kulturno - politično glasilo'
A	svetovnih
domačih
do go dkov
Poštni urad Celovec 2 - Verlagspostamt Klagenfurt 2.	Izhaja v Celovcu - Erscheinungsort Klagenfur!
LETO X1V/ŠTEVILKA 28	ČETRTEK, DNE 12. JULIJA 19()2	CENA 2.- ŠILINGA
Naša gimnazija raste
Pred nami leži letno poročilo za ikrlslto leto 1961/62 v obsegu 55 strani. Prelistajmo ga in videli bomo, koliko požrtvovalnosti je v delu, ki ga vršijo na tem zavodu naši profesorji, pa tudi učenci!
Na gimnaziji je poučevalo 18 profesorjev, šola je Stela ob (začetku preteklega leta 268 učencev, med temi j,e bilo 87 deklet, šola je imela 7 razredov, prihodnje leto pa bo na slovenski gimnaziji prva matura.
Šolo so med šolskim letom obiskali tudi časnikarji pod vodstvom g. sekcijskega šefa Cedha ter delegacija ruskih šolnikov.
V	1. a razredu je bilo med 30 učenci 7 odlilflnij alkov, v 1. b razredu med 31 učenci 10, v 2. razredu med 47 učenci 5 odličnjakov, v 3.a razredu je med 29 učenci 9 odličnjakov, v 3. b razredu 'sta 2 odličnjaka med 29 učenci, v 4, razredu pa je med 32 učenci 6 odličnjakov. 5. razred je Obiskovalo 32 učencev in učenik, med njimi je iiilp 8 odličnjakov, 6. razred je štel 21 učen-(jr s 3 odličnjaki, v 7. razredu pa je bilo med 17 učenci 8 odličnjakov.
Iz kmečkih družin prihaja 100 otrok, iz delavskih 71, iz obrtniških 44; 42 staršev naših otrok je uradnikov in nastavljencev, 5 je renltnikov, prost poklic pa ima 6 staršev naših otrok. 198 dijakov stanuje'v domovih, 25 v mestu, 45 pa se jih vozi dnevno domov.
V	minulem letu je dobilo 8 fantov in deklet enkratno štiudijlslko (pomoč od prosvetnega ministrstva po 1000.— S. Od deželne vlade pa je dobilo 24 fantov in deklet enkratno študijsko pomoč v znesku od 600.- do 1000.- S.
Letno poročilo obsega (vrhu tega več prispevkov gimnazijskih profesorjev. Profesor,Marijan Rus je napisal oceno o akademiji (slovenske gimnazije 3. jumijia 1962, o stoletnici Slomškove (smrti razpravlja prof. dir. Vospernik, o slovonški knjižnici poroča LLvf. Franc Inzko, zelo zanimiv je pogovor prof. dr. Ozigana s koroško pesmico Milko Hartmanovo. Razpravo o elektrarni v Ka-zaizah je napisal prof. David. »Polet v vesolje« pa je naslov študije izpod peresa prof. Močilnika, o mladinskem športnem dnevu pa porcita prof. Milan (Kupper.
V	letnem poročilu najdemo nadalje še razdellbo ur posamezlnih profdsorjev, pregled naslovov šolskih nalog, nekaj misli o telesnem delu nase mladine v počitnicah ter poročila koroških listov o akademiji slovenlske gimnazije.
V	čestitki profesorskega zbora ravnatelju dr. Tischlerjlu za njegovo šestdesetletnico rojstva pa je povedano: Razveseljiva rast slovenske gimnazije lahko daje gospodu ravnatelju in nam vsem notranje zadoščenje. Kakor doslej bomo tudi za naprej z vso ljubeznijo, z vsem znanjem in vso pridnostjo radi podpirali in pospeševali njegovo delo.
V	kakšnem duhu vzgaja šola našo mladino, nam pa odkrije članek »Ob proslavi dneva avstrijske zastave na Dunaju«, ki ga je napisala Mojlca Praper. Z njenimi mislimi naj zaključimo pregled dela slovenske gimnazije:
Silna potrpežljivost, borbenost in strastna želja po samostojnosti je porodila drugo republiko. Avstrijlski narod se je takoj prvi dan spoprijel s stvarnostjo, odrinil vse, kar bi ga moglo razdvajati, in iskal tisto, kar ga je drulžilo. Bil si je svest odgovornosti za to malo državo in vedel je, da ne more biti nikjer ‘življenje bolj svobodno, bolj pestro in človeka vrednejše kot na njenih tleh, ako se mu posreči obuditi bogate vire svoje preteklosti, grude, kulture in oblikovati človeka za novo sožitje med ljudmi na tej zemlji.
Ob obisku raznih zanimivosti Dunaja, ttpriČ delavnosti in vzajemnosti, smo spoznali notranjo silo naše države. Obnovljena poslopja, nove tovarne, elektrarne, ceste
Oblikovanje nove Evrope
Kancler idr. iKonrad Adenauer se je minulo nedeljo vrnil v (Bonn, potem ko se je teden dni mudil na uradnem obisku v Franciji. Ta obisk zapadnonemškega kanclerja pri generalu De Gaullu ni bil navaden vljudnostni obisk na najvišji ravni, marveč mu pripisujejo politični opazovav-ei velik mednarodni pomen. Sam Adenauer je biil ob prihodu v Bonn sicer precej molčeč in je izjavil le, da njegov obisk v Franciji ‘pomeni ulspeh za Nemčijo, Francijo, Evropo in mir.
Že pred odhodom v Francijo so opazo-vavci napovedovali, da namerava Adenauer z De Gaullom skleniti neke vrste meddržavno pogodbo, s katero bi proglasili Francija, Zapadna (Nemčija in Italija ustanovitev nekake »male Evrope«, ki naj bi predstavljala jedro bodoče eivrqpske unije. Ta napovedovanja pa so naletela na huda nasprotovanja zlasti is ‘sltrani svobodnih demokratov, s katerimi mora CDU sodelovati, odkar j,e iz zadnjih državnih (volitev izšla precej oslabljena. Zaradi splošne 'kritike, se zdi, je misel o jedru »male Evrope« zaenkrat odložena, čeprav trdijo, da bi tudi v ZDA ugodno sprejeli tako zamisel, (kakor je dal vedeti minister Rus k v Bonnu, in Parizu.
S precej hladnimi čustvi pa presoja Adenauerjev obisk v Parizu angleški tisk. V nobenem 'slučaju namreč ne mislijo Angleži dopustiti, da bi prišlo do evropske politične združitve brez n jih. Ker pa mora Anglija najprej urediti svoije zadeve z državami
Angleške 'skupnosti, bi rada vsaj za nekaj let še zavlekla vprašanje politične združitve Evrope. Zato se kaže v angleških sodbah precejšnja zaskrbljenost, kajti vprašanja, o katerih sta razpravljala — kolikor je mogoče razbrati iz skopih poročil, se n aj-bolj ‘tičejo organizacije NATO in evropske 'integracije. V teh vprašanjih pa se pogledi Angležev preceji razlikujejo od francoskih. Adenauer je sicer doslej nekako kolebal med obema novima prijateljema Nemcev, a tokratni obisk je vsekakor še bolj zbližal gledišča (Bonna in Palriza.
Višek francosko-nemlškega zbliževanja pa je bila mogočna skupna parada francoskih in nemških vojak d v v iReimSu, kateri sta prisostvovala vlaldna šefa obeh držav. To je bila prva vojiaška parada v zgodovini obeh evropskih sosedov, katerih zgodovina beleži le medsebojne spore in vojne. Talko je tokratni Adenauerjev obisk V Franciji vsekakor velik zgodovinski dogodek.
Na dan povratika kanclerja Adenauerja pa so bile tudi volitve v Porenju in na VVestifalškem, ki so staremu politiku pripravile pravo razočaranje. V teb pokrajinskih volitvah ijie Adenauer ponovno izgubil za skoraj 5 odstotkov glasov, katere so v glavnem pridobili socialni demokrati. Ker so bile ‘tokrat volitve na ozemlju, ki obsega skoraj eno tretjino vse Zapadne Nemčije, pripisujejo tem volitvam zelo velik pomen, ki; zna biti odločilen za nadaljnje politično življenje v Nemčiji.
Koroški kmetje ponovno demonstrirajo
Zadnjo nedeljo so ponovno demonstrirali kmetje iz raznih Okrajev Koroške in Štajerske. Z dolgimi kolonami traktorjev s® ponekod povsem onemogočili avtomobilski promet. Talko so 'kmet je (»zasedli« cesto čez Pack, ‘kjer so se zbrali kmetje iz Labotske doline in okolice Velikovca. Prav tako so tudi kmetje iz Okolice St. Vida ob Glini »zavzeli« Tržaško cesto in avtomobilisti so morali po več ur čakati, da je cestna policija omogočila nadaljevanje vožnje. Tem 'kmečkim demonstrantom so se pridružili tudi kmetje iz Štajerske, in talko se 'je pomikala po cesti med št. Vidom in Brežani! (kolona kakih 200 trak-
torjev. Kot poročajo, so bile manjše demonstracije tudi v okolici Feldkirchna, Spittala in Šmohorja,, ter na S o In og raškem in štajerskem.
Damonistracije je organizirala »Splošna kmečka zveza — Allgemeiner Bauernver-bamd«, ki je bila pred leti ustanovljena na Gornjem Avstrijlskem. Namen demonstracij pa je bil — kot druge tovrstne demonstracije v Avstriji — da dosežejo kmetje uresničenje, svojih zahtev po regulaciji cen kmetijskih pridelkov in strojev ter povišek cene mleku. Demonstracije so bile zelo disciplinirane in nikjer ni prišlo do neredov.
Primorski Slovenci za svoje pravice
Kakor poroča »Demokracija«, glasilo demokratičnih Slovencev na Tržaškem in Goriškem, se primorski Slovenci v teh dneh še prav posebno zavedajo, da se ponovno odloča o njih usodi za bodočnost. Rimski parlament namreč razpravlja o Deželnem statutu za Furlanijo — Julijsko krajino. Ker imajo ti statuti veljavo ustavnih določil, zato je zelo važno, kaj bodo ti statuti določali o slovenski manjšini, ki živi na tem področju. V osnutku statuta je sicer rečeno: »V deželi so vsi državljani enakopravni, pa naj bodo katerekoli etnične sku-
itd. — vse to nato je govorilo, da so rane vojne zaceljene in 'tla mi mladi lahko z zaupanjem in vero gledamo v bodočnost.
»Obisk naše prestolnice nam ni bil le prijeten izlet, temveč je pomenil za nas vse pobudo za nove storitve. Naloga nas mladih je, da po svojih močeh pripomoremo 'k še lepšemu razcvetu naše države, katere simbol je rdeče-belo-rdeča zastava, prapor iskrenih stremljenj po dobrem, plemenitem in vzvišenem.«
pine, in zagotovljena jim je obramba etničnih in kulturnih značilnosti«. Tako torej statut zagotavlja tudi Slovencem njih pravice le v načelu. Zato list ugotavlja:
»Poudariti moramo, da prizadeti pripadniki slovenske narodne manjšine s tem nismo zadovoljni... Če bi torej tudi po ustanovitvi naše avtonomne dežele ostalo samo pri načelnih določilih, potem si moramo biti na jasnem, da nismo z njo, vsaj 'kar se tiče zagotovitve naših manjšinskih pravic in enakopravnejšega sožitja tukajšnjega prebivalstva, prav nič pridobili. (To jim že itak zagotavlja ustava. Op. ur)... Dejstvo je nanpeč, da smo Slovenci danes edina avtohtona manjšina v Italiji, katere manjšinske pravice še niso precizirane. Francozi v dolini Aoste tin Nemci v Poa-dižjiu so to dosegli že z mirovnimi 'pogodbami, oziroma posebnimi mednarodnimi dogovori. Podoben bi bil v našem primeru kvečjemu položaj Slovencev, ki živimo na Tržaškem ozemlju. Tako torej vsi Slovenci v Italiji dejansko Se vedno čakamo, da se naše pravice pravnoVeljavno uredijo.
Poslanec dr. Weiss sprejel učitelje dvojezičnih šol
V	nedeljo, dne 8. julija t, 1. se je zglasila pri državnem poslancu dr. Ludvigu WeiCu delegacija učiteljev dvojezičnih šol, ki mu je iznesla v zvezi z novim zakonom o učiteljskem pravu svoje želje glede učne obveznosti učiteljev in šolskih upraviteljev na dvojezičnih šolah. Člani delegacije, ki jih je državni poslanec sprejel kot predsednik avstrijskega parlamentarnega šolskega odbora, so prosili, da bi (se zavzel za ureditev, ki bi upoštevala težavno delo vzgojiteljev dvojezičnih šol.
Državni poslanec dr. WeiB, kateremu so učitelji izročili tudi obširno spomenico, je obljubil, da bo podprl na Dunaju njih želje in predloge za pravično ureditev omenjenega vprašanja.
Pedagoški teden
TEČAJ UČITELJEV DVOJEZIČNIH ŠOL
Več sto učiteljev se je zbralo v ponedeljek, 9. julija, v veliki dvorani Doma glasbe k otvoritvi letošnjih Pedagoških tednov. Deželni šolski nadzornik Haselbach je omenil v pozdravnem govoru, da bodo predavali letos učiteljem v 19 seminarjih pod geslom letošnjih Pedagoških tednov: »Igra-in šolske proslave na osnovni šoli«.
Glavni in skupni referati učiteljev iz vseh seminarjev so bili: »Vzgoja k delu in igra«, »Razvoj avstrijske državne miselnosti« in »Avstrija med leti 1819 do 1918«.
V	okviru Pedagoških tednov je bil tudi letos tridnevni tečaj za učitelje dvojezičnih šol s sledečimi predavanji: »Metodična, šolskoorganizacijska in didaktična vprašanja dvojezičnega pouka« (vladni svetnik
L.	Just), »Sodoben pouk branja nemškega in slovenskega jezika otrokom v veselje« (okrajni šolski nadzornik S. Mairitsch), »Nove poti za uspešno ustno izražanje pri slovenskem pouku« (nadučitelj V. Vauti), »Slovenska literatura na višji šolski stopnji osnovne šole in na glavni šoli« (prof. dr. V. Inzko), »Pisanje in branje hkrati na dvojezični šoli« (učiteljica T. Lausegger), »Igra in rima na nižji in srednji šolski stopnji ljudske šole« (nadučitelj H. Velik), »Izbrana poglavja iz slovenske slovnice« (prof, J. Messner), »Priprava proslav na dvojezični šoli« (nadučitelj R. Vouk), »Izbor pesmi in njih obravnava pri pouku slovenščine na višji stopnji osnovne šole ter na glavni šoli« (nadučitelj V. Polan-šek), »Življenjski in nazorni dvojezični do-moznanstveni pouk« (nadučitelj M. Srienc), »Pot do dobrega spisa« (nadučitelj V. Ko-schutnig) in »Običaji na dvojezičnem o-zemlju« (prof. dr. P. Zablatnik).
ZOPET LETALSKA NESREČA
94 potnikov je našlo (smrt ipri letalski nesreči, ki 'se je zgodila v 'bližini Bombeja. Letalo »DC-8« je bilo last itailijanske letalske družbe »Alitalia« in bi moralo 6. julija zvečer pristati v IBomlbejiu. Po dveh dneh so letalo našli, 'ko so zvedeli, da so indijski pastirji odkrili truplo nekega potnika v oddaljenosti kakih 300 km od cilja pristanka.
Dopovedati je treba oblastem in javnemu mnenju, da takšen položaj, ki je predmet stalnih trenj, nesigurnosti dn ima za posledico občutek zapostavljanja, ne more trajati večno. Slovenske manjšinske pravice je treba opredeliti. Naj, se to zgodi v statutu dežele, ki ‘bo obsegala vse kraje, v katerih žive v Italiji Slovenci, ali pa s posebnim zakonom, toda zakonom, ki ga je treba ne samo obljubiti, temveč tudi izdelati in proglasiti; eno ali drugo moramo doseči.«
Politični teden
Po svetu ...
Čeprav so na vidiku počitnice in se ne le premožni tor mogočnli, marveč tudi mali človek iz današnjega visokega življenjskega standarda že kar redno podaja na večte-densiklii dopulst ali počitnice, še vendar ni nobenega znaka, da bi možje, ki delajo svetovno politiko, mislili na svoj oddih. Zato ni tudi v minulem tednu manjkalo sestankov, zborovanj, obiskov politikov in različnih parlamentarnih delegacij. Tako zborujejo v Kairu, v Ženevi, v Parizu, Ot-.tavi, Rabatu in še bogve kje. In to ni najslabše znamenje; saji je neki velik politik dejal, da neposredne nevarnosti za mir ne bo Itako dolgo, dokler bodo politiki zborovali,
Ogrožena svoboda ...
Alžir je postal samostojna dižava, a že nekaj ur po plebiscitu se je že razvila srdita borba za oblast mod različnimi strujami muslimanske Osvobodilne fronte, ki more postati usodna za deždlo. Predsednik začatsme alžirske vlade Ben iKeda, ki je odstranil nekaj visokih častnikov iz alžirske vojske, hoče na vsak način preprečiti, da bi prišle v Alžir uporne čete Ben Bellaba, Ta je namreč vddja muslimanske skrajne skupine, ki — baje — hoče uvesti v Alžiru komunističen režim po vzoru Fidel Castra.
Vodja zmerne skupine Alžirske fronte, Francozom naklonjeni. Abderaman Fares, hoče sestaviti enotno vlado, ki bi naj vključila tudi francoske sodeželane; na čelo bi jli rald postavil Ben Kedo, pa tudi upornega Ben Bello bi rad pridobil za vstop v vlado; v nasprotnem Slučaj u pa ga bo uradno progflasil za upornika. Zdi se, da so arabski narodi zelo zainteresirani nad razvojem v Alžiru. Trudijo se zato, da bi spor čimprej odstranili. Tudi so povabili v Rabat zastopnike Obeh struj in po nekaterih poročilih je upanje veliko, da bo .tudi ta spor kmalu rešen.
Nastale zmešnjave skušajo izrabiti poslednji ostanki O AS, ki so konec prvega tedna samostojnosti Aližira povzrtočili pravi masaker lin streljali na mnrtžito 200 tiso-čev Alžircev in pri splošnem streljanju povzročili smrt kakih 100 manifestantov.
O Laosu sklepajo ...
Mednarodna konferenca v Ženevi n a dalj uje svoje delo in pripravlja besedilo pogodbe o premirju v deželi in upostavitvi nevtralne dežele. Sosednji Južni Vietnam pa je že obtožil '»nevtralno laoSIko vlado«, da se Vmešava v njene notranje zadeve. Računajo, da bodo pogajanja med vzhodnimi in zahodnimi stališči toliko vzporediii, da bodo konec tedna že mogli pogodbo podpisati. Največje težave povzroča dvoje vprašanj in to sta Vprašanje odnosa Laosa do vojaško-politične organizacije SEATO in pa vprašanje vzpostavitve treh doslej sovražnih vojaških zvez v eno laloško vojsko.
Na Vzhodu ni kruha ...
Dovolj je že bilo slišati o prehrambenih skrbeh v Sovjetski zvezi. Kmetijstvo je odpovedalo, ker so ga dolga leta povsem zanemarjali. Isti pojav pa moremo zaznamovati tudi pri Vseh Ostalih državah vzhodnega bloka. Da preživlja rdeča Kitajska gospodarsko krizo, je splošno znano. Isto pa velja tudi za Evropske satelitske države. Saj že kar stalno potujejo razne gospodar-ske delegacije v Moskvo in drugam in skušajo obnoviti ali tudi vpostavki gospod/irsko sodelovanje.
I udi v Vzhodpi Nemčiji se gospodarska
kriza vedno bolj veča. Zgodba o podpori ali o odkupu življenjskih potrebščin iz Zapahne Nemčije je končala z neuspehom in sedaj ostane edino 'še Vzhod, kateremu pa vobče primanjkuje živeža. Tudi je opažati, da medsebojni obiski, kot je obisk treh visokih osebnosti iz Panlkowa v Poljski in Čehoslovaški, kažejo, da j,e potreba velika, kar je razvidno iz skromnih in splošnih uradnih poročil. Vobče pa je zanimivo, da se kar splošno države s socialistično ureditvijo po skoraj 20-letnem načrtnem gospodarstvu in po tolikih napovedih skorajšnje dosege splošnega blagostanja naen-kralt vse znajdejo v prehrambenih težavah, ko druge države s svobodnim gospodarstvom morajo Že razmišljati, kam bi s svojilni pridelki,
.. in pri nas v Avstriji
Kancler Gorbach je uspel
V zunanjepolitičnem življenju Avstrije je gotovo bil obisk dr. Gorbacha v Sovjetski zvezi najlvečjega pomena. Slo je namreč za rešitev vprašanja, kako naj Avstrija ohrani dobre odnose do držav vzhodnega bloka, istočasno pa se vtkljiuči v gospodarsko življenje zapadine Evrope v okviru EWG. Z drugimi besedami sc to pravi, kako naj v tem odločilnem trenutku ohrani svojo nevtralnost, za ceno katere si je pridobila samostojnost po drugi svetovni vojni.
Čeprav so bili [zgledi, ob prvih srečanjih v Moskvi precej slabi, se je avstrijskemu kanclerju dr. Gorbachu vendar posrečilo, da je prelpričal sovjetske voditelje o iskrenosti zatrdil Avstrije, da bo še v naprej ostala osnova njene zunanje politike nevtralnost in da se v ničemer ne bo dala vezati, kar bi bilo naperjeno proti komurkoli. Avstrija namreč ne misli postati polnovreden član EWG in bo tudi pni pri-hodlnjih pogajanjih za svoje sodelovanje pri EVVG poudarjala dolžnosti, ki izvirajo iz njenih obveznosti po državni pogodbi,
Vsa ta pojalsnila in zagotovila so sovjetski voditelji vzeli z vidnim zadovoljstvom na znanje, kar pomanja velik uspeh avstrijske delegacije, vendar pa je predsednik Hruščev še pdsebej poudarjali, da nosi za bodočnost vso odgovornost avstrijska vlada, kakšni bodo odnosi med obema državama, in ponovno ugotovil, da mora priznati, da ti medsebojni odnosi doslej niso bili le dobri, marveč celo praV prisrčni.
Vlada ima skrbi
Vlada na Dunaju ima polne roke dela, čeprav so že nastopili meseci počitnic. Večajo se namreč gospodarske skrbi m tudi bližajoče volitve že mečejo svoje sence na delovno partnerstvo obeh velikih vladnih strank. Pa tudi bodoči državni proračun, ki je Vsako leto preizkusni kamen, že zaposluje posamezna ministrstva, kajti tudi v tem slučaju velja: »Kdor prej pride, prej melje.« Kancler dr. Gotbach pa je v radijskem govoru poudaril, da se bodo pri državnem proračunu držali le tega, kar bo v korist vsemu ljudstvu in zato proračun ne
sme postati žrtev partijskih interesov. Ta Odločnost njegove stranke je tolikšna, da bi ob neuspehu bili pripravljeni dati besedo ljudstvu samemu.
Dr. Gorbach je tudi napovedal, kaj Vse še mora njegova vlada izvesti; med ta še nerešena vprašanja spadajo: znižanje carin, nadaljnja reforma pakojhin, ureditev cen za mleko in šolski zakon,
Vatikan — Avstrija
Konkordat med Vatikanom in Avstrijo je sicer v precejšnem delu že v veljavi, vendar še vedno Obstojajo nekatera vprašanja nerešena. Eno takih nerešenih vprašanj je bila tudi šolska zakonodaja in ureditev katoliških šol v Avstriji. Te dni pa 'so tudi v tem prišli do 'sporazuma in papeški nuncij na Dunaju nadškof mons Rossi ter zunanji minister dr. ,tKreis|ky sta podpisala pogodbo, ki ureja šolske zadeve med Cerkvijo in državo. Najvažnejša postavka tega sporazuma je, da bo priznala država katoliškim šolam popolno enakopravnost z državnimi šolami in jim nudila tudi, izdatno debatno pomoč.
Umetnost združuje narode
V viteški dvorani na gradu Porcia v Spittalu je bila prisrčna slovesnost, ko je deželni glavar Ferdinand Wedenig v soboto odprl umetniško razstavo, ki nosi naslov »Sodobna umetnost v Sloveniji«. Kulturni referent mesta, deželni poslanec dr. Luptovilts, je po uvodni orkestralni točki domačega komor, orkestra pozdravil številne zastopnike avstrijske in Slovenske politične ter prosvetne javnosti, med katerimi so bili deželni glavar Wedenilg, Zupan Schober, predsednik sveta za kulturo Slovenije, Beno Zupančič, generalni konzul v Celovcu Boris Trampuž, ravnatelj Moderne galerije v Lujbljani, dr. Kržišnik, slovenska'slikarja prof. Božidar Jakac in Joža Horvat - Jaki ter Okrajni glavar dr. Traititlet in kulturni referent Koroške dr. Rudan. Govorniki 'so poudarjali velik pomen medsebojnega kulturnega sodelovanja med narodi, zlasti pa še med sosedi, kajti najnaravnejša in najplemenitejša pot do medsebojnega razumevanja je pot umetnosti.
KULTURNI
Peflefnica smrti arhitekta Jožeta Plečnika
Pet let je že minilo, odkar je umrl v 'Ljubljani največji slovenski inženir dn stavbni graditelj arh. Jožef Plečnik. Njegova mednarodno priznana dela stavbarske umetnosti so biser, ki ima trajno vrednost; hodil je namreč povsem svoja pota, povsem izvirna in vendar vedno tako skladna z okusi in čustvovanji sodobnosti.
Njegova življenjska pot ga je vodila preko mej ožje domovine; sledi njegovega dela najdemo zato na Dunaju (palača Zacherl), v Pragi (Hradčani dn cerkev Srca Jezusovega), v Beogradu, Zagrebu, največ ■pa v Ljubljani. Mogli bi celo reči, da je današnji obraz bele Ljubljane oblikoval prav arih. Plečnik; saj na vsak korak naletiš na njegove umetnine. Regulacijo Ljubljanice in njenih pritokov skozi mesto je zamislili on, tržlraice, mostovja, prelepi Tivoli in Kongresni trg ter še druge lepote današnje Ljubljane pričajo o neizčrpni zakladnici čudovitih Plečnikovih načrtov. Pa tudi cerkve v Ljubljani in vsej Sloveniji hranijo nešteto njegovih umetnin; pa naj bodo to predelave starih cerkva ali njih oprema ali svete 'posode (posebno veselje je imel s kelihi), vse to je delal z nekako sveto zbranostjo in preciznostjo. Nje-
OBZORNIK
gova največja spomenika cerkvene umetnosti sta cerkev v Šiški in cerkev za Bežigradom ter Žale s svojimi pogrebnimi kapelicami v Ljubljanli.
Da je zlasti naša mladina mogla vsaj v skromni Obliki Obhajati petletnico smrti arh. Plečnika, mora biti hvaležna g. patru Romanu Tomincu iz Ljubljane. Na svoji poti proti domu skozi Celovec se je g. pater za hip ustavil tudi v Celovcu in je imel v četrtek zvečer v Mohorjevi hiši predavanje o arhitektu Plečniku ter tudi kazal v skioptičnih slikah najvažnejša njegova dela. Dijaki gimnazije in lepo število gostov iz vrst koroške slov. Inteligence so z velikim zanimanjem sledili predavanju; saj je g. pdter hil eden najožjih prijateljev rajnega arhitekta Plečnika.
Ob koncu predavanja so naši dijaki zapeli tudi par pesmi, da s tem (počastijo spomin velikega moža. Pa tudi pater Roman je bil vidno ginjen nad polnostjo življenja naše mladine, ki kar ni mogla prikriti počitniškega raizjx>LOžen'ja; saj je bil to zadnji dan šole.
Literarni večer v Št. Janžu
Prvi letošnji literarni večer »Mladjev-cev« je bili pred kratkim v št. Janžu. V okviru Kršč. kult. zveze nameravajo naši
mladi literati prirejati letos tudi po podeželju literarne večere, da s tem seznanijo širšo publiko s svojim ustvarjanjem in tako skušajo zbuditi tudi; še novih sodelavcev ali vsaj odjemalcev za svoje publikacije.
Na napovedani večer se je zbralo kar precej poslušavcev, predvsem mladine, 'rudi od drugod so prišli in dr. Zahlatnik je kot predsednik KKZ vodili to kulturno prireditev.
Na sporedu je bilo čitanje pesmi treh stebrov »Mladja« in Sicer so obali Boro K Ostanek, Miško Maček ter Darle Niko. Čeravno je bilo že pozno, smo z velikim zanimanjem poslušali mlalde pesnike, ki nam skušajo v prijetno tekočem ritmu prikazati lepoto materine besede in polnost čustvovanja mladih src. Mladi avtorji so bili za svoja prečitana dela nagrajeni s hvaležnim priznanjem s strani iposlušavstva, čeprav so nekateri izrazili željo, da bi ob takih prilikah radi slišali tudi kaj lažjega iz zakladnic pesnikov, kot je bil n. pr. Gregorčič. Tudi razgovor je bil zelo živahen in je prav gotovo tudi našim mladim literatom dal mafsikako pobudo za bodočnost, kajti tako strokovnih Literarnih razgovorov, kot so potekali ob tem večeru, ne bodo mogli slišati ob vsaki (priliki.
Tokratni literarni večer je bil zares lep in bi si ga Se želeli.
SLOVENCI
domu in po metil
Ljubljanski pevci v Nenrfiji
Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane je gostoval na drugem nemškem študentovskem glasbenem festivalu v Tubingenu, nad katerim ima pokroviteljstvo predsednik republike dr. Liibke. V okviru festivala so ljubljanski pevci nastopili tudi v Stuttgartu, a posebno lep uspeh so dosegli v Tiibimgcnu samem. Na festivalu je nastopilo 20 pevskih zborov z največjih nemških univerz, medtem ko so bili ljubljanski študentje edini tuji gostje. Zbor ljubljanskih študentov ,,Tone Tomšič” se zdaj odpravlja na turnejo po velikih mestih Zah. Nemčije. Nastopil bo v Berlinu, Hamburgu, Hannovru, Darmstadtu, Kolnu, Miinchenu, Aachenu in Koblenzu. Nastopili bodo tudi še v Stuttgartu, kjer bo prenašala njihov nastop televizija.
Nsgr. Oman je Sel v pokoj
Dolgoletni župnik ene največjih slovenskih župnij v Severni Ameriki pri Sv. Lovrencu v Clevelandu, msgr. John J. Oman je zaradi let zaprosil za pokoj, škof ga je imenoval za častnega župnika in ga povabil, da ostane pri Sv. Lovrencu. Msgr. Oman pa se je odločil, da gre na večer svojega življenja preživet v svoje rodno mesto Minesoto k svojim sorodnikom.
Na njegovo mesto pa je prišel za novega župnika č. g. Francis Baraga, ki je bil dozdaj kaplan pri Sv. Kristini v Evclidu, kamor j>ojdc dosedanji kaplan od Sv. Lovrenca č. g. Victor Cimperman.
Msgr. Oman je v svojih dolgih letih župnikova-nja pri Sv. Lovrencu veliko storil za versko in kulturno rast slovenskega življa v Clevelandu, kjer je največja slovenska naselbina v Ameriki. Z veliko ljubeznijo in razumevanjem je pomagal staro-in novonaseljencem brez razlike. Njegove zasl^fjjj za slovenske izseljence so z zlatimi črkami zapis, v kroniki slovenskega izseljenstva.
Koliko je slovenskih misijonarjev
Število slovenskih misijonarjev in misijonark, ki delujejo v misijonih med pogani v vseh delih zemeljske oble, je sledeče: njih skupno število je 5(i; med temi je 30 moških in 26 žensk. Največ jih je v Pakistanu in Indiji: lam jih namreč deluje kar 18. Na drugem mestu je Afrika, kjer jih je 17; sledijo pa jim ostale poganske dežele jugovzhodne Azije, kot so: Japonska 6, Burma in ostala južna Azija 5, Formoza 4, Honkong 3; ostali trije pa so v drugih krajih.	„
Vsak krščanski narod ima dolžnost, da skrbi najprej za svoje misijonarje. Tudi Slovenci so v precejšnji meri izpolnili to dolžnost. Zbrali so 6469 dolarjev, kar hi odgovarjalo okrog 180.000 šilingom.
Goriiki Slovenci novemu škofu mu.
Kot je znano, so v Gorici dobili novega nadškofa v osebi msgr. Andreja Pankracija, ki je želel sestati se posebej s slovenskimi duhovniki, katoliškimi organizacijami in vobče z zastopniki slovenskega življa na Goriškem. V ta namen so pripravili go-riški Slovenci svojemu nadškofu slovesno srečanje v novem Katoliškem domu, ki je čast in ponos goriških Slovencev.
Zadnjo nedeljo so zato povabili g. nadškofa v krasno dvorano Katoliškega doma in za to priliko pripravili pester spored z govori in petjem. G. nadškofa je sprejel starosta goriških duhovnikov, msgr. Novak, nakar so najprej najmanjši pozdravili visokega gosta. Združeni zbori so pod vodstvom č. g. Jericija, ki je moral prevzeti veliko delo pokojnega g. prof. Fileja, zapeli mogočen „Eccc sacerdos”. V imenu duhovščine in kat. organizacij je nagovoril g. nadškofa prof. dr. Močnik, v imenu katoliških laikov pa njih zastopnik. Pestrost srečanja g. nadškofa s slovenskimi verniki s slovenskega ozemlja škofije so povzdignili nastopi posameznih zborov iz. mesta in podeželja.
Koncert ..Korotana" v Torontu
Na povabilo cerkvenega odbora Ncvv-Torontsikc župnije je 28. aprila clevelandski zbor „Korotan” nastopil v tamkajšnji farni dvorani.
Ob zelo lepi udeležbi je koncert priznanega pevskega društva dobro uspel. Na sporedu so bile narodne pesmi, med katerimi je bilo tudi nekaj koroških (kar je hvalevredno, saj nosi zbor ime po naši deželi). Tako je ženski zbor zapel koroško „Oj, ta mlinar”, moški pa znano „Pesein o rojstvu” v [priredbi Luke Kramolca, ki je bila v Torontu verjetno prvič zapeta. Prav ta pesem je najbolj „vž,gala” in morali so jo ponoviti. Pri tem pa kritik priporoča, da naj bi zbori v takem »lučaju dodali kitko novo kitico in kot primer navaja kitico, ki	verjetno niti pri nas	ni	znana:	„Katcra
mati ina	dojst	otruok, — nema	nikol prav	praznih
ruok: —	aden	pra ji (= pri nji)	pupa, — drugi
papa, —	tretji	pa za durmi k ..
Spoštovani gospod kanonik!
V žvafoeški fari Ti je pred šestdesetimi leni stekla zibelka, taim je biia Tvoja prva farna cerkev in tam je stala Tvoja prva šolska 'klop. Razgledani župnik Uramšelk Te je mapotiil na šentpavelsko gimnazijo in prvič v življenju sva se srečala na dijaškem sestanku pri Šercerju v Šmihelu leta 1919. Skupno naju je vodila pot do 9. julija 1922, ko smo kot maturantje prestopili prag celovške gimnazije. Ti si iskal nadaljnje šolanje v celovškem bogoslovju, mene pa je usoda zanesla na dunajsko univerzo. V mislih in z najboljšimi željami smo spremljali življenjsko pot drug drugemu.
Ko si po raznih kaplanskih mestih bil izvoljen, da spremljaš svojega škofa dr.
Adama Hefterja od fare do fare, si imel priložnost, da vidiš potrebe slovenskih vernikov krške škofije iz najibližje bližine.
Železna Kapla je bila Tvoja naslednja fara. V najtežjih časih Koroške in koroških Slovencev si stal med dvema ognjema in to ne kot opazovalec, marveč kat pomočnik tistim, ki so bili najbolj pomoči potrebni. Mnogo si videl lin mnogo v tem času doživel. Velik se mi zdiš, dragi prijatelj, ker sli znal v tem času odpustiti in molčati. V Tvojem župnišču so našli zavetišče visi, kii so bili zasledovani in v živ-djenjski nevarnosti, nasitil si lačne in napojil žejne, kakor Ti je veleval nauk Kristusa iin kakor Te je naučila Tvoja dobra mati.
Kapelski grabni pa pojo tiho pesem o teh težkih letih, ko je talin župnikoval Aleš Zechner.
Občudovali smo Tvoje delo po vojni, ko si obnovil farno cerkev, ko si gradil farni dom, ko si popravljal cerkev pri Mariji Devici v Trnju. Tvoja železna volja je premostila vse težave im ovire in končno dovedla do uspeha. Koliko pa je v tem času ostalo pri Tvojem delu nevidnega, to pa ve Nekdo drug.
Preselil si se v središče svoje lastne dekanije v Doberlo ves. Tu si v najkrajšem času tudi postavil farni dom, do konca popravili farno cerkev, obnovil podružnice. Ko je bilo to delo večinoma opravljeno, Te je čakalo odgovornejše mesto med celovškimi kanonik i.
Kdor stoji na fronti, ta je izpostavljen seve tudi vsej kritiki. Vsakemu in tudi Tebi se je godilo tako. Predobro vemo, koliko si storil ob obnovi Mohorjeve družbe in poživitvi tiskarne. Ko je ta velika slovenska kulturna ustanova pričela iz nič, si romal po deželi gor in dol ter iskal sredstva za obnovo tiskarne.
Ko je leta 195(5 nastajalo zavetišče slovenski mladini, ki poseča celovške šole, si bil zopet med prvimi, če ne prvi, ki je storil ne samo to, kar je bil kot predsednik storiti dolžan, marveč vse, kar je kot človek in kot Slovenec zmogel. Le malokdo ve, koliko truda si vložil, koliko časa st posvetil temu Vprašanju im tej nalogi, koliko si osebno žrtvoval.
Seve ni življenja brez razočaranja. Tudi Tebi taka razočaranja niso bila prihranjena. Če pa za koga izmed nas, tako veljajo Gregorčičeve besede za Tebe, dragi gospod kanonik: »Ne plaši se znoja, ne straši se boja, saj moško dejanje krepčuje moža, a pokoj mu zdrave moči pokonča.« Ti se nisi ustrašil ne dela im ne boja im tako smemo ob Tvoji šestdesetletnici upati in želeti, da boš Se dolga leta zdrav in čil deloval v prid in blagor nas koroških Slovencev.
Tvoj sošolec Joško.
#
Voščilom se pridružujejo Vse slavonske katoliške organizacije na Koroškem, ki se zah valj ujejo mil. g. kanoniku za njegovo požrtvovalno delo, (kjerkoli ga je vršil v dobro svojega naroda. Bog mu poplačaj ves trud. Na mnoga letal
Ob prazniku Mohorjeve družbe
(Sv. Mohor in Fortunat, 12. julija)
Začetki Mohorjeve tiskarne
Ko je leta 1852, torej pred 110 leti, stopilo v življenje »Društvo sv. Mohorja«, ki razen Slomškovih 500 goldinarjev, ki jih je v ta namen daroval ta svetniški škof, ni imelo še nobenega premoženja, so njegove knjige tiskali drugi tiskarji. Tudi ko sc je leta 1860 društvo preosnovalo v Družbo sv. Mohorja, mi bilo drugače.
Leta 1864 je večino knjig tiskal Leon v Celovcu, nekaj pa Blaznik v Ljubljani. Lela 18(55 so bile vise mohorjevke tiskane v slovenski Blatnikovi tiskarni, ker je bila ta cenejša od Leonove. Leta 1866 je odbor izročil natis knjig Blazniku in Kleinmayru v Celovcu, leta 1867 pa spet samo Blazniku; leta 1868 zopet podobno.
V začetku leta 1868 je v Celovcu snoval tiskarno A. Kofler in je vabil Mohorjevo družbo, naj se udeleži pri njegovem podjetju s kapitalom. Odbor je to ponudbo odklonil, ker bi se moral vezati z Nemcem, bar bi seveda oviralo delo odbora. Že lakirat so namreč mislili na lastno tiskarno. Več let je odbor prosjačil, naj mu dovolijo, da ustanovi za Družbo lastno tiskarno, a prošnja je bila Vselej odbita. Čez dve leti, to je 1870, so o tem na seji že resno govorili. Odborniki so pooblastili sood-bornika trgovca Rossbaoherja, naj potrebne teči poizveduje. To je bilo januarja. Aprila so izvolili odsek za ustanovitev tiskarne, v katerega je bil izvoljen Andrej Einspieler, Bernard Rossbacher in Šervicelj.
Za leto 1871 je še Blaznik natisnil knjige, »dokler družba svoje tiskarne ne dobi«. Težavna je bila namreč odprema vsakoletnih knjig. V kraje okoli Ljubljane in na Primorsko jilt je razpošiljal knjigovez Holm iz Ljubljane. Drugam so jih razpošiljali iz Celovca. Treba je bilo torej velik del knjig prepeljati iz Ljubljane v Celovec.
Dne 7. marca 1870 je odbor na seji naglasil potrebo lastne tiskarne in so sklenili nasloviti na deželno vlado prošnjo. Celovški mestni odbor pa ni hotel prej rešiti prošnje, preden niso naznanili, kdo bo vodja tiskarne. Aprila so na seji izvolili, štiri odbornike, ki naj se podajo k deželnemu glavarju in ga prosijo za posredovanje pri mestnem odboru.
Z določbo 19. marca 1871 je bila tiskarna dovoljena. Odbor se je dogovoril z Josipom .Goletom, da prevzame službo kot vodja tiskarne. Ta je nakupil, kar je bilo za obrat potrebno. Drugega osebja še ni bilo, a vodja je bil potreben, ker je prihajal material. Septembra 1871 so prišle naročene črke, stroje pa so naročili pri Slinglnu v Ljubljani.
Da bi dobili prostor za tiskarno, so naprosili Brigito iKleetveiin, ki je stanovala v RosSbadherjevi hiši, naj gre stanovat kam drugam. Ustregla je prošnji; zahtevala pa je 450 goldinarjev odškodnine. Zaradi tega ji je družba plačala 300 goldinarjev, lastni k RoSSbacher pa 150.
Tako sc je začelo tiskanje knjig v lastni tiskarni. RosSbacher je nadzoroval delavce in vodil potrebne računske knjige, pomagal mu je pa Šimen Janežič. Tiskarna ni tiskala samo za Družbo, 'temveč je izdelovala tudi privatna dela. Odsek za tiskarno je vršil vse delo brezplačno. Družbi je sevetla prišlo tiskanje knjig v domači tiskarni cenejše in sicer iza 15 odst. Obratovanje tiskarne se je začelo k decembrom 1871. Prvi dve knjigi, ki sta bili natisnjeni v tiskarni, sta Kociančičeva »Kristusovo življenje in smrt« z Obsegom 10 pol in z
20.000	naklade, ter Kočevarjeva »Kupčija in obrtnija, denar in blago« z Obsegom 13 in pol pole v 19.000 izvodih.
Z Rossbacherjem — upravnikom tiskarne — odbor ni bil povsem zadovoljen. Na
seji v aprilu 1875 so imenovali za upravnika tehničnega vodja Goleta. Ta se je za tiskarno zelo trudil in so mu prisodili nagrado sto goldinarjev.
Ta 'tiskarnica je bila seveda zelo majhna. Bila je tam na .voglu Trga Sv. Duha in Beljaške ceste, kjer stoji v stenski vdolbini kamniti ribič, o katerem je naš pesnik Anton Medved zložil pesem v Slovenskih legendah. V tej hiši ni bilo prostora za Skladišče papirja in knjig. Poleg tega je bila to tuja hiša, čeprav takrat še slovenska.
Nujna potreba je narekovala tiskarni lastno streho. Zato je odbor aprila 1878 sklenil kupiti od barona Sternecka za 27.000 goldinarjev hišo na Benediktinskem trgu št. 93. To se je tudi zgodilo. 10.000 goldinarjev so takoj plačali, ostalo pa se je knjižilo na hišo. S tem je bil dan pogoj za nadaljnji razmah 'Mohorjeve tiskarne.
Novo hišo so najprej popravili in septembra So se preselili vanjo. Odslej naprej
so lahko vezali knjige sami. Potrebne stroje in orodje za to so kupili od knjigoveza Bruggerja in povrh so tega knjigoveza še pridobili, da je istopil v službo pri Mohorjevi.
Leta 1885 je Josip Gole stolpi! iz službe. Za novega vodjo so dobili vodjo Miličeve tiskarne v Ljubljani Alojzija Legata, ki je tiskamo moderniziral in uredil tudi knjigovodstvo. Tiskarna Mohorjeve na Benediktinskem trgu je kar dobro služila svojemu namenu, dokler je bilo število udov še majhno. Ko je pa nepričakovano začelo rasti, je kmalu postala premajhna. Ker se zaradi tesnih, premajhnih in temnih prostorov, ni mogla razširiti, so vsakoletno tiskanje in razpošiljanje knjig le težko zmagovali. Zaradi tega je moral odbor Družbe začeti misliti na prostornejšo hišo. Odločil se je, da bo postavil novo družbeno hišo, ki je 1894 že začela služiti svojemu namenu. To je današnja Mohorjeva hiša v Celovcu na Vetrinjskem obmestju 26. .
Dr. Ingomar Heyer:
potovanje v dtkeLfr
V glavnem mestu
Naslednji dan sva šla z ženo najprej na konzularni urad Združene arabske republike, da bi si zagotovila vizum za povratek skozi Sirijo, Dali so nama vrsto reklamnih knjižic, v katerih sva brala, kako uspeva Egipt pod Nasserjevo vlado. Potem sva si ogledala razne muslimanske cerkve, džamije, in pa stari rimski amfiteater, ker je bila nekoč na 'tem kraju rimska Philadelphia. S tem sva prišla v tisto mestno Četrt, kjer je vlada sezidala hiše za palestinske begunce. Brž smo opazili, da je tu veliko otrok. Tekali so za nama in naju stalno moledovali za '»bakšiš«. Ko se nisva zmenila zanje, so metali v naju piškavo sadje in naju zasledovali. Policije ni bilo blizu in komaj sva jim ušla v neko hišo. Gospodar naju je rešil otročadi in še lepo sprejel. Bil je iz.Obražen, a je bil tudi on begunec. Zato otrok ni grajal. Treba je
V baziliki sv. Petra v Rimu delajo
Rimska bazilika sv. Petra je postala eno samo delovišče. Delavci so se lotili glavnega dela te prostrane cerkve in postavljajo velikanske odre iz železnih drogov, med seboj povezanih. Treba je namreč pripraviti velikansko dvorano, v kateri se bodo zbrali vsi škofje sveta in kjer bo letos drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor. Prvi vatikanski vesoljni zbor, leta 1868., se je vršil v stranski ladji te cerkve. Za sedanji zbor pa tam ni več prostora. Treba je torej narediti potrebne odre in sedeže v glavni ladji, od vhoda v cerkev pa vse do baldahina, do glavnega oltarja, ki je nad grobom sv. Petra.
Ne dolgo od tega se je končal sestanek glavne pripravljalne komisije za cerkveni zbor. To je bil zadnji sestanek in s tem so se zaključila pripravljalna dela za vesoljni cerkveni zbor. Brez dvoma je ta zbor najbolj pripravljen od vseh dosedanjih. Ni pa še znano, kako se bo koncil vršil, niti če bo imel vsak škof vsaj pet minut na razpolago, da pred vsemi pove, kaj misli. Morda bo imel to možnost pred posebnimi škofovskimi komisijami za razna vprašanja.
Dopisnik francoskega katoliškega tednika »Temoignage Ohretien« meni v nedavnem članku, da je dobil v juniju isti vtis v Rimu kot pred devetimi meseci. Ozračje v Rimu, namreč v cerkvenih krogih, se je močno izpremenilo. Papež Janez XXIII. bo odšel v zgodovino kot eden naj večjih papežev Že zato, ker je s svojimi nastopi in odločitvami znal narediti središče Cerkve še bolj katoliško, kot je bilo doslej. Zadnje čase hodijo škofje vedno bolj v Rim na posvetovanja. 'Zaradi modernih prometnih sredstev je to neprimerno laže kot pred desetletji. Pripravljalna dela za koncil so se vršila sicer precej različno. Nekatere komisije so bile živahno razpravljanje, druge so bile pa še nekoliko avtoritarne. Pravijo, da samo komisija za bogoslovna vprašanja ni še občutila novega vetra. Kjer pa gre za dušnopastirska vprašanja, tam se vse drugače razpravlja kot nekoč. Gre namreč za iskanje novih poti in sredstev za širjenje svetu tako potrebnega zveličavnega nauka Kristusovega.
evanje)
namreč po njegovem imeti čim več rok, »ki bodo lahko nekoč streljale na Žide«. Kaj bi človek rekel na to?
Kar hitro je minil dan v raznem ogledovanju mesta. 'Naslednjega dne sva se peljala na neko vzpetino, kjer je muzej in stara rimska trdnjava. Od tam se nama je nudil prav lep razgled na vse mesto. Srečala sva tudi precej ljudi, ki niso bili semiti. Začel sem govoriti z njimi arabski, pa mi šlo. Povedali so, da so iz Pakistana. Ko sem spregovoril z njimi nekaj besed po perzijsko, so bil vsi srečni. Njihov jezik »urdu« je perzijskemu namreč zelo podoben. Zvedel sem, da so na »hadž«, to je romarski poti v Mdko, mOhalmedansko sveto mesto, ki ga naj vsak musliman enkrat v življenju obišče. Skupno smo si ogledali muzej, ki je bil (bogato opremljen z raznimi starinami iz starih dob človeške zgodovine. Opazil sem tam 'tudi razne učbenike iz Evrope in tudi neko nemško brošuro. Pogledal sem jo in videl v njej napisane v angleščini in arabščini razne članke o današnjem nemškem položaju. Pisalo j,e v njej, da ni dveh nemških dVžav, da sta bivša šlezija in Vzhodna Prusija še vedno del nemškega »rajha« itd. No, ker Nemcem ne pomagajo sosedi, si iščejo prijateljev po Afriki in Aziji. Žalostno je pa, da iščejo zaščite prav pri takih narodih, ki so jih prej smatrali za manjvredno raso, s katero ne trgujejo in je ne spoštujejo. Saj je bil Hitler spočetka zelo naklonjen Angležem, ki jih je smatral za edino zmožne, da ukro-te svoje kolonialne narode. Bil je pripravljen pri tem Angležem pomagati, Če bi mu le dali proste roke v Evropi. Toda zadeva se je močno obrnila. Ti narodi imajo danes čisto svoje probleme, za katerih reševanje ne potrebujejo pomoči evropej-cev. Isto bi veljalo za Avstrijo, če bi ta iskala pomoči za reševanje svojega južno-tirolslkega (problema nekje med afriškimi ljudstvu. 'Kdo se bo brigal tam za južne Tirolce, ko je pa v teh državah samih vse polno domačih manjšin. Priznanje Hall-steinove doktrine o dveh 'Nemčijah bi zanimalo te narode le, če bi se od tega nadejali kakšnih materialnih koristi, To je pokazala velika vsota denarja, katero so zapadni Nemci ponudili Nasserju.
V kraljevi palači
Vračajoč se iiz muzeja 'smo si pogledali tudi palačo Raghadan, kjer stanuje kralj Hussein. Pred nami so 'bila velikanska Vrata ogromne hiše, ob katerih so stražili vojaki arabske legije in Čerkezov. Ti zadnji nosijo svoje zgodovinske uniforme. Poisku-šali smo fotografirati Čerkeza, pa ni bilo dovoljeno. Zahtevali so od naju potne liste. Kmalu je del nekje prišel avtomobil, v katerem je bili neki vojak in neki oficir, oba z napeto 'brzostrelko. Morala sva sesti v avto in so naju odpeljali preko dvorišča. Nato naju je nek Čerkez spremil v neko sobo. Kaj bo z nama sedaj? 'Začudeno sva pogledala, ko je prišel nekak sluga m nama postregel s čajem in kavo. Nato je spet prišel tisti Čerkez in rekel, naj stopiva z njim, ker nas hoče sprejeti neki general. Odvedel naju je v drugo sdbo, kjer nama je res neki general jordanskega letalstva dal posebno knjigo i'n rekel, naj se vanjo vpiševa.
(Dalje prihodnjič)
ri ms mMmkem
V'
(Srebrita mala o cSt. Qaažu
Srebrna sv. maša pri Sv. Miklavžu ob Dravi
Sedaj je čas uiašnislkth jubilejev in slo-vosmoisti. Žal, imamo letos na julžnem Koroškem (prav mallo noviih sv. maš in tudi drugih duhovniških jubilejev je malo.
Pač pa so v sredo zvečer, dne 4. julija, obhajali, lepo slovesnost pri Sv. Miklavžu ob Dravi. Tam namreč pase duše č. gosp. Janez Sukič in je na ita dan obhajal svojo petindvajsetletnim mašo iškega poisivečenja'.
Hvaležni župljand so gospodu župniku pnipraviilii praiv prisrčno slovesnost. Zbrali so se ta večer pred župniščem in, ko je g. 'župnik v spremstvu dekanijske duhovščine hotel v cerkev, da tam opravi srebrno sv. mašo, so mu pred župniščem zapeli cerkveni pevci pozdravno »Zadoni nam«. V nagovoru so se mu zastopniki farnega Sveta in šole izahvallih za skrb, ki jo ima g. župnik za rast božjega kraljestva v župniji, pa tudi otroci so svojemu učitelju in vodniku k Kogu lepo deklamirali. Zlasti mali učenec se je znal Itako postaviti, ko je g. župniku zaklical »Kog vas živi!«, da smo •bili kar ganjeni. Tudi »Rož, Podjuna, Žila«, ki So jo zapeli pevci, je povzdignila pomembno slovesnost, saj je gospoda jubilanta živo spomnila na usodo »slovenskega sima«.
Cerkvena slovesnost je bila veličastna: ob asistenci dekanijske duhovščine je g. sre-brnomašnik opravil jubilejmo sv. mašo, pri kateri se je posebej Spomnil staršev, dobrotnikov in svojlih faranov, kot je sam v zahvalnem nagovoru poudarjal. Pridigal mu je msgr dr. Hornlbdck, dekan rožeški, ki je govoril o poslanstvu duhovnika med ljudstvom. Posebej pa je še prosil vernike, da pri talko občutnem pomanjkanju domače duhovščine še posebej pomnožijo molitve za duhovniški' naraščaj'.
Slovesen '»Te Deum« je bil zahvala celotne župnije za milost duhovništva, ki je trdna vez človeka z Bogom.
ŽIHPOLJE
(Vesele in žalostne)
Zopet nekaj veselih in žalostnih novic! Dne 26. maja sta Oklenila zakonsko zvezo v naši cerkvi Ema Vigočnlk, po domače Manjekova z Golšovega, in Siegfried Wal-der iz Celovca. V nedeljo, 31. maja, sta pa stopila pred poročni oltar in si obljubila večno zvestobo Rezi Trabesinger in Viktor Werdemik; poroka je bila s sv. mašo in prav lepo je bilo videti mladoporočenca in njune starše pri sv. obhajilu. Gostija je bila pri Pettrovcu v ščedmu. Nevesta je iz številne Čebrove družine, kjer je bilo 14 otrok. Oba, ženin in nevesta, sta zaposlena v Švici. — Da bi bila oba para srečna in Bogu zvesta, to vsi iskreno želimo.
Zopet se je oglasila smrt v naši župniji in je pobrala Frida VVoschitza, pd. Rezarja iz ščedma, v starosti 64 let. Po kopali smo ga ob veliki udeležbi pogrebcev dne 27. junija. — Dva dni nato smo pa zopet spremili na zadnji zemeljski priti Tomaža Wurmitzer; oba sta bila sprevidena s sv. zakramenti za umirajoče. — Naj počivata mirno v Gospodu! — Domačim pa naše iskreno sožalje.
SELE
(Dve slovesnosti)
Po mrzli deževni dobi je končno napočila sončna nedelja 8. julija kakor namenoma, tla je mogla cerkvena slovesnost na Sedlcab tem lepše ulspeti.
Prijazno so doneli sedlški zvonovi in vabili romarje k sveti daritvi, kli jo je pri tej ljubki božjepotni cerkvici hotel opraviti naš večletni znanec novdmašnik kapucinski pater Gabrijel Drofelnik. Iz selske fare in okolice se je zbrala množica okoli 500 romarjev, da je bil prostor pred ceikvi-co poln, kjer j,e bil pripravljen oltar s kipom Fa timske Gospe.
Ob deseti uri je prispel novdrnašnik k slavoloku. Vse oči so se obrnile nanj in marsikdo je bil ganjen, ko sta duhovni oče Janelz Roblek, pd. Kacimun, in duhovna mati Milka Olip, pd. Užnica, blagoslovila duhovnega sina im potem od njega prejela novomašniški blagoslov. Mala Milka je izročila novomašniku križ, druge deklice so ga pozdravile z dvema deklamacijama. Zadonela je pesom »Novomašnik, bod’ |pozdravljeni», nakar je domači župnik v imenu fare pozdravil novomašnik a in ga prosil, naji pri sveti daritvi priporoči Bogu dve ždi ji: da bi tudi iz seflsike fare izšli novomašniki in da hi farani s ponovno požrtvovalnostjo srečno dovršili gradnjo nove cerkve.
Sledila je slovesna sv. maša, pri kateri
Zadnjo nedeljo, 8. t. m., je naš preč. g. župnik Jože V o š n j a k daroval v farni cerkvi v št. Janžu svojo srebrno sveto mašo ob 25-fetnici svojega mašniškega posvečenja.
Slovesnost se je začela ob 8. uri s pozdravno pesmijo, ki jo je zapel domači mešani zbor; sledile so deklamacije otrok in mladine. Malle Boštjan, v imemu župnije, im Mihej Hafner, v imenu Farne mladine, sta se preč. g. srebrnomaišniku zahvalila za ves trud in za vse delo, ki ga je vršil in ga še vrši kot doher duhovnik med svo-
jimi župljanli in kot kulturni delavec na polju naše kulture. Farna mladina mu je v zahvalo poklonila križ, simbol trpljenja in odrešenja, ter šopek nageljnov. Nato je preč. g. srebrnomašnik z asistenco (p. F i • deliš in g. S k n k) pristopil k oltarju, da daruje Bogu svojo srebrno sveto mašo. Preden pa je pričel z božjo službo, je mil. g. kanonik Aleš Z e c h n e r prebral pismo prevzvišenega nadpalstirja ter mu izrazil nadpasltirjeve in svoje čestitke k temu slavnostnemu dnevu. iNa koru pa ga je šent-janški mešani zbor spremljal z latinsko mašo pri sv. daritvi. Pater FideUis iz Gorice, sošolec našega župnika, je imel srebmo-mašniški gdvor, v katerem je orisal po-
sta novomašniku kot dialkon in subdia-kon asistirala dva patra minorita, ki to-časno bivata s katoliškimi mladci na Ka-liSu, kolt pretebiter pa kapelski gos,pod župnik Kanauf. Z mehlkim glasom je pel novomašnik glorio im druge speve, krepko mu je odgovarjal in .prepeval mašne pesmi pevSki zbor in drugi iz ljudstva.
Po evangeliju pa je nastala zadrega. Napovedani pridigar, roj ak novamašm i kov, g. župnik Lddrant iz Mežice, šc ni d osel. A g. kaplan Matko je rešil položaj: krepko je povzel besedo in pridigal. Glavna misel pridige jie blila: v evangeliju je Peter pokoren zaupal Gospodovi besedi in je ujel mnogo rib ter bil zato določen za ribiča ljudi. Tudi g. novomašnik je v svojih težkih povojnih neprilikah gojil živo željo postati duhovnik in je trdno zaupal, da bo cilj kljub mnogoterim oviram dosegel in ga je res. Tako moramo vselej močno zaupati v božjo pomoč in varstvo. Med sv. mašo je pristopala vrsta za vrsto k sv. obhajilu, tudi četa katoliških mladcev, ki se je zgledno obnašala. Po končani maši je g. novomašnik delil svoj blagoslov. Pri tem in že prej med mašo so verniki darovali za kritje stroškov pri atovi cerkvi lepo vsoto 3305.- šil.
S precejšnjo zamudo so prispeli novomaš-nilkovi sorodniki. GoSp. župnik iz Črne mu je v lepem nagovoru izrazil čestitke njegove ožje domovine.
Tako se je končala ob milem sončnem siju in duhovnem 'razpoloženju ta lepa cerkvena slovesnost v idilični gorski samoti. Udeleženci so se razhajali, duhovščina, sorodniki, pevci in drugi povabljeni gostje pa so se zbrali v Kališnilkovi hiši, kjer so
men in (poslanstvo duhovnika za človeštvo, pokazali je na pomanjkanje slovenskih duhovnikov na Koroškem, Tržaškem in Goriškem; obenem pa je pozval vernike, da naj molijo za dulhovniSki naraščaj,.
Po cerkveni slovesnosti so bili pevci in cerkveni ključarji povabljeni k šlemcu na kosilo, na katerega je bil med drugim povabljen tudi g. msgr. dr. Hombdck in č. g. Radanovič, ki je pravzaprav »kriv«, da je g. Vošnjak prišel k nam v št. Janž. Lepo petje je Se poživilo to pojedino.
Najstarejiši cerkveni ključar, »zgovorni« Lipan, pa je srbernomašniku izročil dar vse župnije in mu želel srečno pot na njegovem srebrnomašniškem izletu po Španiji im Portugalski v Fatimo in Lurd.
Zvečer je Farna mladina priredila pri Tišlerju, ob gostovanju celovškega pevskega zbora »Gallus«, majhno proslavo v zahvalo svojemu dušnemu pastirju. S pozdravom je član Falrne mladine otvoril ta koncert. V krajšem govoru je orisal njegovo Življenjsko pot in zlalsti delo med mladino ter nadaljeval:
»IPred 7 leti j,e naš jubilant prišel na Koroško, k nam v Št. Janlž, da bi med nalmi vršil svojo duhovniško službo. Z veseljem
jim duhovni starši oskrbel! izdatno kosilo. Kuhinjo je vodila s. Gabrijela, stregla pa so izšolana seliška dekleta. Poleg že imenovanih duhovnikov Šta se slovesnosti udeležila tudi šmarješki in plajberški gospod, končno pa je prispel še naš ljubitelj Sedle g. dr. Turnšek z Rebrce. V prijetnem razpoloženj u lin prepevanju je potekel po-, poldan. V Segavem nagovoru je nazdravil novomašniku mežiški župnik, domači pa duhovnim staršem in gostitelju. Izrazil je željo, da bi nekoč zakonca Olip sedela ne več kot duhovni, marveč kot rodni starši ob katerem svojem sinu - novomašniku. Bog nalklohi sellski fari tako odliko!
#
Celovški duhovni oče Janko Olip pa je že kar naslednji dan, dne 9. julija zopet imel važno opravilo. Kot poročna priča je z mnogimi drugimi svati spremil pred poročni oltar Turkovo Nanijo Mautz, ki jo je mladi Hajmžič Francej Oraže želel imeti za ženo in gospodinjo. Ženih se je večkrat izkazal za dobrega igralca na društvenem odru, pa je tudi doma skrben gospodar, a je uvidel, da brez gospodinje nikakor ne gre naprej. Nevesta Se je za ta pdsel dobro usposobila v gospodinjski šoli v Št. Jakobu, delo ji gre od rok, zato je bila od sosedOv zelo zaželena za pomoč. Lani je izvrstno nastopila v igri » Junaške Blejke« v vlogi matere - županje, tla se je pri tem marsikomu, morda tudi njenemu sedanjemu možu rodila misel: ta bi bila pa res primerna za mater Hajpžičko! iNe samo po svojih zmožnostih, tudi po svojli vitki visoki pdstavi je prav primerna velikemu in močnemu možu, da se o njima lahko reče:
Farna mladina pozdravlja srebrnomašnika pred župniščem
in potrpi j einljiem je začel okoli sebe zbirati mladino, tisto, ki jie dandanes od sveta bolj ogrožena ,kot kdaj|koli pOprej. (Najprej je začel z igramii in petjem, saj kjer je on, \ tam se poje. Iz boječih fantkov je vzgojil ( zavedno mladino, ki nima strahu stopiti pred javnost. Take prireditve, nastopi in krožki pa so imeli in še imajo namen, pritegniti ogroženo 'katoliško mladino h kul- j turnemu delu in iz nje napraviti značajne katoličane. S tako vzgojo j,e.varoval mladino pred kvarnimi vlplivi sveta.«
Govornik je zaključil svoj pozdravni nagovor z besedami:
»Zato se Vam danes, na dan 'Vaše srebrne maše, zahvaljujemo za ves trud in potrpljenje, ki Ste ga Imeli, z nami. Naj ne bo naša zahvala samo v besedah, ampak trudili se bomo, da bomo vršili to, kar na's učite Vi, in da bomo mi, kat. mladina, skušali pridobiti tudi. druge za krščanske ideale. ! Kličemo Vam še na mnoga leta ih želimo, ' da bi v naši sredi praznovali zlati in, če Bog da, še biserni jubilej!«
Po govoru pa so mu domači in sveški tamburaši zaigrali šopek narodnih pesmi v pozdrav. Ker je naš jubilant sam član pevskega zbora Rožanslkih fantov, so mu ti pod vodstvom Hanzejia Gabriela zapeli 3 pesmi v zahvalo za njegovo sodelovanje.
Tudi Pevski 'Zbor »Gallus«, pod vodstvom dr. Franceta Cigana je poklonil srebrno-mašnilku nekaj pesmi.
V 2. delu tega koncerta pa se nam je prvič predstavil »Galllulsov« moški oktet ih to s 4 pesmimi. Izvrstni, čisti moški glasovi so navdušili pošlušavce najprej s pesmijo »Žabe« (Vinko Vodopivec). Ob pesmi »Za-vrški fantje« pa so nas 'spomnili na nekdanje fantovske navade, kako so fantje v vas hodili in dekletom prepevali. Za sklep pa nam je še mešalni zbor zelo dobro zapel 4 narodne.	■'ir°
Nazadnje Se je g. župnik zahvalil vsCm, ki so sodelovali na teji prireditvi, posebno pa je pohvalil zbor »Gallus«, ki Se je kljub velikim težavam odzvali našemiu povabilu. Ta prireditev je bila ndkak uvod za prireditve ob priliki 200-letmice posvetitve (26.
8. 1762) šen t Jamške cerkve.
Oba sta krepka in velika,
.sta parček rds, da se kar sika!
Poročne obrede so z očetovsko prisrčnostjo opravili domači župnik g. Vauti. Kakor vse poroke pri nas, je bila tudi ta združena s poročno mašo, pevci pa so jima s primernimi pesmimi ugladili pot v novi stan. Po končani cerkveni slovesnosti pa so zunaj lite rolk novOporočemcev deževali šilingi mod zbrano mladino. To je bil vik in krik in smeh! Kdor talk denar nosi v denarnici, v njej, nikoli denarja ne zmar^ ka! Svate je sprejela Mažejdva gostilna .’ svoje prostore, jih naslitila in. napojila in še pete so mogli brusiti. PorOčencema želimo, naj bo lepi poročni dan zaičetdk mnogih lepih dni v srdonem zakonu!
ST. VID v PODJUNI (Smrtna kosa)
Dne 16. junija je bil v št. Danijelu pogrdb Ane Kuster, SvojčaS znane Petrove Šivilje v Moknjiah, ki je zadnja leta stanovala pri .Križniku. Umrla je v celovški bolnišnici in bila prepeljana na dom, da se odpočije in pričalkuje vstajenja v domači zemlji.
V nedeljo, 24. jinnija, pa smo imeli pri fari pogrdb v 70. letu starosti umrlega Jožefa Jager, pd. starega Brienca v Nagel-čah. Pokojni je že dalje čaisa bolehal, a še /meraj, opravljal lažja dela. Ko pa se je v petek, 22. junijia, spravljal k počitku, je padel In' bil mrtev. Imdl je lep pogreb. V šolarSkih letih je bil ministrant in ravno ta dan smo obhajali Vidovo nedeljo, ki je pri naših minilsfranltih še posdbno velik praznik s prihodom procesij in pranga-njem.
(Rajnima želimo večni mir, žalujočim ostalim pa izražamo naše toplo sožalje.
SUBVENCIJO 4.000 šil. dobi vsak kmet pri nakupu stroja za sušenje sena ..Heuraupc MBR 150” izdelek tovarne PoUinger, s samostojnim motorjem. Stroj obrača, grabi in trosi.
Pri vi las tem motornem obračalniku znamke ..Reform MGW 5” pa znaša subvencija 3.500.— šilingov.
Omenjene stroje vam dobavlja:
Johan Lomšek
TIHOJA 2, P. Dobrla ves — Ebemdorf
Telefon 04237 246
Naročite takoj, da ne zamudite ugodne priložnosti!
Elektrarna v Kazazah je začela delovati
Pomembna slovesnost v Svetni vesi
Inž. Truppe o gradnji cest na našem ozemlju
V četrtek, dne 5. julija t. L, se je zbralo v Svetni vesi mnogo prebivaleev iz Roža, ko je zasadil lopato za obvozno cesto namestnik deželnega glavarja inž. Truppe. Med vabljenimi gosti so bili okrajni glavar dr. Marko, višji vladni svetnik Guggen-berger, župani in občinski odborniki iz rožanskih občin, zastopniki eksekutive ter lastnik tovarne akumulatorjev dr. Jungfer in drugi. Na slovesnosti so spregovorili inž, Primig, župan Jug, dvorni svetnik dipl. inž. Veit, dr. Valentin Inzko, dr. Pichs in namestnik deželnega glavarja inž. Truppe. Celotno slovesnost je olepšala godba pod vodstvom Franca Kieslingerja.
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko je v svojem nagovoru priznal napredek, ki je bil dosežen glede gradnje cest v zadnjih letih na našem ozemlju. Ko je izrekel zahvalo pristojnim oblastem ter namestniku deželnega glavarja inž. Truppeju, je dejal, da bi morala država in dežela v bodoče stremeti za tem, da postane Južna Koroška biser v okrilju avstrijske države. To dolguje prebivalcem tega ozemlja, ki izkazujejo ljubezen in zvestobo svoji koroški domovini.
Namestnik deželnega glavarja pa je prikazal v svojem nagovoru (obnovitveno delo na podčočju gradnje cest južnega dela Koroške.
Dvomi svetnik di(pl. inž. Veit je v nagovoru podal ndkalj tehničnih podatkov o gradnji nad en kilometer dolge ceste, ki Ibo olbišla naselje Svetno ves. Posebe j pa j c še poudaril, da gradnja tega odseka ceste ne bo prizadela prav nobene škode kmetom, ki so pred kratkim izvedli arondacijo svojih posestev.
Tudi g. namestnik de(ž. glavarja inž. Tiruppe je na osnovi številk prikazal, kako skrbi Avstrija in zvezna cestna uprava z ministrom dr. Bodkom in dipl. inž. Seidlom na čelu za južne predele Koroške. Od leta 1953 je bilo uporabljenih za gradnjo obmejne ceste Labod—Vrata 58 milijonov šilingov; za letos pa je odobrenih v ta namen še nadaljnjih 14 in pol milijona ši-•'jugov. Poleg tega je bilo za druge ceste Jhga področja izdanih še 82 milijonov šilingov. Talko znaša vsota, izdana za gradnjo cest na južnem Koroškem v teku nekaj let, nad 150 milijpnov šilingov.
G. inž. Truppe je nadalje povedal, da je za bodočnost prav talko poskrbljeno in je predvideno, da bo v naslednjem petletnem gradbenem načrtu južna Koroška zopet deležna velike skrbi: predvideno je, da bo vzpostavljena tudi zveza s cesto, ki Ibo vodila iz Gradca preko Sobote; tako bo povezana KorOška s Štajerško po najkrajši cesti. Velike važnosti bo to celotno omrežje za gospodarski razvoj Koroške, kajlti za Koroško kot važen gospodarski vir so dobre ceste prvi predpogoj. Ob koncu je g. inž. Truppe želdl prebivalstvu obeh-jezikov tega področja mnoge sreče, nakar je prav ročno zasadil lopato v zemljo kot znamenje, da bodo v najkrajšem času začeli z
Pijmo čisto in uležano pivo
Pivo je zdrava pijača, če je dobro uležano in čisto in če ga zmerno uživamo; suhim, jetičnim ljudem in rekonvalescentom sploh koristi, ker je varjeno iz ječmenovega slada ali hmelja. Če je motno, pač ni dovolj uležano ali je slabo narejeno, ni zdravo in povzroča zlasti ljudem z občutljivimi
Namestnik deželnega glavarja inž. Truppe zasadil lopato za obvozno cesto v Svetni vesi
prebavili težave. Najbolje je, da taki ljudje ne pijo piva. Kajti pivo je lahko tudi zastrupljeno s svincem točilnih cevi, ali pa z nesnago, ki se nabira v ceveh in točil-nikih pa ni pravočasno odstranjena.
Pivne madeže odpravimo, če jih odrgnemo z žganjem in vodo ali z glicerinom ter izperemo z vodo. Na svili ali volni jih odstranimo, če navlažimo čisto krpico v mešanici enakih delov špirita in vode ter zdrgnemo madež do čistega. Na belem volnenem blagu jfh čistimo z razredčenim sal-miakom, nato pa speremo z milnico. Na lanenih in bombažnih tkaninah jih odpravimo z močno solno raztopino.
V petek, dne 6. julija je minister za promet 'im elektriko, dipl. inž. Karl Walldforun-ner izročil drugo najivečjb rečno elektrarno v okviru proslave oh (navzočnosti številnih gostov svojemu namenu. Minister inž. Waldibmnner je pred dobrimi tremi leti, dne 14. aprila 1959, zastavil lopato za delo tega velikega električnega podjetja v Kazazah.
Drava j'e dragocen dobavitelj električne energije. Kazaze so iza Labodom iln Žvabe-kom tretja dokončana elektrarna; Avstrijske dravske elektrarne nameravajo v kratkem začeti z deli dveh novih elektrarn na Bistrici: in Rdžeku; talko bo na južnem Koroškem kar pet pomembnih elektrarn.
Elektrarna je z Vsemi mogočimi napravami stala 700 milijonov šilingov. Nad polovico te vsote je ostalo na Koroškem; pri graditvi je bilo namreč zaposlenih več sto delavcev iz Koroške. Elektrarna leži ob
Mleko nam v vročem letnem času rado-nagaja. Prva zapoved je: snaga. Posodo, v kateri prinesemo mleko iz mlekarne, moramo takoj po uporabi pomiti; najbolje je, da v nji ves dan stoji mrzla hladna voda. Da se nam mleko pri kuhanju -ie sesiri, moramo kozico, v kateri nameravamo mleko zavreti, splakniti z boraksovo vodo, ali pa vržemo v mleko noževo konico jedilne sode. Mleko nato dhladimo v mrzli vodi. Prav bo, če ga postavimo v posodo z mrzlo vodo, ki jo čez dan večkrat menjamo. Če se nam mleko kljub temu sesiri, napravimo prav rahle palačinke. Če se mleko prismodi, ga brž prelijemo v čisto posodo in postavimo v hladno vodo; če to ne pomaga, potopimo v mleko vrečico, v katero smo zavili košček oglja.
Mleko v prahu je enakovredno presnemu mleku, ima celo prednosti pred njim: predvsem ni v njem klic, ki povzročajo nalezljive bolezni. Če ga dobro hranimo in ga ne okvarimo, ko mu prilivamo vodo, otrok po tem mleku ne bo dobil driske. Hranilna vrednost ostane vedno enaka, česar pri navadnem kravjem mleku ni; izdelano je namreč iz najboljšega mleka dobro hranjenih in zdravih krav. Mleko v prahu je (torej najboljša hrana za dojenčke in otroka do drugega leta, zlasti poleti. Mleko v prahu pa izgubi vse dobre lastnosti, če z njim ne ravnamo pravilno. Zelo vpija vlago, a brž ko je mokro, se začne kvariti, postane kislo, izgubi lepo barvo in se v vodi težko topi. Zato ga hranimo v suhem prostoru dobro zaprtega. Pri vsaki uporabi pa ga smemo zajemati iz škatle, v kateri ga hranimo, samo s prekuhano in suho žlico.
Mleko v prahu, ki ga kupujemo na kilograme, shranimo takoj v steklene kozarce, ki se ddbro zapro. Mleko v prahu je lahko polnomastno, polmastno ali posneto, z dodatkom sladkorja ali 'brez njega. Važno je, kako ga ipripravim. Dve žlici, t. j. okoli
močnem Ovinku Drave kalklilh 7 km vzhodno od Velikovca in naredi približno 21 in vodnega padca od ustja Krke do zajeza pri Žvabelku. Zajezena Drava obsega površino v daljavi 21 km ter ipOkriva ozemlje, 10,5 km2. Talko je postal Velikovec mesto ob tretjem največjem jezeru na Koroškem; večja sta samo Se Vrbsko in Millstatsko jezero.
Elektrarna Kaizaze ima instaliram i dve velikanski Kaplanovi turbini. Ravnatelj Avstrijskih dravskih elektrarn dipl. inž. Erich VVerner je razložil, da bo proizvajala elektrarna v Kazazalh maksimalno 70.000 killo-watov, letna delovna zmožnost pa bo dosegla 360 tnilijonov kilovatnih ur. Avstrijske diravtslke elektrarne so največji proizvajalec elektrike v Avstriji. Letos bodo izročili v vezno mrežo približno 2,5 milijarde kilovatnih ur in Skušali bodo dolseči celo tri milijarde.
14 gr mlečnega prahu vsujem v čisto posodico ali v steklenico, prilijem 100 gr prekuhane vode in dobro premešam, da se ne naredijo kepice. To je enakovredno decilitru svežega kravjega mleka. Polovično mleko dobim tako, da nalijem na 14 gr mlečnega prahu 200 gr prekuhane vode. Ker domače mleko v prahu ne vsebuje dodatnega sladkorja, moram vodo prej oslad-kati. Na vsakih 100 gr vode dodam poldrugo žlico navadnega sladkorja. Voda naj vre 3 do 5 minut. Ko se malo ohladi, jo zlijem na mlečni prah in dobro premešam.
#
Mlečne madeže zdrgnemo na tankem volnenem blagu z mešanico 3 delov salmiaka in 7 delov vode, dodamo še malo soli, nato pa speremo. Lahko vzamemo tudi žlico soli, 4 žlice salmiaka in 4 žlice vinskega cveta, madež zdrgnemo in ga s tem brž odstranimo. Mlečne madeže na platnu namočimo v mrzli vodi, nato operemo v milnici. Na svilenem blagu jih odpravimo z mešanico enakih delov vode in glicerina in desetinke salmiaka. Mlečni madež na ga-bardiirski svili odpravimo z etrom.
ZASLUŽENE KOLAJNE
Ameriški zobozdravniki so začeli svojim pacientom podeljevati hrabrostne svetinje. To imenitno odlikovanje ima štiri stopnje. /Prvo stopnjo dobi pacient, ki se je hrabro vedeli na zobozdravniškem stolu pri eno-(Sta|vinem vrtanju po zobu. Drugo stopnjo, ki se imenuje »Exitraction Medal second class« ali »Kolajno izdiranja 2. razreda«, dobi za hrabrost pri nekompliciranem izbiranju zoba. Pri kompliciranem izdretju zoba pa dobi že kar imenitno »iKolaj.no dz-diranja L razreda«, Kdor se pa odpove sleherni narkozi pri izbiranju zoba pa dobi »veliki zobarski križ«.
Mleko — tečna hrana
DRAUKRAFTVVERK EDLING
70.000	kW installierte Leistung 360 Mili. kWh Jahresarbeitsvermogen Bauzeit 1959 - J 962 Inbetriebnahme 6. Juli 1962
OSTERREICHISCHE
DRAUKRAFTVVERKE
AKTIENGESELLSCHAFT
KLAGENFURT	BAUMBACHPLATZ 2
DAMPFKRAFTWERK ZELTWEG
130.000 kW installierte Leistung GroBter Maschinensatz Osterreichs Bauzeit 1959 -1962 Inbetriebnahme; Herbst1962
Mit Edling und Zellvveg besitzt die ODK 7 GroBkraftvverke mit zusammen 725.600 Kilovvatt
2,5 Milliarden kWh.
installierter Leistung und einem Jahresarbeitsvermogen von mehr als
mladino in pvdsoafo
Izobčeni zaradi rasizma
Dolžnost
svoj jezik spoštovati
(Slomškove »Drobtinice 1. 1849)
V	.začetku je Ibil samo en jezik kakor en Bog in Oče vseh; kadar pa so se ljudje pomnožili, se razširili po svetu pa tudi po-hujšali, jim je Bdg pri zidanju babilonskega stolpa jezik zmešal in jim dal govoriti več jezikov. In Sv. Duh je vse te jezike posvetil, da bi se v njih oznanjeval božji nauk in se Bogu pela spodobna hvala, da bi vsi jeziki spoznali, da je Kristus velečefičen sin svojega Očeta.
Kaj se vam zdi, ali bi bilo boljše, da bi vsi ljudje govorili samo v enem jeziku?
Kratko, nikar! Žalostno hi bilo petje orgel, ako bi vse piščali pele enako; dolgočasna bi bila muzika, ako Ibi ne bilo več muzikalskih orodij. Žalosten in dolgočasen bi bil tudi svet, ako bi vsi ljudje le v enem jeziku marnjah. Ravno tako lahko bi bilo Bogu dati vsem ljudem en jezik v govorjenju kakor dati apostolom govoriti v vseh jezikih; ali bolžja previdnost in modrost tega ni storila; zato je sv. Duh na birikoStno nedeljo posvetil vse jezike, da vsak svoj jezik, v katerem govori, po vrednosti zravna s svojim srcem in zanj Bogu spodobno daje čast in hvalo. To smo dolžni tudi mi storiti.
V	Evropi, v največjem delu sveta, v katerem mi živimo, so najimenitnejši trije jeziki: latinski, nemški in slovenski. Kako jih moremo prav spoznati, vam bom pokazal v prvem delu svojega govora.
Med vsemi jeziki mora biti Slovencem najljubši naš materinski jezik. Kako ga moramo k božji časti in svojemu zveličanju prav spoštovati, vam bom drugič povedal.
Bratje in sestre moje! Slovenec bom Slovencem iz ljubezni materinske govoril nove besede o sldvenskem jeziku, katerega je 'tudi Sv. Duh dal govoriti apostolom. Vselej so Slovenci besedo božjo radi zvesto poslušali; upam, da tudi vi!
Naš slovenski jezik je brat tistega grškega jezika, v katerem so apostoli in evangelisti spisali Sveto pismo; že več tisoč 'let pošteni ljudje marnjajo slovensko. Slovenski jezik je brat latinskega jezika, v katerem se še sploh služi sveta maša; in že pred tisoč leti so naši stari Očetje brali Sveto pismo v slovenskem jeziku, so po slovensko v hiši božji prepevali Bogu hvalo. Zato se Se zdaj pri vas v cerkvi bere Sveto pismo v treh jezikih, po latinsko, nemško in slovensko. Kdor se tedaj tako starega jezika sramuje, je podoben trapu, ki s sebe strga lepo, pošteno dblaoilo, ki mu ga je dal dober dče, se obleče po tuje in misli, da bo lepši.
Naš imenitni slovenski jezik se ne marnja samo po Koroškem, ni ga jezika na svetu, ki bi ga marnjah tako po širokem kakor jezik slovenski. Pojdi za jugom do morja, našel boš po Hrvaškem, Dalmatinskem ljudi, ki govorijo slovensko kakor ti. Prehodi ogrsko, češko, poljsko in moravsko .deželo, povsod boš našel svojo slovensko žlabto.
Za slovenski jezik se malo zmeni le tisti,
Nadškof v New Orleans-u, Rev. Joseph
F.	Rummel je moral seči po sredstvu, ki se ga cerkveni predstojniki poslužijo le v skrajnih slučajih, da preprečijo zlo in javno izpričajo nespremenljive osnovne evangeljske nauke. Dne 16. aprila 1962 je izdal odlok, po katerem so izobčeni iz katoliške Cerkve trije voditelji gibanja proti nadškofovemu odloku, ki je odprl katoliške šole vsem katoliškim otrokom. Ta odlok je končal segregraicijo v katoliških šolah. 'Izključeni so bili:
Mr. Leander H. Perez Sr., Mr. Jackson
G.	Ricau in Mrs. B. J. Gaillot Jr., ker so »poskušali z besedo in dejanjem ovirati izvajanje nadškofovih odlokov« in vernike v njuofleanski nadškofiji »hujskali k nepokorščini, in uporu«, ko so pozivali starše, naj vzamejo svoje otroke iz katoliških šol, naj prenehajo podpirati Cerkev in zahtevali popolno ločitev med belimi in črnimi verniki. 'Preden je nadškof izrekel izobčenje, je vse tri posvaril v »svojem očetov-slkem in zaupnem pismu z 31. marca 1962«. Omenjeni trije se niso pokorili, ampak še bolj trmasto delali za segregacijo. To duhovno kazen jim lahko odpusti samo nadškof ali oni, ki ga on pooblasti. Odlok je objavil kancler Charles J. tPlauche.
Leander H. 'Perez Sr. je na zborovanju »Sveta belih državljanov« dne 30. marca
ki sveta ne pozna in ne ve, kakšni ljudje živijo po svetu. Tak je podoben nevednemu otrrtku, ki tudi misli, da je Celovško jezero najvdčje morje na svetu in da je onkraj Ljubelja že konec siveta.
Je pa mordbiti 'slovenski jezik tako grd in zarobljen, da bi nas moralo biti sram slovensko govoriti? — Lepe so pridige v nemškem jeziku, pa božji nauki teko lepo tudi v slovenskem, lalhko se primejo človeških src in obrodijo dober sad. Prijetne so nemške pesmi, ali prijetnejše tudi slovenske, ki se lepo gladko zlagajo in po nebeško razveselijo naše srce. Zategadelj Slovenci ipo vseh krajih tako radi pojo. —-Kdor svoj materinski jezik zavrže ter ga pozabi in zapusti, je podoben zmedenemu pijancu, ki izflato v prah potepta in ne ve, koliko škodo si dela. Slovenski starši, 'ki slovensko znajo, pa svojih otrok kar slovenskega jezika ne učijo, so nehvaležni hišniki, ki zapravijo svojim otrokom drago domačo reč, ki so jim jo izročili njih dedi. Taki očetje in matere so podobni slabim gospodarjem, ki svoje očetno gospodarstvo prodajo, kupujejo drugo pohištvo, poslednjič pa večji del najdejo beraško palico. — Kar je oče dobrega prejel od svojih starih, mora zapustiti svojemu sinu, in j;ar se je
pozival katoličane, naj vzamejo otroke iz farnih šol in naj več ne podpirajo Cerkve. Po njegovem zmotnem mnenju je desegrc-gaicija »kršitev krščanstva«. Nadškofa 'Kumine la je javno obtožil, da je v službi komunizma; javno je govoril, da je desegre-gacija šol primer moralne degradacije ali nravnega propadanja ter da »onečalšča vsako krščansko načelo«.
Jackson G. Riieau je tajnik »Sveta državljanov«, ki ga tvori skupina, ki zahteva popolno ločitev belcev od črncev ali segregacijo. Bil je voditelj opozicije proti odlokom nadškofa. Ko je bil izobčen, je dejal, da je to '»neverjetna krivica«.
Mrs. B. J. Gaillot Jr. vodi Skupino pri-padnikov segregacije z naslovom »Rešite naš narod«. Ko je zvedela za ekskomunikar cijo, je dejala, »da 'bo apelirala na Vatikan« in '»ko ho (Cerkev spoznala svojo zmoto, me bo povabila nalzaj«. Sama je osebno nosila pred nadškofijskim uradom napise proti škofovim odločbam. Njen mož je pisal nadškofu, naj ekskomunicira tudi njega, ker je z ženo istega mnenja o desegrega-ciji. Nadškofijska pisarna mu je vljudno odgovorila, da njegova žena ni bila izobčena, ker 'ima drugačno mnenje o desegre-gaciji kot nadškof, ampak, ker se je vmešavala v nadškofove odloke in hotela preprečiti njihovo izvajanje.
mati hvalevrednega naučila od svoje matere, bo zapustila tudi svoji 'hčeri. Materinski jezik je najdralžja dota, ki smo jo dobili od svojih starih; skrbno smo ga dollžni o-hraniti, olepšati in zapustiti svojim mlajšim. človeški jezik je talent, katerega nam je izročil Gospod nebes in zemlje, da bi z njim barantali in storili veliko dobička. Kdor svoj materinski slovenski jezik pozabi, svoj talent malopridno zakoplje; Bog bo enkrat terjal in vsi zaničevalci svojega poštenega jezika boldo potisnjeni v vnanjo temo. Oj ljubi lepi in pošteni slovenski materinski jezik, s katerim sem prvič klical svojo ljubeznivo mamo in dobrega aleja, v katerem so me moja mati učili spoznavati Boga, v katerem sem prvič častil svojega Stvarnika! Tebe hočem kakor naj-draižji spomin svojih staršev hvaležno spoštovati in ohraniti, za tvojo čast in lepoto skrbeti po pameti, kolikor zmorem; v slovenskem jeziku do svoje poslednje ure najrajši hvaliti Boga; v slovenskem jeziku najrajši učiti svoje ljube 'brate in sestre Slovence in želim kakor hvaležni sin svoje ljube matere, da, kakor je bila moja prva beseda slovenska, tako naj bo slovenska tudi moja poslednja.
Ljubi Slovenci, bratje in sestre moje! Dve
c?£ filmskega S Deta
Filmski fesfival v Berlinu
Pravkar so končali XII. filmski festival v Bečlinu, ki je letos prvikrat potekal v senci politične razpoloženosti tega mesta. Pri tej veliki filmslki prireditvi, katere se je udeležil sam zvezni 'kancler Adenauer, letos niso mogli več 'sodelovati oni z vzhodne strani železne zavese in utrjenega zidu. Tako je bilo pri teh prireditvah ca 50.000 gledalcev manj, kajti meščanom vzhodnega Berlina ni bil omogočen dostop.
Glavno nagrado na 'berlinskem filmskem festivalu, ki se je zaključil sinoči, je dobil angleški film »A Kind of Loving« (Oblika ljubezni). Film prikazuje ljubezensko zgodbo v industrijskem okolju v Angliji. Zrežiral ga je John Slesinger. Glavne vloge igrajo Alan Bates, June Ritdhie in Thora Hird. Nagrado za najboljšo režijo je dobil Francesco Rosi za film »Salvatore Giulia-no«. Kot najboljši igravec je bil odlikovan Američan James Steward za vlogo v filmu »Mister Bobbs gre na počitnice«. Nagrado za najboljšo žensko vlogo si delita Američanka Rita Gam in šv edin j a Liveca Lindfors za vlogi v filmu »No Exit« v ame-riško-argenlinski koprodukciji. Posebno nagrado za otroškega igravca je dobila korejska deklica fon Jung Sum za vlogo v filmu »Zadnji dan«. Zlatega medveda za najboljši kratki film je dobil nizozemski film »Umetnik Karel Appel«. Zahodno-nemški film o otočju Galapagos je dobil srebrnega medveda. Kot najboljši mladinski film pa je (bil nagrajen izraelski »Dajte mi deset obupanih mož«, ki prikazuje dogodivščine nekega Kibuca v Palestini za časa britanske oblasti. Mednarodno razsodišče katoliškega filmskega centra pa je n;|j0 gradilo film Ingmarja Bergmana »Kot ogledalu«.
reči med nami največ žalostita moje srce. Prva moja žalost je, da nas neki Nemci, naši sosedje, 'dostikrat zaničujejo. Oh, vedimo se tako, da bomo vse časti in hvale vredni pred Bogom im pred ljudmi, tako bomo nakladali na glavo svojih nasprotnikov goreče oglje in ne botlo imeli kaj slabega govoriti zoper nas naši sovražniki.
Druga žalost, katera moje srce boli, je slaba navada Slovencev, da se sramujejo svojega rodu in jezika in še marnjati nočejo po slovensko, ako jih ogovorim v materinem jeziku. O nikarte tega! Ljubite svoj rod, spoštujte svoj jezik! Za čast svojega jezika vsak pošten mož bolj skrbi kakor pošten Ženin za čast in poštenje svoje neveste. Pred Bogom ni nobenega razločk' med Nemcem in Slovencem, vse ima z” ljubo, ki njemu zvesto služijo. Kakor se je Sv. Duh prikazal v podobah velikoterih jezikov, ravno tako naj se v vseh jezikih Bog hvali in časti v lepi slogi, edinosti in krščanski ljubezni. In kakor je Bog Sv. Duh vse narode in jezike priklical v svojo sveto Cerkev, 'ravno tako bo tudi,'kidaj združil vse svoje zveste služabnike v svojem večnem kraljestvu.
M.	van der Meersch:	I
sem dobil/
(„Ribiči” — iz življenja Katoliške delavske mladine) »Pa je res že čas, da ti dobimo delo.« Tako me je abbe Looten.s sikom sleherni dan začel ogovarjati. Neko jutro je Dhoul-tiuiist ves zasopel potrkal pri nas:
»Grouan VassOrt išče delavce!«
Tvrdka »Bratje Grouan-Vassort in komp. ima v Roubaixu dve tovarni v različnih delih mesita. Posebej je predilnica, in spet na drugem kraju je tkalnica s stiskalnico in barvamioo. Na kratiko jima pravijo: tovarna A in tovarna B.
Sprejet sem bil v stiskalnico za valjavca. Delo ni bilo težavno. Kmalu sem znal.
Izmed ,-bratov Grouan’ sem videl le najmlajšega, gospoda Juliana, čemernega, neprijetnega človeka. K sreči je le poredko zahajal v stiskalnico. Gospod Vassort pa, majhen, vitek gospod z velikimi, sivimi brkami, se je natančno brigal za naše delo. Nastopal je lepo, vendar je govoril le s svojim ravnateljem in z delovodji, z menoj pa nikoli.
Spočetka mi nikakor ni šlo v glavo, da je bil tako hladen do mene. Saj je on sam naročil, naj me sprejmejo. Torej me je vsekakor poznal. Pa se je vendarle zdelo, kakor da bi mene prav tako malo videl, kakor druge. Sicer pa je bil dober krščanski
mož, oče štirih otrok in si je prizadeval, da bi bil pravičen. Njegova zamisel je bila: socialni napredek ob sodelovanju razredov. Ampak veroval je zgolj v politično akcijo. Gibanje mladih delavcev mu je bilo nekaj, kar v zraku plava, neka skrivnostna utopija. Sicer nam ni hil sovražen, a zmoniil sc za nas sploh ni. In to je bilo mnogo hujše. Rajši imam sovražnika 'kakor pa takega skeptika. Odklanjal nam je vsakršno podporo in vsakršno pomoč. Res je, da mu to ni delalo težke vesti. Vendar sem zase prepričan: Ko bi bilo naše mlado gibanje izginilo, bi bili tega krivi ljudje njegovega kova.
Naš odkriti sovražnik je pa bil ravnatelj Siervenet. Ta ni pustil v tovarno nobenega žosista. Zato mu je moral gospod Vassort izrecno ukazati, naj me sprejme. Tega mi Siervenet ni odpustil. To sem kmalu Občutil! Pri nastavljanju osebja je imel svoja.načela. Sprejemal je ljudi, ki so jih priporočale nekatere politične stranke. Jaz sem mu bil nevaren primer, izjema, na katero bi se kasneje utegnil kdo sklicevati.
V	ponedeljek zjutraj sem se z vso dobro voljo lotil novega dela. Katoliška akcija v velikem podjetju se mi je zdaj prvikrat 'nudila. Gnala me je le ena misel: da bi vse pridobil. In že se je začelo.
V	Oblačilnioi me je ogovoril mlad moški:
»A tako, pike boš lovil? Preskrbeti si hočeš dober prostorček?«
Pa si je ogledoval moj znak.
»S tole stvarjo začenjaš v tovarni?« mi je zaklical drugi. In tretji je dejal:
»Veš kaj, fašistov tukaj ne maramo.«
Ugovarjal som: '»Nisem fašist!«
»Že prav, že prav! Taki, kakršen si ti, so vsi fašisti ali odpadniki.«
Nisem več ugovarjal, stopil sem v dvorano k valjavcem in začel delati. Okoli mene so tekali mladi fantje in odnašali zavoje sukina. Zraven mene so prepevali pesem o .mladi gardi’, da bi me jezili. Molčal sem. Ko smo opoldne odhajali, sem šel nekoliko za njimi. Pogovarjali smo se o nogometu, o veliki tekmi, ki bo, sam ne vem kdaj, ne kje, ne med kom. Delal sem se, kakor da bi me to na vso moč zanimalo. Zato so me brž. imeli za kar prijaznega tovariša.
Pošteno sem se lotil dela. Vsako jutro sem pravočasno nastopil in zvečer odhajal med zadnjimi. Pri tem sem vselej vzel na -piko tega ali onega ter pomagal, kjer koli sem le mogel. Tako sem se priljubil. Vem, da so se mi včasih smejali ter mi vzdeli priimek Jelzus (Kristus’. Pa se pravzaprav 'nisem smel pritoževati, ravno narobe.
Splošno pri njih nisem bil Slabo zapisan. Imenovali so me ,modrijana’, sicer pa .dobrega fanta’. To se je nekollikanj spremenilo, ko sem povedal, kaj sodim o nravnosti. Da bi dognali, je nekdo vtaknil v mojo omaro za obleko bogato ilustriran.
umazan list .Frivolites’. Nisem zinil besede, pač pa počakal, da je bilo nekaj delavcev Okoli mene. Nato sem tisto .stvar vpričo vseh raztrgal. Sledil je prepir z lastnikom. Tista umazanija bržčas ni bila poceni; baje je stala sto suj e v. Hudo sva se skregala. Zvečer pa mi je ravnatelj Siervenet pridigal o svobodi vesti, da je mišljenje drugih treba upoštevati itd.
Gospodu Siervenetu je ta prilika zelo prav prišla, da si je mogel mene privoščiti. Saj me nikoli ni maral, ker sem brez -njegovega odobrenija prišel v tovarno, ker nisem bil vpisan v .nobeno politično stranko, od koder je sicer jemal svoje osebje, žlasti pa zato, ker sem se predrznil javno grajati njegovo osebno življenje. Speča! se je bil namreč z neko mojstrico, veliko, lepo in precej krepko žensko,- Zato jo je pri delu protežiral. Bržčas so mu trste moje opazke nesli na nos. Že po svojih notranjih občutkih ni zaupal žosistom in njihovemu prizadevanju za nravno poštenost. Po vsem tem pač ni mogel do mene biti drugačen. Odkrito je pokazal, da me črti, ter mi je nalagal težka in umazana dela. Brisati sem moral olje pod statvami, strgati in odnašati umazanijo, ki se je nabirala v odtokih v barvannlici, v skladišču pa na visoke kupe zlagati po dva centa težke vreče Sode. Loteval sem se dela brez godrnjanja, celo zadovoljen. Drugi so me zato -še rajši imeli.	(Dalje prihodnjič)
P * | * S * /\ *I\J*0	* B * R * /\ * N * J * E
Louis Veuillot:
Pj&sMh# mekiU fai sv, AUim
Opatija Sv. Albina je bila bogata. Ko je M>ruihnila revolucija, menihi niso odšli v begunstvo. Bilo jih je malo in so zavzemali le eno krilo obširnega samostana, 'kjer so sledile celice druga drugi in so se odpirale vse na isti hodnik. Neke zimske nločli So vdrli k tem zaupljivim menihom revolucionarji. Brez vsake sodbe so kratko in malo poklali vse, razen enega samega, najmlajšega, ki je prebival v najbolj oddaljeni celici in je mogel pobegniti, še preden so dospeli morilci do njega.
Prišedši nekaj korakov iz samostana je mladi menih mislil, da ga bodo itak našli in da zato ni vredno bežati in ne braniti življenja. Pokleknil je in čakal na morilce. Toda teh ni bilo več. Čez nekaj ur sta mraz in lakota meniha prisilila, da je vstal in odšel mirno iskat kako zatočišče. Našel ga je v neki koči, katere lastnik ga je potem skrival ves čas preganjanja. Ko je pa postalo zopet nekoliko varnejše, se je vrnil v opatijo. Po tisti krvavi noči je ostala ta zapuščena: nekaka groza se je širila okoli nje in nihče ni upal stopiti vanjo. Menih je našel še vsa trupla tam, kjer so jih bili pustili morilci, in jih je pokopal sedaj.
Nato se je nastanil zopet v svoji nekdanji celici. Živel je tam dolgo let z nekaterimi starimi služabniki, ki so se bili tudi vrnili. Opravljal je vsa meniška opravila in se smatral za gospodarja vsega imetja, xdga nekdanja samostanska družina ni re-Ivdo in prostovoljno zapustila. Kadar so po gozdovih loviili brez njegovega dovoljenja, je ugovarjal proti taki samovoljni kršitvi lastninske pravice ... Poslednji menih pri Sv. Albinu je bil mož strogega izraza, ki ni mnogo govoril in katerega so še redkeje videli, da bi se bil nasmehnil.
*
Nekega večera sta se zatekla v opatijo dva moža, ki ju je bila iznenadila strašna nevihta. Menih, ki so ga služabniki obvestili, je prišel k njima in jima ponudil gostoljubje, kot je imel navado ob drugih takih prilikah. Eden izmed obeh popotnikov je bil že precej prileten; imel je hudoben izraz in je bil videti zaskrbljen, skorb plašen, drugi je bil pa njegov sin, star kakih dvajset let. Ko sta se napila in najedla ter se pogrela ob topli peči, je dejal oče, dh pojdeta naprej. Toda nevihta je divjala -V vedno, zato jima je- menih svetoval, naj ^oenočita v samostanu. Tako je želel tudi mladenič.
»Moj oče ni hotel niti vstopiti,« je dejal smeje se, »bal se je slabega sprejema in
jaz sem skoro proti njegovi volji potrkal na samostanska vrata.«
»Res je,« je pristavil drugi, »in zelo sem vam hvaležen za gostoljubje, ki ste ga nama izkazali. Vendar bi nikakor, ne hotel ostati tu čez noč.«
Videti je bil v veliki zadregi in nekako prestrašen ter je bolj jecljal nego govoril. Toda menih je vztrajal:
»iNe bosta nam prav nič napoti; imamo dovolj praznih sob. V času revolucije so naredili tu mnogo prostora ...«
»Da, da,« je hlastal popotnik, »slišal sem govoriti o tem, Toda nevihta je prešla in midva lahko odideva ...«
Zagrmelo je in strašen piš mu je prekinil besedo. Prdbledel je. Menih ga je pazljivo opazoval...
»Saj vidite, oče, kaj naju čaka na cesti ob takem vremenu ih ob talki uri,« je prigovarjal še mladenič.
»Koliko bo pa že ura?« je vprašal starejši, kii je postajal vedno bolj bled.
Jecljajoč te besede, je pogledal podzavestno na svojo uro. Menih je stegnil roko in nekako oblastno prijel za uro, o kateri se mu je zdelo, da jo je spoznal. Bila je tista, ki jo je bil pulstil v svoji celici, ko je bežal pred morilci.
Nato mu jo je zopet vrnil, ne da bi bil pokazal kako razburjenje.
»Ostanite tu!« je dejal mladeniču. »Lezite in se mirno odpočijte v tej postelji, ki jo je imel nekoč zadnji opat Sv. Albina. Vi pa,« je nadaljeval, Obrnjen proti očetu, »stopite z menoj. Imam še drugo sobo, kjer boste morda lahko spali.«
Govoril je s tako mogočnim glasom in s tako veličastnim obrazom, da se je mož, kateremu so bile besede namenjene, dvignil in mu sledil, ne da bi bil mogel spregovoriti še kako besedo. Menih ga je peljal na konec hodnika v svojo lastno celico, iz katere je bil v oni krvavi noči pobegnil.
»Tukaj,« je dejal popotniku, »vam bo niorda počitek manj težak . . . Tu ni bilo prelite krvi.« Mož je padel na kolena. Zadnji menih Sv. Albina mu je podelil svoj blagoslov.
»Spite, brat moj ...«
In pustil ga je samega.
J a n k o K e r s n i k :
KMETSKA SMRT
Stari Planjavec je bil še trden mož, dasi je gospodaril že nad trideset let na svojem lepem, obširnem posestvu. Njegovo življenje je teklo, kakor teče pač veliki večini, da ne vsakemu kmetskemu gospodarju: v prvi mladosti »pol joka, pol smeha«, potem v mladeniških letih doma dela toliko, kolikor je ravno treba; ob žegnanju in ob semanjih dneh malo več vina v glavo, ponoči pa malo vasovanja in malo tepeža; nato pride ženitev in svoje gospodarstvo in z njo in z njim vred — skrbi pa dela vedno več in več; kako nedeljo ali praznik zvečer romata še polna steklenica in prazen kozarec iz roke v roko, pa čez noč je vse prespano, vse veselje, vise hripavo petje, vse zabavanje in delo je spet tu in skrb za pridelek in imetek. Tako pride starost in z njo želja po počitku. Sin je dorasel; suče se že v drugem oddelku onega kolobarja, katerega za vrše vsi gospodarji na Planjavi od rojstva do groba; sedaj ob žegnanju že pleše in daje za vino in tepel se je tudi že nekolikokrat; da tudi vasuje, to se razume samo po sebi. Temu sinu torej se izbere nevesta, žena, stari pa leže k počitku: najprej v kot za široko, vedno toplo peč, a potem skoro, skoro venkaj v hladni vrtič okrog bližnje cerkvice svetega Matka.
Dejali smo, da je bil stari Planjavec še trden mož; zato mu ni hodilo na misel, prepustiti posestvo onemu izmed treh sinov, ali pa, kakor se je bilo že zgodilo na Planjavi, vzeti zeta v hišo; saj je imel tudi hčer, ki je bila že za možitev. Stari je hotel še sam delati in skrbeti, dokler je bilo kaj moči. Le nekaj ga je storilo časih čemernega in zamišljenega; od mladosti že je imel bolezen, samo ob sebi ne nevarno, ki se tudi ni pogostoma pojavljala, a varen ni bil nikoli, ne doma ne v cerkvi, ne, ako je nakladal voz sena, vrhu njega 'stoječ, ne, ako je šel |po dzki brvi, držeč čez bližnji potok. Božje ga je metalo, čeprav ne pogostokrat, a'li kakor smo rekli, varen ni bil nikdar.
»Ubil se bom, ali pa bom utonil!« je dejal časih, toda navzlic temu je vendar mirno in ravnodušno hodil čez brv ali pa lezel na streho, kadar je 'bilo treba popravila. »Kakor mi je namenjeno!« se je tolažil potem z onim fatalizmom, ki ga je toliko med kmetskim ljudstvom.
Bilo je jeseni, ko je stari Planjavec znova — menda tretjič v dveh dnevih — ogledoval gola rebra na slamnati strehi svoje hiše.
»Prekriti, zakrpati se mora!« je dejal, vzel s police pri oknu zakrivljen nož, velel
N.	V. GOGOLJ:	1
rplcul
I.
V nekem ruskem ministrskem oddelku ...
Bolje če ne povem v katerem. Zakaj ni holj občutljivih ljudi, kakor so ministrski, polkovni in pisarniški uradniki, sploh vsi, ki se ukvarjajo s takimi posli. Ge kilo koga razžali, že misli, da je v njem užaljen ves stan. Pravijo, da je nedavno nek kapitan ispravnik — ne vem, v katerem mestu je. služil — vložil spomenico, v kateri jasno razlaga, da vladne odredbe nimajo nobenega učinka in da narod celo posvečeno ime .ispravnika’ izgovarja zaničljivo, ne tako, kakor se spodobi, in v dokaz temu je spomenici priložil zajeten zvezek neke vrste romana, v katerem se na vsaki deseti strani pojavlja ispravnik, mestoma celo popolnoma na treska n. Zato bom, da se izognem vsakršni neprijetnosti, imenoval ministrski oddelek, v katerem sc godi ta povest, nek oddelek.
Torej v nekem ministrskem oddelku je služil uradnik precej skromne zunanjosti. Bil je nizke postave, nekoliko kozavega obraza, nekoliko rdečelas, nekoliko kratkoviden, malo plešast in zgrbaučenih lic tiste nezdrave barve, ki je učinek petrograj-slkega podnebja.
Kar se tiče čina — zakaj pri nas je ta okolnost najvažnejša — je bil, kar imenujemo večni titulami svetnik, iz katerega, kakor vemo, brijejo norca razni pisatelji, ki imajo lepo navado, da se zaletavajo v
tiste, ki se znajo braniti. Pisal se je naš junak Bašmačkin.1 Sam priimek kaže, da izhaja od bašmaka; toda zakaj, kdaj in kako se je to ime rodbine prijelo, ni znano. Oče, ded in celo svak, sploh vsi Bašmački-ni so nosili škornje, na katerih so si dali menjati podplate vsako leto trikrat. Ime mu je bilo Akaikij Akakjevič. Morebiti se bo čitatclju to ime zdelo nekoliko čudno in izumetničeno, toda prepričan naj bo, da tega imena niso nalašč izrabili, ampak so tako prinesle razmere, tako da mu drugega imena sploh niso mogli dati. Zgodilo se je pa to takole:
Akakij Akakjevič se je, če se nc motim, narodil ponoči 23. marca. Pokojna mati, soproga uradnika in izvrstna žena, je, kakor se spodobi, sklenila, da otroka takoj krstijo. Mati je še ležala na postelji nasproti vratom, desno od nje je stal boicr Ivan Ivanovič Jeroškin, imeniten človek, ki je bil pisarniški ravnatelj v senatu, in botri-ca Arina Semjonovna Bjelobruškova, žena ipolicijskega častnika, ki se je odlikovala po redkih čednostih. Otročnici so predlagali tri imena, iz katerih naj izbere tisto, ki ji je najbolj všeč: Mokija, Sosija in mučenika Hozdazata.
»Ne,« je rekla mati, »teh pa že ne maram.«
Odprli so koledar na drugem mestu in našli Trifilja, Dula in Barahazija. »To pa je res nesrečal« je vzkliknila mati. »Kakšna imenaI Kar sem živa, jih nisem slišala. Če bi že bil Baradat ali Baruh — ne pa Trifilij in Barahazij.«
Zopet so prelistali stran — tam sta bila zapisana Pavsikalhij in Bahtizij. »Že vidim, tako je riamenjeho,« je dejala mati. »če
je že tako, potem naj se otrok rajši imenuje kakor njegov oče. Oče je bil Akakij, naj bo še on Akakij. In tako se je imenoval Akakij Akakjevič. Otroka so krstili, naš mali Akakij Akakjevič pa se je jokal in kremžil tako, kakor da bi naprej vedel, da postane nekdaj titulami svetnik.
Pri kateri priliki in kdaj je Akakij Akakjevič nastopil službo v ministrskem oddelku in kdo mu je pripomogel do tega mesta, tega nihče več ne pomni. Vsi ravnatelji in načelniki ter predstojniki, ki so se drug za drugim vrstili, so ga videli sedeti na istem mestu, v istem položaju in činu, pri enem in istem delu, tako da so sčasoma prišli do prepričanja, da je prišel že na svet tak, kakršnega so videli za pisalno mizo, v uradniški uniformi in s plešo na glavi. V oddelku, v katerem je služil, se nihče ni oziral nanj. Sluge ne samo da niso vstajali, kadar je šel mimo njih — še pogledali ga niso, kakor da je preletela sprejemnico navadna muha. Načelniki so se do njega obnašali s hladnim despotizmom. Pride kakšen pomočnik pisarniškega ravnatelja pa mu vrže kup aktov naravnost pod nos, ne da bi mu rekel? »Prepišite«, ali »To je nekaj zanimivega, imenitna zadeva«, ali kar koli, kakor je običaj pri dobro vzgojenih uradnikih. Akakij Akakjevič pa se je lotil aktov, ne da bi pogledal, kdo jih je položil predenj in ali je dotičnik sploh imel to pravico; vzel jih je in jih začel nemudoma prepisovati.
Njegovi mladi tovariši so se iz njega norčevali in uganjali na njegov račun svoje šale, ako se pri pisarniških osebah sploh more govoriti o šalah, ostroumnih namreč. Tako so na primer v njegovi navzočnosti
sinu Antonu, naj pripravi nekoliko škop-nrkov ržene slame, sam pa je še1! gori v 'breg do meje, ki je obkrožala njivo in kjer je raslo med robidovjem dokaj mladih belo-kožnih brez. Pod grmovjem prav na rumenem laporju je slonelo mnogo suhe praproti. Te je Starec nabral, malo zmel, jo vložil v nizko kotlino kraj njive, nanjo pa vrgel nekoliko suhe j el kovine in smrečja, nalomljenega gori više v meji, ter prapro-tino vžgal. Skoro je plapolal ogenj iz kupa, na katerega je Planjavec še venomer nalagal goriva, in gost, bel dim se je iz pokajočega smrečja valil v dolino. Zdaj je starec vzdl nož ter rezal brezovi no, trebil posamične šibe in jih metal na kup kraj ognja. Ko je uvidel, da jih bo dovolj, je jemal spet vsako posebej s kupa, jo držal nad plamenom in vil v trto; saj je bil sam vse za svoj dom: oratar, tesar, kolar in krovec. Nocoj je hotel luknje v strehi prekriti in za to je potreboval brezovih trt, da priveže slamo ob prekle.
Bil je že malone gotov s trtami; ozrl se je doli proti domačiji, je li Anton tudi pripravil skopo; nagnil se je preko plamena in zavil z desnico trdo brezovo šibo okoli roke.
Kar mu je zašumelo v glavi.
»A-a-a-ah!« je zaječal in se po urojenem nagonu porinil stran od ognja; a stal je v gornjem bregu in se je opotekel spet nazaj.
Božje ga je vrglo. Pal je z obrazom naprej, telo malo v stran na desno držeč, roke pa pomolivši predse. Obe roki sta prišli v plamen, v žerjavico, a on ni ničesar čutil, in da bi tudi bil, ni imel več moči, da bi jih potegnil nazaj. Krč je bil prehud in izgubil je zavest.
V	tem se je sin Anton, ki je bil ravno privlekel slamo pod kap, ozrl gori proti meji ter videl očetov padec. Glasno kričeč je tekel gori, za injim še sestra in dekla, in potegnili so očeta iz ognja. Tudi hlapec je pritekel, drugih sinov ni bilo doma, in prenesli so starca v hišo, na posteljo. Mati Flanjavka je hotela pomagati, ah nji je slabo prišlo. Sedaj je svetoval eden to, drugi to, toda roki sta bili tako opečeni, da si nihče ni upal prijeti jih.
»Kislega zelja in ajdove moke dajte okoli,« je svetoval hlapec.
V	sili je vsak svet dober. Storili so tako, močili starcu glavo in skoro se je spet zavedal. A sedaj je tulil od groznih bolečin.
Poslali so po duhovnika in po ranocelnika. Prvi je bil prišel prej, potem drugi. Starec ni mogel več vpiti, ampak apatičen je bil bolj in bolj. Spovedal se je in, ko ga je potem ranocelnik za silo Obvezal, kakor je pač znal, je ležal mirno vznak in le časih, ko so bolečine postajale neznosne, se mu je izvil hripav »Uh-uh-uh« prav iz prsi.	(Dalje prihodnjič)
pripovedovali razne izmišljotine o njegovem življenju; za njegovo gospodinjo, sedemdesetletno starko, so trdili, da ga pretepa, ga spraševali, kdaj se bo z njo poročil, in so mu sipali na glavo koščke papirja, češ da sneži. Akakij Akakjevič pa se ni zmenil za! nič, kakor da sploh nikogar ne vidi in ne sliši. Celo na njegovo delo te »šale« niso imele nobenega vpliva: navzlic vsemu nagajanju ni nikoli napravil nobene pomote. Če pa je bilo le preveč, kadar so ga sunili v roko, da ni mogel zastaviti peresa, je zavzdihnil: »Pustite me pri miru! Zakaj me žalite?« In nekaj ganljivega je bilo v teh besedah in v glasu, s katerim jih je izgovarjal.
Nekoč je mlad uradnik, ki je bil pred kratkim nastavljen, poskusil posnemati svoje tovariše in si dovolil svoje vrste šalo./. Akakijem Akakjevičem. Ko ga je le-ta zavrnil na način, kakor smo povedali zgoraj, pa je mladi človek osupnil, kakor da ga je nekaj ošinilo, tako ga je zadel pogled Akakija Akakjeviča in njegov žalostni glas.
Odslej je vse okoli sebe videl in pojmoval drugače. Neka nadprirodna sila ga je oddaljevala od tovarišev, ki jih je doslej imel za dobro vzgojene, spodobne ljudi. In še dolgo potem v življenju se mu je sredi vesele družbe pojavila podoba neznatnega uradnika s plešastim čelom in v ušesih so mu tiho zadonele pretresajoče besede: »Pustite me v miru. Zakaj me žalite?« In iz njih so odmevale še druge: »Ali nisem vaš brat?« In mladi človek je skril svoj o-braz v roke in še marsikdaj v življenju se mu je stisnilo od žalosti srce, kadar je videl, kako veliko krutosti je" v človeku.
(Dalje prihodnjič)
Tekme za svetovno prvenstvo v telovadbi
Pri moških prvi Japonci, pri ženskah Rusinje. Pri posameznikih: prvi Rus Titow, pri ženskah prva Rusinja Latynina. Slovenec Cerar prejel za dve prvi mesti dve zlati
medalji.
Izredno ostre honbe »o 'bile j ki dnevnem reklu pri letošnjih svetovnih tekmah v telovadbi, ki so se Odvijale v Pragi in ki so bile že betnajiste, odkar obstaja mednarodna telovadna zveza ('ustanovljena je bila leta 1881). Že sami treningi', katere je absolvirala rve:čina narodov ndkaj dni pred samiiim tekmovanjem, so 'pokazali, da se je mednarodna vrhunska telovadba neverjetno razširila; obenem so pa nakazali iti, treningi, da bo letošnje tekmovanje pokazalo vrhunsko umetnost v telovadbi, kakršne doslej svet še ni videl. In v resnici se je tako tudi zgodilo, kajti praško ljudstvo je menda slutilo ta napredek in je zato posečalo zadnje preiskušnje po več tisoč gledalcev, dočiim jih je bilo pri tekmah stalno do 20.000.
Za svetovno telovadno prvenstvo' tekmujejo moški in Ženške in se uspehi enih kot drugih reprezentanc ločeno ocenjujejo. Moški tekmujejo v dvaniajstarohoju (obvezne in poljubne vaje na drogu, bradlji, krogih, konju z ročaj'!, preskoku čez konja in v talni telovadbi). Vrsta šteje šest tekmovalcev in se upoštevajo le uspehi, najboljših petih za uvrstitev med državnimi reprezentancami. (Posamezniki pa tekmujejo obenem za prvenstvo v celotnem dvanajstero-boju in za prvenstvo na vsakem orodju posebej. Slično je pri ženskah s to razliko, da one tekmujejo samo na štirih orodjih (dvO-višinska bradlja, greda, skok čez konja in talna telovadba), se pravi, v osmeroboju.
Oba mnogoboja sta zelo zahtevna, zlasti dvamajsteroboj pri moških, ki spada med najtežja tekmovanja vobče. Edino olimpijski lahkoatletski deseteroboj bi sc mogel primerjati z njim In to tudi, šele sedaj, ko v dveh dneh (prvi dan obvezne vaje, drugi dan pa poljubne) Izvedejo program dva-najlsiteirolbdja; tretji dan pa pride na vrsto talkozvani, »finale«, pri katerem morajo najboljši (6) na vsakem orodju še enkrat pokazati, svojo poljubno sestavo za uvrstitev na posameznih orodjih.
Že takoj prvi dan tekmovanja se je pri obveznih vajah razvila silovita borba med glavnima rivaloma Sovjetsko Rušijo in Japonsko. Po obveznih vajah se je Rusom posrečilo samo za 0.05 točke pustiti Japonec zadaj in borba je bila tako dramatična, da je zasenčila uspehe telovadcev ostalih narodov, čeltuldi so pokazali odlične uspehe tako Čehi, Kitajo!, Italijani, Ameri1,kanci, Poljaki lin evropski prvak Cerar iz Ljubljane. Reprezentance (moške) so dosegle pri obveznih vajah tele uspehe:	1. Rusija
285,70 t., 2. Japonska 285,65 t., 3. Češka 280,45 t. Ju(go!slaVii|ja je tu na 9. mestu s 274,80 t. Pri posameznikih je na prvem mestu Rus Titow, na drugem Japonec En-do in na tretjem Slovenec Cerar. Taki, bo bili ulspelhil — kakor rečeno — v obveznem delu tekmovanja, kjer tekmujejo vsi v istih, še pravi v predpisanih vajah.
Končni rezultati narddniih reprezentanc in posameznikov v celotnem tekmovanju pa takole dzgledajo:
Moštva: E laponska 574,64 t.; 2. Rusija 573,15 't.; češka 561,40 t.; Kitajlška (rdeča)
559,00	t.; 5- Italija 557,20 t.; 6. Amerika 555,25 točk.
Vse „JOKA"~ij:de!(ce — kavče — preproge — žimnice — klavirje — harmonije
dobite ugodno pri
FRANZ KREUZER's Wfw.
prodaja pohištva in klavirjev Klagenfurt, Kardinalplatz 1,	tel. 23-60
Posamezniki: 1. Juri Titov (Rus.) 115,65 t.; 2. Y. lEndo (Jap.) 115,50; 3. B. Saklin (Rus.) 115,20 t.; 4. T. Ono (Jap.) 115,15 t.; 5. M. Cerar ( Jugošl.) 114,30 točk.
Zmaga Japonske je popolnoma zaslužena, diočim je zmaga Rusa Titovva med posamezniki prav te,Sna in bolj posrečena kakor, zaslužena, (kar »o pokazalle dovolj nazorno finalne tekme posameznikov na posameznih orodjih, katere smo imeli priliko zasledovati v televiziji. Tu se je najbolj odlikoval Slovenec Cerar, mladi visokošo-iec iz Ljubljane, ki je odnesel kot edini med vsemi Japonci 'in Rusi dve zlati kolajni za svoji prvi masti na konju z ročaji lin na bradlji. Skoraj! bi 'sodniki s svojo nepravilno odločitvijo odvzeli eno zlato kolajno temu odličnemu telovadcu, če ne bi praško občinstvo, k!i je bilo zelo- objektivno, 's svojimi dolgotrajnimi prdtesti zah-
— Pri nas na
KOTMARA VES (Nova maša)
V	nedeljo, 15. 7. db 10. uri, bo v Kot-mari vesi pel novo sv. mašo g. novomašnik Tomaž Hao, katerega so farani več let podpirali, da je kot misijonski bogoslovec mogel dovršiti svoje študije. Vabljeni!
ŽELEZNA KAPLA (Nova maša)
Nova maša pri Devici Mariji v Trnju bo v nedeljo, dne 22. julija 1962. Kitajski novomašnik Silvester Yuan, kateri je študiral v Angliji' in so ga podpirali med njegovim bogoslovnim študij em dobrotniki iz fare Železna Kapla, bo pel svojo novo mašo pri romarski cerkvi Mariji v Trnju ob 10. uri. Vsi prisrčno vabljeni!
DJEKŠE
(Birma)
Pred meseci že šo nalm sporočili iz Celovca: 15. jullijia bo na Djekšah birma.
Birma je melkaj veličastnega. Samo Vsakih 8 let je birma v fari. Začnejo se priprave. To in ono je treba popraviti, prenoviti. In tik pred birmo se zaičnejo plesti venci, postavljati' mlaji din slavoloki.
Slednjič pride trenutek, ko se pripeljejo škof. Začnejo izvonili z vsemi zvonovi in streljati. Na Djekše so prišli škof ob pol 8. uri zjutraj. Potem je bilo najprej izpraševanje otrok v šoli. Nekateri otroci odgovarjajo dobro, drugi so, kakor bi bili začarani. iNe odprejo ust in najnavadnej šib reči ne znajo.
V	1. razredu: otrdk riše na tablo šest resnic in jih našteva: prva, da je en Bog itd. Drugi je vprašan o Jezusovi' mladosti. Gladko deklamira: .
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, IG. 7.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Rož, Podjuna, /tla v pesmi in glasbi. — 18.00 Viimček, oj vin rok moji — TOREK, 17. 7.: 14.15 Poročila, objave. — Bolje je paziti, kot zdraviti se. — SREDA, 18. 7.: 14.15 Poročila, objave. — V sredo popoldne v prijetni družbi... — ČETRTEK, 19. 7.: 14.15 Poročila, objave. — Otroci, poslušajte! - PETEK, 20. 7.: 14,15 Poročila, objave. -Z mikrofonom na obisku pri ob irskih rudarjih. — SOBOTA, 21. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. - NEDELJA, 22. 7.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Nainovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine
ugodno in na obroke pri
HANS VVERNIG
KLAGENFURT. Paulitschgasse (Prosenhof)
Blago za poletne obleke, posteljno perilo
Velika izbira —
zelo ugodne cene
L Maurer
Klagenfurt	Alter Platz 35
tevalo pravično oceno za Cerarja. Rus Saklin je namreč za svojo vajo na bradlji, Iki jo je 'iZvedeil elegantno in sigurno, ki pa ni ‘imela iposebnlilh težkoč, 'prejel visoko 3'čeno 9,80 točk. Ko je za njim naistopil Cerar, Iki je svojo precej; težjo in z rislkant-nomi gibi ipcsejaino vajo izvedeli prefektno in elegantno, prejel od sodniškega zbora isto oceno (9,80 t.), je bilo potrpljenja občinstva v nabito 'pelini' dvorani konec. Verjetno bi prišlo še do večjega škandala', da ni mednarodna ikomisija razveljavila sodniško oedno in priznala Cerarju zasluženo in 'pravično oceno z 9,9 točkami. Vsa čast praškemu cbčinlstvu, ki je bilo zelo objekti vnio in Vse fine izvedbe enako odobravalo, pa najsi je bil potem to Rus, Japonec, Kitajec, Jugoslovan alli Ceh. IPa ne smemo misliti, da se Cehi ne razumejo na telovadbo.
Pri dekletih so zasluženo zmagale Rusinje, tesno za njimi so Čehinje, nato pa Japonke. Med posameznicami je prva Rusinj a Latyn'ina, druga pa je Čehinja Caslav-ska.
Ivo Kermavner
Koroškem —
Zvezda kliče Kralje tri,
Jezusa iskat so šli, prinesli mu darove tri, po 'drugem potu so odšli.
Dahne, pridna deklica, zvesto si poslušala veronauk in se učila! (Zato pa zdaj znaš in odgovarjaš, da so veseli Škof in tvoj angel varuh!
Tudi v tretjem razredu je šlo dobro. Otroci gladko odgovarjajo. Potem zapojejb pesem: »Lepa si, lepa si, roža 'Marija«. 'Vidi se jim, Ida so jo že mnogokrat peli.
Tri četrt ure traja izpraševanje. ‘Nehati je treba, zdaj bo ob 9. uri sprejem. Slovesen sprejem škofa.
Škofa smo nameravali slovesna sprejeti na vaškem trgu pri slavoloku pred cerkvijo. Pa je neprestano deževalo. Kdo bo stal na dežju? Zato je bil sprejem v topi pred Vhodom v cerkev. Vse je bilo bolj na kratko. Par deklamaciji je izostalo, zato naj bo ena tukaj objavljena:
Prevzvišeni,
Vi prišli Iste,
da v veri nas potrdite,
saj v šoli smo učili se:
le v veri je zveličanje!
Birma v veri nais potrdi, da zvesto jo ohranimo, jo stanovitno pričamo in da j>o njej živimo!
Že 'sveti Jakob nas uči:
Če kdo po veri ne živi, zastonj o veri govori, brez del po veri — vere ni!
Pri birmi pride Sveti Duh, prinese sedem nam darov, modrosti dar (1), zastopnosti (2), dar sveta (3) in razločevanja (4).
Prinese Sveti Duh nam dar moči (5) in pa pobožnosti (6).
In sedmi dar, potrdben dar, je strah pred Bogom (7), Stvarnikom.
Prevzvišeni, naš nadpastir, spoštljivo Vas pozdravljamo!
Potem smo šli v cerkev. Na koru so pela: Ecce, sacerdos magnus — Glej, veliki duhovnik. Na orgle je igral knežanslki organist Marko Majrič, pd. Bučiln.ik. Odkar nam je organiistinja umrla, še nimamo svojega organista.
Potem je bila škofova maša s pridigo. Slovensko pridigo je imel gospod nfsgr. ‘Kanlduith. Ker je zunaj še vedno deževalo, so bile molitve za rajne kar v cCilkvi. Nato je bila birma. Birmancev je bito 82. Po birmi je bila seja župnijskega sveta in farnega odbora. Po slavnostni julžini bo ob 2. uri popoldne škof v cerkvi blagoslavljali male otroke. Nato so se škof odpeljali na Knežo, kjer je bila še isti dan vizilta-cija in birma.
Dolgo nam bo ostal v (spominu veliki dan sv. birme!
Obvestila
OPOZORILO NAROČNIKOM!
Polovica leta je za nami! Veliko naročnikov je že plačalo naročnino do konca leta 1962, mnogi le za prvo polletje, nekateri pa so zaostali s plačilom.
Vsem vestnim plačnikom se zahvaljujemo za njihovo točno plačevanje, ker nam s tem omogočajo redno izdajanje lista. Prosimo pa vse one, ki še niso plačali naročnine, da to sedaj store.
Vsem naročnikom v Avstriji prilagamo poštne položnice (Erlagscheine), da z njimi plačajo naročnino do konca tega leta (1962).
Kdor je naročnino že plačal, pa bi kljub temu prejel položnico, zanj ta opomin ne velja, ampak se mu ob tej priliki zahvaljujemo za redno plačevanje. Položnico naj shrani za prihodnje plačilo.
Uprava lista »Naš tednik - Kronika«
SV. HEM A-ROZ ALI J A pri GLOBASNICI
Po pdpravilu strehe romarske cerkve sv. Heme je še ostala potreba urediti tudi lepo ubrano zvonjenje.
Ker so stroški, veliki, so častilci sv. Heme in romarji ter dobrotniki ipčisrčno napro-šeni, z darovi pomagati k dosegi tega cilja.
Za darove že vnaprej Vsem darovalkem iskren »Bog platčaji!« Vplača se lahko tudi na ček. štev.: 185.686.
Župni urad Globasnica
SLOV. ŠTUDENTJE NA DUNAJU
Klub slovenskih študentov na Dunaju (prej Klub koroških slovenskih akademikov na Dunaju) ho izdal ob 40-letnici svojega obstoja »ZBORNIK SLOVENSKIH ŠTUDENTOV«, ki bo na razpolago začetek septembra.
»DEMOKRACIJA« na TRŽAŠKEM
V pojasnitev k našemu poročilu v Našem tedniku - Kroniki omenimo, da je »De-mokracija« list vseh demokratskih Slovencev na Primorskem, ki je vos čas častno vršil svoje 'poslanstvo, da j|e zamejske Slovence budili k narodni in protikomunistični miselnosti. Prva leta so list tiskali v Gorici; izdajatelja lista sta. bila dr. Sfiligoj in g. Krpan in tudi odgovorni urednik je bil Goričan. Od leta 1948 pa ga tiskajo v Trstu.
Titanska accna
MIMnHHBnEIBHHHMMHHI
Bistrica v Rožu. — Sobota, 14. 7.: Maribella, das Madchen a. d. Titclblatt (IV). — Komedija. — Nedelja, 15. 7,: Dor Priester von Quaintana (IVa). — Dramatičen film o duhovniku, kii slkuSa spreobto li meiksikanskega bandita, pa to plača z življenjet Za odrasle s premislekom. — Sreda, 18. 7.: ttie Naakte in de.s Satana Hand (IVb). — Gangsterski šef z izsiljevanjem opravlja tihotapstvo in krade bisere. Za odrasle z resnim premislekom.
Borovlje. — Sobota, 14. 7.: Metne Fran, das Call-Girl (IVb). — Veseloigra, /.ena policijskega inšpektorja se mora otresti suma, da je takozvana „GaM-Girl". — Moralni zadržki, za odrasle z resnim premislekom! — Nedelja, 15, 7.: Das lotztc Kapitel (IV). — Nemški domovinski film, ki sc dogaja, v norveškem gorovju. — Torek, 17. 7.: Insel dc.r Atna-zonen (IVb). — Pustolovska zgodba, v kateri pride 7 maturantinj v roke gangsterjev. — Četrtek, 19. 7.: Diie schvvarze Hand der Mafia (IVa). — Gangsterski voditelji se bojujejo med seboj.
Dobila ves. — Sobota, in nedelja, 14. in 15. 7.: Im svciBcn R6B1 (III). — Film po znani spevoigri v barvah. — Sreda, 18. 7.: Dort wo d or Bcrghof sleht (III). — Mlad kmet si po mnogih težkočah pribori svoje dekle.
Miklavčevo. — Nedelja, 15. 7.: Im weiGen R6B1 (ITI). — Film po znani spevoigri. — četrtek, 19. 7.: Operation Amsterdam (IV). — Napet pustolovski film iz časa nemškega vpada na Holandsko.
Pliberk. — pobota in nedelja, 14. in 15. 7.: Das Riilsel der griinen Spiinne (IV). — Nekega morilca odkrijejo v nočnem lokalu. Kriminalni film. — Torek, 17. 7.: Diok und Doof erben cine Insel (lil). — Veseloigra. — Donnorstag. 19. 7.: Gortlla laBt schiin griisson (IVa). — Kriminalni filim.
Sinča ves. — Nedelja, 15. 7.: VVenn das Blut kocht (IV). — Vojna drama iz druge svetovne vojne, ki se dogaja v Vurmanslkem pragozdu. — Ponedeljek in torek, 16. in 17. 7.: El Khobar, Schre-oken der VViiste (II). — Muzikalična pustolovska zgodba. — Sreda in četrtek, 18. in 19. 7.: Dor Tote lebt (IVa). — Brezsmiselni gangsterski film. — Pc-lok in sobota, 20. in 21. 7.: Gangsterjagd in Lodor-hosen (III). — Dolgočasna veseloigra.
št. Jakob v Rožu. — Sobota in nedelja, 14. in 15. 7.: Der Fischer von Galilaa (IV). — Arabska princez.inja premaga svojo strast ]x> maščevanju Z srečanjem s sv. Petram in Kristusovim naukom. Površno glodanje na svetopisemska dogajanja. — Torek, 17. 7,: Stioitkampfer widcr IVillcn (HI). — Veseloigra, švedski .zastopnik potuje v Španijo in doživi tani marsikatere pustolovščine. — Četrtek, 19. 7..: Fetfcsscltc Leidensahaften (IV). — Napet film iz mornarskega življenja.
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80.— Sil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26, — Tel. štev. Uredništva in uprave 43-58.