■o
Im Ir-
■co •in ici "o
Išče se organizator Piva in cvetja
Št. 43/Leto 67/Celje, 1. junijj 2012/Cena 1,30 EUR
Življenjska zgodba Sonje Smodiš -posebej za Novi tednik
90,6 95,1 95,9 100,3
Naših in vaših 68 let
Obletnice, čeprav ne vedno okrogle, so priložnost, da se ozremo nazaj, k začetkom, in stremimo seveda naprej, k še boljšemu jutri. Ob tokratnem rojstnem dnevu uvajamo ob petkih še dodatno stran razvedrila, ker je smeh pač pol zdravja, ki vam ga obilo želimo ob našem jubileju.
Agrarne skupnosti v očeh dedičev
k	^rii -** p 1 ~ * • t r if h 11 ■ ja 0 I
tednik
c.i.pm HH-ituFiifaF jviiïi DDjmmu urit-nti
HH1I 4 umi v lin
il
v CELJSKI
A TEDNIK
IWt
I L— L i—
Nova pot

ROGAŠKA SLATINA
- Že 200 let šole v Kostrivnici
tahrairdiU Kirn Ifc (iqqf Cftff. [HWI0 rUU aM	V Crfl«. i i«i
JHa<*>« Tita v f>lf- I f a • _	* e J*
Celje mamlesUra
l|" MM«	- TH» •

vojnik - Z luknjo brez dna zadovoljnejši
2
NOVi TEDNIK ŽE 68 LET
NOVI TEDNIK
TATJANA CVIRN
UVODNIK
Nova pot tudi v teh časih?
Pred dnevi sem bila na prisrčni prireditvi, ki se je rodila spontano, iz prizadevanj ljudi, da bi tudi v teh čudnih in neprijaznih časih našli trenutke zadovoljstva v druženju. In to v druženju s sosedi! Priznajte, če ste doma v bloku, se s svojimi sosedi ne ukvarjate kaj posebej. Polovico jih sploh ne poznate. Razen če niso zelo moteči in vas s hrupom ali kako drugače ne spravljajo ob živce. V tem bloku pa so se odločili, da bodo izstopili iz običajnih kalupov, si pomagali, če bo treba, skupaj uredili kaj okrog bloka ali pa se samo prijateljsko družili. Vas to spominja na neke druge, davno minule čase? Mogoče res, čeprav na podeželju skrb za sočloveka še ni povsem izginila - če le ne gre včasih v drugo skrajnost, ko je treba o drugih vedeti vse in še več...
Iz povsem drugih časov so tudi stare naslovnice našega časopisa, ki smo jih te dni nostalgično ogledovali. Vsak rojstni dan je namreč priložnost za pogled nazaj in želje ter načrte za v prihodnje. Pri 68. rojstnem dnevu človek sicer velikih načrtov ne dela več, bolj se ubada z vprašanjem, kaj vse je koristnega in dobrega naredil, kje pa mu ni uspelo. Zgodovino časopisa lahko ocenjujemo brez sramu, čeprav je v naravi človeka, da se nekdanjih stvari spominja v lepši podobi, kot so se dejansko zgodile. Čeprav roko na srce posebej rožnatih časov ni bilo v tem poslu nikoli. Bili so le bolj in manj težavni. Dokaz tega je bil na primer »štrajk« uredništva konec 80. let, v takrat še »železnih« časih, s katerim smo opozorili na neustrezno financiranje časopisa. Smo se pa lahko takrat pohvalili z veliko naklado, s tako rekoč monopolnim položajem na tem območju, saj ni bilo množice drugih manjših lokalnih časopisov, ki jih ima danes že vsaka vas.
Od takrat se je veliko spremenilo, pogled nazaj ne koristi veliko, ko je treba iskati nove izzive in možnosti. Množica najrazličnejših medijev nam je dala občutek, da imamo na voljo nešteto možnosti in da je naša izbira neomejena. Pa je to res? Ali gre le za različne oblike iste vsebine? Se vam ne zdi, da poslušate iste novice na radiu in televiziji ter jih nato berete še v dnevnikih? Ali pa vse to že prej najdete na internetu in drugih medijev niti ne potrebujete več. Pa ste zaradi tega kaj bolje obveščeni ali pa vam tak lažen občutek daje le količina informacij, s katero ste zasuti?
V takih razmerah je časopisom, kot je Novi tednik, na nek način lažje. Ni nam treba podajati enakih novic in informacij, ki so jih medtem obdelali že vsi drugi. Sploh se nam pravzaprav ni treba ukvarjati z »velikimi« temami, ki jih morajo spremljati večji osrednji mediji. Naša vloga, ki pa je morda še težja, je v iskanju zgodb ljudi, ki jih »velike« teme zadevajo v njihovem vsakdanjem življenju, ki na svoji koži občutijo vse tisto, kar si modri politiki in gospodarstveniki zamislijo v svojih pisarnah. Prostor v časopisu mora biti za ljudi, ki živijo običajno življenje in se v svojih okoljih spopadajo z na videz povsem banalnimi problemi, kot so slabe ceste, neurejena kanalizacija ali pomanjkanje prostora v vrtcu. Pa tudi takrat jih moramo opaziti, ko želijo v teh časih z lastnimi dejanji nekaj premakniti in ne čakajo, da bo to storil nekdo drug namesto njih. Tako kot stanovalci bloka z začetka tega zapisa.
Kako uspešni smo v uredništvu pri tem, je stvar presoje bralcev, ki nas redno berejo ali pa vsaj občasno posežejo po časopisu. Nekaj zvestih naročnikov, ki so že desetletja z nami v dobrem in slabem, bomo prav te dni obiskali in se jim skušali z majhno pozornostjo zahvaliti za to vztrajnost. Žal je takih »dinozavrov«, ki jim je prebiranje časopisov nekakšen nepogrešljiv ritual, vse manj. In še manj jih bo, če ne bomo v medijih znali prisluhniti, kaj ljudi teži, katere teme jih resnično zanimajo in s čim jih pritegniti, da nam bodo ostali zvesti. Časi so neusmiljeni, najlažje se je odpovedati tistemu, kar se na prvi pogled zdi nepotrebno. In to so tudi časopisi.
Nova pot se je imenoval naš začetnik. Bomo znali najti takšno novo pot v teh časih tudi sedanji ustvarjalci časopisa? Bogata preteklost nas zavezuje, da jo moramo najti.
PETEK
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
1 "■>.		^JÊÊ Ir^	t>	0	
14	wmmwmmwn			13	ea
Ali imate tudi vi rojstni dan 2. junija? Če ste na naše vprašanje odgovorili pritrdilno in nam boste na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje poslali svoje kontaktne podatke (ime, priimek, naslov, telefon) in kopijo osebnega dokumenta z rojstnimi podatki, se boste uvrstili med potencialne prejemnike nagrade Novega tednika. Med vso prejeto pošto, ki jo bomo sprejemali do vključno 15. junija 2012, bomo namreč izžrebali nekoga in mu izročili rojstnodnevno darilo medijske hiše Novi tednik in Radio Celje.	UREDNIŠTVO
Štefanu Brezovšku, ki je naročnik Novega tednika že več kot 60 let, smo prinesli tudi darilo naše medijske hiše. Darilo bodo prejeli tudi vsi ostali naročniki, ki so z nami že več desetletij in jih bomo v prihodnjih tednih obiskali.
Več kot 60 let zvest Novemu tedniku
Začela se je akcija, v kateri bomo obiskali tiste, ki so najdlje naročeni na naš časopis
Ob rojstnem dnevu Novega tednika smo se v uredništvu odločili, da bomo obiskali tiste, zaradi katerih vsak teden polnimo strani časopisa. Gre seveda za naše naročnike. Najstarejše. Tiste, ki so z nami že 60 let in več. Med njimi je tudi Štefan Brezovšek iz Klenovega v laški občini. Novi tednik mu dela družbo že več kot šest desetletij.
Štefan nas je pričakal v našteva opravila Štefan in
svoji majhni hiši, ki si jo delita z invalidnim sinom. Kljub temu, da bo letos decembra dopolnil 85 let, za večino stvari doma poskrbi sam, potem ko mu je pred dvema letoma umrla žena. »Imam dva osla, za katera je treba skrbeti, tudi kositi je treba,«
dodaja, da bo delal, dokler bo živ. Le pri kuhi ima pomoč, in sicer se doma oglasi hči, ki živi v Belovem: »Velikokrat pride in kaj prinese iz Laškega. Tudi njen mož pomaga. Zame gresta tudi v trgovino, ker sem ne morem več dobro hoditi.« Res je do
prve trgovine precej daleč, še za urne in zdrave noge ...
Čeprav se zdi, da je na mirnem in tihem kraju dan enak dnevu in da Štefanu dnevi tečejo počasi, Štefan take namige zavrne: »Imam radio, televizijo, kaj preberem, tale kaj nagaja (pokaže na sina, op. p.) in mine dan.« Izdaje Novega tednika ima lepo zložene v predalu. Pravi, da je Novi tednik že od nekdaj pri hiši: »Moj oče je bil naročen nanj. Ko je umrl, sem nadaljeval tradicijo.« Najraje prebere
kaj iz domačih krajev: »Tam, kjer nisem hodil, me ne zanima.« Potem se razgovori, kako je bilo včasih na Kleno-vem. Zaradi veliko sonca so bili tam vinogradi. Štefan se s tem ni nikoli ukvarjal. Bil je rudar. Začel je v Hrastniku in končal v laškem rudniku. Zdaj je že 30 let v pokoju. Poslovi se z željo, da bi mu zdravje čim dlje služilo. Nato se odpravi po svojih vsakodnevnih opravilih.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
Danes začetek varčevanja
Kar vladi in policijskima sindikatoma ni uspelo pretekli četrtek, so dosegli to sredo. Po nadaljevanju pogajanj sta namreč vladna in sindikalna stran dosegli in podpisali dogovor, referendumsko pobudo glede zakona o uravnoteženju javnih financ pa sta sindikata umaknila. Stavka policistov je tako zamrznjena, varčevalni zakon, ki je visel na referendumski nitki, je uveljavljen in z današnjim 1. junijem se začenja varčevanje.
Kot je poudaril glavni °p°zoriti na nekaj krivic iz
vladni pogajalec minister za delo Andrej Vizjak, je
podpisani sporazum »dober dogovor za vse«. Po podatkih, ki so prišli v javnost, je policistom zlasti uspelo
preteklosti, ko jim ni uspelo uveljaviti pravic, ki jim sicer objektivno pripadajo. Stavkovni sporazum in posebna kolektivna pogodba, ki so jo s pogajanji dosegli policisti,
med drugim prinašata 35 odstotkov večjo plačno maso za nadure in pripravljenost, plačilo delovne uspešnosti za povečan obseg dela tam, kjer so kadrovsko podhranje-ni, in sistemizacijo dodatnih 300 mest specialistov. Ob tem prvi podpisani pobudnik referenduma predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič pravi, da bo sporazum tako dober, kot bo dober v praksi, s tem pa se strinja tudi predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič.
Predsednik državnega zbora Gregor Virant je varčevalni zakon takoj po umiku pobude poslal v podpis predsedniku republike in zatem v objavo v Uradnem listu, tako
da varčevalni ukrepi veljajo z današnjim 1. junijem in jih bodo zaposleni v javnem sektorju na svojih plačah čutili že z junijsko plačo, izplačano v začetku julija. S 1. junijem bo uveljavljeno tudi znižanje regresa in izplačil iz pravic iz dela, kot sta starševsko nadomestilo ter nadomestilo za brezposelnost, in socialnih transferjev. A zapleti vseeno še niso čisto končani - sindikat ministrstva za obrambo je namreč napovedal, da bo danes, v petek, vložil zahtevo za ustavno presojo zakonskega člena, ki ukinja varovane plače, nasprotujejo pa tudi vsakršnemu poseganju v letošnji regres.
IVANA STAMEJČIČ
^— »
Iz iste šole in istega kraja
Zmagovalci naše letošnje akcije: Nastja Brezovšek in Gregor Kolar ter 4.c- in 4.b-razred maturantov Gimnazije Celje - Center
Skoraj 11 tisoč kuponov, ki smo jih prejeli v uredništvo, smo našteli v okviru letošnje akcije Naj maturant, naj maturantka. Lep izkupiček, ki je postregel tudi z nekaj presenetljivimi podatki. Zmagovalci
-	ob naj maturantki Nastji Brezovšek in naj maturantu Gregorju Kolarju še njuni sošolci v 4.c- in 4.b-razre-du - prihajajo iz iste šole, Gimnazije Celje - Center, Nastja in Gregor pa sta ne le »sosošolca«, ampak tudi soseda.
Oba namreč prihajata iz Dramelj - majhnega kraja z malo več kot 400 prebivalci v šentjurski občini. Glede na to, da imamo v Dramljah kar precej naročnikov, je bilo torej logično vprašanje, kako so glasovali Drameljčani. »Sosedje so verjetno glasovali zame,« je ugibala Nastja in takoj dodala, da je bila pri zbiranju kuponov »glavna« njena stara mama. »Seveda tudi mamica in ostali sorodniki, veliko pa so jih zbrali tudi sošolci in prijatelji.« Gregor se je z njenim ugibanjem strinjal in dodal, da so zanj verjetno bolj glasovali iz okoliških krajev. In da je teh bilo res veliko, so poskrbeli zlasti njegovi sošolci. »Ne le, da so sami zbirali in pošiljali kupone, h glasovanju so nagovarjali tudi druge v svojih krajih,« je povedal in dodal, da je doma zbiranje kuponov prevzela mama, ki je potem angažirala še ostalo sorodstvo.
Zmagovalna razreda pa
-	čeprav iz iste šole - sta bila skupaj sicer »gimnazijsko povprečje«, sicer pa je bil v Nastjinem 4.c-razredu z razredničarko Lučko Rednak zgolj en fant, v Gregorjevem 4.b-razredu z razrednikom Otmarjem Uranjekom pa je bilo kar 17 fantov in »le za vzorec« deklet. »Odlično smo se razumeli, a logično so bile sošolke podrejene, ker nas je bilo toliko več,« je priznal Gregor, Nastja pa je nagajivo dodala, da edinemu fantu v njenem razredu »ni prav nič manjkalo, če drugega ne, je bil vsa štiri leta preskrbljen z domačimi nalogami«.
Da se bodo gimnazijskih let in mature spominjali kot najlepšega obdobja v svojem življenju, je mlade v restavraciji Hotela Štorman nagovoril direktor naše medijske hiše Srečko Šrot, odgovorna urednica Novega tednika Biserka Povše Tašić pa je k temu dodala, naj bodo takšna tudi študentska leta. »Potem pa se začne pravo življenje, na katerega se čim bolj pripravite.«
IS, foto: GrupA
V prvem, februarskem krogu glasovanja smo prejeli 3.364 kuponov, predstavljenih je bilo 59 maturantov, zmagovalca meseca pa sta bila Polona Aškerc in Gregor Stolec; v drugem, marčevskem krogu smo prejeli 1.370 kuponov, ob predstavitvi 26 maturantov pa sta zmagala Azra Alagić in Iztok Grobelnik; v tretjem krogu glasovanja smo prejeli 2.962 kuponov, predstavljenih je bilo 28 maturantov, aprilska zmagovalca Nastja Brezovšek in Gregor Kolar pa sta tudi končna zmagovalca akcije Naj maturant, naj maturantka. V treh mesecih akcije smo prejeli 7.696 kuponov, samo v treh tednih finalnega glasovanja v maju pa kar 3.050 kuponov, skupaj torej natančno 10.746 kuponov.
Naj maturantka Nastja Brezovšek, ki je za nagrado prejela kolekcijo nakita, direktor naše medijske hiše Srečko Šrot, naj maturant Gregor Kolar z darilnim bonom in umetniško sliko ter Nataša Müller, ki je s svojim fotoaparatom poskrbela, da smo vam na straneh Novega tednika letos predstavljali maturante. A njenega dela še ni konec, saj je zmagovalca že povabila na fotografiranje v svoj studio.
Nastjin dekliški 4.c-razred in Gregorjev fantovski 4.b-razred skupaj tvorita »gimnazijsko povprečje«. Ob Nastji in Gregorju so na stole sedli še (z leve): Biserka Povše Tašić, Nataša Müller, Srečko Šrot in razrednik 4.b-razreda Otmar Uranjek.
Agrarne skupnosti v očeh dedičev
Zaradi različnih ovir so ustanovili Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti - Te najdemo tudi na Celjskem
Pašna skupnost Menina-Gospodnja-Globača vsako leto na Menini pripravi praznik pastirjev.
Agrarne skupnosti so prastara oblika upravljanja s skupnim premoženjem. Nekoč se je to poistovetilo s premoženjem posamezne vasi, upravičenci, v glavnem kmetije, pa so skupna zemljišča uporabljali za pašo in oskrbo z lesom. Danes je seveda položaj agrarnih skupnosti drugačen, mnogi opozarjajo na številne težave, zato so ustanovili Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti.
V Sloveniji se je nova doba agrarnih skupnosti začela leta 1994 s sprejetjem Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS). AS so imele svojo neformalno krovno organizacijo v času priprave in sprejemanja zakona ZPVAS in v času vračanja premoženja, zdaj pa je stanje precej zapleteno.
Ne ve se namreč točno, koliko je vseh agrarnih skupnosti v Sloveniji, koliko je vseh članov, koliko hektarjev zemljišč oziroma površin posedujejo. Tudi zakon si razlaga vsak po svoje. Zdaj je sicer najbolj aktualno razčiščevanje članstva in dedovanja deležev po pokojnih denaci-onalizacijskih upravičencih; v nadaljevanju pa čaka AS še veliko novih težav in dela pri upravljanju premoženja. V AS zahtevajo, da se mora vzpostaviti sistem organizacije in upravljanja, ki bo prvenstveno omogočal članom AS izvrševanje njihovih tradicionalnih pravic in s tem
tudi ohranjanje tradicionalne kulturne krajine.
Dosedanje težave se vse preveč rešuje parcialno - tudi zaradi tega, ker AS še niso ustrezno povezane, zaradi česar niso prepoznane niti najpoglavitnejše skupne težave, kaj šele posebne težave, ki jih imajo posamezne agrarne skupnosti. Davčne anomalije, ki praktično onemogočajo As normalno vključevanje v sistem subvencioniranja vlaganj v kmetijstvo in gozdarstvo, recimo, zaenkrat sploh še niso bile izpostavljene. »Sedanje upravljanje večinoma sloni na zelo trhlih temeljih, ki se porušijo že ob najmanjšem
nestrinjanju bodisi samih članov agrarnih skupnosti bodisi celo tistih, ki nimajo ničesar z agrarnimi skupnostmi,« opozarja Egon Rebec.
Številni problemi
Slovenske AS, pa tudi pašne, vaške in srenj ske skupnosti so v zelo zapletenem in pestrem položaju. Registriranih je preko 600 AS, članov je okoli 40 tisoč. Načelno jim pripada skoraj desetina slovenskih površin, le redke pa lahko vsaj približno gospodarijo na svojem. Zato so ustanovili vseslovensko Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije, ki je neodvisna, prostovoljna in nestrankarska organizacija, v katero seveda vabijo vse AS. »Želimo, da bi se vanj vključilo kar največ AS, saj bomo le tako lahko vplivali na zakonodajalca k spremembam v zakonu o AS in s tem omogočili rabo kmetijskih zemljišč, ki se zaraščajo ali pa jih izkoriščajo tisti, ki jim to po zakonu ne
pripada,« pravijo pobudniki za ustanovitev združenja.
V	glavnem gre za gozdne površine, tudi nekdanje zarasle travnike in pašnike, seveda pa bo v ospredju in smotrna raba teh površin. Kot omenjajo pobudniki, bi sečnja in predelava lesa odprla številna nova delovna mesta.
Glavne težave, na katere opozarjajo v AS, so v tem, da skupnosti niso pravne osebe, moti jih določilo, da mora član plačati dedičem nujni delež v denarju, spremenili bi določbe glede cenitve premoženja in plačila davščin na dediščino ... Opažajo tudi, da je veliko dedičev, ki se ne morejo dogovoriti glede lastništva - večina AS ima v pravilih zapisano, da lahko deduje le eden, da se ne bi povečevalo število članov, deleži pa manjšali.
Pomanjkljivosti
V	grobem v AS opozarjajo na pomanjkljivosti obstoječe zakonodaje, zaradi katere so
dan in transparenten. Kljub njihovim pojasnilom je bila točka o Zakonu o poroštvu umaknjena z dnevnega reda seje odbora, v HSE in Teš pa niso prejeli navodil, v kakšni obliki bi vlada želela prejeti zagotovila, vezana na gradnjo bloka 6. »Odločitev o nadaljevanju postopka sprejemanja Zakona o poroštvu se je premaknila na področje politike, na katero pa poslovodstvi Teš in HSE nimata vpliva. V takšnih razmerah tudi ni mogoče sprejeti kakršnekoli odločitve, saj vsaka izmed njih pomeni dodatne stroške,« so zapisali v Tešu.
Dve milijardi v zraku
Kljub temu se še vedno intenzivno pogajajo z dobaviteljem glavne tehnološke opreme Alstomom o možnem zamiku za ponedeljek napovedanega suspenza kakor tudi o znižanju stroškov montaže. V HSE in Tešu ocenjujejo, da še vedno obstaja minimalna možnost, da bi lahko državni zbor obravnaval zakon o poroštvu na junijski seji. »Že pred časom smo pripravili oceno učinkov ne-izdaje poroštva. Prav tako
Prvi občni zbor Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije bo jutri, v soboto v hotelu Goldenpick Sežani.
postopki dedovanja dolgotrajni, zakonodaja pa pogosto nerazumljiva starejšim ljudem. Od države zato pričakujejo spremembo zakonodaje, ki jim bo omogočila enostavnejše delovanje. »Danes, ko je večina AS pridobila svoje premoženje, se pojavljajo novi izzivi, kako s tem premoženjem gospodarno upravljati. Potrebni so novi zakonski okviri in rešitev zaostalih in aktualnih vprašanj tako na vseslovenskem in tudi na nivoju posamezne agrarne skupnosti,« pravi eden od pobudnik za ustanovitev Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Tine Premrl, ki je prepričan, da lahko krovna organizacija pripomore pri ustvarjanju boljših pogojev za delovanje AS.
US
smo pred časom poskušali pri EIB doseči drugačno obliko poroštva (s pomočjo komercialnih bank in zavarovalnic), vendar nam je bilo to odsvetovano. Tovrstne projekte je namreč mogoče financirati le ob podpori institucionalnih bank, kot sta banki EIB in EBRD. Razloga sta dva: ročnost kreditov (do 25 let) in relativno nizka obrestna mera. Nesprejetje Zakona o poroštvu in/ali zaustavitev gradnje bloka 6 bi imela za Teš in HSE katastrofalne posledice,« poudarjajo v Teš.
Na opozorila iz Teša so se odzvali tudi v ministrstvu za infrastrukturo in prostor, kjer se niso opredelili do projekta, temveč so zapisali zgolj napotilo poslovodstvom, naj ravnajo po načelu dobrega gospodarja.
Med drugim navajajo najmanj dve milijardi evrov dodatnih stroškov, manjšanje energetske samozadostnosti Slovenije in s tem potencialno višje cene električne energije, problem nadaljnje ekološke sanacije Šaleške doline ter vprašljivost nadaljnjega obstoja Teša in premogovnika, s tem pa nekaj tisoč delovnih mest.
US
Slovenskim agrarnim skupnostim sorodne oblike so poznane po celem svetu, v sosednjih državah, ki so se ravno tako soočale s podobnimi težavami kot se danes AS v Sloveniji so uspeli povleči nekatere poteze, ki danes tamkajšnjim AS omogočajo učinkovitejše delovanje.
Boji na blok črti
Poročali smo o grožnji francoskega Alstoma, da bo, če država ne bo zagotovila poroštva za najem kredita za gradnjo bloka 6, v ponedeljek zapustil gradbišče v Šoštanju.
O tem sta HSE (Holding slovenske elektrarne) in Termoelektrarna Šoštanj (Teš) minuli teden obvestila pristojne organe. Na pisanje so se v torek odvali v Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb, kjer so poudarili, da bi zavrnitev državnega poroštva za trenutno izjemno ugodno posojilo pri Evropski investicijski banki za gradnjo šestega bloka lahko pomenila resno grožnjo nadaljnjemu obstoju HSE, vključno s Premogovnikom Velenje. Kot možnost so v agenciji omenili tudi razprodajo slovenske energetike, zato so napovedali, da bo AUKN skušal čim prej doseči, da se v največji možni meri vzpostavijo pogoji za sprejem zakona o poroštvu države. Kot ugotavljajo, bi se le tako preprečila materialna in finančna škoda.
V HSE in TEŠ so poudarili, da so v zadnjih dveh letih storili vse, kar je bilo možno, da je projekt obvla-
Gorenje temelji tudi na lastnem znanju
V velenjski družbi so proslavili 20-letnico Managerske akademije Gorenja
V Gorenju so v sredo obeležili 20-letnico Managerske akademije Gorenja. Velenjska družba je akademijo ustanovila v zahtevnem in prelomnem obdobju devetdesetih let, ko so pričeli intenzivneje širiti prodajo na tujih trgih.
Ker so se zavedali, da so za konkuriranje najboljšim mednarodnim podjetjem v panogi potrebni zaposleni z odličnim strokovnim znanjem in vodstvenimi veščinami, so začeli v akademiji izobraževati najbolj perspektivne kadre. Doslej je Mana-gersko akademijo Gorenja v 23 generacijah zaključilo skoraj 500 zaposlenih z ogromno poslovnimi idejami, mnoge med njimi pa so uspešno vključili v proizvodne procese.
»Gorenje dobro krmari skozi viharne čase prav zato, ker neprestano vlaga v ljudi. Prepričan sem, da so le usposobljeni, kompetentni in zreli ljudje sposobni hitrega prilagajanja spremembam na trgih in zasledovanja ciljev. Zato vlaganje v zaposlene in razvoj kadrov ostaja ena ključnih platform Gorenja za doseganje strateških ciljev,« je poudaril predsednik uprave Franjo Bobinac in dodal, da akademija predstavlja edinstven primer v slovenskem prostoru, ob bok pa se postavlja tujim praksam. Sicer je akademijo označil
Predsednik države Danilo Türk in predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac med ogledom projekta iz managerske akademije
kot laboratorij inovativnih idej ter neusahljiv vir navdiha, saj vedno z nestrpnostjo pričakujejo zaključne predstavitve projektnih timov.
Ker je Gorenje vse bolj vpeto v tuje trge, je Bobinac napovedal ustanovitev korporativne univerze Gorenja, ki bo pod eno streho združila
različne smeri izobraževanja ključnih sodelavcev. »S tem postavljamo trde temelje za doseganje sedanjih in prihodnjih ciljev.«
Premalo zgodb o uspehu
Delovanje akademije je kot ustanovo nacionalnega po-
mena pohvalil predsednik države Danilo Türk, ki pa je omenil, da je v Sloveniji nekoliko premalo samozavesti ter optimizma. »Veliko se
Delovanje akademije, predvsem oblikovanje projektnih timov za pripravo poslovnih načrtov, seveda pa tudi medsebojno druženje Gorenj evih zaposlenih, so predstavili na posebni okrogli mizi. Delo so predstavili eden od snovalcev akademije Drago Bahun, gonilna sila Bogomir Kovač, vodja internega izobraževanja v Gorenju Irena Vodopivec in eden od »učencev« Rok Lesjak, sedaj direktor programa Gorenje Solar, ki je tudi z znanjem, pridobljenim med izobraževanjem, zagnal izrabo fotovoltaike. Pogovor je vodila Uršula Menih Dokl, udeleženka 20. generacije Gorenjevega izobraževanja.
pogovarjamo o razvoju, vsi načini pa niso posebno posrečeni. Nekateri so preveč posvečeni makroekonomskim vidikom ali pa razpravam o napakah v preteklosti. Marsikaj, kar slišimo, ni spodbudno, marsikaj nam ne dviguje samozavesti in nas ne spominja na dosežke, ki jih imamo in so trdna podlaga za razvoj za naprej.«
Kot je poudaril slovenski predsednik, bi bilo treba kljub negotovim časom poiskati več pozitivnih vsebin in zgodb o uspehu. Po njegovem so prave prvine globalnega odgovora na krizo oziroma pomembnimi go-nilci gospodarskega razvoja slovenska industrijska tradicija, v kateri je pomemben del tudi Gorenje, menežer-ska odličnost in poslovna etika.
URŠKA SELIŠNIK
Mlekarna Celeia prijazna družinam
Frutarom prevzel vse delnice
Na drugi izredni skupščini Etola so delničarji sprejeli sklep, da vse preostale delnice manjšinskih delničarjev prenesejo na glavnega delničarja Frutarom, ki bo za delnice plačal denarno odpravnino v višini 141 evrov na delnico.
»Odpravnina manjšinskim delničarjem se bo začela izplačevati nemudoma po vpisu sklepa o prenosu delnic v sodni register. Pričakujemo, da bo Frutarom po prenosu preostalih delnic začel s postopkom preoblikovanja družbe Etol in izvajanjem poslovne strategije za prihodnje obdobje,« je povedal Zdenko Zanoški, predsednik uprave Etola.
Podjetje Frutarom s sedežem v Izraelu sodi med deset največjih proizvajalcev arom in aromskih sestavin na svetu in zaposluje okoli 1.600 ljudi po vsem svetu. Za nakup Etola bo odštel okoli 35 milijonov evrov. Kot je že ob prevzemni nameri povedal predsednik uprave Ori Yehudai, predstavlja nakup Etola možnost doseganja sinergijskih učinkov, ki bodo znatno povečali njihovo bazo strank na trgih srednje in vzhodne Evrope, razširili nabor izdelkov, okrepili poslovanje in tržni delež Frutaroma na teh trgih ter utrdili njegov položaj enega vodilnih proizvajalcev arom in aromskih sestavin na svetu. Etolov razvoj, prodaja in proizvodne zmogljivosti bodo po navedbah Frutaroma odlična podlaga za poslovni razvoj v tem delu Evrope.	US
Mlekarna Celeia iz Arje vasi je ob letošnjem mednarodnem dnevu družine prejela certifikat Družini prijazno podjetje.
Tako se je pridružila skupini več kot 120 slovenskih podjetij, ki uspeh podjetja povezujejo tudi z zadovoljstvom zaposlenih in posebno pozornost posvečajo usklajevanju njihovega poklicnega ter družinskega življenja. Vodstvo
Mlekarne Celeia se je za sodelovanje v projektu certifici-ranja odločilo, ker meni, da so ukrepi in izboljšave, ki jih bo podjetje izvedlo v sklopu projekta, pomembna dolgoročna investicija v zadovoljstvo zaposlenih. Raziskave namreč kažejo, da so posamezniki, ki jim je omogočeno usklajevanje družinskih ter kariernih obveznosti, bolj motivirani za delo in izkazujejo večjo pri-
padnost podjetju, v katerem delajo. Hkrati pa je med njimi tudi manjše število bolniških odsotnosti.
»S certifikatom želimo zaposlenim sporočiti, da se zavedamo njihovega doprinosa k uspehu podjetja. Uspešno združevanje poklicnega in zasebnega življenja v današnji družbi ni lahka naloga.
Prav zato smo odločeni, da bomo zaposlenim pri tem stali ob strani. Posameznik, ki ga na delovnem mestu ne bremenijo družinske skrbi in obveznosti, se zagotovo lažje in bolj učinkovito posveča poklicnim izzivom,« je povedal direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob.
US
Mlekarna bo v prihodnjih treh letih izvedla številne ukrepe, ki bodo izboljšali upravljanje delovnih procesov in kakovost delovnega okolja. Usklajevanju dela in družinskega življenja bodo namenili tudi različna izobraževanja, tovrstne tematike pa bodo vključili tudi v letne razgovore. Zaposlenim, ki bodo imeli izredne družinske razmere, bodo dodali plačane dneve odsotnosti in otroški časovni bonus ter vpeljali sistem ponovnega vključevanja po daljši odsotnosti. Otroke zaposlenih bodo razveselili z novoletnim obdarovanjem. Mlekarna Celeia bo v podjetju opremila tudi poseben prostor za sproščanje.
35.1 i 95.9 i 100.3 i 90.s HHr
Št. 43-1. junij 2012
IZ NAŠIH KRAJEV
Kdo bo organiziral Pivo in cvetje?
Turistično društvo Laško je odstopilo od organizacije 48. prireditve - Pivovarna Laško: »Pivo in cvetje bo!«
LAŠKO - Največja turistično-zabavna prireditev v Sloveniji Pivo in cvetje, ki bo letos že 48. v Laško privabila pivopivce in zabave željne, je ostala brez organizatorja. Dosedanji organizator vseh prireditev Turistično društvo Laško je namreč odpovedal organizacijo, ker se ne strinja »z enostransko postavljenimi pogoji Pivovarne Laško in spremenjeno programsko strategijo prireditve«. V pivovarni so turistično društvo še enkrat povabili k organizaciji, če pa si v društvu ne bodo premislili, bodo iskali novega organizatorja. Kljub temu pa v pivovarni zagotavljajo, da Pivo in cvetje bo!
Turistično društvo Laško se je po sklepu upravnega odbora društva odpovedalo organizaciji, ker ne verjamejo v koncept prireditve, kot so si ga zamislili v pivovarni. Kot so zapisali, je nova strategija prireditve v »nasprotju z dosedanjim dolgoročnim, uspešnim konceptom tradicionalne turistične prireditve Pivo in cvetje. Turistično društvo Laško ne prevzema odgovornosti za tovrstni način organizacije prireditve.« V nadaljevanju so v pismu še dodali, da pivovarni želijo veliko uspeha pri organizaciji letošnje prireditve.
Nesporazumi ali vsaj komunikacijski šumi med turistič-
dodala, da so usklajevanja s pivovarno sicer imeli, vendar so predstavniki pivovarne vztrajali pri pogojih. Poleg tega so od njih konkreten odgovor glede prireditve dobili šele 18. maja. Kar je pozno, glede na to, da bo prireditev od 12. do 15. julija.
Kje je osnovna težava?
Križnikova zavrača namigovanja, da je v ozadju denar: »Delali smo prireditve že z manj denarja in tudi več. Recimo lani, je pivovarna za program na treh odrih namenila največ denarja v zgodovini Piva in cvetja. Le-
nim društvom in pivovarno so bili prisotni že na lanski prireditvi. Kaj konkretno je sodu izbilo dno, da se je turistično društvo odpovedalo organizaciji prireditve, kar so počeli vse od začetka pred 48 leti, pa predsednica društva Andreja Križnik pojasnjuje: »Pri organizaciji ima vsak svojo nalogo. Nekdo je organizator, nekdo pa pokrovitelj. V teh razmerah ne more društvo prevzeti odgovornosti za izvedbo prireditve, potem ko je pogoje enostransko določila pivovarna.« Križnikova je še
1
»
: §F
i i

V Pivovarni Laško pravijo, da si Piva in cvetja ne predstavljajo brez tradicionalnih in že uveljavljenih dogodkov, med katere sodi tudi ohcet po stari šegi. To vsako leto organizira Etno odbor Jureta Krašovca Možnar. Kot je za etno odbor povedal Vlado Marot, bo etno odbor na prireditvi sodeloval, izbran imajo tudi že par, ki se bo poročil. Kljub temu pa je v luči dogodkov izrazil skrb, saj gre za zahtevno organizacijo, pri čemer so doslej s turističnim društvom vedno dobro sodelovali.


fijl,	MALI LOiJM/
M&flfr "■
[A
' -s
« J:,
PSriTf
Lani je bilo na prireditvi Pivo in cvetje 120 tisoč obiskovalcev.
tos ga je res manj, ampak to ni težava. Težava je v tem, da je treba stroške gledati v celoti. Društvo bi tako moralo že januarja vedeti natančno, koliko denarja bo na voljo za organizacijo in iz tega bi izhajala finančna razdelitev, ki je povezana tudi s programom. Letošnji program, pripravljen s strani pivovarne, pa ni nizko ovrednoten v primerjavi s programi prejšnjih let.« Težava je tudi povsem različen pogled na Pivo in cvetje. Križnikova razlaga, da so v TD Laško že večkrat sami poskušali ne-
Čeprav je do prireditve Pivo in cvetje le še slab mesec in pol, vsi izvajalci še niso znani. V pivovarni zagotavljajo, da slovenske glasbe ne bo manjkalo. Na treh odrih bodo tako nastopili Modrijani, ansambel Saša Avsenika, Tanja Žaar, Rock Partyzani, Mambo Kings, Mi2, Tabu, Tinkara Kovač, Jelen Band, Kill Kenny in Low Peak Charlie. Obeležili bodo tudi 150-letnico Laške pihalne godbe in 30-letnico skupine Avtomobili. Nastopile bodo tudi skupine, katerih mecen je Pivovarna Laško: Manouche, Katarina Mala, Artbeaters in Jezdeci prostranih dimenzij.
katere programske novosti, vendar te novosti niso dosegle pričakovanega učinka. »To je turistična prireditev in ljudje se pridejo zabavat, ker zabavo pričakujejo. Festival pa je nekaj čisto drugega,« razlaga Križnikova.
Za festivalski značaj z manj stroški
Iz pivovarne odgovarjajo, da so k vsebinski prenovi prireditve pristopili prav zaradi tega, da bi Pivo in cvetje dvignili na višjo raven, pa tudi zaradi optimizacije stroškov. Neuradno smo izvedeli, da naj bi že lani, ko so se aktivno vključili v izbiro tehnike, samo pri tem zmanjšali stroške za 200 tisoč evrov. Tudi zato so se odločili, da bodo letos nadaljevali pri prenovi prireditve, pri čemer so se bolj aktivno vključili še v program. Kot pravijo v pivovarni, so pri tem upoštevali dejstvo, da se odnos javnosti do promoviranja alkoholnih pijač bistveno spreminja in da
je vse več negativnih odzivov glede spodbujanja pretiranega uživanja alkohola. Tako si želijo, da bi bile na prireditvi predvsem kakovostne vsebine, s čimer bi Pivo in cvetje pridobilo na ugledu, v Laško pa bi prišli še dodatni gosti. V pivovarni si želijo, da bi glasbeni del dobil prireditve dobil festivalski značaj.
Za letošnji program je tako pivovarna predvidela nastop glasbenikov, ki jih pivovarna podpira v sklopu svojega projekta Skupina Laško - mecen slovenske glasbe. Še posebej pa so ponosni na prihod ameriških rokerjev Gov't Mule, katerih vodja in kitarist Warren Haynes je letos prejel grammyja za življenjsko delo. Zdi se, da je prav ta zasedba najbolj razburila in razdelila Laščane. Medtem ko nekateri koncert komaj čakajo in poudarjajo, da bo to v Laško privabilo glasbene sladokusce iz cele Slovenije, drugi menijo, da taka zvrst glasbe v mesto ob Savinji prav dosti
obiskovalcev ne bo pritegnila. Kdo ima oziroma je imel prav, bo jasno že čez dober mesec,
ko bo Laško spet v cvetju s pivom.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA (arhiv NT)
Na ogled tudi 109 let star agregat
LAŠKO - Muzej elektroprenosa Fala Laško je od prejšnjega tedna bogatejši za agregat Termoelektrarne Podljubelj pri Tržiču. V ta namen so odprli drugi del muzeja, v katerem bo na ogled še več drugih novosti.
Muzej elektroprenosa je odprt od leta 2004, v drugi del pa so umestili agregat, ki je edinstven primerek iz leta 1903 in tehta 27 ton. V tem delu muzeja, ki je sicer v lasti Elesa, bodo z animacijo prikazani tudi pridobivanje, prenos in distribucija električne energije od proizvajalca do potrošnika. Na ogled bosta še daljnovodna oprema in oprema iz razdelilnih transformatorskih postaj. V nekdanjem komandnem in relejnem prostoru bodo razstavljeni računalniški elementi, laboratorijski pripomočki iz Elektroinštituta Milana Vidmarja, relejne zaščite, merilni inštrumenti, električni števci in nekdanja komandna plošča. Muzej elektroprenosa je odprt od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure.	ŠK
osvrta s plinom in toploto
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje, ô.o.o.
Smrekarjeva 1, Celje	tel.: 03 425 33 00, e-pošta: infb@energetika-ce.sl
Sončna elektrarna s pomisleki
DOBRNA - V tem kraju se še niso odločili za podelitev stavbne pravice za postavitev sončne elektrarne na strehah osnovne šole, saj imajo več pomislekov. Občinski svet naj bi investitorju stavbno pravico podelil za 30 let, kar je po mnenju nekaterih svetnikov, ki so o tem odločali na svoji zadnji seji, predolgo obdobje.
Še bolj jih skrbi, kako bi bilo po treh desetletjih delovanja male fotovoltaične elektrarne z odstranjevanjem nevarnih odpadkov, ki bi jih investitor pustil v kraju, zato
jih skrbijo stroški. Med pomisleki, ki se pojavljajo, je še to, da domači gasilci naj ne bi imeli primerne opreme za gašenje sončne elektrarne, prav tako da bi zavarovanje šole lahko bilo tako dražje kot doslej. Svetniki, ki so okolju prijazni energiji načeloma naklonjeni, so zaradi vsega tega odločitev o podelitvi stavbne pravice preložili na prihodnjo sejo občinskega sveta, občinska uprava pa bo do takrat pridobila dodatne informacije in izračune.
BJ
IZ NAŠIH KRAJEV
Tako je bilo na letnem kopališču na Frankolovem zadnjo kopalno sezono. Z upravljanjem mladinskega društva so vsi zadovoljni.
Z luknjo brez dna zadovoljnejši
VOJNIK - Letnemu kopališču na Frankolovem, edinem v občini Vojnik, pred kopalno sezono dobro kaže. Če je občinski svet Vojnika pred dobrim desetletjem sprejel odločitev, da občina v edino kopališče v občini ne bo več vlagala, so si svetniki zdaj premislili. Za ustvarjanje pogojev za pridobitev dovoljenja za obratovanje bazena bo občina takoj namenila do sedem tisoč evrov.
Na Frankolovem pravijo, da je za pridobitev dovoljenja treba kupiti dve napravi, to je merilno regulacijsko napravo, ki je med drugim potrebna za merjenje in uravnavanje klora, ter avtomatski debrifilator za oživljanje človeka. Po predračunih, ki so jih pridobili v KS Frankolovo in Mladinskem
društvu Frankolovo, ki je upravljalec bazena, staneta obe napravi več kot osem tisoč evrov.
V občinskem svetu Vojnika je pred dolgimi leti obveljalo, da je frankolovsko kopališče finančna jama brez dna, zato so posamezni svetniki iz drugih krajev vzkipeli že ob sami
omembi kopališča. V zadnjem obdobju so si vsi premislili, saj so od lani z upravljanjem kopališča končno razmeroma zadovoljni. V začetku lanskega leta je bilo s pogodbo med občino, KS in Mladinskim društvom Frankolovo dano v triletno upravljanje temu društvu, ki mu je uspelo marsikaj postoriti. Z veliko prostovoljnega dela je mladincem uspelo, da je kopališče postalo središče frankolovskega poletnega dogajanja, ki je privabilo okoli štiri tisoč obiskovalcev, med katerimi so bili tudi iz
ZDRAVJE
Prva cigareta že v najstniških letih
Včeraj, 31. maja, smo obeležili svetovni dan brez tobaka, katerega geslo je bilo letos Preprečimo vpliv tobačne industrije. Kajenje predstavlja velik javnoz-dravstveni problem, saj je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije v 20. stoletju zaradi negativnih vplivov tobačnih izdelkov umrlo 100 milijonov ljudi. Na Celjskem po zadnjih dostopnih podatkih iz leta 2008 redno kadi 23 odstotkov moških in 12 odstotkov žensk.
Na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo izpostavljajo, da so marketinške aktivnosti tobačne industrije usmerjene predvsem na mla-
de, zato je treba te posebej osvestiti o nevarnostih kajenja. Zdravstveni delavci sicer ugotavljajo, da je mladim še bolje kot nevarnosti kajenja predstaviti prednosti nekaje-nja, ki pomenijo boljšo telesno zmogljivost, lepšo kožo, čistejše zobe, manj obiskov pri zdravniku in navsezadnje prihranek denarja. Sodelavci Javnega zavoda Socio so v preteklih dneh preverili razširjenost kajenja v okolici srednjih šol v Celju in po besedah Alenke Avgušin ugotovili, da se je spoštovanje prepovedi kajenja v okolici vzgojno-izobraževalnih središč v primerjavi s preteklimi leti izboljšalo. Prav tako so ugotovili, da pred nobeno
Rubrika Zdravje/zdravstvo bo odslej stalnica v torkovi številki Novega tednika. Prvič boste lahko prispevke v njej brali že v torek, 5. junija, in jo s kakšnim vprašanjem sooblikovali tudi sami. Potrudili se bomo namreč in poiskali pravi odgovor za vas. Za zdravje in zdravstvo bo na straneh Novega tednika tudi v prihodnje skrbela Anja Deučman.
srednjo šolo ni več pepelnikov, pri čemer so na več mestih nalepke o prepovedi kajenja.
Raziskava o vedenjskem slogu med odraslimi na Celjskem iz leta 2008 sicer kaže, da je kar 40 odstotkov rednih kadilcev začelo kaditi v najstniških letih, največ med 16. in 18. letom. Lucija Be-škovnik s celjskega zavoda za zdravstveno varstvo pravi, da fantje začnejo kaditi prej, pri čemer jih je tudi več kot deklet. Dekleta prvo cigareto prižgejo kasneje, a jih po prvem poskusu več vztraja med kadilci.
Največ kadilcev na Celjskem je bilo leta 2008 sicer v starostnih skupinah med 25 in 39 let ter med 45 in 54 let. Kar 62 odstotkov kadilcev je v raziskavi dejalo, da ne želi prenehati kaditi, Be-škovnikova pa ob tem pravi, da kadilci, predem jim uspe prenehati kaditi, to poskušajo vsaj trikrat.
AD
sosednjih krajev. Za kopanje mladinsko društvo računa članarino, ki je za celotno kopalno sezono stala dvajset evrov, prav tako ima zaslužek od prodaje pijač.
V občinski stavbi v Vojniku so tako bazenu na Frankolovem znova bolj naklonjeni, saj so svetniki za nakup dveh potrebnih naprav glasovali celo soglasno. Obenem se vse bolj pojavljajo razmišljanja kako s kopališčem in njegovim območjem pozneje, ko bi v mladinskem društvu morda ne bi bili več toliko zagnani. Mladinsko društvo namerava prihodnje leto nad bazenskimi garderobami urediti svoje društvene prostore, ob bazenu jih ima prav tako Društvo jadralnih padalcev Kajuh Franko-lovo. Občinska uprava mora zato, po odločitvi občinskega sveta, do konca tega leta pripraviti načrte za dolgoročno ravnanje z bazenom in njegovo okolico.
BRANE JERANKO Foto: TimE (arhiv NT)
Jubilej lovstva na Celjskem
CELJE - V mestu se je 29. januarja 1922 zbralo malo več kot 40 lovcev, da bi za območje okrajnih glavarstev Celje in Konjice ustanovili podružnico Slovenskega lovskega društva Celje. Slavnostno akademijo ob 90-letnici lovstva pripravljajo danes, v petek, ob 19. uri v Celjskem domu.
Lovstvo ima na naših tleh zelo bogato tradicijo s številnim članstvom, seveda pa se je skozi desetletja spreminjala organiziranost. Leta 1947 je bila ustanovljena okrajna lovska zveza, ki se je s kasnejšimi reorganizacijami v letu 1983 preimenovala v Savinjsko-kozjansko zvezo lovskih družin, v katero je danes vključenih 45 lovskih družin z 2012 člani.
Za slavnostno prireditev v Celjskem domu so pripravili pester program, na katerem bodo podelili posebna priznanja članom, ki so v zvezi že več kot 60 let, zaslužnim kulturnikom in strelcem, nekdanjim predsednikom regionalne zveze, Mestni občini Celje in Lovski zvezi Slovenije. Nastopili bodo savinjski in štajerski rogisti, Škalski lovski pevski zbor, tolkalka Špela Mastnak in Trobilni kvintet Orkestra Slovenske policije, v mali dvorani Celjskega doma pa bo odprta tudi priložnostna razstava fotografij in likovnih del.
Naloga zveze je delovanje predvsem v korist divjadi in lovstva. Za stalen stik, pomoč in posredovanje obširnega lovskega gradiva za LD skrbi strokovni tajnik zveze. Celo leto pripravljajo različne seminarje, tečaje in predavanja, s katerimi izobražujejo svoje člane. Tudi na področju strelske dejavnosti so aktivni, saj redno organizirajo številne lovske strelske tekme v različnih disciplinah. Za popestritev družabnosti in krepitev medsebojnih odnosov organizirajo v zimskem času smučarsko-strelsko tekmovanje, poleti pa srečanje lovcev SKZLD Celje. Po pooblastilu Lovske zveze Slovenije izvajajo številne prenesene naloge, med katerimi je najpomembnejša izvedba tečaja za lovski izpit za lovske pripravnike z zaključnim izpitom. Tega obiskuje povprečno od 35 do 40 slušateljev na leto.
Poleg tega opravljajo administrativna in strokovna dela za savinjsko-kozjansko in kamniško-savinjsko lovsko upravljavsko območje, skrbijo za ohranjanje stikov med člani, izjemnega pomena pa je tudi skrb zveze za kulturo, saj podpirajo dve zasedbi rogistov, savinjskih in štajerskih, ter dva pevska zbora - škalskega in šoštanjskega.
V zvezi si želijo, da lovstvo širša javnost prepozna, presoja in obravnava kot gospodarja prosto živeče divjadi, ki v veliki meri skrbi za ohranjanje narave in njenih naravnih dobrin. US
Otrokom ostaja Baška
CELJE - Mestna občina s pomočjo svoje družbe Celeia, ki ima sedež v Baški na otoku Krku, že vrsto let zagotavlja izvajanje počitniških kolonij za zdravstveno in socialno ogrožene otroke z območja občine.
Da bo tako še naprej, so pred letošnjo sezono mestni svetniki po hitrem postopku sprejeli koncesijski akt in z njim skladno z veljavno zakonodajo uredili posamezna razmerja ter koncesijo za opravljanje izbirne gospodarske javne službe podelili družbi Celeia za 10-letno obdobje. Lani je v Baški letovalo 823 otrok z območja Celja. Mestna občina je za 267 otrok iz socialno ogroženih družin zagotovila 10-dnevno brezplačno letovanje, več kot polovično je sofinancirala tudi zdravstvene kolonije za 187 otrok. Ob tem zadnja leta narašča tudi število celjskih osnovnošolcev, ki se v Baško odpravijo v šolo v naravi. Lani je bilo v Celjskem domu v Baški tako še 369 učencev 5. razredov iz vseh celjskih osnovnih šol. »Kar se tiče števila otrok iz naše občine v Baški, bo podobno tudi letos,« pravi Željko Cigler iz oddelka za družbene dejavnosti.	IS

Župan Bojan Šrot izroča priznanje predstavniku Osnovne šole Hudinja, ki je bila letos s 23 raziskovalnimi nalogami spet šola, kjer je mladinsko raziskovalno delo najbolj množično.
Radovednost raste v znanje
Pisani balon bo spet obarval mesto ob Savinji
LAŠKO - Društvo Šmocl pripravlja danes, jutri in v nedeljo otroško prireditev Pisani balon. Lani so jo oživili po več letih in jo s ploščadi gradu Tabor prestavili v mesto. Tudi letos ga bodo organizirali na občinskem dvorišču, travniku pri Hotelu Savinja in v prostorih Šmocla. Če bo deževalo, bo celotna prireditev v Osnovni šoli Primoža Trubarja.
Pisani balon bo že danes, v petek, obarval Laško. Današnje prireditve so sicer primernejše za malo starejše otroke. Začele se bodo ob 14. uri, ko bodo pripravili na parkirišču pred banko skejtanje, grafitiranje in različne prostoročne aktivnosti za mlade,
na občinskem dvorišču pa bodo pripravili kreativne delavnice z različnimi materiali, videodelavnice in možnost igranja video iger. Osrednja prireditev bo sobotna, ko si bodo otroci lahko na travniku pri Hotelu Savinja sami pripravili zajtrk, potem pa bodo tudi na ostalih prizoriščih lahko uživali z animatorji, žonglerji, s slikarji, tol-kalci, kuharji in z akrobati. Tudi letos bodo na Pisani balon prišle lutke, saj bosta nastopila Lutkovno gledališče Velenje in Bu-rekteater. Letošnji Pisani balon bo sklenilo nedeljsko dogajanje na občinskem dvorišču in skejtanje na parkirišču pred banko.
ŠK
CELJE - Mladi raziskovalci so v okviru projekta Mladi za Celje v letošnjem šolskem letu izdelali kar 92 raziskovalnih nalog. V 34. letu mladinskega raziskovalnega dela so sodelovale vse celjske osnovne šole, glasbena šola in 11 srednjih šol, rezultati letošnje bere mladih raziskovalcev pa so v primerjavi z lanskimi zelo dobri, saj sta se dve tretjini raziskovalnih nalog uvrstili v prvo kakovostno skupino.
»Radovednost je koristna Bojan Šrot. Ob tem je še pou-značajska lastnost. Če ne bi bili daril, da je ponosen na tradici-radovedni, bi se v življenju na- jo mladinskega raziskovalnega
učili manj, dosegli manj in ne prišli prav daleč. Ponosen sem, da je v Celju toliko raziskovalnega duha, da se mladi radi učite tudi na drugačen način. Tako svojemu znanju dodate tudi praktično vrednost, se naučite samostojnega reševanja problemov, iskanja rešitev in razpravljanja o njih. S tem, ko ste radovedni in raziskujete, spodbujate svojo ustvarjalnost in si širite obzorje,« je na zaključnem srečanju, kjer so prejeli tudi priznanja za letos opravljeno delo, mlade raziskovalce nagovoril župan
dela v Celju, ki sega 34 let nazaj in je najdaljša v Sloveniji. Predsednik komisije Mladi za Celje Srečko Maček je ob podatkih, da je pri pripravi raziskovalnih nalog letos sodelovalo 123 učencev in 93 dijakov, pri delu pa jim je pomagalo 81 mentorjev, izpostavil zlasti kakovost izdelanih nalog. »Kar 11 raziskovalnih nalog - med njimi po tri dijakov srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ter srednje zdravstvene šole ter po ena dijakov srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, I. gimnazije v Celju
ter III. OŠ Celje in osnovnih šol Hudinja in Ljubečna - je 21. maja na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev osvojilo zlato priznanje.«
IS, foto: TimE
Projekt Mladi za Celje ves čas podpira mestna občina, kjer so mlade raziskovalce za prizadevno delo že popeljali na nagradni izlet, v sredo zanje v veliki dvorani Narodnega doma pripravili zaključno prireditev s podelitvijo priznanj, od včeraj pa so letošnje raziskovalne naloge razstavljene v Osrednji knjižnici Celje, v digitalizirani obliki pa so na voljo tudi na spletni strani. Jeseni pa - za zaključek letošnjega in v pozdrav novemu šolsko-raziskovalnemu letu - sledi še pregledna razstava v prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje.
Za Vranšani še Polzelani
POLZELA - Občani Polzele, Braslovč, Prebolda in Žalca v poštne nabiralnike enkrat mesečno brezplačno prejemajo Utrip Spodnje Savinjske doline, ki ga financirajo občine. Pred časom je izstopila Občina Vransko, ki se je odločila, da bo izdajala svoje lastno glasilo. Zdaj bo šla po njenih stopinjah najverjetneje še Občina Polzela.
Občina Polzela bo 32 tisoč evrov, kolikor namenja izdaji Utripa, raje porabila za glasilo Polzelan, ki ga bo izdajal Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela. Kot je povedal župan Občine Polzela Jože Kužnik, so se zanj odločili, ker na področju obveščenosti občanov Polzele vlada praznina: »Občani brezplačno prejemajo Utrip Spodnje Savinjske doline, v katerem je na žalost več poudarka na večji občini Žalec, kar je seveda razumljivo. Zdi pa se mi prav, da imajo naši občani celovit vpogled v dogajanje v občinski sferi na vseh področjih, od kulture do športa, enako tudi v svojem kraju.« Ravno zaradi tega so se na Občini Polzela odločili za glasilo Polzelan, ki bo sčasoma postalo mesečnik. Utrip Spodnje Savinjske doline bo občanom še naprej na voljo v trgovinah.	ŠO
V kotlih eko meso
MOZIRJE - Četrta Golažijada Mozirje, ki je bila prva slovenska eko golažijada, je minulo soboto na sejmišče ob Mozirskem gaju privabila 44 ekip iz Savinjske in Šaleške doline ter drugod.
Seveda med omamnim vonjem praže-ne čebule ni manjkalo mojstrov iz znanih kuhinj in drugih ljubiteljev kulinarike, ki prisegajo na slasten golaž. Organizacije go-lažijade so se tokrat lotili v Društvu Pust mozirski, pri pripravi pa jim je izdatno pomagala Kmetijska zadruga Šaleška dolina, kjer se med drugim ukvarjajo z odkupom eko goveje živine.
Kot je omenil direktor Ivo Drev, so z odkupom, ki je še v začetni fazi, zelo zadovoljni: »S tem je ogromno dela, bi pa rekel, da se stalno delo in pogum že obračata v prid slovenskega ekološkega kmeta. Trenutno odkupujemo ekološko pridelano meso na sto kmetijah, naš cilj pa je, da bi se v organiziran odkup vključilo 600 slovenskih kmetij. Pri tem gre zaradi višjih odkupnih cen tudi za pomoč hribovskim kmetijam, da bodo lažje preživele oziroma ohranjale rejo kakovostnega in naravnega govejega mesa, ter tako vztrajale in ohranjale slovensko krajino.«
US
MEDIJSKI POKROVITELJ NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE
Eko ali ne, dišalo je kot pri pravem golažu. - Št. 43-1. junij 2012
Mladinski vrvež preplavil Celje
Mladi smo že drugo leto zapored pod okriljem Kluba študentov občine Celje (KŠOC) - Tokrat skupaj z maturantsko parado
V bivši Jugoslaviji so mladi praznovali svoj dan 25. maja, ko so v okviru dneva mladosti organizirali različne športne prireditve in proslave v šolah, kjer prepevali ter recitirali. S propadom Jugoslavije se je dan mladosti kot tak zaključil, a živahno življenje mladih ne. V Celju so tako mladostniško energijo nekaj let zapored obeležili z dnevi mladosti na Petričku in leta 2007 v Golovcu, ko je bila prireditev za nekaj let tudi zadnja. V času, ko je mladim verjetno težje kot kadarkoli prej, se je KŠOC odločil, da ponovno oživi mladostni vrvež v Celju in dokaže, da so kljub krizi mladi še vedno polni idej in optimizma.
Celje je s svojimi srednjimi tako odločil, da enkrat v letu
šolami znano srednješolsko središče za širšo regijo, v zadnjih letih pa je v knežjem mestu mogoče zaznati tudi čedalje več študentskega vrveža. Tako je stavba, v kateri je še pred leti domovala Kovinotehna, postala pravo študijsko središče. Veliko parkirišče pred Fakulteto za logistiko pa priložnost za zapolnitev vrzeli pri prireditvah za mlade v Celju. KŠOC se je
poveže tako dijake, študente in vse mlade po srcu na osrednjem dogodku, ki je pokazal česa vse so sposobni mladi in da jim kriza ni vzela moči, ampak jih naredila še močnejših. V soboto so se tako lahko vsi želji druženja in udejstvovanja na področju kulture, športa, sociale, izobraževanja in ob-študijskih dejavnosti zabavali do zgodnjih jutranjih ur.
Živahno popoldne
Kljub temu, da je bil dogodek v zadnjih dneh maja, preganjanje oblakov po nebu ni prav nič spominjalo na majske dni, ampak prej aprilske. Organizatorji dogodka s predsednico KŠOC Ines Gabriel na čelu so bili tako cel dan na trnih, ali bo dež predčasno odgnal slabih tisoč popoldanskih obiskovalcev, a na njihovo srečo so se oblaki na koncu le razkropili in v večernih urah privabili še nekaj toliko udeležencev. Obiskovalci so če z dan tako uživali v različnih športnih dejavnostih, od ulične košarke, odbojke, iger brez meja, igre človek ne jezi se v naravni velikosti, tekmovanja v bosabalu, šole odbojke in celo Zumba maratonu. Na
stojnicah so se predstavili predstavniki srednjih šol, fakultet, študentskih in dijaških klubov, društev in podjetij ter slovenska vojska, ki je predstavila oklepnike, in gasilci. Med petindvajsetimi razstavljavci so nekateri prisegali na predstavitev na stojnicah, nekateri z animacijo, spet drugi kar na odru s plesnimi in zabavnimi točkami. »Vsi so se kolikor se da potrudili. Veseli smo, da se je letos predstavljalo veliko več razstavljavcev in tudi obiskovalcev,« je povedala predsednica Ines Gabriel. Popoldanski del dogajanja so sklenili s smehom, za katerega so poskrbeli stand up komedijanti Miki Bubulj, Aleš Novak, Jernej Celec, Žan Papič in Iva Lačan.
Ulice tokrat
zamenjalo
parkirišče
Maturantska četvorka letos ni povezala cele Slovenije, ampak jo je prej razdelila. Plesna šola Urška in Plesna zveza Slovenija sta namreč zaradi spora organizirali maturantsko parado vsaka na svoj datum. V Ljubljani je bila tako že 18. maja in v Mariboru 25. maja. V Celju so se odločili, da bodo raje kot izbirali med ljubljanskim in mariborskim terminom, določili kar svojega. Tako so maturantje zaplesali četvorko, kar kot zaključek sobotnega popoldanskega dogajanja in kot začetek večernega koncertnega dela v okviru dogodka Mladi smo. Kljub temu, da so meseci, ko so se maturanti vrte-
li na maturantskih plesih že davno mimo, so ob pomoči plesne učiteljice dobro obudili slike četvorke. Vrteli so se v slogu angleške verige, menjali pare, se poklanjali eden drugemu, ploskali in preprosto zabavali. Če ni bilo mogoče zgrešiti nasmejanih obrazov maturantov ob njihovih »drobcenih« plesnih napakah, na žalost v okolici parkirišča tudi ni bilo mogoče spregledati steklenic z alkoholnimi pijačami, a se je kljub temu zdelo, da jih je bilo manj kot pršenja leta, res pa je, da se je zabava po četvorki šele dodobra začela in da so v prireditveni prostor vnos alkohola preprečevali varnostniki.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Kljub skoraj enkrat višjim košarkarjem jih je dekletom s svojo spretnostjo uspelo celo premagati. Nekaj moči pa so morala dekleta prihraniti še za točko ob polnoči, ko so na glavnem odru prikazale, kako se lahko ob aerobiki izvrstno zabavamo.
Čeprav so mladi s Celjskega na dogodku Mladi smo stopili skupaj in združili moči, so se na popoldanskem delu prireditve tudi pomerili med seboj.
Čeprav Slovenci z letošnjo maturantsko parado nismo podrli rekorda, to prav nič ni vplivalo na vzdušje med dijaki.
Ravnotežje so popoldne obiskovalci lovili še dokaj dobro, v jutranjih urah nekoliko slabše.
Maturantje so na četvorki dvignili roke v zrak, najverjetneje pa v teh dneh komaj čakajo, da bodo lahko roke čim prej dvignili nad srednjo šolo.
KULTURA
ZGODBE IZ KAMRE
ACkamra
www.kamra.si
Dr. Ivan Dečko (1859-1908)
Dr. Josip Sernec (1844-1925)
Matej Čepin med lutkami, ki jih je razpostavil v obokano klet.
Kraljestvo raste
Najnovejša inštalacija Mateja Čepina krik protesta proti času, iz katerega bi vsi pobegnili
Ponovno živa
Narodna čitalnica v Celju (1862-1927)
Leta 1875, po dveh letih mrtvila, je čitalnica ponovno zaživela, saj je vodstvo slovenskega narodnostnega gibanja prevzela generacija mladih pravnikov. V Celje so prišli dr. Josip Sernec, dr. Juro Hrašovec, dr. Ivan Dečko, Josip Žičkar, Lavoslav Gre-gorec ..., ki so naslednja tri desetletja vodili kulturno in politično življenje v mestu ob Savinji. Predsedstvo čitalnice je prevzel Josip Sernec in jo vodil vse do svoje smrti v letu 1925.
Čitalnica v svojem »drugem življenju« nekdanje slave ni več dosegla, saj so se razmere v Celju temeljito spremenile. Premoč nemškega kapitala in občinska oblast sta Slovence v javnem življenju stisnili v kot. Mnogi so se zato uklonili, številni »čitalničarji« so prešli v nemški tabor. Ostala peščica se je po politični, strokovni in družabni plati vneto trudila za ohranitev članstva. Dr. Sernec je v svojih Spominih zapisal: »Bil sem neutrudljiv plesavec; plesal sem posebno pri čitalniških plesih tudi z manj vabljivimi damami, zato da bi ostale zveste članice.«
Društveno knjižnico so uredili šele v naslednjih letih. Knjižničar Miha Kokot je leta 1880 v svojem poročilu navedel, da je društvena knjižnica »zelo razmetana in zmešana, pomanjkovalo je mnogo knjig, koje so se deloma že izterjale«. Čeprav se je veliko izgubilo, je društvena knjižnica v tem obdobju premogla več kot 700 knjig. Večino so jih podarili člani, Slovenska matica in Mohorjeva družba, nekaj pa so jih kupili, čeprav dr. Hrašovec (naslednik knjižničarja Kokota) z nakupi ni želel »povzročiti novih stroškov že prav ubogej čitalničnej blagajni«.
Časopisje in knjige so privlačili tudi dijake celjske gimnazije in čeprav je članstva manjkalo, je to nekatere odbornike zelo motilo. Kar nekajkrat so želeli preprečiti vstop dijakom v čitalniške prostore, do najhujšega »revolta« pa je prišlo decembra 1883. Knjižničar prof. Kosi je namreč v imenu gimnazijskega
Dr. Juro Hrašovec (1858-1957)
ravnatelja odboru predlagal, da dijakom vstop v čitalnico prepovejo. Večina odbora na čelu s predsednikom Sernecem je bila proti: »Ako imajo dijaki iz 7. in 8. šole dovoljenje v gostilne in kavarne zahajati, zakaj bi jim bilo prepovedano v čitalnico zahajati in časnike brati?«
Namera gimnazijskega ravnatelja, da bi izkoristil nezadovoljstvo nekaterih čitalniških članov, ki bi s svojim vplivom dijakom onemogočili obiskovanje Nemcem sovražnega društva, se je tako izjalovila.
JANKO GERMADNIK
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Povzeto po: Ivanka Zajc - Cizelj: Narodna čitalnica v Celju 1862-1927, Arhivi, 2005, št. 2, str. 353-374. Branko Goropevšek: Narodna čitalnica v Celju (1862-1927), Celje, 2003. Jožica Vodeb: Narodna čitalnica v Celju (1862-1873), diplomska naloga, 1998. Bruno Hartman: Prvo leto celjske čitalnice, Celjski zbornik, 1958.
Včeraj so v galeriji Nika Ignjatiča v Celju zaprli zelo nenavadno in izvirno razstava Mateja Čepina. V galeriji in v kleti pod njo je umetnik postavil inštalacijo Come into my sleep (Pridi v moj sen), s katero, se zdi, ponovno molče kriči in opozarja.
V svojem ciklusu Kraljestvo je Čepin že v prejšnjih letih s postavitvami lutk v peč, na podrto mizo za namizni tenis, v škatle ... na svoj način opozarjal na stiske ljudi. Ti so iz njegovega sanjskega sveta, a tudi iz resničnega. In kruta resničnost današnjih dni se v njegovih delih vse bolj izraža kot opomin pred svetom, v katerem živimo in pred
katerim se je mogoče rešiti na različne načine - s skrivanjem v škatle (svoj svet), z begom skozi zaprto okno, s smrtjo, v ognju očiščenja, iz katerega moli le še dlan z jajcem kot simbolom novega, drugačnega življenja.
Na tokratni razstavi svojega Kraljestva Čepin ponuja na ogled v galeriji dve veliki platni zanj značilne temačne in skrivnostne krajine, ki obvladujeta prostor galerije, dopolnjuje pa ju manjša inštalacija. Večji del razstave stoji v obokani kleti pod galerijo, kjer je prizor šokanten. Napolnjen je z lutkami, ki se skrivajo, molijo, skušajo bežati ali so že mrtve. Nad nji-
mi zlovešče binglja zanka za obešanje. »Gre za zelo močne simbole, ki so odsev časa, v katerem smo in ki ni prijazen. Vsi imamo težave, tudi jaz, in nekako sem jih moral izliti na način svojega izražanja, v slikah in inštalaciji. Gre za mojo upodobitev prepletenosti sanj in podob iz stvarnega okolja. Dela z razstavljenih platen v galeriji in osebe v kleti se navezujejo, imajo skupno smer, iščejo nek izhod iz temačne luknje, v kateri smo,« pravi Čepin.
Prepričljiva razstava, ki bo na ogled mesec dni, zasluži ogled in premislek.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Uvod v poletje
Uvod v letošnji sklop prireditev Poletje v Celju bo izjemen. V Celjskem domu namreč jutri (sobota) ob 21. uri uvodni koncert pripravlja Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje, ki ga vodi Matjaž Bre-žnik.
Koncert ne bo izjemen le zaradi nastopa mladih glasbenikov, ki so doslej vselej prepričali občinstvo z neizmerno energijo in natančnostjo izvajanja. Predvsem bo izjemen zaradi izbranega sporeda. Mladi simfoniki bodo namreč premierno izvedli dve skladbi mladih celjskih komponistov.
Leon Firšt, že znan in tudi uveljavljen komponist, čigar skladbe so izvajali že na domačih in tudi tujih odrih, bo s solistom Žigo Vešligajem in simfoniki predstavil svojo novo skladbo za simfonični orkester. Pianist in čembalist Thys Grobelnik pa bo premierno predstavil svojo skladbo za čembalo in orkester. Za mogočni zaključek koncerta bodo simfoniki poskrbeli s slovitimi Polovski-mi plesi, pri katerih se jim bosta pridružila na odru še Akademski pevski zbor Celje
pod vodstvom Sonje Čendak Pavlič ter Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v
Celju pod vodstvom Tomaža Marčiča.
BS
RADIO|TORM
ALBUM RELEASE PARTY

m
Wf. -
\ !
m
mM
GOSTJ E :
WITHIN THE TIDES (a) FRAKTURA MOZGA f h r >
COPS ON BIKÈS (SLO) SPECIAL DELÏVERY(slo) S Z D (slo}
* PUB PIRAMIDA ŠENTJUR it 2.6. ob 19.00
Vstopnina: 4 EUR, do 20.00: 2 EUR
Pokrovitelj večera;

MEDIJSKI POKROVITELJ NOVI TEDNIK IN RADIO CEUE
V iskanju ravnovesja
Tako novo sezono SLG Celje napoveduje upravnica Tina Kosi
Celjski godalni orkester s solistom, violinistom Anđelkom Krpanom
Edina nagrada
Celjski godalni orkester ostaja vrhunski ljubiteljski glasbeni sestav
Gromek aplavz je bil bržkone edina nagrada, ki so jo za zadnji koncert te sezone v ponedeljek dobili člani in članice Celjskega godalnega orkestra. Ta je ponovno pokazal izjemno energijo in poustvarjalno moč.
S solistoma, violinistom Anđelkom Krpanom in vio-listko Majo Rome, so celjski godalci izvedli dela Firšta, Schuberta, Hindemitha in Mendelssohn-Bartholdyja. Violinist Anđelko Krpan, sicer ugleden solist in komorni glasbenik ter predavatelj na zagrebški glasbeni akademiji, je že v prvem delu koncerta moral izvajati dodatek. In izbral je še eno Firštovo, sicer diplomsko delo. Violistka Maja Rome, ki je končala srednjo glasbeno šolo v Celju in študij
nadaljevala na ljubljanski akademiji za glasbo, zdaj pa se izpopolnjuje na visoki šoli za glasbo v Detmoldu, je tehnično izredno zahtevne parte v Žalni glasbi za violo in godala odigrala suvereno in prepričljivo.
Peti abonmajski koncert izjemnega celjskega ljubiteljskega glasbenega sestava, ki ga že dolga leta vodi Nenad Firšt, je bil tudi sklepni dogodek tokratne sezone. Zanjo Firšt pravi, da je bila uspešna. »Ponovno smo preigra-li veliko raznolike glasbene literature iz različnih stilnih obdobij. Za konec sem prihranil veličastno simfonijo za godala Felixa Mendels-sohna - Bartholdyja. Glede na to, da smo izvedli vse koncerte v predvidenem obsegu, sem zelo zadovoljen. Vaj je bilo zelo veliko, veliko
je bilo tudi dobre volje. Posebej se veselim, da zasedba raste - še nikoli ni bila tako številna. Poleg vseh petih abonmajskih koncertov smo imeli še nekaj gostovanj po Sloveniji, pripravljamo pa že novo sezono. Upam, da nam bo zadovoljivo uspela.«
Glede na težak položaj v družbi in še posebej v kulturi seveda nismo mogli mimo vprašanja, kaj ta pomeni za Celjski godalni orkester. »Naš orkester ni bil nikoli kakšen poseben porabnik proračunskega denarja. Tega je sicer zdaj nekoliko manj. Ampak orkester našega tipa bo uspel, obstal in deloval. Kar zadeva položaj v poklicni kulturi, pa so napovedi negotove, a trenutno zelo slabe,« je povedal Firšt.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Slovensko ljudsko gledališče končuje sezono, ki jo štejejo za zelo uspešno. Ob tem so predstavili tudi priprave na prihodnjo sezono, v kateri pripravljajo šest predstav.
Pri izbiri predstav se, kot pravi upravnica gledališča Tina Kosi, trudijo, da bi našli ravnovesje med zanimivimi dramskimi temami, ki govorijo o sodobnem času, in hkrati predstavili tudi klasične teme. »Želimo si, da bi bil spored zanimiv za ustvarjalce, a hkrati tudi za občinstvo, pri čemer se zavedamo, da je naše občinstvo na nek način posebno. Predstave, ki so namenjene odraslim, namreč spremlja-
Maj so si plesalke in plesalci Plesnega foruma Celje izbrali za mesec plesa. Počastili so ga s kar tremi premierami plesnih predstav in minulo soboto z zadnjo Klik v stik navdušili občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano.
Za podobo nove večmedij-ske predstave sta ob mladih plesalcih, ki so svoj nastop opravili več kot odlično, poskrbela koreografinja Goga Stefanovič Erjavec in velenjski večmedijski umetnik Stane Špegel, ki je ustvaril ustrezen video film in poskrbel za odlično glasbo, ki je predstavi
jo tudi srednješolci, zato je pametno izbirati repertoar, ki ima tudi za mlade privlačne teme,« pravi Kosije-va. Želijo si namreč, da bi se mladi v gledališče zaljubili že pred začetkom študija in mu ostali zvesti tudi po koncu študijske poti. »V novi sezoni imamo tekste, ki so pomembni, dobri in so izziv. Upam, da jih bomo uspeli tudi s pomočjo zunanjih sodelavcev spremeniti v kakovostne, morda tudi vrhunske gledališke izdelke,« pravi upravnica.
Je bila pa iztekajoča se sezona stresna, četudi so tako nekateri igralci kot predstave osvojili več nagrad. Konec maja namreč
dala velik zagon in ritem.
»S plesnim majem smo želeli občinstvu in javnosti pokazati svoj ustvarjalni in plesni potencial, hkrati pa zbuditi zanimanje javnosti za sodobni ples, ki ga zaradi nekomercialne naravnanosti okolje še vedno sorazmerno premalo pozna,« pravi vodja Plesnega foruma Goga Stefa-novič Erjavec. »Tri premiere v enem mesecu, tri različne zasedbe plesalcev in popolnoma različne tematike predstav so bile velik zalogaj, ki smo ga odlično izpeljali, navdušili in prepričali občinstvo, ki ni skrivalo presenečenja nad visoko
SLG Celje je že razpisalo predvpis abonmajev nove sezone, ki bo trajal do 15. junija, cene zanj ostajajo enake kot lani. Novost bo Abonmajček, ki ga namenjajo otrokom in bo prinesel dve igrani in lutkovno predstavo za otroke.
še vedno ni odločb »super ministrstva« o financiranju gledališč. In ker ministrstvo financira letno produkcijo in ne sezon, je za njimi že več kot polovica predstav tega leta, a še vedno ne vedo, pri čem, kar zadeva financiranje, so. »Tri predstave tega koledarskega leta so že bile na sporedu, četrta se že dela, peto bomo začeli pripravljati v ponedeljek. Res je težko postavljati realne finančne načrte, če ne veš, kakšne bodo konkretne številke. Še nikoli se ni zgodilo, da bi to trajalo tako dolgo, in ta pritisk postaja že prevelik,« pravi Kosijeva.
BRANKO STAMEJČIČ
in profesionalno ravnjo izvedbe mladih plesalcev.«
V forumu si zdaj najbolj želijo, da bi plesni projekti nadaljevali svojo pot do mladih gledalcev, saj so vse tematike pisane na kožo odraščajoči generaciji. To je seveda odvisno tudi od šol, ki oblikujejo ponudbe kulturnih programov za svoje učence in dijake.
Junija pripravljajo v forumu že četrto premiero Ko bom velika, bom ..., ki bo namenjena mlajšim gledalcem. S predstavo Škrat sanjvec pa bodo julija gostovali na mariborskem festivalu Lent.
BS, foto: GrupA
V prihodnji sezoni bo občinstvo videlo predstave Shocking Shopping v režiji Matjaža Zupančiča, otroško predstavo Skrivnosti v režiji Mateje Koležnik, komično dramo Kruh v režiji Jerneja Kobala, komedijo Sleparja v krilu v režiji Borisa Kobala, komedijo Največji frajer zahodnega sveta v režiji Janeza Pipana in ljudsko igro Gospod Puntila in njegov hlapec Matti v režiji Nebojše Bradića.
Danes koncert v protest
S tradicionalnim koncertom Glasba na vodi hiša kulture protestira proti nesmiselnim varčevalnim ukrepom na področju kulture
Hiša kulture Celje je kljub sporočilu, da za njen tradicionalni uvodni koncert v poletje Glasba na vodi ne bo denarja, koncert pripravila. Občinstvo ga bo slišalo danes ob 20.30 v Narodnem domu.
Zakaj je bila pri najavi koncerta potrebna ostra kritična nota, s katero sodelujoči izražajo protest proti nesmiselnim varčevalnim ukrepom na področju kulture in izobraževanja? Vodja projektov hiše kulture Gregor Deleja pravi, da so želeli ohraniti tradicijo in se, ko je bilo jasno, da denarja za izvedbo na način »vstop prost« ne bo, odločili, da koncert vseeno izvedejo. Dirigent Simon Dvoršak ter članice in člani Orkestra Hiše kulture Celje, edinega polprofesionalnega projektnega orkestralnega sestava v mestu in regiji, so se zato odpovedali honorarjem in objavili obrazloži-
tev, s katero poudarjajo svoje nestrinjanje in izražajo podporo vrhunski ustvarjalnosti v mestu in državi. »Objavili smo kratek manifest, tudi na prireditvi ga bomo prebrali. Menimo, da vrhunsko kulturo moramo podpirati in ohranjati, saj je ključna, da lahko definiramo neko urbano življenje v mestu. Nobeno tlakovanje nam ne bo koristilo, če mestu ne bomo dali vsebine. Tudi po državi vse prevečkrat tlakujemo, a ne dodajamo urbanega inventarja, ki je predvsem v glavah ljudi in je neprecenljiv,« pravi Deleja.
Letošnja Glasba na vodi bo tudi tokrat postregla s skrbno izbranim programom. Orkester Hiše kulture Celje bo odigral Sc-hubertovo 5. simfonijo in Debussyjevo Petite Suite.
BRST
Mlade plesalke so s koreografinjo Gogo Stefanovič Erjavec s Klikom v stik navdušile občinstvo.
Po treh premierah .. nova premiera
Protestna izjava
Izvajalci programa se zavezujemo k ohranjanju in skrbi za vrhunsko ustvarjalnost in kulturo, ki sta dobrini neizmerljive vrednosti in znanilki urbanosti in civiliziranosti okolja, v katerem živimo, ter zavračamo vse poskuse in namene trivializacije ter razvrednotenja našega poslanstva v slovenski družbi. Vsi člani Orkestra Hiše kulture Celje, dirigent in produkcijska ekipa smo se kot že mnogokrat poprej v znak protesta in v znamenje dobre volje do ohranjanja dostopnosti umetnosti kot nepogrešljivega dela družbe odpovedali honorarju.
Direktorja Krajnc in Arlič, trener pa ...
Igralci na počitku, a delovno in dinamično v Areni Petrol
Si bosta Marijan Pušnik in Damjan Romih spet segla v roko?
»Priključiti Mačka, Škerbca, Mlakarja, ...«
Pogovor z novim trenerjem KK Zlatorog Milošem Šporarjem
Do sprememb, po številnih govoricah tudi pričakovanih, je prišlo v Nogometnem klubu Celje. Ambrož Krajnc, ki je v celjskem prvoligašu deloval pred leti, nato je bil tudi vodja projektov pri Nogometnem klubu Bravo Publikum, bo prevzel funkcijo športnega direktorja. Borut Arlič, dosedanji tehnični vodja, pa bo postal tehnični direktor. Usoda dosedanjega trenerja članskega moštva Damjana Romiha še ni znana, tako kot tudi ne odločitev dosedanje direktorice Majde Smodek po opravljeni prerazporeditvi.
Po številnih ugibanjih je postalo jasno, da se v celjski klub ne bo vrnil Darko Kla-rič. Uspešni poslovnež naj bi bil prvi na listi želja celjskega župana Bojana Šrota. Zaenkrat se ni izšlo, Klarič ostaja predsednik NK Bravo Publikum. Morda je prav on predlagal Krajnca, ki se je leta 1996 v marketinški akciji pridružil klubu na Skalni kleti, potem pa prevzel operativno delo pri mlajših selekcijah v nogometni šoli. Najbolj opazen je bil kot kot tehnični vodja članskega moštva, po prihodu trenerja Pu-šnika pa je med leti 2004 in 2006 znova skrbel za mlajše kategorije.
Trener? Igralci?
»Prva naloga je sestaviti strokovno vodstvo članske ekipe, nato dvigniti raven Šolskega nogometnega centra (ŠNC). Slednje bo naša primarna naloga, v zaostrenih gospodarskih razmerah nam drugega tudi ne preo-
stane. To je osnova za delovanje kluba, v kratkoročnem obdobju se proračun ne bo povišal. Ko pa se bo, bo višjega denarnega vložka deležen najprej ŠNC. To je smiselno, šoli lahko že manjši znesek zelo koristi, članski ekipi pa kaj malo,« pravi Krajnc in nadaljuje na isti valovni dolžini: »V dveh, treh letih se želimo po uspehih približati najboljšim slovenskim nogometnim šolam. Če smo lahko v Ljubljani to na hitro postorili, verjamem, da lahko to ponovimo v Celju. Veseli me, da sva se glede razporeditve dela in smernic v hipu ujela in dogovorila z Borutom Arličem.« Z igralci - bojda le še štiri vežejo pogodbe - se sedaj dogovarja Krajnc. Zdi se, da je od razpleta odvisno, kdo bo trener. Pušnik naj bi bil po mnenju nekaterih primeren za izbor in nabor nogometašev, torej
izbrati in selekcionirati, tekmovati in kasneje prodajati. Dosedanji trener Damjan Romih tovrstnih »težav« ni imel; igral je s tistimi, ki so bili na razpolago, s tistimi, ki so ostali po turbulentnem zimskem obdobju. Pokalna avantura je zgodba zase, v njej je bilo tudi dosti sreče, na koncu pač ne. Brez pretresov pa se je razpletlo v boju za obstanek in tudi pri pridobivanju tekmovalne li-
cence. Vpleteni si zaslužijo pohvalo.
Čez sedem dni
Romih je bil pomočnik Milanu Đuričiću in Stanetu Bevcu, prej, vmes in kasneje je tudi samostojno vodil tekme. Bo pomagal tudi Marijanu Pušni-ku, bo ostal vendarle sam na čelu in ali pa se bo sledeč dogodkom, ki nakazujejo določeno nezaupanje, popolnoma umaknil? Seveda ne smemo pozabiti dejstva, da je po osamosvojitvi prav Pušnik pisal najlepše celjske nogometne zgodbe. In da je prvo mesto v pokalu NZS osvojil Marko Pocrnjič, že skoraj pozabljeni nogometni fanatik.
Priprave se bodo začele že čez sedem dni, žreb 1. pred-kroga (Celjani ne bodo nosilci) kvalifikacij za ligo Europa bo 25. junija, prva tekma pa že 5. julija. V dobrem mesecu bo treba odigrati primerno število pripravljalnih tekem. Proračun naj bi se vrtel okoli 700.000 evrov. Za predstavnike glavnega pokrovitelja so bile zadnje spremembe nenadne; v klubu lahko le upajo, da niso bile povod za zamero ...
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Člansko moštvo Košarkarskega kluba Zlatorog ima novega trenerja. Začasnega Ervina Dragšiča je zamenjal Miloš Šporar, ki je do zdaj vodil mladinsko ekipo. Nepričakovano torej Tri lilije zapušča Dragšič.
V laškem klubu so trenerja mladinske ekipe prvič povišali v glavnega trenerja članskega moštva. Ta čast je doletela Miloša Šporarja, ki je štiri leta vodil mladince in jih vselej popeljal na zaključni turnir. V pretekli sezoni so člansko ekipo vodili kar trije trenerji. Po odhodu Aleša Pipana je pred začetkom sezone dirigentska palica pripadla Radu Trifuno-viču, zatem je romala v roke Ivana Sunare, na koncu pa še k Ervinu Dragšiču, ki je mesto prvega trenerja najbolje izkoristil, ko je dokončno preporodil ekipo in razveselil privržence. Pričakovali smo, da bo dobil priložnost za nadaljnje sodelovanje, a uprava Zlatoroga se je odločila drugače. S Šporarjem je sklenila triletno sodelovanje.
Miloš Šporar, čestitke ob podpisu pogodbe. Kakšni so občutki?
Prijetni, uprava mi je zaupala pomembno vlogo. Sem prvi trener v zgodovini laškega kluba, ki je kot trener mladinske ekipe prevzel člansko moštvo. Že to je podatek, ki govori oziroma pove, koliko mi uprava zaupa. Od mene in igralcev je odvisno, ali bomo upravičili zaupanje. Sem optimist.
Štiri leta ste preživeli kot trener mladincev. Kakšna so bila ta leta za vas?
Rezultatsko so bila uspešna, čeprav nismo uvrstitev na zaključne turnirje kronali z naslovom državnega prvaka. To ostaja želja kluba za prihodnje. Mladinci so se sedemkrat uvrstili na te turnirje, štirikrat pod mojim vodstvom, in to so rezultati, ki govorijo sami zase. Se pa ne bi osredotočal samo na to, saj je najbolj pomembno, da smo preko mladinskega programa uspeli »narediti« nekaj fantov, ki danes zastopajo barve članske ekipe, kar štirje pa so trenutno člani reprezentance U20. Nekaj jih še prihaja in zato je to zame večji uspeh, kot so uvrstitve na zaključne turnirje.
Se bo težko privaditi oziroma ste se že začeli bolj spoznavati s prvo ekipo?
To je ena stopnička višje v karieri, prelomnica. S tem se ne obremenjujem, kajti ogromno sem dal skozi v košarki že kot igralec. Vem, kaj je pritisk, vem, kako je, ko moraš zmagati. Tudi igralce že poznam. Nekatere sem treniral v mladinski kategoriji. Poznam njihove muhe, dobre in slabe stvari, predvsem tiste, ki jih bo treba popraviti. Težav ne bo.
Miloš Šporar
Bo pa treba ta kader okrepiti še z dvema ali s tremi izkušenimi igralci.
Do začetka priprav na novo sezono je še dovolj časa. Že imate morda v mislih, kaj bi lahko spremenili v moštvu in kje so še rezerve?
Pri teh fantih vidim še dosti možnosti za napredek. Res je, da bo to odvisno le od njih. S trdim delom bodo napredovali, nato ga bo treba unovčiti na tekmi. Od mene je odvisno, ali bom ustvaril dober sistem igre, dober trening, saj mora igralec uživati na treningih. Na vseh se mora z veseljem in obenem maksimalno lotiti dela. Le na ta način lahko vsak od sebe pričakuje individualni napredek in posledično ekipni rezultat.
Boste članski ekipi priključili še koga iz mladinske selekcije?
Rdeča nit v našem klubu ostaja vključevanje mlajših v prvo ekipo. V naslednji sezoni bomo poleg Mihe Lapornika in Žige Dimca, ki sta že v pretekli sezoni začutila člansko košarko, priključili še Matica Mačka, verjetno tudi Jana Mlakarja in Tima Škerbca. To bo peterka iz nižje selekcije. Bodo pa vloge pri njih v začetku nekoliko drugačne. Zadnji trije se bodo morali prilagajati in iskati svoje priložnosti. Nikakor pa nikomur, tako med temi petimi kot ostalimi igralci članskega moštva, ne bo prav nič podarjeno. Vse bo prisluženo na treningu. Pri meni je tako, da če si na treningu zaslužiš, potem si temu primerno nagrajen na tekmi. Sam se bom tega načela držal tudi v prihodnje.
MITJA KNEZ Foto: MBP
Košarkarjev Elektre ne bo več vodil trener Gašper Potočnik. Po sicer uspešni sezoni, ko je s Šoštanjčani osvojil peto mesto v državnem prvenstvu, se je odločil, da bo odslej pomočnik Aleksandra Sekulića v novomeški Krki. (DŠ)
WWW.CINKARNA.SI
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Šmarčani v finalu ugnali še Konjičane
Nogometni klub Rudar je 1. slovensko nogometno ligo končal na šestem mestu prvenstvene lestvice. Vodstvo kluba je zadržalo trenerja Milana Đuri-čića, odslovilo pa je dolgoletnega vratarja Bobana Savića.
Nastalo vrzel je zapolnilo z Matjažem Rozmanom, ki bo z Gregorjem Finkom tvoril kakovosten vratarski tandem. Velenjčani so se okrepili tudi v napadu. Ivan Firer, ki je Šmarju zagotovil prvo mesto v Štajerski ligi in uvrstitev v 3. SNL - vzhod, je podpisal enoletno pogodbo. V 1. SNL je v celjskem dresu zbral 30 nastopov in dosegel pet golov.
Zmagovalec pokala Medobčinske nogometne zveze Celje je Šmarje pri Jelšah. Na svojem štadionu je bil v finalni tekmi boljši od drugoligaša Dravinje 3:2. Dva gola je dal David Firšt, enega Burim Aslanaj, pri poražencih pa Brane Vodopivec in Januš Štante. Varovanci Ibrahima Neskiča so do končnega slavja najprej izločili Radeče, potem pa ugnali tri drugoligaše: doma Krško s 3:0 (strelci Jančič, Asllanaj, Horjak), v Celju Šampiona s 3:1 (Vraničar 2, Firšt) in ob koncu še konjiško Dravinjo, ko je že manjkal Firer.
DŠ
Foto: SHERPA
Ivan Firer bo oblekel rdeč dres in bo soigralec Aleša Jeseničnika. - St. 43-1. junij 2012 -
Žvižej: »Okrepitvi sta kakovostni«
V pretekli sezoni je trener Vladan Matić z rokometa-ši Celja Pivovarne Laško osvojil naslov pokalnega zmagovalca, z drugim mestom v državnem prvenstvu se je uvrstil v ligo prvakov, za las pa je zgrešil nastop v finalu pokala pokalnih zmagovalcev. Zato je klub z njim predčasno podaljšal pogodbo, nato še z Gašperjem Margučem in Rokom Žuranom, Igor Žabič pa je sklenil prvo profesionalno pogodbo.
Da so mlajši uspešno igrali in dozorevali, pa so zaslužni štirje starejši, izkušenejši igralci, Dejan Perič, Alem Toskić, Pero Metličić in Luka Žvižej.
Po veliki zmagi nad Koprčani sploh iste igrali na zadnji tekmi v Velenju. Ka-
kšna je ocena s klopi?
Zadovoljni smo bili z igro, z rezultatom seveda ne. Mislim, da so fantje, ki so v soboto dobili več priložnosti, dokazali, da imajo svoje mesto v naši ekipi in da se lahko enakovredno kosajo z najboljšimi. Imamo mlado in dobro ekipo, z okrepitvami bo sposobna dobrih predstav.
Tudi z Matejem Lekai-jem in Sebastianom Sku-betom?
Ko sem nosil dres Szege-da, sem na Madžarskem igral proti Mateju. Gre za dobrega organizatorja igre. Sebastian je moj soigralec v reprezentanci. Menim, da smo lahko veseli, ker se nam bosta pridružila tako kakovostna igralca, ki ju že krasijo tudi izkušnje.
CINKARNA
Luka Žvižej
Dobro boste zapolnjeni na vseh položajih, kar pa bržkone ne bo dovolj za odmevnejši dosežek v ligi prvakov. Kaj lahko storite v državnem prvenstvu?
Želimo čim več, sicer pa bodo cilji jasni, ko se bodo začele priprave in ko bosta jasni tudi dokončni sestavi Gorenja in Cimosa. Boj za vrh bo trd. Tu sta še Maribor in Trimo.
Koliko lahko razmerje moči spremeni morebiten odhod Nikole Manojlovića iz Gorenja, najboljšega igralca slovenske lige?
Je vrhunski igralec, ki bi vsakomur prišel prav, toda Gorenje je odlično igralo tudi brez njega in suvereno osvojilo prvo mesto.
Z njim bi rešili težave v obrambi po odhodu Pera Metličića. Slednji je navdušil, čeprav je zelo visok, na malonogometnem turnirju. Je tudi vas presenetil?
Seveda ne. Med treningi večkrat igramo mali nogomet. Je dobra vaja za pregled igre, koordinacijo in hitrost. Pero je dober v vseh športih. Nasploh rokometaši nimamo težav v drugih športih. Sicer pa o rokometni kakovosti Pera Metličića ne gre izgubljati besed. Pokazal je, kaj pomeni biti pravi športnik in prijatelj. Žal mi je, da ne bom več njegov >cimer<. Ostala bova velika prijatelja, tega nama ne more nihče vzeti.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Medalje tudi danes in jutri?
Zvezdniški Čukarički je imel po vzoru rokometnega kluba na prsih napisano Resnica boli, na hrbtih pa Čukarički je zakon. Rokometaši se tokrat niso »postavljali« z domiselnimi napisi.
Izjemen odpor rokometašev
Celjski rokometaši so v zadnjem krogu lige za prvaka doživeli poraz v Velenju, ki pa ni vplival na končno uvrstitev. Dan kasneje, v nedeljo, pa so se državni podprva-ki na Skalni kleti udeležili zanimivega, privlačnega »turnirja navijačev« v malem nogometu. Metličić, Žvižej, Marguč, Lesjak, Ranevski in Žabič so se uvrstili celo v finale, kjer je bil boljši Partizan s 5:2 (Filovič 2, Čadikovski, Trenevski, Iskrač; Žvižej, Ranevski).
Najboljši strelec je bil Admir Filovič, za najboljšega igralca je bil izbran Dragan Čadiko-vski (oba Partizan): »Turnir je upravičil pričakovanja, dobro smo se zabavali. Rezultat ni bil v ospredju, vseeno pa je lepo zmagati. Vzdušje je bilo odlično. Navdušili so me celjski rokometaši, zasluženo so osvojili drugo mesto. Igrali so izvrstno, v finalu jim je zmanjkalo nekaj sreče.« Kakšna je nogometna prihodnost bivšega nogometaša Celja? »Svojo nogometno kariero sem šele začel! Igral bom zagotovo še šest, sedem let. Pavziral sem pol leta. Imel sem nekaj ponudb. Želel sem pomagati Celju, a me niso sprejeli. Znova se bom podal v tujino.«
Za najboljšega vratarja so izbrali Urbana Lesjaka (CPL). Njegov soigralec v klubu Dejan Perič je bil član zvezdniške zasedbe, ki je nosila ime Čukarički, toda obtičala v predtek-movalni skupini. V Športno rekreacijskem centru Hattrick je zavidljivo nogometno znanje prikazal Luka Žvižej. Tretje mesto je osvojil Rabotnički, četrti so bili Rdeči vragi. Za turnir sta poskrbela predvsem Boro in Danijel Simič, oče in sin. »V načrtu imamo, da bo imel četrti turnir naslednje leto tudi humanitarni značaj. Tokrat sta odpovedali navijaški ekipi Dinama in Hajduka, prepričan sem, da bosta z nami na naslednjem turnirju,« pravi Boro Simič »Šabac«.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Uvodni dan evropskega prvenstva v kegljanju za slepe in slabovidne v Celju je slovenska ženska ekipa poskrbela za prvo odličje.
Karmen Vogrič v kategoriji B1, Danica Padežnik (B2) in Celjanka Marija Fras (B3) so osvojile tretje mesto. Zmagale so Hrvatice pred Nemkami. Včeraj so se na kegljišču Golovec nadaljevali ekipni nastopi in kvalifikacije posameznikov. V boju za medalje sta bila v mešanih dvojicah tudi Frasova (z Marjanom Žalarjem) in Mitja Žalar (z Zdenko Bedenik). Danes se bodo po zaključku kvalifikacij začeli finalni nastopi (med 9. in 15. uro), jutri, za-
KOLEDAR
Sobota, 2. 6.
NOGOMET
3. SL - vzhod, 25. krog: Zreče - Kovinar Štore (17).
Štajerska liga, 25. krog: Šoštanj - Peca, Šmarje pri Jelšah - Drava, Šentjur - Pohorje (17).
MNZ MČL Celje, 20. krog: Vojnik - Žalec, Rogaška - Pi-vovar Laško (17).
Marija Fras si je prvo kolajno priborila na ekipni tekmi.
dnji dan EP, pa se bo v istem časovnem terminu kot danes zgolj odločalo o dobitnikih medalj.
DŠ, Foto: GrupA
PANORAMA
NOGOMET
Pokal MČL, MNZ Celje,
finale: Šmarje pri Jelšah-Dravinja 3:2 (2:2); Asllanaj (22), Fir št (41-11 m, 67); Vodopivec (6-11 m), Štante (45). (MiK)
Po tej akciji na srečo ni prišlo do poškodbe. Z Luko Žvižejem je vse v redu ... V napadu je bil Boro Simič.
V ospredju je Urban Lesjak. Levo sta Dragan Čadikovski in Luka Žvižej, desno pa Gašper Marguč, vodja rokometne ekipe Herman Wirth in kapetan NK Celje Sebastjan Gobec.

»To je dolžnost vsakogar!«
Tako je prepričan zdravnik Rudi Čajavec, Celjan, ki je največkrat daroval kri in je najbolj znan v športnih krogih - Pred bližnjima dnevoma slovenskega in svetovnega krvodajalstva
V juniju sta v Sloveniji kar dva dneva, ki sta posebej posvečena krvodajalstvu. Prvi krvodajalski dan, dan slovenskega krvodajalstva, je 4. junija, ko se spominjamo prvih odvzetih in shranjenih vzorcev krvi iz leta 1945. Svetovni dan krvodajalstva, ki ga podpirajo mednarodni Rdeči križ in Rdeči polmesec, Mednarodna federacija krvodajalskih organizacij, Mednarodno transfuzijsko združenje ter Svetovna zdravstvena organizacija, je 14. junija.
Celjan Rudi Čajavec je soimenjak svojega strica Rudija Čajavca, partizanskega narodnega heroja. Po Celjanovem stricu so poimenovali tovarno, kjer so tudi za Slovence izdelovali televizorje in kitare. Sicer pa je zdravnik Rudi Čajavec, dolgoletni predstojnik Diagnostičnega centra medicine dela, prometa in športa za vse obstoječe in bodoče krvodajalce odličen zgled.
Najširša javnost pozna pravzaprav dva Rudija Čajavca: nekoč smo se ob tem imenu najprej spomnili na tovarno elektronske opreme Rudi Čajavec v Banjalu-ki, ki je med drugim izdelovala televizorje in kitare, medtem ko dandanes najprej pomislimo na zdravnika vrhunskih športnikov iz Celja, ki je žal manj znan po svoji krvodajalski plati.
Prvi Rudi Čajavec ni bil kakšen bogat tovarnar, ampak študent prava na pariški Sorboni, ki je pozneje postal eden prvih partizanskih pilotov. Po drugi svetovni vojni so tovarne poimenovali po narodnih herojih in v Banja Luki so jo po stricu danes upoštevanega celjskega zdravnika, ki je njegov soimenjak. Obeh sorodnikov ne povezuje le ime, temveč tudi uporniški duh. Starejši Rudi Čajavec je bil zaradi delovanja v študentskem gibanju v Kraljevini Jugoslaviji zaprt, mlajšega Rudija Čajavca je v Slovenijo, v Celje, posredno privedel prav študentski uporniški duh. V pomladnih sedemdesetih letih v času socialistične Jugoslavije je bil v Zagrebu dejaven v študentskem gibanju, ki s svojimi zahtevami žal ni uspelo. Po porazu študentskega gibanja so imeli udeleženci resne te-
Pred vhodom v blok so namestili klopi in stole, na bližnjo mizo naložili domače pecivo in torte ter pijače brez alkohola - za zgled otrokom - in prireditev se je lahko začela. Morda bi bilo mini ozvočenje dobrodošlo za tiste v zadnjih vrstah, ampak to so že podrobnosti, ki niso pokvarile splošnega prijetnega vtisa. Otroci so zapeli in zaigrali, odrasli pa so že pred tem s skupnimi močmi poskrbeli za lepše pritličje bloka in v spomin na dogodek zasadili dva borovca.
Neobičajno dogajanje za blokovsko naselje? Res je. V časih, ko komaj pozdravimo soseda, kaj šele, da bi poklepetali z njim, se zdijo stanovalci bloka v Ulici frankolovskih žrtev 17b na Hudinji kot bele vrane. Ne samo, da se med letom večkrat skupaj lotijo urejanja okolice, da si pomagajo, da radi poklepetajo in toplo sprejmejo medse novince - mladoporočenca in nova soseda Sajetova sta bila deležna voščila in darila - tokrat so proslavili še evropski dan sosedov.
Marta Mikša, stanovalka bloka in predsednica komisije za socialne zadeve v Mestni če-
žave. »Po teh dogodkih, da se težavam izognem, sem prišel v Slovenijo, kjer me je v Celju sprejel v službo takratni minister za zdravje, primarij
trti Hudinja, si je zamislila dan sosedov po zgledu iz Pariza. Že januarja je šla v akcijo in navdušila sosede. Otroci so kar pri njej vadili program, sosede so šivale darilca za vse prisotne, 150 blazinic v obliki srčka za šivanke so pripravile, spekle so
Fazarinc,« se spominja celjskega začetka zdravnik Čajavec. »Takrat je bila v Celju komaj četrtina današnjega števila zdravnikov. In takrat
pecivo, možje pa so medtem prebarvali pritličje.
Da je primer vreden posnemanja, so se strinjali vsi prisotni gostje, tudi župan Bojan Šrot jim je napisal spodbudno pismo. Janja Romih z ministrstva za delo,
je bilo v Celju 43 tisoč zaposlenih, danes jih je ob istem številu prebivalcev komaj 17 tisoč,« se spominja. V Celju je zdravnik že 39 let!
družino in socialne zadeve pa je poudarila, da bo ta prireditev za zgled vsem drugim v evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
Povod je bil potres
Rudi Čajavec je daroval kri že 166-krat! »Prve krvodajalske akcije sem se udeležil v Zagrebu po katastrofalnem potresu v Skopju. V gimnaziji sem imel prijatelja Makedonca, ki je bil med potresom poškodovan,« se spominja prve akcije. Od leta 1973, odkar živi v Celju, je reden krvodajalec. »Vsakdo mora ljudem pomagati na nek način, zame je to nekaj osnovnega. To je dolžnost vsakogar,« pravi krvodajalski rekorder, ki si za dajanje krvi nikoli ni vzel prostega dneva ali malice, ki mu pripadata, niti se ne udeležuje krvodajalskih srečanj. »In krvodajalstvo mora vsekakor ostati brezplačno! O tem ni dileme,« pripominja.
Upoštevan zdravnik Rudi Čajavec, zdravnik niti ni nameraval postati. V gimnaziji je bil odličen učenec, posebno nadarjen za matematiko in fiziko, zato se je nameraval vpisati na študij nuklearne fizike. Na koncu je bil odločilen vpliv Rudijevega očeta, doktorja prava, ki si je želel postati zdravnik, vendar za to ni bilo možnosti. Če se Rudi Čajavec ne bi odločil za zdravniški poklic, bi bilo celjsko in slovensko zdravstvo zagotovo prikrajšano. Celjski diagnostični center medicine
Marta Mikša: »Prijetni odnosi med sosedi ter z lokalno skupnostjo so zelo pomembni. Razmišljamo, da dan sosedov ni bila naša zadnja prireditev, temveč bi radi za konec leta pripravili igrico, v kateri bi nastopile vse generacije iz bloka.«
Duška Koštomaj: »Že več
kot 20 let živim v tem bloku. Malo poklepetamo, ko se srečamo, ko je treba kaj urediti, pa vsi poprimemo. Veliko je odvisno od ljudi, povsod niso pripravljeni za sodelovanje in pomoč. Sama sem pomagala sosedi, ko je imela mavec in sem jo peljala k zdravniku, še boljši je primer sosede, ki je pred leti skrbela za otroke, ki so jim umrli starši.«
dela, prometa in športa, ki ga vodi, je med tremi najboljšimi v Sloveniji ter eden od dveh olimpijskih centrov medicine športa v državi. Slovenski športniki, ki osvajajo medalje, so tako tesno povezani s celjskim diagnostičnim centrom, od vrhunskih atletov, veslačev, smučarjev ... Tudi Petra Majdič.
»Moja naloga je področje preventivnih pregledov ter zdravljenje športnikov v sodelovanju s celjsko bolnišnico ter z drugimi zdravniškimi kolegi,« opisuje svoje delo Rudi Čajavec. Čajavec je bil že zdravnik jugoslovanske atletske in košarkarske reprezentance, je zdravnik slovenske atletske in rokometne reprezentance, sodeloval je na treh olimpijskih igrah ter po medicinski plati prepotoval vse celine. Danes je kot specialist medicine dela, prometa in športa med drugim predsednik Združenja medicine športa Slovenije.
In kaj mu v življenju pomeni največ? »Največ mi pomeni, da imam srečno družino, da imata moja otroka in moja vnuka v življenju perspektivo. Prav tako, da sem na delovnem mestu s svojim delom zadovoljen, da sem zadovoljen s svojimi sodelavci ter da imam krog krasnih prijateljev.«
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
Jovo Kokanovič: »Kot hišnik že 30 let skrbim za blok, urejam okolico in se trudim, da bi bilo čim lepše. Pri akcijah pomaga večina sosedov in dobro se razumemo. Niti pozimi, ko je ponekod problem s parkiranjem, se pri nas ne prepiramo.«
Ksenija Saje: »Ko sva z
možem pred časom iskala stanovanje v Celju, sva se peljala tudi mimo tega bloka in na prvi pogled nama je bil všeč. Nato sva izvedela, da je na prodaj stanovanje, in takoj sva se odločila. Očitno naju občutek ni prevaral.«
www.radiocelje.com
Parkirišče pred blokom na Hudinji je postalo prireditveni prostor. - Št. 43 - 1. junij 2012
Sosedi so dragoceni
Dokazali, da se lahko tudi v bloku spletejo dobri medsosedski odnosi
Trli
iS) hujšaj m o
z Novim tednikom iri Radiem Celje


Naj hrana	ne bo glavni
^^ m m ^ _ m ^ m _ Bolj kot jedilniku se na počitnicah posvetite drug drugemu. ^^ ^^ _ ^L _ ^^ I —■ _	_ _ _ ^L ^^ I _	Vsakdanje življenje nas pripravi do tega, da imamo čas za vse V W M'M ÉT" I T BTj I ^^ I	^ J I ^T^^b	in vsakogar - razen za naše najbližje. Naj tega časa in prostora ^^ ^^ ^BÉ H % I lltrlsl	^Pm M Im	na počitnicah ne zapolni izumljanje jedilnikov, ampak kakovo®	stno in čimbolj aktivno druženje. Tudi na počitnicah s svojim
O obvladovanju telesne teže na počitnicah je spregovorila prim. Jana Govc Eržen.	zgledom otrokom dajemo pomembno doto za življenje.
Seveda si lahko privoščite sladoled. Ampak po možnosti take velikosti, kot ga je prim. Jani Govc Eržen prinesla lanska hujšarka Marinka Ferlič.
Počitnice so tisti čas, ki bi ga morali po definiciji preživeti najbolj sproščeno. To naj bi bil čas, ko so vse naše potrebe v polnosti zadovoljene. Na lestvici teh pa je prav hrana zlezla na vrh piramide. Hrana in pijača sta tudi osrednji družabni točki, ki ljudi povezujeta. A če se v tem času preveč spustimo z vajeti, se lahko zgodi, da bo ves užitek že sproti omejen le na posamezni obrok. Slabo psihično in fizično počutje z nekaj dodatnimi kilogrami pa nam bo grenilo življenje še dolgo po vrnitvi domov.
Da bi šli na počitnice z namenom, da bi hujšali, je gotovo misija nemogoče. Poleg tega si tistih nekaj dni na leto res nima smisla greniti s težo. Vseeno pa naj bo naš cilj, da pridemo domov zdravi, v približno enaki fizični kondiciji, umirjeni in spočiti.
Kaj bomo na počitnicah jedli, je seveda odvisno od tipa nastanitve. Cena pri tem ne igra več zelo pomembne vloge. Konec koncev so skoraj v isti cenovni razred zdrsnili razni all inclusive ponudbe v severni Afriki, množična križarjenja, hotelska nastanitev za družino, apartmaji v višku sezone in celo bolj luksuzni kampi. Hrana v hotelih, predvsem ko gre za t.i. vse vklju-čujočo ponudbo je problem. Na kratko; vsega je preveč. In mnogi šele po nekaj dneh prenajedanja ugotovijo, da ima praktično vse enak okus. O kakšnih kulinaričnih izzivih ravno ne moremo govoriti. Tisti, ki hodijo v kampe ali apartmaje, ugotavljajo, da
male pekarnice ob morju, kaj drugega kot hrustljav bel kruh ponujajo le redko. Zelenjava in sadje na otokih sta večinoma slaba in zelo draga. Za ribe domačih ribičev pa je treba vstati že pred šesto in jih pričakati na obali.
Kakovostna izbira hrane je vaša pravica in odgovornost
Kot pravi Govc Erženova, ne delajmo iz hrane na počitnicah velikega cirkusa. Vseeno pa čimbolj ohranimo zdrave navade od doma. Polpenzion naj vas ne zavede, da bi se zjutraj najedli preko vsake mere, potem pa do spet preobilne večerje stradali. Na morju jejte čim več rib, sadja in zelenjave. Če se je treba za to nekoliko potruditi, se do tržnice morda že navsezgodaj sprehoditi, bomo imeli dvojno korist.
Tudi če lokalne specialitete niso najbolj vzorčen primer zdrave hrane, je vseeno bolje izkoristiti možnosti in preizkusiti kaj novega. Če gremo namreč v apartma, radi vozimo s seboj od doma kopijo domačega nezdravega jedilnika z vsem naborom mastnih klobas, čevapčičev in drugih »obveznih« poletnih dobrot. Čar počitnic je predvsem v spremembi vsakdanje rutine.
V hotelih pa se zavedajte, da ste gost, da njihove usluge niso poceni in da imate pravico zahtevati zdravo prehrano. O tem se je najbolje pozanimati že pri rezervaciji počitnic. In pod črto, če pregrehe niso tako samoumevne in pogoste, je lahko tudi kepica sladoleda na večernem sprehodu ali kozarec vina s prijatelji na terasi čisto posebno doživetje.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
Pa ne mislite, da imam zato kaj manj rada dopust. Vsakič naravnost zacvetim. Je pa res, da ta sproščenost moje kile privlači kot magnet risalne žebljičke. Sem misila, da so bili krivi sladoledi. Saj veste, nikoli ni samo eden in nikoli samo ena kepica. Za eno se niti v vrsto ne splača postaviti. Kot bi to še ne bilo dovolj, smo odkrili all in-cluzive ponudbo. Recite kar hočete, ampak je naravnost fantastična. Saj človek najprej niti ne ve, kje in kako bi se česa lotil. Šele tretji dan sem uspela malo pogledati naokrog, mislim dvigniti pogled iznad krožnika med obrokom v času med kosilom in večerjo. Eni so prišli zjutraj za šank in pili dokler niso okrog padli. Spet drugi so hodili jest na vsake pol ure. Tako ekstremno zagnana jaz nisem bila, sem morala pa jasno vsega po malem vsaj poskusiti. Konec koncev smo plačali all inclu-zive. Zgolj zajtrk, kosilo in večerjo ima dandanes pa ja že vsak zanikrn hotel. Ko me je tako uživaštvo le predaleč

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE
pripeljalo, sem si naslednje leto izposodila dve nečakinji. Da bomo z otroki malo bolj mobilni in aktivni, sem rekla. Oni tega sicer nikoli nista izustili, jaz pa sem silno skrbela, da nista bili lačni. Vsak izgovor je dober, da lahko človek vmes malo prigrizne. Šli smo tudi že v apartma. Da bo vse skupaj bolj komot. S hrano se ne bomo preveč ukvarjali, smo rekli. Pa hvala bogu, da se je izza sosednje hiše valil vonj po sveži, hrustaljavi skorjici belega kruha. Za vsak slučaj, če bi nas vmes na primer cunami na kak opusteli otok odnesel, sem pa doma oplenila še shrambo in hladilnik. A je mogoče še lahko kaj hujšega, kot da si na dopustu lačen?
Pravzaprav je. Ampak to me je vsako leto zadelo šele septembra. Priznam, da sem dolga leta iskala čudežno dieto, ki bi delovala. Tista francoska »manžri« je bila za moje pojme čisto preveč radikalna. Ampak tudi druge niso bile od muh. Ko zaradi debele lune nisem cel dan jedla, sem
naslednji dan komaj vse nadoknadila. Ločevalna dieta bi še šla, če me vsak tretji dan ne bi utrujali s sadjem. Zeljna juha je prvi dan prav dišala, po tretjem se mi je pa želodec obračal že ob misli na lonec v katerem se je kuhala. Sem jedla tudi same jagode, pa sam jogurt, pa sama v trdo kuhana jajca... Razen, da sem morala kar naprej na stranišče, se malo tresla in za piko na i dobila še napad žolčnih kamnov, posebnega učinka ni bilo. Potem pa so na srečo prišle tako zaželene čudežne tablete izvlečka nadnaravnih super jagod. Čajčkov ob tem sploh ne bom omenjala. In ko sem ravno hotela prijazni gospe v Slimsneli izročiti 1600 evrov, da bi me shujšala, sem na srečo našega družinskega proračuna, prišla med hujšar-je Novega tednika in Radia Celje. Nič ne stane. Hrana je še najbližje tistemu francoskemu izhodišču. Pa še nezmernosti ne preganjajo pretirano. Kadar gre za telovadbo, se razume. Ampak deluje!
DEBELUŠKA
MESTNA PLAZA NA SAVINJSKEM NABREŽJU VABI K OBISKU
3. junij, ob 18.00 Delavnica skupinskega igranja na tolkala, ob četrtkih Evergreen in ob petkih Coctail party
2012
Poletje v CELJU, knežjem mestu
V primeru slabega vremena bo prireditev na pokritem prizorišču Vodnega stolpa. Več info v TIC Celje ali na www.celeia.info.
ZAVOD CELEIA ŒIJE
HCaaou na
9
z Novim tednikom in Radiem Celje
Zaključna prireditev devete akcije
zdravega skupinskega hujšanja Novega tednika in Radia Celje ■
TOREK, 19. JUNIJ, OB 18. URI
VCITYCENTRU CELJE Glasbena gostja: Manuela Brečko
Diete? Vse smo že poskusili.
»Ločevalna, Atkinsonova, ketonska, Montignacova, z zeljno juho, na maščobne točke, s trdo kuhanimi jajci, z jagodami, s takimi ali drugačnimi kapsulami, s čaji, z jabolčnim kisom, z jogurtom, z obliži, z enemonom, z iz Hrvaške pripeljanimi tabletami za hujšanje, po luninih menah, v salonu za 1600 evrov ...« pa vseh diet s katerimi so se naši hujšarji srečevali niti našteli nismo.
»Hvaležna sem vam, da ste o tem odkrito spregovorili. Morda take osebne izkušnje včasih bolj zaležejo. Lani je Google na to temo ponujal 300 milijonov zadetkov, letos že dvakrat več. Groza me je, da so ljudje tako lahkomiselni, da naročijo in potem jedo neke pripravke neznane sestave. Tablete za hujšanje na recept se pri nas z razlogom niso dobile drugače kot pri zdravniku,« razlaga Govc Erženova. Taiste pripravke so kmalu za tem ukinili. »Enostransko prehranjevanje ni zdravo, poleg tega pa je dolgoročno nevzdržno. Diete kot je Atkinsonova, so bile v 70. letih prejšnjega stoletja neverjeten hit, pa je njen utemeljitelj vseeno umrl zelo debel in bolan. Sama ne bi nikoli dala roke v ogenj za nič. Verjamem, da je način, ki smo ga mi ubrali z zmernostjo, uravnoteženostjo in veliko gibanja, dolgoročno učinkovit in najbolj zdrav.«
Lahko še brezpogojno ljubiš, a vedno s strahom
S Sonjo Smodiš, za katero so umaknili obtožnico za umor nasilnega partnerja, tudi o čustvih, ki jih je v njej nasilje dotolklo
2. Dne 23.5.2012 je sodišče prejelo dopis Okrožnega državnega tožilstva % Celju, iz katerega izhaja, da obtožbo zoper obtoženo umikajo, ker iz obeh raneni izvedencev psihiatrične stroke, pridobljenih v tem postopku izhaja, da je bila obtoženka ob storitvi kaznivega dejanja neprištevna.
»Prosim, ne fotografirajte me, samo to prosim. Vsa ta leta je bilo tega na sodišču dovolj,« nam je dejala ob dogovoru za pogovor za Novi tednik. Njeno željo smo upoštevali.
»Včasih sanjam o njem ... Zbudim se v solzah in strahu, v enakih občutjih kot takrat, ko je udaril ., ko je zmerjal ...« nam je z bolečino zaupala Sonja Smodiš. 15 let se je zaradi udarcev in klofut bala za življenje, skoraj sleherni dan. Nato se je zgodil 28. september 2001, ko jo je strah nadvla-dal. Ne spominja se, kdaj ga je zabodla z nožem, saj se je borila za svoje življenje. Nasilen partner se je, zatem ko ji je z brcami in s klofutami ponovno uničil upanje v to, da ne bo več udaril, zgrudil. 11 let sodnih postopkov je bilo treba, da so v Sloveniji sodniki in tožilci dojeli in odločili, da se je Smodiševa kot žrtev dolgotrajnega nasilja imela pravico braniti in - ostati živa.
Ob njeni zgodbi človek dojame, da je vprašanje, zakaj ga ni takoj »pustila«, pravzaprav neumno. Nihče tega ne razume bolj kot
žrtev nasilja. Ljubezen je bila premočna in v brezpogojni ljubezni daješ nove priložnosti. Dokler se krog ne sklene in ne dojameš, da udarec ni spodrsljaj ali izraz ljubezni, ampak izraz fizične premoči. Kljub temu, da umaknjena obtožnica za umor po vseh teh letih pomeni, da ni kriva, da ni morila, ampak da se je borila za svoje življenje, Smodiše-va pravi, da tu zanjo zgodba še zdaleč ni končana. »Sčasoma začneš spet ljubiti, doživljati čustva, zaupati, a vedno je v ozadju strah. Vedno sta nekje spet besedi kaj če ...« nam razloži v solzah.
Modrice, ki jih puder ne skrije
Najprej je bilo le besedno nasilje, nato je padel prvi udarec. Takrat je doživela osebni šok. »Ne moreš verjeti, da se ti kaj takega lahko zgodi, kljub trudu, da želiš ustreči željam osebe, ki jo
imaš rad. Vedno sem verjela, da se da vse rešiti z besedo in da normalno družinsko življenje obstaja. Ni mi bilo jasno, zakaj nekdo napake išče samo pri drugem in zakaj vsi ti fizični napadi,« začne pripovedovati o svoji izkušnji.
Kaj se je v njej dogajajo vsa ta leta, ko je trpela na-
silje? »Sram, strah. Če modric ni uspel prekriti puder, sem jih pred prijatelji vedno opravičevala s padci po stopnicah ali z nesrečnim zaletavanjem v mize, kuhinjske elemente ... Zjutraj, ko sem odšla v službo, sem zaklenila stanovanje. S tem sem v njem zaklenila tudi svoje osebno življenje, svojo bolečino pustila doma, za štirimi zidovi ... Niti prijateljev s tem nisem želela obremenjevati. Mislila sem, da nihče ne ve, kaj se doma dogaja, in šele na sodišču, ko so pričali sosedje, sem doumela, da so vedeli vsi ...« doda s tresočim glasom.
Včasih je bil normalen dan, pravi in se nekoliko nasmehne. In to je njen prvi nasmeh med najinim pogovorom. Kot da bi se spomnila na nekaj ljubečega v vsej tej hudi življenjski izkušnji. »A, kaj, ko je bilo več dni, ko sem se spraševala, kaj bo spet, ko bo prišel domov . Način njegovih korakov,
njegov pogled ali le glas so mi dali vedeti, da se bo spet začelo .«
Preslišan krik
Redko kdo od tistih, ki so sumili, kakšno gorje preživlja, je odreagiral. Krik po pomoči je ves ta čas v njej tlačil občutek nevrednosti, nesposobnosti. »Prisotne so bile tako njegove
besede, da ne morem živeti brez njega, kot ponovno upanje, da je vsak udarec vendarle morda zadnji.« Prizna, da takrat ni imela dovolj informacij, kako poiskati pomoč, kako se izviti iz objema nasilja. Z véde-njem, ki ga ima danes, druge klofute ne bi čakala, ampak bi zbrala pogum in odšla. To polaga tudi na srce vsem, ki s pudrom zakrivajo sledi klofut.
Ko so jo na celjskem sodišču celo obsodili, je tik pred božičnimi prazniki morala na Ig. »Do vrat sta me pospremila prijatelja in do vhoda sem bila močna, potem sem želela, da čim prej odideta, saj nisem hotela, da vidita, kako me bo spet zlomilo. Najhuje je bilo, ko so se za njima vrata zapo-
ra zaprla,« razlaga. Tam je preživela devet dni, ko pa je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo, sojenje vrnilo na začetek in zapisalo za Slovenijo prelomne besede »žrtev se ima pravico braniti«, je odkorakala na prostost. »Ne vem, ali bi zdržala v zaporu. Zelo veliko sem jokala, saj sem vedela, da ne sodim tja, in čutila sem, da moja okoli-
ca misli podobno. Nihče me nikoli ni obsojal,« doda.
»Kriminalisti in tudi vsi na sodišču so bili ves čas z menoj korektni. A dodatno bolečino mi je povzročala
dolgotrajnost postopkov. Kar enajst let! Niti v sanjah si nisem predstavljala, da bo trajalo tako dolgo. Zakaj kar enajst let?« se sprašuje Smodiševa. Vsako čakanje na pošto s sodišča, vsak prihod skozi sodna vrata jo je v mislih potisnil v 28. september. A takšna čutenja sodne birokracije niso zanimala. V sodni dvorani nikoli ni manjkala, odzivala se je na vsa vabila in sojenje spremljala pogosto v joku. Trenutki na obravnavah so bili zanjo prehudi, tudi tisti, ko je glasno zaihtela, ko je sodni senat odločil, da bo morala znova na pogovor k psihiatričnemu izvedencu. Toda ravno ta pogovor je ves
proces ustavil. Psihiatrični izvedenec je odločil: Smodi-ševa je bila v času kaznivega dejanja neprištevna. »Ne vem, kako bi vse to zdržala brez svoje odvetnice Nuše
Maček. Spominjam se, ko sem jo prvič srečala na hodniku policije, kjer so me zasliševali po dogodku. Začutila sem ogromno zaupanje do nje. Zdaj ko gledam nazaj, vidim, koliko mi je to pomenilo in koliko je tak odnos vreden. Ter - kako sem ji hvaležna,« še pojasni.
Njeno sporočilo žrtvam
»Kaj vse sem vsa ta leta držala v sebi . Naj žrtve nasilja ne počnejo enako! Naj povedo, naj se nekomu zaupajo, vedno je nekje nekdo, ki bo pomagal . Vsaj z besedami,« zaključi. V solzah.
SIMONA ŠOLINIČ
Leta kalvarije
Smodiševo, ki je fizično in psihično nasilje trpela 15 let, so kriminalisti zaradi umora ovadili takoj po dogodku leta 2001. Sodna preiskava se je nato začela naslednje leto, obtožnica pa je bila na okrožno sodišče vložena šele leta 2003.
Kar štiri leta po dogodku so Smodiševi začeli soditi prvič,
senat je takrat vodil zdajšnji predsednik Okrožnega sodišča Celje Miran Jazbinšek, vendar se je sojenje ustavilo sredi procesa. Nato je primer prevzel sodnik Milko Škoberne, ki je Smodiševo leta 2009 obsodil na tri leta zapora in se ob izreku kazni obtoženi tudi opravičil, da se je sojenje začelo tako pozno, kar je pri višini
kazni tudi upošteval. Kazen je vmes potrdilo tudi celjsko višje sodišče, toda ob tem jo je znižalo za šest mesecev. Ob začetku prestajanja kazni v zapora pa je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo in postopek vrnilo na začetek, češ da mora sodišče v ponovnem sojenju bolj pojasniti dejstvo, da se je obtožena branila. Sojenje pod novim sodnim senatom, ki ga je vodila Jožica Arh Petrovič, je ustavljeno, ker so tožilci pred
slabimi štirinajstimi dnevi obtožnico umaknili na podlagi psihiatričnih izvedenskih mnenj. Ta - kot smo že poročali - so pokazala, da je bil njen strah pred nasilnim partnerjem v trenutku njegovega ponovnega izbruha tako močan, da se ni zavedala svojih dejanj. Takšen razplet je prelomnica v pravni zgodovini in dojemanju nasilja in bo zagotovo podlaga za podobne sodne primere.
VSAK ČETRTEK ob 12-15
Ü IT 3 V
95.1 j 95.9 I 100.3 | 90,6 MHz
www.r
r
adiocelje
GLED1I
tits
Slike usodnega septembra se ji pogosto rišejo pred očmi: »Pride trenutek, ko ne vem, ali naj nož, s katerim si želim odrezati kruh, odvržem stran ... Boli. Dotolče me in jočem ... Globoko v sebi si poskušam oprostiti, a vem, da bo to trajalo še dolgo časa.«
»Nikoli se nisem postavila na stran partnerja in pred sinom opravičevala partnerjevo nasilje. Dokler nato ni poškodoval še njega. To je bila zame prelomnica. Takrat sem prvič poskušala zvezo končati.«
NOVI TEDNIK
KRONIKA / AKCIJA
17
Afera narkotiki danes na sodišče?
Na celjskem okrožnem sodišču je za danes napovedano sojenje zdravniku Zdravstvenega doma Celje Andreju Žmavcu, ki so ga ovadili zaradi porabe tujega premoženja. Sojenje naj bi se začelo po dveh letih od ene večjih afer v celjskem zdravstvu, saj Žmavcu očitajo, da je neupravičeno porabil narkotike, sicer namenjene bolnikom, ki jih zdravniki obiskujejo na domu.
Kot nam je ob odkritju Žmavc sam povedal, je večjo količino ampul narkotika porabil zaradi svojega slabega zdravstvenega stanja. Iz sicer nadzorovanega prostora je izginilo
kar 2000 ampul narkotika dolantin, ki se danes v zdravstvu ne uporablja več. Po preiskavi so Žmavca razrešili vseh funkcij, moral je ponovno pridobiti spričevalo o zmožnosti za delo, v službo ga ni bilo več kot mesec dni, imel je tudi omejeno delovno zmožnost, saj dežurstva določen čas ni smel opravljati. V zdravstvenem domu so predstavniki zbornice zdravstvene in babiške nege opravili tudi izredni strokovni nadzor nad delom medicinskih sester, vendar kakšnih nepravilnosti niso ugotovili.
Šentjurski policisti
V ■ I ■ V ■ I ■	■
rešili življenje
Na območju Šentjurja so pretekli konec tedna pogrešali 53-letnega moškega, ki je doma iz Slatine pri Dobjem.
Prijavo o izginotju je policija dobila v petek, nato se je začela kriminalistična preiskava, v katero so se vključili dežurni kriminalist ter policisti Policijske postaje vodnikov službenih
psov, prav tako so pomoč ponudili tudi policisti okoliških policijskih postaj. »Na podlagi zbranih podatkov so policisti najprej določili možne poti gibanja pogrešanega in tja usmerili svoje enote. Medtem ko so nameravali v iskalno akcijo vključiti še gasilce, lovce in druge občane, pa je policist s pomočjo službenega psa
našel moškega že v zelo slabotnem stanju,« so sporočili s policije. Kot so kasneje ugotovili, je 53-letni-ku med potjo proti domu postalo slabo, nakar je padel v gosto robidovje in grmovje približno deset metrov stran od ceste. Hudo oslabljenega so oskrbeli v šentjurskem zdravstvenem domu.
Po budjolo
Na Kovaški cesti v Zrečah so neznanci pred dnevi vlomili v enega izmed poslovnih prostorov in odnesli obračalnik, vreden dobrih 3.500 evrov. V Rogaški Slatini pa je navdušenec nad striženjem iz frizerskega salona odnesel strojček za striženje s pripadajočo opremo.
Sicer pa se je v Rogaški Slatini te dni zvrstilo kar nekaj vlomov v podjetja, vendar večje škode ni bilo. Na Mariborski cesti v Celju je bila tarča tatov ena izmed stanovanjskih hiš, v kateri pogrešajo dva taximetra s tiskalnikoma in dve CB postaji. V Zaloški gorici so policisti preiskovali dva
vloma v skladišče podjetja, a so ugotovili, da je storilca najverjetneje odgnal alarm, saj ni uspel ničesar odnesti. Več »sreče« je imel nepridiprav, ki je v Arclinu vlomil v novogradnjo in odnesel električne vodnike, varovalke in drugo električno napeljavo, vredno najmanj 5 tisočakov. V Šentjurju in na Dobrni pa so se tatovi oglasili po orodje, ki so ga ukradli iz delovnega stroja, parkiranih na različnih deloviščih. V Selcah na območju Celja pa je neznani storilec iz skladišča podjetja ukradel dva koluta z električnimi kabli in s tem povzročil za tri tisoč evrov škode. Kradli so tudi na avtocestnem počivališču Lopata, in sicer gorivo iz tovornih vozil ter v Dolenji vasi, kjer je verjetno lačni tat iz gospodarskega poslopja odnesel okoli 50 salam in 50 budjol.
DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOSNJICKA
Jože Dravec iz Prebolda je na svoj kratek blagajniški izpisek, vreden 82,69 evra, uvrstil pretežno mesne dobrote, ki so v letošnji sezoni postale nekakšen skupni imenovalec vseh nakupov. Na vprašanje, ali mu (glede na vsebino vozička) zelenjava ni pri srcu, je odgovoril: »Vrt je velik in domače zelenjave je vedno dovolj. Meso pa vedno prav pride.« Podobnega mnenja je tudi njegova žena Amalija.
Zadnji brezplačni nakup »odvozil« Jože
Pa smo tam. Prišli smo do skorajšnjega konca letošnje zelo uspešne akcije Do polnega vozička brez mošnjička. Pred nami je le še dobrodelno usmerjen nakup, ki bo namenjen družini iz Petrovč, ki ji življenjskih preizkušenj kar noče zmanjkati. A več o njeni borbi za preživetje bomo razkrili prihodnji petek.
Danes se osredotočimo na tekmovalca, čigar kupon je luč sveta ugledal minulo sredo, ko ga je izžrebala roka Simone Brglez. Jože Dravec iz Prebolda je zavzeto poslušal
radijski sprejemnik, nastavljen na frekvence Radia Celje, in ko je v etru slišal svoje ime, je v roke brž vzel mobilni telefon in pridno čakal na naš klic. Z ženo Amalijo sta tudi pripravila nakupovalni listek, ki pa se »na terenu« morda ni najbolje obnesel. Voziček ni bil zvrhan, tudi moje širokoustenje o rekordu, ki naj bi potolkel dobre 204 evre, ki jih je teden pred tem postavila Silverija Pušnik iz Rimskih Toplic, je padlo v vodo. A dobre volje vseeno ni primanjkovalo. Sonce je to sredo za Jožeta in Amalijo sijalo še bolj močno, saj sta
nakupila in hkrati prihranila 82,69 evra.
Z Jožetovimi dobrimi 80 evri končujemo tekmovalni del sezone, v katerem so največjo vlogo igrali vaši kupončki. Prihodnjo sredo bomo tekli za dober namen, nato pa se bo akcija Do polnega vozička brez mošnjič-ka, ki je letos zabeležila več kot 7200 kuponov, odpravila na počitnice. Če je letos vaš brezplačni nakup šel v »fran-že«, nikar ne obupajte. Prihodnje leto bo prineslo nove možnosti in priložnosti.
NP
Foto: TimE
O, ne, spet bomba!
V	sredo je bil v Celju ponovno lažni bombni preplah. Neznanec je namreč nekaj minut po 12. uri poklical na celjsko policijo in dejal, da je v prostorih Centra za socialno delo v Opekarniški ulici v Celju podtaknjena bomba.
Policisti so objekt pri Areni izpraznili, evakuirali so okoli 50 zaposlenih, ki so po pregledu objekta nadaljevali s svojim delom. Preiskava, kdo stoji za najavo bombe, še ni končana. Naj spomnimo, da sta takšna lažna bombna preplaha bila tudi lani v centru Celja, kjer so oktobra morali izprazniti prostore celjske občine in upravne enote, nekaj dni kasneje pa še Celjski dom, kjer je neznanec z bombo zagrozil sredi brucovanja. Marca letos pa so morali bombni tehniki preverjati, kaj je bilo v kovčku, ki ga je nekdo nastavil v neposredno bližino celjske policije na Ljubljanski cesti in na njega napisal »bomba«. Vsi primeri še niso preiskani.
Vozila že razstavljena?
S parkirišča Goriške ceste v Velenju je v zadnjih dneh nek do neznano kam odpeljal oseb ni avtomobil Mercedes 220 CDI, svetlo modre barve, letnik 2001. Avto je vreden več kot 11 tisoč evrov.
V	torek pa je izpred stanovanjske hiše v Latkovi vasi izginilo črno djebno vozilo Toyota Yaris 1.4 ID, registrskih oznak CE DN-729. Prav tako vtorek so tatovi odpeljali še en mercedes, bele barve s srno streho, regidtrskih oznak CE Z5-55S. Vozilo 1e bilo parkirano pod nadstrsškom sne izmed stanovanjskih liiš v Zadobravi na območju Celja. Škode je kar za 40 tisoč: ivtov. S hodnika stanovanjskega bloka v Drapšinovi ulici v Celju pa se je tatič odpeljal z motorjem Tomos avtomatic.
Za manj birokracije
Tudi bralce Novega tednika vabimo, da nas opozorite na kakšno plat življenja, ki bi jo lahko poenostavili. Preprosto bi lažje zadihali v slovenski družbi, kjer se še
vedno prepogosto soočamo s tem, česa vsega ni mogoče postoriti, namesto da bi se končno vprašali, kaj in kako bomo premikali stvari, navade, razmišljanje ... Vaše predloge na temo Za manj birokracije nam posredujte na e-naslov: tednik@nt-rc.si ali na naslov: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje.
Šolske klopi gulijo že dvesto let
Kostrivničani ponosni na šolo, ki je danes prav tako kot nekoč središče kraja
Telovadnica Podružnične osnovne šole Kostrivnica je preteklo sredo pokala po šivih. Številni domačini in gostje so slovesno počastili pomemben jubilej. Letos namreč minevata natanko dve stoletji, odkar so v šolske klopi k organiziranemu pouku sedli prvi otroci.
Kakšen je bil pouk pred dvesto leti, iz prve roke seveda ne more povedati nihče, so se pa zgodbe o guljenju klopi prenašale iz roda v rod. O šolstvu v Kostrivnici prav tako obstajajo šolske kronike, še vedno je ohranjena tudi tista iz leta 1879, ki jo je v nemškem jeziku pisal Martin Čokl. Učenci, ki šolo obiskujejo danes, znajo tako povedati, da so bili nekoč pogoji za pouk precej slabši kot danes. »Niso imeli telovadnice, vse je bilo starinsko, učitelji so bili veliko bolj strogi, otroke so celo tepli s palicami,« so na moje vprašanje o šoli nekoč naštevali osem- in devetletniki.
Od učilnic v zasebnih hišah do moderne šole
Ne le telovadnice, tudi šole niso imeli kostrivniški otroci
pred dvesto leti. Pouk je takrat potekal v zasebnih hišah in ni bil obvezen, leta 1834 pa so zgradili šolo, enora-zrednico, ki je z leti dobivala vedno več razredov in ki stoji - sicer v precej klavrnem stanju - še danes. Učiteljica Ljerka Pavlović, ki je v šolo prišla učit leta 1971, se še kako rada spominja tistih časov. »Izjemno rada sem učila v Kostrivnici, ker so bili tukaj otroci drugačni kot drugod, predvsem v večjih krajih. Bili so izjemno marljivi, radovedni in poslušni in čeprav so bili kmečki otroci, ki so morali cele popoldneve pomagati staršem pri raznih opravilih, so vedno imeli domačo nalogo,« razlaga. Tudi danes otroci - 57 jih v tem šolskem letu obiskuje kostrivniško šolo - zagotavljajo, da domače naloge pridno pišejo. Učijo pa se sicer v moderni šoli, ki so jo Kostrivničani na robu naselja dobili leta 1980.
Posluh občine ključen za zagotavljanje kakovosti
Osnovna šola Kostrivnica danes deluje kot ena od dveh
podružnic II. osnovne šole Rogaška Slatina. Ima pet razredov, že 22 let pa jo vodi Martin Druškovič. Pravi, da je bilo v šoli največ 85 učencev, bila pa so tudi leta, ko je število otrok precej padlo. A kot dodaja, nikoli ni bilo bojazni, da bi bilo treba šolo zaradi premajhnega števila učencev zapreti. »Zaprtje nam ni nikoli grozilo, bila pa so leta, ko je bilo treba uvesti kombinirani pouk. Tudi letos bi bilo tako, če nam ne bi Občina Rogaška Slatina pristopila nasproti in nam financirala dodatnega učitelja.« Ob tem je po besedah župana mag. Branka Kidriča občina v zadnjem desetletju veliko denarja vložila tudi v zidove kostrivniške šole, prav ob letošnjem jubileju pa bodo zunanje športne površine ob šoli obogatili z izgradnjo garderob. Ne le z občino, tudi sodelovanje šole s starši in z lokalno skupnostjo je zgledno in kot se radi pohvalijo, v krajevni skupnosti ni prireditve, ki bi minila brez nastopov učencev. Tako bo, kot zagotavljajo, tudi prihodnjih dvesto let.
ANJA DEUČMAN Foto: TimE
Na otroško folklorno skupino Vrelčki pod vodstvom Martina Druškoviča so Kostrivničani še posebej ponosni, saj je dosegla že več vidnih rezultatov. Prav pretekli konec tedna so mladi folkloristi nastopili na državnem srečanju Ringaraja v Šentjerneju, kamor se je iz vse države uvrstilo le devet skupin. Na državni reviji ljudskih pesmi, plesov in običajev Pika poka pod goro v prvi polovici maja so prejeli zlato priznanje.
Kostrivniški učenci poleg pouka počno še marsikaj. Plešejo, planinarijo, ustvarjajo likovne izdelke in gledališke igre, radi imajo šport, seveda pa ne gre niti brez petja.
Moderno osnovno šolo so v Kostrivnici dobili leta 1980, leta 2002 pa so k njej dogradili še telovadnico in dodatni razred.
Podružnične šole z več prednostmi
Ravnateljica II. osnovne šole Rogaška Slatina mag. Karla Škrinjarič je na kostrivniško šolo še kako ponosna, saj, kot pravi, tamkajšnji učitelji izvajajo številne projekte, učenci pa dosegajo vidne rezultate na najrazličnejših področjih. Ob tem ravnateljica izpostavlja več prednosti, ki jih zaradi manjšega števila učencev prinašajo podružnične šole: »Prednost je zagotovo majhen kolektiv učiteljev, ki lahko zato lažje in bolje sodelujejo med seboj, prednost je tudi manjše število otrok, ki se jim je mogoče bolj posvečati, pa tudi sam način dela, ki med drugim prinaša veliko stikov med učitelji in starši, kar je zelo dobrodošlo.« Škrinjaričeva še ugotavlja, da se tuji učenci, ki se vpisujejo na šolo, bolje in hitreje vklopijo v podružničnih šolah kot pa v veliki centralni šoli. Hitreje najdejo prijatelje, prav tako pa že v nekaj mesecih osvojijo slovenski jezik, poudarja.
Podružnična osnovna šola deluje pod okriljem II. OŠ Rogaška Slatina, ki jo vodi mag. Karla Škrinjarič.
Martin Druškovič je s knjigo kraju podelil najlepše darilo.
Zgodovina na enem mestu
Vodja POŠ Kostrivnica Martin Druškovič je 200-letnico organiziranega šolstva obeležil še na prav poseben način - z izdajo knjige Kostrivniško šolstvo in kultura v objemu preteklosti. Na dobrih 300 straneh je strnil vse pomembnejše dogodke, ki so prispevali k razvoju šolstva v kraju, in se spomnil številnih ljudi, ki so bili in so še vpeti v šolo. Ker je šola že od nekdaj tudi kulturno srce kostrivniške krajevne skupnosti, je dobršen del knjige namenjen še kulturnim aktivnostim in utripu. Martin Druškovič, ki je knjigo opremil s številnimi fotografijami in fotokopijami pomembnih dokumentov, pravi, da material o šoli in kraju zbira že skoraj tri desetletja, zato se ga je nabralo izredno veliko in najtežje je bilo izbrati, katere informacije uvrstiti v knjigo. Njen izid sta sicer omogočila slatinska občina in ko-strivniška krajevna skupnost.
- odkrivamo turistične bisere naših občin
aff
V okviru spoznavanja Dežele Celjske smo se tokrat podali v Spodnjo
Savinjsko dolino.
Malteški viteški dnevi na gradu Komenda
Zgodovina Polzele je tesno povezana z malteškim viteškim redom v gradu Komenda, saj je ta kar 457 let navdihoval in usmerjal življenje kraja. Lani so prenovljeni grad ponovno odprli za obiskovalce. »Leži na vzpetini sredi Polzele in je eden najpomembnejših in tudi po investiciji za našo občino najmočnejših projektov v zadnjih letih,« pravi tudi župan Občine Polzela Jože Kužnik. Na gradu bodo v juniju Malteški viteški dnevi z osrednjo prireditvijo 16. junija, ko bo Malteški pozdrav poletju oziroma srednjeveški dan.
Na Polzelo privablja tudi gora Oljka. V veličastni cerkvi, ki je postavljena na njenem vrhu, stoji prelep oltar, delo kiparja Ferdinanda Galla, kjer so upodobljeni Jezus in apostoli pri zadnji večerji, celotna cerkev pa je bila pred dobrimi desetimi leti obnovljena in je res pravi biser občine. Gora je zanima tudi kot planinska izletniška točka, jo pa opazimo že od daleč, saj je prepoznavna po dveh zvonikih na cerkvi.
Na Polzeli si lahko ogledamo tudi čudovit park in graščino Šenek. Vodomet je bil z graščino leta 1991 razglašen za kulturni spomenik. Ob Šeneškem parku je tudi učna pot z več kot 100 let starimi označenimi drevesnimi sortami, ki jih ne najdemo nikjer drugje.
Ob obisku Polzele si lahko ogledamo tudi rojstno hišo Neže Maurer v Pod-vinu, za katero načrtujejo obnovo, pa stalno edinstveno razstavo v slovenskem prostoru - razstavo starih traktorjev v lasti gospoda Obermajerja, vsekakor pa si velja ogledati tudi zbirko šaljivih glinenih figuric v Andražu nad Polzelo v kulturnem domu.
Po obronkih občine Polzela vodi 28-kilometrska kolesarska pot, kjer vsako leto organizirajo že tradicionalno kolesarjenje.
Žalska noč in številne prireditve brez vstopnin
V juniju bodo v Žalcu številne prireditve v organizaciji ZKŠT. Vodja programa kultura Lidija Koceli nas 7. junija vabi na poletni koncert dunajskih filharmonikov v Schönbrunn. 8. junija bo v letnem gledališču Limberk v Grižah koncert Poletni simfonični triangel. Gre za koncert orkestra, zbora in big banda univerze v Portsmouthu. 9. junija bo na srednjeveškem gradu Vurberk na ogled opereta Grofica Marica, 14. pa predstavitev 14. številke književne revije Vpogled, ki je edina književna revija na Celjskem.
16. junija bo znova prireditev Žalska noč in dan. Začela se bo z zaključkom športne akcije Razpnimo jadra. Osrednje prizorišče bodo najprej zavzele vaditeljice zumbe iz Olimpusa, nato bo za otroke ribič Pepe, nadaljevali pa bodo Čuki, Fešta band, ob polnoči se bo pridružila Tanja Žagar s skupino Avantura, prireditev pa bo povezoval znan humorist Franci Podbre-žnik. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec bo imel tudi svojo stojnico, na kateri bodo prvič prodajali domače pivo Kukec - Savinjsko pivo. Gre
Posebnost gradu Komenda na Polzeli je antični lev iz pohorskega marmorja, postavljen na sto-pniščni ograji glavnega vhoda.

za pivo, ki je na voljo v Eko-muzeju hmeljarstva in pivo-varstva Slovenije. Zvarjeno je na osnovi najboljšega savinjskega hmelja, ime pa je dobilo po nekdaj pomembnem pivovarju in hmeljarju Savinjske doline Simonu Kukcu.
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec bo 19. junija predstavitev mladinske povesti Bert v slikarski šoli ali kaj je to Kijaro s kuro. 21. junija pripravljajo Kresnični večer, in sicer koncert Matjaža Romiha in The Moonlighting Orchestra. 28. junija pa bo za sladokusce v atriju Savi-nove hiše Savinov poletni večer. Svetovno znani afriški korist Sekou Kouyate bo nastopil z zasedbo slovenskih glasbenikov.
Za prireditve, razen operete, ne bo treba plačati vstopnine.
Kamp Dolina Prebold
Kamp Dolina v Preboldu je Turistična zveza Slovenije v zadnjih 18 letih ocenila za enega najboljših v Sloveniji v kategoriji manjših kampov. Gre za družinski kamp. »Lani smo praznovali 50-letnico obstoja. Začela sta oče in mama, zdaj aktivno delata hči in zet, prav tako se lepo privajajo tudi vnuki,« pravi Tomaž Vozlič. Imajo ogromno gostov, ki hodijo k njim že več kot 30 let. Poleg kampiranja ponujajo tudi sobe in apartmaje, imajo plavalni bazen, savno, izposojo koles ... Vozlič pravi, da si želijo še več, kajti gostje so vedno bolj zahtevni in iščejo aktivne počitnice.
SIMONA BRGLEZ Foto: TimE
i*' ■feđtt

-A*
Naložba v vašo prihodnost
OPERACIJO IJtlNO Fl NANCI t<A EVlBJCSKA LMIA
Evropski soo'alnï wldd
Evropski sklad za regionalni razvoj
ZAVOD CELEIA CELJE
»Projekt RDO DEŽELA CELJSKA delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje2007-2013, izvajanje razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnihpotencialov, prednostna usmeritev: Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.«
Celjsko
Župan Občine Polzela Jože Kužnik, vodja programa kultura na ZKŠT Žalec Lidija Koceli in Tomaž Vozlič, predstavnik Kampa Dolina iz Prebolda pred gradom Komenda
Kamp Dolina Prebold ponuja plavalni bazen, prho s toplo vodo, savno ...
Žalska noč, ki so jo lani znova obudili, bo letos 16. junija. (Foto: GrupA)
Več fotografij tudi na www.radiocelje.com in facebook-u Novi tednik in Radio Celje.
PISMA BRALCEV
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO

PREJELI SMO
Almin dom na Svetini nad Štorami
Almin dom se je še do nedavnega bohotil v vsej svoji lepoti in veličini nad eno najlepših vasic na svetu in nad cerkvijo Marije Snežne na Svetini. Občudoval sem ga in ga redno obiskoval. Marsikoga, ki se je želel naužiti lepot naše Svetine in potem obiskati ta prečudovit dom, je navduševal do te mere, da se je z velikim veseljem vedno rad vračal. Pustimo razne malenkosti, te zdaj niso več pomembne. Dom namreč na veliko žalost nezadržno propada. Kar pa ne propada po »normalni« poti, je še pokradeno in uničeno.
Ta planinska točka na Romancah je privabila veliko gostov že takrat, ko je na istem mestu stal dom žele-zarjev. Med drugo svetovno vojno je bila na tem prostoru planinska koča oziroma hotel v lasti Evgena Himer-ja, ki je bil brat takratnega celjskega župana, pri čemer je bila točno eno leto pred koncem druge svetovne vojne ta koča tudi požgana. Po vojni so planinsko kočo na Svetini obnovili in je bila v lasti Železarne Štore. Nekaj let pred rušitvijo so jo imeli v najemu člani planinskega društva Železar Štore.
O usodi Alminega doma je že bilo kar veliko napisanega. V občini Štore smo izgubili čudovit objekt in seveda žal tudi nekaj delovnih mest.
Almin dom propada, kupcev ni na vidiku, čas pa neusmiljeno teče naprej. Kljub klavrnemu stanju doma ga
□ DRI TELEFON
Spor z občino
Bralec iz Paroža v občini Dobrna (v redakciji hranimo njegove osebne podatke) se pritožuje, da naj bi bila občina kriva za njegove težave z vodo, ki teče čez cesto ter naj bi resno ogrožala njegovo zemljišče. Težave naj bi se pojavile po sanaciji bližnjega plazu. Omenja, da naj bi njegovo nesoglasje z občino trajalo že več let.
Iz Občine Dobrna odgovarjajo: »Leta 2000 je Občina Dobrna na podlagi projektne dokumentacije za rekonstrukcijo in sanacijo plazu na lokalni cesti Dobrna-Pa-ški Kozjak (v naselju Parož) pridobila pri Upravni enoti Celje gradbeno dovoljenje. Sanacija plazu je bila izvedena skladno s projektno doku-
večkrat obiščem. Pred obličjem oskrunjenega kipca, ki krasi dvoriščni prostor, preklinjam odločitev stečajne upraviteljice, ki je izbrala najslabši možni scenarij od vseh, to je zapečatenje oziroma zaprtje doma. Ali je za poplačilo dolgov to prava rešitev? Po mojem globokem prepričanju in zdravi kmečki logiki ni ali pa sem celo tako zabit, da tega ne razumem.
Tudi bivša Srednja šola Štore skupaj s pripadajočimi delavnicami za praktični pouk neusmiljeno propada. Učencev ni več v nj ej. Nekoč slavna metalurško industrijska šola, ki so jo začeli graditi po vojni, je v lasti ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Kaj bo z njo, ne vem. Ali res moramo vse prepustiti propadanju? Imamo cel kup nekih agencij in skladov za razvoj, od katerih bi človek pričakoval, da bodo naredili kaj koristnega. A nič od njih! Pred lokalnimi volitvami so v Štorah nekateri strankarski »liderji« na veliko obljubljali ogromna evropska sredstva, delovna mesta in ... Ena od strank se celo imenuje »za delovna mesta«, le kakšna in kje? Še dobro se spominjam, kako so nekateri nameravali pred leti ukiniti tudi železarstvo v Štorah. Vendar jim na srečo in zaradi naše železar-
ske trme to ni uspelo. Ti rablji, ki nam uničujejo podjetja, na tak ali drugačen način uničujejo težko prigarano družbeno premoženje, nimajo nobene slabe vesti in morale.
SREČKO KRIŽANEC, Štore
Slovenija, sram te bodi
V teh dneh se skoraj pri vsaki kmečki hiši na Kozjanskem in tudi drugod po Sloveniji oglasi poštar z modro, uradno kuverto. Ko prejemnik, največkrat z zgarano, tresočo roko podpiše povratnico, si skoraj ne upa odpreti pisma, poslanega s centra za socialno delo, saj se boji odločbe, s katero mu država sporoča, da ni več upravičen do varstvenega dodatka, s katerim se je skupaj z ubogo, okoli 220 evrov »veliko« pokojnino nekako prebijal iz meseca v mesec.
Morda je marsikateremu kmečkemu upokojencu, ki je s svojim potom velikokrat orosil slovensko zemljo, veliko več kot sam denarni dodatek pomenilo to, da s svojim dohodkom ohranja svojo samostojnost in s tem povezano dostojanstvo. Da mu ni treba biti na stara leta nekomu v breme in odvisen od naslednikov, ki so v teh razmerah, ko je nemogoče prodati kmetijske pridelke po pošteni ceni,
mentacijo in pravnomočnim gradbenim dovoljenjem ter financirana iz državnega proračuna. S pomočjo kanalet so bile vode speljane izven območja plazu. Območje po sanaciji plazu povsem miruje, na terenu v tem smislu ni nobenih premikov zemljin.
Na zahtevo lastnika je bil urejen tudi podhod za drobnico pod cesto, čez katerega drobnica prehaja z zgornjih na nižje ležeča zemljišča pod cesto. Predvsem zaradi neprimerne uporabe zemljišč na saniranem območju plazu (reja drobnice, neurejeno od-
vodnjavanje voda iz bližnjega gospodarskega poslopja, neočiščene vgrajene kana-lete .) so se na zemljiščih pojavili manjši lokalni usadi zemljin. Občina je lastniku na obravnavanem območju ponovno prisluhnila, predvsem v smislu dobrih odnosov, ter predlagala rešitev po položitvi dodatnih kanalet, od obstoječih do gozdnega roba. Za položitev teh novih kanalet je bila pripravljena služnostna pogodba, ki jo je takratna lastnica leta 2008 podpisala in svoj podpis overila pri notarju. Občini se s to pogodbo dovoljuje položitev novih kanalet za odvodnjavanje meteornih voda.
Za izvedbo zgoraj navedenega je nato Občina Dobrna preko svojega režijskega obra-
tudi sami največkrat v zelo slabi gmotni situaciji. Prav groteskne so tudi obrazložitve teh odločb! Znano je, da so skromni starejši ljudje vedno skrbno shranili vsak denar, ki so ga lahko ob svojem nadvse skromnem življenju dali na bančno knjižico ali tekoči račun. In tukaj te naj bo prvič sram, država Slovenija, da kljub zagotovljeni tajnosti varčevalnih vlog gledaš na vsak še tako skromen prihranek, ki so si ga stari ljudje pritrgali od ust, ne vidiš pa milijonskih utaj in prevar, ki si jih lahko privoščijo nekateri tvoji »nedotakljivi« državljani!
Prihranek, ki ga sme imeti kmečki upokojenec brez slehernega imetja, da je še upravičen do varstvenega dodatka, znaša sramotnih 750 evrov na osebo. Mar se res nihče v državi več ne zaveda, da imajo tudi starejši ljudje še vedno pred seboj različne cilje, da je treba hraniti nekaj denarja za morebiten nakup novega pralnega stroja, nove obleke, zdravil, ki jih je treba vse več plačevati, kljub vsem »zavarovanjem«! Mar zdaj starejši ljudje nimajo pravice nekaj prihraniti za teden dni oddiha in terapije v slovenskih zdraviliščih?
Drugič te naj bo sram, država Slovenija, in tebe slovenski parlament, da potr-
juješ od Bruslja zapovedane zakone o podpori bankrotiranim državam EU, v katerih se še vedno gibljejo pokojnine okoli 1.000 evrov, doma pa stiskaš tiste nemočne in naj-ranljivejše državljane, ki so te s svojim trdnim delom in odrekanjem postavili pokonci! Seveda, najlaže je udariti po nemočnih in neorganiziranih ljudeh z našega podeželja, ki nimajo sindikalistov, kot so Štrukelj, Semolič in Petrovič, ki znajo pripeljati ljudi na ulico in tako dosežejo vsaj del svojih pravic. Tudi predsednika DeSUS-a ni po volitvah nič več slišati. In vedite, da ne bi država privarčevala nič manj, če bi postavila neko starostno mejo - da bi različno obravnavala upokojence do 80 let in tiste starejše.
Mar tisti, ki odločate, res ne dojamete preproste resnice, da dokler ne bo zaposlitve in dela za mlade in dokler ne bo med ljudmi več denarja, s katerim se vrti vsa proizvodna veriga - od hrane, obrtnih storitev, do tehnoloških izdelkov - ne more biti nič bolje, kot je?! Ob vseh teh varčevalnih ukrepih pa vedite, da gremo vsi skupaj z »zategnjenimi pasovi« v neizbežen propad!
A. S. TOPLIŠEK, Lesično
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
ta v letu 2009 pristopila k položitvi slednjih dvakrat, vendar obakrat žal neuspešno, saj so jo lastniki z zemljišč pregnali. Zapisnika o tem sta bila z dopisom posredovana odvetniku. Hkrati se je odvetnika zaprosilo, da občini zagotovi do zemljišč nemoten dostop in občino o tem obvesti.
Navkljub temu je Občina Dobrna v začetku leta 2012 prejela urgenco, da zadeva v zvezi z vodami, ki se stekajo na zemljišča, in s kanaletami še vedno ni urejena. Občina je ponovno odšla k stranki glede dogovora o položitvi kanalet, skladno s služnostno pogodbo, vendar je lastnik razgovore z uslužbenci Občine Dobrna in vsakršna dela na svojih zemljiščih zavrnil. Določena dela, kot je razvidno iz gradbenih dnevnikov, so bila sicer opravljena na cesti, kjer so se očistili jaški, prepusti in mulde, druga dela za rešitev odvodnjavanja občini niso bila dovoljena.«
BRANE JERANKO
www.radiocelje.com
Metalurško kemična industrija Celje, d.d., Kidričeva 26,3001 Celje,Tel.: 03 427 60 00
www.cinkarna.si
CC
partner pri gradnji hiše
CINKARNA
RADIO, KI GA BERETE
SOBOTA, 2. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
NEDELJA, 3. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Boštjan Jamnik, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PONEDELJEK, 4. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom - Boštjan Jamnik, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
TOREK, 5. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SREDA, 6. junij
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
ČETRTEK, 7. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PETEK, 8. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.25 Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
PREDSTAVLJAMO TONSKE TEHNIKE RADIA CELJE
Ko ni težko vstati niti v nedeljo zjutraj
Če si predstavljate, da bi morali vsako nedeljo vstati ob štirih zjutraj, se vam skoraj gotovo malo zamegli pred očmi. Treba je priznati, da naš tehnik Tomaž Mirnik to svojo službeno dolžnost kar dobro prenaša. »Je pač prijetna družba tako sodelavcev kot poslušalcev,« se nasmeji. Letos decembra bo obeležil okroglih deset let, odkar je prvič zavrtel gumbe na mešalni mizi studia Radia Celje.
Absolvent informatike je v prvi vrsti zapisan računalnikom. Kot pravi, si je treba natočiti čistega vina in si priznati, da je poklic tonskega tehnika, kot so ga poznali
nekoč, v izumiranju. Dandanes so tonski tehniki hkrati tudi radijski producenti. Če združite radio in računalnike, pa je to tako ali tako svet, kjer se Tomaž počuti doma. O radijskih anekdotah pravi, da je včasih škoda, da ne prenašamo slike. Zvočna pot velikokrat zgreši vse tisto, kar se zabavnega in sproščenega dogaja v studiu na eni in drugi strani »akvarijskega« stekla. Tako namreč v šali pravimo stekleni pregradi med tehnikom in radijskim voditeljem. Tudi ta včasih ne zadošča, da bi vam, dragi poslušalci, tu in tam v informativni oddaji ne bil prihranjen kakšen zamolkel odmev obupanega
Tomaža v stilu »posnetka ni nikjeeeer«. Priznamo, radijski škratki občasno razsajajo tudi pri nas.
Sicer pa je Tomaž znan ljubitelj Italije in vsega, kar sodi zraven. O zasebnosti ne govori prav pogosto, a če bi že ravno moral odkrivati najljubše stvari sosednje dežele, bi se ogrel za testenine, nogometni klub AC Milan, Toskano, Sardinijo in še kaj. Ne nujno v tem vrstnem redu. Računalniki ostajajo alfa in omega, a ne mislite, da se pusti prav dolgo prositi, če ga povabite na igro odbojke ali partijo tenisa. Ampak v nedeljo dopoldne na kaj takega seveda pozabite.
StO, foto: SHERPA
Najbolj slovenski na pikniku Katrce
Tudi letos bodo na Pikniku Katrce zanimiva glasbena presenečenja. Na odru se bodo zvrstila imena, ki bodo letos sodelovala prvič. Med njimi so Okrogli muzikanti, Nagelj, Zreška pomlad, Gadi, Štrk, Alfi Nipič, Anika Horvat, Adi Smolar ter nostalgi-čen Marjan Smode.
Mnogi med njimi so tudi jubilanti, saj praznujejo okrogle obletnice. Ansambel Nagelj bo tako letos zapisal 25 let glasbenega delovanja. Skozi leta so nanizali veliko skladb, kjer je obvezno prisotno tudi jodlanje. To zvrst je k njim prinesla odlična Brigita Vrhovnik, zadnja leta pa vlogo pevke prevzema Klavdija Kenk. Vodja ansambla Stane Kregar se spominja nepozabnih poti po Ameriki in Indoneziji in tudi to, da je ime ansamblu Nagelj nadel odličen teksto-pisec mag. Ivan Sivec.
Torej, če želite biti na najbolj slovenski zabavi leta, je Piknik Katrce Radia Celje, ki bo 17. junija od 14. ure dalje, najboljša izbira.
KWP
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	PAYPHONE - MAROON 5
FEAT. WIZ KHALIFA	(2)
2.	PRIMADONNA - MARINA &
THE DIAMONDS	(3)
3.	FEELS GOOD AT FIRST - TRAIN (5)
4.	LET'S GO - CALVIN HARRIS FEAT. NE-YO	(3)
5.	CALL ME MAYBE - CARLY
RAEJEPSEN	(6)
6.	FORGIVE FORGET - CALIGOLA (1)
7.	THE NIGHT OUT - MARTIN SOLVEIG	(5)
8.	WHAT A LIFE - ROCHELLE (6)
9.	MORE THAN THIS - ONE DIRECTION	(2)
10.	SUMMER PARADISE - SIMPLE PLAN FEAT. SEAN PAUL (1)
DOMAČA LESTVICA
1.	SENCA - TINKARA KOVAČ	(5)
2.	MOJA PESEM - ALYA	(2)
3.	SONČNA UPRAVA - KINGSTON	(3)
4.	KNJIGA BRAZOV - GAL GJURIN(4)
5.	BOMBON - KATARINA MALA	(1)
6.	NAČIN - PAPIR FEAT. MAJA KEUC & BOŠTJAN GOMBAČ	(4)
7.	ODIDI - NATAŠA	(3)
8.	SLAB SPOMIN - BIG FOOT MAMA	(2)
9.	ZADNJI POLJUB - NUDE	(7)
10.	PRIDI V RING - EVA IN NIKA PRUSNIK	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO
WIDE AWAKE - KATY PERRY EUPHORIA - LOREEN
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO
VIDIM TI V OČEH - ESKOBARS VESELOIGRA - BARNI BAND
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	S TEBOJ - MODRIJANI	(5)
2.	ZDRAVICA ZA PRAZNIK -
VERA & ORIGINALI	(4)
3.	POTRKAL SEM NA OKENCE TOK TOK - POET & EUROKVINTET	(1)
4.	LJUBEZEN IN PESEM - SPEV	(2)
5.	MALO ZA RES MALO ZA HEC
- ČRNA MAČKA	(3)
PREDLOG ZA LESTVICO
ZMEŠAN SVET - DONAČKA
SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	MOJ HRIBOVC - TINA DROLE
IN MLADI KORENJAKI	(2)
2.	CVET POMLADI - JAVOR	(6)
3.	KOŠČEK SANJ - NARCIS	(4)
4.	POET LJUBEZNI - SLAVČEK	(1)
5.	KO PADE MRAK - POGLED	(3)
PREDLOG ZA LESTVICO
MARJETICA - ELA & ŠARMERJI
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.

ad
www.radiocelje.com
Florata d.o.o.
PE Vrtnarija TOPLAK Gorica 41,3000 Celje GSM: 041 757 879
poikrbimo za UREDITEV vaše okolice in poslovnih prostorov; * zasaditev in vzdrževanje; veleprodaja in maloprodaja okrasnih rastlin in cvetja
S kartico zvestobe do 7% popusta
<Ptikk
MARJAN TERŽAN sp
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CELJE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
V OPTIKI TERZAN VAM NUDIMO:
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
- LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
DELOVNI CAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
AflTIAL <5.c
070300525
•	VSA ZIDARSKA DELA
•	POLAGANJE TLAKOVCEV
•	UREDITEV OKOLIC
ARTIAL d.o.o., Arja vas 6a, 33
INFORMACIJE
I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I
rtu&l
nULEJ DEJAN s.p. mulej.dejan@siol.net
Nataša Hribernik s.p.
Poslovne enote:
Kalobje-Sentjur-Celje
Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 Spletna stran: www.cvetlicarna-natasa.com
•	PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN • IZOLATORSTVO
•	STAVBNO KLEPARSTVO	• BREZPLAČEN OGLED
•	TESARSTVO	IN SVETOVANJE
BRONISLAV ČANŽEK d.o.o.
iff' ^
»KR0V5TW, KLEPARS
Pečovje 19,3220 Štore tel.: 03/577-12-31 fax:03/781-00-49 mobitel: 041/639-837 ■KROVSTVO, KLEPARSTVO e-poita:bromslav.canzek@t-l.si
NOVO«!
ÇMLjflÇl ŒRVK FLlkCA
- PRODAJA usnjenih izd-tlkov
Td.: m m ozi
- f<r narv&Lu At/arije in fOfrwü/r usnjenihjaken viltroUačiL
KRAJŠANJE HLAČ
od 5 EUR dalje; 3+1 GRMIŠ

d o m o f i n a 1 -tesarstvo	
DOMO FINAL Ivan ROBAČER s.p. Ul. Bratov Jančarjev 11 a 3212 Vojnik GSM: 041 756 668 telefon/fax: 03 781 21 72 e-pošta: domofinal@t-1 .si	-	krovstvo -	stavbno kleparstvo -	montažo Vel ux oken -	izdelava nadstreškov -	izdelava ravnih in zelenih streh Pooblaščeni krovec za kritine: GERARD, CREATON,TONDACH, BRAMAC, LINDAB, HOSEKRA, TEGOLA, S-METAL, ESAL,...
INFORMACIJE
KRALJESTVO DOBREGA OKUSA
ZA LJUBITELJE KROMPIRJA
Na tržnici ali v trgovini že lahko kupimo mlad krompir, kije odličnapriloga kakšni pečenki. Da star krompir ne bo ostal, je Ida Kreča, ki jo predvsem najmlajši Celjani poznajo kot knjižničarko v oddelka pri Miška Knjižka, z nami delila recept za mlado. Med klepetom v sredini kuharski oddaji na Radiu Celje je svetovala, da lahko kot kontrast testu namesto drobtin vzamemo špinačo. To dobro pokuhamo, da ni preredka, in namažemo z njo krompirjevo testo. Ida Kreča z veseljem speče tudi kaj sladkega in tako »pocrklja« svoje najdražje. In tu se skriva uspeh v kuhinji - vse je treba početi z veseljem!

Sestavine:
35 dag moke, 1 kg pretlačenega kuhanega krompirja, 6 dag margarine, 2 jajci, ščepec soli, drobtine, malo olja ali masti z ocvirki
Priprava:
Iz moke, pretlačenega krompirja, margarine in jajc zgnetemo krompirjevo testo. Tanko ga razvaljamo in površino namažemo-potresemo s prepraženimi drob-tinami. Zavijemo v štrukelj, tega pa v kuhinjsko krpo ali folijo. Kuhamo v osoljeni vodi 20 do 30 minut. Količino drobtin dodamo po občutku, lahko jih porumenimo tudi na ocvirkih. Krompirjevo rulado lahko ponudimo kot prilogo k mesu (govedini, svinjski pečenki), omakam, obari, golažu. Lahko jo ponudimo tudi kot samostojno jed z različnimi solatami.
MARMORNI SARKELJ
Sestavine:
4 jajca, 12 dag margarine ali olja, 18 dag sladkorja, 2 dl mleka, 2 žlici ruma, 30 dag moke, 1 pecilni prašek,
Kakavova zmes:
2 žlici kakava, 2 žlici mleka, 1 žlica ruma Priprava:
Rumenjake in sladkor penasto stepemo, dodamo margarino ali olje, rum, prirmešamo mleko in moko s pecilnim praškom. Narahlo umešamo sneg 4 beljakov. Maso razdelimo na polovici. Eni primešamo kakavovo zmes. V dobro pomaščen pekač ali model za šarkelj vlijemo najprej svetlo testo, potem po sredini še temnega. Pečemo pri 180° C približno 45 minut.
NL
RESTAVRACIJA ETRK
Em d.o.o., 6ukoulak, SODU esljt
Delovrlčas:
PON-PET: od 5:30 do 22:30 SOB: cd 8:00 do 23:oo NED: od B:QD do 22:00
Dnevne malice Sobotna in nedeljska kosila Jedi po naročilu - a la carte Posebna ponudba Pizzerija, slaščice in bar Prostor za zaključene rfruibe Veliko parkirišče
T: 03/j826^02^1 [G: 03l[630 51t (Sl_restawacija@etra.si
KRALJESTVO DOBREGA POČUTJA
Limfna drenaža
Je popolnoma ročna metoda, ki pospeši limfni obtok telesa. Izvaja se z rahlimi pritiski prstov v smeri limfnih linij. Gibi rok posnemajo utripanje limfnih žil. Gibanje je počasno, monotono, pritisk dlani pa zelo blag. Pri izvajanju ročne limfne drenaže se ne uporabljajo olja in mazila.
Priporoča se za vse tipe kože in vsa starostna obdobja, saj poleg popolne sprostitve dosežemo zmanjšanje zabuhlosti obraza, podočnjakov, z rednim izvajanjem vplivamo tudi na aknavost (čistilni učinek razstruplja-nja]. S to metodo koži dovajamo čisto življenjsko energijo. Možnost kakršnihkoli alergij je popolnoma izključena, saj se pri tej metodi ne uporablja nobenih kozmetičnih preparatov.
pri zdravljenju aken in problematične kože
pri ohranitvi napete in elastične kože
kot pomoč pri zmanjševanju telesne teže
pri zmanjševanju celulita (v povezavi s telesno aktivnostjo in pravilno prehrano)
- pri zmanjševanju stresa
- pri zdravljenju podočnjakov
- pri preprečevanju nastanka strij.
10% POPUST s tem kuponom
DEŽELA SPROSTITVE
)rCepelniks.o.
H Viktor Cepelnik s.p." Kontakt: 040-385-017 TEMA KREHC spletna stran: wuuw.terrakrenc.si NUDIMO:
MASAŽE, DEPILACIJE, ULTRAZVOČNE TERAPIJE, WELLNESS SOBE
PRfSOTERAPIJA (strojna limfna drenaža). KflVITflCIJfl (odprava celulita in oblikovanje telesa).
NOVOSTI:
Stopče 31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si
^PRIcL AHACU
Wj_
• Pestra kulinarična ponudba • Sezonska kuhinja * Prostori in ponudbe za skupine
^éôeinprenoé,^ Bohorč 11 fit
OOJWM KUHINJA, MAUCE, PIZZE, KOSILA, AU CARD, CETERJHG: Spremamo naročito utvetyt uključen«: družbe
Bohorč Marjan t*)., Duäana Kvedra 44, 3S30 Šentjur pri Celju, Tel.: ++386 (0)3 746 14 30, Mobile: ++3S6 (0)41 666 7B6
kwu/ivna OS vtžnFv vino@freser «î
ti
& I. I
ledeno vino
PRUDENTE
VINOGRADNIŠTVO FREÜER
FRESER VLADK0, KALŠE19 2315SMARTN0 NA POHORJU ^ SLOVENIJA
VLADK0 FRESER . 040753137
i MATJAŽ FRESER > 031577980
TEL.: 02 80 34 215
FRIZERSTVO. ^ klopčič,
•ŽENSKO, MOŠKO IN OTROŠKO STRIŽENJE
• PODALJESEVANJE LAS. •SVEČANE PRIČESKE
r S.p.
Dobrova 16, 3000 CELJE GSM 031/371 499
BI@NA
Jelena Založnik, s.p.
CELEIAPARK, Aškerčeva 14,3000 Celje tel.: 03 5 483 483 • gsm: 041 31 31 33 e-mail: info@kozmetika-biona.com www.kozmetika-biona.com
Delovni čas:
08.00-16.00 (torek, petek)
72.00 - 20.00 (ponedeljek, sreda, četrtek)
sobota po dogovoru
Hi DTÏ ITT	VZORČASTE HLAČNE NOGAVICE
r A KIAIVI	samostojeće nogavice
1 nUlülll	SAMOSTOJEĆE NOGAVICE
J MffXi M	HLAČNE NOGAVICE PROTI KRČNIM ŽILAA/I
Martina Pinter s p	DOKOLENKE
GLAVNI TRG 10	STOPALKE
3000 Celje	BOMBAŽNE NOGAVICE
Tel.: 03/620 7720	NOGAVICE PO VAŠEM NAROČILU
E-pošta: martinapinterpgmail.com Tel.: 03/620 77 20
"OlIWrfiViW^
Martina Pinter s p GLAVNI TRG 10
3000 Celje Tel.: 03/62D 77 2D
MOPA ZA MOČHe-JŠč-
GLA™,TR<i, Tragvjwa IK.IS
3000 Celje	------
ODPRTO:
Ponedeljek - petek: med 9.00-18.00 Sobota: 8.00-12.00
M.: 041 941 894; T: (03) 620 98 81 E-mail: iris.tomazin@gmail.com
MALI OGLASI / INFORMACIJE
SL
ZfĐETEK V POLJO m
0 digitalna	/""v	j^k	—
REVIZIJA (INTERNET (TELEFONIJA
2 rarocniškimi paketi TPOJČEK.
Že zq 21 e na meseci ^
lektro
tu rnIe k
03 42 88 198 03 42 88 199
www.turnsek.si info@turnsek.net
OPEL corsa 1,2 tvinport, letnik 2006, prevoženih 100.000 km, prodam. Informacije po telefonu 031 400-386.
2152
PRODAm
GOLF V 1,9, letnik 2005, 5 vrat, bele barve, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 642-070.	2110
PEUGEOT 206 SW Style 1,4 HDi, letnik 2006, 5 vrat, avtomatska klima, 89.000 km, diesel, prva lastnica, odlično ohranjen, garažiran, prodam. Telefon 041 675-415. 2107
STROJI
pRoDAm
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
KOSILNICO Bcs z majhnimi kolesi prodam.
Telefon 031 671-184. 2078 NAKLADALKO Sip 17 prodam po ugodni ceni. Telefon 041 763-881. 2093 DOBRO ohranjen traktor Tomo Vinkovič TV 420 ugodno prodam. Več informacije po telefonu 051 362-125, (03) 7493136.	2095 PRIKOLICO za prevoz živine, kosilnico Sip 165, pajek Sip, širina 4,5 m, prodam. Telefon 041 642-070. 2109
02/2341000
Staneta Rozmana 16,02/521-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovenska 27,1000 Ljubljana
Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnine |
PE CELJE, Ul. XIV. divizije 14. S 03/4257000	*
/
k.
TORPEDO, 48 km, Paskvali, 30 km, 4 - 4, trosilec za gnoj, 4 valji, kiper prikolico, 3,5 t, traktorski viličar, škropilnico, 500 l, silokombajn sk 80, dve nakla-dalki Roto 165, rovokopač Skip mb, tovorni, 3.5 t, dve cisterni za gnojnico, prodam. Telefon 031 767-927. Š 94 VILE za prenos okroglih bal, nove, prodamo. Telefon 041 807-853. 2157
KUPim
TRAKTOR, prikolico, kosilnico, obračalnik, trosilec, motokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407130.
1341
POSEST
PRODAm
V ŠMARJU pri Jelšah prodam hišo z gospodarskim poslopjem, na sončni lokaciji, možna takojšna vselitev. Telefon 051 384-839.	1702
HIŠO z zemljiščem, približno 2 ha ali brez, na lepi, sončni legi, v okolici Mestinja, prodam. Hiša je vseljiva. Informacije po telefonu 031 340-695. 1953 1854 VEČJO hišo v idiličnem kraju, 2,6 ha zemlje, prodam. Telefon 0590 -30409,
zvečer.
2152
LISCA. Posestvo, 700 m2, z manjšo hišo, izjemna sončna lega, vsi priključki razen centralne, ugodno za upokojence, prodam. Telefon 041 498-561. 1946
BIVALNI vikend v okolici Planine pri Sevnici in gradbene parcele, 1.000 m2, v okolici Vojnika, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 771-466. 1949
PARCELO z izdanim gradbenim dovoljenjem, v okolici Celja, velikost 800 in 1.000 m2, prodam. Telefon 041 709684.	1968
KOMUNALNO opremljeno parcelo z gradbenim dovoljenjem, na relaciji Vojnik-Frankolovo, prodam. Telefon 031 697-748, 041 714-940. 2027
HIŠO v okolici Laškega, vseljivo, opremljeno z vsemi priključki, garažo in vrtom, zraven glavne ceste, na lepi, sončni legi, prodam. Telefon (03) 5739-382.
2111
STANOVANJSKO hišo v bližini Žalca ugodno prodam. Informacije po telefonu 041 463-048.	p
NAD mestnim parkom nasproti lovskega doma prodam gradbeno parcelo za gradnjo manjšega stanovanjskega objekta. Telefon 031 774-813. 2161
CELJE, Slance, Teharje. Prodamo starejšo stanovanjsko hišo, Slance 12 in gospodarsko poslopje, približno 14.000 m2 kmetijskega zemljišča, približno 300 m2 dvorišča oz. stavbnega zemljišča, za 92.000 EUR, gozd v bližini Teharja, v izmeri približno 6.500 m2, za 7.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708198.	n
Ali iščete ugodni kredit?
Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,
02/252-48-26, 041/750-560
ŠENTJUR, Dramlje. Zidanico v gradnji, v bližini Dramelj, z urejenim pristopom po makadamski cesti, klet, pritličje in mansarda, stavbišče približno 42 m2, 3.416 m2 zemljišča, začetek gradnje 2004, priključki: voda, elektrika, greznica, prodava za 79.500 EUR. Informacije po telefonu 031 739-696 ali 041 708-198.	n
CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 28.000 do 35.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
Mediafin pro d.0.0. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja


živite ceneje!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
pi&z&tia/
^Veaana/
SKINAUT
SMUfUBKA&U
îiffonnatgi
IVMSlötiJ
lesnina
[xxxB


mu
ijica
WELLNESS PARK LAÈKC
IF™ wtwm iium wwwti»in
Zavarovalna agencija ADUT
——
Cw
ZLATARSTVO GAJŠEK
—tfTpV-
<pTIKN
MARJAN TERŽAN sc
BIRO I-[COMPUTERS
BRANKO REČNIKs.p. RAZLAGOVA17,3000 CEDE
GORIŠKA BRDA
golte
Slovenija
r y*- l^aiNNB
ii'bl IIKIIII
SVSÄNÄ —tfTpfr—
-	PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT SERVIS. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80,10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA. D. D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK. S.P.. Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-LESNINA D.D., Leveč 18-3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o.. Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke
-	CVETLICARNA SUZANA. Suzana Moškotelec s.p.,Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 - 10 % popust
-	SLADA. D.O.O.. Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-TOP-FIT D.O.O.. Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	THERMANA. D. D.. WELLNESS PARK LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, solarij
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-	ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P., Drofenikova 16, 3230 Šentjur -10% popust na veljavne maloprodajne cene
-	BIRO S COMPUTERS. Branko Rečnik s.p.
Razlagova 17, 3000 CELJE, GSM: 041/960 022
10% popust na delo - popravilo: računalnikov, tiskalnikov, TV in radijskih sprejemnikov (popust ne velja za rezervne dele oz. material)
-	TEPS - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje, telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
-	ZAVAROVALNA AGENCIJA ADUT. Mlaker Alojz s.p..
PE ŠENTJUR: Ulica Leona Dobrotinška 9 a, Šentjur, telefon: 03 749 26 50, PE ŠMARJE PRI JELŠAH: Obrtniška ulica 2, Šmarje pri Jelšah 03 810 13 16
10 % popusta na premoženjska zavarovanja
Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje.Večvrstrazličnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	Optika TERŽAN, Marjan Teržan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00
5% popusta na storitve!
-	Lesoteka (bivši Lesni center Štaierles), Leveč 18, 3301 Petrov-če, 8% popust na letve, deske, trame in plohe ob predložitvi kartice.
ODDAM
V MIRNEM, čudovitem zalivu Slivniškega jezera, tik ob obali, dajemo v najem dvostanovanjsko hišo. Preživite poceni poletne počitnice v bližini svojega doma. V jezeru lahko lovite ribe in izvajate vodne športe. Na voljo so še parkirni prostor, počitniške prikolice in avtodomi. RTG, Slivniško jezero, d. o. o., telefon 031 641-814. 1994 PRENOČIŠČA nudimo. V najem dajemo velik, pokrit piknik prostor. Franc Lešnik, Hramše 24, Dobrna, telefon 5778-415.
2153
BREG, Polzela. Oddamo manjšo hišo za daljše obdobje, najraje delavcem ali upokojencema. Najemnina 230 EUR + stroški, varščina. Telefon 041 639-033.
2155
STANOVANJE
PRODAM
DVOINPOLSOBNO stanovanje, 54,5 m2, 3. nadstropje, dvigalo, nova fasada, Mariborska cesta 76 a, prodam za 55.000 EUR. Telefon 031 519-871. 1914
DVOINPOLSOBNO stanovanje, 54 m2, ob Savinji, v centru Celja, prodam. Telefon 041 676-809.	2115
m \wm\
STANOVANJE, dvosobno, v centru Prebolda, letnik 1961, velikost 46 m2, zelo lepo ohranjeno, urejen, 9-stanovanjski blok in okolica, ugodno prodam. Telefon 031 853-107.	2122 CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 54.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
ZAPOSLIMO TRGOVCA (m)
za določen čas (nadomeščanje) v samopostrežni trgovini Bala.
Zaželene so delovne izkušnje v trgovski dejavnosti, obvezen je šoferski izpit za vsaj B-kategorijo. Dodatne informacije na tel: 041/656-496 Vloge sprejemamo na naslov:
Hmezad Kmetijska zadruga Petrovče, z.o.o., Petrovče 1, 3301 Petrovče
astrologlnja
V PIRANU oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.
2124
POŠTENEMU fantu nekadilcu oddamo opremljeno, ogrevano sobo s kuhinjo in kopalnico ali samo sobo s kopalnico. Telefon 070 269-297. 2133
KUPIM
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 63
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223.	Š 575
V prijeten kolektiv vabimo novega sodelavca
za delovno mesto:
REFERENT ZA RAČUNOVODSKO-ADMINISTRATIVNA DELA (m/ž)
Izbrani kandidat bo opravljal naslednja dela in naloge:
-	knjiženje poslovnih dogodkov,
-	vodenje in usklajevanje saldakontov kupcev in dobaviteljev,
-	izterjava zapadlih neplačanih terjatev,
-	obračun in knjiženje osnovnih sredstev ter blagajniškega poslovanja,
-	obračun obresti, obračun plač,
-	izdelava poročil v skladu z navodili nadrejenih,
-	vodenje administracije in kadrovske evidence za potrebe podjetja.
Od sodelavca/-ke pričakujemo:
-	najmanj VI. stopnjo izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri;
-	vsaj 3-letne delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih;
-	dobro poznavanje slovenskih računovodskih standardov;
-	odlično znanje angleškega jezika;
-	računalniško pismenost (MS Office);
-	samostojnost, natančnost, samoiniciativnost... Nudimo delo v prijetnem kolektivu in urejenem delovnem okolju, možnost strokovnega razvoja in stimulativen osebni dohodek.
Pisne prošnje z življenjepisom pošljite najkasneje do 15.6.2012 na e-naslov: urska.recko@zagozen.si ali po pošti na naslov: Zagožen, d. o. o., Cesta na Lavo 2a, 3310 Žalec.
j II i lil Miki iastrolotflnjai
0906430
CELJE, Okrogarjeva. Dvoinpolsobno stanovanje, v IV. nadstropju večstanovanjske stavbe, 72,19 m2, prenovljeno 1990, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, prodam za 69.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ŠENTJUR. Prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom, v Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju večstanovanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 65.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
KUPIM
GARSONJERO ali enosobno stanovanje, od 25 do 30 m2, v Laškem, kupim. Telefon 041 498-561.	2145
ODDAM
V SAVUDRIJI oddajamo apartma za 3 do 4 osebe. Oddamo že od maja naprej. Telefon 041 424-086. 1534
APARTMA na otoku Vir za 4 osebe oziroma po dogovoru ugodno oddam. Telefon 041 223-263.	2011
TELIČKI simentalki, stari 4 in 2 tedna, prodam. Telefon 031 762-044. 2163 NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
NESNICE, mlade ter bele piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5471244, (03) 5472-070, 041-763-800. p KRAVO, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon 031 846-444 ali (03) 5774-097.
2081
DVA kozlička in dve kozi z mladiči prodam. Telefon 070 854-553. 2096 ŠNAVCER, črnosrebrni,pritlikavi, z vsemi dokumenti, na voljo še dve samički po 25. juniju. Telefon 031 474-203.
2091
JARKICE, rjave, v začetku nesnosti, prodam. Telefon 5488-158. 2077 PRAŠIČE, od 30 do 170 kg, domača krma, dostava, možni očiščeni odojki, polovice, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476.	2 0 8 9
NEMŠKE ovčarje, stare 10 tednov, prodam.
Telefon 031 559-502. 2112 KOZE z mladiči ali posamezno, kozliči so stari od 3 do 5 mesecev, cena 40 do 60 EUR/eden in koze z mlekom, jim molzemo, cena 70 EUR/ena, prodam. Telefon 5777-291, 041 493-845.
2134
KRAVO simentalko, brejo 5 mesecev, teli-co, staro 6 mesecev in bikca, starega 5 mesecev, prodam. Telefon 041 285277, po 14. uri.	2158
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA NAROČILNICA NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
PRODAM
VINO, belo, mešano, prodam. Telefon 070 556-695.	1996
VINO izabela in jurka, izvrstne kakovosti, prijetnega okusa in arome, okolica Dramelj, ugodno prodam. Telefon (03) 5789-371.	2097
BELO vino mešanih sort, cena 0,90 EUR/ in sadjevec, prodam. Telefon 031 768175.	2141
OSTALO
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
SUHA bukova drva, metrska ali razžagana, z dostavo, prodam. Telefon (03) 5772-385.	2080
KROŽNO brano, 2 m, samonakladalko, koruzo v strokih, tritikal, ječmen, prodamo. Telefon 041 822-830. 2129 SUHA bukova drva prodam. Informacije po telefonu 041 822-890. p KOZLIČE, stare 11 tednov, odlični pleme-njaki in domače žganje vseh jakosti prodam. Telefon 5716-359. 2136 AVTOMOBILSKO prikolico, kovinsko, a-te-stirano, obnovljeno, nosilnost 500 kg in aluminijasto lestev, novo, prodam ali zamenjam za kosilnico Bucher z mojim doplačilom. Telefon 041 775328.	L 136 2151 BAKRENI kotel za kuhanje golaža, do 40 l, osovino za cirkular, z ležaji in vratca za kmečko peč, velikost po normi, prodam. Telefon 041 648-072. 2154
KUPIM
GARAŽNA vrata, malo rabljena, lesena, višina 2 x 2,05 m, kupim. Telefon 041 724-440.	2099
UREJEN, 35-letni fant želi spoznati dekle za prijateljevanje. Kasneje možno kaj več. Telefon 041 560-441. 2087 40-letni fant želi spoznati iskreno dekle za resno vezo. Če te oglas ne moti, mi piši. Telefon 031 504-807. 2131 ŽENITVENA agencija Zini, Uroš Lojen, s. p., Hribarjeva 13, Celje vabi vse osamljene. Ženske brezplačno. Telefon 041 563-409.	2130
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n IZDELUJEMO strojne omete, tlake in fasade. Telefon 031 598-355. Omes gradbeništvo, Ledina 40, Sevnica. 1113 PREMOG - znižana cena, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik.	n
IZVAJAMO dela na kanalizacijskih sistemih (opustitev greznih jam, kronsko vrtanje, vgradnja čistilnih naprav ...) ter ostala gradbena dela, tlakovanje, asfaltiranje, škarpe ... Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zad-obrova 126, Škofja vas. 1354 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 2135
radiocelje
95.9 100.3 90.6 MHz
Popravek
Zaradi napake Upravne enote Celje smo v prejšnji številki napačno objavili priimek mladoporočenca. V Celju sta se poročila Bernardka DOBNIK in Rok ZUPANC, oba iz Celja (priimek je bil zapisan napačno kot ZUPANEC).
Celje
Poročili so se: Mojca BO-SINA in Uroš KIDRIČ, oba iz Celja, Sandra SAVIČIN in Milan ŠKALIČKI, oba iz Štor.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Valentina VEBER in Peter ŠELIH, oba iz Vrbnega, Anja MARŠ in Bojan KAMPLET, oba iz Polžanske Gorce, Natalia CORBILLON GONZALEZ iz Španije in Urban BREZNIK iz Maribora, Mojca KOLAR in Boštjan GOLEŽ, oba iz Šentjurja.
Laško
Poročila sta se: Liljana VERBIČ iz Srednjih Jarš in Boris KLANČNIK iz Prebolda.
Mozirje
Poročili so se: Frančiška PAHOVNIK iz Rečice ob Savinji in Janko PODKRIŽNIK iz Radmirja, Sonja KRAMER in Dejan HANŽEKOVIČ, oba iz Nazarja, Marjetka RAK iz Gomilskega in Matevž USAR iz Ljubije.
Velenje
Poročila sta se: Maja BO-ROVNIK in Mitja HRASTNIK, oba iz Velenja, Sonja ZIDAR in Primož PRATNEKAR, oba iz Velenja, Vesna PETRAŠE-VIĆ in Miroslav JOVANOVIĆ, oba iz Velenja.
AZ
n
Z
Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša upokojenka
PRIM.
DANICA HOMAN
dr. dent. med. dolgoletna predstojnica zobozdravstva v Zdravstvenem domu Celje
Sodelavci Zdravstvenega doma Celje jo bomo ohranili v lepem spominu.
Skozi vse življenje svoje
boriti si se znal, a v tihem majskem jutru nemočno, za vedno si zaspal.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta in strica
JOŽETA BELETA
iz Škoflekove ulice 14 v Vojniku (18. 1. 1932 - 18. 5. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Pergerju za lepo opravljen cerkveni obred, moškemu pevskemu zboru KUD France Prešeren za odpete pesmi. Hvala govornici ge. Mileni Jurgec za besede slovesa, trobentaču g. Andreju Zemetu za odigrano žalostinko ter ge. Milici za molitve. Hvala tudi pogrebni službi Primožič za spoštljivo opravljen pogreb. Posebna zahvala gre nefrološkemu in dializnemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, dializnemu centru Nefrodial Celje ter urgentni in
reševalni službi za nesebično pomoč. Hvala vsem in vsakemu, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ali nam kakorkoli pomagali, pa vas nismo
posebej omenili. Žalujoči: žena Fanika ter hčerki Danica in Renata z družinama
2139
Skozi vse življenje svoje
boriti si se znal, a v cvetočem pomladnem večeru si zaspal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta in starega očeta
IVANA BEVCA
iz Dobrine (2. 4. 1941 - 3. 5. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Martinu za lepo opravljen obred ter pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi Prostovoljnemu gasilskemu društvu Dobrina in vsem ostalim gasilcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: hčerki Stanka in Jožica ter sin Marjan z družinami
Celje
Umrli so: Anica IVANKOVIĆ SITAR iz Pernovega, 47 let, Jakob KOROŠEC iz Cerovca, 83 let, Ana SELIČ iz Štor, 86 let, Olga LUŽAR iz Celja, 86 let,
t POGREBNA SLUŽBA
primožič
24 UR OBISK NA DOMU
PE VOJNIK PE CELJE
051 649 780
PLAČILO NA OBROKE
www.primozic.si
Stanislava MASTNAK iz Štor,
82	let, Ivan ŠEŠKO iz Pongra-ca, 85 let, Anton ŠUSTER iz Pesnice, 61 let, Ivana KUŠAR iz Hudinje, 53 let, Terezija VO-LASKO iz Celja, 74 let, Stoja BELINA iz Celja, 62 let, Marija HOTKO iz Lisc, 89 let, Marija GABRIČ iz Slanc, 82 let, Josip KORBAR iz Kompol, 52 let
Šmarje pri Jelšah Umrli so: Terezija FIDLER iz Pijovcev, 83 let, Marija KOJC iz Rogatca, 87 let, Ivan GJURA iz Hrvaške, 46 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Alojzija GOLČMAN iz Dramelj, 87 let, Olga PEČENKO iz Celja,
83	let in Jožefa KOHNE iz Za-gaja pri Ponikvi, 87 let.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče in babice
TEREZIJE SUMRAK
iz Celja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izražena pisna in ustna sožalja ter darovane sveče in maše. Iskrena hvala g. župniku Srečku Hrenu za opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru sv. Duh, govornici ge. Marini Srebočan za ganljive besede slovesa, trobentaču g. Miranu Majc-nu za odigrano Tišino, Društvu delovnih invalidov Celje in Društvu upokojencev Ostrožno za spremstvo in sožalja. Posebna zahvala sosedoma Krulec in Domu sv. Jožefa iz Celja, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala tudi pogrebnima službama Ropotar in Veking.
Žalujoči vsi njeni domači
Tam nekje na širnem nebu tvoja duša mirno spi,
angeli so jo objeli, da vedno bi jo čuvali.
V SPOMIN
MAJDI PERC
iz Lažiš 31, Dobje pri Planini (4. 4. 1966 - 2. 6. 2010)
Hvala vsem, ki obiskujete njen prezgodnji grob, ji prižigate svečko in jo ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči vsi tvoji
Naše upanje, da bi naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra, teta, prijateljica in soseda, mama Mima
MARIJA HOTKO
rojena Zore
še bila z nami, se je sesulo 15. maja 2012, ko nas je v 89. letu za vedno zapustila. Na zadnjo pot jo je pospremilo veliko sorodnikov, prijateljev, znancev in sosedov, zato je
ZAHVALA
namenjena prav vsem, ki so se od naše mame Mime kakor koli poslovili, ali s prisotnostjo ali z lepo mislijo nanjo, s prijazno besedo sočustvovanja in stiskom rok, podarjenimi svečami in cvetjem ter svetimi mašami. Hvala pevcem Idila, duhovnikoma p. Pavletu Koširju in p. Stanetu Zoretu za opravljen pogrebni in cerkveni obred, hvala ge. Marini Srebočan za ganljive besede in pogrebni službi Veking. Zahvala je namenjena tudi osebju DSO Lipa Štore za njihovo nesebično skrb in nego v času maminega zadnjega
domovanja pri njih. Njena vedrina in močna volja bosta ostali nepozabni.
Milena, Ivi in Janca z družinami ter ostali sorodniki
Žalec
Umrl je: Anton LIPOVŠEK iz Breznega, 61 let. Mozirje
Umrla sta: Angela CIGALE iz Potoka, 94 let, Marija ŠTRUKELJ iz Rovta pod Me-nino, 69 let.
Skozi vse življenje svoje
boriti si se znala, a v najlepšem mesecu nemočna za vedno si zaspala.
ZAHVALA
V sredo, 23. maja 2012, smo z bolečino v srcu k zadnjemu počitku na pokopališču na Teharjah pospremili našo drago hčerko, sestro, svakinjo in teto
TANJO STRITAR
(3. 1. 1960 - 19. 5. 2012)
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem se iskreno zahvaljujemo za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče ter tolažbo in vso pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala kolektivu Banke Celje za darovano pomoč in sočutni govor, zdravstvenemu osebju ZD Štore, dr. Ošepu, sestri Mileni in patronažni sestri Silvi za lajšanje njene bolezni ter Marici Lamut za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala duhovniku Mihi Hermanu za lep cerkveni obred in sveto mašo, pogrebni službi Veking za korektno opravljene pogrebne storitve ter pevskemu zboru za čustveno odpete pesmi.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Z bolečino v srcu: mama, brat Drago, svakinja Darinka in nečak Andrej
Ko sonce je sijalo, med nami si bila, se temna noč storila je, za vedno si odšla.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in babice
TEREZIJE PODBEVŠEK
iz Spodnje Rečice pri Laškem (16. 10. 1918 - 20. 5. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izraženo sožalje. Zahvala gospodu župniku za opravljen obred, praporščakom, pevcem, trobentaču, gospodu Piklu za besede slovesa ter Komunali Laško.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče
ZORE BAHČIČ
iz Škapinove ulice 3 v Celju (8. 12. 1918 - 20. 5. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala domu Lipa Štore, Domu ob Savinji Celje in društvu Hospic, ki ste skrbno in sočutno skrbeli zanjo. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Srečku Hrenu za lepo opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Veking.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
www.radiocelje.com
Velenje
Umrli so: Rafael HRO-VAT iz Velenja, 66 let, Karl Golob iz Migojnic, 76 let, Filip DLOPST iz Podkraja pri Mežici, 81 let, Andrej
ZAGER iz Velenja, 82 let, Marija MANDELC iz Rečice ob Paki, 87 let, Avguštin GRIČNIK iz Šentjurja, 77 let, Marjan NAPOTNIK iz Šoštanja, 62 let.
n
p
NA KOLESIH
Spoznanje o prometni varnosti
V Sloveniji naj bi tečaje varne vožnje opravilo okoli 30 tisoč voznikov začetnikov, to so mladi vozniki, ki morajo takšen tečaj opraviti ob pridobivanju vozniškega izpita. Za tečaje varne vožnje pa se zanimajo tudi tisti, ki jih morajo opraviti v sklopu ukrepov zaradi kršenja cestnih pravil, med tečajniki pa so tudi tisti, ki tečaj opravijo in si na tak način izbrišejo štiri kazenske točke. To lahko storijo le enkrat v treh letih.
Vedno več pa je takšnih, ki opravijo tečaje varne vožnje zaradi izpopolnitve in nadgradnje svojega vozniškega znanja, opažajo v največjem AMZS centru varne vožnje na Celjskem, na Vranskem. »Tudi izkušeni vozniki se zavedajo, da tovrstni programi niso namenjeni le tistim, ki se morajo odkupiti za grehe neprevidne in nevarne vožnje, ali pa mladim neizkušenim voznikom. Vedno več je takih, ki spoznavajo, da so lahko boljši vozniki in kot taki dober zgled za mlajše
sopotnike v vozilu,« pravijo na Vranskem.
Med udeleženci v programu za izbris kazenskih točk so tudi mladi vozniki. »Voznik začetnik ima namreč lahko največ 6 kazenskih točk, s sedmo pa že izgubi vozniški izpit. Druga najbolj opazna skupina obiskovalcev programa za izbris kazenskih točk pa so poklicni vozniki. Vendar ne zaradi tega, ker bi vozili manj varno, temveč zato, ker je od veljavnosti njihovega vozniškega dovoljenja odvisna njihova služba,« še pravijo v AMZS centru varne vožnje Vransko. Ta letos praznuje svoj četrti rojstni dan. V prvih treh letih delovanja se je njihovih programov udeležilo več kot 500 motoristov, več kot 15.000 avtomobilistov in več kot 11.000 udeležencev strokovnih in družabnih dogodkov.
Kot pa opažajo v Centru varne vožnje na Ljubečni, je med kršitelji, ki želijo opraviti tečaj varne vožnje, sprva veliko negodovanja
oziroma odpora, vendar po koncu tečaja sami opazijo, da so pridobili novo znanje in odidejo s pozitivnimi izkušnjami. Kadar se za tečaje varne vožnje odločijo kršitelji, je med njimi največ tistih, ki so dobili kazen zaradi vožnje pod vplivom alkohola. In ravno ti lahko na poligonu opazijo, kaj pomeni le sekunda neprevidnosti, saj je ob ovirah na vozišču ali slabših voznih razmerah vozilo težko obvladati. Tečajnik lahko določeno vajo znotraj programa odkloni, tečaj se ne ocenjuje, torej je pomembna le prisotnost. Na Ljubečni opažajo, da je med tistimi, ki se odločijo za tečaj varne vožnje, kar nekaj starejših. Tako so že imeli voznika, ki je bil starejši od 80 let in je zaradi kršitve cestnih pravil ostal brez vozniškega dovoljenja, pa ga je želel znova pridobiti. Predvsem starejši so po končanem tečaju navdušeni, saj vidijo, da so svoje vozniško znanje tudi obnovili.
SIMONA ŠOLINIČ

Šola Vožnje — Č A D E J-
www.cadej.si avtosoia.cadej@sioI.net
Tel. 08 2052291
Ročna A VTOPRALNICA & POLIRNI CENTER
VOZILA Z ITOLAKA VOZILA
TEMELJITO NOTRANJE ČIŠČENJE VOZILA
DEZINFEKCIJA KLIMATSKE NAPRAVE
ZA TERMIN POKLIČITE INSEDOGOVORITE
031344388
Kar je staro, še ni za odpisi
Imate doma jeklenega konjička na dveh ali štirih kolesih, ki vam dobro služi že več desetletij? Kako ga negujete, kaj počnete, da je v »dobri formi«? Delite svoje izkušnje z bralci Novega tednika! Pišite ali pokličite nas in z veseljem bomo zabeležili vašo zgodbo. Vabljena tudi različna društva starodobnikov!
Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, e-mail: tednik@ nt-rc.si, telefon 4225-164.
STEM KUPONOM 50% POPUŠTAJ

Finančni lizing
ATKA
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
Kia Road Show je veriga dogodkov, ki navdušuje ljubitelje dobrih avtomobilov, zabave in športa. Že četrto leto zapored se bo dvodnevni avtomobilski spektakel odvijal v vseh večjih mestih po Sloveniji. Še več, letos bodo naenkrat prisotni kar na dveh lokacijah! Kia Road Show bo ta konec tedna (v soboto in nedeljo) tudi v Citycentru Celje.
Na ogled tudi prenovljeni cee'd
In kaj boste na prireditvi sploh lahko videli? Na razpolago vam bo celotna modelna paleta vozil, ki jih boste lahko preizkusili in se tako osebno prepričali v izjemno udobnost, varčnost in kakovost, ki jo nudijo vozila blagovne znamke Kia. Na ogled bodo modeli picanto, rio, cee'd, optima, venga, soul, sportage in sorento, ki pa jih ne boste samo gledali. Z njimi se boste lahko odpravili tudi na testno vožnjo. V času dogodkov bodo veljale posebne cene vozil. Akcija bo veljala samo v času posameznega dogodka na posamezni lokaciji, zato se splača cene preveriti pri pooblaščenem zastopniku Kia vozil. Kia Road show bo predstavil tudi novega ria, rekorderja v nizki porabi, v 3-, 4- in 5-vratni različici, sportagea - najbolje prodajanega mestnega terenca v Sloveniji, in optimo, ki predstavlja popolno kakovost. Družini cee'd, karavanu cee'd sw in športni, 3-vratni izvedenki pro cee'd, se je maja premierno pridružil prenovljeni cee'd, ki bo zaradi svoje atraktivne zunanjosti zagotovo pritegnil največ pogledov.
Kia z najdaljšo, 7-letno garancijo
Privlačne akcijske ponudbe, posebni pogoji financiranja in praktične nagrade so le nekatere izmed prednosti, ki vam jih bomo na prireditvah predstavili. Da ne omenjamo posebne 7-letne garancije za vse nove modele KIA, ki priča o zaupanju v kakovost in zanesljivost Kiinih vozil. Med vsemi znamkami v Evropi edino KIA nudi 7 let garancije za vsak posamezen model. Garancija se prenaša tudi na bodoče lastnike vozila, kar pride do izraza takrat, ko vozilo prodajate.
BliijfijUa/do dobregacmrtomobticu
Ta konec tedna boste v Citycentru Celje o vozilih blagovne znamke Kia izvedeli še veliko več. Zato se zapeljite in odkrijte Kia kakovost. Več informacij najdete na spletni strani www. kia.si. Na Kia Road show vas vabi Avtohiša Škorjanec.
VODNIK
■ONO
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
			
1 p	LAN	ET TUS	
Spored od 1. 6. do 4. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Zrcalce, zrcalce - družinska komična drama, sinh. 12.00, 16.40
Ulični ples 2 - plesno-glasbeni film, 3D
14.45, 16.45
Maščevalci - akcijska pustolovščina, 3D
11.55, 21.05, 23.55 21 Jump Street - komedija 20.35, 22.55
Kaj pričakovati, ko pričakuješ - romantična komedija 11.20, 13.50, 16.20, 21.00, 23.20 Temne sence - misteriozna drama 18.40
Diktator - komedija
11.05, 12.30, 13.10, 14.30, 15.10, 16.30,
17.10, 18.30, 19.10, 20.30, 21.10, 22.30,
23.10
Možje v črnem 3 - akcijska znanstvenofantastična komedija, 3D 13.40, 16.00, 18.20, 18.45, 20.40, 23.00 Možje v črnem 3 - akcijska znanstvenofantastična komedija 14.20, 19.00, 21.20, 23.40 Sneguljčica in lovec - akcijska pustolovščina
12.10, 15.30, 18.10, 20.50, 23.30 Pupijeva dogodivščina - animirana družinska pustolovščina, sinh. 11.50, 14.00, 16.10, 18.25 LEGENDA vsak dan
sobota, nedelja petek, sobota
PETEK, SOBOTA in NEDELJA 19.00 in 21.00 Pobalinka - drama
PETEK
18.00 Maščevalci - akcijski ZF spektakel
18.30 Hiša pravljic - animirani film za najmlajše, sinh.
21.00 Nevarna metoda - biografija,
drama
SOBOTA
18.00 Hiša pravljic - animirani film za najmlajše, sinh.
19.00 Nevarna metoda - biografija, drama
20.00 Maščevalci - akcijski ZF spektakel
NEDELJA
16.00 Hiša pravljic - animirani film za najmlajše, sinh.
18.00 Nevarna metoda - biografija, drama
20.00 Maščevalci - akcijski ZF spektakel
PONEDELJEK
17.00 Maščevalci - akcijski ZF spektakel
20.00 Sramota - drama
PRIREDITVE
PETEK, 1. 6.
9.00 do 18.00 Ekomuzej Žalec Ekofest
prost ogled ekomuzeja 10.00 Ekomuzej Žalec
Otroška delavnica
pravljična s škratom Nacetom
16.30 in 18.00 Dom kulture Velenje
Podelitev predšolske bralne značke
18.00 Vila Bianca Velenje_
Tilčka Prpič
odprtje razstave
19.00 Kvartirna hiša Celje
19.30 SLG Celje
20.00 Dom kulture Svoboda Griže
Zločini slovenskega Kajna
predstavitev knjige avtorja Romana Leljaka
Poslušalnice
Katja Porovne - Silič, kitara
M. McDonagh: Obdlanjenje v Spokanu
abonma po posebnem razporedu in izven
Kavarniški večer
gost Milenko Strašek
20.00 Bazilika Petrovče
Petrovčevanje
koncert vokalne skupine Zapet
20.00 Zreče
Večer mladih
nastopi rock skupin, Danilo Kocjančič s prijatelji in gostjo Tinkaro Kovač
20.30 Letno gledališče Limberk Griže Zbor PopSeSlish z ansamblom in solisti
letni koncert; gost klapa Kampanel (Primošten)
21.00 Terasa eMce plac Velenje
RGB Series: Blue Vibes
SOBOTA, 2. 6.
8.00 do 13.00 Vrt zdravilnih in
aromatičnih rastlin IHPS Žalec
9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Predpočitniški bolšji sejem za otroke
9.00 Osnovna šola Trje
9.30 do 12.30 Celjski mladinski center Sobotnica
ustvarjalne, zabavne, igrive in nasmejane sobote
10.00 Pokrajinski muzej Celje
10.00 do 11.00 Vrt zdravilnih in
aromatičnih rastlin IHPS Žalec
10.30 Ekomuzej Žalec
Ekofest
brezplačen ogled vrta
Razstava ročnih del
odprtje razstave
Kelti na Celjskem
javno vodstvo po razstavi
Čudežni svet dišavnic
brezplačna delavnica, predava Nataša Ferant
Energetska samopomoč v vsakdanjem življenju
predava terapevtka Barbara Mihelčič
10.30 Dom kulture Velenje
Strahec
sobotne lutkarije; ponovitev otroške gledališke predstave Gledališča Velenje
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
11.00 do 02.00 Zreče
Vesela sobota
z revijo priznanih narodnozabavnih ansamblov
11.00 do 17.30 Bio park Nivo
Ekofest
predavanje in delavnice
14.00 eMCe plac Velenje
Psyhaledic Gathering: karman energy
delavnice in dobra elektronska glasba
15.00 do 19.00 Ribnik Vrbje
Ekofest
Ponirkove otroške ustvarjalnice, jezdenje ponijev, opazovanje ptic...
18.00 SLG Celje
18.00 Dom krajanov Vrbje
Harlekin - društvo za umetnost plesa
zaključna produkcija
Varaždin se predstavi (DU Varaždin)
folklora, petje, glasba, skeči
18.00 Parkirišče pred OŠ Petrovče Petrovčevanje
družabno srečanje s skupino Kingston in Boštjanom Konečnikom
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje M. Zupančič: Goli pianist ali mala nočna muzika
komedija v izvedbi članov gledališkega ansambla KUD Zarja Trnovlje
20.00 Pub Piramida Šentjur
Radiostorm album release party
koncert
NEDELJA, 3. 6.
9.30 Ekomuzej Žalec
10.00 Bazilika Petrovče
10.30 Ekomuzej Žalec
11.00 do 16.00 Bio park Nivo
Srečna ženska
predavanje Ane Miletić
Petrovčevanje
Lepa nedelja v Petrovčah
Svoje zdravje v svoje roke
predavanje Sanje Lončar
Ekofest
predavanje in delavnice
14.00 Zreče
Dan godbenikov
nastop Policijskega orkestra Slovenije
17.00 do 19.00 Ribnik Vrbje
Ekofest
Ponirkove otroške ustvarjalne delavnice, jezdenje ponijev
18.00 Vila Bianca Velenje
Made in Velenje
koncert v okviru EPKMaribor; Aleksandra Šuklar, tolkala in Iztok Kokovnik, harmonika
PONEDELJEK, 4. 6.
16.00 Mladinski center Velenje
17.00 SLG Celje
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Mladi v popoldanskem centru Inkubus
M. McDonagh: Obdlanjenje v Spokanu
abonma po posebnem razporedu in izven
Mali pihalni orkester Glasbene šole Celje
koncert
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Večer rime in globine
19.30 Ekomuzej Žalec
Mešani planinski zbor Žalec in Otroški pevski zbor OŠ Griže
koncert
20.00 Narodni dom Celje
Video prireditev o notranjem miru: Prem Rawat
PRIREDITVE
PONEDELJEK, 4. 6.
17.00 Rdeča dvorana Velenje
Z rokometom pomagamo otrokom humanitarno-športni dogodek 18.00 Dom kulture Velenje Dobrodelni koncert dijakov elektro in računalniške šole in zunanjih sodelavcev, sredstva bodo namenjena dijakom iz socialno ogroženih družin
SOBOTA, 2. 6. 8.00 do 12.00 Gotovlje Kmečka tržnica s sejmom pod lipami
8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica s spremljevalnim programom
8.00 Cankarjeva ulica Velenje BazArt 2012
prodajno-razstavna umetniška tržnica
NEDELJA, 3. 6.
9.00 do 13.00 Ekomuzej Žalec
Ekofest
eko tržnica in sejem
PETEK, 1. 6.
18.00 Mestna plaža Ustvarjamo in se igramo
turnir 4 v vrsto, delavnice ustvarjanja iz gline, risanje na steklo, družabne didaktične igre, ura pravljic... 19.00 Mestna plaža Cocktail party 20.30 Narodni dom Glasba na vodi
koncert v podporo vrhunski ustvarjalnosti v knežjem mestu; Simfonični orkester Hiše kulture Celje, solistka: Tina Žerdin, harfa
SOBOTA, 2. 6.
18.00 Zelen'dol ob Šmartinskem jezeru
Glasba za nostalgike '70., '80. in '90. leta
21.00 Celjski dom
Slavnostna otvoritev Poletja v Celju, knežjem mestu 2012
koncert; nastopajo Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje, Akademski pevski zbor Celje; Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju
NEDELJA, 3. 6.
11.00 do 12.00 Zelen'dol ob Šmartin-skem jezeru
Nedeljske reciklažne delavnice za staro in mlado
18.00 Mestna plaža
Delavnica skupinskega igranja na enostavna tolkala
igranje bo usklajeval Žiga Birsa
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru); razstava Svetišča paleolitskih lovcev avtorja dr. Boštjana Odarja, do 12. 6., Utrip svetlobe, do 13. 12.
Stari grad Celje - Stolp nad Pelikanovo potjo: gostujoča razstava Blaž Kumerdej (1738-1805): slovenski razsvetljenec, pedagog in jezikoslovec, do 29. 6.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12.
Osrednja knjižnica Celje: Mladi za
Celje 2012, razstava raziskovalnih nalog, do 30. 6.
Muzej novejše zgodovine Celje:
Obrazi operete; do 31. 10.
Kvartirna hiša Celje: slike, ikone Helene Bauman, do 4. 6.
Dom sv. Jožefa Celje: razstava fotografij Jureta Kravanje: Spodnja Savinjska dolina, do 31. 8.
Likovni salon Celje: razstava celjske umetnice Ive Tratnik, Tabla, do 17. 6.
Galerija sodobne umetnosti Celje: Bienalna razstava Pogled na likovno umetnost Slovenije/Jaz tukaj zdaj, do 10. 6.
Galerija železarskega muzeja Teharje: razstava starih fotografij delavcev železarne Štore »Podobe dela«, do
20. 6.
Galerija Volk: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 30. 6.
Schwentnerjeva hiša Vransko: razstava Rodoljubni založnik Lavoslav Schwentner, do 22. 6.
Galerija Zgornji trg Šentjur: slikarska razstava Draga Medveda: Archeo metamorfoze, do 3. 9.
Grad Podsreda: razstava steklenih mojstrovin Ars vitraria članov Društva steklarjev Slovenije, do 1. 7.
Slovensko-bavarska hiša Podsreda: razstava Marije Sušnik: Dediščina naših vodnjakov, do 30. 6.
Dvorec Strmol Rogatec: razstava Jožeta Kuneja, Mojih deset slikarskih let, do 6. 6.
Dom kulture Slovenske Konjice: razstava likovnih del Tatjane Milosavljević - Tanje, do 20. 6.
Anina galerija Rog. Slatina: Pripovedi v steklu; do 17. 6.

amo
www.radiocelje.com
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
novi tednik
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
radio celje
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
uredništvo
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
agencija
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si

RAZVEDRILO
ANEKDOTE m
IZJAVA TEDNA
Zapisnik z evropskega kongresa transplantologov
Poročilo britanskega predstavnika: »Našli smo človeka brez hrbtenice, mu jo presadili in po tednu dni v bolnici je zahvaljujoč odkritjem britanskih zdravnikov shodil in si začel iskati službo.«
Francoski predstavnik zdravnikov je poročal: »Pri nas smo imeli pomembnejšo zadevo. Vzeli smo človeka z enim samim pljučnim krilom, mu presadili manjkajoče pljučno krilo in po treh dneh je odšel iz bolnice in si začel iskati službo.«
Predstavnik italijanskih zdravnikov je poročal: »Mi smo imeli dva pacienta brez srca. Ker smo imeli le enega darovalca, smo se odločili in vsakemu od obeh pacientov presadili pol srca. Po samo dveh dneh sta oba pacienta ozdravljena že začela iskati službo.«
Predstavnik slovenskih zdravnikov je ponosno povedal: »Vse to ni nič. Pri nas imamo tri ljudi brez možganov. Postavili smo jih na čelo države in v rekordnem času že več kot pol države išče službo.«
Težave z oblačenjem
Po končani igri tenisa si v garderobi eden od igralcev začne oblačiti najlonke.
Prvi: »Kaj pa je s tabo, od kdaj pa ti najlonke nosiš?«
Drugi: »Ne sprašuj, odkar jih je baba zadnjič našla za zadnjim sedežem v mojem avtu.«
V igralnici
Jože in Janez gresta v igralnico. Pri ruleti ne vesta, na katero številko bi stavila. Pa se Janezu posveti: »Jože, kolikokrat na mesec seksaš?« Jože mu odgovori: »Petkrat.« Janez: »Jaz pa osemkrat.« In stavita na 13. Ruleta se ustavi pri dvojki. Janez žalostno reče: »Če bi govorila po resnici, bi bila sedaj bogata.«
Malenkostna razlika
Kakšna je glavna razlika med moškimi in ženskami? Ženska si želi, da bi ji en moški zadovoljil vse njene potrebe. Moški si želi, da bi vse ženske zadovoljile edino potrebo, ki jo ima.
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Kateri rojstni dan praznuje Novi tednik 2. junija 2012?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupon z odgovorom pošljite najpozneje do srede, 6. junija, na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Mohorjeve družbe.
»V lovskih vrstah je pravo ogorčenje. Resno razmišljamo, da bi v petek, ko bo velika slovesnost ob jubileju lovstva na Celjskem, pripravili protestni shod. Jagri na slovesnost niso povabili raubšicev.«
Neimenovani »ljubitelj« divjadi v Solčavi
Neznani avtor: »Res smo v krizi, Šolinič bere Finance!« (v pojasnilo: Simona Šolinič pri nas spremlja črno kroniko ...)
Špela Kuralt, naša »osirka«, sicer pa pridna kot čebelica, ni vedno v elementu in potem izusti kakšen delovni predlog: »Imajo sicer sejo občinskega sveta, po dnevnem redu je vse skupaj sicer brez zveze, je pa vseeno fajn, da bi kaj imeli.«
SUSLJA SE
Hišni aparati na turistični poti?
Znano je, da besedo turizem v Zgornji Savinjski dolini nenehno valjajo sem in tja ter da so jo obdelali do obisti. Kak hudobnež bi pripomnil, da zaenkrat bolj teoretično. Sedaj pa se sliši, da so se turizma resno lotili v nazarskem podjetju BSH Hišni aparati, sicer podjetju v »najboljši kondiciji«, če povzamemo slovensko lestvico TOP 101. Zgornjesavinjčani namreč vedo povedati, da bo v velikanski luknji, ki je nastala poleg nazarske tovarne, pravi bazen. Ne vemo, ali nameravajo tudi s pomočjo tega bazena dvakrat povečati dobiček ali pa bazen gradijo samo za ohlajanje zaposlenih. Glede na to, da je Cinkarna Celje na drugem mestu omenjene lestvice, ugibamo, ali bodo v Nazarjah »tauhali« tudi cinkarnini delavci ali pa bodo zgradili raje svoj bazen.

Nevednost pač prej pridobi zaupanje kakor znanje in prav ljudje, ki vedo malo, ne pa ljudje, ki vedo mnogo, si upajo tako odločno trditi, da tega ali drugega problema znanost ne bo mogla nikoli rešiti.
(Charles Darwin)
		9						
		3		6			4	1
		2	4	1				3
						2	6	5
5		4						
			7	2				
	3	8			9			
	4				6	5	8	
1	9				8	3		
Dva dni pred tem, ko so zagledali zemljo, je Krištof Kolumb (1451-1506) zaskrbljen stal na krovu. Član posadke mu je rekel: »Sramota, da takole blodimo po morju, ne da bi vedeli, kje je kaj.« Kolumb mu je odgovoril: »Dobro vem, kje kaj je, skrbi me le, kje smo mi.«
Pred Aleksandra Velikega (356-323 pr. n. št.) so pripeljali morskega roparja. Med zaslišanjem se je pirat branil z besedami: »Razbojnik sem zato, ker imam eno samo ladjo. Če bi jih imel več, bi bil osvajalec.«
(Vir: Superanekdote. Izbral in uredil Slavko Krušnik, samozaložba, Ljubljana, 1971)
NOVINARJEV
Enkrat nam bo vse v življenju hecno
Časi so taki, kot so. Mi pa iz njih delamo tak ali drugačen odrski perfomans. Za ene je vse tragedija, pa kakorkoli se obrne. Za druge nima nobena stvar prave teže brez spodobne doze drame. Za tretje pa je smeh pol zdravja in scena vedno prava za komedijo. Po mnenju večine prej naštetih slednji itak sodijo na psihiatrijo, ampak to je čisto subjektivno opažanje.
Ja in časi so tudi taki, da nam vsem podarjajo več dela za manj denarja. Dragi učitelji, nobena ogrožena vrsta niste, tako mimogrede. Tako se je spočela tudi tale kolumna. Sem pa v spodbudo zadnjič slučajno ujela besede nekega režiserja komedij na art filmskem festivalu. A propos; tip se mi je resnično zasmilil. Grem stavit, da se je počutil kot kumarica na festivalu lizik. Art festivali morda res niso najbolj primerni kraji za preizkušanje tako prevratnih teorij, ampak gospod je razvil idejo, da smo ljudje kronično podvrženi smehu. Tudi če se zdi vse totalno v r... ( ...un-tolah), se celo v najbolj morbidnih pogrebnih situacijah najde kaj, čemur se lahko režimo. Kaj lahko ... enostavno si ne moremo pomagati. Pod črto - jaz ne morem nič, da mi ne bi bilo treba tegale napisati. Vi pa tudi ne, da se danes ne boste smejali. Boste že našli razlog.
Da pojasnim tole sprego med »morati« in »smejati se«. Naša »šefla« je redakciji naložila novo nalogo. Vsaj enkrat na teden bomo morali poiskati nekaj, kar je nas - posledično naj bi po možnosti še vas - spravilo v dobro voljo. In za
Sudoku je logična uganka, ki prihaja z Japonske. Je kvadratna mreža 9x9, ki jo je potrebno zapolniti s številkami od 1 do 9. Vsaka številka se lahko v mreži pojavi samo enkrat: v vsaki vrstici, vsakem stolpcu in vsakem kvadratku.
Rešitev današnjega sudoka bo objavljena v naslednji, petkovi številki Novega tednika.
začetek je Debeluška z nekaj strani nazaj namočila mene. Avša babja. Kolegica pa je pronicljivo ugotovila, da ti je v življenju dosti lažje, če se manj ven mečeš. Glagol morati te ne useka tako pogosto po glavi, smejiš se pa še vedno lahko po mili volji. Pač bolj na skrivaj. Druga pa je našla še bolj filozofsko tolažbo, češ da je z vidika vzporednega vesolja vse skupaj precej nepomembno. A ste slučajno vedeli, da po najnovejših teorijah nismo samo prahec v eni izmed x-ga-laksij? Ne. Menda smo »malo več kot nič« v enem od x na n-to potenco vesolij. Hja, potem se pa človek res bolj težko resno jemlje. Od tam daleč, dragi moji, je pač čisto vseeno, kdo bo novi šef socialnih demokratov, a bodo policaji vrgli vlado, kam je poniknila stožiška žepnina in kolikokrat še moramo v službo pred letošnjim dopustom. Tudi siten šef je... komaj omembe vredna komponenta. Vse, kar ste in česar niste danes opravili - pa tudi.
Ne, tu se njena teorija sploh še ne konča. Če smo za vse, kar je v življenju vredno smeha, krivi in zaslužni sami... nam drugega kot »v jok in na drevo« večinoma ne preostane. Če pa smo del večje slike z že zarisanimi robovi... se pa tako ali tako nimamo kaj sekirat. Lepo noge v »luft« in čakajmo, da mine. Stavim, da ste se še nedolgo tega v svoji bližini zagledali v koga, čigar čevlje bi z veseljem obu-li. V hipu bi pridobili sanjski dvorec, luksuzni avto, brezhibno postavo, trojni doktorat, enkratno službo in kar je še takega. Od blizu pa človek ugotovi, da na dvorcu pušča streha, avto je na lizing, po-stavico vara mož, doktorand še nikoli ni bil na zmenku, služba je še vedno služba in celo Jankovića preganja davkarija. Živeli moji udobni mokasini! Veste, enkrat se bomo vsemu v življenju smejali. Tudi drobcem na rešetu razsvetljenih novinarjev. In to brez napotnice, se razume:) DEŽURNA POZITIVKA Saška
RAZVEDRILO
Nagradna križanka
Nagradni razpis
1.	nagrada: zlat obesek in knjiga Celjske Mohorjeve družbe Anselm Grün v Sloveniji
2.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Rad imam ponedeljek
3.	nagrada: vstopnica za kopanje in savno na Rogaški rivieri
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve celotne križanke oziroma vodoravna gesla, ki jih bomo prejeli na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 7. junija.
Rešitev nagradne križanke iz št. 41
Vodoravno: AKO, RAF, SAM, WRIGHT, SAIGON, ALOA, UKE, ABDERA, ROBINSON, HORST, ANDY, ATLE, ILO, HÖR, KARIES, BI, VIRNA, ELAND, CIANO, ELBA, OAS, TIN, GŽ, RAB, AVRA, HOD, TANTIEMA, ONO, ORT, KLARISA, RISAN, ALT, KEJ, PSAR, KOLT, OTKA, ETT, ABA, URS, TS, ROSAMUND, PIKE, BORKA, SED, IVENS, TRA, NANAK
Geslo: Igralci v filmu Bes titanov

www.trik.si
www.novitednik.com Wlmu
Ona: Mnogo ljudi je začelo na dnu. Ne obupajte že ob vsaki najmanjši težavi, na katero naletite pri svojem vzponu. Do sedaj bi že lahko vedeli, da je ljubezen zelo nepredvidljiva stvar, ki se ji nikakor ne da ukazovati.
On: Ko boste opazili prijateljičino naklonjenost, bo vse skupaj že prepozno. Ali pa tudi ne, vendar se boste morali tokrat sami potruditi. Najbolje bo, da se prenehate slepiti in končno pogledate resnici v oči.
Ona: S partnerjem se boste odlično razumeli, saj se bosta končno uspela sporazumeti glede vprašanj, ki so vaju nekoč razdvajala. To bosta tudi pošteno proslavila in si privoščila nekoliko več kot pa ponavadi.
On: Soočili se boste s posledicami zaradi nepremišljenega dejanja v ljubezni izpred nekaj dni, vendar pa vam bo na koncu vendarle uspelo prepričati partnerko, da vas posluša. Nikar se ne ustrašite odkritega pogovora.
TEHTNICA fl
Ona: Morali se boste pošteno potruditi, da boste dosegli tisto, kar bi tako radi imeli. Upate sicer lahko, vendar pa vedite, da se bodo vaši upi uresničili dokaj počasi. Poskusite izkoristiti skrite adute, dokler so sploh še aduti.
On: Vaša ljubezenska zveza bo na hudi preizkušnji, vendar pa se bo vse skupaj končalo na najboljši možen način. Preživeli boste prijeten teden in še lepši vikend, ki vam bo ostal še dolgo v spominu.
msm
Ona: Partner se vam bo poskušal oddolžiti za vaše razumevanje iz preteklih dni, saj se zaveda, da je naredil napako, ki jo je treba čim prej popraviti. Ne bodite trmoglavi, ampak mu stopite nasproti.
On: Več kot očitno je, da vam ne bo prav nič dolgčas, saj se vam obeta prava »razprodaja« vašega prostega časa. Seveda pa ima lahko to tudi določene posledice tako v ljubezni kot tudi v povsem vsakdanjih stvareh.
DVOJČKA ■ STRELEC »
Ona: Po dolgem času se vam ponovno obeta prijeten teden, zato ga poskušajte izkoristiti do popolnosti, ker bo hitro minil. Z nekom se boste precej bolj zbližali, kot pa ste bili pripravljeni v začetku. Ne bo vam žal!
On: Prehodne težave z okolico boste rešili z majhno pozornostjo. Vendar ne mislite, da so s tem vaše težave tudi dokončno odpravljene. Prave težave se šele začenjajo in le stežka se boste izkopali iz njih.
Ona: Bodite vendar malo bolj pazljivi. Če ne boste ravnali praktično, boste ponovno, kot že tolikokrat, vse zapravili že na začetku. To pa bi lahko pustilo neprijetne posledice na vašem samozaupanju...
On: Čeprav vam ne bo šlo povsem tako, kot ste si zamislili, se bo na koncu vendarle izkazalo, da ste imeli popolnoma prav. Partnerka vam bo priredila prijetno presenečenje, vi pa ji boste vrnili na najlepši možni način.
Izid žrebanja
1.	nagrado, zlat obesek in knjigo Celjske Mohorjeve družbe Anselm Grün v Sloveniji, prejme: Vincenc Drobne, Loke 10, Planina.
2.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe Rad imam ponedeljek, prejme: Peter Cafuta, Loke 12, Tabor.
3.-5.	nagrada, vstopnico za kopanje in savno na Rogaški rivieri, prejmejo: Veronika Flis, Vojkova 4, Celje, Marija Sluga, Ul. 14. divizije 6, Rimske Toplice in Klemen Cero-všek, Završe 14a, Grobelno.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
Ona: Nikar ne objokujte tistega, ki vas je pustil na cedilu, temveč se raje posvetite tistemu, ki si vas želi. Tiha voda bregove dere ... Sicer pa je že zadnji čas, da vsaj malo poskrbite tudi za vaše denarne zadeve.
On: V roki imate kar precejšnje število adutov. Nikar jih ne podcenjujte, temveč jih izkoristite na najboljši možen način. In še nekaj: potrebno se bo odločiti ali boste dali prednost ljubezni ali poslovnosti .
DEVICA ^
Ona: Tisto, kar se vam mota po glavi, bi bilo sicer idealno, a le ob predpostavki, da bo za stvar tudi vaš partner. To pa bo v tem trenutku bolj težko ... Spoznali pa boste nekoga, ki bi vam v tem prav rad ustregel.
On: Skrajni čas je, da položite karte na mizo, drugače se vam prav lahko zgodi, da boste na hitro prišli ob dobro ime. In nikar se ne delajte tako nevednega in neizkušenega, saj to vsekakor niste. Treba se bo pač potruditi!
Ona: Kar naenkrat vas bo prevzel občutek, da vas vaš nekdanji partner pogreša bolj, kot pa to kaže na zunaj. Najprej boste sicer malce zadržani, vendar pa vam bo že prvi vtis ob srečanju razodel tisto pravo resnico.
On: Našli si boste prav prijetno razvedrilo, ki vam bo prineslo tako dobro voljo kot tudi občudovanje nekoga. To vam bo dvignilo ugled v vaši stalni družbi, kar se vam lahko obrestuje še na drugih področjih.
KOZOROG jf^
Ona: Nepričakovano se boste sporekli s prijateljico, vendar pa na srečo ne bo prišlo do večje zamere. Kaj hitro bosta uspeli skleniti obojestranski kompromis, ki bo le še utrdil vajino prijateljstvo.
On: Po glavi se vam bodo podile kaj čudne zamisli, ki bodo presenetile tudi vašo ljubezensko partnerko, ki se ne bo strinjala z novimi pogoji. Bodite vendar malo bolj prilagodljivi.
VI, l.l. 'M=»i I
Ona: Doživeli boste presenečenje, vendar pa se boste tudi v novi situaciji prav dobro znašli. Nekdo vas opazuje . Izkoristite nepričakovano priložnost, ki se vam ponuja. Sreče ni dobro metati skozi okno, ker se ne vrne več!
On: V vaših prsih kar kipi ljubosumje, čeprav tega nočete priznati niti sebi, kaj šele drugim. Tako ne boste mogli nadaljevati, saj se boste prej ali slej ujeli v mreže svoji su-mničenj. To pa ne bo niti malo prijetno.
Ona: Partner se vam bo iskreno opravičil za pretekla nesoglasja, saj bo končno spoznal,, da ste imeli prav vi. To bo vsekakor v veliki meri izboljšalo vajin odnos, ki je bil zanje čase kar malo čuden.
On: Če boste hoteli prisiliti partnerko, da bo živela po vaših pravilih, jo boste kaj kmalu izgubili. Poskusite biti vsaj malo strpnejši in ji ponudite neke vrste kompromis. Zadnja beseda pa bo vseeno vaša .
QJEISEHEEG]
Dušan Konda in Peter Planinšek (desno) v prijetni družbi. Prvi je kot predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje letos prejel srebrni celjski grb, drugi pa pred leti zlatega stojana za posebne dosežke v domači industriji za odrasle. Na celjskem gradu je namreč posnel film, v katerem je v glavni vlogi nastopila La Toya.
Mladi po srcu
Klub študentov občine Celje je prejšnji konec tedna na parkirišču pred Fakulteto za logistiko v Celju pripravil celodnevni dogodek Mladi smo, na katerem so se obiskovalci lahko družili in se zabavali ob različnih aktivnostih ter večernem koncertu. Kljub temu, da je bil dogodek v prvi vrsti namenjen mladim do 32. leta, se je ga udeležilo kar nekaj mladih po srcu. Poleg tega, da so se odlično zabavali, so najverjetneje obudili tudi spomine na jugoslovanski dan mladosti in obvezni sestavni del - Titovo štafeto.
ŠO, foto: SHERPA
Stand up komik in član kmetije slavnih Miki Bubulj je z bivšo mis fitnesa in tekmovalko v fitnesu Brino Romih poklepetal na popoldanskem delu dogodka Mladi smo.
Po gasilskem protokolu
Sobota je bila dan, ko so imeli šaleški gasilci kot organizatorji državnega članskega tekmovanja prednost pred šaleškimi politiki. To sta dokazala predsednica in poveljnik Gasilske zveze Šaleške doline Helena Brglez in Jože Drobež, ki sta na štadion pospremila dva župana: šmarskega Alojza Podgorška in šoštanjskega Darka Meniha. Skupno so dokazali, da obvladajo gasilski in še kakšen protokol.
US, foto: SHERPA
Na Ponikvi so praznovali
Iz 200 let organiziranega šolstva v kraju sta izšla tudi velika ponkovška rojaka Anton Martin Slomšek in Blaž Kocen. Na odru so na slovesnosti blesteli otroci, v prvih vrstah pa pomembni obrazi od blizu in daleč.
OST, foto: GrupA
Obletnice same po sebi ne povedo nič drugega, kot da je vmes preteklo že toliko in toliko vode. Stvarem je treba v vsakem času vdihniti še vsebino. Znana Ponkovljana sta tudi direktor občinske uprave v Šentjurju Jože Palčnik (levo) in predsednik krajevne skupnosti Ponikva Janko Pušnik (desno). Ob vseh investicijah, ki so se in se še vrstijo na Ponikvi, je bil tako prisrčen stisk roke povsem na mestu. Vmes pa smo ujeli še direktorja Šolskega centra Celje Igorja Dosedlo.
Med nasledniki Slomškove dediščine na Ponikvi je na poseben način tudi domači župnik Alojz Kačičnik (levo). Za dediščino kartografa Blaža Kocena pa predano skrbi dr. Jurij Kunaver. Kdo je bil pomembnejši za Ponikvo ali Slovenijo, gotovo ni bilo vprašanje tega klepeta.
Ko se srečata ravnateljici, je gotovo vmes kakšna pohvala, priznanje, razumevanje in še kaj bi se našlo. Takole smo ujeli ravnateljico OŠ Slivnica pri Celju Marjeto Košak (levo) in zadnjo v vrsti ravnateljev 200-letne tradicije na Ponikvi Andrejo Ocvirk.