DELO® ŽIVLJENJE
glasilo delovne skupnosti tovarne obutve alpina živi
LETNIK 13_ŠTEVILKA 5
Poslovni uspeh prvega tromesečja
Pri analizi poslovnega uspeha januar—marec smo ugotovili, da smo v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta dosegli nekoliko več celotnega dohodka oziroma dohodka, tako v TOZD-u proizvodnje kot v TOZD-u prodaje. Iz obrazca poslovni uspeh med letom je razvidno, da so procentalno zelo porastli materialni stroški ter pogodbene in zakonske obveznosti. Amortizacija po predpisani stopnji, kakor tudi pospešena amortizacija sta grav tako v porastu. Iz tega sledi, da so prav vse obveznosti že v prvih mesecih letošnjega leta porastle tako v TOZD-u proizvodnje, kakor'tudi v TOZD-u prodaje, kar prav gotovo vpliva na končni rezultat obeh TOZD-ov. Ostanek dohodka je za organizacijo združenega dela sicer neznaten toda nekoliko večji kot leto dni poprej.
Zaloge so v primerjavi s prvim tromesečjem leta 1973 nekoliko nižje tako v TOZD-u proizvodnje kakor tudi v TOZD-u prodaje. Vendar lahko še vedno trdimo, da so zaloge v našem podjetju prevelike. TOZD prodaja še vedno ne pokriva povprečnih zalog s kvalitetnimi viri in je zato investicijsko nesposoben t. j. ne sme vlagati v nove investicije. Maloprodajna mreža predstavlja pomemben del našega poslovanja, kar je razvidno iz njene rasti in udeležbe v doseženih rezultatih. Perspektivni načrt našega podjetja je usmerjen poleg v nadaljnje razširjanje naših izdelkov na tuja tržišča, tudi na pospešeno širjenje prodajne zmogljivosti na domačem trgu, ker le tako lahko uspemo solidno poslovati. Istočasno ko ugotavljamo, da moramo širiti maloprodajno mrežo pa smo že v 1.1973
prejeli več odpovedi že obstoječih lokalov. V kolikor ne bomo sposobni omogočiti nadaljnje rasti maloprodajne mreže oziroma obdržati obstoječih kapacitet, bo za celotno organizacijo združenega dela nastopila neprecenljiva škoda. Zato je nujno, da po svojih močeh skušamo pomagati s tem, da zaloge tudi še v prihodnje znižujemo, predvsem pa zaloge gotovih izdelkov. Tako bomo postali ponovno sposobni vlagati v nove lokale oziroma v adaptacijo že obstoječih ter si tako zagotovili prodajo naših izdelkov na domačem tržišču, obenem pa bomo lahko v celoti realizirali sprejeti plan investicij za leto 1974.
Seveda lahko trdimo, da je obdobje treh mesecev prekratko za oceno uspešnosti poslovanja. Znano nam je tudi, da je prav prvo trome-sečje najbolj neugoden pokazatelj uspeha glede na mrtvo
prodajno sezono, vsaj na domačem tržišču. Ob upoštevanju omenjenih dejstev lahko ugotovimo, da obveznosti nenehno naraščajo, medtem ko na drugi strani nimamo možnosti kriti naraščanja istih z zviševanjem cen lastnih izdelkov. Torej zavedati se moramo, da samo s povečano produktivnostjo in vestnim ravnanjem s sredstvi lahko do-
V	I. tromesečju letošnjega leta smo skupno izdelali 282.914 parov obutve, od tega: težke obutve 25.979 parov navadne obutve 116.925 parov sandal	140.010 parov
V	letu 1973 v istem obdobju smo izdelali nekaj manj parov (266.549).
Tako smo kljub velikim težavam v proizvodnji izdelali letos 16365 parov obutve več.
Za leto 1974 planiramo izdelavo 1,150.000 parov različne obutve. Tako smo v I. tromesečju realizirali letni plan v višini 24,6%.
Vrednost proizvedene obutve v I. tromesečju pa je do-
_ŽIRI, 15. MAJ 1974
sežemo še boljši uspeh. Vplivati moramo na zmanjšanje stroškov, posebno tistih, katerih višina je odvisna od nas samih. Pretežni del leta je še pred nami in s pozitivnimi posegi lahko pripomore-mo, da bomo pri analizi celoletnega poslovanja ugotovili ugoden finančni rezultat, kar je prav gotovo želja nas vseh.
Ana Strllč, oec.
segla višino 46,108.195,88 din. S tem smo izpolnili letni plan v višini 22,4%.
Za leto 1973, v istem obdobju, je vrednost proizvodnje znašala okrog 85 milijonov S din več, to pa predvsem zaradi tega, ker smo izdelovali več dražje obutve (zaprte), medtem ko smo letos v tem času proizvajali večji del sandale, ki imajo manjšo vrednost, ker je v njih vdelanega manj materiala. Prav tako se je v letu 1974 zelo zmanjšala tudi proizvodnja težke obutve.
Tone Klemenčič
Letošnji jubilanti
Pred prvomajskimi prazniki smo imeli v podjetju majhno svečanost. Povabili smo delavce, ki so v letošnjem aprilu dopolnili 20 let delovne dobe v podjetju. Vročena so jim bila spominska darila — ročne ure. Predstavljamo vam jubilante:
1.	BURN IK ALOJZ,
2.	DOLIN AR DANICA,
3.	ERZNOŽNIK JULKA,
4.	FILIPIČ MARTINA,
5.	GREGORAČ VIDA,
6.	JEREB IVANKA,
7.	KEPEC MILENA,
8.	KONČAN MIRKO,
9.	MLINAR STEFAN, 10. MUR FRANC
11.	NOVAK MIRKO,
12.	OBLAK FRANC,
13.	ORESNIK ALOJZ,
14.	PROSEN VILJEM,
15.	STREL DOMINIK,
16.	ZAJEC ALFONZ,
17.	ŽAKELJ ANTON,
Vsem jubilantom iskreno čestitamo!
Proizvodnja v prvih treh mesecih
Zaloge so se zmanjšale
Razprava o sindikalni listi
Pred mesecem smo v našem podjetju začeli z obravnavo predloga takoimenovane SINDIKALNE LISTE, katero je osnovala Zveza sindikatov Slovenije. To je eden novih načinov medsebojnega dogovarjanja, ki je predvideno z novo ustavo in bo v bodoče temeljni način delovanja. Omenjena lista vsebuje enotna merila za formiranje in razdelitev osebnih dohodkov v celoti in je zaradi tega še bolj zanimiva za vse zainteresirane.
Tudi v našem podjetju smo tej listi že od vsega začetka posvetili veliko pozornosti. Podrobno smo jo obravnavali na mnogih samoupravnih organih, kakor tudi že na zborih delavcev v oddelkih. Na tem področju je še posebno delala naša sindikalna organizacija, tako pred zborom delavcev, kakor tudi po zboru, ko smo že imeli na razpolago pripombe iz razprav. Ugotovili smo, da so delavci listo sicer v celoti sprejeli, razen točke 8, ki vsebuje določila o vrednotenju delovnih izkušenj in stalnosti. V tej zadevi se delavci v večini bolj nagibajo k določilom našega dosedanjega pravilnika o delitvi OD, kateri daje večji poudarek stalnosti in izpolnjenim letom službe v našem podjetju. Na svoji zadnji seji je Izvršni odbor sindikalne organizacije »ALPINA« obširno razpravljal o tej točki in zaradi deljenih stališč ni zavzel dokončnega sklepa. Pooblastil je člane, ki jim je obračun OD dobro poznan, naj izdelajo določeno lestvico za nagrajevanje delavcev v »Alpini« na podlagi stalnosti in izpolnjenih službenih let v naši tovarni. Ta lestvica naj bi predstavljala dopolnilo vsebovanega načina nagrajevanja in predlagane sindikalne liste.
Pred nami stoji naloga, da na osnovi dokončno formuli-ranega samoupravnega dogovora, kateri bo vsekakor vseboval težnje vseh delovnih ljudi Slovenije in tako tudi naše težnje, izdelamo tak pravilnik o delitvi OD, ki bo zagotavljal enotna in do vseh pravična merila razdelitve OD in dajal neovirane možnosti nadaljnjega razvoja podjetja.
član
Izvršnega odbora Tomaž Justin
Kljub temu, da imamo letos več prodajaln, katere morajo tudi imeti osnovne zaloge, smo prvo tromesečje po prodanih parih in po vrednosti ugodno zaključili. Konec marca so bile zaloge obutve v prodajalnah po parih za 12 % manjše, po vrednosti pa za 3 %; v domačem skladišču so bile zaloge manjše po parih za 20 %, po vrednosti pa za 12%, tako da so bile skupne zaloge obutve po parih manjše za 18,6 %, po vrednosti pa za 8 %. Tudi prodaja na domačem in tujem tržišču je v tem času ugodno porasla. Izvozili smo za 136 % več parov obutve, po vrednosti pa za 96 % več kot v istem obdobju lani. Grosistom smo prodali za 27 % več parov obutve, po vrednosti pa za 73 % več. V lastni prodajni mreži smo prodali za 36 % več obutve po parih, po vrednosti pa za 32,8 % več. Tudi plan realiza-
V Portorožu je od 2. aprila do 6. aprila 1974 potekala po-slovodska konferenca, z namenom, da kritično oceni preteklo jesensko-zimsko sezono in da se objektivno, z vso zbranostjo in preudarno naročajo novi modeli za sezono jesen-zima 1974/75.
Zbrani podatki o poslovanju oziroma prodaji, od septembra do marca, torej za
cije po vrednosti smo presegli za 28,6 %. Vsi nanizani podatki so ugodnejši od lanskega leta, vendar se s tem ne smemo zavajati. Čeprav smo zaloge uspeli nekoliko znižati so v poprečju še vedno previsoke, posebno v prodajni mreži, kar nam dela težave pri pokrivanju poprečnih zalog v TOZD Prodaja. Tudi ostanek dohodka v tem obdobju ni zadovoljiv, ker smo imeli prevelika znižanja; tako po eni strani ugotavljamo zelo dober uspeh prodaje, po drugi strani pa preslabe finančne rezultate. Na tako stanje je vplivalo več elementov poslovanja vendar lahko rečemo, da so na prvem mestu posledice lanskega leta, ker smo s proizvodnjo preveč zamudili sezono pomlad-poletje in si s tem nakopali previsoke zaloge. Tem zalogam smo morali letos znižati cene, kar je vplivalo na slabši finančni rezultat. Poleg tega imamo še
šest mesecev jesensko-zimske sezone 1973/74, pokažejo, da je bila prodaja parovno in vrednostno precei večia od prodaje v istem razdobju sezone 72/73, seveda z upoštevanjem, da je k temu delno pripomoglo tudi znižanje v mesecu januarju. Zaloge zimske obutve so zmanjšane, tako v centrali kot v prodajalnah in potrebno bo smotrno zmanjševanje še zalog pomla-
vedno zamrznjene marže (rabate) in smo tudi po tej strani na meji rentabilnosti, saj stroški prodaje — poslovanja zelo hitro naraščajo, od najemnin, elektrike, vode, do raznovrstnih prispevkov itd. Pri izvozu na vzhod tudi ne dosegamo takih razlik v ceni, kot smo jih nekdaj, pri tem pa nam ostanki od izvoza delajo velike težave; prodajamo jih po nizki ceni in še ne gredo v prodajo. Proizvodnja bi morala bolj paziti na kvaliteto izdelane obutve, saj bi se s tem izognili ostankom izvoza in ne bi zamujali dobavnih rokov. Vedno znova ugotavljamo, da nam osnovna proizvodnja daje vse manj dobička, saj se niti po kvaliteti niti po količini ne moremo odlepiti od ustaljenih norm. Zaradi tega je izhod v izdelavi elementov za obutev in mogoče še v drugi vzporedni
dansko-letnih artiklov prejšnjih sezon.
Poslovodska konferenca je tokrat prvič potekala v smislu TOZD Prodaja in so bile dane tudi smernice o novi poslovni politiki. Glede na to, da je doslej vse znižanje bremenilo le prodajo, pa čeprav je bil mnogokrat vzrok slaba kvaliteta materiala ali izdelka, zamujeni roki izdelave ali druge spremembe, bo potrebno vse te stroške razmejevati oz. že prej določiti kriterije, ki bodo osnova za prevzem gotovih izdelkov v skladišče. Isto velja tudi za izvozne artikle.
Delavski svet TOZD Prodaja mora biti na svojih zasedanjih kompletno zastopan, opravičen izostanek je lahko le bolezen ali službena odsotnost. Tisti, ki teh pravil ne upošteva, naj bo razrešen članstva delavskega sveta TOZD Prodaja in naj se izvoli nov član, ki bo z odgovornostjo sprejel dano zaupanje.
Skrb za zmanjševanje zalog gotovih izdelkov naj ne bo le posamična, ampak skupna in vsaka prodajalna bo odgovarjala moralno in materialno za previsoke zaloge. Novi sporazum o delitvi sredstev za OD naj zajema tudi koeficient obračanja zalog. Razpravljalo se je tudi o problemih v skladiščni službi (razpisovanje in odprema) in v fakturnem oddelku. Dana je bila zahteva, da se dopolnijo manjkajoča delovna mesta, da bo delo nemoteno potekalo.
To so glavni zaključki obširne razprave in naloga nas vseh je, da se na prihodnji konferenci ne smejo več ponavljati problemi, ki se lahko odpravijo v tem obdobju.
Helena Rejc
dejavnosti. Res, da sedanji rezultati niso dovolj dobri, a je moralo priti do tega, če smo hoteli počistiti stare zaloge in jih prodati. Prodaja še naprej teče dobro, odmrznili smo precej sredstev in jih bomo še, tako da bomo ob polletju že lahko bolj optimistično razpoloženi.
Ivan Capuder
Proizvodnja za izvoz
Kvaliteta izdelkov in na drugi strani količina in produktivnost dela, sta dva ne-razdružljiva pokazatelja vsake proizvodnje.
V Alpini smo zadnjih nekaj let precej več pozornosti posvečali produktivnosti, kot pa kvaliteti. Rezultat tega je trenutno stanje, kjer se je pokazalo, da ne bomo kos zahtevni proizvodnji za izvoz v Sovjetsko zvezo. Ustavili smo se v začaranem krogu, kjer ni bilo niti količinsko in tudi ne kvalitetno izdelane obutve. Ugotavljali smo, da so no-tranjiki neprimerni, da je tehnologija zastarela in da jo je nujno treba spremeniti. Materiali za zgornje dele so v nekaterih primerih neprimerni, trdi in nam pri obdelavi pokajo.
Za izdelavo kvalitetne obutve je nujno zamenjati tudi nekatere stroje v montažnih oddelkih. Prvi poizkusi zamenjave so dali pozitivne rezultate. V ta namen smo se dogovorili s tovarnami, ki izdelujejo čevljarske stroje, da nam jih dajo na preizkus. V kolikor nam ne bodo odgovarjali, jih lahko vrnemo.
Kako važna je dobra in kvalitetna priprava dela in potem dosledno izvajanje postavljenih tehnoloških postopkov, nam pove tudi postavljeni proizvodni plan. Od 1. maja pa do 1. julija bomo delali izključno za izvoz in to za Sovjetsko zvezo, Švico in Združene države Amerike. Viškov za škart dajemo v delo zelo malo, ker nam zmanjšujejo razpoložljive kapacitete, določeni artikli pa so na domačem tržišču tudi zelo slabo prodajni. Dosedanji rezultat izdelanih parov za izvoz ni obetajoč. Toliko nepravilnosti, kot se jih je pojavilo pri začetnih serijah, se ne sme več ponoviti. Vsi tisti, ki delamo posredno ali neposredno v proizvodnji, se moramo poleg svojih pravic zavedati tudi svojih delovnih dolžnosti, ki niso majhne in za katere ne moremo trditi, da se dosledno izvajajo. Vse premalo je samokontrole, katera naj bi bila nosilec kvalitete in steber samoupravljanja.
Ing. Jože Bogataj
Na poslovodskl konferenci precej časa posvetijo Izbiri modelov
Poslovodska konferenca v Portorožu
Stanovanja solidarnostnega sklada
Popravek
Tiskarski škrat se je v prejšnji številki v prispevku IZ KADROVSKE SLU2BE — DOPUSTI vtihotapil v tabelo, ki nam je prikazovala IZRAČUN DOPUSTA, PRILAGOJENEGA NA 7-URNI DELOVNI CAS in je popolnoma zmešal zadnjo kolono »razlika«. Tabelo ponovno objavljamo (članom kolektiva pa se opravičujemo):
a	a	RAZLIKA
•3	3	-2	3
Q a 1/5 3	Q 3 «3
18 X 7 = 126	16 X 8 = 128	+2 uri
20	X 7 = 140	18 X 8 = 144	+ 4 ure
21	X 7 = 147	19 X 8 = 152	+ 5 ur
22	X 7 = 154	19X 8 = 152	—2uri
24	X 7 = 168	21 X 8 = 168	+ 0 ur
25	X 7 = 175	22 X 8 = 176	+ 1 ura
26	X 7 = 182	23 X 8 = 184	+ 2 uri
27	X 7 = 189	24 X 8 = 192	+ 3 ure
28	X 7 = 196	25 X 8 = 200	+ 4 ure
29	X 7 = 203	26 X 8 = 208	+ 5 ur 30X7 = 210	27 X 8 = 216	+ 6ur
Iz tega prikaza je v postavki RAZLIKA torej razvidno, da s prostimi sobotami, ki se štejejo v dopust, delavec ni prikrajšan pri nadomestilu, ki ga prejme za čas dopusta.
Največji delež sredstev solidarnostnega sklada prispevajo gospodarske organizacije (v 1.1973 — 73 %), zato je prav, da se o porabi teh sredstev in o finančnem načrtu solidarnostnega sklada obvesti širši krog delovnih ljudi, ki so ta sredstva ustvarili.
Sredstva sklada so v glavnem namenjena za nakup in gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnini. Ta stanovanja pa se dodelujejo tistim kategorijam občanov, ki zaradi nizkih osebnih dohodkov
2.4. DS TOZD Proizvodnje
Delavcu na traku 52/7,A. V. izrečen zadnji javni opomin zaradi malomarnega dela, s katerim je povzročil večjo količino nekvalitetnih izdelkov. Sprejete zahteve za rešitev nastalega problema v zvezi s kvaliteto naših proizvodov.
1.4. Svet
delovne skupnosti skupnih služb
Sprejet sklep o razporeditvi pripravnikov v strokovne službe. Referentu za nabavo gornjega usnja in referentu za kadrovske zadeve povišana skupina za izplačilo OD. Potrjene premestitve delavcev v nabavni službi. V delovno organizacijo sprejeta socialna delavka na enoletno pripravniško prakso.
10.4. Odbor za sredstva skupne porabe
Pripravljen predlog skupnemu delavskemu svetu za razdelitev stanovanjskih posojil za člane kolektiva tovarne v letu 1974. Sprejet plan uporabe sredstev skupne porabe in pripravljen predlog razdelitve dotacij organizacijam, društvom in klubom.
15.4. Svet
delovne skupnosti skupnih služb
Sprejet pravilnik o delovnih mestih, na katerih se opravlja zunanje trgovinski promet ter razpisni pogoji za delovno mesto šefa nabavne službe, ter sklenjeno, da se
niso sposobni sami karkoli prispevati k ureditvi svojega stanovanjskega problema. Posebni pogoji pa so določeni za prosilce , ki spadajo v kategorijo mladih družin. Komisija za sestavo prioritetne liste za dodelitev stanovanj sestavi vrstni red prosilcev na podlagi pravilnika za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnostnega sklada. Vrstni red prosilcev potrjuje UO solidarnostnega sklada.
Dohodki in izdatki sklada v 1.1973
7.827.816
111.345
192.505 8.131.666
3.157.922 113.587 3271509 4.860.157
za to delovno mesto izvrši razpis.
25.4. Odbor za
izobraževanje
Sprejet je sklep, da bi v letošnjem letu za izobraževanje namenili 75 milijonov starih din. Od tega 39 milijonov za redne štipendije, 26 milijonov za izredno izobraževanje ostalo pa za dopolnilno izobraževanje ob delu in družbenoekonomsko izobraževanje.
Odbor je razpravljal tudi o predlogu za strokovno ekskurzijo slušateljev Tehniške srednje šole v 2ireh in sklenil, da se predlog upošteva, še posebno, ker so slušatelji sami pripravljeni nositi del stroškov.
Iz zgornjih podatkov je razvidno, da je v 1.1973 ostalo še okrog 486 starih milijonov nerazporejenih sredstev, kar bo seveda precej povečalo maso dohodkov v 1.1974. Potrebno je omeniti, da je med izdatki v 1.1973 zajetih tudi 6 stanovanj, ki jih je solidarnostni sklad odkupil v novem stanovanjskem bloku za 104 stare milijone. Vsa sredstva so že razporejena. Finančni načrt za 1.1974, ki ga je sprejela tudi Občinska skupščina, pa je precej širok in optimističen, saj predvideva nakup kar 56 stanovanjskih enot, pa še vedno ostane na razpolago približno 187 starih milijonov, ki bi jih oročili pri prodajalcu stanovanj ali pri banki.
Tudi v Zireh bi bilo letos treba nujno zgraditi en stanovanjski blok z 12 stanovanjskimi enotami, saj tu ni vprašanje sredstev, pač pa organizacije in dogovora delovnih organizacij in ustanov ter našega celotnega samoupravnega sistema, vključno s KS. Gradbena sezona se je že zdavnaj pričela, 2 i rove i pa še vedno čakamo. Zavedati pa bi se morali, da je vsak dan dragocen in da se nam nihče ne bo prišel ponujat niti kot investitor niti kot izvajalec del.
Važno obvestilo:
Vsi, ki so upravičeni do stanovanja solidarnostnega sklada, upoštevajoč stanovanjske razmere, višino osebnega dohodka, število družinskih članov in druge kriterije predpisane s pravilnikom, naj čimprej pošljejo prošnje na naslov: Solidarnostni stanovanjski sklad občine škofja Loka. S tem seznanite tudi svoje znance, upokojence, člane ZB in druge.
C. S.
Novice iz kadrovske službe
Od tedaj, ko smo vam zadnjič postregli s kadrovskimi novicami, v februarski številki glasila, se je nabralo nekaj sprememb, ki pa bistveno ne vplivajo na število zaposlenih.
Konec aprila smo imeli vseh zaposlenih 1531, od tega v Zireh 1024 delavcev, v Gorenji vasi 190, na Colu 79 in v prodajni mreži 238 delavcev.
V tem obdobju so nastopili delo naslednji: Irma 2a-kelj, Raj ko Strel in Leopold Tavčar, ki sta se vrnila iz služenja kadrovskega roka, ter Marija Treven kot pripravnica, ki so nastopili delo v obratu 2iri, Skvarč Julka v obratu na Colu, medtem ko v obratu Gorenja vas v tem obdobju ni bilo sprememb. V prodajni mreži so nastopili delo naslednji: Stevanija Jan-kovič v Karlovcu, Heda Rozina v Trbovljah, Cetiba Vojič v Bihaču, Ljudmila Kosi v Ptuju, Slavka Peternel v Skofji Loki II in Ivan Romič v Osijeku.
Z delom so v tem času prenehali v obratu 2iri: Janez Fi-lipič, ml. zaradi odhoda na služenje kadrovskega roka in Ignac Poljanšek sporazumno. Ivanka Bajec iz obrata Col je samovoljno izstopila. V prodajni mreži sta Milan Tičar iz Kranja in Mehmed Brica iz Sarajeva prenehala delo zaradi odhoda na služenje kadrovskega roka, Dinko Sain iz Dubrovnika je prenehal z delom sporazumno. Marija Podobnik (2688) je bila na lastno željo premeščena iz obrata Gorenja vas v šivalnico obrata 2iri.
Obdobje marec—april je sicer dokaj umirjeno in ni večje fluktuacije v tem času že več let.
A. F.
Uspešno zaključen tečaj nemškega jezika
Naše podjetje je v zadnjih letih zelo okrepilo poslovne stike s tujino, zlasti s sosednjimi državami. Zato se vedno bolj kaže potreba po čim-večjem številu delavcev, ki bi vsaj pasivno obvladali kak tuj jezik, kar v veliki meri lajša poslovanje s tujimi poslovnimi ljudmi. Zavedajoč se take potrebe je naše podjetje v zimskih mesecih organiziralo nadaljevalni tečaj nemškega jezika v sodelovanju z Delavsko univerzo v Skofji Loki. Namen tečaja je bil utrditi in razširiti znanje tistih članov kolektiva, ki so vsaj nekoliko že obvladali osnove nemškega jezika. Osip tečajnikov je bil v primerjavi s podobnimi tečaji razmeroma majhen, saj je od 16. udeležencev zaključilo tečaj 12 tečajnikov.
S tečajem smo bili vsi udeleženci zelo zadovoljni. Prednost tega tečaja pred drugimi pa je bila predvsem v tem, da smo morali ob zaključku opraviti pismeni in ustni izpit, za katerega se je bilo potrebno skrbno pripraviti. Izpiti na takih tečajih silijo tečajnike, da jemljejo učenje bolj resno, hkrati pa je tudi pridobljeno znanje mnogo bolj utrjeno, kot bi bilo sicer.
Tečaj je trajal vse od začetka novembra do aprila, in sicer 2-krat tedensko po 3 ure.
Z opravljenim tečajem smo udeleženci marsikaj pridobili. Res pa je, da je učenju tujega jezika treba posvetiti mnogo truda in mnogo časa, če si hočemo pridobiti aktivno znanje.
Potrebno bi bilo opraviti še več podobnih tečajev, s katerimi bi se naše znanje še razširilo.
Anton ZakelJ
Zakaj tako?
Po predlogu sindikalnega sporazuma bo podjetje dolino vsakemu članu kolektiva regresirati obrok med delovnim časom v mesečnem znesku 100 din, t. j. priblitno 4,50 dinarja na delovni dan. Ker vsi člani kolektiva zaradi narave dela niso ob času malice v tovarni, nekaterim malice ne odgovarjajo zaradi dietne prehrane, mnogi pa tudi s kvaliteto toplih obrokov upravičeno niso zadovoljni, se sprašujemo, ali ne bi bilo bolje vsakemu delavcu dati blok za pripadajoči regres, s katerim bi lahko prosto izbiral med toplim obrokom in hladnimi jedili v našem bifeju.
Smo dovolj velik, 1500 članski kolektiv, da bi temu primerno moral biti zaloten tovarniški bife, če te res ni motno pripraviti vsaj dveh različnih, kvalitetnih toplih obrokov. Res zadnje čase kdaj pa kdaj pripravijo nekaj sendvičev, katerih cena je višja kot pri »Lustik«. Na razpolago je nato le še pašteta, sirček in ribe, telimo pa večjo izbiro, zlasti jogurta in ostalih mlečnih izdelkov, sadja, pakirane marmelade in podobnega v ta namen te tovarniško pakiranih proizvodov.
Smatramo, da so cene jedil v bifeju previsoke, celo višje kot v trgovinah. Cene naj bi bile prav tako nitje od trinih, kot za topli obrok, da bi na ta način koristil regres tudi tisti član kolektiva, ki si izbere mrzlo malico.
Prizadeti
Dohodki:
I. Obvezni prispevek za družbeno pomoč II. Neporabljena sredstva za gradnjo stanovanj
udeležencem NOB III. Neporabljena sredstva za subvencioniranje
stanarin Skupaj dohodki Izdatki: I. Nakupi stanovanj II. Subvencioniranje stanarin Skupaj izdatki Stanje sredstev 31.12.1973
Samoupravna kronika
— april 1974 —
Tam, kjer teče bistra Zilja, se po dolinah lepo zliva, kjer mi zibka tekla je, tega kraja jaz pozabim ne.
Slovenska mat' me je rodila, na svojih prsih me dojila, slovenske pesmi pevala, ko dete me je zibala.
Anton Jobst 80-letnik
Prav sredi te doline, ki jo opisuje pesem lezi kraj Šmohor (Hermagor) slabe tri kilometre vstran pa vas Brdo. V tej vasici je bil leta 1894 rojen slav-Ijenec. Očetu kmetu in podeželskemu orglarju ter materi iz rodbine poznanih Grafenauerjev so se rodili trije otroci, sami pob je. Srednjemu so dali ime Anton. Gotovo je imel že kot otrok smisel za glasbo, oče pa pravilno vzgojo, da je pomagal fantovemu nagnjenju. Sam mu je bil prvi učitelj glasbe. Kot šestnajstleten je prišel v Ljubljano na orglarsko šolo, kjer je bil ravnatelj profesor in skladatelj Stanko Premrl. To šolo je v dveh letih dovršil z odliko. Tudi po končani šoli mu je bil profesor Premrl glasbeni mentor in svetovavec. Seznanjal ga je z novejšimi glasbenimi prijemi, zato je skušal hoditi po poti nove smeri. Poglabljal se je še naprej v teorijo glasbe, študiral orgle in klavir. Oktobra leta 1912 je prišel v Žiri pogledat prvo službeno mesto. Med potjo po Poljanski dolini je že omahoval in se v duhu skoraj odpovedal službi v žireh. Tu pa je našel zbor pevcev, ki so ga takoj priklenili nase. Po dvainštiridesetih letih dela na glasbenem polju pa žal, številčno ne moremo ugotoviti, kolikim zborom je bil učitelj in vodja in na kolikih prireditvah in koncertih je sodeloval. Vemo le, da so bili pod njegovo roko vodeni vsi zbori v teh letih od otroških do mešanih, od moških do ženskih in to tudi vemo, da je bilo število glasov v zboru vedno in zmerom premalo. Poučeval je klavir na gimnaziji in na osnovni šoli, bil nekaj časa tudi kapelnik mladi godbi na pihala. Plodovito pa je Jobstovo skladateljsko delo. Poznamo nad tristo njegovih skladb. Nekaj pa se jih je med vojno izgubilo. Ena tretjina je posvetnih, dve tretjini pa cerkvenih, kar je razumljivo, saj je v izvajanju neprekosljiv mojster kraljice instrumentov. Veliko skladb je natisnjenih
po revijah in raznih pesmaricah. Strokovnjaki ocenjujejo skladateljeve skladbe takole: so privlačne in osvajajoče, ker uporablja bogastvo iz sveta harmonijskih barv ter ustvarja močne, pisane akorde in čudovito harmoniko. V oblikovanju je trden in posebno živahen v modulaciji. Je izviren in samorasel. Pesmi so sicer težke, a razumljive. Oceni strokovnjaka bi mogli pritegniti ne samo tisti, ki so kdaj-koli pod Jobstovim vodstvom sodelovali, temveč
tudi tisti, ki so ga slišali igrati ali slišali izvajanje njegovih skladb. Pojem glasbe je v Žireh povezan z Jobstovim imenom prav tako, kot je Alpina povezana z žirmi. Ni domačina, ki bi ga ne poznal in pozabljamo, da bi bil kje drugje njegov rojstni kraj. Sam pove dostikrat, da ga ljudje sprašujejo in se čudijo kako da je prišel iz Avstrije v Jugoslavijo. Pozabljamo namreč, da je bila pred prvo svetovno vojno ta dežela naša, davno nazaj naše prvo domovanje pred-
namcev. Druga kitica v začetku začete pesmi bodi temu dokaz in obenem čestitka skladatelju, da bi bil med nami Žirovci še vrsto let čil in zdrav.
Alfonz Zajec
Slavnostni koncert
Ze v prejšnji številki našega časopisa smo pisali, da slavi moški pevski zbor »ALPINE« 10-letnico delovanja. Prav v počastitev tega jubileja ter tudi v počastitev drugega pomembnega jubileja — 80-letnice skladatelja, pevo-vodje in učitelja ANTONA JOBSTA, je bil 21. aprila v Žireh SLAVNOSTNI KONCERT.
Pihalna godba ALPINE, Mešani pevski zbor ALPINE, Moški pevski zbor Alpine, Mladinski pevski zbor osnovne šole, Otroški pevski zbor osnovne šole in Mladinski komorni pevski zbor osnovne šole Žiri so bili izvajalci izredno uspelega programa. Izvajali so pretežno dela Antona Jobsta, vmes pa so bile tudi skladbe drugih znanih skladateljev, kot so Jakoba Gallusa, Mateja Hubada in Martina Zeleznika. Program je povezoval Boris Pečnik, ki je navzoče seznanil tudi z življenjsko potjo Antona Jobsta in s kroniko 10-letnega delovanja Moškega pevskega zbora Alpine.
Med programom je slavlje-nec Anton Jobst prejel mnogo čestitk. Čestital mu je predstavnik Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, predstavnica ZKPO občine Skofja Loka, predstavnik ZKPO občine Domžale, predstavnik Društva skladateljev Slovenije in še nekateri drugi. Čestitko Zirovcev je Antonu Jobstu izročila učenka Osnovne šole skupaj /. osemdesetimi nageljni. Slav-ljenec je bil ganjen in tudi mi v dvorani smo občutili, da so te čestitke iskrene, da so priznanja zaslužena. Čutili smo, da to ni navaden jubilej, temveč je to jubilej človeka, ki je v svojem življenju mnogo ustvaril, mnogo naučil. Zavedli smo se, da je med nami velik umetnik — glasbenik.
Tudi MOŠKI PEVSKI ZBOR ALPINE, drugi jubilant, je bil deležen pozornosti. Pevci tega zbora: CIRIL ERZNOZ-NIK, MAKS ZAKELJ, ANTON ZAKELJ, FRANC LO-STREK, DRAGO PISANEC,
MATIJA ZAJC, JANEZ TR-CEK, FRANC ZALAR, ANTON GORJUP in JAKA KLE-MENCIČ so prejeli Gallusove značke. LOVRU MOZINA in VIKIJU ZAKLJU je bilo to priznanje podeljeno že prej.
Vsi nastopajoči so prejeli od Zveze kulturno prosvetnih organizacij Skofja Loka posebna priznanja za uspešno delo.
Zirovci smo s polno dvorano dokazali, da vemo, da imamo v kraju ljudi, ki se kulturno udejstvujejo in so zmožni pripraviti dober kulturni program. Po tem koncertu zopet lahko povemo čisto po domače: »Lepo je bilo! Vsi nastopajoči so se zelo izkazali! Takih prireditev si še želimo!«
Na koncu pa se tudi mi pridružujemo čestitkam našim jubilantom; tovarišu ANTONU JOBSTU in NAŠEMU MOŠKEMU PEVSKEMU ZBORU želimo še mnogo zadovoljstva, ustvarjalnosti in uspehov.
Uredniški odbor
Ponosni prejemajo možje Gallusova priznanja.
Z ubrano pesmijo je program na slavnostnem koncertu popestril tudi MEŠANI PEVSKI ZBOR »ALPINA pod vodstvom Antona JOBSTA.
Ko smo lansko leto nastopali na izseljenskem pikniku v škofji Loki, se mi je porodila misel, da bi tudi mi, ži-rovski godbeniki, ob takih prilikah oblekli narodne noše in se s svojim, dokaj bogatim programom tudi narodnih melodij še bolj približali našim rojakom. V začetku je bila ideja plaha, toda bolj ko sem premišljeval, bolj se mi je zdela izvedljiva in odločil sem se speljati to akcijo.
Seveda je bil glavni problem denar. Poslali smo prošnje na več organizacij in s pomočjo le teh smo zbrali potrebno vsoto denarja. Omeniti pa moram, da smo precejšnjo količino prispevali godbeniki sami. Od Zveze kulturno prosvetnih organizacij Škofje Loke smo dobili del denarnih sredstev. Prav tako je prispevala tudi Socialistična zveza delovnega ljudstva občine Skofja Loka, občinski sindikalni svet ter sindikalna organizacija Alpine. Največ je seveda spet prispevala Alpina. Denar je bil zbran, precejšnjo oviro pa je povzročila tudi nabava vsega potrebnega materiala. Pri nas ga namreč ni dobiti, zato smo morali prestopiti meje in v ta namen odšteti še več denarja.
Končno so vse neprijetnosti za nami in že se lahko ponašamo z novimi oblekami. Kot redka pihalna godba v Sloveniji, ki ima narodno nošo, se bomo predstavili širšemu krogu v Ljubljani, ko bomo sodelovali na tradicionalni prireditvi Kmečka ohcet, ki bo 25. maja.
Viki Zakelj
skladatelja
Snemanje televizije
Čestitke Žirovcev izroča slavljencu Polona Zaje
Ponovno iskrene čestitke
Veselo razpoloženi na večerji po slavnostnem koncertu v jedilnici Alpine: desno od slavljenca predstavnica ZKPO občine Skofja Loka Brank Silva, levo njegova hčer Mojca.
Glasba je višje razodetje kot vsa modrost in filozofija
BEETHOVEN
Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in vse bolečine srca
SHAKESPEARE
V naravi ni najti nič lepšega in popolnejšega od glasbe. Ona usmerja človeka v globino njegove duše
Marij KOGOJ
Zirovski slikarji so pripravili razstavo svojih del in s tem počastili 80-letnico skladatelja Antona Jobsta. Otvoritev je bila 20. 4. 1974 ob 18. uri. V prijetnem domačem vzdušju je predsednik Svobode odprl razstavo ter z uvodno besedo zaželel slikarjem še v naprej veliko uspeha pri delu, počaščencu pa dobro počutje med Zirovci.
Navzoči so si z zanimanjem ogledali razstavljene slike. Gluhodedov nas je poleg krajin in tihožitja presenetil še z dvema portretoma, ki razstavo poživljata in kažeta slikarjev nenehni trud k izpopolnjevanju svojega daru.
Jože in Konrad Peternelj sta svoje spretnosti slikanja pokazala tudi na steklu, kar ponovno dokazuje to, da se s trdno voljo in vztrajnostjo da marsikaj doseči. Presenetljiva je primerjava obeh Pe-terneljev. Ko Jože ostaja v izrazu prvoten in umirjen in se ne oddaljuje od svojega prisvojenega izražanja, je Konrad začel pobirati povsem nove barve s palete.
Antona Jobsta poznamo vsi Žirovci, pa tudi mnogi izven Zirov, tudi onstran meja. Saj v našem kraju že preko 60 let neumorno ustvarja in poučuje na vokalno glasbenem področju.
Pretekli mesec 21. 4. smo v naši kulturni dvorani z lepim kulturnim programom proslavili njegovo 80-letnico. To pa ni bilo edino proslavljanje 80-letnice našega skladatelja, pe-vovodje in učitelja Antona Jobsta.
V ta namen smo pripravili v dogovoru z RTV Ljubljana tudi barvno snemanje treh šolskih zborov ter mešanega in moškega zbora ALPINA. Namen snemanja je prikazati širši javnosti vsaj delček tistega, kar je naš skladatelj ustvaril v svojem dosedanjem življenju. Tega pa ni malo. Obenem pa želimo, da vsa slovenska javnost spozna lepoto Zirov ter njene okolice in glasbeno življenje tega kraja. To je plod našega skladatelja Antona Jobsta.
Je pa to tudi priznanje in zadoščenje nam vsem, ki žrtvujemo svoj prosti čas za to dejavnost.
Na koncu še želja nas vseh, da bi to snemanje ne bilo
Z dvema plastikama se predstavlja Marjan Jereb. Sam, samcat, brez opore in vodnikov skuša obuditi les k življenju.
Na otvoritvi razstave žlrov-sklh slikarjev je Anton Jobst nazdravil tudi s svojo soprogo Minko.
Razstava je bila odprta teden dni, to je do 28. 4. 1974. Knjiga vtisov s podpisniki in upravičenimi pripombami ter pohvalami je samo dokaz, da si podobnih razstav domačini želijo.	Alfonz Zajec
zadnje, ampak, da bi se ob tako velikem razumevanju in podpori kolektiva ALPINE, kateremu izrekamo prisrčno
Mladinski komorni zbor Osnovne šole Žiri med snemanjem RTV. »Saj to pa Je na Selu,« boste uganili.
hvalo za pomoč, tako plodno delo na glasbenem področju še nadaljevalo.
Tone Gorjup
Družbena samozascita in statuti v organizacijah
združenega dela
Leta 1970 je skupščina SRS sprejela sklepe in priporočila s področja družbene samozaščite, kasneje pa je zvezna skupščina sprejela resolucijo o družbeni samozaščiti. Oba akta teh najvišjih samoupravnih teles naše družbe sta imela namen in cilj, da bi družbena samozaščita, kot samoupravna institucija zaživela v praksi in prodrla v zavest slehernega občana. S sprejetjem Ustave SFRJ in SRS je družbena samozaščita dobila tudi formalno zakonsko potrditev, saj sta obe ustavi posvetili družbeni samozaščiti posebno poglavje. Ustrezno mesto dobiva družbena samozaščita tudi v občinskih statutih. V teku je razprava, kako naj družbeno samozaščito opredelijo statuti krajevnih skupnosti. Zaradi tega mi dovolite, da vam posredujem nekaj svojih stališč, ki naj služijo delovnim ljudem kot podlaga za razmišljanje, kako bi družbeno samozaščito opredelili v statutih OZD.
Družbena samozaščita je najširši obrambni sistem naše socialistične samoupravne družbe, ki organizirano brani svoje interese in zagotavlja nadaljnji demokratski razvoj samoupravnega sistema. Izhajajoč iz ustavnih določil, je družbena samozaščita pravica in dolžnost vsakega občana. Zaradi tega si moramo vsestransko, na vseh nivojih prizadevati, da bi v slehernem občanu vzbudili zavest in občutek, da bo pri vsakodnevnih opravilih in delu pripravljen varovati z ustavo in zakoni določeni družbeni red, samoupravni sistem, braniti pravice in svoboščine občanov, skrbeti za varno življenje ljudi, družbenega in zasebnega premoženja, varovati javni red in mir ter skrbeti za prometno varnost. To bomo dosegli le s prizadevanji za višjo stopnjo splošne varnostne kulture, z dvigom socialistične zavesti in morale, z izobraževanjem delovnih ljudi in z ostvaritvi-jo takih pogojev dela in vzdušja v kolektivu, da bo delovnemu človeku zagotovljena pravna in dejanska varnost, kako bo konkretno in v skladu z zakoni uveljavljal svoje pravice in dolžnosti s področja družbene samozaščite.
Da so naši ljudje dovzetni in pripravljeni veliko storiti zoper razne oblike nasilja, kažejo zgodovinska dejstva, posebno v času NOV. Tudi sedanje množično sodelovanje prebivalstva v pripravah na vseljudski odpor nam to potrjuje. Dejstvo pa je, da gre v pojmovanjih družbene samozaščite mnogokrat za dileme ali napačna tolmačenja. Ko govorimo o družbeni samozaščiti, največkrat ljudje mislijo, na obrambo države in morebiti še na razne oblike sovražnega delovanja. Pozablja pa se na široko področje dela javne varnosti in druga področja, saj družbena
samozaščita do neke mere zajema vsa področja človekovega življenja, od raznih epidemij, elementarnih nezgod, do varstva okolja in narave.
V praksi se mnogokrat pojem družbene samozaščite istoveti s pojmom splošnega ljudskega odpora. Čeprav se naloge obeh sistemov pogosto stikajo in prepletajo, jih vendarle ne moremo enačiti. Družbena samozaščita je neposredna vsakodnevna aktivnost občanov, družbeno političnih skupnosti, krajevnih skupnosti, SZD, društev, političnih organizacij in vseh dejavnikov, da bi zavarovali samoupravni socialistični sistem, človeka, njegovo in družbeno premoženje pred zunanjimi in notranjimi napadi vseh vrst in oblik, ne glede na to ali prihajajo ti napadi od tujih sovražnih elementov ali domačih kriminalcev.
Splošni ljudski odpor pa je pripravljanje vseh množičnosti splošnega ljudskega odpora, vseh delovnih ljudi in nosilcev SLO na vlogo in njihovo aktivnost v slučaju agresije na SFRJ.
Družbene samozaščite tudi ne gre istovetiti s sistemom, v katerem bo vsakdo za vsakomur vohunil, nekaj poizvedoval, vsakdo vsakogar nadziral in naznanjal, temveč za sistem, v katerem bodo delovni ljudje na izviren način preganjali škodljivce družbenega in zasebnega premoženja, preventivno delovali in ukrepali proti vsem oblikam sovražnega delovanja, škodljivstva, itd.
Družbene samozaščite tudi ne smemo zreducirati na seštevek ukrepov, ki jih morajo opravljati razne strokovne službe po svoji službeni potrebi. Na drugi strani moramo zavračati vse poskuse in mišljenja, da z uveljavljanjem družbene samozaščite poskušajo organi javne in državne varnosti ter inšpekcijske službe prenesti skrb in odgovornost za varnost na vse ljudi in se s tem otresti z zakoni in ustavo naloženih dolžnosti.
Družbena samozaščita naj temelji na zavestnem spošto-
vanju zakonitosti in na vsakodnevni aktivnosti vseh občanov, da bi ustvarili samoupravno družbo, ki bo slonela predvsem na socialistični samoupravni zavesti. V takem sistemu organi varnosti in inšpekcije delujejo kot strokovne službe, ki s svojimi metodami in z zakoni določenimi ukrepi zagotavljajo, da se družbi nevarna dejanja odkrijejo, strokovno razčistijo in storilce ustrezno obravnavajo.
Taka stališča o vlogi in opredelitvi družbene samozaščite so bila izoblikovana na povsetovanju predstavnikov slovenskih občin v Krškem 22. 2. 1974. Bogata razprava na tem posvetovanju je pokazala, da delovni ljudje niso ravnodušni do teh vprašanj. Treba je le dvigati samoupravno zavest, varnostno kulturo in občutek za preprečevanje in odkrivanje raznih oblik škodljivstva. Zaradi tega naj vodstva OZD, samoupravni organi, družbeno-po-litične organizacije in druge institucije ukrenejo vse potrebno in zastavijo ves svoj vpliv, da bi družbena samozaščita dobila svoje mesto v temeljnih samoupravnih aktih OZD. Pri tem želimo opozoriti na dejstvo, da ne gre za deklarativno opredelitev ali golo predpisovanje določil iz ustave. Gre za uresničitev oblik in objektov družbene samozaščite; za določno opredelitev nosilcev družbene samozaščite v OZD; določitev kaj je predmet varovanja družbene samozaščite v OZD. Točno in konkretno je treba določiti pravice in dolžnosti delovnega človeka na področju družbene samozaščite. Nadalje je treba v aktih OZD določiti, kdo je odgovoren za aktivnost in koordinacijo vseh dejavnikov družbene samozaščite v OZD. Opredeliti se je treba tudi za sankcije, če kdo krši določila o družbeni samozaščiti.
Da bi te stvari lažje stekle in da bi OZD v samoupravnih aktih družbeni samozaščiti dodelile ustrezno mesto, je svet za splošne in notranje zadeve SO Škofja Loka na zadnji seji imenoval delovno
skupnost, ki naj z nasveti in drugimi oblikami pomoči pomaga OZD pri sestavljanju določil o družbeni samozaščiti v samoupravnih aktih. Isti svet je sprejel tudi sklep, da prevzame pobudo za sklic posveta predstavnikov OZD s področja občine Škofja Loka,
na katerem bi obravnavali problematiko družbene samozaščite in sprejeli stališča, ki naj s področja družbene samozaščite vsebujejo samoupravni akti v OZD.
Andrej Bolčina Komandir PM škofja Loka
Julij Gliha
Med godbeniki XXXI. divizije
/■SBBbBBBBBPBI
Godba XXXI. divizije v Preserjlh na Krasu
V letu 1944 je štab IX. korpusa dal diviziji nalogo, naj sestavi godbo na pihala. Z godbo bi dvigali moralo posebno na Primorskem, saj je tamkajšnje ljudstvo toliko let Uvelo pod italijanskim fašizmom, ki je zatiral slovensko pesem in glasbo.
XXXI. divizija je tako godbo organizirala zgodaj jeseni leta 1944. Godbenike so nabrali iz vrst borcev in jim dali glasbila bivše gasilske godbe iz Zirov. Tako se je začelo. Ta godba je bila v XXXI. diviziji le kratek čas: štab IX. korpusa jo je v poklical v svoj sestav. Po odhodu godbe v korpus je štab divizije občutil praznino in zato začel iskati novo moštvo. To pot je bilo Z organizacijo tete, ker ni bilo potrebnih glasbil.
Ko je bila potem divizija na pohodu iz Cerknega v Ziri, sem se po naključju srečal z godbeniki. Nekateri tovariši so me poznali in vedeli, da sem tudi godbenik — klarinetist. Svetovali so mi, naj pristopim h godbi, ki jo snujejo na novo. Tedaj sem bil pri topništvu IX. korpusa, zato nisem smel preprosto sam menjati enote, vendar pa so mi v štabu divizije rekli, da mi zaradi tega ni treba imeti nobenih pomislekov, saj bodo stvar uredili sami. Takoj sem odšel domov po klarinet in se z njim javil v štabu divizije, ki je bil tedaj na Selu pri Zi-reh. Tam je bilo zbranih le nekaj godbenikov: Filip Mu-ravec, Ante Čar in Franc Von-čina, vsi iz Idrije, Ivan Lan-gerholc iz Medvod, Jote Šolar nekje iz okolice Radovljice in drugi. Tedaj razen bas krilov-ke in klarineta še nismo imeli instrumentov. Se isti večer 12, decembra 1944 sva se z Lan-gerholcem naučila pozdrav zastavi, ki sva ga nato zjutraj tudi igrala. Ta godba je bila skromna, toda začetek je bil tu. V naslednjih dneh smo iz raznih krajev dobili še nekaj instrumentov, in tako je šlo na bolje. Za učitelja oziroma kapelnika smo dobili Joleta Klemenčiča iz Idrije, ki nam ga je za nekaj časa posodil IX. korpus. Tovariš Klemen-čič je takoj imel polne roke dela. Pisal je note in jih prirejal za naše instrumente. Poleg le znanih partizanskih pesmi in koračnic je komponi-
ral tudi lastne skladbe. Tako smo kmalu imeli za učenje dovolj pesmi, ki smo se jih pridno učili. Po enem tednu smo le javno nastopili. Bilo nas je osemnajst. Tudi ta druga godba je bila ustanovljena v Zireh, potem pa je bila dodeljena v sestav zaščitne čete XXXI. divizije. Poleg vsakodnevnih godbenih vaj pa smo opravljali tudi vse ostale naloge zaščitne čete.
Po nekaj dneh smo z divizijo krenili v Ceplez pri Cerknem. Od tam smo le čez nekaj dni, to je 22. decembra 1944, odšli na prvi bojni pohod: v Poljansko dolino, na belogardistično postojanko v Gorenji vasi. S štabom divizije smo se ustavili v Hotav-Ijah. Takrat smo imeli v varstvu tudi nekega nemškega vojaka — dezerterja z vzhodne fronte, doma iz Gradca, ki se je bil preoblekel in nekje na Gorenjskem pobegnil k partizanom. Od tam so ga poslali v našo divizijo, kjer naj bi čakal na odhod v Koroški bataljon. Ker je naš bobnar moral v Cerkno po »partop*, ga je tedaj nadomeščal ta Nemec. Dasi ni bil godbenik, je lovil takt še kar dobro. S tem smo ga 'tudi zaposlili, kajti vedno je moral biti med nami.
Pri obkoljevanju Gorenje vasi je Vojkova brigada le zasedla pololaje, tako tudi arti-lerija. Njihova naloga je bila likvidirati postojanko. Mi z godbo smo šli v neposredno blilino Gorenje vasi ter igrati vso noč. Čeprav so iz cerkvenega zvonika nenehno streljali proti nam, nismo nehali. Le včasih smo se zaradi prehudega ognja morali umakniti v ta ali drug zaklon. Zjutraj smo opazili, da obstreljujejo tudi naše artilerijske pololaje, ki so bili med nami na hribčku onkraj Sore. Zaradi hudega sovralnega ognja so naši topničarji morali zapustiti pololaj in se umakniti v dolino, čudili smo se ,od kod tako obstreljevanje, saj smo bili poučeni, da v Gorenji vasi nimajo topov. Medtem je prišla bolničarka Zmaga in nam javila, da je postojanka dobila pomoč, ker so prišli tanki iz Škofje Loke, in da naj se takoj umaknemo. Umaknili smo se v Hotavlje.
(Dalje prihodnjič)
22. aprila smo pionirji naše šole prejeli KURIRCKOVO POŠTO od pionirjev osnovne šole Vrh nad Rovtami. Ekipo pionlrjev-kurlrjev smo toplo sprejeli in za vse učence pripravili kulturni program. Prebrali smo pozdravno pismo za 82. rojstni dan tov. Tita. Kurirčkovo pošto smo nesli v Javorjev dol, kjer so jo prejeli pionirji osnovne šole Sovodenj.
Veliko je srečnih dni v naši mladosti, toda 25. maj jc gotovo najlepši dan v mesecu maju. Mladost. Beseda, ki pomeni zdravje, veselje, srečo, brezskrbnost in prihodnost. Pridno se bomo učili, kakor to vsi pričakujejo od nas, da bomo nekoč zrasli v razumne in plemenite može ln žene; državljane, ki se ne bodo ustrašili težav, brez katerih v današnjem času hitrega razvoja ne gre.
Iz rok v roke bo potovala kurirčkova pošta, ki jo bodo spremljala srca, polna ljubezni do tebe, dragi tovariš Tito. Kot živa reka bo tekla kurirčkova pošta iz kraja v kraj in od mesta do mesta; ob njej pa se bodo spletale trdne vezi prijateljstva in enotnosti vseh jugoslovanskih
narodov.	Pionirski odbor osnovne šole
»padlih prvoborcev« Žiri
Po daljšem premoru so prišle na vrsto zopet športne novice, ker jih je precej, bom poročal samo o najvažnejših.
Košarka:
Tako Kladivar, kot SSD Tabor, sta letošnjo zimo dobro izkoristila telovadnico v go-renjevaški osnovni šoli. Marljivo so trenirali, odigrali več prijateljskih tekem in sodelovali v občinski ligi. Uspehi tega marljivega dela so se že začeli kazati.
SSD Tabor Žiri
Pionirji in pionirke so v zimskem času igrali v občin-
ski košarkarski ligi. Liga je bila razdeljena v dva kvalitetna razreda, in sicer so v prvem tekmovali: SSD Tabor Žiri, Mladi rod Skofja Loka in Trata, v drugem pa Gorenja vas in Železniki. Končni vrstni red je bil takle:
Dekleta:
1.	Tabor	6 4 2	8	277: 16
2.	Trata	6 4 2	8	197:194
3.	Mladi rod	6 1 5	2	143:270
Fantje:
1.	Tabor	6 6 0 12	323:170
2.	Mladi rod	6 3 3	6	220:246
3.	Trata	6 0 6	0	166:293
PRAZNOVANJE 50. OBLETNICE ZLOMA ORJUNE V ZASAVJU
V revirjih se pripravljajo na praznovanje 50 letnice enega izmed najpomembnejših dogodkov iz bogate, revolucionarne zgodovine delavskega gibanja v revirjih. 1. junija 1974. leta poteče namreč 50 let od zgodovinskega spopada slovenskega delavstva s fašistično organizacijo »Orjuna« (Organizacija jugoslovanskih nacionalistov). Tega dne je slovenski proletariat na čelu z revirskimi rudarji — delavci pod vodstvom Komunistične partije, skupno z delavskimi obrambnimi četami PAČ iz revirjev in Ljubljane zadal tej organizaciji odločilen udarec, od katerega se ta jugoslovanska fašistična organizacija ni več opomogla.
Dogodki v Trbovljah so sestavni del boja jugoslovanskega delavskega razreda proti takratnemu centralističnemu režimu v Jugoslaviji ter jugoslovanskemu nacionalizmu, ki ga je ponujala Orjuna, prežetega z brutalnostjo fašizma ter so kot taki pripomogli, da je bil odbit prvi val fašizma v Jugoslaviji.
Osrednja proslava slovenskega delavstva, posvečena 50. obletnici spopada in zloma Orjune bo 1. junija letos v Trbovljah.
Pri dekletih so osvojile prvo mesto Zirovke zaradi boljše razlike v koših, fantje pa so bili brez prave konkurence. Najboljša strelca sta bila pri dekletih Nada Kavčič s 75 koši, pri fantih Konrad Iste-nič s 150 danimi koši, oba člana SSD Tabor.
6. in 7. 4. so se udeležile mlajše in starejše pionirke, občinskega prvenstva v košarki, ki je bilo v Gorenji vasi. V obeh konkurencah so osvojile prvo mesto,
12. in 13. 4. pa je bilo ponovno v Gorenji vasi, občinsko prvenstvo za mlajše in starejše pionirje. Tudi tu sta obe prvi mesti pripadli Zirov-cem.
Takoj po občinskem tekmovanju pa so se starejše pionirke 20. in 21. 4. udeležile gorenjskega prvenstva, ki je bilo v Kranju. Zirovke so dosegle naslednje rezultate:
Tabor : Cerklje 54:8 Tabor : Kranjska gora 42:22 Tabor : Trata 55:15
Kot vidimo so v času manj kot 30 dni, prizadevni osnovnošolski košarkarji osvojili kar 5 pokalov. Čestitamo!
K. K. Kladivar
Tudi ta ekipa letos starta v novo sezono z veliko večjimi ambicijami kot prejšnja leta. Dobila je novega trenerja in njegovo delo je že začelo kazati prve znake napredka.
V zimskem času so tekmovali v zimski občinski ligi, kjer so tekmovale ekipe: Kladivar I, Kladivar mladin-
(Nadaljevanje na 8. str.)
Izvolili smo delegate in delegacije
31. marca 1974 smo v občini Skofja Loka in s tem tudi v našem kraju volili delegate v zbore skupščine občine.
V	DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR so bili izvoljeni:
1.	Branko Berčič	17.593 glasov
2.	Franc Bevk	17.597 glasov
3.	Bogataj Valentin	17.600 glasov
4.	Djordje Buble	17.585 glasov
5.	Matjaž Cepin	17.594 glasov
6.	Zorka Cujovič	17.573 glasov
7.	Peter Finžgar	17.581 glasov
8.	Milan Gartner	17.607 glasov
9.	Marija Justin	17.572 glasov
10.	Iztok Kavčič	17.607 glasov
11.	Ivo Kržišnik	17.595 glasov
12.	Vinko Kržišnik	17.608 glasov
13.	Albin Lavtar	17.585 glasov
14.	Janez Miklič	17.604 glasov
15.	Miro Pinterič	17.597 glasov
16.	Tone Polajnar	17.582 glasov
17.	Slobodan Poljanšek	17.613 glasov
18.	Stane Preskar	17.599 glasov
19.	Milica Primožič	17.587 glasov
20.	Stane Rant	17.584 glasov
21.	Roman Teržan	17.588 glasov Od 21325 volilnih upravičencev jih je glasovalo 19.678, kar
jc 92,98%. 17.647 volilcev je glasovalo za listo, 1173 proti listi.
V	delegacijo za ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI pa smo v naši krajevni skupnosti izmed 26 kandidatov izvolili naslednje:
1.	Anton Bačnar	2.092 glasov
2.	Marjan Bogataj	1.842 glasov
3.	Bogomir Cokan	1.970 glasov
4.	Milan Dolenc	1.879 glasov 5. Emil Govekar 1.922 glasov
6.	Franc Jereb	1.728 glasov
7.	Janez Jereb	1.660 glasov
8.	Ludvik Jesenovec	1.838 glasov
9.	Jakob Jurca	1.877 glasov
10.	Ernest Kokelj	1.855 glasov
11.	Tomaž Košir	1.880 glasov
12.	Ančka Loštrk	1.851 glasov
13.	Anton Pintar	1.934 glasov
14.	Franci Poljanšek	2.005 glasov
15.	Janko Poljanšek	1.653 glasov
16.	Anton Stumberger	1.667 glasov
17.	Franc Treven	1.797 glasov
18.	Milan Trojar	1.771 glasov
19.	Janko Zabukovec	1.870 glasov
20.	Ivan Zakelj	1.698 glasov
21.	Viktor Zakelj	1.886 glasov
V	naši krajevni skupnosti je 2.716 volilnih upravičencev, od katerih je volilo 2.556 ljudi ali 93,22 %.
Kmetje z našega področja pa so v delegacijo od 12 kandidatov z 92,75% udeležbo na volitvah izvolili naslednjih 7:
1.	Janez Bedrač	152 glasov
2.	Breda Bogataj	145 glasov
3.	Viljem Filipič	141 glasov
4.	Janez Kavčič	164 glasov
5.	Stanko Kogovšek	174 glasov
6.	Anica Seljak	152 glasov
7.	Matevž Treven	161 glasov S člani delegacij za zbor združenega dela občinske skupščine Skofja Loka, ki so bili izvoljeni v temeljnih organizacijah združenega dela, smo vas seznanili v prejšnjem glasilu, in smo hkrati obravnavali tudi vlogo bodočega delegata.
Tekmovanje veteranov na Kaninu
20. aprila letos, že sedmič po vrsti, je bilo smučarsko tekmovanje veteranov v veleslalomu, na Kaninu nad Bovcem.
Ta prireditev ni toliko tekmovalnega značaja, ampak bolj srečanje »starih asov«, bivših državnih reprezentan-tov ter preizkušnja njihovih zmogljivosti. Pokazalo se je, da so kljub letom še vedno »asi«.
Pravico nastopa so imeli vsi smučarji od letnika 1918 pa do 1943. Pokrovitelj tega tekmovanja je bila Smučar-sk zveza Slovenije in časopis ITD. Tekmovalci so bili razdeljeni po starostnih skupinah.
Srečanja se je udeležilo tudi osem članov našega kolektiva, in sicer: Rado Podobnik, Peter Kosmač, Lojze Bumik, Silvo Trček, Lojze Podobnik, Stane Car, Janez Celik in Metod Erznožnik. Uvrstili so se kar lepo, saj so zasedli od 2. do 10. mesto v svojih skupinah. Vsi udeleženci tega tekmovanja so bili nadvse zadovoljni, saj je bila organizacija zelo dobra, snežne razmere ugodne in vreme čudovito.
Kanin, kot novo visokogorsko smučarsko središče, blesteč v soncu, vabi turiste in smučarje. Z višino nad 2200 metrov pa omogoča čudovit razgled po naših in sosednjih Alpah.	M. Erznožnik
STRAN 8
Nagradna križanka »Ob dnevu mladosti«
IwemSka REKA,KI TEČE SKOZI EMDEN
UEKPAJ OPLIČEH AWER.M-SAR (306}
PROIZVOD TERMOELEKTRARNE
DOKON&HO TKAHJE
ZVESTA DOmCA ŽIVAL
IME IQRALKE qARDWER
P0C03MI VEZWIK
A0U1KA JUSTIU
SOUJA IPAVEC IZRASTEK V USTIH
SOU 3A ABRAA
TY SERIJA OZPRAM (P«,......)
zu duhv
VIHARJU'
[UMETNIK. V OPERI
L ISTIMA
LOKAL V L3UBL3NJI
da: ...
IZBOLSAHJE HIQIEUSK1H BttMER
PREDSEDNIK MLADINSKEGA AKTIVA C" ALPINE Ss ŽIRI
POSTOPEK M CARINI
2VAREK, DEKOKT
MVINA.
POSEKAH SVtT
STAROCER-KVEMOSLO-VAUSKI POLCIASMIKI
60DIKAV0
mm
BIZJAU IVAUA
IZRASTEK HA GLAVI OBLIKA TUJ ZtU.IMEHA
PESNIK QRUPEK1
POVEST
UASA PEVKA (EVA)
RASTLINA KOZJA DETELJA
VIDA LIKAR SRBSKO M. IME
WE FILM. IGRALCA DELOMA
KLADA ŽA SEKANJE
MEPICINSKI MATERIAL SPONA, OKOV
NAJDALJ^ AFRIŠKA REKA
BICIUEL
OBLIKA. IflENAHEJCE PALČEK. Škrat
PRIIMEK TREH SLOV. SKLADATELJEV
KRATICA JADIDtTl
ERJAVEC FRAN
SKANDINAVSKI DROBIŽ KWTICAZA AORIST
SLOVENSKI PISATELJ (FRAN)
UERCAf, UERCALO
ELEKJRO-IUPU5TRIJA
lOAtT"
taw Slavka
NOVAK
Mk 3ERE6 IVAM CAPUDER
KROLNIK
DMAČElflE ZA ZAKOVICO (PRI NETANJU)
ČUSTVO, VZNEMIRJENOST
SAMSKE ŽENSKE
TOBUS
REŠITEV PREJŠNJE
KRIŽANKE
Vodoravno: MEJA, LAV-RA, ALEKSANDER, PRAZNIK DELA, COP, ARI, ANORTIT, EBRO, SLAVNIK, LOJ, SPINA, IPSILON, IME-NO, TRME2, KIKS, POSTA, AS, IVE, IA, NETRESK, HALA, TERMOSTAT, JR, I LAVA, AMER, TE2, BA, KSI, AGE, VM, HVALISAVKA, SPLAK, SADAT, IRADIACI-JA, NR, EJA, INCIDENT, MANIJA, MUR, SLA, ENA, KOREN
Med reševalci so bili izžrebani:
I. nagrada: NAGLIC PEP-CA, Stara vas 91 II. nagrada: JULKA JESEN-KO, Stara vas 59 III. nagrada: STANE CAR, Selo
Pripomniti moramo, da smo za to križanko prejeli samo 21 rešitev in še od teh je bila več kot polovica nepravilnih. Upamo pa, da se bo stanje popravilo in že za današnjo »KRI2ANKO OB DNEVU MLADOSTI« pričakujemo več sodelovanja.
UrednlSkl odbor
Rešitve današnje križanke bo sprejemalo uredništvo do 1. junija 1974. Nagrade: 50,00 din, 30,00 din, in 20,00 din.
Šport
»DELO, ŽIVLJENJE« je glasilo tovarno obutve ALPINE 2IRI
Ureja ga uredniški odbor:
ANA RAMPFE VLADIMIR PIVK ALFONZ ZAJEC MILAN MOČNIK ANTON ZAJCEIJ RUDOLF POUANSEK
MAJDA JESENKO — od-govorni urednik
Izhaja mesečno. Naklada 1600 izvodov
Fotografije: FRANC JESENKO
Tisk: Gorenjski tisk Kranj
Poročeni v aprilu: MILENA TRATNIK In DRAGO KUNC ter Francka Kenda (GV) Čestitamo!
(Nadaljevanje s 7. str.)
ci, Kroj I, Kroj mlajši veterani, Kroj starejši veterani, Gorenja vas in Medvode.
Ker sta po končanem tekmovanju tako Kladivar I, kot Kroj mlajši veterani imela enako število točk, sta odigrala še tretjo tekmo, v kateri je Kroj zmagal in tako zasluženo osvojil prvo mesto.
Sicer pa bodo člani Kladi-varja letos nastopali v II. slovenski ligi — zahod, kjer so že odigrali eno tekmo. V izredno trdi in borbeni igri, so premagali enega favoritov tekmovanja, ekipo Grosista iz Nove Gorice, s 64:59.
Hkrati s člani igrajo v isti ligi, samo v mladinski konkurenci, tudi mladinci Kladivar-ja. Tudi ti so v prvi tekmi visoko premagali ekipo Grosista s 83:59.
Ker kljub temu, da ima Kladivar 2 ekipi, veliko igralcev, predvsem starejših, ne morejo igrati, zato se je ustanovila še ena ekipa, ekipa veteranov, ki bodo igrali v Gorenjski ligi. Njihov nastop bo bolj rekreativen kot tekmovalni, vendar upamo, da nas
ne bodo razočarali. Poleg njih bodo igrali še: IBI, Go-tik, Beksel, vsi iz Kranja, Naklo, Šenčur, Tržič, Radovljica, Goreja vas II, Cerklje.
Ker se je pri ženskah ponovno formirala enotna I. slovenska liga in II. liga vzhod in zahod, so košarkarice Kla-divarja pristale v zahodni ligi. Igrale bodo skupno z ekipami: Litija, Jesenice, Triglav, Kranj, Trikon Kočevje, Slovan, Postojna, Bežigrad 74 in Domžale. Huda konkurenca, v kateri bodo poskušale 2irovke pridobiti pravico igranja v I. slovenski ligi.
Judo
Ekipa Alpine, ki je lansko leto izpadla iz prve slovenske lige, si bo letos poskušala priboriti ponoven vstop v družbo najboljših. Da pa bodo to dosegli, bodo morali premagati naslednje nasprotnike: Koper, ekipo Milice, Olimpi-jo III, Novo Gorico, Piran, 2elezničar Ljubljana in Partizan Bežigrad. Start je bil več kot uspešen, saj so v prvem troboju premagali ekipo Kopra s 5:2 in Milico s 5:2. Ker so precej pomladili ekipo, je
upati, da bodo ob podpori veterana žirovskega juda Toneta Mlakarja, tudi uspeli, kar bi samo pripomoglo k ponovnemu aktivnemu delu judo kluba.
Kros
V organizaciji osnovne šole 2iri je bilo v 2ireh občinsko prvenstvo v krosu za: mlajše pionirke in pionirje, starejše pionirje in pionirke, mlajše mladinke in mladince ter starejše mladince in mladinke. Sodelovale so ekipe: Osnovne šole 2elezniki, Trata, Gorenja vas, Škofja Loka, Gimnazija Škofja Loka, Čevljar 2iri in Osnovna šola 2iri. Skupno je nastopilo 136 tekmovalcev, Osnovna šola pa je dosegla naslednje uvrstitve:
Ekipno:
mlajše pionirke	2. mesto
starejše pionirke	1. mesto
mlajše mladinke	1. mesto
mlajši pionirji	1. mesto
starejši pionirji	2. mesto
mlajši mladinci	1. mesto
Posamezno:
2akelj Rada	1. mesto
Jereb Valerija	2. mesto
Lazar Anica	2. mesto
Demšar Marko	2. mesto
Jereb Marjan	3. mesto
Istenič Konrad	2. mesto MIha Govekar