanejo neodvisni od izkoriščevalskih stanov in da dobi delovni človek za svoje trdo delo pošteno zasluženi kos belega kruha.
Zato gledamo z žalostjo na nerazumljivo početje nekaterih, ki ne razumejo niti zgodovinske važnosti razdobja, v katerem smo, niti velikega gospodarskega pomena „Sloge“. Obžalujemo in obsojamo njih nemodro početje, toda odnehamo ne! Ker ne moremo imeti shodov in sestankov, moramo pač delati od moža do moža, od vasi do vasi, dokler ne bo ves slovenski delovni narod zve-
zan v mogočno zadrugo, po zgledu hr-vatske ..Gospodarske Sloge".
V	zadnjih tednih smo imeli informativne sestanke zaupnikov v Gor. Logu pri Litiji, na Kočevskem, v Novem mestu, v Ormožu, v Toplicah na Dolenja skem in v Zalogu pri Ljubljani. Delo na organizaciji je težko, ‘ker so v podeželju ljudje izgubili zaupanje v zadruge,1 ker imajo pač z njimi žalostne izkušnje. Velika ovira je tudi splošna revščina kmečkega stanu in premajhna stanovska zavest. Kljub temu misel „Sloge“ predira v vse kraje in zahtevajo člani od nas zaupniške sestanke tudi na Jesenicah, v Trbovljah, v Hrastniku, v Brežicah, v Dobrunjaih, v Celju itd. Nadaljni zaupniki so se priglasili iz Trebeljnega, iz Brežic, Javornika na Gor., Rajhen-burga, Središča ob Dravi, Planine na Notranjskem, Jesenic na Dol., Bizeljskega, Ruš, Poljčan itd. Med sestanki omenjam še prav posebno sestanek delegatov iz vseh severovzhodnih okrajev Slovenije v Ormožu na hrvatski strani, kjer smo se sporazumeli, da ustanove podružnico na osnovi, ki jo je načelstvo sprejelo na -svoji 4. redni seji. Kadar zbero potrebno število udov, bo ustanovni občni zbor podružnice in bo Prek-
murje s sosednimi okraji za Belo Krajino druga naša najmočnejša postojanka.
Zanimanje, ki ga kažejo zadnji čas naši somišljeniki za „Sk>go“, nas lahko navdaja s trdno vero, da bomo kljub vsem oviram predrli. Seveda se mora pa zgeniti tudi ljubljanska okolica, kjer je središče zadruge.
Načelstvo je sprejelo razne umestne predloge. Posebno važen je sklep, da morajo kmetje še naprej trdno držati cene živini in na sejmih skupno in pogumno nastopati. Včasih nam je škodoval karlovški sejem, kjer so bile cene najnižje. Danes pa je tam živina za Din 0.50 do 1.— pri kg dražja od naše, ker je v karlovškem okraju „Sloga“ že popolnoma organizirana. Na seji je bila tudi določena kot najnižja cena krompirja Din 1.— za kg. Kmetje naj se te cene drže in pod to ceno ne sme prodajati noben kmet. Obširno je o teh zadevah poročal načelnik zadruge tov. Jože Černe.
Razpravljalo se je tudi v zamenjavi naših pridelkov s hrvatsko „Slogo“. Za nas prideta predvsem v poštev krompir in zelje. Storjeni so že primerni ukrepi, ki bodo pa prinesti korist predvsem takim slovenskim krajem, ki so najbolj organizirani.
Zaupniki prejmejo v najkrajšem času razpredelnike prejemkov, da bodo začeli pobirati od udov tudi redne mesečne prispevke.
Seja, ki je trajala od 9. do 13. ure, je pokazala zunanji in notranji napredek zadruge.
plače iti pomagajo finančnemu ministru iz zadrege?
Ozko zvezan s temi vprašanji je tudi problem brezposelnosti. Tudi tukaj bi lahko marsikaj storili, če bi bilo malo več volje in resnosti. Zakaj pa je vlada ljudske fronte v Franciji v tem oziru v kratkem času toliko storila?
Tako v politiki kakor v gospodarstvu moramo računati z dejstvi. Tudi pri vprašanju razdol-žitve kmeta bi moralo biti tako.
Država naj sama ali po svojih državnih in poldržavnih denarnih zavodih prevzame kmečke dolgove na rok 30 do 50 let ter naj jih z majhnimi, kvečjemu 2% obrestmi skupaj z znižanimi davki od dolžnikov izterjuje v četrtletnih ali mesečnih obrokih. Vsak drug način bi stvar samo spet zapletel, ne da bi jo do konca uredil. Zato je naravno, da dosedanje uredbe niso rešile kmeta, čeprav se je povdarjalo, da so ..vprašanje dokončno uredile11.
Svoj čas bi se bila stvar pač lahko uravnala še kako drugače, ali danes se ne da več. Del vlagateljev je že izplačan. Pri ustavitvi obrestovanja ali prisilnem odpisu vlog, bi trpeli samo tisti, ki imajo še zamrzle vloge.
Kako so nastali kmečki dolgovi?
Treba je pa še pripomniti, kako so nastali pri nas kmečki dolgovi? Žal slišimo prav dostikrat trditev, da iz gole zapravljivosti in malomarnosti. V posa^ meznih primerih je bilo to že res. Kljub temu ne smemo jemati za podlago take površne sodbe. Kmečki dolgovi so pri nas nastali večinoma iz neugodnih socialnih in gospodarskih razmer. Pri nas je navada, da prevzame posestvo en sam sin, ki mora brate in sestre izplačati. Dote so bile zapisane, prevzemnik domačije se je zadolžil, vrednost domačije je padla, cene pridelkom tudi in prevzemnik je po nekaj letih ugotovil, da ima več dolga kakor vrednosti. Več kot 60% vseh primerov zadolženosti spada v to vrsto.
V	drugo vrsto spada kakih 25% primerov kmečke zadolžitve, ko so kmetje hoteli nerentabilno domačijo izboljšati in zvišati dohodke posestva. Zadolžili so se, da so popravili hleve, nakupili lepšo živino,, kmetijske stroje, umetna gnojila itd. Zvišanja dohodkov pa ni bilo, ker so ccne padle, dolgovi so ostali.
Ostali primeri prezadolženosti so pa nastali iz potreb pomnoženega ljudstva. Treba je bilo novih domov, treba je bilo šolati otroke itd.
Če bi imeli kmečki pridelki pravično ceno, bi bili danes prezadolženi le maloštevilni zapravljivci, kakor so bili zapravljivi gospodarji sploh zmerom zadolženi. Večina kmečkih gospodarjev bi pa svoje dolgove redno odplačevala in slednjič tudi odplačala.
Zdaj se pa ozrimo še na tiste, ki imajo prihranke. Odkod, oziroma odkdaj jih imajo? Iz zadnjih vojnih in prvih povojnih let, ker predvojni prihranki so med vojno skopneli. Prihraniti si je mogel kmet denar zaradi ugodnih cen in zaradi dobrih prilik za zaslužek. Vse je ponujalo delo in vse je kupovalo pridelke. Danes nihče ne
Stane Lubienski:
O razdolžitvi kmeta
V	5. številki ..Slovenske zemlje" z dne 15. marca 1.1. sem napisal sestavek o ..Zaščiti kmetov11. Ker je to vprašanje vedno bolj pereče in so padle z odločilne strani zopet obljube, da se bo stanje kmalu končno uredilo, je potrebno, da povemo tudi mi svoje mnenje.
Odločiti se moramo ali za raz-dolžitev ali pa za zaščito kmetov. Kmetje so po večini zadolženi, nekateri celo prezadolženi. Dokler so cene kmečkih pridelkov krile pridelovalne stroške in donašale še nekaj prebitka, je mogel kmet, ki ni bil prehudo zadolžen, plačevati obresti in odplačevati tudi od kapitala. Danes, ko so cene kmečkim pridelkom padle skoraj za 60%. tega ne more več in se dejansko nahaja v prikritem konkurzu.
Tri vprašanja...
Zakon o zaščiti kmeta in vse ,.uredbe“ govore predvsem o zaščiti kmeta. V resnici pa hočejo s temi uredbami nepravilno kar z eno potezo urediti tri različna vnrašanja.
Prvo Je vprašanje zaščite. Zadolženega kmeta, ki ne more plačati zapadlih dolgov, je treba na vsak način zaščititi, da ne izgubi svoje domačije. To so uredbe do neke meje tudi upoštevale, toda tako, da so kmetje s tem načinom zaščite izgubili sploh vsak kredit. Istočasno so uredbe tudi predpisale način odplačevanja dolgov in s tem načele drugo vprašanje, to je vprašanje razdol-žitve kmeta. Toda tudi to so napravile napačno.
Saj niti v dobrih letih ni kmet najemal hipotekarnih ali hipote-
karno-meničnih posojil na 10 do 15 let, ampak navadno na 25 do 50 let. Zakon o zaščiti kmeta in sklep regulativnih hranilnic in posojilnic, ki. ima „zakonito moč“ (kar je edinstveno v zgodovini denarništva), pa odrejata, da mora plačila nezmožni in pravzaprav konkurzni kmet odplačevati posojila v 15 letih. Torej ravno nasprotno bistvu moratorija. Namesto, da bi dolžniku podaljšali plačilni rok, so mu ga skrajšali. Uredba sploh ni resno upoštevala razdolžitve. če bi bil namreč imel zakonodajalec res pravo raz-dolžitev pred očmi, bi bil moral poskrbeti še za nekaj drugega. Poskrbeti bi bil namreč moral za likvidnost denarnih zavodov, najsi so to zadruge ali banke. Če se ni hotel iz zadrege rešiti z golo papirnato uredbo, bi bil moral poskrbeti spet za normalno zadostitev kmečkih kreditnih potreb.
Tako smo prišli do tretjega vprašanja, ki ni nič manj pereče kot ono o zaščiti in razdolžitvi, do vprašanja likvidnosti denarnih zavodov.
Kako pridemo do likvidnosti denarnih zavodov?
Likvidnost denarnih zavodov bi se bila dala doseči in se more doseči še danes brez kake nevarne inflacije. Saj imamo Narodno banko, Poštno hranilnico, Hipotekarno banko in še Priviligi-rano kmečko banko povrh: Ce je pa menil, da je to nemogoče, moramo javno vprašati, čemu so bili vsi ti javni zavodi v kmečki državi sploh ustanovljeni? Mar zgolj zato, da dajejo posojila na
ponuja dela. Kako so pa kmečki pridelki tudi več kot pol zastonj, je pa „Slovenska zemlja11 že dostikrat povedala. Nasledek je revščina in stiska, kakršne kmet še ne pomni. Kdor ne verjame, se lahko v naši fari prepriča. Poslopja, gospodarska in stanovanjska, se že neka1]1 let sem nič več ne popravljajo in skozi marsikatero streho lije dež in sije sonce. Živina stoji v gnoju in je od leta do
leta bolj zanikrna. Tako izgleda pri teh, ki so zadolženi. Prav tako izgleda pri onih, ki imajo mogoče še kake prihranke, pa so jim zmrznili.
Zato je nemogoče urediti vprašanja kmečkih dolgov posamezno za vsak slučaj posebej, ampak je treba splošne uredbe, da država vse kmečke dolgove prevzame in na ta način ustvari likvidnost denarnih zavodov.
Delavski vestnik
V organizaciji je moč in bodočnosti
Ob zaključku domžalske stavke
29. julija je podpisal tovarnar Medič v Domžalah zapisnik, v katerem se je obvezal, da ne bo izvajal nikakih posledic za stav-kujoče, da ne bo kršil predpisov socialne zakonodaje, da bo uredil delo v tovarni škroba in barv na tak način, da bo vse delavstvo stalno zaposleno; poleg tega je zvišal mezde za 25 par na uro in obljubil, da bo sporazumno z obratnimi zaupniki izdelal poslovni red za tovarno. Stavka se je torej končala uspešno. Toda vse te obveze kljub vsemu še niso zagotovljene s kolektivno pogodbo. Zato morajo biti delavci pripravljeni še na nadaljne boje, posebno še, ker neka dejstva kažejo, da se neki ljudje niso še pomirili z mislijo, da bi smelo delavstvo nastopati združeno. Tako hodi okoli delavcev neki sotrpin, ki pobira podpise tistih, ki baje nočejo biti organizirani v strokovni zvezi, pa jih drugi silijo, da so; s tem hoče razbiti organizacijo. Drugo tako dejstvo je, da skuša Podjetje odpustiti glavnega obratnega zaupnika. Toda v teh desetih dneh stavke se je delavstvo predobro prepričalo na lastne oči, kaj zmore krepko organiziran delavec, če se lahko zanese ne samo na svoje sodelavce, temveč tudi na pomoč vseh ostalih obratov v okraju in vsega prebivalstva v okolici; zato bo znalo preprečiti krivico in si zagotoviti obstoj organizacije.
Ta desetdnevna stavka je bila za vsakega posameznika velikega pomena. Cesar bi se delavec dru-
gače iz knjig le težko naučil, to mu je ta kratkotrajni boj pokazal popolnoma nazorno. Pri nas prihajamo v tovarne po večini s kmečkih domov. V začetku izpodrivamo drug drugega s tem, da se ponujamo za čim manjšo mezdo. To ni nič čudnega, ker nas stoji pred tovarniškimi vrati na stotine, ki prosimo za delo. Pozneje se v tovarni pehamo pri delu, ker je v nas še vedno zavest, da so se nas usmiljeni ljudje usmilili, kr so nam dali delo. Toda polagoma se začno delavcu odpirati oči. Najprej začuti, da je mezda, premajhna, da bi dostojno preživil sebe in družino. Posamezni hodijo prosit podjetnika za predujme, za to ali ono pomoč. Vidijo, da jim podjetnik lahko ustreže ali ne; vidijo, da je danes z njimi surov, jutri pa bo morda prijazen. Dalje zapazi delavec, da mu prav nič ne pomaga, če se sam upre šikanam s strani surovega mojstra ali predstojnika. Tako vse razme-re v podjetju naravnost silijo delavstvo, da se združi. In s to združitvijo odpravi delavstvo medsebojno konkurenco, zaradi katere znižuje podjetnik mezde, in nudi skupen, nezlomljiv odpor proti viem podjetnikovim nameram. Tako smo v desetih dneh izkusili pri nas vse to, o čemer nas uči stoletna zgodovina delavskega gibanja; za nas prepričanje o tem, da je organizirano delavstvo porok za boljšo bodočnost,, ni samo inrtva črka, temveč živa izkušnja.	—rab.
Naša težka železna industrija Jesenice — Zenica
V tovarnah KID je sedaj zaposlenih nad 2.500 delavcev in delavk. Od zaslužka tega delavstva in nameščenstva, ki presega mesečno vsoto 3 milj. Din, je odvisno življenje Jesenic in okolice. Ta znesek pa indirektno spet poživlja trgovino in obrt vse do Ljubljane in dalje po Sloveniji.
V primeru delne ali popolne ustavitve obratov KID, ni mogoče, v sedanjih razmerah najti nadomestilo za izgubljeno delo. V tem primeru so Jesenice z vso okolico vred predane izumiranju od lakote. Danes ni nobene možnosti izselitve ali preselitve. To nam dovolj zgovorno povedo Trbovlje.
Nobeno vprašanje, ki stavlja v negotovost obstoj jeseniških žele-
zarn in s tem življenje mesta in cele okolice, ne smemo imeti za krajevno jeseniško zadevo. Obravnavati ga moramo kot zadevo vse Slovenije.
Sedaj razburja jeseniško javnost vprašanje Zenice. Prav za nrav vprašanje Zenice razburja jeseniško javnost že od leta 1925., vendar še nikdar tako, kot sedaj. Povsod kamor prideš, slišiš: Jesenice—Zenica.
Po časopisnem poročilu in po izjavah raznih ministrov, je vlada pristopila k izvajanju velikega načrta. Ta načrt predvideva modernizacijo in racionalizacijo celotne topilniške in rudarske industrije v Bosni, posebno v okolici Zenice in Liubija. Razširitev železarne v Zenici, ki je sedaj v teku, pred-
stavlja le del tega načrta. V celoti bo izveden šele v teku 3 do 5 let. V teku 5 let bo po zatrdilu strokovnjakov imela Jugoslavija svoj „Ruhr“ v Bosni, ki bo urejen po vseh najmodernejših tehničnih izpopolnitvah. Za to delo so namenjene investicije v celotnem znesku nad 600 milj. Din.
Pogajanja za razširitev Zenice se vodijo že od leta 1926. Ker so bila pogajanja vodena na podlagi reparacijskih dobav, je ta zadeva radi Hooverovega moratorija propadla. Pogajanja so se v zadnjem času obnovila in tudi zaključila in to na podlagi naših klirinških terjatev v Nemčiji.
Ne bomo razpravljali o načrtu, v kolikor se neposredno ne dotika vprašanja obstoja naših železarn. Še prej pa bomo govorili o jugoslovanski železni industriji na sploh.
Številke o železni industriji.
Jugoslovanska težka železna industrija je pretežno v Sloveniji in sicer na Jesenicah, v Štorah in Guštanju. Izven Slovenije je železarna v Zenici, državna topilnica v Varešu in topilnica Topusko.
Kapaciteta železarn je sledeča:
Jesenice........ 130.000	ton
Štore............ 15.000	„
Guštanj.......... 15.000	„
Zenica........... 50.000	„
Vareš............ 60.000	„
Skupna kapaciteta teh železarn, razen topilnice, je torej 210.000 ton. Vse te železarne so pa v resnici producirale:
V	letu	1932	.	.	.	71.000	ton
„	„	1933	.	.	.	89.000	„
„	„	1934	.	.	.	90.000	„
„	„	1935	.	.	.	100.000	„
Vareš v letu	1935	.	19.300	„
Konzum železa v naši državi je znašal:
V letu 1932	. .	.	105.000	ton
„	„	1933	.	.	.	103.000	„
„	„	1934	.	.	.	111.000	„
„	„	1935	.	.	.	141.000	„
Med tem ko je, kakor kažejo gorenje številke, bila kapaciteta naših železarn izrabljena komaj do polovice, je bilo v našo državo uvoženega železa in železnih izdelkov (brez strojev):
V letu 1932	...	81.000	ton
„	„	1933	.	.	.	71.000	„
„	„	1934	.	.	.	71.000	„
„	„	1935	.	.	.	100.000	„
Razlika med produkcijo, uvozom obstaja radi tega, ker je okoli 50.000 ton uvoženega železa predelanega v naših železarnah in vštetega v domačo produkcijo.
Produkcija železa v jeseniških železarnah je bila sledeča:
V	letu	1932	.	.	.	51.000	ton
„	„	1933	.	.	.	62.000	„
„	„	1934	..	.	69.000	„
„	„	1935	.	.	.	72.000	„
Kapaciteta jeseniških železarn je bila dosedaj komaj 55% izrabljena.
Dosedanja politika.
Te suhe številke nam odkrivajo globoko rano na našem gospodarskem telesu. Uvoz, ki presega že sedaj 100.000 ton v 1. 1935. in vrednost 330,000.000 Din, se vedno veča, zaposlitev naših železarn pa se nikakor ne more vzdigniti
nad 55% svoje možnosti. Tu mora biti nekaj narobe. Kako naj si drugače razložimo, da imajo naše železarne na razpolago surovine, delovno silo in domači trg in da kljub temu ne morejo zavzeti tistega mesta v naši produkciji železa, kot bi ga zahtevala domača potreba po železu. Danes edino še Jesenice nekoliko delajo. Ostale železarne le životarijo.
Visoke številke uvoza so predvsem posledica klirinških pogodb, ki določajo, da moramo tam kupovati, kjer prodajamo. Da pokrijemo izvoz agrarnih produktov, moramo uvažati v isti vrednosti industrijske produkte, med temi tudi železo. Uvoz je tudi posledica visoke prevoznine surovin od naših topilnic do železarn in pomanjkanja metalurškega koksa za produkcijo surovega železa v naših topilnicah. Kriva je tudi napačno vodena gospodarska politika, ki gre^ za tem, da prepusti slovenske železarne počasnemu poginu.
Tako gospodarstvo nas vodi na beraško palico, to je jasno. Slovenija pa je pri tem še posebno poglavje in to poglavje je zelo žalostno in za slovensko gospodarstvo naravnost uničujoče.
S pravilno gospodarsko politiko bi prav gotovo v polnem obsegu zaposlili vse naše železarne. Le majhen del železniških produktov, ki jih ne bi mogli doma izdelati, bi uvažali iz inozemstva. Uvoz bi tedaj dosegel komaj
38.000	ton, v vrednosti približno 100 milj. Din. Uvoz bi se toraj lahko zmanjšal za nad 2U, kar bi zelo dobro vplivalo na naše narodno gospodarstvo.
Ali odloča pri Zenici pametna politika?
Sedanje valjarne v Zenici se sestojijo iz štirih prog: groba, srednja in dve fini progi. Na teh progah izdelujejo: okroglo in kvadratno železo od 5—100 mm, tra-kasto in obročno železo od 15 do 160 mm širine, oglato železo od 15 do 190 mm širine krakov in rudniške tračnice od 5,5—15,5 kg na meter.
Te valjarne lahko predelajo približno 30.000 ton letno. Največja produkcija je zaznamovana leta 1928. z 24.000 ton, danes pa znaša komaj 18.000 ton. Po sedanjem stanju so torej valjarne v Zenici komaj 60% izrabljene. In vendar se sedaj gradi v Zenici nova težka valjarna. Zakaj?
Razlogi za Zenico in njihova vrednost.
Navedeno razširtev obrazlaga-jo naši gospodarski krogi na razne načine:
1.) Ker je naša sedanja težka železna industrija ob meji;
2.) ker je lega Zenice ugodna radi bližine potrebnih surovin, to je predvsem premoga in surovega železa in
3.) ker manjka proga za težke profile.
Res je, da moramo vse te argumente delno upoštevati. Toda radi tega ne smemo kratkomalo zatreti že obstoječo železno industrijo v Sloveniji. Tudi Nemčija ali češkoslovaška imata vso svojo železno industrijo ob meji. Še nikoli pa nismo slišali, da jo mislijo radi tega prenesti v središče
Štev. 15.  —
Predpisi za občinske volitve*
države. — Bližina surovin tudi ni dovolj važen argument, vsaj ne za sedanje razmere, ko so še obstoječe instalacije v Varešu izkoriščane s komaj 33%. — Tretji argument, pomanjkanje težke valjčne proge, to je proge za težke profile, pride le delno v poštev. V našo državo uvažamo, razen drugega železnega mater-jala, tudi: 14.600 ton hladno valjanega in fazoniranega železa,
14.000	ton železniškega materjala in 400 ton železnih konstrukcij, vsega skupaj toraj 29.000 ton. Vzemimo, da spada ves ta mater-jal v kategorijo težkih profilov in da ga v naših železarnah ne izdelujemo. Tedaj bi potrebovali novo železarno s kapaciteto 30 do 50 tisoč ton.
Nova valjarna v Zenici bo imela kapaciteto 180.000 ton. Kaj bo Zenica s preostalimi 150.000 tonami? Obrat, ki bo izkoriščen samo z 16% svoje kapacitete, nikakor ne bo mogel biti rentabilen in zmožen konkurence. Radi tega bo nujno, da radi lastne rentabili-tete prevzame izdelovanje onih produktov, katere sedaj izdelujejo naše železarne in to predvsem valjarne na Jesenicah.
V	temi tudi obstoja za nas vprašanje Jesenice—Zenica.
Da je danes to vprašanje res aktualno, nam povedo prej navedene številke in besede ministra gozdov in rudnikov, ki je izjavil, da bo Zenica izdelovala vse od igle do največjih profilov.
Mi nismo proti razširitvi železarne v Zenici. Mislimo, da je to celo potrebno. Toda razširjena naj bo le za izdelavo takih profilov, katerih doma ne izdelujemo in danes še vedno uvažamo. Taka gospodarska politika bi gotovo vplivala na naš denarni trg, kakor tudi za delovni trg. Zaposlitev brezposelnih je nujna. Ne sme pa iti na račun že zaposlenih in ne na račun slovenske železne industrije. Mi nočemo iti za Trbovljami, ki nam lahko služijo za vzgled, kako se pri nas gospodari. Radi tega tudi ne moremo biti optimisti.
Ravno naši industriji, katero so zgradile naše lastne delovne sile, se moramo zahvaliti, da še lahko govorimo o kulturno in gospodarsko razviti Sloveniji. Ali nam sme biti vseeno, kakšna usoda čaka našo industrijo? Ne! Ona ie naša narodna last in kot tako ]o moramo tudi braniti. Vzeli so nam Trbovlje — komu v korist? Vzeti nam hočejo mariborske železniške delavnice. Sedaj so na vrsti Jesenice, Štore in Guštanj. Komu v korist bodo desettisoči brezposelnih? Komu bo potrebna Slovenija, polna razvalin nekdaj ponosnih tovarn?
Nas ne morejo navdati niti take izjave ministrov z optimizmom, češ da je pričakovati, da bo višek naše produkcije našel trg v inozemstvu in da je Nemčija pripravljena kupiti ves višek. Mogoče, toda to velja samo za višek surovega železa, nikakor pa za višek zeniških valjarn.
Naj gledamo kakor hočemo, Jesenicam se obetajo slabi časi. Jasne nam morajo biti besede, ki smo jih slišali na shodu J. R. Z., da se nahajajo Jesenice na mejniku gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja in da je treba pač računati z dejstvom, da
Iz zakona o občinah prinašamo vse. kar se nanaša na volitve v občinske odbore in kar mora vsak zaveden volilec vedeti.
Razpis volitev.
Volitve v občinske odbore po § 30 zakona o občinah razpisuje v svoji banovini ban, ki ga pooblasti minister notranjih del. Volitve se vrše v nedeljo z občim, enakim in neposrednim javnim glasovanjem. Glasovati imajo nravico vsi, ki so vpisani v volilni imenik svoje občine po zakonu o volilnih imenikih. Odbor se voli za tri leta.
Občinska uprava mora najmanj 30 dni pred dnem volitev objaviti dan volitev, kraj, kjer se bo glasovalo, in volilna poslopja. V ta rok se ne vračuna dan razglasa in dan volitev. Na to je treba posebno paziti, ker so volitve sicer lahko razveljavljene.
Sestavljanje volilnih odborov.
Na vsakem volišču vodi volitve volilni odbor, ki ga sestavljajo trije člani in njih namestniki. Predsednika volilnega odbora in njih namestnike postavi s svojim odlokom okrajni glavar.
Člani volilnega odbora morajo biti pismeni in volilci dotične občine. V tistih majhnih občinah, kjer se glasuje za celo občino na
* Prinašamo po „Domu“ naslednja navodila za občinske volitve, katera bomo v prihodnjih številkah nadaljevali.
Bohinj.
Občni zbor zadruge. — V „Slovencu“ z dne 14. junija 1936. smo med »bohinjskim drobižem" čitali poročilo občnega zbora Kmetijskega društva v Bohinjski Srednji vasi.
Mogoče se pisec tega članka res ni več dobro spominjal, kako se je občni zbor vršil. Drugače bi izgledalo, da ima Bohinjce za norca.
Na vsakoletni občni zbor tega društva so vabljeni le člani, ki molče prikimavajo in potrdijo vse, kar jim vodja zbora predlaga. Razen tega ni za občni zbor nikdar razglašeno na javnih mestih, kakor se to običajno dela. Občni zbori pa se tudi ne vršijo po predpisih.
Pisec omenjenega članka v „Sloven-cu“ navaja, da je voditelj zbora ce!o uro pojasnjeval delovanje zadruge. V resnici pa je občni zbor trajal mesto nad 2 uri samo največ 10 minut.
Vsi navzoči so bili samo res zvesti pristaši voditelja zadruge. Nasprotnikom voditelja pa je bil vstop onemogočen.
bodo na Jesenicah nastopile drugačne razmere.
Na podlagi dosedanjih izkušenj, moramo na žalost v te besede verjeti. Ako ne bo slovenski narod stopil na branik za svojo industrijo, tedaj bomo imeli v Sloveniji kmalu več Trbovelj. Zato ''roč z neosnovanim optimizmom in prav tako z malodušjem! Povzdignimo glas Slovenije za našo slovensko stvar! Kovinar.
enem samem volišču in torej obstaja en sam volilni odbor, mora biti en član volilnega odbora in njegov namestnik član občinskega odbora.
V	občini, kjer je več volišč, mora biti tudi glavni volilni odbor,
katerega sestavlja vsi predsedniki volilnih odborov s posameznih volišč in en občinski odbornik ter njegov namestnik, katere bo imenoval okrajni glavar. Istočasno okrajni glavar postavi za predsednika glavnega volilnega odbora enega izmed predsednikov volilnih odborov.
Volilni odbori kakor tudi glavni volilni odbori odločajo z večino glasov v vseh spornih vprašanjih. Kadar so glasovi razpolovljeni, odloči tista stran, za katero je glasoval predsednik.
Kandidatne liste.
Volitve v občinske odbore se vrše po kandidatnih listah, ki jih mora potrditi pristojno okrajno sodišče.
Vsaka kandidatna lista mora imeti toliko kandidatov in namestnikov, kolikor dotična občina voli odbornikov. Občine od 3000 do 5000 prebivalcev imajo 24 odbornikov, občine od 5000 do 8000 prebivalcev 30 odbornikov, občine nad 8000 prebivalcev imajo 36 odbornikov, tiste pod 3000 prebivalcev na 18 odbornikov.
Za občinskega odbornika sme kandidirati samo član občine (kdor je pristoien v dotično občino), ki po zakonu o volilnih imenikih vživa volilno travico in ki
Vsi pristaši in kimovci so pravočasno zasedli dvorano. Ostali člani so se pomenkovali na dvorišču do določene ure. Hoteli so vstopiti v dvorano še pred otvoritvijo, a naleteli so na zaklenjena vrata.
Volitve, ki jih zahtevajo predpisi, se sploh niso vršile. Voditelj je imel pred navzočimi kratek govor, s katerim je potrdil stari odbor za nadaljna 3 leta. O kakšnem pravem poročilu stadija letnih zaključkov na zboru ni bilo slišati. Slišali pa smo, da je imela zadruga nad 900.000 Din prometa. Čisti dobiček se ni izkazal. Zato je tudi malo verjetna postavka 37.500 Din, s katerim naj bi bil dolg odplačan.
Da se ne bo zdelo, da trdimo v prazno, navajamo dobesedno zapisnik tega občnega zbora. Zapisnik se glasi:
..Soglasni sklep dobro obiskanega občnega zbora z dne 7. junija 1936. se glasi:
Stari odbor, ki je doslej dobro gospodaril in v letu 1935. vrnil 37.500 Din dolga, se v znak priznanja na novo izvoli za dobo 3 let. Sporočamo tudi, da so se hoteli vodstva zadruge polastiti ljudje, izmed katerih jih nekaj ne zna gospodariti niti z lastnim premoženjem. Kako naj gospodarijo z zadružnim?
Skrivaj so poskušali organizirati zaroto in so se že pred občnim »borom bahali, kako bodo nekateri prišli iz zadruge. Toda pogoreli so na vsej črti!
Vprašamo Vas, zavedne in zveste za-drugarje: kaj zasluži zarotnik? kaj zasluži hinavec?11
Ali so taki občni zbori veljavni?
Bohinjec.
ima 25 let in ni izključen od volitev po §§ 28 in 132 zakona o občinah. Zakon torej izrecno ne zahteva, da bi kandidat moral biti vpisan v volilni imenik, zahteva pa, da je občan v dotični občini in da po zakonu o volilnih imenikh vživa volilno pravico ne glede na to, ali je vpisan v volilni imenik ali ne.
Na kandidatni listi morajo biti nainrej navedeni po vrstnem redu kandidati z rodbinskim in rojstnim imenom, poklicem in bivaiiščem (kraj in hišna številka), potem pa na isti način njihovi namestniki. Pod njihovimi imeni je treba navesti rodbinsko in krstno ime, poklic in bivališče predstavnika liste in njegovega namestnika v glavnem volilnem odboru (če ta obstoja), potem pa prav tako imena predstavnikov in njihovih namestnikov za vsako volišče.
Na koncu je treba navesti dan, mesec, leto in kraj, kdaj in kje je bila nanravljena kandidatna lista. Potem sledijo podpisi predlagateljev in sicer je treba v občinah z do 1000 prebivalcev 20, v občinah z do 4000 prebivalcev 40, v občinah čez 4000 prebivalcev pa 60 predlagateljev. Predlagatelji ne smejo biti hkrati kandidati, morajo pa biti vpisani, prav tako kakor predstavniki liste in njih namestniki v volilnem odboru, v stalni imenik dotične občinei Vsakdo sme podpisati samo eno listo.
Dela pri regulaciji Belce. Zopet se je zgodila nesreča. To pot je brezbrižnost terjala mlado življenje. Pri banovinski regulaciji Belce je betonsko zidovje zasulo triindvajsetletnega Slavka Talerja. Nesrečnika je tako zasulo, da so ga tovariši po dolgem naporu rešili komaj še živega. Toda betonski zid, ki ga je pokopal pod seboj, mu je zlomil roke in mu prizadel take notranje poškodbe, da je po prevozu v bolnico izdihnil istega dne.
Le sreči je pripisati, da ni bilo še več žrtev. Sedaj se vodi komisijonalna preiskava, kako je prišlo do nesreče. Po našem mnenju je prišlo do nesreče zato, ker visoko zidovje ni bilo pravočasno zavarovano. Delavci so morali izpodkopavati % metra pod temeljem, ne da bi bilo zavarovano.
Življenje pokojnemu Slavku ni bilo postlano z rožicami. Skorjo črnega kruha je moral zaslužiti sebi, materi in sestrinemu sinu, za katerega je moral skrbeti. Družina joka za svojim rednikom. Tovariš, mirno spi!
Mi drugi pa nadaljujemo z delom, da izravnamo Slavkov grob v ravno strugo.' Bojimo se, da bomo izgubili zaslužek. Dela bodo namreč prekinili. Pravijo, da ni Več kredita. Vodstvo odide izvrševat javna dela v druge kraje, za katere ie še kredit. Tu pa bo ostalo nedokončano. Sederrjdeset najbolj potrebnih bo s svojimi družinami brez kruha. Tudi kmet in obrtnik bosta trpela, ker sta vsaj posredno navezana na njihov zaslužek.
Naša mezda znaša 2.50—3 Din na uro. Delamo pa v vodi in blatu. Za primer bolezni pa nismo zavarovani.
Delavec.
Po slovenski zemlji
Kandidatno listo je treba sestaviti po posebnem obrazcu, ki ga je predpisala banovina in katerega si lahko vedno kupite.
(Dalje prih.)
Bohinjska Bistrica.
Konkurz. — Kmetijska Gospodarska zadruga v Bohinjski Bistrici je prišla v iplačilne težkoče. Primorana je 'bila napovedati prisilno poravnavo izven kon-kurza. Ponudila je svojim upnikom 40% kvoto, plačljivo v 18 mesecih. Zadruga je imela zadnja leta precej prometa. Izkazalo pa se je, da nekaterim upnikom po treh letih niso plačali računov. Ti so bili iznenadeni, ker so toliko zaupali, da je moglo priti do prisilnega poravnanja.
Št. Jernej.
Občinske volitve. — Ker je Vaš list pri nas že močno razširjen, je prav, da povemo v njem brez ovinkov in olepševanja, kaj nas tare.
Spomladi smo imeli pri nas občinske volitve. Zmagala je neopozicijska lista proti opozicionalni listi gospoda Frančiča. Vajeni smo takih dogodkov. Vendar teh zadnjih volitev ne bomo tako kmalu Pozabili zaradi čudnega načina volilnega boja.
Volilni rezultat ne odgovarja resnici. Mnogi volilci se spočetka niso mogli odločiti, komu bi dali svoj glas. V podeželski občini se je pač težko zameriti županu, ko si mu tako rekoč vedno pred očmi. Šele ko so zvočniki (tehnika posega tudi že v volilni boj!) kmalu po začetku volitev naznanili „zmaga je naša“, so ljudje v večjem številu hiteli na volišče. Zato moramo ugotoviti, da so javne volitve velika ovira političnemu razvoju. Samo v tajnih volitvah bo prišla do izraza in veljave prava in nepopačena ljudska volja.
„Kako ste volili, očka?“ sem vprašal starega volilca. „Kako naj bi drugače? Rekli so mi, da bom tudi letos obrezoval občinsko mejo, če 'bom dal svoj glas njim." To je že prava korupcija, v kateri vidimo tudi pereč socijalen problem.
V teh težkih časih pomeni že mnogo pol ali en dan plačanega dela, pa se da zanj pod silo razmer tudi prepričanje. Občima bo dobila tudi koruzo. To in še nešteto takih stvari je volilec premislil, modro počakal, da je bil volilni izid že nedvoumno na dlani in potem volil. Seveda niso vsi taki računarji. Vendar se je izkazalo, da so prav ti računarji oni jeziček na tehtnici, ki odloči tudi proti svojemu prepričanju.
Najostreje pa moramo obsoditi nekatere čudne metode volilnega boja, katere so pričeli pri nas politično prenapeti gorečneži uvajati in ki so nam bile doslej neznane. Nosilcu opozicionalne liste so nasprotniki uničili vinograd. Krasne trte so preprosto posekali. Nekomu drugemu so podrli plot in slišijo se glasovi o terorističnih pismih. Orožniki niso našli krivcev. Ali je mar to znamenje politične zrelosti, o kateri toliko slišimo?
V naših očeh so taka dejanja politično barbarstvo, ki ga obsojamo in odklanjamo. Politično nasprotstvo ne sme nikdar roditi osebne mržnje, še manj pa moremo s političnim nesoglasjem opravičiti zahrbtna in podla dejanja. S takimi politiki v kriminal!
Povemo naj še, zakaj je vložila pri zadnjih volitvah opozicija posebno listo. Sedanji župan Vide, ki je bil izvoljen na JRZ listi, je županova! že preje, dokler ga niso JNSarji odstavili po sili. V dobi njegovega županovanja je kupila občina za pol milijona dinarjev hišo v Št. Jerneju, ki so jo adaptirali za obč. urad in Šolo, da na ta'način razbremene glavno Šolsko poslopje. Ta kupčija je bila skrajno nepriljubljena, ker je bila kupljena hiša po našem mnenju hudo preplačana in je naše davkoplačevalce preveč obremenila. Stavba je močno stara, že podtalna in z zathevami moderne šole nezdružljiva. Vredna bi bila po našem mne-
nju morda 250 ali največ 300 tisočakov. Zato te kupčije ne razumemo. Ob volitvah smo slišali pomirljive glasove, naj na to občinsko kupčijo pozabimo, češ, kar je bilo, je pač bilo. Res se lahko pozabi na to, kar je bilo, ne pa na to, kar nas sedaj tare in žuli. Kdaj bomo mi vse to plačali in kako v svoji revščini? O tem bomo še govorili! Spregovoriti bomo morali tudi o šoli, ki so jo pričeli graditi v Vrhpolju in nato začeta dela prepustili zobu časa, ki je res že vse temeljito izglodal in uničil, da se z delom ne da nadaljevati. Koliko smo tu izgubili in kdo je temu kriv? Davkoplačevalec pa molči in plačuj visoke občinske doklade.	Domačin.
Krško.
Drugi listi bodo poročali o tem, da je „Prostovoljna gasilska četa Krško" praznovala dne 2. avgusta 1936 svojo 65 letnico, da je bil pokrovitelj te proslave g. dr. Marko Natlačen, ban dravske banovine, da je obenem kumoval četnemu praporu ter da se je proslava končala v splošnem veselju.
Dopisniku ..Slovenske zemlje" pa naj bo dovoljeno opozoriti dobre Slovence na besedilo plakatov, ki so viseli po Krškem in vsebovali med drugimi te cvetke: „združeno z župnim in delnim zajed-ničnim zletom gasilske zajednice Dravske banovine"... „stik gasilstva In zabijanje žebljičkov v drog prapora" (kaj to pomeni?)... »Pomoz Bog!". Pa to človek končno še prenese, čeprav morda vsega ne razume.
Prišle pa so čete iz raznih krajev in slišal sem poveljevanje v srbskem jeziku: Napred, marš! Kape skini! Tedaj sem šele razumel, da je bila vsa proslava v enotnem stilu. Mislil sem si, prav je tako!
Vse tiste pa, ki se jezijo nad tiskovinami v srbskem jeiziku in celo nad napisi v vagonih, ki niso slovenski (glej Našo moč, glasilo Vzajemne zavarovalnice str. 65), vabim v Krško, da sami vidijo. Sami odločamo in smo se že odločili. Zato, dobri Slovenci, zamenjajmo še mi, dokler je še čas, „Bog pomagaj!" s ,»Pomoz Bog!"
Šoštanj.
Razmere pri gradnji banovinske ceste Šoštanj—Črna. — Kakor je znano, živita kmet in delavec danes v obupnem gospodarskem položaju. Javnopravne ustanove, ki izdajajo razne socialne zakone, hočejo malemu človeku pomagati. Delavce, ki jih zaposle pri svojih delih, bi zato morale boljše plačati, da pokažejo več umevanja za delavski stan kakor privatni podjetnik in da gredo z dobrim vzgledom naprej.
Zal pa temu ni tako. Poglejmo si naše razmere. Gradimo novo cesto pri skrajno nizkih mezdah, ki znašajo Din 2.50 na uro pri takozvanih režijskih delavcih. Delo na akord je pa še slabše plačano. Včasih delavec na akordu ne zasluži niti Din 2.— na uro in to radi terenskih prilik, ki delo skrajno otežko-čajo.
Toda to še ni vse. Težko, v resnici težko zasluženo mezdo, nam kralj, banska uprava ne izplačuje v redu. Tako je sedaj v zaostanku delavcem, ki delajo na odseku Rumel-Zavodna, z mezdo za mesec junij hi julij. Saj danes je že 28. julij in še nismo prejeli denarja.
Kako naj opravljamo v redu svoje delo, ko smo lačni in raztrgani, ko naše družine z nami vred stradajo, ko nam trgovci odtegujejo kredit, ko samskim delavcem tukajšnji revni kmetje ne morejo kreditirati hrane, ker je nimajo niti za same sebe?
Hudo je tudi to, da zamujenih ur ne smemo nadoknaditi, če dežuje in ne moremo delati. Če n. pr. zahtevamo svojo težko zasluženo mezdo, pa nam groze z odpustom.
Takšne razmere ne morejo vzgojiti zdravih in zadovoljnih državljanov.
Zahtevamo, da naš delodajalec takoj izplača našo zaostalo mezdo, da v naprej redno štirinajstdnevno izplačuje mezdo, da prenehajo grožnje, kadar zahtevamo svoj zasluženi denar. Zahtevamo, da se mezda izplačuje nam, ne pa da se zarubi celotna mezda za privatnega trgovca ali pa celo za davek, kar se je že zgodilo. Saj naš kmet, ki ga ne more prerediti nerodovitna zemlja, ni sam kriv, da si mora poiskati poleg dela na polju še delo na cesti, če hoče živeti. Saj ohraniti si svoje življenje, to ima po vseh zakonih življenja pravico in tudi dolžnost.
To za danes. Če dosežemo kakšne uspehe, bomo poročali.
Delavec na cesti.
Ljubljana.
Tekstilna tovarna za pliš. — Večkrat smo že skušali obvestiti slovensko javnost o modernem suženjstvu, ki vlada v tem podjetju. Kako tuji kapitalisti kar v množicah uničujejo slovensko delavstvo, po našem mnenju ni samo vprašanje nas delavcev, temveč vprašanje vsega slovenskega naroda.
Podjetje ne spoštuje nobenega obstoječega zakona o zaščiti delavstva. Podjetje si vstvarja kar samo zakone. In ti obstojijo v tem, da nas podjetje čim bolj izmozgava. Povprečne tedenske mezde, urne ali akordne, znašajo od 50 do 90 Din. Kakšno življenje si za ta denar lahko privoščimo, je vsakem znano. Higienske naprave so popolnoma nezadostne in higienične razmere prav kričeče. To pričajo pogoste bolezni delavcev in v zadnjih letih celo smrtni primer. Zraven tega nas pa še šikanirajo in zapostavljajo, posebno tuji državljan, mojster Dejmek. O njem bomo drugič kaj več izpregovorili.
Da bi napravili temu zlu konec, smo se organizirali. Postavili smo tudi že zahteve, in sicer v prvi vrsti higienične, ker edini naš kapital je zdravje, v kolikor ga še imamo. Kolektivna pogodba bo vložena skupaj z ostalimi tekstilnimi tovarnami. Podjetje pa ne upošteva naših zahtev, češ tukaj so trije ali štirje nezadovoljneži, te vržemo ven, pa bo mir! Ali takrat so se všteli. Pomnožiti bodo morali te štiri s petnajst in bodo imeli pred seboj solidarno organizirano množico, ki ne zahteva nič več in nič manj, kakor zakonito higienično ureditev tovarniških prostorov in pa za pošteno delo pošteno plačilo!
Moste.
Kemična tovarna. Naša tovarna ima zadnje čase zelo veliko dela. Na stotine vagonov bauksita smo zmietali viskladišča. Kakor kaže, kriza ponehava. Naše plače pa so še vedno stare in najbrž jih tovarna sama ne bo povečalaj Bio že treba, d;( sami vzamemo stvar krepko v roke. Zavedajmo se tega, da je delavski kapital mnogo večji od kapitala naših tovarnarjev. Tudi mi imamo pravico, da živimo od svojega dela, od uspehov, ki jih naše delo do-naša. Treba bo združiti vse naše sile. Vsi delavci se moramo združiti v eno akcijsko skupnost. Hkrati pa moramo vedeti, da je veliko stvari, ki niso najtesnejše 'r zvezi s tovarno, katerih ne bomo mogli doseči mi delavci sami, temveč le v zvezi z ostalimi delovnimi stanovi, s kmeti in obrtniki. Glasilo te skupnosti, tega delavsko-kmečkega gibanja pa je »Slovenska zemlja". Zato na
delo za »Slovensko zemljo" in za njeno staro pravdo! Agitirajmo, zbirajmo in debatirajmo!	Delavec.
»Saturnus". — Pri nas smo pričeli s pevskimi vajami, ker smo mnenja, da je tudi delavcu kultura prepotrebna. Pozneje bomo pričeli tudi z dramatiko, recitacijami, tamburaškim zborom itd. Najvažnejša pa bo knjižnica. Začetek je težak kot pri vsaki stvari, toda z vztrajnostjo bomo vse premagali.
Sedaj imamo precej dela in upamo, da bomo lahko dosegli kaka Izboljšanja, tako glede plač, kakor tudi glede ostalih stvari. Prejšnji teden se je pri nas ponesrečil naš tovariš Matevž Nahtigal. IPadel je v greznico, ki jo je čistil, in si pri tem pokvaril nogo. Drugače za sedaj ni nič posebnega, prihodnjič pa, upamo, bomo že lahko več poročali iz naše tovarne.	Naročniki.
Celje.
Naše tekstilne tovarne. — Pred kratkim časom smo se delavke v tekstilnih tovarnah „Elka“, »Metka" in drugih, organizirale v Splošni delavski strokovni zvezi. Takoj nato smo imele v tovarni „Elka“ mezdni spor. Iz Ljubljane je prišel centralni tajnik, da posreduje. Nismo bile zadovoljne, da ni poprej povprašal nas za mnenje in da nas ni vprašal, kaj sploh zahtevamo. Odšel je sam v obratno pisarno. Ali je tam dobil prave informacije? Še bolj smo bile nezadovoljne, ko smo zvedele, da je enako ravnal tudi v nekaterih drugih celjskih tovarnah.
Me tekstilne delavke smo mnenja, da je centralni tajnik zato tu, da služi delavstvu. Zato mora tudi povprašati, kaj in kako naj dela, ne pa da dela sam po svoji glavi. Napravil je to gotovo v dobri veri, da je pravilno. Toda eden se lahko moti, vse pa težje. Kar se pa tiče naših pravic, se pa sploh ne motimo in dobro vemo, kaj nam pripada! To, kar nam je očital, da so naše zahteve neupravičene, za naše podjetje nemogoče in nesprejemljive, je bila njegova zmota, kajti bohba za zvišanje mezd, solidaren nastop proti odpuščanju sodelavk, to niso neumnosti. On je sam, nas je mnogo in dobro vemo, da to niso neumnosti, niti stvari, katere bi bilo nemogoče doseči!	Tekstilne delavke.
t
Dolenjske Toplice.
Kaj smo in kaj hočemo? V Toplicah,
po vsej naši občini in njeni okolici se zadnje čase širijo strašne govorice o »komunistih, o nevarnosti za vero in cerkev, o preganjalcih duhovnikov itd.“ Saj ni treba govoriti ter na dolgo in široko razlagati, v čigavi kuhinji in s kakšnim namenom se te govorice kuhajo in skušajo vliti krotkim ušesom. Ljudje naj bi se zdrznili pred grozno komunistično nevarnostjo in se z zagrizeno divjostjo vrgli na vse, ki nočejo hlapčevsko in pohlevno trobiti v edinozveličavni rog. Že dolgo smo vajeni poslušati te bajne, a škodoželjne in brezvestne pripovedke. Ne bi se nam zdelo niti kapljice črnila preliti o tem, če ne bi te čenče bile naslovljene in naperjene na nas pristaše slovenske ljudske fronte in če ne bi njih producenti imeli prozornega namena, blatiti nas med občani in nahujskati z lažmi lahkoverneže proti nam. Pošteni ljudje imajo tudi pri nas dosti koristnega opravila in ne utegnejo na skrivnem gojiti visokih srčnih želja po brezobzirnem uveljavljenju. Za tiste, ki pa imajo preveč časa, pa smo mi trnjeva in železna ograja, ker stojimo v strnjenih in odločnih vrstah borcev za pravice delovnega ljudstva. Zato imajo za nujno v svojem strašnem poželenju, da udarijo po nas, da bi se na take in podobne načine priborili zaželeni monopol
v občini.' Slovensko ljudstvo pa danes pričenja misliti s svojo glavo, obsojati »podlosti, iskati novih življenjskih poti, soditi politične 'konjunkturiste velikega in malega formata in dobro vidi tudi preoblačenja nekaterih, ki so pred nedavnim bili Jevtičevi volilni agitatorji. Vedite pa, gospodje, s tako taktiko se ljudstvu niste in ne bodete prikupili! Mi vam priporočamo boljši recept, če hočete res kaj koristnega delati za naše ljudstvo. Kakor v vseh krajih Slovenije tako je tudi v naši občini dovolj revščine in krivic storjenih po izkoriščevalcih. Vi, ki dobro poznate potrebe ljudstva 'in jnu dobro hočete?, stopite na to delovno področje in pokažite, da vam je skupnostni interes ljudstva prvi. Tu se bodemo spoznali in videli, kaj ■smo in jkaj Shočemo. Seveda se naši bonbi težko pridružite, ker ne prinaša osebnih materijalnih koristi in ker si ne morete predstavljati, da se človek more in mora žrtvovati in delati le iz svojega prepričanja. Ljudstvo danes ve, kdo je vreden njegovega zaupanja. Morali 'bodete postati gluhi in nemi za vse „mig-ljaje od zgoraj", ki ste jih prejemali in s čimer se radi pohvalite, če se bodete hoteli ljudstvu približati.
Kar pa se našega političnega prepričanja tiče, poudarjamo, da smo borci za to, da si tudi slovensko delovno ljudstvo pribori v državi pravico do odločanja. Ta pravica je pogoj, da si ustvarimo človeka vredno življenje. Naši politični nasprotniki dobro vedo, da je naša borba poštena in da se naše vrste radi tega vsak dan množe. Vidijo, da mislečih in borbenih mož in fantov ni mogoče zavajati in izkoriščati.
Pristaši Slovenske ljudske fronte.
Pogum zdravnice. Zdravnica Edit Killick iz Birminghama na Angleškem se je s silnim pogumom žrtvovala znanosti. Dala se je za več dni zapreti v popolnoma zaprt steklen zvonec, v katerega so polagoma spuščali ogljikov monoksid, zelo strupen plin. S tem poizkusom je hotela preizkusiti vpliv tega plina na rudarje in šoferje, ki so mu izpostavljeni. Ves čas poizkusa je zdravnica beležila občutke. Njeni zapiski bodo dragocen pripomoček v borbi proti zastrupljanju s temi plini.
Eksplozija na zvezdi pred 1500 leti. V decembru 1934. so odkrili novo zvezdo, ki je .tako oddaljena od zemlje, da potrebuje svetloba 1500 let da preleti to daljavo. Pred kratkim so opazili na tej zvezdi veliko eksplozijo, ki se je torej zgodila približno leta 400 po Kristusovem rojstvu.
Naročajte
»Slovensko zemljo"
ker s tem podprete naše gibanje
Po pisanem svetu
V Franciji skrbi vlada za oddih in prosveto državljanov
Radi izpopolnjevanja strojev in racionalizacije v produkciji, ki je nič več ne more zaustaviti, se delovni čas v mestu in na deželi stalno krajša. Novi zakon o 40ur-nem delovniku in plačanem do-nustu, ki jih je dala francoska vlada, so samo že davno nujna prilagoditev dejanskemu stanju. Vlada ljudske fronte in sicer Ministrstvo za šport in oddih, pa se briga tudi za to, da bo ljudstvo, ko je vsaj deloma prenehalo biti suženj fizičnega dela in je zadobilo malo svobode, to svobodo izrabilo sebi v čim večjo korist, za svoj zdrav telesni in umski razvoj.
Zato namerava predložiti parlamentu obsežen in enoten ^načrt organizacije „prostega časa“. Ta načrt temelji na osnovanju t. i. »občinskih ognjišč11. Vsaka izmed
30.000	občin, ki imajo nad 10.000 prebivalcev, naj bi imela svoje ..občinsko ognjišče11. To^ bo zbirališče in kulturno žarišče za občane vseh starosti in poklicevi Šolarji bodo imeli svoje lutkovno gledališče, sami bodo prirejali gledališke igre, imeli bodo svoj otroški časopik, s^ojo knjižnico, hodili bodo na izprehode, se igrali in podobno. Osnovni šoli odrasla mladina se bo zbirala k pre- . davanjem, gojila bo šport, turisti-ko, skavtizem, glasbo. Odrasli bodo prav tako našli zabavo in
V	olimpijski ustavi iz 1. 1894. beremo:	..Olimpijske igre naj
ustvarijo mir, zvezo in medsebojno razumevanje med posamez-
V	Nemčiji obstajajo izključno narodno socialistični športni klubi. Vse ostale športne organizacije so bile razpuščene, ko so narodni socialisti prevzeli oblast. Od 1. jan. 1934. morajo vsi telovadci in športniki posečati narodno socialistične politične tečaje. Vsebina teh je podana v knjigi „Deutschkunde“, ki jo mora vsak športnik dobro predelati. Naj navedemo nekaj značilnih mest iz nje in vsak naj sam presodi, v koliko so v skladu z olimpijskim duhom, z bistvom svobodnega športa, kot ga pojmujemo mi:
„Samo en odgovor je: Nemški telovadec in športnik se zavedata, da sta samo del narodnosocia-listične države". „Za židovske ali od židovstva okužene športnike, pacifiste, „propovednike sprave" med narodi in panevronejce po vzorcu Coudenhove - Kalergi ni mesta v nemški domovini. Hujši so od kolere, tuberkuloze, sifilisa, hujši od požigalskih tolp Kal-mukov, hujši od požara, glada,
odrom, opremljena po možnosti s kinematografsko aparaturo, radijskim aparatom in premičnimi! sedeži. Poleg te dvorane mora biti nekaj manjših prostorov za knjižnico, upravne seje, arhiv itd. Dvorana bo služila koncertnim prireditvam, gledališkim in kinematografskim predstavam ter telovadnim nastopom. V njej bodo našle prostor tudi razne umetnostne in gospodarske razstave. Kolik pomen bodo imele te ustanove za razvoj fizične, umetniške in intelektualne kulture!
Pobuda za ostvaritev teh ognjišč je prepuščena šoli, ki naj osnuje najprej nekakšno Zvezo, katera bo prevzela organizacijo. Večji del stroškov za to bo nosila država, manjši del pa občina, kot je to pri šolstvu. Seveda izpočetka ognjišča v posameznih občinah ne bodo enako popolna. Njihova čim boljša ureditev bo zavisela od gmotnih sredstev, ki bodo na razpolago za nabavo knjig, po-hišja in vsega potrebnega, od organizatorjev, od primernih prostorov in športnih terenov.
Dvomljivcem, ki bodo zmajali z glavo češ, da je vse to sploh nemogoče doseči, naj povemo, da so bile posamezne slične ustanove v Franciji otvorjene že davno prej, brez kakršnekoli finančne pomoči. Krile so stroške iz prinosov svojih prireditev. Francoska liga za prosveto namerava na svetovni razstavi v Parizu 1. 1937. pokazati tako vzorno urejeno „ob-
poplav, velikih suš, hujši kot navali kobilic, kot dušljivi plini, hujši kot vse to, kajti le-to uničuje samo Nemce, dočim Židje uničujejo Nemčijo samo.“
ročju. ‘
Ali: „Vse vaje so prikrojene z ozirom na resničnost, kot to zahteva položaj vojaka v bitki. Tako n. pr. postane vežbanje v opremi ladje z vesli, jadri, vrvmi itd. važno sredstvo za dvig naših sposobnosti v boju.“
Golobi znajo šteti do šest.
Avstrijski prirodoslovec Koeh-ler je v dolgi vrsti drobnih in dolgotrajnih poizkusov proučeval inteligenco golobov. Predvsem je hotel dognati, da li so golobi zmožni štetja. V to svrho je vzel košček belega kartona, na katerega je natresel v kupčkih žitna zrnca po dve in po tri skupaj. Važno je tudi, da je v teku poizkusa stalno menjal mesto kupčkov, da njihova geometrična razporeditev ne bi mogla služiti golobom za orientacijo. Vedno, kadar je ptica hotela pozobati zrnce iz one skupine, kjer so bila tri zrnca, so zrnca avtomatično zdrknila in golob ni imel ničesar za pod
kljun. Ako pa se je približal kupčku z dvema zrncema, se ni zgodilo nič. Ko se je ta postopek par-krat ponovil, se golob ni več zmenil za kupčke s tremi zrnci in je gledal le za kunčki z dvema, kjerkoli so se nahajali. S tem je bilo dokazano, da zna ptica šteti do 3. Nato je učenjak poizkušal s 4, 5 in 6 zrnci in prišel do čudovitega rezultata, da golobi znajo šteti do 6.
Lakota.
Te dni je neki član narodne komisije za pomoč lačnim imel v Šanghaju predavanje, v katerem je poudaril, da svet niti ne sluti, v kako strašnih življenskih prilikah živi velik del kitajskega prebivalstva v notranjščini. Od 1. 1920. do danes je n. pr. provinca Chensi, da navedemo samo eno izmed mnogih, pretrpela 60 poplav in suš, ki so vselej do kraja uničile vse, kar je zgradila in posejala človeška roka. V vsej Kitajski so te nesreče pokosile več miljonov človeških življenj. Gmotna škoda je tolika, da bi zadoščala za enkratno plačilo vseh državnih zunanjih in notranjih dolgov. Množina živil, ki so propadla samo v 1. 1931., bi zadostovala za prehrano vsega Šanghaja skozi 7 let. Za leto 1934. so precenili škodo na vsoto, s katero bi mogli zgraditi 500 bombažnih predilnic.
Agrarna reforma nacionalnih socialistov.
Preden so nacional - socialisti prišli na oblast so obljubili, da bodo razlastili truste, banke, velike trgovske hiše, finančne magnate in še kaj drugega, če vam je to premalo.
Ko so prišli na oblast, so na te obljube pozabili. Nenadoma pa se je neki list spet spomnil obljub in nanovo odkril, da je v Nemčiji zemlja nepravično razdeljena: 5500 plemenitašev in obe Cerkvi imajo velika posestva, 38% zemlje je v rokah veleposestnikov. Saino bivši cesar Viljem ima 97.043 ha. Niti besede pa ni zinil ta časopis o tem, da imajo tudi nemški velekapitalisti kakor so Krupp in Siemens velika posestva. Že dalj časa se nacionalni socialisti bore proti veri	in zapi-	j
rajo katoliške duhovnike,	zato je
razumljivo, da groze Cerkvi z razlastitvijo. Fevdalske plemenitaše pa samo dražijo, da jih lažje drže na uzdi. V odprt boj s fevdalci se Hitler ne more	spustiti,.	(
saj imajo fevdalci vse višje službe v vojski in visokem uradništvu. General Blomberg ima 2300 ha, ali se bo dal mirno razlastiti?
Zemljepisne karte na oblekah.
V	Rimu zelo občudujejo zadnje modele ženske mode. Na oblekah so natisnjeni celi predeli Abesini-je. Rastlinstvo in živalstvo posameznih pokrajin je označeno z živalmi in rastlinami kot na starih zemljepisnih kartah.
Urejata Pavel Kreutzer in dr. Joža Vilfan. — Za uredništvo odgovarja dr. Joža Vilfan. — Izdaja konzorcii ..Slovenske zemlje". Predstavnik Stane Vidmar. — Tisk J. Blasnika nasl.. Univerzitetna tiskarna in liografija, d. d. v Ljubljani* — Odgovoren L. Mikuš.
pouk:	prijetno	urejeno, pestro
knjižnico in čitalnico, radio, predavanje in razgovore, gojili bodo primeren šport. Za vse to je predvsem potrebna velika dvorana z | činsko ognjišče".
Duhovno ozračje, v katerem se vrše olimpijske igre
v Berlina
nimi skupinami in različnimi narodi. Njihov cilj je solidarnost med vsemi narodi in vsemi rasami v častnem športnem tekmova-nju.“ Poglejmo, ali so ta gesla v skladu z duhovno vzgojo nemških tekmovalcev.
In mir? To je mednarodni
duh židovsko - angleško - franco-sko-yankee-črnskega porekla, z vsemi izrodki in znaki propadanja na duhovnem, tradicionalnem, političnem in ekonomskem pod-