Pofttnina pJačarm v gotovlaL Leto LXTV., št. 14 LJubljana, ponedeljek io. Januarja I95I Cena Din 1.— SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne. Izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru- Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5. Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE : MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190, NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Protest angleških intelektualcev proti fašističnemu nasilju Spomenica na ves civilizirani svet — Novi procesi pred fašističnim tribunalom — Metode fašistične tajne policije London, 19. januarja. Povodom pros cesa proti italijanskim intelektualcem pred izrednim fašističnim tribunalom v Rimu, je skupina uglednih angleških intelektualcev z birminghamskim nad: škofom na čelu naslovila spomenico na ves civilizirani svet, v kateri protestira proti temu nezaslišanemu fašističnemu nasilju in zahteva, naj se izvrši ta pro* ces pred rednim sodiščem, da bo imela javnost kontrolo in da bo obtožencem omogočena svobodna izbira zagovor* nikov. Fašistični izredni tribunat, nas glasa spomenica, vrši svoje razprave v tajnosti in pripušča le naj zanesljiveje še fašistične zaupnike. Kontrola jav-nosti je popolnoma izključena, kar se je pokazalo zlasti že pri procesih proti Hrvatom in Slovencem, zlasti pri onem v Trstu. Kakor poročajo angleški listi, se bos do tej akciji angleških intelektualcev pridružili tudi intelektualci iz Francije in raznih drugih držav. Pariz, 19. januarja. Tukajšnji listi so poročali, da se bo te dni vršil v Rimu proces proti 24 italijanskim intelektualcem, ki so bili aretirani po nalogu tajne fašistične policije OVRA. Sedaj pa službeno poročajo iz Rima, da se bo 22. t. m. pričel proces proti dvema skupinama kmetov in dela ves v iz Julijske Krajine, ki so obtožen' komunistične propagande. Ta dva procesa bosta zaključena do 28. januarja, na kar se bo 30. aili 31. januarja pričel pred izrednim tribunalom za zaščito države proces proti 23 antifaši-stom. Vsi obtoženi so ugledni intelektualci, mnogi med njimi so bili v svetovni vojni tudi odlikovani. Med drugimi je obtožen tudi gene-ralštabni kapetan Ferruccio Parri. 24. obtoženec iz te skupine, dr. Umberto Ceva, je kakor znano izvršil na božični večer v zaporu samomor. Ceva je bn" z ostalimi intelektualci aretiran koncem meseca novembra, ko je prvič stopila v akcijo tajna fašistična policija. Vse aretirane intelektualce je obtožil fašistični agent provokater De) Re, ki je pred meseci stopil v stike s protifašisti, katere je nagovarjal, naj začno odločno teroristično akcijo. Del Re je potoval v Bruselj, kje- je apeliral na bivšega italijanskega zunanjega ministra grofa Sforzo, naj podpre teroristično akcijo v Italiji. Sforza K takoj sumil, da ima opravka s fašističnim provokaterjem in zaradi te-sra z nnm ni hotel razpravljati. Del Re je nato sam izdelal bombe in jih iKltatvnn -a/nini intelektualcem, s katerimi je bil v stikih. Naslednjega dne so bili vsi ti intelektualci aretirani. Te informacije potrjuje tudi znani italijanski zgodovinar SaJvemini, ki je o tem napisal članek v pariški »Volon-te«. Tudi on naglasa, da je Del Re fašistični agent-provokater, ki je prišel v Bruselj samo zato, da bi kompromitiral bivšega ministra Sforzo. Predlagal je, naj bi se na dan obletnice fašističnega pohoda v Rim izvršili razni atentati in nastavil peklenski stroj v cerkvi Sv. Petra v Rimu. Tem njegovim zanjkam pa ni nihče nasedel. Kljub temu pa je Del Re znal kompromitirat? ljudi, ki so fašizmu neprijetni. Značilno je, da je Del Re, kakor zatrjuje SaJvemini, dne 2. novembra prišel iz Italije v Lugano in se od tam javil protifašističnim emigrantom, proseč jih denarne podpore in zatrjujoč, da so hoteli fašisti izvršiti nanj atentat, da pa jim je pobegnil. Dr. Umberto Ceva, ki je izvršil v zaporih samomor, je po informacijah »Chicago Daily Newsa« storil ta obupni korak samo zaradi tega. ker so hoteli od njega s torturami izsiliti priznanje, kdo ga je nagovarjal za protifašistično akcijo. Ceva ni ve-del, da je Del Re fašistični agent in ga zaradi-tega ni hotel izdati, marveč je raje sam šel v smrt. Njegovo truplo so skrivaj sežgali, a pepela kljub vsem prošnjam niso hoteli Iz-očiti rodbini, marveč so ga stresli na smetišče. Zasedanje Sveta DN Danes dopoldne je bilo otvorjeno 62. zasedanje. — Tajna seja._ Živahni razgovori med državniki v Ženevi Ženeva, 19. januarja. A A. Danes dopoldne je bilo otvorjeno 62. zasedanje Sveta Društva narodov. Zasedanje je otvoril angleški minister za zunanje zadeve Hender-8on. Pred javno sejo je bila tajna seja Sveta, Razpravljal je o internih vprašanjih in o imenovanju in napredovanju uradnikov tajništva Društva narodov. Ženeva, 19. januarja. AA. Včerajšnji dan je bil posvečen medsebojnim obiskom lr. razgovorom. Briand se je sestal z nemškim ministom za zunanje zadeve Curtiu-Bom. Poljski minister za zunanje zadeve Zale-ski se je sporazumel s poročevalcem o manjšinskem vprašanju glede načina razprave. Francoski minister Loucheur je imel sestanek z dr. Benešem, dr. Marinkovičem. Ouinones de Leonom, Mihaelisom in z drugimi. Razpravljali so o gospodarskih vprašanjih. Rim, 19. januarja. AA. Italijanski mini* •ter za zunanje zadeve Grandi je govoril v ženevskem odboru za proučitev vprašanja d evrooski uniji v italijanskem jeziku. Ženeva. 19. januarja. AA. Nadkomisar v Gdansku, Gravina je prispel v Ženevo. Tu se bo sestal s poljskimi juristi in pravniki iz Gdanska, da urede vprašanje pristanišča v Gdansku in financiranja pristaniških gradbenih del. Berlin, 19. januarja. Ženevski dopisnik lista >Deutsche Allgemeine Zeitungc poroča, da bo komisija za evromsko zvezo povabila v najkrajšem času Rusijo, naj se udeleži sej te komisije. Dopisnik naglasa, da je bila debata o pripustitvi Rusije zgolj pretveza in da se omogoči krogom, ki so bili proti sodelovanju Rusije, da revidirajo svoje stališče. Pariz, 19. januarja, AA. Posebni poroče* valeč »Petit Pansiena« piše iz Ženeve, da je spor med Nemčijo in Ppljsko popustil in da se niso uresničile prvotne bojazni. Zahteva nemških nacijonalistov, naj bi po* sebna nemška komisija preiskala dogodke na Poljskem, po vsej priliki ne ho spre* jeta. Nove tarife z Italijo Beograd, 19. jan. AA. Po oovestilu, ki bo ga dobile gospodarske organizacije od generalne direkcije državnih železnic, so začeli zbirati materijal za novo jugosloven-sko-i talijansko zvezno tarifo, ker bo dosedanja kmalu ukinjena. Generalna direkcija poziva vse gospodarske zbornice in organizacije, da javijo čimprej predloge glede nove tarife. Odgodite v srednjeevropske agrarne konference Praga, 19 januarja, d. Srednjeevropska agrarna konferenca, ki je bila napovedana za 19. t. m. na Dunaju, bo odgođena na mesec februar, ker je sedaj mnogo prizadetih vlad zaposlenih s pogajanji za zaključi te v trgovinskih pogodb ali drugih mednarodnih dogovorov. Misija Zinovjeva v inozemstvu Moskva, 19. januarja, AA. V poučenih krogih trdijo, da je Stalin te dni poveril Zinovjevu važno mesto v tretji interna-cionali Zinovjev bo odpotoval v inozemstvo, kjer bo stopil v stike z agenti tretje tnternacionale. Listi tolmačijo Zinovjevo misijo v inozemstvu kot začetek nove akcije komunistične internacionale. Odkritje mednarodne organizacije za prodajo mamil Newyork. 19. januarja AA. Policija je odkrila veliko mednarodno organizacijo, ki se je bavila s prodajo mamil. Organizacijo sta vodila dva Parižana L. 1930 je baje uvozila ta družba v Zedinjen-e države za 496 milijonov frankov morfija Nov top za obrambo proti letalom London, 19 januarja, g. »Daily Express« javlja, da je angleška zračna obramba dobila v novem osemeolskem obrambnem topu proti letalom orožje, ki popolnoma omogoča zračno obrambo Londona, Novi top ima tak mehanizem, da more v kotu 75 do 80 stopinj na daljavo do 9 km uspešno obstreljevati letala. Novi top bodo uvedli tudi v mornarici. Z njim bo mogoče obdati vsako letalo s takim zastorom granat, da bo vsako približevanje nemogoče. Omejitev priseljevanja v Franciji Pariz, 19. jan. Minister za delo izjavlja v »Matinu«, da igra v zvezi s pobijanjem brezposelnosti vprašanje priseljevanja ino* zemških delavcev v Francijo pomembno vlogo. Od 1. 1918. je prišlo v Francijo nad 1300 000 inozemskih delavcev. V norm al* nih Časih bi to število ne bilo zadostno, to* da sedaj je treba francoska dela pridržat Francozpm. Zato bo kontingent priseljen* cev močno znižan. V prvem tednu januar* j a n. pr. prišlo v Francijo samo 528, izse* lilo pa se je okoli 2.300 inozemskih delav* cev. Protikomimistična akcija v Ameriki VVashington. 19. jan. AA. Preiskovalni odbor reprezentantske zbornice Je predložil 14 predlogov proti komunistični propagandi v Zedinjenih državah. Odbor predlaga med drugim, naj se komunistična stranka proglasi za nezakonito ter naj Zedin jene drŽave odpošljejo v taborišča lesnih trgovcev v Rusiji komisijo, ki naj poroča o tamosnjin delovnih razmerah. Mussolini v vlogi pacifista Pariz, 19. januarja. V tukajšnjih listih je bil objavljen razgovor z Musso-linijem o njegovem zadnjem političnem govoru. Mussolini je dejal, da je vsak norec, kdor misli, da je Italija za vojno. »Jaz nočem vojne,« je naglasll Musso-lin, »niti ne kličem katastrof nad človeštvo. Italija hoče živeti v miru in ne išče vojnih konfliktov.« Smola Johnsonove Varšara, 19. januarja. Včeraj ob 11.50 dopoldne je Amy Johnson odletela v svojem letalu >Gypsy< proti Berlinu, kjer so jo pričakovali v popoldanskih urah Medtem pa je bila letalka prisiljena pristati na pol poti med Varšavo in Poznanjem, ker se je letak) nekoliko pokvarilo. Pristala je prt Klodavi na posestvu nekega dobroznanega poljskega vlastelina. Letalki je odpotoval na pomoč ataše angleškega poslaništva v Varšavi z nekoliko mehaniki, ki bodo popravili letalo. Zemljevid starega Rima Rim, 19. januarja. Dr. Tbomas Ashby, znameniti angleški arheolog in največja živeča avtoriteta v poznavanju starega Rima m njegove okolice, je daroval italijanskemu kralju topografično mapo starega Rima, ki je nenavadno točno in skrbno izdelana. Kopiji te mape sta dobila tudi Mussolini in papež. Mapo je izdelal pokojni profesor Samuel Platner. Označena ima vsa starinska poslopja v Rimu in je velike vrednosti za profesi* cnalne in amaterske arheologe. Politična amnestija v Rusiji Moskva, 19. januarja. Ob priliki desetletnice ustanovitve sovjetske republike v Dgestanu je izvršni odbor sovjetske republike proglasil amnestijo za politične zločince. VoRtve v ruske sovjete Moskva, 19. jan. Volitve v ruske sovjete se nadaljujejo ob veliki udeležbi volilcev. V Leningradu je volilo doslej 90% volilcev. Dne 25. januarja bodo volili v Moskvi. Volilni shodi so zelo dobro obiskani. Na deželi je volilo 77% napram 60% v L 1929. Zelo velika je tudi ženska volilna udeležba. Sprejem strank pri banu ta teden odpade Ljubljana, 19. januarja. AA. G. ban dr. Marušič Drago in g. pomočnik bana dr. Pirkmajer Otmar v torek 20. t. m. in v p«-tok 23u t. m. zaradi zasedanja Danskega »veta ne bosta sprejemala strank. Epidemija hripe na Dunaju V zadnjih dveh dneh je umrlo 200 ljudi. — Bolnice prenapolnjene Dunaj, 19. januarja. Kakor poročajo današnji dunajski listi, je pol Dunaja obolelo na hripi. Vse bolnice so prenapolnjene, tako da ne morejo več sprejemati bolnikov. Vsi zdravniki so takorekoč mobilizirani in noč in dan na nogah. Po sklepu mestne občine so zaprli več šol in preuredili Šole v zasilne bolnice. Večina slučajev obolenj na hripi je bila sprva zelo lahke narave, v zadnjih dneh pa se pojavlja neke vrste epidemija pljučne kuge, ki konča v večini primerov s smrtnim Izidom. Tekom zadnjih dveh dni je umrlo na Dunaju nad 200 ljudi. Mestni fl-zikat je za danes dopoldne sklical po- sebno konferenco strokovnjakov, na kateri bodo sklepali o varnostnih ukrepih proti širjenju te vedno nevarnejše epidemije. Po vesteh dunajskih listov se po* javlja epidemija hripe tudi v Berlinu, Pragi in drugih večjih centrih. širjenje hripe v Angliji London, 19. januarja. V vsej Angliji se silno širi hripa. V Aldershotu je obolelo mnogo vojakov. Vojaška bolnica v Cambrid-geu je prenapolnjena. Včeraj so konstatirali samo v Aldershotu med vojaštvom nad 100 novih primerov hripe. Socialisti odrekli podporo Steegovi vladi Sklep strankinega kongresa odklanja vojaške kredite in odreka vladi nadaljno podporo Pariz, 19. januarja. AA. Po dolgi razpravi je socijalistični kongres sprejel z 2161 proti \2S6 glasovom resolucijo, ki v njej izraža zaupnico socijalistični parlamentarni delegaciji. Socijalistični interesi, pravi resolucija, ne dovoljujejo taktičnih potez in glasovanj, nasprotnih tradicijam stranke. Resolucija odklanja vojaške kredite, ki so jih nekateri predlagali, da preprečijo padec Steegovega kabineta in s tem povratek desničarske vlade. Steegova vlada je s tem prišla * zelo mučen položaj. Zelo dvomljivo je, ali bo vlada brez podpore socialistov lahko izglasovala te kredite, ki pa jih smatrajo v vladnih krogih za neobhodno potrebne, Če hoče Francija obvarovati svoj mednarodni prestiž. V političV nih krogih sodijo, da bo imel ta sklep socijalistične stranke za Steegovo vlado usodne posledice. Zopet hud potres v Mehiki V porušeni cerkvi je našlo smrt nad 70 ljucfi. — Potresni sunki se še nadaljujejo ki so bili v bližini izhoda, so se rešili. V mestu je zavladala strašna panika. Vse je begalo zmedeno po ulicah in se sku- Mexico Citv, 19. januarja. V mestu Cuelapova v bližini Oaxa, kjer je bil center zadnjega potresa, je včeraj razsajal zopet močan potres. Potres je nastal okrog 10. dopoldne, ko so bili ljudje baš zbrani v cerkvi. Sredi maše se je zemlja nenadoma zazibala. V naslednjem hipu se je porušil nad 40 metrov visok zvonik. Padel je na cerkev in jo porušil. Nad 70 ljudi, ki so bili v cerkvi je našlo smrt pod razvalinami. Le oni, šalo čimprej rešiti iz mesta v okolico. Potresni sunki so se nadaljevali še ves dan tej je bilo porušenih tudi mnogo drugih poslopij. Skupno število žrtev včerajšnjega potresa še ni znano, sodijo pa, da je precej veliko, ker je potres divjal tudi v drugih pokrajinah. Pot angleškega prestolonaslednika v Južno Ameriko Londjon, 19. jan. AA. Angleški prestolo* naslednik je odpotoval v Pariz s svojim letalom >Possmoth<. Spremljal ga je brat princ Georg. Danes odpotujeta angleška princa v Santander, kjer se bosta vkrcala na križarko >Oropesa<. V prihodnjih 6 tednih bo waleski princ potoval po državah Južne Amerike. Obiskal bo Ande in jezero Titicaca. S seboj je angleški prestolonaslednik tudi topot vzel kinematografski aparat, ki ga je rabil že .lani v Afriki. Trgovski krogi polagajo največjo važnost v to, da bo princ otvoril velerazstavo trgovine v Buenos Airesu. Potovanje španskega kralja v Ameriko Madrid, 19. januarja, s. Več južnoameriških držav in Zedinjene države Amerike so se informirale pri marsalatu španskega dvora, ali namerava španski kralj napraviti za letošnje leto določeno potovanje po Ameriki Maršalat dvora je odgovoril, da zaenkrat nihče ne misli na od-goditev tega potovanja, ki se bo pričelo spomladi in bo trajalo do jeseni. V madridskih političnih krogih' izražajo bojazen, da bodo nezadovoljni vojaški krogi izkoristili kraljevo odsotnost za nov revolucionarni pokret in da je zaradi tega potovanje kralja Alfonza v Ameriko dokaj nesigurno. Mezdni pokret tekstilnega delavstva v Angliji London, 19. januarja, Z današnjim dnem je bilo izprtih 250.000 tekstilnih de* lavcev. Kljub vsemu prizadevanju delav* skih organizacij delodajalci niso popustili. Če v teku enega tedna ne bo prišla do spo* razuma, bo število izprtega delavstva v tekstilni industriji naraslo na 300.000. Manchester, 19. januarja. Dolgotrajna pogajnja za dosego sporazuma v tekstilni industriji so se po 11 urni seji definitivno razbila. Tako bo ustavila obrat celokupna tek* stilna industrija v Lancashiru, ki zaposluje nad 250.000 delavcev, kar bo za to mdu» strija, ki je že itak veliko izgubila na sve« tovnih tržiščih velik udarec. Senzacionalen samomor ameriškega industrijca Newyork, 19 jan. Samomor predsedni* ka svetovno znane mesne in konzervne to* varne v Chicagu Armur et Comp. Etson Whitea, ki je iz petega nadstropja svoje hiše skočil skozi okn^> in obležal na cest s nem t Laiku s polomljenimi udi, je izzval v v sen gospodarskih krogih ogromno sen za* cijo. Vsi znaki kažejo, da je Whke skočil v samomorilnem namenu na ulico. Bil je znan daleč preko mej Amerike, kjer je užival povisod velik ugled. Strašni samomor je najbrže v zvezi z dejstvom, da je imela tvrdjka v preteklem letu zaradi splošne gp< spodarske krize velike izgube. Sneg v Italiji Milan, 19. januarja A A. Nenavadno sil* ni snežni viharji so divjali včeraj nad Sred* njimi Apenini. Promet med Parmo in Spez* zio je bil prekinjen. Sorzna poročila. LJUBLJANA BORZA Devize: Amsterdam 22.775, Berlin 13.44 —13.47 (13.456), Bruselj 7.895.5, Budimpešta 9.8877, Curih 1094.4—1097.4 (1096.9), Dumaj 794.39—797.39 (795.89), London 274.59—275.29 (274.89), Newyork 56.435— 56.635 (66.535), Pariz 221.95, Praga 167.28 —168.08 (167.68), Trst 395^1—297.21 (296.21). INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1270, Pariz 20.2525, London 26.0836, Newyork 516.875, Bruselj 72.01, MIlan 27.046, Madrid 53.—, Amsterdam 207.85, Berlin 122.775, Dunaj 72.625, Sofija 3.7375, Praga 15.30, Varšava Budimpešta 90.225, Bukarešta 3.07. 57.85, >S L O V E N S K I SARO D<, dne 19. januarja 1931 Stev. 14 Oh, zopet je minila nedelja Včeraj smo Imeli sicer ves dan gosto meglo, vendar pa nismo blfi brez dogodkov Ljubljana, 19. januarja. Res je minila... To je silno žalostno, ker je tako resnično. Marsikdj) je spričo tega globoko vndjhnil. Sc pravi — je vzdih* T>ila Ker — predcpust je namreč m kmalu Ko minil. Predpust je še vedno grešni čas in čas najslajših nad. Tako je bilo in bo. Ljudje pač še vedno hezijajo, skačejo v zakonski jarem ali pa požirajo sline. Ce je bilo včasih flerno na svetu, je zdaj še tudi. In včasih so vzdihovali, pa tudi mi vadn* Kujemo. Podedovali smo pač poleg pred; pusta tudi predpusrne bolečine, skrbi in radosti po svojih prednikih m U> je tudi ■vse m je dovolj. Nedelje imamo, predtpust. nekoliko snega in mraza, zakaj bi se pa ne veselili ter uživali ta blaženi čas. Na svetu je vedno kaj veselega, za kar je vredno £i* veti, že zaradi nedelj. In to je tudi treba povedati v tolažbo Čememezem in obupan; cem, ki še ne vedo, zakaj so sploh na svetu. Včeraj je brlo torej nedelja. V soboto je zopet prihrumel jug, ki je omehčal naše ceste in njih večno odprte rane, pa Si> se nas včeraj dobrohotne sile vendar usmilile, ceste so zopet zamrznile, kar je Kilo nad;* vse prav že zaradi tega, ker pri nas praz; nujejo tudi cestarji gospodov dan (najbrž fudi druge dna) ter se ne ukvarjajo z bla^ tom in drugo pocestno nesnago, jih pač prav nič ne briga. (Le zakaj si mi grenimo s tem svete nedelje?) Toliko se torej lahko reče o vremenu m se tudi mora, saj je od vremena marsikaj odvisno, celo razpokr/c* nje vec Ljubljane in njena nedeljska usoda. No — weroe je bilo megleno, ljubljan* ska megla je smrdela in se vlačila ves dan nad mestom kot kuga, kot se vlači pač vse leto nad njim, če ni še kaj hujšega. In jc povsem prav, saj je Ljubljančanom dolgčas po megli ter se jim že po dveh dneh zbudi dpmotožje. če zapuste preljubo in predrago belo Ljubljano ter ne vidijo in vdfihavajo sladke meglice. In še to dobro lastnost ima megla, da ljudje niso tako lačni kot drugje ter seveda zarjdi tega pospravijo mnpgO manj vase, kar je velikega gospodarskega pomena. Tega se mi še niti ne zavedamo. Po drugih krajih mitozo težje žive samo zaradi pomanjkanja megle. In pomislite, kolik*) več Ki še mi pogoltali. če bi ne imeli megle, novoletna statistika o tem jc pa bilu že ttak porazna. Zato bi bila rudi kolosalna neumnost odpraviti meglo, o čemer naj pre= maši ju j c jo sušiici barja in regulatorji Ljub= Ijanicc, Zdaj je še čas, nlkartc regulirati Ljubljanice! Tisti rnilijoneki, ki jih name ravajo porabiti za regulacijo Ljubljanice, se pa dado porabiti za druge, nič manj ko* rwtne svrhe. Predpust je, vsepov^xi plesi in plesi, ni hudir. da bi ne prišli tisti dinsrčki kje drugje prav! Pa pustimo to! Včeraj jc bila nedelja, druge stvari nas ne smejo brigati. Pp ulicah je brlo kolikor toliko živahno xe dopokŽne, nekateri so paradirali po me* •tu s smučmi, nekateri z drsalkami, zopet drugi pa s svojimi polovicami in četrtinami, « polnim pljuči so zajemali sladek zrak, jo res hudo, ko človek nikdar ne pride na dan in je še spl»oh velika sreča, da se nekateri veaj v nedeljo zbude ter zlezejo iz svo>ih gnezd. Nekohko čudno je. da zdaj zadnje čase ljudje bojkotirajo postelje ob nede--rjah, ko so jrm Kile nedelje doslej vedno xa spanje namenjene, menda pa imajo k^fuK temu dre muhi še vedno večino. Zdaj so nedelje športne in ljudje jih oV>bro izkoristijo. Treba pa je tudi omeniti, da spada nedeljsko kplovratenje po mestu todi med šport, v katerem imajo seve žeiu ske prvenstvo. Včeraj je prišel v Ljubljano neki kmet — menda na predavanje o slovenskem k me? tu — pa se je silno čudil, kam roma toliko ljudi po Šelenbungovi ulici in Aleksandrovi cesti. Pa kdo bi se ne čudil. mars£kd}o je najbrž Sel gledat ▼ Tivoli tastih 250.000 cvetlic, ki pa ie ne cveto, bodo pa še baje letos, saj ni napredka ne konca ne kraja — k miri u boano imeti še najbrž aH gptovo, — viseče vrtove ki še druga čudesa, poleg te« g« bomo pa še dan na dan po časopisju vedno slavili naše prekrasne ceste, ki so 6eve tudi untkum, se večje čudo kot tivolske eešplje. To vam je pa meiidja. le znano, kaj se je godilo včeraj v Tivoliju, kam so romale tiste nepregledne množice ljudi! V Jako* ptičev paviljon, kam pa drugam! 2e dpigo ni bilo v Ljubljani umetniške razstave, no pa sv prišli Ljubljančani včeraj zopet n« svoj ra-čun. Ce je pa tud* slikar — nas ne zanima toliko. Strahovita nesreča se je dogodila, ali bi se sk\>raj, ob 11. pred pošto. Neki avto* mohil bi se skoraj prevrnil, ker je pa bil prizadeti človek ali pešec, ki je stal pred pošto na slabših nogah kot avto, je pač on padel, dp-ugi so pa ugot*>viH, da leži. Ljudi jc bilo tam okoli tedaj precej, kot rečeno, in vsi so hoten videti, če res nekdo leži pred sam.9 pošto, pa na so vkleh, ker je človek vstal, avto jo je pa tudi zmagovito odkuril — pa >e brlo konec zabave in ka« tastrafo. Treba je še povedati, da je Kilo v Fil* harmonični dvorani dopoldne predavanje za naše meščanstvo, odnosno inteligenco o slovenskem kmetu — dobro obiskano, kar je treba pohvalno omeniti. Nekaj hvale* vrednega, seve,, takšno predavanje, da se naše meščanstvo seznani s kmetom, to je z »zabitim kmetavzarjem«. Vsi so napeto vlekli na gosposka ušesa, da bi izvedeli čim več o teh robavsih. ki jih imajo v želndcu s trga in ker »pridelujejo« tako vodeno mleko. Kaj bi pa naj sJišaH lepega in pas metnega o kmetu? Saj nihče drugi ne more biti pameten kot meščan, ki p*osluša taka predavanja kot če bi se govorilo o afriških opicah ali o malajskih divjakih. G. preda« v »tel j pa je govoril o duši, ndnosno o du* ševnosti slovenskega kmeta in nekateri po* siušalei so kar zijali — kaj ima kmet tudi dušo? Marsikaj jim je Kilo všeč. zlasti ti* sto. kako so se kmetje čudili, zakaj je p** pei reduciral praznike. Prišli so k župniku ter ga vprašali, zakaj da velikonočni po* nedeljek ni več prazmk. Hm, zato, ker 60 papež tako naredili. Kmetje pa so odprli usta na stežaj: — Kaj so je zda'j še pape* žu zmešalo? Poslušalo so nadalje tudi iz; vedli, da je kmet veren aft pa tudi ne, k on* servatrven, trmast, delaven, da zna krasno govoriti — če ne čita časopisov — da je pesnik, ku vasujc poti Mickinam oknom in da je sploh še kolikor toliko brihten — samo državne zavesti mu manjka. Po pre* davanju so meščani navdušeno ploskali, pa sv jc vse srečno k/mčalo. Popoldne pa menda ni bilo več nič po* sebnega. kar bi Kilo vredno črnila in papir* >a. Tako je pač v drugi polovici meseca, ko ves 6vet ni več vreden, da Ki ga pes povphal. Seve si mnogi iz tega nič ne store. Znano je, da so se športniki smučali, drsali pa ne, ker je bilo drsališče zaprto, ter sc pri tem gotov/* dobro počutili dalje so biK polni tudi lokali, nekateri so se tudfi napili kot mavre, najbrž na kredo, kako pa drugače, plesalo se je pa gotovo tudi. ko* nec koncev pa je minila nedelja, kar je tu* da prav. ker ni drugače. (Sesedo imajo Za potrebe ob Dolenjski cesti «- Že 4. t m. se je ^Slovenski Narod k zavzel za pošto in javno telefonsko govorilnico na Dolenjski cesti, iz poročila o občnem zboru Sokola IV. smo pa izvedeli, oa namerava Sokol že spomladi postaviti zasilno telovadnico, ki je tudi banska 'mrava že zanjo poklonila 250 m* lesene stene. A kam naj Sokol svojo telovadni«) rjosla* vi, ee nima prostora. Mestna obema ie mlademu društvu, k! ima po šiirimeseenem obstoju že nad 500 članov, sicer za prvo potrebo že priskočila na pomoč, ko mu je dal* v zakup za telovadišee travnik daleč doli nasproti firme Vinea. Ker je pa svet močviren je tudi preveč oddaljen od okoliša, kjer stanuje večina telovadcev, naraščaja in deee, razen tega pa leži tik železnice na oni strani proti barju, zato ni verjetno, da bi Sokol kdaj mogel na tem prostom postaviti začasno leseno stavbo, kaj šele dostojen Sokolski dom. Sokol IV. hna sedaj svojo telovadnico v šoli na Prulah, kjer ima svojo strehe že Uidi sokolsko društvo Ljubljana II. Ker ima zato šola težave, se ne čudimo, da nam je •zato dovoljena uporaba telovadnice lo do konca majnika meseca. Ker je društvo v aklbeh. da zaradi teh ovir med članstvom ne bi ponehalo veselje in navdušenje, ie vložilo na magistratu prošnjo, da mu odstopi prostor ob Dolenjski cesti, ki ga ima sedaj v zakupu neka trgovina s kurivom za •dOadišce, drugi del parcele imata pa v zakupa dva druga najemnika. Društvo v svoji prošnji obljublja urediti tudi vse z najem-niki, da bi ne trpeli izgube in škode. Ker bo za sokolstvo vedno vneti občinski svet prošnjo gotovo ugodno rešil, misli Sokol IV. ie spomladi postaviti leseno stav- bo s telovadnico, odi jm za igre in knjižnico. Kar je pa za ta okraj, kjer e lasti na Ga-ljevici stanuje mnogo družin, ki so starši zaposleni v mestu, otroci so pa sami doma brez varstva, zato namerava društvo ustanoviti v svoji stavbi rudi otroško zavetišče, ki bi bilo za ta okraj največje koristi. Društvo bi pa rado ustanovilo tudi lutkovo Kledališče, i manjka mu tudi prostora xa delovanje pevskega in godbenega odseka ter za predavanja in družabne sestanke, saj je vsemu mestu znano, da na dolenjski strani ni* nobenega lokala, ki bi bil prime ren za večje prireditve. Zz zadnjič je članek v »Slovenskem Narodu« vsestransko dokazal nujno potrebe posle in javne telefonske govorilnice na Dolenjski cesti, prav tako kakor Sokolski tlom in pošta je pa nujno potrebna vsaj šVis rirazredna osnovna šola a* vso deco n« dolenjski strani Gruberjevega kanala. Sol* na Barju je za večino otrok preveč oddaljena, daleč ima pa deca tudi v iole na Prtile, k s«. Jakobu, na Zoisovo cesto in v Lichtenturnov zavod in starši so za svoje mate vedno v skrbeh, da se ne zgodi kaka nesreča zaradi velikanskega prometa. Pomislite samo na ozki Dolenjski most. ki je prav takrat, ke gredo otroci v šok*, velno nabasan z avtobusi, vozovi. eHrtrično isfas-nieo, avtomobili in kolesarji, saj ima vsa dolenjska stran in vse občine pod Krimom pristop v mesto le čez ta fc davno mnogo preozki most Otroci so vedno v nevarnosti, da ne pride kdo pod kolesa, »to naj občina vsaj za najmanjše, ki imajo sedaj radi predaleč v Sole, otvori na naši strani IHri-razredno osnovno Solo. Kakor je potrebna stavba se Sokola IV. prav tako bo pa rabila novo stavbo tudi Šola, pošta pa prostore. Najbolj ekonomično bi torej biro, če bi občina zidala šolo s telovadnico, kjer bi telovadil tudi Sokol, po- slopje naj bi bilo pa tudi tako veliko, da bi v njen imela dosti prostora tudi posta ali pa celo še policijska straonirs. Ker bo pri odločitvi zaradi prepustitve nasvetovaaega mestnega sveta morda kdo mislil, do ima mestna občina na tej strani premalo sveta, bi *e tudi ta zadeva dala urediti tako da bi mestna občina kupila del posestva, ki je last Oražnovetia doma, kamor bi se potem lahko preselili sedanji najemniki m sokolsko telovadišče izbrane parcele. Rasen sveta dr. Oražnovega doma bi Kilo pa mogoče kupiti še tri male parcele ob Dolenjski cesti, tako da torej mestnega načeJstvm ni treba skrbeti, kako bi se zadeva koristno uredila. PoŠta, šola in Sokolski dom so enako nujna potreba in samo vprašanje časa, gotovo je pa sedaj prilika, da se vsi trije načrti realizirajo naenkrat z zidanjem skupnega j>oslopja, ker bi s tem občina prihranih* prav znatne vsoto in dosegla največje koristi za to precej zapuščeno stran mesta ob Dolenjski cesti. Eden r imenu umi«« i h. Jutri vam bo zapel nepozatHsi pevec ttBie Rite44 sloviti škandalozna pot na Prulah Egiptovsko temo, ki je vladala še do nedavnega na cesti od šole na Prulah do žabjaka, so hvala bogu sedaj kolikortoliko odpravili z montiranjem novih električnih svetilk. V redu b! bilo sedaj samo Se, da bi se mestni gradbeni urad ali pa posestniki novih vil na tej poti pobrigali se za cesto oziroma hodnike pred svojimi vilami. Prava nemarnost in velika opasnost je ponoči pot v kostanjevi aleji, ki vodi tik Ob ograji neke nove vile. 2e od poletja, kar 3e je nehalo delati, leže tam nametane cele kopice debelega kamenja — navozili so ga menda za napravo hodnika, kakor bi človek sklepal po že položenih robnikih. In preko tega debelega kamenja ae moraš prebijati Človek zlasti ponoči, fte nočeš gasiti pa sredi ceste v brozgi in blato. Mnenja smo pa, da bi morala biti prav ta pot, po kateri hodijo vsak dan cele trume šolarjev v solo in domov, po tolikem času že vendar enkrat urejena tako, da se spodobi. Mestno gradbeno vodstvo naj *se zgane ter to zadevo uredi samo, ali pa opozori lastnika dotične vile, naj uredi ali hodnik ali pa odstrani tiste robnike ter kamenje, ki so posebno sedaj v snegu in zmrxavici pasantom v vedno opasnost. Prulčani. Davek na rente Davčna uprava Ljubljana mesto objav* L-ja naslednji pasoŠT k vložitvi prijav do* h*>dka. ki je zavezan davku na rente za davčno leto 1931. Vsi, ki imavo dohodek ?z mv>vinskrh predmetov in utktviivskih pravic morajo vložiti prijavo teh dohodkov v času od 20. januarja 1°31 do 20. februarja 1931. Davek na rente se plača od dohodkov iz rmovanskih predmetov in imovinskih pra* vic, ki niso zavezani nobenemu drugemu davku to je -zemijarini, zgradarmi, pridob« nhii, drriržbenerou in ućiu*bemkemu davku. Taki d|ohodki sj> zlasti: 1. obresti n» rente obveznic (obligacij) države, samoupravnih odHutic. delniških družb, fondov itd. ako m**o oproščene tega ijavka s specijahrrm zakonom; 2. obresti od posojil v kakršnikoli obliki n. pr. posojila na zodoižniee ali brez njih. menična posojila, hipotekama posojila, kratkoročna posojila itd. 3. obresti od zaostalih kunoin; 4. obresti od hranilnih vlog v kakršni koli obliki; 5. začasne aH dosmrtne rente, alimentacije, rente med sorodniki; 6. rente za odstopljeno pravico izkori« ščafci izvestue patente, prhrilegije, dalje rente za odstop pravice kopati rude. iz-kpg racati rudninske vrelce itd-; 7. obresti in rente ter drugi prejemki iz imovine podjetij aH pravic iz inozemstva; 8. zakupnine in vsakovrstni drugi dohod* ki z imovinskih predmetov in pravic, kar jih ni zavezanih drugemu davku (n. pr. na* jeronLaa za izposojeni fabriski inventar, na« jemmna za kopališko, kavarniško, trgovske opravo, zakupnino za dovolitev oglasov in javnih nabitkov, za prehod čez tuja pose* stva (servituti) itd.; 0. zakupnina za zemljišča, ako je ta večja od katastrskega čistega donosa. Davčnih prijav wi treba vloiiti: 1. za obresti državnih in samoupravnih in od obveznic demiŠkih družb in fondov; 2. za obresti piontetoih delnic detniskib dtružb; 3. 2« obresti in rente, katere tanlajčujejo delniške družbe, država, sainoupravne edi* niče, fondi in kumulativne srrot-inske bi a« gajne. Ce izplačujejo obresti m rente drža, va, samoupravna edini ca, .javni fondi. del= rciškc družne m ostale osebe, ki plaču jej j > davek rta dobiček (dšružbeod davek) in ku* imUaaivne sirotinske blagajne, pobira ta devcfc redno in v vsakem premeru dotična blegojaa (dolžnik) o priliki, ko izplačuje obresti m rente. Davčna osnova za davčn*) leto 1931. so vsi faktični dohodku leca 1930. Davčno prijavo mom »ročiti upnik, to je osoba, kateri ti dohodki nriticejo. Ce bšva upnik v ie^zem&tvu, more vloahCi pri* javo dottnik, ki mora tudi ae mesto upnika plačati odpadajoči davek. Davčno prijavo so mor« vi oditi pri pod« pisem davčni upravi aH p« prt sasstoesa načelstvti v Ljubljani, Če davčni SS^SSSSJSJSJB oe predMi davčne psijovs v roma, rtnioernem ▼ tem posrm, plača kot kožen 3 odsftsfce od odmerjenega osnovnega davka, in ako prijave ne vloži nrri na pjsjpsjsl poerv v nadaljnjem roke 8 dni pa 10 odstotkov odmerjenega osnovne; ga davka. Ako se v davčni prijavi v. eemeoom, da bi se i&ognetS*;To je takisto impozantna kreacija ki je izživljala s'uoći praveate viharje aplavaov. Ta Metisto je aasenčil s svojo porazno si-lo vse, kar smo jih kdaj slišal a& nameni odru. Fastoznost slaeu, isdataa profundnodt. in lahka višina, mehkoba in prijetnost sredine v njegovem petju so enako občuslovenja vredne. In nje-cova igra, rt-anj^no demonska, mestoma satansko humorna, je afektna vseskoz. Tudi sinoči je imel Križaj odlično part-nerco, gospo Gjundjenac - Ga ved lovo, ki je z Margareto nastopila pri nas svoj že dolgo za ž-l..ien i engsAma, Je* jo pospravljam v našem ansamblu kot priznano, v Zagrebu izredno popu!arno in v Beogradu prav izjemno priljubljeno pevke umetnico zares velikih pevskih in igralekih kvalitet. Njen glas je zdrav, izredno prijeten, pro-hojen ia laobrazen do popolnosti, njeno petje dovršeno v vsakem pogledu in njena Igra vedno naravna, a oživljena t moč-nVui temperament um. To je zrela umetnica, ki tiso lahko ponoaui nanjo in ne dvo» mi na. da ae nam s njo obeta nov podvig cele vrste naših opernih predstav. Saj ima te pevka velMi repertoar in obvladuje s obsežnostjo svojega glasu partije, ki sežejo v dramatično mladostno in mezzo-sopraneko stroko. Sinoči je dela z g. Križa jem burno, vedno iznova ae ponavljajoče prlananje. Fr. G. Iz gledalske pisarne DRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek, 19. jan.: Svet! plamen. Red C. TOrek, 20. jan.: Zaprto.* Sreda, 21. jan.: Trije vaJki svetniki, premijera. Red E. Četrtek, 22. jan.: Zaprto. Angleška drama Sveti plemen bo imela nocoj najbrž svojo zadnjo predstavo v letošnji sezoni. Drama je imele lansko in letošnjo sezone pri nas prav lep uspeh veJed svoje prelepe vsebine. Glavne vloge igrajo gospa ftaričeva, gospa Marija Vera, gospo Mira Danilova ter gg- Kralj, Levar, Jerman in Cesar. Regija je Milan Skrbnikova. Predstava se vrin so red C. V srede bo premijera velesebavne kmečke burke Trije vaški svetniki, katere sme videli nekako pred letom dni pri gostovanju Tegernseerjev v Ljubljani. Igra je polna situacijske kemike, izvrstnih vaških originalov ter raste njena napetost od dejanje do dejanja. Glavne vlogo prebrisanega starega licemerea šupana Po-renta igra g. Cesar, Iri bo imel boi v tej Igri prilike pokazati vse registre svojega zdravega humorja Njegova partnerica re-eetutna županja bo Poloniea Juvanevm. Kmečki Sen m, ki je vedno v zadregi, je g. Dene*. Ostale izvrstne komične vloge igrajo ga- Rakarjeva. ga. Mira Danilovo, ga. GabrijeNHčeva m gdč. Boltarjeva ter gg. KaukJer, Smerkolj, Lipah in Potok ar. Režiser g. Fran Lipah, Predstava se vrsi za red K. Jutri se bo pela prvič v letošnji sezoni opera >Mignon«. Delo je polno lepih melodij ter žive vsebine. V partiji Lotha-ria nastopi nas rojak g. Betetto, sedaj član velike državne opere v Monakovem. Odlični basist gostuje na našem odru samo par večerov. Lothario je ena izmed njegovih najboljših partij. V naslovni partiji nastopi gospa Zlata Gjungjenac - Gavella, ki je znana kot sopranistinja in igralka odličnih kvalitet. Opero dirigira g. Neffat. Predstava se vrši za abonma A. V četrtek se bo pela po večletnem presledku Mozartova opera >Cosi fan tut-te«, ki je dosegla pred leti na našem odru zelo krasen uspeh. V krasni basovski partiji nastopi g. Betetto. Ostalo zasedbo, ki je po veČini nova. javimo prihodnjič, KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 19. januarja 1381, katoličani: Kanut, pravoslavni: 6. januarje, Bogojavljenje. DANAŠNJE PRIREDITVE Dramo: Sveti plamen. C Kino Matica: Anna Ctin.sue. Kino Ljubljanski Dvor: 3 milijoni dolarjev. Kino Ideal: Karavana pustinja Predavanje za obrtne vajence v Me stnem domu. Predava dr. Rape. DEŽURNE LEKARNE Danca Bahovec, Kongresni trg, Ustar Sv. Petra cesta, Hočevar, Sp. Slaka. Začetek ob 90. Ponedeljek, 19l jim.: Zaprta Torek. Ml jen.: Mtfoon. Gostovanje Juliji Dotottn. Red A. Sreda, SI. jen.: Nku na—, punčka moja. l^fgurlne. Red D. Četrtek, 22. jen.: Coei fan tutte. Gostovanje Julija Betetta. Rod C Tatvine in vlomi se množe Ljubljana, 19. januar »a V noči od sobote ns nedeljo je bil Ljubljani zopet izvršen večji vlom- Pr« voznik Alojstj Sefeek ima v dapd voovie-valnice na Dolenjski cesti shranjena razne avtomobilsko dela, motorje itd. To jo |s-vohal podjeten tat, ki jo v poči od sobote no nedeljo vlomil v supo tn mu odneael 2 avtomobilska magneta in oeJ tretjega v vrednosti 2S0O Din, električno žarnico, aparat za olje, 6 motornih sveč is rasno orodje, vse sknpsj v vrednosti 5350 Dio-Vse kaže, da je vlom izvršil nekdo, ki je moral vedeti, kaj ima sefiek v šnpL Tat je moral tudi dobro poznati razmere. V šupo je pričel čez dvorišče in jo tudi po lstd poti popVhal. O vlomu je bila obveščena policija. Včeraj popoldne je prijavila zaaehnica Zofija Žagar, da je nekdo njeni hčerki v čakalnici kina Matica ukradel boo, vredno 300 Din. — Žrtev tatov je postal tudi ža-3ar Albin Jnžlna. ki je bil tako nepreviden, da je pustil okno svojega stanovanja v Zadružni ulici 12 v Mostah odprto. To je izkoristil podjeten tat in mn iz sobe odnesel 250 Dtrn vreden suknjič in 200 Din vreden tenaki plašč. Nesreče in nezgode Ljubljana, 19. januarja. Davi in anofti so pripeljali v ljubljansko bolnico precej žrtev nesreč, med njimi več iz Ljubljane. Precej težka nesreča se je pripetila davi na Zaloški cesti, kjer je tovorni avto podrl nekega kolesarja, druga tez* ka prometna nesreča se je pa pripetila včeraj v Mostah, kjer je brezobziren kolesar podrl mladega brezposelnega mehanika io ge tudi precej poškodoval. Davi okrog 8. se je pripetila na krisV šSu Zaloške in Stare poti precej težka ne-ereca. Po Stari poti je privozil na kolesu akademik Frenee Dergane in hotel zaviti na Zaloško cesto, po kateri je istočasno pridrvel tovorni avto tovarne >Saturnus^ Kolesar se je zaletel v avtomobil, ki ga je z vso silo treščil vstran. Derganc je odletel več metrov daleč in skoraj nezavesten obležaL Za dobil je hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga takoj v bolnico. Kdo je zakrivil nesrečo, ni znano. Najbrž jo je pripisati oa-kijucju, ker sta avtomobiliat in kolesar vozila po desni strani. V Mostah je v sobote zvečer neznan kolesar povozil in podrl na tla 22 letnega brezposelnega mehanika Blaža Zorka in ga precej poškodoval. Zorko si je zlomil levo roko. Prepeljati se ga morali v bolnico. Za brezobzirnim kolesarjem poizveduje policija. V kamniški smodni&niel se je pripetila v soboto zvečer težka nesreča, katere žrtev je postal 44 letni delavec Anten Vrhovnik, zaposlen v smodnišnieL Eksplodirala je manjše količina smodnika. Nesrečni del«ver je bil hipoma v plamenih. Zadobil je precej težke opekline po rokah in obrazu. Vrhovnika so včeraj prepeljali v ljubljansko bolnice. Kaj je bilo vzrok eksplozije, ni znano. Vrhovnik domneva, da je morda iskra ts stroja zanetila smodnik. Včeraj so prepeljali v bolnice Mihce Orehova, delavčevega sina iz rusko barake, starega 1 leto. Fantek je vtaknil reke ped žago, s katero je njegov oče žagal drva. Saga mu je odrezala prst na levi roki — Podobna nesreča je doletela 22. letnega delavca Petra Sebonigmonna Iz Klinja pri Kočevju, ki si jo pri sekanju drv odsekal prst na lovi roki — Frenee Zorko, 28 letni posestnikov sin iz Rake pri Krškem, je 16. t in. streljal s puško. Med streljanjem se Je cev razletela drobec je pa priletel Zorku v levo oko in mu ga je precej poškodoval. Fant bo najbrž na levo oko oslepel Stev. 14 >SLOVENSKI NABOI>*» dne 19. januarja 1931 Dnevne vesli — Pinaarm direktor g. dr. Po rale j Josip je na službenem potovanju- V četrtek, dne 22.1 m. bo v poslopju davčne uprave v Celja od 10. do 12. ure sprejemal stranke. — Razpust društva. Izobraževalno dru? šrvo v Krogu je ra^gpuščeno. ker nima pogojev za pravni obstoj. — Dražba lova. Lov krajevne phčine Prerldvor se bo oddajal v zakup na javni dražbi za dobo 5 let (od 1. aprila 1931. do 3L marca 1936) v uradu okrajnega glavars stva v Kranju 2. marca ob 9. — Za mrtve proglašeni. Okrožna so* dbsče v Celju jc uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve posestnik v Metnem vrbu Miha Fskin, posestnikov sin v Sotenskem Franc Golčrncti, posestu*£rv era v Sladki* gorel Mihael Jurše, posestnikov sin v Le= prnjivi Valentin Goričnfk in Jožef Vodeb iz St. Vida pri Grdbelnem. Vsi so odšli v začetku vojne na bojišče in se nis»o vrnili. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 22. do 31. decembra je bilo v dravski banovina 22 primerov tafuznih bolezni, 78 škrlatinke. 86 ošpic, 210 olavice, 24 sena, po 2 griže, dušljivega kašlja, krčevite odre* v en dosti in odrevenelosti tilnika ter 1 vxa* ničnega prisada. — Poštna hranilnica v preteklem letu. V primeri a predlanskim letom je poštna hranilnica lani zelo napredovala. Vloge po čekovnih in hramihRh računih so znašali ob koncu leta 1.182,141.64831 Dan. Celokupni promet po vseh računih jc pa znašal 239.704,253.932.58 Din. ŠtevUo čekovnih računov je naraslo od 17.793 na 19.193, sta* nje viog po čekovnih računih pa od 913J03.759.01 na 978.788,062.59 Din. — Enotni železniški imenik. V promet* nem mmistrstvu sestavljajo enoten železni* ški imenik in delo bo kmalu končano. Do* slej smo vmeJi štiri imenike, srbijanski v srbobrvatskem jeziku, madžarski v madžarskem jeziku, južnih železnic v nemščini in bosaasko*hcrcegov4oski tudi v nemščini. Zato je brilo poslovanje na železnicah zelo težko, zlasti pri nabavah, porabi in čuva* nju materija!.! rtd Imenik so sestavili teh* nični strokovnjaki in terminologija je ve* činoma slovanska. — Velika ekskurzija v Anglijo. Udruže* nje prijateljev Anglije in Amerike priredi v sporazumu z angleški mi konzulati v naši državi m »Putnikom* med velesejmi v Londonu in Birmšngha-mu veliko ekskurzijo v Anglijo. Udeleženci posetrjo tudi Bruselj, Pariz in Dunaj. Tja in nazaj bodo potovali zelo udobno v posebnA vagonih, stanovali pa povsod v prvovrstnih hotelih. Potovanje ne bo posebno drago, trajalo bo j3 dni, prične se 19. februarja v Beogradu in konča 3. marca. Na naših žeJeznicah bo« do imeli udeleženci polovično vožnjo. Pri? javiti se je treba »Putniku« do 10. febru* erja> — Tujski promet v Zagrebu. Lani je Zagreb obiskaJo 118-543 tujcev, od teh 77 tisoč 944 naših državljanov. Lani je v mestu samem prenočilo 331.643 tujcev. Največ tujcev je brlo v septembru. — Smole zagrebškega zoološkega vrta, Zagrebčani s svojim zo/^oškim vrtom na* majo sreče. Več eksotičnih živali in zveri jim je že poginilo. Pretekli teden je dole* tela zoo nova nesreča. Poginil je noj, ki so gs seveda drago plačali. — Uredba o lekarniški zbornici. »Sluz« bene Novine« ŠL 12. z dne 17. t. m. objav* ljajo uredbo o lekarniški zbornika. — Zakon o ureditvi avtobusnega pro= meta. V trgovinskem ministrstvu sp pripis* vik osnutek zakona o ureditvi avtobusne* ga prometa v vsej državi. Z novim zako* noro bo urejeno vprašanje potniškega in blagovnega prometa tam, kjer nd železnice. — Adresar našega gospodarstva V za* vodu za pospeševanje zunanje trgovine sestavljajo velik adresar našega gospodar* stva, ki bo zaključen ob koncu tekočega meseca. Adresar bV>be vsi naši konzulati v inozemstvu in vse ustanove, ki so v po* slovnih stikih z našimi gospodarskimi usta* novami. Adresar je uredil redakcijski odbor naših gospodarskih zb.ornic — Smrtna kosa, Včeraj je umrl na Viču po daljši težki boleznd biva! podjetnik & Dominik BattelSuo fz rodbine, ki je snana kot rodbina stavbnlkov. Pogreb bo -jutri ob 15. izpred mrtvaške veže splošne bolnice sa pokopališče na Viču. Blag mu spomin. Teiko prizadeti rodbini Iskreno eoseije: — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo manj oblačno in hladno vreme. Včeraj je brlo v dravski banovini jasno, toda me* gleno. drugod pa oblačno. Najvišja tempo* ratura je znašala v Splitu 9, v Mariboru 5JL v Skopi ju 4. v Zagrebu m Beogradu 3. v Sarajevu 2, v Ljubi jam 0.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761 mm, temperatura je znašala —5.4. — Samomor v Maribora. V noči od so* bote na nedeljo se je v Mariboru obesil fjOiotoi koči jaz Ivan Fartek, zaposlen pni tvrdki hran Dim java. Našb" sp ga obešenega v njegova sobici. Truplo eo prepeljali v mrtvašnico na Pobrežje. Vzrok samo* mora je bila neozdravljiva bolezen. — Krvava ljubavna tragedija. V Kovinu v Banatu se je te dna odigrale krvava Iju* bavna tragedija. P/*sestm'k J oca Štrba, oče treh otrok, je začel ljubavno razmerje z ženo Branka BudmUica, materjo treh otrok. Da se odfcrrža svoje žene, jo je začel pre* žepa vati in jo končno zappd^I od/ hiše. Nato je hotel ▼zeti ljubico k sebi. Ker pa Bu* dim lic rti bote! ničesar vedeti o ločitvi, mu je žena večkrat ušla. Te dni je s Štrbo zopet pobegnila v Beograd. Mod je izvedel za njen n/yvratek, vzel je samokres m od* šel naravnost v Str bino stanovanje. Zalo* tU je Strbo s svojo ž>no baš pri kosilu in je svojega tekmeca ustrelil v glavo. Potem je pozval sv*>jo ženo, naj mu sledi, sicer jo ustreli. Ko je hotel oče ustreljenega Strbe planiti na morilca, je streljaj rudi nanj in ga lahko ranil. Končno se je prostovoljno javil aVosniJtom. — Avtomobil povozil slovensko ciniki« njo v Zagrebu. V petek je v Zagrebu na Samoborski cesti neprevidni šofer Štefan Teriber povozil služkinjo Marijo Oračevo in jo precej poskodval. Služkinjo so moraH prepeljati v bolnico. Kakor čvp izpovedali očividci, jc nesrečo zakrivil Šofer, ker je prenaglo vozil. Zagrebška policija je včeraj neprevidnega šoferja obsodila na 30 dni zapora, poleg tega mu bo pa odvzeta koncesija za vožnje. — Umetno zobovje pogoltnil. O čudni , nesreči poroča jo iz Vršca v Vojvodini. Pred dvema mesecema je 341etrri posestnik Josip ZeEer prišel utrujen z dela domov in legel spat. Med spanjem je pa pogoltnil mostiček s tremi vrmetniTm zobovi, ki mu je obtičal v požiralniku. Zdravniki mu umetnega zp* bovja niso mogli potegniti iz grla. in so nra ga potisnila naprej. Zeller je zobovje kma» lu izloči!. Te dni je pa mož nenadoma umrl. Ker se je začela širiti govorka, da je umrl zato, ker je pogoltnil svoje zobe, so oblasti odredile obdukcijo trupla. SodtnozdTavni* ška komisija je pa ugotovila, da je Zeller podlegel na pljučna tuberkulozi in da smrt ni v nobeni zvezi s čudno nesrečo. Požirah nik. želodec in čreva so stala nepoškodovan na Radi konca sezije razprodaj?rno damske In otroške plašče za zimo in zgodnjo pomlad po globoko *wift«Tnh cenah! F. I. GOKIcAK, Ljubljana, Sv. Petra c 29 Oglejte si nizke cene in blage v izložbah? Iz Ljubljane —£j Poroke. Danes pop.oldne bosta na Viču dve poroki. V farni cerkvi sv. An t o* na se por oče posestnik in nadglednik to* bačne tovarne g. Mirko Knez z gdč. Min* ko Panceta v o in posestnik ter ushiž* benec tobačne tovarne g. Joško Z a vaš* n i k z gdč. Minko Knezovo, vsi iz uglednih narodnih viških rodbin. — Včeraj se je na Brezjah pororl tajnik Gremija tr* govcev g. Lojze Š m u c z gdč. Bojano L i* k ar j evo. Mladim zakoncem želimo obi* k> sreče! —Ij Nov smučarski film »Bela umetnost«. V sredo 21. t. m. bo presenetila ZKD ljubljansko občinstvo s premiere krasnega zimskosportnega filma »Bela umetnost«. Ta film, katerega je pridobil za Slovenijo ZŠS, je nemškega izvora in nam predočuje v čarobnih prizorih smuski šport od početnega stadija do najdovršenejše bra-vuroznosti in umetnosti. Film nas poučuje, kako je treba pričeti, kako trenirati, in končno nam pokaže izkušene smuške mojstre, njih drzne skoke itd. Film je delan v dolini Zermatt, deloma na Monte Rosi v višini 4400 m. V njem prikazujejo svojo spretnost znani najboljši svetovni emuški mojstri. Ako povemo še, da so naravni posnetki očarujoči, smo prepričani, da si bo ta film ogledal vsak smučar, vsak športnik in vsak ljubitelj lepe narave. Šolskim zavodom zelo priporočamo, da svetujejo mladini ogled tega sporeda. V slučaju večjega števila šolskih prijav, se bodo dale tudi posebne šolske predstave. Film bo predvajan v Ljubljani samo 2 dni in sicer v sredo in četrtek 21. in 22. t. m. v kinu Ljubljanski Dvor vsakokrat ob 4. popoldne, pol 8. in 9. uri zvečer. Ker je pričakovati velikega zanimanja za film, priporočamo cenj. občinstvu, da si nabavi vstopnice že v predprodaji pri blagajni kina »Dvor« od jutri od 10. dop. dalje. Vse okroglo — Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo v četrtek dne 22. januarja 1931 ob pol 9. uri zvečer v re* stavracijskih prostorih »Zvezda«. V ciklu predavanj »Ljudska univerza« pride na vrsto predavanje o zanimivem predmetu »Socialne in gospodarske razmere v rimski državi ob času apostola Pavla«. O tem predmetu i spregovori monsignore prof. dr. Josip A. UjčiČ. Gospod prediavatelj je znan govornik, ki zna hitro pridobiti po* elušaloe z zgovorno besedo in duhovitim obravnavanjem predmeta. Vstop je brezpla* čen. Gostje so dobrodošli. —lj Zadnje gostovanje -Dunajske operete« je presenetilo našo javnost in nič manj upravo Narodnega gledališča, ki je imela pred sklepom pogodbe o umetniški kvaliteti te igralske družine najboljša telefonsko zahtevana poročila in tiskane kritike. Ravnatelja opere, gospoda Mirka Polica, ki vodi svoje posle vestno in vešče, ne rad ene za to gostovanje najmanjša krivda. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. —lj Pevsko društvo »Sava« v Ljubljani ima v petek dne 23. t. m. v društveni sobi Mesarska cesta 4 sestanek, v nedeljo dne 25. t m. ob pol 14 pa redna občni zbor z c&ičajnim sporedom. —Jj Ponočnjakom je marsikaj napoti, so kot tista biblijska zver, ki hodi po svetu in gleda koga bi požrla — ker se naf ro kot pijavke. Poleti so trpele klopi v parkih in in tudi nasadi niso bili varni pred njimi zdaj, pozimi pa ti divjaki tudi na spe. povsod puščajo sledove svojega vzhlčenja, ki jim pa nikakor niso t čast. Sicer pa ta hranza ljudi ne di nič" na stojo čast. — V soboto DOnoči 90 polomih v Zvezdi ptičjo kruulnico. Seveda pijancem je pri »ikaj dovoljeno, to pa ni niti nil- takega — pijanci vzbujajo pri nas le veselje in celo — zavist. —lj >0 uiožnorti financiranja železniike pretre Korcrje-SuSak<. Jutri ob 20. zvečer se bo vršilo v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica za vse gospodarske kroge, zlasti pa za naše izvoznike, vefcvažno predavanje o niozhostih financiranja te proge. Predaval bo g. Evgen Lovšin. Zveza trgovskih gremijsv vabi gg. ljubljanske trgovce, da se predavanja v JStm večjem Številu udeleže. —lj Ali se veste, da se vrši letošnji obrtnički pk'5 v Ljubljani, dne 7. februarja v prostorih t-Kaziaev? 34.a Pesništvo v sovjetski Rusiji Umetnost je bila zmerom zrcalo do"b«». Nikjer se ni moči bolje prepričati o resničnosti tega dejstva, kakor t sovjetski Kralji. Revolucija, veliki vzgon industrijalizacije, kolektivizacija, brezbožni ška propaganda, to so teme, ki prevevajo zadnja leta vs* rusko javno življenje. V Rusiji se dandanes vsak otrok bavi s politiko in rešuje aktualne gospodarske probleme. Pri nas bi se tolikemu zanimanju sa javne zadeve smejali. Največji odmev pa po našla ta vprašanja v novi ruski poeziji, v kateri je sentimentalna ljubezenska lirika potisnjena popolnoma v stran. S tem sicer ni rečeno, da ta poezija ne pozna ljubezenskih motivov, nasprotno, na podlagi ideje svobodne ljubezni je nastala nova ljubezenska lirika, brez cmerave sentimentalnosti, v kateri se zrcali samozavest osvobojene žene. Ker pa je po komunističnem naziranju spolna ljubezen nasproti skupnemu delu za izgradnjo socializma nekaj malenkostnega, zavzema erotika v novi roški liriki tudi temu odgovarjajoče mesta Izmed sovjetskih pesnikov so pri nas do zdaj znani Jesenin, Mariengof in Maj*-kovski, o katerih se je že mnogo pisaro. Pač pa sta na primer popolnoma neznana Demjan Bjedni in Bezimenski, ki ju je zaradi njune popularnosti med masami ruskih delavcev in kmetov vredno omenitL Težko jč določati, kakšni pesniški smeri pripadajo novi ruski pesniki, zakaj oni so v prvi vrsti pesniki ljudskih mas, glasniki revolucije, ki v verzih opevajo vsakdanje politične dogodke, branijo centralno linijo stranke, agitirajo za kolhoze itd. Tudi taki poeziji bi se pri nas smejali in v svoji malomeščanski ideologiji po pravici. Prvi med njimi je Demjan Bjedni, baje nezakonski sin nekega kneza. Njegovi železni verzi so že v meščanski vojni navduševali rdeče vojake za boj. Njegove pesmi so vse najrazličnejše predelave starih motivov in vsakojake komunistične koračnice. Zadnja leta je posvetil svojo umetnost večinoma protiverski propagandi in izdal lani zbornik antireligioznih stihov >Tebl. o Gospod!< Naslov zbirke premoti celo zadovoljnega epikurejca, da seže po nji, pa 30 EesnfSa takoj odloži, čim prečita avtorjevo ime. Njegove pesmi, zlasti brezbozn&se, se odlikaiejo po izredni duhovitosti, v satirah pa je neusmiljeno brezobziren. Mnogi, — od visokih sovjetskih funkcionarjev do pravoslavnih popov, — se imajo zahvaliti v veliki meri ravno Demianu Bjednemu, da so postali v sovjetskem javnem življenju absolutno nemogoči. (Trocki L dr.). A. Bezimenski je pesnik Komsomola, komunistične mladine. Prvo njegovo večje delo je bila epopeja 2-Komsomolijac, ki obravnava dobo po zaključku meščanske vojne in vstaj kulakov (bogatih kmetov). Tudi on gre s časom naprej. V >Vistrjelue (Strelu), komediji v stihih, ki je izšla lani, podaja borbo ene izmed komsomolskih udarnih brigad z birokracijo in speeialisri-saboterji. fo je tema. vzeta iz sedanjosti in vobče najaktualnejša tema, kar si jih je mogel postaviti Bezimenski je mlad pesnik in stilistično skoraj boljši od Demiana Bjednega. Brez dvoma pa sta ta dva vrhova nove ruske poezije. Od drugih bi morda omenili še N, A sojeva kot avtorja mnogih bojnih pesmi, konjice Budjenega, Aleksandre Žarova in pesnika nove ruske vasi Fjodora ČJerniŠeva Zelo zanimive so kmečke pesmi, umetne in narodne (tudi nova narodna pesem nastaja v Rusiji), ki opevajo življenje v kolhozih (kolektivnih gospodarstvih) in vaških komunah. Pesnikov in pesnic je mnogo, omenimo naj le nekaj najznačilnejših naslovov teb novih pesmi, ki jih Je nedavno izdala moskovska državna založba pod redakcijo A. Lunačarskega v knjigi >Kras-noje znamja^: ^Pismenost*', >Vee za knjigo*. >Elektrifikacijar, >0 radijue, >Za industrializacijo«, >Tatjana-komisarka<. >0 traktorju c itd. To bi bil bežen pogled nove ruske poezije, ki je tesno zvezana z vsem, kar se danes godi v Rusiji. Zato je zelo težko globlje obdelati to temo, kajti pri nas je zanimanje za Rusijo premajhna Ljudje, k! trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih radi tega mučijo krvno pre-napolnjenje trebuha, pritisk krvi v mo- Zgane, glavobol. močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolesni dančne sluznice, fišurah hemeroldalnem zametku, fistulah, jemljejo za vstrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko > Franc Jožef ove« grenčice. Vodilni »dravniki kirurg-ičnlh zavodov izjavljajo, da so poslužujejo >Franc Jožef ove« grenčice po operacijah s< najboljšim uspehom. >Franc JoSefova« g«res> cica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. POMANJKLJIVOST NOVIN. — Vse novine so pristranske. — Kako to misliš? — Dan za dnem priobčujejo dolge posrortnice slavnim možem, nikoli ne napišejo niti vrstice ob rojstvu tega ali onega slavnega mota. BISTROUMNI TAST. — Gospod direktor, z vaso hčerko sv? se nasla. — Ze prav, jar bom pa moral piti čati najdenino. SCHICHTOV RADI0N"— *9ft nap mladina jpfese ali tte Dijak, Id le rad plesal, je zdaj odločen nasprotnik plesa 27. Cenjeni g. urednik! Brez vsake uvodne fraze se tudi jaz oglašam na vašo anketo o plesu. Skušal bom podati kolikor mogoče objektivno sodbo o dobrih in slabih stra* neb plesa. Najaktualnejša zadeva pri plesu je de« nar. Koliko jih ne pleše baš radi poman j* kanja denarja! Današnje plesne Sole pa obiskujejo večinoma dijaki. Zelo malo je med njimi takih, ki si lahko brez škode pritrgejo 20 ali več Din tedensko se ples. Seveda, koliko jih stane obleka in drugo na račun plesa! Nepremožen dijak si od ust pritrga, da gre na ples. Staršem si izmišljuje vse mogoče izdatke, v resnici pa štedi, da »zabije« na plesu. Seveda so pa tudi taki. ki si raje kupijo lepo knjigo sH gredo naš zle t, kakor pa na plesu. Druga stvar je šola. Dijak, ki nima v sebi energije, da bi v šoli zatrl spomine na, ples in na dekleta, je pri pouku sigurno zmešan, raztresen, nepazljiv. Koliko je pa takih, ki Sive samo za ples, »špricajo* šolo, da se gredo kamorsibodi učit najno* vejse figure plesov. Tak dijak nikoli več ne pride v pravi šolski tir. Ako se doma uči, mu gredo po glavi dekleta, plesne slike in zabava na plesih. Že par dni pred plesom živi v takem razpoloženju, par dni po plesu je pa se ves »tatnast«. Torej za Solo je ples brezpogojno škodljiv. Le za one dijake, ki iščejo na plesnih priredit* vab duševnega razvedrila, duševnega dozi* vetja, ki pa so duševno no plitvi, globoki, ples tudi v šolski dobi ne bo škodljiv! Pravtako dijak, ki preje ni nikoli obče* val z dekleti, kakor hitro začne posečati ples, izp remeni svoje vedenje in odnosa je do družbe ali predstojnikov. Neka samo* zavest, skoraj bahavost se oglasi v njem, ki ga dela odvratnega povsod. Večno hodi »napućen«, začne posečati »promenado« m vedno manj ga je doma Napram staršem postane hinavski, ker jim skriva evoja po* ta. Napram prijateljem je osoren, češ, po* glej, jaz plesom, ne vsakem oglu pozdra* vinn eno »damo«! Ta izpremeroba povzroči značilno potezo v njegovem značaju, nam* reč preziranje, ošabnost in nemožnost m* timnega razmerja napram prijateljem. Ta* ka izprememba je možna le na človeku brez resnosti, brez energije in volje. Naj* hujše posledice plesa so. da pač mnogi iz* premene radi njega svoje življenjske načrte in tudi nazore, ali pa da jim ples pre* preči izvedbo teh načrtov glede karijere ali odnosajev do družbe srn solidno življe* nje, pa jim bal posedanje plesnih priredi* ter onemogoči bvriitsv tega »klen2. Stvar, ob katero te jo obregnilo največ anket srjev, je pa morala, oziroma po kvar-jenJc mladine, katerega vzrok je bso ples. Žalibog je današnja mladina po večina ze* lo neresne, skorajda brez idealov. Sicer ni treba, da bi bili vsi strogi idealisti, toda saj j c solidno življenje, sreča v življenju ali lepa karijera tudi ideal! Se celo tak, ks je odvisen od svojeg* dela, od svojega znanja! Mladine, ki živi le za ples. izguhi tudi te, največ vredne ideale, njend Ideali so zgolj koketna, dekoltirana dekleta, ha* ravnost rečeno Ženska telesa, da o kakem duševnem, notranjem razmerju, harmoniji duš dveh današnjih plesalcev (dijakov seveda) v večini primerov sploh ni vredno govoriti. Puhlega, plitvega človeka ženo ne ples le živalski spolni nagon, ki najde wo* je zadoščenje bas pri plesu. Ples, v daies* nji obliki je prikladen le za mlade ljudi, ki tudi notranje doživljajo, ki pridejo na plesno prireditev morda le radi glasbe, a& radi enega samega dekleta, ki je njihov ideal! Kako naj pleše mladenič z nepozna* nimi mu dekleti, ko njegova izvoljenka sedi doma in pomaga staršem? Mar mu vest ne očita, da greši proti svoji dolžno* sti. ki mu jo nalaga ljubezen do odsome deklice? Na takega človeka ples M bo kvarno vplival. Hodil bo na ples samo zato, da se bo naučil plesati, de bo lahko zaplesal z svojo izvoljenko. Tak ml a leofč bo pri plesu z drugo, nepoznano mu dekli* co mislil na svojo, ne bo čutil v sebi pre* bujenja spolnega nagona, kakor ga tudi ne bo čutil, ko bo plesal s svojo izvoljenko. Toda žal takih, ki bi v svoji mladosti res že ljubili, je zelo malo, večinoma jih očara dekletove zunanjost ki ne zahtevajo od nje nikakih notranjih zadoščenj, marveč le telesno, zunanje naslajanje. Torej, ples bi bil primeren samo za one mlade ljudi, ki imajo neomahljivo voljo, dovršen značaj in ''zdelane načrte o 6voji bodočnosti Ko bodo drugi anketarji črt 11 to. si bo vsak najbrže mislil, da sem kak star rdi« 5ter. V njihovo veliko razočaranje pa jim povem, da sem dijak; som plesalce. Da. plesal sem, pa sem nehal. Ne morda radi materijelnib ozlrov, ne morda rici šole sli dema, marveč svojevoljno. k~r meni ples ni nudil nikakih užitkov. T mani svoje na* črte, svoje nazore o življenju in trdno vero v svojo bodočo karijero, ki *i jfl lab» ko ustvarim le z delom sv t je glave m rok, ne pa s »hohstap'enio« ;n piesom. Vsem anketarjsm, ki bi mi odgovorili ali pobijali moja zvajaria, bom z-:l • bva^ tesen ss sem veda3 rede vj»U priprav*je* zagovarjati svoje stzhlce pred komurkoli Sedmoioiec. Spominjajte se slepili! Str a n SLOVENSKI NA RX) D«, dne 19. januarja 1931 «>4«*r«»«ie tedenske rev?5«» *'^1ienie i*» svet«4? praktično pojmovanje življenja. Navadno pravimo tej dobri lastnosti lov za dolarjem, toda v resnici ne gre vedno za dobičkaželjnost. Sicer je pa tudi res, da so Američani močno udarjeni na denar, toda to jim je nekakšen sport. In tudi zameriti jim ne moremo, kajti malo je ameriških milijonarjev, ki bi na svojem bogastvu sedeli in ga zapustil lenim, zapravljivim potomcem, da bi ga v brezdelju razmetali. Nikjer na svetu ni toliko mecenov kakor v Ameriki. Ni večjega ameriškega mesta, ki bi ne imelo krasne in bogate Carneggijeve knjižnice. Milijoni, žrtvovani v ta namen, so bili dobro naloženi, kakor se vidi na presenetljivem številu posetni-kov. Kaj je storil nedostopni Pocke-feller za znanost vsega sveta, je dovolj znano. Koliko so žrtvovali ameriški bogataši za muzeje in galerije, si mi v skromnih razmerah niti misliti ne moremo. Sto in sto milijonov so dobile ameriške univerze in zato ni čuda, da so se tako lepo razvile. Zanimiv in vsega spoštovanja vreden pojav med ameriškimi meceni je G. Eastman iz Rochestra, znan vsemu svetu po svojih fotografskih aparatih. Ta si je izbral za svoje polje delovanje skrb za zobe mladine. Ko so se približno pred 15 leti v Ameriki ugotovili vzročno zvezo med boleznimi zob in drugimi boleznimi, so izračunali, kako ogromno izgubo trpi narodno gospodarstvo zato, ker ima že mladina slabe zobe. Predaleč bi zašli, če bi hoteli omeniti, kaj vse so Američani v tem pogledu dognali in dokazali. Eastman se je začel takoj zanimati za to vprašanje in prišel je do spoznanja, da je bolje le-čiti bolezni že pri otroku in imeti zdrave ljudi, kakor pa čakati, da začno bolehati odrasli ljudje, pri katerih je leče-nje mnogo težje. Zlo je treba čimprej izkoreniniti in poskrbeti, da pridejo v življenje zdravi in krepki ljudje. Mož je ustanovil leta 1916. v svojem rojstnem kraju velik, moderno opremljen in vzorno organiziran zavod za nego otroškega zobovja. Samo poslopje je veljalo nad 400.000 dolarjev. V fond za vzdrževanje zavoda je položil Eastman 1 milijon 800.000 dolarjev, poleg tega je pa določil še letno podporo v znesku 3 milijone Dm. Eastman je izjema med Američani, ki so večinoma zelo nacijonalni in se zanimajo samo za svojo domovino. Cim se je prepričal, da so v Evropi razmere glede sistematične borbe proti posledicam tako zvane fokalne infekcije ali z drugimi besedami iz gnilega zobovja izvirajočim boleznim mnogo slabše kakor v Ameriki, je ustanovil leta 1928. tak zavod tudi v Londonu. Predlanskim je žrtvoval zopet nekaj milijonov za tretji zavod, ki so ga ustanovili v Rimu. Proti koncu preteklega leta smo pa čitali, da je dal Eastman tudi Parizu en milijon dolarjev in da dobi tudi Francija zavod, v katerem bodo brezplačno lečili otrokom zobe. Nedavno je pa dobil v iste namene tudi Stockholm od plemenitega Američana en milijon švedskih kron. Tako velikodušni znajo biti pač samo Američani. Skoda le, da je Eastman redka izjema, kajti če bi bilo mnogo takih mecenov, bi bil tudi v Evropi položaj v marsikaterem pogledu boljši, kakor je zdaj. ga noče voziti, noben hotelir mu ne da sobe. Vse, česar se dotakne, celo vo* da, ki jo pije, velja za nečisto. Odlični pravnik ne sme hoditi niti po hodniku, temveč samo po sredi ulice, kajti v In» diji so ljudje tako strogo razdeljeni na kaste, da se panjev izogibljejo, češ, da bi se oskrunili, če bi se dotaknili nji* hove obleke. Kazen in uteha za dvoženstvo Čudne stvari se gode na svetu in čudna je usoda mnogih \yAi. Pred 18 leti se je preselil ključavničar O* to Luder iz Mannheima v Ameriko in s seboj je vzel tudi ženo. V obljubljeni novi deželi ga je čakala stara beda. Luder je moral trdo delati, da se je z ženo skromno preživljal in okusil je vse bridkosti ljudi, ki pridejo brez sredstev v Ameriko. Najprej je snažil čevlje in pomival posodo, potem je po* stal kolporter, dokler se ni končno lo* til svoje obrti Tedaj je pa izbruhnila vojna in Luder je kot dober Nemec mislil, da mora izpolniti svojo dolž* nost do stare domovine. Napotil se je v Nemčijo in oblekel vojaško suknjo, bi1 je ujet in z avstrijskimi ujetniki se je vrnil domov. V Avstriji je dobil službo pri železnici. Ta čas si je mož prizadeval najti svojo ženo, ki io je bil pustil v Ame* riki. Pošta mu je pa vračala pisma, češ, da njegove žene ne more najti. Tudi ameriške oblasti mu niso mogle pomagati. V dobri veri, da mu je že* na umrla, se je Luder v Inomostu d rus gič poročil. V srečnem zakonu je živel do lanskega leta, ko je dobil od sodi« šča obvestilo, naj prevzame dedščino po svoji v Ameriki umrli ženi. Šele te* daj je izvedel, da je živel celih osem mesecev v dvoženstvu. To je prišlo ljudem na ušesa in sledila je ovadba. Luder se je moral zagovarjati pred so* diščem v Inomostu zaradi dvoženstva. Obsojen je bil na dva meseca zapora in sicer pogojno, ker se je sodišče pre* nričalo, da je grešil obtoženec brez slabega namena. Znatno olajšanje je pa ubogemu Ahasveru dedščina v zne* sku 20.000 mark, ki pomeni zanj ko* nec bede in pomanjkanja. Učenjak brez človeških pravic Eden najzanimivejših udeležencev angleško«indijske konference je bil za* stopnik zaničevane indijske kaste pa* rijev dr. Ambedkar. Zaradi svoje vi* soke kulture in izredne družabne ugla* jenosti je bil dr. Ambedkar dobrodo* šel gost v angleški, družbi, nikakor pa ne v indijski, ki ga smatra še vedno za »nečistega parija«, čeprav je dosegel s svojo marljivostjo in nadarjenostjo visok družabni položaj. Že v zgodnji mladosti je opozoril Ambedkar nase nekega angleškega učitelja, ki je videl na verandi šole se* deti malega dečka in poslušati pouk. Učitelj se je kmalu prepričal o izredni nadarjenosti indijskega dečka. Za ma* let^a pripadnika zaničevane kaste se je zavzel neki angleški mecen, ki ga je poslal na univerzo v London in pozne* je še v Bonn. In dr. Ambedkar je znan zdaj kot strokovnjak na polju prava tudi izven mej Indije. Toda v Indiji je ostal navzlic visoki izobrazbi zaniče* van parij. Nihče ga doma niti za drag denar ne obrije, noben kočijaž ali šofer Ali sme mož odpirati ženina pisma Mnogo prahu je dvignila v franco* ski javnosti sodba, ki jo je izreklo te dni sodišče v Bordeauxu. Sodnik je namreč priznal, da ima mož pravico odpirati pisma, naslovljena na njegovo ženo. V motivaciji sodbe je rečeno, da ie mož po zakonu čuvar rodbinske ča* sti in da že zato lahko odpira na ženo naslovljena pisma, v katerih utegnejo biti važne, na rodbino nanašajoče se informacije. S tem naziranjem se pa ne strinja del francoskega tiska in seveda tudi ženski svet ne. Ženske pravijo, da smejo odpirati pisma samo tisti, na ka* tere so naslovljena. Celo oni, ki se v načelu strinjajo s sodnikovim nazira* njem, zahtevajo, naj se rodbinska pis* ma odpirajo vedno vpričo naslovljen* ca. Žene pa pripominjajo, da imajo tu* di one pravico odpirati moževa pisma, če priznavamo to pravico možem. Skli* cujejo se tudi na določbo francoskega zakona, ki ne prepoveduje ženi brskati po moževih žepih. STROŠKE NOGAVICE *£iGOH Nafbolpte, naftrajjnepe, »3 Umor in samomor V petek zvečer se je odigrala v or» dinacijski sobi zobotehnika Kaiserja v Rumburgu na Češkoslovaškem pretres* Ijiva tragedija. K zobotehniku je pri* šel 281etni sin lastnika drogerije Fride* rik Moller in zasnubil njegovo 171etno hčer. Mladi Moller, ki je bil hud mor* finist in se je moral že večkrat lečiti po raznih sanatorijih, je pa naletel na gluha ušesa. Zobotehnik mu je povedal v obraz, da mu hčerke pod nobe* nim pogojem ne da. Razburjeni mlade* nič je potegnil iz žepa revolver in ustrelil iz neposredne bližine dvakrat na zobotehnika, ki ga je zadel v tre* buh. Navzoča je bila zobotehnikova hčerka, ki je potegnila težko ranjenega očeta na hodnik in zaklenila vrata, vo* deča v ordinacijsko sobo. Zobotehnik se je na hodniku zgrudil in umrl. Krna* lu so prihiteli orožniki in obkolili hišo, misleč, da jih bo Moller napadel. Celo uro so oblegali hišo, potem so pa raz* bili okna ordinacijske sobe in našli mo* rilca v mlaki krvi. Moller se je ustrelil v glavo in krogla mu je prebila glavno žilo. Ko so vdrli orožniki v sobo, je bil že davno mrtev. Mestni pogrebni taved Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod Dominik Batlelino MvšI podjetnik dne 18. t. m. po daljšem mukepolnem trpljenju, previden s svetotajstvi, mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 20. januarja 1931 ob 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče na Viču. Vič - LJubljana, dne 19. januarja 1931. Žalujoči ostal? > mM al i o£lasi< *9aka beseda *• psu ta odgovor snamkof Plačo mm laMko cn4f m - Na mjrroianjo brom Lepo stanovanje s 4 sobami se za februarjev termin odda v EL nadstropju. Več pove kamnosek Vodnik. 622 Zanesljiv šofer ne čez 30 let star, brezpogojno zanesljiv vozač, po možnosti izučen strojni mehanik, vešč vseh popravil, dobi službo. Prosilci, ki obvladajo hrvatski in nemški jezik, naj se oglase in predlože spričevala na naslov: Beiersdorf — Maribor, Gregorčičeva 24. 623 Premog, drva. koks prodaja »ILIRIJA« d. s o. z., Ljubljana, Dunajska c 46 - telet. 2820 Miklošičeva c, 6 — tolef.2595 Kdo odda gostilno! Prevzamem takoj. Kavcij zmožen in dober plačnik. Prednost imajo kraji Kranj ali Domžale. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >Franci«. Telefon 205? Premog suha drv? Dospela so pristna štajerska« dolenjska in dalmatinska vina Se priporoča Restavracija »Pod Skalco" LJUBLJANA, Mestni trg št. 11 tnotovjem L Mikuš LJubljana, Mestni trg IS priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo -: točno in solidno. :- l^nfjpjn^l HOTEL MUCLI6 ima naprodaj prav dobro gnojeno crno vrtno po Din 20.— m8 na razpolago in odvoz je do konca marca 1931 615 Ženitna ponudba Gospodična, ki se je javila pod šifro »Plemenit karakter St. 516«, naj izvoli dvigniti list pod štev. 516 »Plemenit ka-raktei« pri upravi »Slovenskega Naroda«. 619 Tribuna dvoholo s „Sachs" posebno močni, okvir nizek, močnejša pnevmatika, motor v sredini montiran z dvojno predstavo in spojko, 1 Vi K. S. — Vozi 30 do 40 km na uro in porabi 2 litra goriva na 100 km Dobi se tudi sam motorček, katerega se lahko na navadno močno kolo montira. Cena prav nizka, ceniki franko. »Tribuna« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, _, Ljubljana, Karlovžka cesta jfc 4._ Priložnostni nakup Rokavice Nogavice zimsko ter drugo perilo, damske torbice is aktovke, kravate. ROBČKI, vsakovrstne TOALETNE POTREBŠČINE, naramnice in sploh GALANTERIJSKO BLAGO. JOSIP PETEUNC, Ljubljana za vodo blizu Prešernovega spomenika. Zarad' -*Ike zaloee znižane eene! tj I «n jnr .u jm ,p -h -n ,ii ,n gjj ,inrar^ ^rejule Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo in inseratni del lista: Oton Christol. — Vsi v LJubljani.