334. mm.
I ML H. «Ml 1911.
C«M M vfmj0V.
xuil leto.
.SJovcr>*i Narod* velji v Ljubljani na dom dostavljen \ upra\rj*tvu r*efeaaan
......* »T- celo eto......K
četrt leta .   .  '  *  J  *  "  *   6._ ćetn^ta .   "  .#  *  .* .  ! J
*■**••       — ca Ti*eaoc. ......
Crv   rat s* frarktratc  aMM0afsl rt« WkWk% Crtcaiifrsi *x a flora sitca it i, o pntbtju le\ok
27-190
tati  željan    peten.klopna pttit vrtta *a enkrat no 14 vin., za dvakrat po 1? vin , za nitrat ah velkfat p«  10 vin Pri verjih msercijah po dogo\ufu. Lpravniitvii naj se poMljato naročnane, reklamacije, in&erau itd. io j*, aomim^trativne stvari.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
Na p« mena naročila brez istodobne v poslane naročnin« s«
za Avstro-Ogrsko: cei o leto     .   .....  K 25'—
pol leta........13
četrt leta........ 6.50
na mesec........ 230
za Nemčijo:
celo letu
K I*-
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30"
Vprašanjem glede mseraiov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka it rs: Eaaailsva alica st. S, (spodaj, dvorišče levo), teleta a *L ti
OMrukclja v Istrskem de-želnem zbora.
Proti volji hrvačkih io s!o v enakih poslancev sklicani deželni /.bor isrrski je imel \čeraj popoldne drugo sejo. Takoj po prečkanju zaptanTaV
ka —» je oglasilo po vrsti petnajst hrvaških poslane v. češ. da zapisnik n: pravilno sestavljen io zahtevali so. na ae zapisnik popravi v statista nji-
i*e/ iui glavar Bizzi je orlaro-' ar.l. -3". > ni ona očitanja, ki so bila izrečena v italijanskem jeziku in ni hotel dati besede hrvaškemu poslancu rir. Zo'-eonu ter hotel presto-I'iti na dnevni red. Ten?o postojanju deželnega glavarja so se pa npr H hrvaški in slovenski poslanci in »o za-eeli hrupno nhstrukrijo. Začeli so Pipkati na sirene rn uprizorili tak hrup. da je dež. glavar Rizri no*»ml svilam in kopita in pobegnil 17 zhomi r*». Hrva«ki :n slovenski poslale: so med tem zapeli Lepa naša domovina«.
l-r* ' h~rmkeije je bil. dat «0 se T--elan* i veeiue in man>ine se*! i na rekak spravni pocoror, k: je ime! ra uspeh,   da ae je seja nadaljevala. v
rešila se je Te draga točka dnevnega
veda. Glavar je namreč naznanil došle vloaje in dal prečitati nekaj interpelacij,   na kar %ta bila   dva r.ujna
nredloga. Mandieev in r'p podpore prebivalstvu valed bed» od kazan a finančnem n odseku. Dni-g*ara *c ni nič obravnavah*, ker *n hrvaški rn slovenski poslanci i »javi -. da bodo vse preprečili j obsfrrrkH-jo. Vsled team je dež. glavar rnkfjn-čil sejo. Kdaj bo prihodnja «^t-i. nxi-rma če bo sploh katera, je nHvis-no od uspeha. < »siroma neraapeha -pra%n#» konference, ki ae sk'i'V. T-1 iane je energičen nastop hrvaških in slovenskih pnalsncev nad *-se ir*>
<*n*til. ka *       revideli m>.   da proti •Iji hrra«kih in s»o*ra«»k!h poslan-
#t ne bodo dobili d^nmrjm za pokrit-> d^fieita koprske razstave.
Ko! nos ući revolucija na Portuialskem?
Klerikalci kaj rud: nagi «saj a je ravno klerikalizam on. nepn
oaan
Tdrzuje in
LISTEK.
-p isal  A    P   C ■ « : c. t Dalja->
Bil je Miroslav. Lepi spona in 1 m ^ vzbudili v Minrui de«. Obsipal* za je z vprašanji, da anali ni veaieL na a j naj ji oalajosoci.
« akajfe vendar   nekolaaio!« je ■nI stiskajoč ae k nji » akankal aa--av jati dolaje koraka
Oklepali ae je je sa levieo in J# atJo vedno ar leda I.
Pripovedoval je. da > ^1 -iiin.o ^me. «poamal je najprvo Pmanjo-1 in potesn iele njo. Čakal je na njo .*r. m ie je Mopil v lokal, ko ae j* rna ravno dviarnila
»Ali Bani ve* t penzionatn?^ Mi
* ara je tikala, a on jo je vika«.
Sir *#e' Radi ras      ah? Pri H «e je za prsa   hi arb-lnl   v njen na. »Meni »i balo možno več vadr-hre|^ne| sena pr» v^s. Mina
-a vanLprnsoeT^ mi je sajija<o r. ras i» klieal sem Mino tolik*i raraai. dat ao
* prebtadili. Vsak eaa aem bil kaz-
raiel. Taam **"^ia
rrt   iir#heam»t» To aaunaui. Vaa nisem reč p > nad rnenoj rania'o-
in države, ki varuje kraljevska prestole pred revolueijonarnimi idejami in čini. Kdinole kit-rikalizem je v stanu, vzbujati in vzdrževali Ijutiezen do naroda. Jo •k»ui*»Vine - v^ako napredno miši je n j*- jf pa ie a priori nevarno obstoju in razvoju držav Kdor pa trezno oimzuje lok časa, mora priti do zaključka, ua je ravno klerikalizeui vetino in p«ivsod tisti nakrmi, ki pevzrcna Krvave pre« nrate \ ^amih državah, pri ra/uih narodih. Sanelo smem . trditi, da *o tam. kjer
zetu. naj-a za re\ .»iucijonarno ariha-rje. Klerikalizem se v svoje politične namene ne posluaujc mteli^em-e temveč neizobražen i b ms ki «0 navadno   dostopne  vaetn   ekstrem ni nt -j-1 iti.   Ts m^ae pa ne prinearajo na klerikalni prapor / prepričanja, tena-več iz popolno*r:« enostavnega razl«»-jra. ker upajo, da bodo s iN»močjo k le r. kal ne pripomoči   doaeajli   vse tiate zlate arrarlore. katere jim razni klerikalni voditelji obljnbnjeio. Ko pa ta masa vidi. da so vse te obljube ie erb-bnbe. ki se uikdar ne izpolnijo, da •o vse te ohljnhe edinole vaba, s po-r atert  ban4 11    Maaaaaaalni iti-prosto maso izrabljati v svoje n« namene, tedaj pride do ara ekstrema. Klerikalei ne vzbujajo v ljudstvu   kakih vzvišenih navadno nrjasi jim iz sira aaj v najvišjo iasian'-«   v dr-aarei —- t- aodiaeV. t*»r jih v«*rliV» p^>la-aroma do prepričanja, da je klerikalen vse dovoljeno. «ia vsak uradni!:, ki se ne strinja s poaruhonosno klerikalno politiko, zlorablja »vojo oblast, da je vsaka driMvnm postava,   ki ne do-pajirm klerikalnih zločinov, naperj na proti ljudstvu.   S takimi idejami se pa posredno vzaraja v ljuds*raj re-volneijonami duh.   ki pride prej ali *Iej prav   arntnvn do izbruha in *»*■« r navadno v ra^no nasprotni »meri. k» kor to pričakujejo njearovi očetje in vzgojitelji.   Od klerikaleev vzarojeno ljudstvo pade iz eneara   eVstr^ma v druaroara. Zarni« nitmeara razvo-
ja ia napredka   ter   -e poda na jot rasilstev.
Zarofl«o ina nas aei, da so t ase trditve resničn*- TK»kazuje>i p* tr» po-pitinoma jasnr» doaro^lki v ju, h zrlab in državah Narav« jii/ ih na roriViv na I-a-Kem. r'raneosken Španskem in rortuaralskein je reliko boli oovzetna za kl^rikaln^ :«l*j» nejr«. severni narodi. Vsled teara tudi vidimo. Ha ie klerikalizem i*oaranjal v t«»h
pra\
žavah zelo bujno r.»'ije Ljiul^tvo j" bilo liisaaaii in iHesno popolitoma isiH* 041 ra/.nili >amostaiio\ in re iU>\ \ na vaapija. pa tut?i \ se nari»d-t.o yu>{Ni<lai>t\ o je bilo in!\ irillo edi-nole «si klerikalmli uu»irot<e\. \ sa politika se je vodila 1/ ll.n.ii In «••• Mn<i p«.gledali * se I«* iiezi'le. tedaj elito videli, da so kulturno |M>|#olli'»-nia zaostal*-, vr »>ix»Har-ko bile p.« fm }h,}rtoma uničene. M<Mb-rna Kultura je »la mimo teh drza\. 1'renival-st\ ffi^p«Miarvko pojN»ln.»nia pr« padalo.
Prišlo je «?■» rej.krije. Tisti instinkti, katera so zasejali klerikalei v di.še teh juziM na .J«. izbruhnili na dan. Zavzeli so pa ra\-no nasprotno smer. Ljuiietvn je videlo velikanske kulturne in jto^j^Klar--k.' nupreilke \ de-zelah. kjer vlada !»v oboda, ter zahtevalo orl svojih varuhov, naj mu rtoniaarajo. Ti pa niso moarli kar naenkrat nadomestiti tiste-ira. kar so stoletja in stoletja hote zanemarjali. Vsled teara je prišlo »Jo izbruha.
Tn tako se j* '.aeeln jk> vseh južnih latinskih deželah pojavljati stremljenje po osamosvojitvi. po MT'.vtitvi o<l srediijev*-ke^fii nabiranja in stremljenja. Klerikalizem je na Francoskem popolnoma doisrral >«ii Inti > !• «r Re> t A ueija na Portuaralnkem je pa tudi jasen dokaz, kani votli klerikalna politika. Na Por! uare iskem je bilo /a ilu^vno \zaroj*» zelo malo skrhlj« n. \ nearo tri četrtine \ seara prebivalstva je analfahetov. ki ne znajo ne brati, ne pisati. GosjMnlarstvo je ae zelo primitivne*. Industrije >ploh ni. čeprav so dani vsi predpoaroji za arospodarski razvoj te ilezele. Ciooarrafična le*ra «leiel°. krasno lisar»on*»k>< pristanišče jo takorekoe pred i si in i rajo za ev-ropskf* pristanišče, kakor to pravijo l»ortu;rivki arr»s|MHlars'k 1 poluiji
Toda vsi ti prefifioaroji nis<i pomagali. Iw»z#-la m prebivalstvo so >-led klerikalne pofruhonosne politike m v*|ed zapravi ji vosi 1 \ ladar^ke roflbine, kat«ro \edno zaarovarjali in Kranili klerikalei. |H>polnoma b-iilH>zali. Razni redo\ 1 mi vedno bolj ra/sirjevali svoje vejevje. Klerikalizem je tlabil na Portugalskem tako pr»'?iifM-. da obstoje«! zakoni niso imeli prav nikakršne moči \ eč. V«*i m«»-ski «-.'«mostani s«» bili že pred osemdesetimi leti sekularizirani, in že Pom-bal je pnesrnal jezuite. <»l»stoječi kazenski zak<»n  prepoveduje politične
govore \ ter k vab. škofje se morajo ravnati 1*0 placetum rearimii, in papežev nuneij je siivel s vkofi uradno ola-evali samo - posredovanjem drža a nejra ministrstva. In vendar se ni klerikalizem prav nič oziral na te zakone. Izrabljal je ns|*>sked tudi omajam* stališče vladarjevo, ter napeljali vodo na svoj mlin.
Ljudstvo je bilo do skrajnosti nezadovoljno. Klerik;j|«*i so ljudstvo popolnoma /vstrnpili. Iti ravno to kaka j« • neposrdiio povzročilo krvavo revolucijo na Por tuaralskeiri. \ezado\ oljna masa se je naveli« ala vednih obljub, ter šla za tistim, rst katerega so pričakovali rešitve \i jfletialo. zoper koara se 1m.-ju je ja»rt ucralsko ljudstvo je zahtevalo v prvi vrsti kruha. In vsi tisti nizki instinkti, katere so klerikalci vzajojili v i>ortu|ralskem ljudstvu, ao se obrnili proti njim samim.
Ta revolucija pa ne bo ostala brez posledic. Španska monarhija mora vsled dogodkov na Portugalskem spoznati, da je njena edina rešitev v tem. oa se popolnoma oprosti klerikalnega vpliva in da gre po noti, katero ie začrtalo Canalejasovo minisi rstvo.
Klerikalei žanjejo — kar so sejali . . .
Dnevne vesti.
Je že vse na Dunaju! Novi mestni volilni red je že pri Hartlju. f»oslej je vlada, prej kot je kak zakon predložila v sankcijo, vselej zahtevala, da se ji predlože tud; steno-srrafieni zapisniki o dotični deželno-7.1>orski razpravi. Sedaj se to ni zahtevalo, iz čeaar bi človek sklepal, da je baronu Hartlju to. kar se govori v d*»želni zbornici, »leveta l»riga. l>a vlada deželni zbor kranjski tako zaničuj«-, temu se ne čudimo, ker je ravno ista \ lada. ko je cela zbornica od nje zahtevala, da naj pove. kako da ni nasvetom sla Hribarjeve potr-dit\e, hladnokrvno inigovorila, da se ji t«» ne vidi potrebno. Razprave v deželni zborniei so teilaj prazen nič. kar se je pri ti priliki iznova pokazalo. So pač lepe razmere v deželi!
-i- Hudobija. V konsoreiju Jutra« rabijo pra\ radi orožje hudobije, in to tudi pose' o., tedaj. kadar dobro vedo. da hudobija ni na m»*-stn.    T>r. Tavčar ni  mogel v Novo
mesto, ker so se zadnjo soboto vodila važna pogajanja s Trstom. Dr. Ora-žen to dobro ve, a danes očita v svojem lističu i|r. Tavčarju, da je pustil (iaug/la na cedilu. Omenjena podajanja niso bila zasebna zadeva dr. Tavčarja, kar »Jutrovei« dobro vedo. Pa vzlic temu natoleujejo. Poštenjaki! SIknJ v N oveni mestu pa je bil tudi na željo novomeških volilcev preložen na prihodnjo solsilo!
Kje   je    mladina? Skaiovit-idealisti nastopajo tako.    kakor da imajo vso mladino    11a svoji sirani. Kar je mlado,   to   je vse v njihovem tals>ru -   be^Jičjjo dan na dan. a če se malo \H*g\e<\a po slovenski domovini, se vidi takoj, da so ti praktični idealisti totalno osamljeni in Ha nimajo nikjer nič realne zaslonibe. Koliko je akadeiničnega naraščaja! A ogromna večina   tega    naraščaja je Skalašem obrnila hrbet.   Tudi tisti akademiki,   ki stoje n:* u a rod no radikalne ni stališču, so proti tem najnovejšim idealistom 111 jih na narodno-radikalnih shodih in v listih neusmiljeno podajajo.   i»čitaj«»č   jim mlpad od svojih dijaških idealov. Š»- slabše pa je za te ljudi    med ono mladino, ki je že »topila \  praktično življenj« . .Mul vso to z univerze   došlo mladino,   jih   U» kmalu na prstih sešteti one. ki se prištevajo   Skalašem -. velika večina teh akadeinik«>v :!le^diit-no iieče nič slišati o njih. Kje je torej tista mladina, ua katero se akli • u jejo Skalaši T V taboru dr. Žeijava in Rrbiiikarja gotovo ne! Karodaao-napreilnn stranka .;»• storila le to veliko napako, da je Skalašem puščala odri\ati in v stran    |K>tiskati ravno najboljši del narašča. Skalaši      z neverjetno brezolirazn -   1   \ stranki sami potiskali stran vso tisto mladino, ki se z njo ne strinja. C'e kdo ravno hoče. Inhko navedemo konkretne slučaje, s kakim nečuvenim terorizmom so Skalaši znali   na pr. doseči, da so dobili različne slnžlie samo njihovi najožji somišljeniki in kako so \sr.kega dru are ga pahnili ob zid. To jt  napaka,   ki jo je storila narodno-rapredna stranka i/, gole popustljivosti in ker je tem Skalašem preveč zaupala in jpi precenjevala. Doživela je dosti bridko razočaranje ravno s tem preeenjevanjern. A na srečo je temu konec. Mladina, ki so jo Skalaši potiskali v strau.   se dviga   in za >Tranko je le v kori>t.da stopijo v njenih vrstah na površje   mladi možje, ki imajo resnične ideale v srcih, ne Takih, kakor Skalaši.
ajaaj   Sedaj sem pri nekem knjigotr/ 1 u \  koni|*U»arjn in ti vini   eknpaj *
azzmai
Miroslav je pripovedoval vse to tsaarlo. Stavki so «e m»i trarali in misli so !s* nin medle. Mini je Mira njearova odkritoarenoet in hila ara ie vesela. Tudi sama se je čutila v» l.keara otroka in zato je imela Miroslava za bratea
»Toria kje imate simif« jo je corassal nenadoma. Njo je to vpraša-rje presenetilo.
Kaj te to briga, ljubi moj?« Briara* Seveda me briga' Prosim Va* lepr*. ne imejte me za otro hftSa
Prav dobro se je zabavala i njim. Veh«"*«* pa v K1 siK.mnila na *ina in na Trebarja Porabila je že nanj in bila ravnodušna nad preteklostjo. On pa je govoril dni je:
■O. teta mi je zauoala vas. . .laz ara anvratim — Tre barja!«
Postal je hipoma žalosten in stisnil roko v pest. Njeamre oei so se sn-• veti le snentjn, a obraz mn je postal f 'tm jen.
Se-'s -en doma, hvala ti za sprematr»!« je izpreamrorila konjemi Mns Srečal jn j> polieiat in snmlji-\o oarfVdrreal. Oba sta bila r zadreari ter naarlo stopila v rein.
XXII.
Mina ae > tmdila odpraviti Mi romlara dotnor. a ta je bil avojeajta tal jn bajta4 i aajav
\idetr luH-em. kj»» prebivate sedaj!^ je dejal desetkrat zaporedoma. Njo >e skrbelo, zakaj vedela .ie, da jo noeoj obišče še Oarlutti. Dr»lgo sta se pričkas.n v temni veži. K on eno je zapazila Mina. da se je ustavil pred hišo policist, ki jo je malo prej sumljivo oarledovsl. Irnela je strah preti temi ljudmi in zato je odšla naarlo |w> BttanjZsieah navzg»»r Miroslav je urno tekel za njo.
Si ara Marta je sedela v kuhinji na stolu i elo se ji je močno gubančilo m dišalo je po vinu. .Jezik ji je bil nesignren. ko je povedala Mirni, da io je C arlntti že večkrat iskal in na-ročil, rta pride «>b enajsti uri zofiet. Miroslava je starka z ve/da vo ogledovala in se ga ni upala itogladati nm-rmxn<mt v obraz. Mina je imela ta hip >elo stroge poteze na obrazu. Stopila je pred starko in njen glas je bil presenetljivo trd. ko ji je rekla:
-Kaj je torej z vami. Marta f Danes ste me enostavno oustili na cedilu. To si za prihodnje čase p repo ve-dujem!* In močno je zaeepetala 3 nogama.
Marta je postala v obraz rdeča kot rak. Oei vidno ni pričakovala take razburjenosti.
»In jaz si prepovedujem za vas. lej take irrobnatt!« je odvrnila čez dolajo z ■mHfaim   in razburljivim
Mina m jn Mila. tVi
tih. ne da bi mi vsaj naznanili svoj odhod. Vi ste moja služkinja! Toda če Vam človek v svoji neumni dobroti pomoli prst. zagrabite takoj celo roko. Kje ste se torej celi ljubi dan iHitikaii in — popivali? Sram vas bodi!«
Starko so te l>esede močno razgrele. Omahovaje je vstala s stola in rekla počasi:
»Kje sem se potepala — to vas nič ne briga. .laz vain odpovedujem sltižl>o. .<
Mina je zardela. V nenadni zadregi in jezi se je obrnila po kuhinji. Zagledala je Miroslava, ki je mimo čepel v kotu na polomljenem stolu in poslušal. Domislila **e je. da *e mn ia ta hip dostojanstveno vesti, zato je odločno rekla:
»Dobro! Sprejmem vaso odpoved na znanje!«
S prezirljivo gesto se je obrnila in odšla v hitdoar. Miroslav je teke! za njo.
Daj mi cigareto! Vse to me je razburilo, dragi,« je rekla in sedla na divan, ne da bi odložila klobuk. (>z nekaj časa je vstala in se začela preoblačiti, pri tem pa se ni ozrla na tvojejra mladega spremljevalca. On ae je čudil vsemu tenin ia postalo nin je vrnee.
»Koliko je aa ari T« ga je vprašala sea nekaj eaaa, M i ros ln i je stopil k svetilki ta nejsl:
In-
»Čez pol ure ho torej tu!« ' Kdo?«
»No — moj mož.« Ti si omoženaV se je čudil on. Bil je ves začuden in presenečen.
»Da! . . . To se pravi . . . Seveda je mox,< je govorila v vidni zanlregi. Pospravila je nekaj obleke in jo nesla v spalnico. Miroslav je vzel gorečo svečo in šel za njo. Ona je bila v \edno večji zadregi. Vedela je, da je Carintti silno naanijeu k ljubosumnosti in četudi je bil Miroslav skoraj še otrok, se je vendar bala.
>Torej lahko noč, Miroslav!« m»i je skoraj šepnila ljul>eznivo na uho. Hotela ga je spremiti do stopnic. Toda on se ni gauil.
»Onjosena!« je izustil če« dolgo. »Čemu teara ušei povedala že prej?
Kaj zato? Prezrla sem . ..
»Kakšen je tvoj mož?-
»Kakšen? Čudno vprašanje!« Ogrnila se je v morini predpasnik, ki ji je segal od ramen do tal in se je > oprijel tako. da se js lahko opazovalo njeno lepo obli kano telo.
»Ah?« ... je vzklikni! glasno. Videlo se mn je, da ae je nečesa nenadoma domisli!.. »Ti živiš i njim ... Kar, tsko, ali net Sedaj razumem ... Daj mi. prosim, te, poljnb!«
Vzdiarnil se je najrl" in jo poljubil.
rasla i 1 ■ liani tapet lakata?«
zi o priliki. Posti trn
■
St rala! sama ia kar groza nas
poerledamo v zrcalo, ki ao aaaa je napravili Skalasi. Naail-Jiki aaaov ubijalcu korumpirane*, ia gledališke igralke preganjamo, ae
sramni smo in sam ztoaVj vedi kaj ie - Tako zatrjuje listič, ki ar tiska v ( čiteljaki tiskarn r M: seveda preganjamo tudi Skalaše ia oni se »ansa branijo. Pet narasti r sasn jib preganjali s teanu da njih lista sploh nišama « menili. Ia ko ao potem zaceli napadati nsebzzo in stanovsko čast najza-s i užnejših politikov aaurottaoaaprt-d-«e stranke, ko so to počenjali na tak način, da sta bila dr. Tavčar in dr. Tri Mer prisiljena postaviti RihntLar-ja pred sodišče, tedaj smo bili seveda zopet mi volk. Skalaši pa orea. Kar pa posebno ilustrira te in farni je. ki j3l stresajo Skalaši. je to. da jib aar*-njajo sedaj, ka »starini pote krvavi I«-t. da popravijo v nebo* pi joče ro-»paaarske grebe Skslsšev.
Suspendiranje prof. Juga. Na skupščini Zvez** jueosloranskili učiteljskih društev r Novem mestu je imel prof. J u g govor, v-ded kate resra je prišel najprej v disetplinar-preiskavo in je bil potem še o«l slu/l*- suspendiran. Mi smo Jugov j-^vor takoj označili kot oslarijo, torej kot dejanje, ki nima nič n snega na sebL a klerikalei so stvar \zl litemu pograbili in tlosegli suspendiranje prof. Juga, morda ne toliko zr-radi Jugo ve osebe, kakor zaradi z -vmla. na katerem je bil nastavljen, /daj Mii»» pa naenkrat mi k r i \ t. ia je bil Jug siisj^ndiran od *dužl»e. SIcer i«- bila odrejena disciplinarna preiskava proti Jugu na podlaci uradnega poročila na skupščini Zveze na-Tzornera i bolnega komisarja in je tndi deželni šolski svet na podlngi te--a uradnega poroeila skb-uil si«,pen. •tirati prof. Juga toda pri kliki, kateri pripada prof. Jug. mora biti sav-'.'da vs^irii S%.% \ in zrsra bi* Slov. Narod* od_ €s kakega pristaša t*. V like zarbnejo • prijetne posledice kake njegove t, eda rije.
-h   l mazano   konkurenco dela
eniška  pivovamiška dmiha Pnion jubljanskim gostilničarjem. Že pred »ser-i naprosila je mestni magistrat
• lovoljenja. da zgradi na preje Auer-' h-ažnovem svetu na »Friškoven velikanski lesen salon . v katerem naj bi zlasti Belgijci ix>pivali. piesal; •td. itd. Mestni magistrat je takrat to -prošnjo odločno zavrnil, to na iz nravstvenih,   zdravstveno-policijskih
n ogrnjovarnostnih razlogov. Sedaj ko je napredna stranka vsN nesreč-Ncga razpusta občinskega sveta prišli na magistratu ob besedo, na je družba Pnion dobila zopet korajzo in je proenjo ponovila. V gostilničar skic 1 rgih vlada vsled tega po pravici silno razburjenje. zakaj nezaslišan skandal bi bil. ako bi sedanje, magi -rratno v«*lstvo omogočilo tako uma-:auo konknr. no. in dopustilo naravnost nemoralno podjatje.
I rad ni k i in volilna dol znosi.
P »jčas so po strani gledali u rad ni-a. ki se je udeležil kakega volilnega -roda. da. še kako piko so mu dali. /.laj je valed volilne dolžnosti |*do->. i j popolnoma izpremenjen. Ce imam ^olzznatt, da grem volit, imam nnpli-v ite tndi dolžnost, da se odločim za « ne»a ali drugesra kandidata. To ini je pa le mogoče,   če slišim program
• nega ali drugega. Od inteligence -nač ne o zahtevalo, naj kar slepo veli kandidata tja v en dan. To tudi ni namen zakonu    o    volilni dolžnosti. Volilna   dolžnost vsebuje moralično
iti \oliln. -hode. te ali
• ne. ali pa oboje.
Dr. I brinja    odložil •!#•-legaeijski mandat. Tke legal za Istr ♦irž- poslanec    dr. I-airinja je zarasli
-Ta hip pa se je * ubu-dl zvone«-. • ari nt ti je zvonil dolgo in nev^drž* -•na. da je e vi leči glas napolnil celo stanovanje. Mina se je zelo prestrašila.
Kaj početi, nesrečnež?«' Tndi M rosi a v se je prestrašil. Fmel je se-oaj sitnarijo in se kesal. da ni odšel pravočasno.
Mina je razburjena hitela k \ra tom. med tem. ko se je Miroslav neumno oziral okrog sebe. Ko je začni M in i no govorjenje in ališal debeli Par-luttijev glas, je skočil v sprejemno <~oho in se vstopil za zagrinjalo pri oknu.
Ko sta on s dva prihajala, se je Mina nemo ozirala, kje zagiedn nesrečneža. Sla sta naravnost r spalni-In tam je bila Mina tako zmedena, d« je pogledala celo jrod poste)
ni morda mali v- zadregi skril tja.
Miroslav ie med tem zlezel izza /agTtnjala in lepo na t i homa je stopil na hodnik. V kuhinji je brlela luč in skozi ključavnico je opazil Marto, aadečo pri štedilniku in močno kima jočo z giavo. Spala je. Odprle so «e dari in prišla je Mina. Bila je ie vn> nemirjena. vendar vesela, da se je izteklo vse tako nepričakovano sreč n * : »dprla mn je vrata, ga poljubila in •aaastila na stopnic«.
M;roslav i** 'l0'*" ■■■I zamišljen stal vrb stopanV in potem lenih korakov odšel
bolezni odložil svoj mandat   Njego v
namestnik ho dr Mandic
lo pritožbi državnega prav dnika, ter |h»trdilo zaplesano »ffevijinega« in-serata v Bjznean listu. Menda ga ni nuo rl«>v< ki na Krniijakem. ki bt bil
kaj drug* ga pričakoval.
Torej vsssiarte. Dolgo časa -e js pasa tal -jase Orazein \ Mostah, koadzto ao ga na naprednjaci vendarle prisilili, da je razgrnil občinski \ o 'ilni imenik, lasa ae js is neaavao za-klinjal. da njega nič na   btisja niti
niti kdo no« -da   im i drugim, Mostah, u k lomit i. naj
S-haar/. siti oaaslna «imari: / razgrnit« i jo ' nika je pa Oraženi psi vendarle strah, če m* pred pa vsaj pred naprednjak i \ pred katerimi »n* js moral
»o
pri
Na svidenje. Oražem času.
Iti \ si   l,*stanje\iški notar Hafner   >e bil 1. 11**7 ju i okio'nem \ \    ei.....t*-' ii obstijen '.-i rs
di zapeljevanja h kri\«<nii prirevu nju. Proti obsodbi j«  vložil nn-n pritožbo, ki ie Pa bila zavrnjena. F\s-skusil je tudi dvakrat doseči obtsovi ,rffcv postopal'.].-, a obe iusianei sta to odbili. Naenkrat je posegla vmes generalna proknratura.   Pri   tej n funkeijonarji   ncaidi isni,   kakor sa sodniki,   marveč so  od\ i*in. Kakor t nnkeijouarji drž. pra vcbm ist i a. Posledica tega je bila, «la je bilo «»krož-s ».!: m'*'    '   i Vljn    dob girano. «l.i -fvar Ta preiskava ni
ians vt.n        ' ob ^ •    pra \ ni«
premenila. Celjska preiskava .ie spra-vila ra\*no to n^ dan. kakor novomeška. V Celju je za Hafnerjevo krivdo j »vr.rils ISlVnai t*-. k:i k r \ Novem me*itu. S»dnikom r Celja se je bilo ' naj verjamejo Hafnerju, .•d naj verjamejo pri« i /.upam u u in r prostili so Hafnerja, zaradi pomanjkanja dokazov. Toliko, da ne bo jnv-rosT >     • oti o tej aferi.
Iz urit»!jskih krogov s.- nam \" l»oju m«l starimi in mladini > kolikor   toliko prizadeto tudi uči-teljstvo. katero pa se drži. kar je čisi> dobravati.   popolnoma   n>»n :rano. Kar nas     s-ar»-jših naprednih učite 'jev smo in ostanemo   taki kot amo bili, na j se ta Im.j i z vojuje za* tako aii tako. mi smo živeli, delali in trpeli v < nem času.   k<» je bila ena sama na pretlna stranka.   Ii kateri   š^ ve<ln pripaclamo. Mi ^ torej v ta boj sploh ne vtikamo. Nekaj pa je, kar nas zlasti starejše zanima in t. j. šega prepot rebnega uči vikta.   S kakim    na v. m s. njem preti približno '2*) b-ti ustanovil štvo   »Učit. konvikta«'    kako era ' ♦ s«-!j«-iii nabirali prispevke, prir« J: njemu v prid v-seliee. največ
kon-sm<» dnina 7
1
sami iv 1 seb*,j zhirali. darovali
svojim čim pri bi svoj< ratoo p pod i ile te
ltrg>#vali. le da bi se vila zgradba, kamor t ročice, kadar jih uio-višje   šole hre/. -*kr>»; vo izročali.   Lepe s i vzvišeni naši cilji, le žit!. uro>ničili in se, kakor tudi š** ne bodV». Nabiranje za »Ccit. konvikt' je prenehalo, na vdaasavje s*- j** imleglo    I Vi ne ko bi hilo sedaj vse d*-'ovanje osr»-dotcK-eno »dino i^amo na   Pčitelj^ko tiskarno ; pa menda   vemler   ni   osta zgradb » Prit. konvikta*-    požrla ali jo \**n\ zavrgla' Kdo je temu kriv  tu- \ • o in tudi    nabog<ir m- s.,,t J;m-.. V «'oro. da ni ^. rh^ti nabranega k pitala, vendar   bi m- morda   ilala *'i kaka pot najti, po kateri bi se lahko preje do zgradi*- prišlo. Kaj nan inaara,   ce se »IV-it. konvikt     /r «'i morda šele čez '+* b-t. ko n«- l« nas. ne naših otrvik, ki bi nj>ga «1«. brote uži vali! A 1 i nismo ravno mi sta-rejšj učitelji zanj naiv**č žrtvovali, a * *<1 tega ne le'»mo m if*f**«ar imeli. Ravno mi ir:ianao sedaj   ie dseo v Ljubljani in dVugod. 7i\ k;*t« ro mor;'     • f.» — danji drajrinji  krvaveti    in stradati, prdeaj   tesni pa It I sele j   ne vemo kakšne roke smo jo izročili, kako je pri !»taiu»daveu najlz  *-•    ti.? iro-a. KdVir jV* oče. ki mu je dobnmit njes:o%> deee pri Brti.   ve dobro knj se prsvi kot   ucitHjn   pri današnjih časih otroke šolati.   Vsi pa ae asore-ssa biti v Ljubljani ali v mestih, kjer aa srednje šole. Morda ho kdo rekel, da skrbim samo s       «e ter ne selim ■asini |*n*nmccm    dobrega,    ali    n. ■ morila «•<!•» primerjal c»nemu oslu, ki je rekel:     kaj mene   briga če trava ko mene več ne bo, samo da je imam «*eda.i d^ti!- Toda temu ni t;i '   Tudi mi imamo prav ie*. /;: ^eb*> kaj zahtevati in to ravno se<laj. ko ,   . ...   bssra boječi prijatelji najbolj r    -kajo   n Mačijo,    s-(|»j    ko ^« za napredno   očiteljatvo najhujši č;ts,. kateri inenda   vendar ne l»o<lo v e* trpeli. N potomcem tndi v učit.
stanu l»ode menda zasijala vendar enkrat zvez«la sreče in blagostanja, za ka*er • n-i 7nman oziram«« Namen mojih vrstic je edino ta: Nabiranje za »Pčit. konvikt« zop*t oživiti, zasnatiee prehoditi in zgradbo ( čit konvikta«, ki nam je ravno sedaj naj rotrebnejši. poafiešiti. da bodo vsaj naši otroci kaj od sadu našeaa trud i ia poartvovalnosti okusili. — Ne sts-rin ne mlsdin. ampak starejši na-nrednl sel tel J.
4- Iz šolske si aaaa r. Za su plen ti ••io u imenovalo lavaateljstvo idrij-
skega rudokopa učiteljsko kandidati e jo Leopoldiuo Kos.
— Zavetaaee aravasati ia saara.
Is. Z ozirom na dnevno vest. prioh-
eem» v večerni izdaji »Slovenskesja Naroda    /. dne  I   oktobra  1910. št.
Io |«od zaajlavjesn »Zarstiače arav-austi sa sssrnls«, zahtevani na podlagi ^ 19 tiskov m-ga zakona, da priob-i ne iot.stopm popravek: Ni res, da je kaplan pritisnil in da asm se jaz mlal :na»pndm• je res. da s« od strani -   kaplana to izvršil nikak pritisk in
s, meni ni hilo treba mlati, ker stanovanja društvu sploh nisem odpovedal. Ni res. da sem moral preklicati eelo to. kar Mn. sam | >. 1• < |. > val nasprotm« je res. da Jaz nikdar i pri|n,. «|o\a! da j« izohraze vanje« po raznih zofah zadobilo ti i.
- - «la T, Lra Var iie morem \ ee it butati hi sem v.sled tega dru»tvu pruston- .mIim.v edal; res pa je, da sem pietl novim letom P.Hrti rekel, da U> dem v sitni p. »mnnjkan ja protsts ro\ za aro jo prodajalno primora«! uraštvu prostor*- i-d i \edati. - V Ljuldjani, dne 4. oktobra ISMti Ivan Pod 1» o j, t rgov ea> Sv. Petra caaža. — K temu ftopravku priponki.ja^umi tole: Ta popravek nam je prvotno prinesel v  i'i^rtio neznan člowk.   ki je -^n^
tial. da ni  Podboj. Ko smo prt-'■rjali    podpis  na  t ni fs>pra*kn smo takoj konstatirah, da je ta pod pis   drugačen,   kakor je bil na po t \ k •»  ki gn je nam b- pre.k- en krm |s»sl«il Poilboj    / o/irom n« to ^mo i»ra\ek odklonili   Nato smo dobili
n; rk ickomnndiran po pošti. T
priobenjeni". tl.«si ntoramo zopet 1 »nstatirati, <la je podpis na tem popravku zopet drugačen, kakor na onem, ki irn nam prine-el nezna-nec t pisat no. Kateri popravek je se-aaj podpisa! P«mIImii .' Morda nobenega!
1 ruetniški razstava \ proslavo SO. rojstnega leta cesarja Frsaa Jožefa I. Radi ol>širnih in natiornih nriprav - ie morala otvoritev raz stave nreh»ž'ti na 16. t. m. Tlbili raaatavljalna t var i na. ki je zahteval': fsBaaaW> preureditev razstavi inlniJ: r s;»ro\ n bo y»ok    a's   ne 1«
zanimivega sploh,   ampak 1« prinesin Ti; marsikatera raz jnsiiila   g;lede   razvitka slovenske umetnosti. Zato je pričakovati izvanredno živahen obi-1    K«    pa z«lru/u je ta razstava s svojo kulturnobisto
• 'ično nal»^-,» patrijotičen namen. l»i
i > bi umestno,    da se vrši otvorite-, *-az*tave posebn.»   -iin ,no   ob obilen -tevilu ndeb-žrikov.    \'abijo se tedni "ajvludneje di ožrauit   krogi.    da se kir   najmn<:gob?son»Vsr-'    udelo/e T icdke slavno«-*
Izgubljena   zakonska    moža. V
sfah vlada |>obozen mož z imem r e-   -      \" »liecovih dveh hišah
nikdar ne zgofli prav nič taketrr. !;ar bi bilo greh po eerkvenih p »s*:; vah. vsaj tako zatrjuje pobožni Orisana. Da pa ta njegova trditev ni rr-nična, mri navedemo dogodek, ki se .      l-.ci-iil  v Ornžmovi  hiši na Seiu }o netle]j(»   na    v se/eodaj. \ i men jen i In-1      *nn.i*t.i dve ponozn: /♦•ni* i. n*ka s«  nr*h-ej čedna vdova in njena sestra. V sobota ssnstnT sta se izgubila dva »zvesta« zakonska mo ..i   s,   Imi njuni /eniei «ta prehodili
• »e  X>-      .  pretaknili  vse  kote, toda
ni In Io nikjer.    Y    nedel i«. zjutraj je nekdo slišal pri |»ol>ožnilj ..•n«' •  . ki        l»oj#- molkih  l»olj k"* udič kriza, sumljivo moško kašlja bih radovedni, kdo j,-listi srcaaai aaoški, ki je preno4*eval pri lepi vdov i ali pa pri st. nedolžni njem sestri. Nekdo je }K»irkal. .n pri vratih s*   poka/«- »vb-n od izgnh'.jeiiih ,aV"n-riii   im<>/    «i!as       najdenih /..•■ konskili možeh j*« s*d  kakor blisk p \i  --.t.,   i .o« n se -ie»>r ni pokazal, ampak se j«* tis»;d p. >d od*-jo. vendar so ljudje takoj prepričani,   da sta oh«     h -trnna       --upaj tu*eie»eevala \"a li«-e no-sta j<* takoj dosla   ena iz med oškmlov nnih žensk, ki .i«1 napravila s svojim    izgubljenim možem kakor tudi - pobožno vdovo temeljit obračun. Koliko draaTne»mih   lis je vdovica izgubila pri tem obračunu, tega niti sama n*' umre vedeti. 7» drugim, ki je tičal še 1**1 odejo,   je pa napravila njegov« ženka doma tudi I m »šteti obračun.
Kodelavea ranil. Oi**karska delaven Janez Pirnat in Jožef Pnstu-denšek *ta pila v Kovačevi gostilr.i v Kosezah. Ko s*, je PostndenšiMv vračal »lomov, sledil mu je Pirnat in ga z odprtim nožem sunil na levo stran vratu, nuka i je zbežal. Okvarjene« so oddali \  tukajšiifi bidnišnie**.
mrtvefrs so nasM. Na podstrešju crostilničarjs Avguština Kuharja v Vevčah našli so 8. t. m. mrtvega Karla Renkota. 44 let slaregn delav-ea pri železniškem podjetju Oton Brnss in Ko., doma iz Pcdšenika. Po mnenju mrtvaškega oglednika je umrl Renko za srčno hibo
ls Šasartaa pri Liti JI. V nedeljo zjutraj našli so v pid<»ku Reka. ki teče čez našo vata na kraja, kjer je prav plitva, utopljenega 271etnega danka Adamiča, po domača Marinčekovega iz Pšt. Ker je rad žganje pil ia bil tudi bolj slaba nasseii, js aajbrse po i ▼
Nssllea krssajsr. Minulo sobot j zvečer se je peljal z železniškim vlakom   iz Novega mesta   v Ljubljano Anton Malic, krošujar iz Suhe. Ker je p«»stal sopotnikom    nadležen in je ^ vozu razgrajal, se mu je vsled pritožba potnikov   na poataji Skofeica, zabranila nadaljna vožnja. To je pa se bolj razjezilo krošnjarjs. Priloma stil js v predstojnikovo  pisarno ter jel psovati   službujočega uradnika. Iz pisarne   i/tiran zbijal je s pestjo po durih,   ter je hotel   s   silo noter dreti, ksr mu i»* na zabrani! nadzornik skladišča  Razbiti je hotel »vet i I ko in grozil nadzorniku, da ga mora zaklali.    Nasilm-žu je res pao I o na tla bodalo, katerega mu je nadzornik v zel. Pri premikanju tovornega vlaka je letal    za službujočim uradnikom   ter ga obsipal z raznimi psov Lami. Službujočemu orožniku ni ho tel na vprašanja odgovarjati, marveč je naprej psoval postajenarelni-Aretovanju se jc protivil in mo rali s>» ga vkleniti    in le s težavo ira ]»rivedli na oroznisko p<*-tajo. Pes
maral hoditi, marveč je na svoje stroške zahteval voz do Ljubljane. Mo/ je bil prce i j natrkan. Kom ie» SS> s« do ho govorilo sodišče.
Drugemu ie kopal   jamo.   pa a .n padel v njo. Peter Oanzitti, pod-,-dnik opekarne v Ribnici in v Zalo
pri Novem mestu. Diši mu slovenski JTros.    p« tudi slovenska deklet? ; s. i#. o/enjen in ima /eno v Ribni-Pose»mo je lazil   za   neko Rez«. ^|ielič, ki je pred več leti padla z \ sokega odra in je od takrat nekolik"-slaboumna. Prav rad se je po/ahav" / njo.    Ko mu je pa nekoč njena se -fr^ Marija    razodela,    da bo treba iskati botrov in naj se z Rezo z lepa poHn*?v    al hotel r. teta    nb"- slišati. mar.fi-   j*    ovadil <ibe,   Terezijo in Marijo Spelič sodišča radi izsiljevanja.   Ko je bil kf»T priča zaslišan, izjavil, da ni imel nikdar prav ni*< sar   opraviti s Terezijo Špelič. No .       -e priče, ki      ira videle * '*
ati z n 1    Ko se mu je to povedale, ie priznal,    da je res imel    parkrf-. ■ praviti z njo. Radi svojega krivec^ : rir-evanja se bo pa moral zagovarati    pred sodiščem,   kajti preti par levi smo ga videli, da ga je orožnik sria\    menda v Rihnieo   ali pa r Vc»vo mesto k sodišču. Čudni so ti pr»-! ntarii:   ogromno   denarja   z ne« vsako leto iz naše države v Italijo, n. '.olju ni varen pred njimi noben pri-lelek. zdaj pa že tndi dekleta in žene -o varne pred njimi. Potem ii h pa i   zahvalo      ovajajo.   Ta ie pa r» -lobra!
Olika r; os pod a Amhrožiča v fo-tju.   Slovenski javnn<e -e 'ia ie šef r bliskih policajev dr. Air brozič izdajatelj zloglasne TVntscln \Vacht.   T" tem listu ?e po navodilih olicijskega šefa na n.a;nodleiši na-•in blatijo vsi Slovenci. To je goto \-o   nekaj neeu^»"ca. da polieij-šef i/zivlje narodnostne   prepii« i-1 ooboje. Tak varuh javnega reda iti ^-a je mogoč par* samo v Avstriji. Vmbrožič pa se ne ponr'ša    samo š feni. rla napada njegov list slovenske someščane, on v ponaša tudi - skrai •<» neolikanost jo. Pri nr davno vrše-ib se občinskih volitvah na Teharjih ie bil Amhrožič elan volilne komi? ;e. Ob ti priliki je zabrusil eospod dr. Ambrozič nekemu slovenskemu lileu v obraT: >Sie konnen mir den A . . . . leeken!^ Ce je ze šef e^rjske^ r-olieije tako surov, kakšni morajo b; -ele celjski polieaji!
Roparski napad. Iz Maribor p. -Toeajo: Ko je šel kurilec Mihael Dobil ikar v soboto ponoči proti <k>mn, ga je nekdo od zadaj napadel ter ga s palico pobil na tla, da je nezavesten obležal. V tem trenotku mu je napadalec vzel tudi srebrno uro in veriii-i ». O storilen nimajo sledu. Dohni 1 a rja. ki je težko ranjen, so prepeljali na rešilno postajo, kjer so ga za silo obvezali, od tam pa na njegov dom.
Konja pod vlakom. .Med Spielfel-oom in CreT-sdorforf^ je p<»\oail ljnlo-merski >lak dva konja, ki sta bila last nekeira tržana v Krnovžu. Hla-pee je spal na vozu. ko je peljal čev železniški tir in ni opazil prihajajočega vlaka. F.nemu konju je odtrgal vlak vse štiri noge. drugemu jih j** samo }»olomil.
Svojo seno umoril. Pretočeni teden so našli v Donnershachau pri Trdningni na štajerskem žensko truplo. Sodna komisija .ie agnoseiralo mrtvo '/a delavčevo ženo Barbaro Hofer iz Donnershaehana. Znano je hilo. da je Hofer s svojo ženo v nemiru živel. In ker so 29. septembra zve cer videli nekega m*>škega. ki je nesel na rami žensko, so zsčeli sumničiti, da je Hofer morilce. Ko so ga 7. ♦. m. aretirali, ie oeumlj*»nec priznal umor. Ko je šel 17. septembra s svojo ženo v Irdina. se začela prepirati. Na to jo je prijel ter vrg*»i čez most v vodo. Skočil je za njo ter .jo toliko časa s kamnom po glavi tolkel, da jo je ubil. Potem je truplo i drač-jem pokril. 29. septembra zvečer io je nesel k potoku ter jo vrgel v vodo. Oddali so sta sodišču.
Žlvljeajs aH natakar. V Rt. Go-tardu so našli ustreljenem 521etnega natakarja Josipa Finka. Mož js menda obupal, da bi se mogel kot star na-tafcar preživljati.
r. V Pulju si je nek Italijan z imenom Cazzetti porinil nož v prsa; pri ttm je zavpih »Tako se dela v Zadru I« Prenesli so ga v bolnico.
Zeno zastrupil. V Kistanju v za-derskoui okraju je pred par meseci porodila žena posestnika Simna Vuk-še dečka. Mož je pa ženo z otrokom vred nagnal iz hiše, ker je bil prepri-ean, da otrok ni njegov. 2e*ia je nato prebivala v nekem svinjaku iu se je preživljala s u-ltl, kar so ji dobri ljudje podarili. < 'cz dvajset dni je žeiia nenadoma umrla. Žandarmerija je slučaj naznanila državnemu pravdni-štvu v Zadru, ki je takoj odredilo laztelesenje trupla. Sodna izvedenec sta dognala, da je žena umrla vsled /astrupljenja s strihninom. Žandarmerija je nato aretirala Simna Vuk-šo in njeg'ovega hrata J u rja.
»Knnštni" Dnnajčan. Pravi Nemec svoraži in zaničuje sir-er vse Slovane, a za slovanskim denarjem se podi kakor j>es za klobaso. Tudi izdelovalec harmonik Fr. Hochholzer na Dunaju je lačen slovanskega denarja in ponuja svoje harmonike p » I sem fcjovanskem svetu. Pri tem je -eveda preveč oskrben, da bi se pobrigal za kakega človeka, ki razum." kak slovanski jezik, nego bi rad izhajal celo v Dalmaciji z nemščino. Pri tem se mu zgodi kaka prav smešna. Kdo ve kje je moral iztakniti hrva ško pismo, iz katerega je izvedel za i a>lov Roka Drasroševiea v Trosriru. A k *r ni razumel pisma, je smatral pozdrav in podpis »Rog. dragi prijatelja stari K« za krajevno ime m poslal pismo v kraj Bog- dragi prijatelju^! Pod krajevno ime pa je za r isal kot pošto »Stari . . .« Xa svojo srečo je še italijanski pristavil pravo rajevno ime in tako je Rok Drago-ii dobil to originalu.* pismo. Ta dunajski harmonikar r«*s zasluži svoje ime Hochholzer!
Nepoboljšljiva je 201etna Ivana J a v o r n i k o v a iz Šmartna na Dolenjskem, ki ima za Ljubljano tndi prepovedan povratek. Komaj je prestala zadnji šesttedenski zaopr. in ker je bila nacijonovana tudi za prisilno delavnico ter čakala na prostem višje odločbe, že je grešila nanovo. Ko je šla po Prešernovi ulici liosonoga. je pri neki trgovini ukrad Ia par ženskih čevljev, kar je opazil - -ednji trgnver ter ovadil stražu i ku. ki jo je na to aretoval. Izročili so jo okrajnemu sodišču.
Aretovana je bila 43 h-1 na post režnica. si al »oglasna Ivana Vindi-čeva. rodom od Sv. Lovrenca ua Dravskem polju, ker je pred kratkem ukradla na Poljanski ee^ti nekemu zdravniku še novo slikarsko lestev ter jo potem hotela prodati v neki gostilni za 20 v. Ker je pa gostilni . arioa ni hotela kupiti, je Vindišev jela piti in jesti in napravila 2 K dolga, potem pa popustila lestev
sla. Ker jo polieija že dobro pozna jo je. takoj, ko je za tatvino izvedela, utaknila pod ključ in oddala sodišču.
Polieija je aretovala delavca Ivana Mauserja. o katerem smo že v eraj poročali, da je s svojo pokojn > /eno zelo slabo ravnal. Ker so razm sumljive okoliščine, bodo Mauserje-vo raztelesili, siroveža pa izroče sodi scu.
Dotični dijak« ki je klatil na Golovcu kostanj in pri pobegu popusti! pelerino, se poživlja, da naj pride p rjo z mirno vestjo na magistrat. Dob jo nazaj pri policijskem uradu soha št. 5.
Zemlja je podsula v Cerknici p t
delu Alojzija G r eg o r i č a , ki je za dobil pri tem take telesne poškodbe, da so pa morali prepeljati v deželji^ bolnico. m •
Delavsko gibanje.   Včeraj At> z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 60 Hrvatov, 70 Macedoucev ;-X) Kočevarjev. V Heb je šlo eo ifrV. lov na Dunaj se je odpeljalo   pa t" Kočevarjev.
Izgubljeno in najdeno. Zasebuii J. Viljemina Vallandova je izgnbiln temno modri solnčnik. Šolska učenka Helena Valentičeva je izgubila rjav «> otročjo suknjo. Korist inja Josipina Pelovhlevkova je izgubila rjavo lmnjato denarnico, v kateri je imeli1 18 K denarja. Neka učiteljica je izgubila črno usnjato denarnico z vet jo vsoto denarja.
Mie n Mazil
V soboto^ dne 15. t. m ob pol S. uri ivečer
se vrsi
v Jtotta anta v .Jtaroiaea cono"
loven volilni shod.
Ns shodu govorita kandidat dež poslanec azfesnalbar« alsasi in dež odbornik szT.
Kopajte jutranjo izdajo ^Slovenskega Naroda*.
Vsem NAtidcni hi prt-Mteljti „Dn2k si. Chfli h HetodT.
;<» »lati no pri G usta > ca na Koroškem je kupil k » koroških Sluiam i v in »k len i L dajati •>l doho<rkov v nin i onali narc nimfam. in firer na ta način, ua bo vsaki pošiljatvi priaVjaa kupon, aa katerega plaea kakem u shrvenakema •truatvu gotov zn«-<ek
Ker Je »Dražba ar. Cirila ia MeToda \ Ljubljani pa* na j \ az m-jše »loveaako obrambno druatva. pro-coalilniearje ia iserkaihr aa kupam* Tomtavtihe slatin« vodstva »Družbe ar. Cirila ia M«rtn-ama t LjuMJnai. Podružnic* »Družbe *v. Cirila in Metoda« aa s*m*«ma*fi, na pobirajo «r »v oje m področju kanav Be in jib aam pošiljajo.
Totstovrška slatina je no mnenju "d ravni kov - strokovnjakov izborna dravilna in namizna kisla roda. ki je med najboljšimi planinskimi kisli, mi r odam i. Ker po kakovosti slatina ne zaostala zi ii vodanii. in ker gre del d »hod kov r slovenske narodne nameue. je pač vsakega zavednega Slonma aa rasi a a slali aa it.   da zahteva vaeaan. •»od le Tofetovslatino, ki je edina sloveasaa kisla %oaa.
Za naš>   prepotrebao ^»Dmibj -v. Cirila in Metoda-   pa postane to podjetje   lep vir rednih znatnih do-ismov.        Svoji k svojina« r zanka narodno obrambo!
Te  dni ae razpošljejo  vsema po-tružnieam C. M. D. okrožnice, ccai-ki. pco-epekt: in reklamne table. Pro-•mo. da se tiskovine razde le gostil-* #*a r^em ^ee ce no*k rbi da bo v vsak *
Narodna obramba.
« . M. nabiralniki v Kranja vzorno i*j*luj»». za kar gre hvala aaril-nem u odboru ondotne podružnu-e. v j:rvi vrsti g. Mikušu. Pretekli mesec so dali kranjski nabiralniki 191 K T*5 v. Slava!
Lepe zgled« p-»/rt v ov a I no* t i dajejo največji trpini med slovensko ntrligenco. namreč naši učitelji. Za C- -H- obrambni sklad je razmeroma * številom največ prijavljenih učiteljev, bodisi |Hi>samezm> ali po svojih društvih. Te fini ja posla; D. C. M. za obrambni sklad g. Edvard P r a -p r o t n i k . šolski vodja v Mirna pri Gorici 50 K. Koliko pr4trgovanja je treba, da si nčitetj od svoje borne plače pnsb-di oO K ter jib položi domovini na altar. Naj bi taki velikodušni zgledi zbudili tiste, ki take vso-•e laglje u trpe.
Totssasrrsaa   slatiaa   ari Gsasav
v slovenskih rokah, a oskrbništvo je že poslalo iz nabiralnika D. C. M. naj 10 K. Ako je to mogoče v ponemče-nem kraju. kjer slovenske inteligen-'-e skoraj ni.   kako   lahko   bi dohr«~ spevali družbini nabiralniki po naših slovenskih mestih in trgih! Pri *cj priliki oiurzarjamo slovensko ob-nstvo. da se te dni začno razpoš i ]ja-oktisne reklamne table, okrožnice. • -niki itd. teira   novega narodnega :-«djetja C. M. podružnicam    in za-mnikom. Naj bi visela taka reklama taki gostilni, a rodoljubno obetana j povsod zahteva TalMov rškn odo vodo.   ki   je edina slovenska, n cenejša kot tuje slatine ter re del dobička v razne narr»dne na ene, v prvi vrsti za Ciril-Metodovo bo. Pružbin: zaupniki naj blago-lijo pobirati pri gostilničarjih ku-one. ter jih pošiljati družbi. Kdor *-li imeti tiskovine, naj piše oskrba i-vu v Tolsti vrh. p. Guštanj.
Društveno naznanilo.
Z Vrhnike.   Tukajšnji -Sokol* uprizoril v čitalniški dvorani v ne-Ijo, dne 9. oktobra dr. J. Vošnjadramo »Lepa Vida«. Dvorana bila nabito   polna,   opazili smo anogo občinstva    iz   Ljubljane in rj     ee, ismisŠImi dobro je bil zastopan •Sokol« iz Notranjih goric. Ne bomo -ečali s podrobnostmi igre, o meni-r» 1**, da so svoj** vlogo prav izborno br. S. Krmauner. br. I. Tis« h br. Sotler, br. A. Maček in ostali rat je Sokoli. Osobito pohvalo zaslutijo   gdč. M. Igličeva r svoji vlogi ot »Lepa Vida«, gdč. M. pl. Pilpach
* grofica Gadola. gdč. M. Kunstelj
* -lužkinja in gospa M. Šinkovec ■ ari Kogoja. Na koncu zadnjega
V Janja je bil br. TSsehlerju izročen - r«ek za neumorno in požrtvo-alno delo kot režiserju in gdč. Igli-u pa krasen venec za nje neumorni trud. Obenem izrekamo gg. pevcem za njih ginljivo petje prisrčno pohvalo. T"parno, da bodo nase pri--•ditve   tndi v bodo/*- dosegle tako i-TM-h in da jih lwi občinstvo vedno ▼ tako velikem Številu posečalo: vrlim igralec m in igralkam kličemo krepak nazdar!
Društvo »Zvezda« aa Dunaju priredi dne 16. oktobra t. L ob 8. uri Trečer ▼ restavraciji g. J. Haindla r
TV. okraju
ha v en
njem društvenoga
redu prosta
54. za-• prijaznim sodeiova-R W. aa klaviru in . Po
v a ia ples.
______________Iznova opozarjamo aa nanašajo kras-no Bbtaonovo dramo »Nesnaaka«, ki *«o brez dvoma zelo ugajala tudi naši r »obliki (Za par abonente.! — V o irtek ae ponavlja prvič Senata nova opera »Imlihor« < za a epa r-a bone nt«- ». — * H*oxarjaaio. aa ae v acdr Ijo psw P« d d ar ub 3. uprizori nova inpereta Kaežna« za goste z dežel«-. /večer; pa je začetek ob 7. ter ae sanrmari ja-laaaska drama Tajfaa« M. Len g> ela.
SlMasId M.
Vraza. -lutri v sredo 1:1. t. as., as vrni v klubov ib prosi uri h društva Bratje hrvatskega zamaja« v Zagrebu posvetovanje radi odkritja s|M»minake plošče velikemu Iliru Stanku Vraza. Spominaka plošča se ima vzidati na hiši. kjer je peaaik Stanko Vraz umrl. Odkritje *i«mitu ske plošče ae ima izvršiti aa poaeSms •u ker je letos poteklo lnut let. odkar je bil rt •jen ta veliki pesnik in narodni prvoboritelj.
Profesor V lako Bukovac, ki a je poverila naloga, da napravi prejšnjega zagrebškega žu pana dr. A m r u i a ia seilanjega Janka Hol j ca. je svoja delo dovršd. Portreti, ki aa nssflniils d« ia prve v r ste. so se izročili nekemu umrtaiikr svodu v reprodukcijo.
Kuaj SaaW vplive v hrvaški sahor? Hrvaški listi poročajo, da pri-sssHjo »Naroilnc Novine-, uradni list hrvaške vlade, razpis volitev za hrvaški sabor. Volitev se bodo baje vršile r torek, dne S. ia v sredo, dne J6. t. m
- Krana Ferrera v spamia pri
v četrtek. 13. t. m., kot nhlr flri lnc smrti, hrvaški s\.,. h-slni mislitelji zborovanje s tem-le L) V skurazosti z velikim 2.» življenje in delovanje in 3.) oaszavitev F*»r-8k lica tel j tSSja zborovanja je Davorin Trstenjak.
— Shod srbskih žra^r vrat v nedeljo, dne Iti t m., v Belgradu. Shod skliceju Srl»ska zveza«. Na dnevnem redu je predavanje o položaju žen v Srbiji in predlog o spremembi b določb o naslednem pravu
otv
javna šola »e bila
Belgradu. V solo se dijakov, ki še aiso prekoračili leta in ki so dovršili šest razredov gimnazije, trgovsko akademijo ali učiteljsko šolo.
V« ijalao - demokratski Narod a i Doas« v Belgradu. f^IU.r srb-ake socijalno - demokrnfsl • strank.-in delavska zveza sta kupila od hranilnice v Vračam za 70««r«» dinarjev "  - **■   ran * mira . }\* '^r;,fb:.
To poslopje s,   preustroji   \ s«»cija! no-demo^kratski »Yarr»dni Dr»m".
Cadei!     V sofij^k fVišzi«   čstaasa   sasasa Todora farsa rova iz Msrtena. v katerem paše: Moja žena Gina. stara 'W b*t. je < ndela na paralizi. K-r ^   _'."» dni to ogrla niti ganiti, sem jo naloži) n;«   »-r jo peljal v Ruse na dom Georgn.    K • r m^kčijeva. ki mi > poredni.    i zna odvetnik M. Petkov ns čuden način zdraviti Isdnike. Sel sem k u Pet kora. ki se je takoj odzval moji prošnji. Baiaien snto odnesli k njemu na rokah   <.        \*> tkov se je s prstom dotaknil njenega telesa ter zapov»d;d hfdnici:    \ strmi in hodi, bog te je ozdravil!«     Na veliko iznenađeni*-▼neb   prisotnih je žena takoj v<tnia iu jela hoditi To je eudei, o katerem s<    čutim    drdžnega. da spc>ročiin f* njem vsemu sveta.« — lako piše Tre dor J^azarov v sofijski   \ • »rni Pošti«. Razum*      -;<n.o oh s«bi. da pre aszščamo r»dg«-1vornost glede »čaaszia^ Večerni Pošti«.
Književnost
— Meneča i k »»Lovec«, št. S, ima sledečo vnehiao: Dr. V. Jeločnik: Jereb. (Konec.) — A. Sehwei-t 7: e r KufK-ija s kosami naših ko-šaharjev. — Dr. V. Jeločnik: Strel s krogi jo. — Iz lovskega na-hrbniks. — pl. K.: Ribarenje s ka-peljnom. — Iz ril»arske mreže.
— Mirko l emič, medieJaee: »»Te. leaai maš poMaaek, razvoj Ia konec«, r^oljndna znanstvena razprava a slikami. Cena 1 K fiO v, po pošti 1 K KO
Narraa m> f»ri pisatelju (Hru si«*:« na (Jorenjskemi proti vnaprej podani naročnini, dobiva Ae pa tudi po vseh knjigarnah. Pisatelj je izda! svojs predavanja, ki jih je imel letos i > božiču v tržaškem »Narodnem domu in o veliki noči v ljubljanski Akademiji«* Snov pojasnnje 34 slik. Ker je to do sedaj edina knjiga te vrste nn Slovenskem, bo ^ obilo —
Revolucija aa Portugalskem je sieer veljala mnogo krvi   ia m v zročila poleg velikega veselja cele ga portugalskega naroda tudi marši kako žalost, vendar sta dve osebi, ki sta pri čitanju poročil o tej revoluciji bili s seboj gotovo jako zadovoljni Ti oaebi sta prineezinji, ena pristna iu ena gledališka pruicezinja
Ni je še bilo revolucije, v katero nt bila zapletena kaka komeiidijant ka   To s|tada tak«»rekoč« med pogoje svetovne zg<Mlo\ ine in ste je izkazalo tudi na Portugalskem
Nekoga due so kraljici materi Amaliji rekli: 'Veličanstvo, vsš sin m sami. kralj, nego tudi človek mo--kega  sjnda. tilejt**, da  s«- čim preje
saasu, ali pa ga pošljite v Pariz.«
Kraljica - mati je svojega sina potdala v Pariz. Tam so potem že po-skrtieli. da s^ bile    slura.pio    pri lie kein karikaturistu    /brane najlepše koiiiftidijaiitk*-. ki s<» bile pripravlje ne žrtvovati svojo »nedolžnost« mla deuiu    |M»rtugM Iskeiiiti    kralju Med m ji n 11  ...   bila tudi dru/.estna plesalka tiab\  ls*^|>s « \ tt«k-a puma in seve <la do kosti pokvarjena. 1K ajsetlstaa kralj ne je vaavjo »saJjabil« ia jo poklical v Laazaoao. Ali ondotne dam« ki s«> bile tudi pripravljene žrtvovati we na ča-t «)«»mov mi. niso tr|»ele te in««/«-msk«   k. »n k uren««      Zagnale s<# tak krik. da je morala mala Ileslvs :h.brati sila iu kopita pardon »rik«»te m krasna k riba. t»*r /.«»|k*t od riniti. A kralj je ni pozabil. In ko mu je enkrat brzojavi Ia iz Pariza: »Ju tri nastopim \ novih hlačieah.« je za-[uistil svoje ministre m državo m s«, peljal   v   Pari/    <b»s|>odična |l»-s|vs kasV    «laj  s\,»j#.  hhi« n-«-  na Dunaju Sev«'«|a s*». čuvši      njej.    planih r«' port«srji nad njo. »Kaj nama očitav
'O.     ^-   i.        .u:* \ ;»r   i ...     gde    I k*sl>
kaj torej, če sva bila prijatelju fn vzdihuje je dostavila: »Tako sem za loatna — že d«>lg«» nisem nič shs;,!., o kralju, m«»nla se oglasi zdaj, ko mu ni treba več v basat i.« — Gdč »* - v s fz ' • -r« j \ es#d«» upanje V |en Mamici nima več skrbeti za državo in se bo lahko posvetil ljiil»ezni In če bi je že ne hotel, njena sret-a je vendar zagotovljena. Revolucija je mali plesalki in njenim hlačica m napravila velikansko reklam" Gledališki ravnatelji se že kar trgajo za njo in ji obetajo stotisoče. Mala Des->s ho i »ostala milijonarka. Oj, to jo bodo zavidal« njene kohginje. ki morajo imeti cel bataljon ljubimcev, pnedno s, prihranijo kar treba za mirno in        »krbno starost.
Zadovoljna b«> z revolucijo na Portugalskem tudi neka princezinja. namre. I rri<ija (Vmnaught. sestri« na angleškega kralja. Po stari tradi
♦ iii   je   tudi i»okojni angleški kralj Rdvard Vil. gledal   na   to,   da bi v 5-ra ljevake     zakone   spravil /.veste nastopni«-e    svojih    političnih strern-ijen.i. T;iki» je dni **pan-k*iiiu kralju princezirijii Kno Battenb« rir za žen«». Primeži! je dolgo braSUm, S Kdvard ni odnehal in Kna s4« je mora Ia vdati. Zih.j ie španska kraljica, p » i-- i i vsikn let »otroka m       mudi k" Iik<»r uiog-oce    d«»lir<»    na Angleškem. rNikiišai Bpamci   je   ne marajo in i> imen u jej«»     Viurlev.kinj«*    in krivo-verko««, kakor hszeaujej«« mater kralja   \l   -n/a.    avstrijski nadvojvodi-
Kristino. A vstri jatikoe in je temu ne marajo, da j** najpo-ejša vseh iH»b«»/nih dam n« isk#»m. K - s* ie Kna poročila s ** ^ i 111 kral.j'1'i s(l p /;| |m/dra\ vrgli dinamitno homlM) pred noge in pr» «1 bombami mora uneti strah ponoči in podne\ i. zakaj n;i Španskem je navada, da imajo ljudje v enem o pu rožn venec, v rlrug»»ni pa bombo. Prineezinja Patricija tonnangh1 j<- tn slutila in s»> j#» znala svoj« "m stricu, kralju Kdvardu. uj>reti. Najprej je Kdvard hotel naj s*. Patri
• -ija |M»r«M-i s špnn>kirn kraljem. Pa trici ja pa >• rekla ga ne maram in tra ne marnni in ostanem raje do sTnr*i devica, kakor da bi ga vzela.« Ker Prit rir-»ja ni hotela vzeti Alfonza, ga je morala vzeti Kna.
\lfonzn je prišel v London njegov so*4ed kralj Manuel. tVden mlaibmie. prav ljubezniv in prikupen, a prineezinja Patricija je zopet rekla Ga ne maram in ga ne maram in «-»stanem raje do smrti devica, kakor da bi ga vzela.«
Danes je prineezinja Patricija gotovo jako zadovoljna, da ni postala portugalska kraljica in da jo lisa-bonska tragedija nič ne briga, kajti bolje je «-*» vedno, biti devica prineezinja. kakor prepodena in odstavljena kraljica.
njo
v zI ! Ito/
šil,
kandidaturo poslanca prof. Glombin-skega ter tudi kandidaturo vsakega drugoga poljskoga člana. Z ozirom na to so mnenja mod slovanskimi delegati deljena. Eni poudarjajo, da Cehom ali Jugoslovanom ni mo«goee »prejeti te kandidature, ker sta oba naroda skupno v državnem zboru v opoziciji in zlasti tudi radi tega ne, kar ae ha moral predsednik v svojem nagovora aa resa rja v delegacijah dotakniti tadi vprašanja aneksije Basne Ia trasvsaaegs vprašanja. Od druge strani pa se resno svari na rezignacijo na predsedniško mesto, ki pripada letos Slovanom, ter se poudarja, da je aneksijsko vprašanje itak že fait a oompli in da trozvez-no vprašanje nikakor ne ovira slovanskega predsednika govoriti o njem pri delegacijah, ker so to že storili tudi prejšni slovanski predsedniki. Najbrž bo zmagalo prvo ataeaje. Izid povsetovanja se pričakuje z veliko napetostjo.
Program delegacij.
S.— Dunaj, 11. oktobra. Minister zunanjih  zadev grof Aehrenthal bo v četrtek predložil svoj ekspoze najprvo v odsekov i seji ogrskih dehsga-tov. Ekspi/ze grofa Aehrenthala bo baje   prav   kratek.   Minister grof Aehrenthal Is* najprvo predložil, kakor smo no že pred tedni med prvim: I ist j poročali      tako imenovano rde-• «» knjigo glede aneksije    Bosne in Me rceg«»vine, v kateri    s«* nahajajo najvažnejši dokumenti iz burne dobe. Nato bo poudarjal veselo raz-»n« rje v trozvezi t« r podal tudi krat ilo o svetovni jiolitiki. v kolikor je važna za nas. Pred vsem bo omenjal  korektno razmerje Avstrije napram Rusiji in v posebnem refera-se Kn   ' 4  1 nit tudi ori1** »žalskega ..i..,**.    «p*u* lijai lx> tudi kratko \ prasanj« . ki ima le toliko pomena za Avstrijo, v kolikor j«   \v-*rija in-teresirana na tem, da se »»hrani v Ori jentu mir. ter bo obenem naglasa! simpatije Avstrije <3o Turčije, gled« katetre   se   nahaja   Avstrija kakor sploh gle«le vseh halkanskih zadev v [O|»olnem s/»glasju z Italijo in Nem-čijo.    K »učno ^e }»<»   bavil minister \i hrenthal z našimi    g«»sj»-»darskimi stiki z l»alkanskimi deželami. Za/Jnjih dogodkom* v Orijentn. zlasti turško-rumunske vojaške konvencije in pa portugalske republike se ne ho dotaknil pri svojem oksftozeju.
Stadlerjeve intrige.
S.— Dunaj. 11. oktobra. Bosanska hrvaška j»o.slanea Mandič in Su marič sta bila danes pri ministru zu nanjih zadev grofu Aehrenthalu ter skupnem ministru Burianu. |s~»poldn pa gresta tudi do papeškega nuncija Granito de Belniont« . Namen njih obiskov je nastopiti proti politiki sarajevskega nadškofa Stadlerja. ki se poda prihi>dnje dni zor>»t v Rim. da iz|>osiiijp ck! pajieža dekret, s katerim naj hi se odvzel škofijski stolee v Banja In k i frančiškanom ter že danes izročil jezuitskim pristašem Sfad!er-jevim. Nadalje bo skušal izf>oslovati d p^jM-ža tudi dekret, s katerim se ' raneiškanom prepoveduje sprejema ti od b«>sanske dežele določeni prispevek za frančiškanske šole, kar hi seveda pomenjalo konec teh šol. Repre-/entant b«>sanskih Hrvatov Mandi** .ie ]»oodarial, «la bi zlasti zadnje vprašanje povzročilo odpadno gibanja tm«-<1 katoliškimi Hrvati in novo srbo-filsko gibanje v Bosni.
fhlkup bosanskih kmetov.
S.— Dunaj. 11. oktobra. Predsedstvo lsisanskega sah«ira Mandič-Soha sta bila danes predpoldan sprej-.'ta od cesarja v avdijenei. Cesar je delovanje b«-»sarrskega sabora pohvalil. Skupni minister Burian j\* njima na . ast včeraj prireilil dinet. Oba, Mandič in Šoba s t a pri tej priliki poudarjala, «la je fakultativni odkup kmetov za večin«« nesprejemljiv. Burian pa je njima nasproti poudarjal, da vlada nikakor ne more uvesti obligp-toričnega odkupa, ker se hoji, da bi tem povzročila izseljevanje moha-medaneev iz Boane. Pač pa bo vlada na ilrug način podpirala bosanske kmete. Man d ič je v imenu Hrvatov poudarjal, da Hrvati ne nameravaj«:* z ozirom na odkupno predlogo in z ozirom na to stališče vlada v tem vprašanju delati vladi nikakih tež-koč.
Odlikovanje.
S.— Daaaj, 11. oktobra. Tesar .ie podelil višjemu deželnemu sodnemu svetniku Štefanu Kaeijančiču v Celju povodom vpokojenja naslov dvornega svetnika
Viljem pride sonet aa
S.— Dom j, 11. oktobra. Danes popolndne ob 5. se vrši seja slovanskih članov delegacije. Pogovor bo -i. veljal predsedniškemu vnra-
'-ki as
S - Daaaj, 11. oktobra. Nemški cesar Viljem se je baje pri zadnjem dunajskem obisk n izrazil, da pride prihodnje leto in sicer najbrž septembra meseca zopet na Dunaj.
Dalmatinski dežela! zbor. B— Zsder, 11. oktobra. V včerajšnji seji dalmatinskega deželnega zbora js vložil hrvaški pravni poslanec Dr in kovic zakonsko predlogo o uravnavi jezikovnih razmer pri dalmatinskih deželnih uradih. Peča ti, vpisi ia mtpmi t javnih knjigah v bjsvJ bi bili po tsan
gu samo hrvaški. Le v sodnih okrajili pa, kjer ne presega hrvaška manjšina 10% prebivalstva, naj bi bilo dovoljeno vlaganje in rešitev teh vlog tudi y italijanskem jeziku.
Izgredi pijanega dragonea. G. — Krakov, 11. oktobra. V nedeljo je v vasi Kolomea  nek pijan dragonee ranil s svojo sabljo 7 oseb — 3 od teh se bore s smrtjo.
Volitve na Hrvaškem.
SL— Zagreb, 11. oktobra. Volitve v hrvaški sabor bodo razpisane na 26. ali 27. oktora. Ban dr. TomaŠić se bo moral boriti proti srbsko - hrvaški koaliciji in Starcevačanci.Srbsko-hrvaška koalicija je izključila takozvano slavonsko skupino, ki je popolnoma na strani bana dr. Tomaševiča.
Predarlberški deželni zbor.
B.— Bregenz, 11. oktobra. Včeraj se je pečal predarlberški deželni zbor v svoji seji z deželnim proračunom za leto 1911.
Massarvk v Belgradu.
S.— Bel grad, 11.oktobra. Češki poslanec prof. Massafyk je prišel v Belgrad ter ostane nekaj dni tukaj.
Generalni   štrajk   francoskih železničarjev na severni železnici.
M.— Pariz, 11. oktobra. Danes zjutraj so posebne izdaje francoskih listov naznanjevale po ulicah, da je izbruhnil štrajk pri severni železnici v taki meri. da so morali velike pari ške severne kolodvore zapreti in da ni mogel odpeljati proti Nemčiji in Angliji niti en vlak. Vlada oskrbuje poštno službo s tem, da prevaža cela atapa avtomobilov pošto proti Belgiji in proti Nemčiji.
M.— Pariz, 11. oktobra. Verjetno je. da bo vlada dala vodje stavk i-nega gibanja zapreti. Vlada je odločena pod vzet i izredno stroge korake ter eventualno dati zasesti vso severno železnico z vojaštvom. Policija je konsignirana. da prepreči morebitne izgrede v Parizu, katerih se vlada hoji. Zlasti so zastražena vsa javna poslopja, spomeniki ter javno izstavljeni umetni predmeti. Vojaštvo je zasedlo železnice v departe-mentu Seine. Jako nevarno gibanje je opažati tudi pri železničarjih zahodne državne železnice. Mogoče, da tekom prihodnjih ur že izbruhne na vseh francoskih progah generalni štrajk.
Končana stavka. M.—   Berolin. 11. oktobra. Delavci v ladjedelnicah v Stettinu so včeraj zopet pričeli z delom.
Slavnost lOtlletnic" herolinskcga vseučilišča.
F.— Berolin, 11. oktobra. Danes se vrši tukaj slavnost stoletnice bero linskega vseučilišča. Odposlanstva, odnosno častitke so donoslale skoraj vsa evropska vseučilišča med teopi tudi lvovsko. Značilno je. da je bero-linska univerza tako pod vladnim ortodoksno - pruskim vplivom, da si ni upala povabiti k slavnosti slovečega učenjaka Ernsta Haeefcla. ki je — -kakor znano — na berolinski univerzi študiral in tudi promoviral.
REVOLUCIJA    NA PORTUGALSKEM.
N I a« I a    nastopa    proti redovnikom.
M.— Lisa bona, 11. oktobra. Vlada je danes proglasila proklamacijo, v kateri grozi, da bo začela bombardirati nek samostan, ako se menihi, ki so se zaprli v* sanu»stau, ne vdajo.. Vlada hoče blokirati tudi vse podzemeljske hodnike, v katerih so se skrili menihi. 932 samostanov je že zaprtih. V portugalskih kolonijah je bila proklamacija republike brez vsakega odpora priznana.
Kraljevo pismo. M — Pariz, 11. oktobra. Kralj Manuel je baje pred svojim odhodom izročil ministrskemu predsedniku lastnoročno pismo na portugalski narod, da zapušča deželo, ker je vedno le dobro želel Portugalski, da jo zapušča, ker hoče odvrniti od domovine meščansko vojsko, nikdar pa da ni pripravljen   odpovedati se prestolu.
Nasadio republike Vatikanu. S.— Rim, 11. oktobra. Portugalski poslanik pri Vatikanu je danes oficijalno naznanil Vatikanu proklamacijo portugalske republike.
Klerikalna pretiravanja.
S__Rim, 11. oktobra. Jezuitski
provincijal v Lisa bon i poroča jesui-itake m u generalu v Rimu, da pri za-dajih bojih v Lisa boni ni prišel noben jesait ob življenje. Par jezuitov; je res lahko ranjenih. Izgnani jezuiti se naselijo v Braziliji.
Na Fortugaiakem še dolgo časa ne ho mira. J.— Pariz, 11. oktobra Vsi znaki kažejo, da na Portugalskem še dolgo časa ne bo mir zaaiguran. Vlada f težavo zabranjuje izgrede sumljivih elementov, ki iščejo v republikanski svobodi prilike sa njih nasilnosti m rop. Poročila pravijo tudi, da vlada vojedtvom velika demoralizaci-ki crom aaszraviti na Portugal-
ftspofliRta.
—   iMdaja    »IrmrmJkr aVzl_ rsk?t! drz«v««Mja zafeiaa i u i te JU. cfcf> >-mura 19UB. lirocaga *e poapcecva-»J« živinoreje. j#* tloloeeaib za «iobo 1910. do I  I91M leta* I,0kHW za vrne claavlt. zaetcspaa* % dr ia sat cr s prutnkoaa. li t cara ne prikrajka dna le., roiifut «Jrxa % uj   podpora za živiBort-jr  Na krnaj***« md-aaaV za I. 191». ad te pudpore 1*1-41:? knaa. Način te porab«- ajr* P*> zakona kinetijnlLi-niM ministrstvu •» ■ uVielaib   »*i bon »\ in ajievnib kmetijskih kuci*»rat-u IJel fta •c* ima takoj izrabili aa aa-4o4rvae pJe ur n\*vr«li. ki mt |h> /nižam «^-ni • «kia živin«»r»-jWrii v <m~»elL I m bo e. kr kmetijama družba pri   raaaalitri taka živine moaia staviti »voje aaarr-ta* ar živiaorejri nujno imati rajo. naj brez odloga, t. j. takoj \ !••/«- *\ojf ar-kolkovant- pru*u>» na inniiMsani glav ni odbor /a podelitev idemenske ii\ i ne laikov. kra%  in i*-liei  p»» znižani •eni. I WnLajala »e bo širina vsak pa--em. ki so |«ritoeriie za razširjanje r •b*zeh   \'sa% živinoreje*-, ki    mu b*» ri~»>na kaka žival i«» zaižani erni. aa bo u»»ral prata«%elja*as> zatezati.
red pijanih po-
ižnier*. kmetij
ke zadruge ali a bika p»» zni-a vest i. kateri i:i v tisk rbo in tla *e |tre«lp:-
držal
pv. Kmetijske pm ska društva, živinon Iva. ki prosijc
mora ji* alee s|»n*jnie %do prevzame jaiu»n ^ani pogoji i7|H»lnijt*. lv>riištvoni. za '^rnaram in t da »nam Uaii enkrat za v«e|ej |mv«lann. «hi       f. mas« t*ade _ati nobenih  iM*il|»*r  ti  \ zjlrže«an%-
at i*.a
•ziroma ••bčtn. ki  ii po zakonu
•lorinosf »krbeti za plen «n«*ke bike in roške [Hitom obetti«Ai?i naklml po-
azdeliti na da\k*» v»eb ■.bčaao\. Glavni odtV.r *. kr  k iiltl>ij družne hraajjške.
Isselje« aajr čez Hambarg-
MeM>ra    «eptembm *e jV čez Ham
•ur.'
>• Q73s l». ~ i.    rki i
l»r
■S 1 .
letu nT-tt naeb. konea meseca %e| 91-374 »«*eb. ■l«V-in» «*r \ prejšnjem Vtu v tem času i,%e|il oaeb. Vri tem *e je treba •nrirati. da «e v J*fa m borzni v nasprotje. Bremenom *>teje %amo onje osebe, ki «e v zmi«lu - iseljen iškega zak<»na •enačijo kot r / <**el ien«* *
Izdajatelj in ode«,* orni aredaik: K >st . ran mit mi k
lahko, lahko no-ho-koč...
DO ©C
z nov iti za ce! naj Vani gre k je. dve, ob ©s biti M moral j Cerile riv vi Bite stanejo i
Ibe pa zavrača;-e
nastilj kadar *e ije, hi morali kasetna gazo Brž i »odciiKc. Sedai t*»t* pa peli m raz, ako Vi« ozdravi >o Sode--I ca K 125, pona-
za A
rert, c. kr. dr on. IV/1, Grosse Mnigi
17
w
nraj
Mnenje   ro»po«ia ar. i harles H. M. • astle,     sekun«iarneaa zdravnika ljudske holništtiee
KiagHtou Uamajkal. Gir»|ssl «1. Serravallo«
Trst.
Vedeli me. da Vam naznanim prejem Vauega S»*rra\allovega kina vin;« / železom, ki ste mi ga blagohotno poslali. Pripisal t., vino v elueajih uialokrvaosti \#,\ zročeac v s|»^J malarične mr/h«-. tri prelsde-)im fM> drugih mrzlieah in veseli me, 'in Vam morem poročati. Ha m, bili uspehi tega \ :na /r ;.tni; je jako prijetnega okusa in bi moralo zavzemati prvo meMo med drugimi v ini z železom.
Kingston. 7. junija \i*f.t
l>r. t harles \\ . M. < a.fb
2% kg
samo tehta
pisalni stroj iz aluminija. Izza vse moderne vrline, solidna konstrukcija. Cena nizka.  Zahtevajte cenike in razkazovanje stroja od #05
zastopstva Jnlri f Min"
Ljubljana, Turjaški trg 4, II.
H. SUTTNER
usma hum m
ar v ŠflcL
I E 0
T I f I E 0
ncteoro!9$ično poročilo.
•Masp mm us ia>S
i     ^   tai i;
....    - *
a —
1U. t „   9 z«    * v* s
II    7 aa. 7J^S
ii 4*
14 i
* 2
TO si v 24
atara 9/7* OO si m
Za S
Fraac Omersa
Zahvala.
7
ah"cga ta
Josipa Pajniča
r < m: K od vseri strani avčutja, da m si ni mocoCe u r /sebei zal
1 k z 1.:njemu počitku svofo >f jso zahvalo.
Lszntjana, dne 10. oktobra 191
Eeleaa PafEic
Kupil bi
5307
vso oskrbo.
Naslovi naj s- spor oče na uprav-nistvo »Slov Naroda« pod .1 Mesece".
taksi
hm Rivnr. Krat otnur i Hhui
ataarma
te mr. azUteia Via lhM>*a 13 H. apre}me
3413
stenosrofo
▼CMČisaja slo««;osko-nen.&ke »tenograbje.
Strojepisci   m   oni,   ki   so vesći tul' an»ke sienoi?ratije imajo predno-i \*-to;>   I   Duvnnbr t
Snkno
is nsass  »laf* aa
•strke pHjNM-sca
Karti Xociai
tvornica Mikna v Hampokn  11 ok«»i Vierci fraalia.
^'"l '?'f^Vs
Edino II
zastopstvo znamke 1 i
KINTA ,
je ▼ teku in trpežnos nedosežno
kolo sedanjosti.        319.3 j
Zaloga Puchovih koles, j
poprava, ama]- 1
liranie te ponikliani« ter «
I
i i
j izposojevanje koles.
j   ločna, solilu in cena izvršitev.
I Karel Camernik
j IjubljaiiJ, Dunajska cesta 9.
' Ceniki zastMJ im franko '
2 I
▼ Ljub.)zn. hoao v smeri od Mestoma trga do Starega trga. — Pi>rrerte aa> Ibe naj se postjem pod >:f><
14v      :no 1-žeCe, Ljubi,aaa-
2 gospoda
aH 2 gospodični se -prejmo aa stanovanje takoj al pozneje MM rVazua se v lotni alioi it. 27.
Lepe, laJske
Vesela mol iz liBbljauke preteklosti.
Ta zabavna povest, polna krepkega in prr-<irnega humorja in svežih, dostikrat razposajenih tkivtipov. je prav kar izšla v posebni knjigi. Prijatelreni neprisiljene komike in veselega smeha hodi posehno priporočena.
Isi hrti 1 K. wz lil 1.1 Min ti 1 ni.
Jfarodna knjigarna
v Ljubljani.
planino
(skoro nov) se ceno
PO^amE
vbod ■
na vogalu
04. 2. L
3406
^404
llJŠj i leliĐ vrtom
Pealanolia ttata OL 8. Natar
Ćoeje pri biiai pocestnici lstoiam
Stel^ie
ia promafalniška oprava
se  po   ntzki c
pri tvrHki
trf 12. 3405
Učenec
in
■naj
sotrndnik
se aprajzacrta v trgovine mešanega b! aga pH ^vrdk, J. Bazboršek, iznartne pri Li
flr1ffjv.»an   ft ^ H H » 5 ^ f| j H
L-ia.— sciUaJiuliju
na Miklošičevi cesti 3 (Slovenski
trg 2)| *' I naastropju, obstoječe iz 4 do j .-ob, elegantne kopalne sobe, z obilnimi pnT:^ .^ar-ii in t^lektnćoo napeljavo 3412
—— se odda =
v najem s 1. novembrom t. L
Pesnila v odveaiiki pisarni dr. Erisperfa, ra^
s vso ..pravo in koncesijo, tudi za knjigoveznica, se iz proste roke pod ugodnimi p« gon proda, ali tudi v najem da; ponudba sprejemata eg- k\m Umek v Brežicah  n H. Stan-
cer* v krškem. Le re>mm kompetentom >o vse mfor-
macije na razpolago. 3386
Gradec, Herrengasse 7, II. nadstr.
Hranilne vlcse po 4 V*.
Vloge po 1000 K -n v.Sje proti 60dnevni odpovedi
po 5°|o-
Obrestuje od dne vložitve do dne dviga. Rentnega davka prosto Vlo2ne knjižice se tahko deponirajo PvaamzMI tat postne pola talca Brezplačna. — >tanie vlog koncem a\Jfu^u 1^10 2,5tX).0O0 K. Stanje lamčujovih deležev  3,400 000 K. 3408
Natančnejša pojasnita, tudi o osebnem kredita la posojilih za raaztra|o daje med 3 in 4 uro popoldne
Josip Kisel. Ijii&ljaaa. Krakonki nasip 22.
Stopil sen v trgovsko zvezo z največjo tvrdko na svetu. Harrods iz Londona ter sem v stanu prodajati naj fine je zgotovljene obleke za dame in gospode,
kakor tudi    t....."^-^
po meri za isto ceno. 3391 E
Rabljen, toda dobro ohranjen
»t pianino
acs kupi« — Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3379
Z \m prostoru
pripravna   za   delavnice   ali skladišča
ae s L novembrom oddasta.
Poizve se prt hišnem gospodarju Ivana   Kotenina, SoSoiTcrsk?.
EliCE it §. 3350
Oglejte si
ob potrebi stvari za uporabo in za darila vseh vrst moj bogato ilustrirani glavni katalog s 3000 slikami, ki ga Vam polijemo ne zahtevo gratis in franko. C in kr. dvorni dobavitelj JAN KONRAD, Most št. 553, (Ćaska.) 2900
ie rabljene, kupi v vsaki množin
]. Razboršzk, Šmartno pri f itiji.
3270
kravat   n  oblek  teli   me S ta prf
kakem gospodu trgovcu. 3343 Pismene ponudbe na upravništvo »S^ov. Naroda« pod: „Šivilj2 lOCO",
za 1. november t. I.
3378
stanovanje
z 2 sobami in kuhinjo.
Oglasi na tvrdko H. SUTTNER, Ljubljana.
se vzame v najem ali račun.
Ponudbe na upravništvo »S oven sketja Naroda« pod y|gost. 150M. 332'
Lepo ituimii
obstoječe iz 5 sob, z vsemi pritiklinar-i
in z uporabo vrta se odda i a novembrov termin. 3359
Natančneje  se  poizve pri hišnici
aH pri lastniku na 21ciwcisovi cesti it la, IL nadćtr. v Ljubljani.
Dragotin Jurman
Ljubljana, Šelenburgova ulica št.
0. Bernotoolč
Angleško skladišče oblek LjtfMjnnn, Mestni trej 5
sanke
teli kavi«
Anton Pogačnik v Podnartu.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva wl
Vinski trgovci in krčmarji
POZOR!
Kadar kupujete vino, grozdje ali tropinsko žganje, se priporočam, da se obrnete name Obrnite se osebno ali pismeno. Tmazz pristna Stranu vtaa, ki so bila na razstavi v Parizu odlikovana  z  zlato  krono,  medaljo in križcem ter častno diplomo. Tržim tudi s krom pir jem. Na razpolago je več pohvalnih pisem ' moji pisarni. Vrhu tega dam onemu, ki bi b?1 v stanu dokazati, da vina v moji kleti niso naravna in pristna 1000 K.   ZalOfZ vina v Parsća. ulica Oran de št. 318 In 320 (Istra). — Se priporočam vdani
Martin Srebot.
Oclfiiftk* sjlavMica
fantf 4*4.000
g300.000.
•i k. ikn p« Wft4VI>
75
88
B9U
42