Leto LXXVM it. 218 8peđIxJone to abbonamento Poštnina plačana v gotovini« LJubljana, četrtek 14* mcpfetutjra i*f**XX Cena 90 oenf. UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PXJCCXNUEVA DUGA 8 ~ 2ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije ln inozemstva UNIONE PUBBLICITA IT ALI AN A 8. A-, MILANO 31-22, 31-23, 31-24, 31-20 ln Računi pri postno čekovnem zavodu Ljubljana Štev. 10-381 opoldne — Mcsecn a naročnina TL,— Br, za inozemstvo 15.20 nr CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubbHcita dl provenietiza itaBana ed CNIONS PUBBLICITA IT A LIANA S. A., MILANO. Novi uspehi v osrčju Stalingrada Nadalnje prodiranje na Kavkaza — Napadalne akcije na sreda) in severnem dela vzhodne fronte Napad na HalSar na Malti Zmernejše topniško delovanje na egiptskem ' fF.Jivni stan italijanskih oboroženih sil je dbjavil 23. septembra naslednje 849. vojno poročilo: Zmernejše topniško delovanje na egiptskem bojišču. V bojih v zraku so nemški lovci sestrelili dve britanski letali in sicer eno v zraku nad Afriko, drugo pa nad Kreto. V Bengaziju je sovražni letalski napad povzročil nekaj škode in nekaj žrtev. Oddelki naših strmoglavnih letal so ■ rušilnimi in zazidalnimi bombami napadli letališče Hal far. Z vojnih operacij včerajšnjega dne se eno naše letalo ni vrnilo. Področje vojnih nastopov, 23. sept. s.: Zadnjo noč so italijanski bombniki in str-■MOglavri napadi] s težkimi bombami letališče Half ar na otoku Malti. Protiletalska obramba je bila slaba^ Cilji so bili dose-ftenl in vsa letala so se vrnila. Hitler odlikoval generala Longa Operacijsko področje, 23. sept. s (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani). Posebni Hitlerjev odposlanec je danes izročil ob resnobni svečanosti divizij-skemu generalu letalstva Ulissri Longu železni križ prvega reda za zasluge pri sodelovanju v skupni borbi z nemškim letalstvom proti sovražniku v vzhodnem Sredozemskem morju. Pomen zmage pri Džalu Kim, 23. sept. s. V zvezi z bitko pri Džalu piše dopisnik ^Messaggera« iz Severne Afrike, da se odigravajo v Afriki vojni nastopi na treh važnih bojiščih, to je pri El Alameinu. na morju in v puščavi. Bojišče v puščavi se opira na ze- lenice Džalo, Džarabub, Siwa in Bahirija, Treba je pogledati na zemljevid, pa se vidi, da so te zelenice važne, ker ščitijo naše desno krilo v Cirenajki in Egiptu, zlasti kar se tiče zvez z zaledjem. Naravno je, da je sovražnik skušal napasti ta izredno delikatni odsek. Nato dopisnik popisuje napade italijanskega letalstva na sovražne sile ob zori dne 16. septembra ter izjavlja, da je prispelo na bojišče tudi nemško letalstvo, k! je silovito bombardiralo sovražnika, ki se ie skušal skrivati pod palmami. Italijanski letalci, ki so se udeležili bojev pri Džalu, so isti. ki so preprečili podoben sovražni poskus od Bengazija. Londonske zadrege Rim, 23. sept. s. Po preteku določenega časa. po svoji običajni metodi, govori London zdaj o tem. kar se je zgodilo v zelenici Džalu. Govori naravno zaradi tega, ker so zelo jasno govorila dejstva, ki jih je javilo poročilo italijanskega Glavnega stana št. 848. London je s svojim poročilom javil, da so angleške sile v noči od 15. na 16. september zasedle Džalo in se nato vrnile na svoja oporišča. Poročilo dodaja, da so bile z operacijami, ki so trajale več dni, zadane sovražni garniziji znatne izgube. Nedvomno so Angleži izgubili sleherni občutek za razliko, kaj je zavzetje postojanke in kaj je poraz, kakor se je v ostalem ugotovilo tudi pri Dieppu in pri Tobruku. Da so bili Angleži tepeni, priznava »Times-;, ki ne ve ali pa se dela. kakor da ne \e nič o uradnem poročilu in brez nadaljnjega trdi, da incidenta, katerega omenjajo Italijani, sploh ni bilo. Očitno je, da bj bil »Times« soglasen z uradnim poročilom, če bi Angleži zavzeli Džalo. namesto da so doživeli poraz. Junaške borbe črnih srajc ob Donu Prodor na Kavkazu Zrahljanje sovjetskega obrambnega sistema — Ponesrečeno sovjetsko izkrcanje pri Novorosijsku S fronte ob Donu, 23. sept. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani)* Timošenko je v zadnjih tednih neprestano pošiljal ogromne množine orožja in ljud!, zlasti pa tankov v stalingrajski odsek. Skrajni napor je bil usmerjen proti železnemu obroču, ki je odrezal pas Don — Volga od severa. Zavezniške sile niso samo vzdržale neprestane napade rdečih, temveč Bo še pridobile na terenu. Spričo nemožnosti, da bi osvobodil Sta-Iingrad, je sovražnik poizkušal zopet izsiliti prehod skozi postrojitev italijanske armade. Ko ie naletel na skrajno trden zid na desnem krilu naše armade, ki je vzdržala ponovne napade od 17. avgusta na- Italijansko-rumunsko zavezništvo Bukarešta, 23. sept. s. Listi objavljajo s poudarkom poročila o obedu, ki ga je župan v Bukarešti priredil za delegacijo italijanskih in nemških invalidov*, ter podčrta vajo prisrčne izraze prijateljstva, ki sta jih ob tej priliki izrekla šef italijanske delegacije in župan. List »Viata« trdi. da je bij. največji triurni Rumu ni je v sedanja vojni to, da je zopet pridobila spoštovanje in Ij^rbezen Itađije. List »Curentul« izjavlja, da so rane iz skupne svete borbe zopet svezale Italijane in Rumune. Dr. Goebbels j o vojnih ciljih Berlin, 24. sept. s. Prihodnja Številka znanega velikega tednika »Das Reich« bo objavila članek nemškega propagandnega ministra dr. Gdbbelsa. Ta članek bo prvi nemški prispevek k debati o vojnih ciljih. Dr. Gobbels proučuje predvsem problem^ kakšni bodo po nemškem mnenju "bodoči odnosi med narodi. Dr. Gobbels je zatrdil, da je Nemčija vodila in vodi vojno brez slehernega čuta maščevanja, kajtii tudi v vojni čuti bodočo odgovornost miru in ne pozablja, da bodo morali narodi tudi po tej drami živeti drug od drugem. Zato se vodijo in se morajo voditi vse vojne akcije z zavestjo svojega globokega pomena glede na končni cilj in tako, da ustvarjajo pogoje za ustanovitev novega reda v obstoju teh narodov. Tokio, 23. sept. s. Japonski glavni stan javlja, da je neka japonska podmornica hudo poškodovala v zalivu Nazan v Aleut-akem otočju ameriško križarko z 9050 tonami tipa »Morthanpon«. Podmornica je križarko napadla 31. avgusta. Sredi septembra je neki japonski rušilec potopil v Istih vodah dve ameriški podmornici. Japonsko poročilo poudarja dalje, da 50 Američani od prvega dne vojne izgubili v vzhodni Aziji šest oklopnic. sedem nosilk letal, 14 križark. osem rušilcev in dve pomožni ladji. Hudo je bilo poškodovanih pet oklopnic, dve nosilki letal, 10 križark, lest rušilcev in tri pomožne ladje. Porodilo dodaje, da predstavljajo te izgube okrog polovice ameriške pomorske sile. Človeške izgube dosegajo 14.000 mož. Rasen tega je bilo potopljenih 64 ameriških in nizozemskih podmornic, 38 pa hudo poškodovanih. Tokio, 23. sept. s. Ni več sledu o vojni na otoku Javi, je izjavil grof Kodama, upravni svetovalec japonske vojske. Od prej, je sovražnik usmeril svoje poizkuse in napore proti levemu krilu. Ob zaščit* noči in gozdnatega terena so Rusi spravili znatne sile proti našim črtam in so ob prvih jutrnjih urah dne 11. septembra silovito napadle. Naše čete so vzdržale vse napade ter so odg-ovorile z zmagovitimi protinapadi. V jutru dne 12, septembra je bil položaj zopet vzpostavljen in sovražnik pognan nazaj v izhodiščne postojanke. Drugo jutro je bil sovražnik silovito napaden in odbit onstran Dona. Odločna akcija naših pešakov je bila nad vsako pohvalo in izkazale so Se v teh akcijah zlasti Crne srajce skupine »23. marc«, ki so se odlično borile. Rumunski obisk pri Ribbentropu Z vzhodne fronte, 23. sept. s. Na pova-.bilo von Ribbentropa se je 22. in 23. sept. mudil v stanu nemškega zunanjega ministra podpredsednik ministrskega sSveta zavezniške kraljevine Rumunije Mihael An-tonescu. V spremstvu podpredsednika so bili generalni tajnik rurminskega zunanjega ministrstva, opolnomočeni minister Davi descu Jonescu, polkovnik Davidescu ter opolnomočeni nemški minister v Bukarešti von Killingen in opolnomočeni minister Neubacher. Obiska se je udeležil tudi letalski ataše general Gertenberger. Razgovori med nemškim zunanjim ministrom in podpredsednikom ministrskega sveta Mihaelom Antonescom, ki so se tikali splošnega političnega stanja in vprašanj skupnih interesov, so potekli v duhu prisrčnega soglasja in zvestega bratstva v orožju obeh narodov. Papen pri Korthyju Budimpešta. 23. sept. s. Regent Horthv je v kraljevi palači sprejel nemškega veleposlanika v Ankari von Papena in ga je potem pridržal pri obedu. Nemško odlikovanje madžarskega poveljnika Budimpešta. 23. sept. s. Hitler je poslal poveljniku na vzhodni fronti operirajočih madžarskih čet armadnemu generalu Ja-nvju. ki si zdravi v bolnici rane, pridobljene v borbi, železni križ prvega razreda. konca aprila je japonska uprava v celoti prevzela nizozemsko upravo, ki je zaposlovala 15.000 uradnikov. Japoncev ni več kot 1000. Govorec o poljedelstvu je Kodama izjavil, da se javaljsko poljedelstvo zelo malo razlikuje od japonskega in da sistem posojil poljedelskih bank redno posluje. Glede metod Nizozemcev za zaščito poljedelcev in poljedelstva, je Kodama rekel, da bo Japonska prevzela vse, kar je dobrega v teh metodah. Kodanj, 23. sept. s. Med Dansko in Norveško je bila podpisana nova trgovinska pogodba za sedem mesecev. Danska bo izvažala sladkor, stroje in zdravila, uvažala pa papir in gnojila, Buenos 'Aires, 23. sept. s. Hud požar je nastal v gledališču Ateneo. Ogenj je popolnoma uničil oder in večja del kulis dramatične skupine, ki je gostovala v gledališču. Človeških žrtev ni bilo. Iz Hitlerjevega glavnega st&na, 23. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske Je objavilo danes naslednje poročilo* Na področju Kavkaza so se nadaljevali naši napadi kljub močni sovražnikovi obrambi. Pred nekim kavkaskim pristaniščem sta bila z bombnim zadetkom posko-d'ovana plavajoči dok in tovorna ladja srednje velikosti. Boji za Stalingrad in okrog njega se nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo. V središču mesta je bil kljub hudi nasprotni obrambi zavzet nadaljnji teren. Sovražnikovi protinapadi so se izjalovili. Severnozapadno od Voroneža je izgubil sovražnik v hudih obrambnih borbah 25 tankov. Berlin. 23. sept. s. V splošnem okviru operacij je zavzel obvladujoče mesto taktični odsek kolena reke Terek. Danes ponoči dospele vesti z južne fronte potrjujejo važnost operacij, ki se tam razvijajo po prodoru v globino sovjetske utrjene črte. Zavzetje Majskoja, na katerem je slonel glavni steber boljševiške obrambe, bo po mnenju tukajšnjih vojaških krogov povzročil nadaljnje zrahljanje sovražnega obrambnega sistema, ki je zelo učinkovit zlasti v tem pasu. V istih krogih je novi uspeh Nemcev v tem kočljivem odseku povzročil živahno zanimanje in zadovoljstvo tud; zaradi tega. ker opravičuje sko-post vesti, kj so prihajale zadnje dni s tega* odseka. Današnje sovjetsko vojno poročilo ne omenja te fronte in niti he naznanja na običajni način, da so bili »vsi sovražni napadi odbiti.« Tudi o sovjetskem izkrcanju severnozapadno od No v orosi j ska sovjetsko vojno poročno ne smatra potrebno govoriti, posnemajoč očitno v tem pogledu taktiko odlaganja angleških zaveznikov. Operacije V srednjem in severnem odseku fronte so se uspešno nadaljevale lastne krajevne napadalne akcije. Močni letalski oddelki so podnevi in ponoči z uničujočim učinkom obmetavali z bombami skladišča rezerv in železniške zveze okrog Rževa. Ob obali Ribiškega polotoka so močni oddelki bojnih letal napadli važno sovjetsko oporišče. V letalskih bojih so nemški in finski lovci na visokem severu brez lastnih izgub sestrelili 19 sovražnih letal. Ob obali Rokavskega preliva so bila med poleti slabih angleških sil sestreljena 4 sovražna letala. V južni Angliji so obmetavala podnevi lahka nemška bojna letala z bombami težkega kalibra vojaško važne cilje. Pri Do-vru so bili sestreljeni trije zaporni baloni. poizkušenega izkrcanja ob podpori brzih stražnih ladij in podmornic so se izjalovile pod ognjem obalnih baterij in zlasti zaradi nagle intervencije edinic nemške mornarice. Izgube rdečih pri tem podvigu so precej hude. V Berlinu si razlagajo to izkrcanje x nujnostjo, ki sili Sovjete k odstranitvi pritiska napadalcev na Tuapse. Letalstvo je, kakor je tudi včeraj javilo vojno poročilo, silno napadalo nasprotne postojanke okrog Tuapseja in v samem pristanišču. Berlin, 23. sept. s. Iz vojaškega vira se doznava glede borb ob Tereku in Stalin-gradu. da so nemške sile dosegle nadaljnje uspehe. Ob Tereku so nemške čete kljub silni reakciji in odporu sovražnika pridobile zopet na terenu. V zadnjih dneh zavzeto področje je bilo očiščeno. Rušilna letala so napadla iz nižine boljševiška odporna gnezda in prisilila sovražnika, da se je iz svojih postojank umaknil. Lovska letala so spremljala bojna in rušilna letala med operacijo in zrušila pet sovjetskih letal. talstvo se udejstvuje z odličnimi uspehi. Omenja se, da so boljševiki v zadnjih 24 urah z večjo silovitostjo napadli v množicah nekatere nemške postojanke, zlasti pri Voronezu in Rževu. Nemški odpor pa je povsod tako skrajno trden, da se sovrar žni napadi izjalovljajo vedno z najbolj strašnimi izgubami. Razstreljeni sovjetski municijski vlaki Berlin, 23. sept. s. lz vojaškega vira se doznava, da je eskadra nemških bojnih letal pretekle dni na oboroženem izvidni&kem poletu nad sovražnim zaledjem južno od Lndoškega jezera izsledila več tovornih vlakov, ki so stali na neki majhni postaji. V strmogiavnem napadu so »Ju 8S< zadeli z več bombami velikega kalibra s stehvom natovorjene vagone, ki so eksplodirali. Se kasno popoldne je bilo videti požare, ki so jih povzročile številne eksplozije. Napad je bil izveden tako iznenada, da so nemška letala lahko odvrgla svoje bombe in se vrnila, preden je sovražna obramba stopilo, v akcijo. 9TKje so Angleži?** Ljzbona, 23. sept. s. V dopisu Ili Ve Ehren-burga iz Moskve piše »New Chronicle«* Ruski oficirji in vojaki se vprašujejo: Kje je druga fronta? Kaj čakajo, da jo ne začno? Alj so se odločili za borbo ali ne? Angleži so začeli izdajati revijo v ruščini z naslovom »Naš angleški zaveznik«. Ruski vojaki, ki gledajo slike angleških vojakov, ki se vežbajo, se vprašujejo, na kaj čakajo. Ruska vojska pri&tkuje od svojih zaveznikov drznih vojaških operacij. Pošiljanje streliva ne more nadomestiti izostale otvoritve druge fronte. Ce Angleži nimajo zadosti ladij za prevoz svojih vojakov preko Kanala, kje bodo našli ladjo za dobavljanje orožja samo majhnemu delu rdeče vojske, ki jo tvorijo milijoni mož. Iz tega razloga je neki ruski ix>ročnik, ko je gledal revijo »Naš angleški zaveznik«, dejal: Gre za uganko: kje je naš angleški zaveznik? Churchill je rekel: Dane* je 8. » september. Ali te besede pomenijo, da so naši zavezniki položili vse svoje nade na vreme? Toda Kavkaz ni Sibirija. Njegova klima je takšna, kakor na francoski di_ vieri WiUkie ne more do Stalina Rim, 23. sept. s. VVeruiel VVillkie, ki se nahaja že nekaj dni v Moskvi in ki bi moral izročiti Stalinu neko poslanico predsednika Roosevelta, Se vedno čaka na sprejem pri rdečem diktatorju, toda datum avdi-ence še ni bil določen. Kljub temu je bido odkrito, da naj bi se z razgovori posebnega Rooseveltoveg-a odposlanca v Moskvi pojasnili nesporazumi med Rusijo in Američani, katerih sestanek med Churchillom in Stalinom ni mogel docela odstraniti. Wnike se je doslej razgovarjal samo z Molotovom in z nekaterimi zastopniki vojaških oblasti. Izjavil je. da je zalovoljen z razgovori, ki jih je označil za > z< lo raz-jasnilne«. Caka pa še, da bo sprejet pri Stalinu. Rusi pa, ki poznajo slabo stran Američanov, razkazujejo gostu mesto m ne zanemarjajo zabavišč, upajoč da Roose-veltov odposlanec med plesalkami j\ godbami ne bo preveč občutil teže dolgega čakanja. Ponavljajoči se atentati na proge in vlake povzročajo velike skrbi angležTkim oblastem. Po posebnih ukrepih so vse postaje zasedle čete, patrulje pa nadzorujejo mostove in prelaze ter glavne črte ter imajo ukaz brez obvestila na vsakogar streljati, ki se približa. V neko stražnico na periferiji Bombava Je bila tudi vržena bomba, ki je porušila del poslopja. Ubiti so bili neki inspektor, dva aspiranta in štirje agenti. Ranjenih pa kakih 12 oseb, med njimi dva angleška oficirja, ki sta bila ob eksploziji v stražnici. Oblasti iščejo vneto dva Indijca, ki sta šla mimo stražnice, ko se je dogodii atentat in sta pobegnila, ko so za njima streljali iz revolverjev. V središču Bombava je bila velika protl-angleška demonstracija, katero je policija mzgnala. V Madrasu in v Maduri so ša vedno vse tovarne zaprte zaradi pomanjkanja osebja. Globe za skupno vsoto 5000 rupij so bile naložene nekaterim okrožjem v Združenih pokrajinah. V okrožju Purrl je bil ubit neki pov<|rjenik pokrajinske vlade, ki je ob spremstvu številnih agentov izterjeval globo 15.000 ruprj. Ranjeni so bili tudi štirje agenti in 12 Indijcev. Bangkok, 24. sept. s. Podpoveljnik angleških čet v Indiji str Allam Hartley je odgovoril na nekatera vprašanja. dr*a*r-nega sveta in izjavil, da je bilo v operacijah proti Hursom ubitih 45, ranjenih pa 30 oseb. Od zajetih patriotov je bilo 50 obešenih in 3000 oboo jenih. Vrhovni poveljnik angleških sil gotovo ni bil zadovoljen z delom svojega po činu podrejenega, ker je izjavil, da so angleške četo kljub moderni opremi zadale Hursom samo lahke izgube. Sir Allam Hartieyt podpoveljnik, je odgovoril, da se operacije nadaljujejo in da mu bo njegov predstojnik lahko dal primerne ukaze, da m izvede večje klanje Hursov, ki so krivi samo, da ae bore xa avdbodo neodvisne svoje države. Japonci so potopili Zedinjenim državam polovico vojne mornarice Hude sovjetske izgube na vseh bojiščih Zavzetje nadaljnjih hišnih blokov v Stalin gradu Berlin, 23. sept. s. V StaTrn^radu so Nemci kljub nespremenjeni srditosti sovjetskega odpora zavzeli nadaljnje bloke hiš, ki jih je sovražnik do skrajnosti branil. Nadaljujejo se izredno hude borbe v spopadih moža z možem. Rusi so v svojih ponovnih in katastrofalnih poskusih napada na nemške zapoTne položaje severno od mesta izgubili okrog 30 tankov ter zelo mnogo vojakov. Veliko je tudi število izgub, ki jih imajo boljševiki z brezuspešnimi napadi v pasu R/eva, kjer se je obnoviilo ofenzivno delovanje sovražnica, kakor potrjujejo vesti, ki so dospele ponoči. Važna je po mnenju tukajšnjih krogov tudi v včeraj:njem vojnem poročiilu omenjena akcija nenvkih napadalnih čet na fronti ob Donu. Nemškim oddelkom je tu uspelo prekoračiti reko- in uničiti 35 sovražnik kazemat na drugem obrežju. Kakor poroča nadalje nemško vrhovno povel jništvo*. so bo: j še viki z velikim trošenjem sil skušali tudi 20. septembra zavzeti neverno od Voroneža neki kraj. na katerem sloni nemški opera ti vni sistem. Sovražna pehota, ki ;e predirala ob zaščiti tankov, je imela najhujše izgube zaradi protinapadov nemške pehote, ki je napadalce uničevala z lahkim orožjem in topništvom Spričo ogromnih izgub je bito sovjetsko po-vcljništvo> prisiljeno umakniti svoje čete v izhodiščne položaje. Že s prvimi nemškimi salvami je bilo uničenih ali onesposobljenih osem sovražnik tankov, ostali so se pa umakmli. Berlin. 23. sept. s. Boljševiki so ponovno z ogromnimi silami napadli zaporno črto severno od Stalingrada. da bi razbremenili svoje čete, ki se bore v mestu. Vsi ti napadi so bili odbiti. Uničenih je bilo sedem boljševiških tankov. Bombe iz bojnih letal so učinkovito zadele petrolejsku čistilnico v Stalingradu. Nemški lovci so nad mestom sestrelili 37 boljševiških letai brez lastnih izgub. Protiletalsko topništvo je zrušilo dve sovražni letali. Berlin, 23. sept. s. Večerni berlinski tisk komentira zadnji Stalinov poziv Ameriki. »Nachtausograbe« piše, da je poziv nadaljnji izredno jasni znak dejanskega položaja, ki obstoja na sovjetski fronti. List povzema zopet polemiko o vprašanju velikega konvoja, ki je bil uničen v Severnem morju, proučuje razne reakcije, ki so nastale v Moskvi in v Londonu, ter zaključuje, da je ta nemška zmaga hudo zadela Angleže in Sovjete. V berlinskih vojaških krogih pod-črtavajo predvsem delovanje nemškega letalstva v vseh odsekih vzhodne fronte. Le- i uporniki ogrožajo železnice Neprestani atentati in demonstracije v Bombaju Bangk°sf, 23. sept. s. V oddelku drugega razreda vlaka, iz Nabiada v Bomba j je eksplodirala bomba, ki je razdejala vagon. 24 potnikov je bilo ubitih in 130 ranjenih. Truplo nekega zavirača, ki je bil tedaj v vagonu, so našli strašno razmesarjeno 500 metrov od vlaka. Iz Bombava so poslali rešilni vlak z zdravniki, bolničarji in policijskimi agenti. Verjetno je, da se atentator nahaja tudi med žrtvami. $0 KO 200 km i cevovod za nafto —— ielern»ce A 41 ležišča nafte Stran 2 »SLOVENSKI NAROD c, četrtek 24. septembra 1942-XX st*T. 218 Letošnja bilanca pridelovalca v i Glavno delo je končana, večina pridelkov pospravljenih i meščanskih njivic in zdaj sklepamo račune o letošnjem kmetovanju estu Ljubljana, 24. septembra Meščanski priložnostni kmetje ali, kakor je že treba imenovati ljubitelje lopate, pridelovalce povrtnine za svoje potrebe, so bili vse leto v zvezi z javnostjo; časopisje je poskrbelo, da ste vedno vedeli, kako obračajo meščani zemljo na svojih improviziranih njivicah, kaj sade. kako sodijo o prihodnjem pridelku in po katerih navodilih naj delajo, da bo kaj uspeha. Pridelovalci so si pa tudi jemali k srcu vse, kar so slišali in čitali v obdelovanju zemlje. Seveda so se pa najraje ravnah po svojih »izkušnjah«, kajli sleherni je odkril v sebi kmeta ali vsaj zakopan talent kmetijskega strokovnjaka. Mnogi so se pomilovalno posmehovali vsem navodilom, kako je treba obdelovati zemljo, kaj kaze pridelovati, kdaj bi naj sejali, kako bi naj delali in gnojili. Vse so vedeli sami najbolje. Nekateri so se celo sklicevali, češ, saj to ve vsak kmet, pa bi >az ne vedel, ki sem vendar raztrgal toliko hlač v šolah! Zadnje čase pa ne slišimo več toliko o delu na meščanskih, improviziranih njivicah, ko bi nas najbolje zanimalo, kakšne uspehe so imeli letošnji ali. če hočete, enoletni meščanski kmetje. Prav zdaj bi bilo treba delati bilance o letošnjem obdelovanju zemlje, ko so številni pridelki že pospravljeni in ko ne bo mnogo več zraslo. Zdi se pa. da so tudi meščani postali kmetje v tem pogledu, ker jeseni najraje tožijo, da je bila letina slaba. Kakšna je pa bila v resnici letina na vrtovih in njivicah naših malih obdelovalcev zemlje? Predvsem bi nas zanimalo, kako je obrodil krompir. Kako je bilo z zelenjadarstvom ni tako važno. Obdelovalci so si udi prizadevali pridelati čim več krompirja in sočivja. Menda je bilo tudi zaradi tega letos tako izredno zanimanje za zelenjavo na živilskem trgu, ker bo mnogi meščani porabili zemljo raje za pridelovanje fižola in krompirja kakor za zelenjavo. Sicer so pa letos tudi zelenia-darji upoštevali bolj sočivje. Da so letos meščani sadili nenavadno mnogo fižola, se je pokazalo spomladi, ko je bilo tako Živahno povpraševanje po prekljah in semenskem fižolu. Precej fižola in krompirja so meščani sadili že v prejšnjih dveh letih, a letos je bil najbrž dosežen rekord. Ni pa ugotovljeno dovolj natan-Cno, kako velika je bila skupna površina zemlje za fižol in krompir kakor tudi ne, koliko ledin je bilo obdelanih letos. Prav zaradi tega, ker so meščani na Isti zemlji pridelovali že prejšnja leta fižol in krompir in ker jim je zelo primanjkovalo gnoja, letina ni bila tako dobra kakor so pričakovali mnogi pridelovalci. Nekateri pravijo, da letos niso pridelali več krompirja kakor lani, ko je bila letina slaba. V splošnem, če se ne oziramo ht na male meščanske pridelovalce, je pa bila letošnja letina za krompir boljša od lanske. Krompir je precej obrodil in bil je debel. Seveda pa ni mogel tako dobro obroditi v plitvo obdelani, izčrpani zemlji, kjer so ga meščanski pridelovalci sadili že lani in predlanskim, čitali so sicer marsikaj o kolobarjenju, a vsega tega niso jemali dovolj resno. Gnojili so tudi le redki. Po večini so gnojili le z umetnimi gnojili. Vedeti pa bi morali, da sama. gnojila, ko je zemlja preveč izčrpana, tudi ne morejo učinkovati in da vsako umetno gnojilo ni primerno za kakršne koli zemljo. Nekajkrat je bila že sprožena zamisel, naj bi pridelovalci uvedli tkzv. zeleno gnojenje, če nimajo hlevskega gnoja, Z zelenim gnojenjem zemlja >ridobl precej hranilnih snovi. Izkazalo se Je že nekajkrat, da je krompir po ~elenem gnojenju celo bolj obrodil kalcor pod gnojenju s hlevskim gnojem, žal pa mnogi meščani ne vedo. kaj je zeleno gnojenje. Tudi letos so že zamudili pravi čas za zeleno gnojenje. Morali bi namreč m zemlji, ki bi jo porabiti prihodnje leto, posejati rastline, ki poženo precej visoko. Jeseni je treba ta pridelek podoiati ali podkopati. Pozimi rastline zgnijejo v zemlji in ji oddajo hranilne snovi, predvsem precej dušika. Zlasti dobro učinkuje zeleno gnojenje skupaj z umetnimi gnojili. Kje naj meščani dobe dovolj hlevskega gnoja? Zato bi bilo treba vsekakor potrebno uvajati zeleno gnojenje in ga splošno priporočati. Fižol je letos v začetku zelo dobro kazal in tu in tam je tudi dobro obrodil. Marsikje so pa napravile uši veliko škodo. Prejšnje tedne je napravila znatno škodo tudi suša. Kljub vsemu so pa ■ mo-gi pridelovalci zadovoljni z letošnjim pridelkom in sklenili so, da bodo prihodnjič sadili še več fižola. Vedeti pa morajo, da je treba tudi fižolu gnojiti. Naj ne pričakujejo kaj prida pridelka, če tudi prihodnje leto ne bodo gnojili. Bolj bi morali biti tudi pripravljeni za zatiranje škodljivcev. Naj bi si ob pravem času pripravili potrebna sredstva, da bi jih ne začeli iskati šele, ko so rastline že napol uničene kakor letos. Med glavne meščanske pridelke je treba prištevati tudi paradižnike. Omenimo jih pa naj zaradi tega, ker so tako dobro obrodili — kakor trde posamezni pridelovalci — kakor baje v zadnjih desetletjih še ne. Letošnje toplo vreme je izredno prijalo paradižnikom, ki marsikje še zore vedno, čeprav so navadno septembra začeli odpadati zeleni. Našteti bi bilo treba še celo vrsto pridelkov ter presoditi, ali je bila letina dobra ali ne. Zdaj pa naj ugotovimo le, da suša ni napravila v Ljubljani tako velik? škode in da je bila letina v splošnem glede na vse pomanjkljivosti — dobra. Cenik za zelenjavo in sadje št« 21 veljaven od ZS* septembra 194X-XX Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št. 17 s dne 9. maja 1941-XIX naslednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na deb?lo in drobno. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu oziroma pri trgovcih. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati nižje, nikakor pa ne višje kakor po odrejeni ceni. Prve številke pomenijo cene na debelo, druge pa cene na drobno za kilogram. Čcszn. 8.10. 9.30; rdeča P~sa 2.S5, 3.45; kumare 2.45. 3.25; čebula 1.60, 2.—; solata glavnata 3.30, 3.70; paprika zelena 4.10, 5.30; paradižnik 1.80. 2.30; špinača 3.30, 4.30; zelena 4.10, 5.10; bučke 2.85, 3.65; pomaranče 7.50, 9.—; fige sveže 5.60. 6.60; limone I.a (15 cm obsega) 3.S0. 4.85 (komad 0.50); jabolka I. (Zlata parmena 5.70, 6.70; hruške I. 4.85, 5.70; hruške II. 4—( 4.60; breskve I. 5.40. 6.40; breske II. 5.— 5.70; slive in češpljo I. 4.30, 5—; grozdje I. 6.—, 7.20; grozdje II. 5.—, 6.— lir. Opombe: 1. Prva vrsta: zelenjava in sadje mora biti zdravo, sposobno za prevoz. Izločajo se pridelki, ki so izobličeni, poškodovani, nagniti ali nezadostno sočnati. 2. Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrste in enotne cene ter morajo tudi kupci na zahtevo izdati tak račun. 3 Ta cenik mora biti izvešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja le za uvoženo blago. Razume so brez tare. 4. Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini na drobno veljajo najvišje cene* tedenskega mestnega tržnega cenika. 5. Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene od zgoraj navedenih, vsako zvišanje pa mora biti predhodno odobreno od Visokega komisarijata. 6. Kršitelji tega cenika se kaznujejo po uredbi št. 8, SI. 1. št. 8 od 28. januarja 1942-Xx in ostalih zakonitih predpisih. Ljubljana, 23. septembra 1942-XX. Visoki komisar Emilio Grazloli SPORT Giovinezza — Zagreb 86:64 Mednarodni lahkaatletski dvoboj v Trlestu se je v ponedeljek zaključil z zasluženo zmago domačinov Ljubl;ana. 24. septembra. V torek smo prjročali o poteku prvega dela mednarodnega tehko*atlet?ikcija dvoboja med Giovinczzo m Zagrebom v Triestu. Trkstinci so že pni dan prišb v vodstvo 40:28. V ponedeljek so razliko še povečali in zmaaali 86:64. Razen v teiu na 1500 m so zased!i vsa prva mesta. Rezultati druceca dne so naslednji: Met krcale: 1. rncvlnne (G) 13.31. 2. Cer-©ali (G) 1302, 3. Marčclja (Z) 11.18. 4. Po-gelšek (Z) 10.99; tekma 400 m: 1. Bari (G) 52.2. 2. Cola u rti (G) 52.8. 3. Biažević (Z) 53.5, 4. Meric (Z) 54.7; met kopja: 1. Pao!one (G) 4S.62. 2. Marčclja (Z) 47.96. 3. Unbić (Z) 42.75 4. Bra-damante (G> 41.78; tek na IGO m: 1. Gritti (G) 11.1 2 Gal (Z) 11-5. 3. Brana (G) 11.5. 4. Buratovič (Z) 13.5; skok v višino: 1. Paolone (G) 1 75. 2. -n 3 Marčelja in Katunarić (oba Z) 165. 4. Pellarmi (G) 1.65. tekma 1500 m: 1. Kokotovič (Z) 4:09.6, 2. Bedenrkovič (Z) 4:15. 3 Opassri (G) 4:22.6, 4. Burlo (G) 4:28.2; štafeta 4X100 m: 1. Giovinezza 45.2, 2. Zagreb 45.6; troskok: 1. Ptllarini (G) 13.60. 2. in 3. Gri in Stulhofer (Z) 13.23. 4. De Carii (G) 12.88: štafeta 4X400 m: 1. G'ovinezza 3:33.4, X Zagreb 3:38. Izven ocene za dvoboj je biff tek na 400 m čez zapreke: 1. Mazzoli (G) 60.7, 2. Amo-deo (G) 61.6, 3. Veiček (Z) 62.4, 4. Hor-nick (Z) 66.1. V splošnem so vsri rezultati le povprečni. Med zagrebškim moštvom — ne gre za reprezentanco Zagreba, temveč le za klub SK Zagreb — je le malo tekmovalcev, ki danes v hrvatski lahkoattetiki nekaj pomenijo. Dva svetovna rekorda v enem teka Zabeležili smo že vest, da je Haegg v nedeljo postavil nov svetovni rekord v teku na 5000 m v čudežnem času 13:58.2. Po zadnjih njegovih uspehih je bida svetovna športna javnost že pripravljena, da bo Haegfg. čim bo startali na 5 km, zrušil rudi na toj progi prejšnji Makijev rekord 1*:06 8. Vsi so le ugibali, adi se mu bo posrećilo potisniti znamko pod 14 mi mrt. Kljub Haeggo-vim sijajnim uspehom so bili mnogi skeptični. Haegg je prekosil samega sebe. Izboljša) je rekord za dobrih 10 sekund kar je na tako dolgi progi v vrhnji možni meji izreden uspeh. Nov rekord je pod 14 minutami in športniki se nehote vprašujejo a& res ni človeškemu telesu meje. Nihče namreč danes ne dvoma, kakor se zda fantastično, da bo nekoč padel tudS ta rekord. Pmvo predstavo, kako naglo je moml Haegg teči, da je dosegel to znamko, dobimo Sele, de izračunamo, da je vsakih 100 m pretekel v 16.76 sekunde. Danes večina srednj« dobrih izvežbanih lahkoatletov preteče 100 m v 11 do 12 sekundah, ko dajo iz sebe vse. Navaden zemljan bo komaj pretekel 100 m v Haesjgovem povprečnem času 16.76. Haegg v nedeljo s svojim tekom na 5 km ni po&tavil samo enega, temveč kar dva svetovna rekorda. Sodniki in časomcrilci so namreč stopali tudi njegov čas na 3 milje. Na tri milje je Haegg šele nedavno dosegel nov svetovni rekord v 13:35.4. T\ krat je pretekel tri midje v 13:32.4. Zbor italijanskih, nemških in japonskih akademikov Danes, jutri in v soboto 24., 25. in 26. septembra bo v Veneziji kulturno zborovanje italijanskih, nemških ter japonskih vseučiliščnikov, ki ga je organiziralo tajništvo G. U. F.-a. Osrednje vprašanje, o katerem bodo razpravljali na tem zborovanju, je Fašistična, narodno socialistična in japonska univerzitetna mladina.« Italijanski predavatelji bodo obravnavali organizacijsko izgradnjo organizacij G. U. F.-a ter njihovo funkcijo v življenju stranke in naroda, nadalje umetnostno usmerjenost fašistične univ. mladine ter njeno politično socialno usmerjenost. O istih vprašanjih, kolikor se nanašajo na nemško narodno socialistično ter japonsko vseučdiško mladino, bodo razpravljali nemški ter japonski predavatelji. Zborovanju predseduje eksc. Gaetano Pol-verelli, kot komisarji bodo navzočni italijanska delegata dr. Avguštin Nasti in prof. Josip Lo Verde. nemška delegata gauleiter dr. Streit kot vodja delegacije in dr. Hevman, ter japonska delegata ekst:. Shunich- kot vodja japonske delegacije ter Y. Kanakura. Goro škcdlar razstavlja Ljubljana, 24. septembra Kar zastrmiš in veselo zadihaš, ko greš mimo A. Kosovega umetniškega salona v prehodu nebotičnika, kjer so prav sedaj razstavljena v izložbenem oknu dela Cora Skodlarja. Zelo pisana, živa in raznovrstna je ta razstava, ki obsega trinajst slikarje-vih del, zvečine pokrajinskih motivov. Zanimiva je, polna privlačnosti za oko in srce, saj nudi tudi povprečnemu poznavalcu umetnostnih del mnogo resničnega užitka in je zato tudi deležna nenavadnega zanimanja. Polna resnega pomladnega občutja je slika z naših planin x Motiv iz Gor-juš«, sončen breg, posut z nežnim cvetjem. Razen v tej slika planinsko ozračje tudi ^Motiv s Pokljuke«, ki predstavlja tesen pastirski stan v hladnem, svežem zraku. Nadalje najdemo štiri morske vedute lz IDalmazije in Venezije, ki so polne štimun-ge, nekatere v žarkem soncu, druge v mračni sivi svetlobi. Vse pa pričajo o resnem umetniškem študiju in solidnem znanju mladeda slikarja, ki je zagle lal svet v Ljubljani. Zgodaj že se je zanimal za slikarstvo a. najbolj g-a je navdušil za to stroko umetnosti Ferdo Vesel, nestor naših umetnikov. Še se.laj je. kakor sam priznava, v golem pojmovanju umetnosti Veselovih nazorov in odtod komaj slutena sličnost, zaradi katere ga nekateri umetnostni kritiki smatrajo za Vese-lovega učenca. Sam si v svojih podobah ne upa najti nobene sličnosti z Veselovimi umetninam, ki jih smstra za višek stvaritev slovenske moderne upodabljajoče umetnosti. Danes je škodi ar resno stremeč, zlasti v tehniki zrel umetnik, ki dela čast rodnemu mestu, in naj bi tudi Ljubljana mislila ! nanj pri nakupu umetniških, del. Iz Hrvatske — Prisrčno hrvatsko-siovaško prijateljstvo. Visoko hrvatsko odlikovanje predsednika vlade dr. Tuke in notranjega ministra Macha je bilo sprejeto v slovaški javnosti z velikim zadovoljstvom'. Slovaški listi pri-občujejo o teh odlikovanjih obširna poročila. V vrsti toplo pisanih člankov pišejo slovaški listi o manifestacijah slovaško-hrvatskega bratstva. — Spanci o hrvatskih dobrovoljcih. Madridski dnevnik »Arriba«, glasilo španske falange, priobčuje pod naslovom ^To-vari£i v borbi proti boljševizmu« opis do-brovoljskih legij evropskih narodov, sodelujočih v borbi. O hrvatski leg":ji pravi, mei drugim: V Hrvatih, zbranih v hrvatski legiji, vidijo Nemci stare brate po orožju iz prve svetovne vojne. Njihovi očetje in predniki so se prištevali med najboljše vojaške stare avstro-ogrske vojake. Njihov borbeni duh je označen z izrekom njihovega poveljnika: Zelo redki moji vojaki so vešči nemščine, toda eno besedo razumejo vsi, in sicer sVor\varts«. Hrvatska legija se je odlikovala na vzhodu zlasti v borbah moža proti možu v gozdu, kjer imata glavno besedo ročna granata in bajonet. Vsak gozd, ki naj bi ga bili očistili Hrvati, je bil temeljito očiščen. — Cene krompirja in preskrba prebivalstva z njim. S posebno naredbo so bile na Hrvatskem določene cene krompirja in urejena preskrbe prebivalstva z njim. Pri-Jelovalcem krompirja ostane iz letošnjega pridelka za lastne potrebe toliko krompirja kolikor je bilo določenega s prejšnjo naredbo. Odrasti! porabnik dobi dnevno 300 gramov, mesečno 9 kg, letno pa 10S kg krompirja, otroci do 2 let starosti pa> polovico te količine. Prepoveduje se uporaba zdravega jedilnega krompirja v druge svrhe razen za prehrano prebivalstva. Cene krompirja bo določil državni urad za določanje cen in mezl. — Znaki mile zime. Na vrtu delavca Alekse Semenjaka v Rudopolju pri Tesliču so v drugič dozorele jagode. Stari ljudje pravijo, da je to znak lepe jeseni in mile zime. — Največji muslimanski praznik. 11. t. m. se je pričel ramazanski poet, ki bo trajal do 10. oktobra. Ramazan je največji muslimanski praznik. V Zagrebu živeči muslimani bodo opravljali v tem mesecu svoje verske obrede še v stari džamiji, do prihodnjega leta bo pa že dograjena, nova, mnogo lepša in večja držamija na trgu Kutina bana. — Smrtna nesreča. Na Savski cesti se je smrtno ponesrečila hišnica Marija Lesi-ček, stara 73 let. Povozil jo je tramvaj tako, da je obležala na mestu mrtva. Ninca Pinterjeva umrla Ljubljana, 24. septembra. Nince Pmterjeve ni več. Omahnila je na življenjski poti. njeno zlato srce ne utrip-Ije več. Ob tej vesti so v bridki bolečini t-TiemcIi vsi tisti, ki so »meli priiliko spoznati njeno plemenitost, dobroto ter njeno za red ki svojce toplo utripajoče srce. Znanci se bodo vedno spominjaid njene vedre družabnosti, pa tudi goreče vneme, i katero je sodelovala pri vseh človekoljubnih pobudah in prireditvah. Bitki jo nc- utrudljiva v delu za bližnjega, imela je vedno dovolj časa za neštete, ki so se zatekla k njej v pričakovanju njene dobre, txkrilne besede ali pa pomoči. In ta pomoč ni bila nikdar neznatna. V petek 25. t. m. popoldne ob treh se bodo zgrnili številni znanci in spoštovalci blage, plemenite pokojnice k pogrebu, ki bo iz kapelice sv. Andreja na Žalah. V širokem kro£u dobrih prijateljev in prijateljic bo trajno blestela njena podoba V zgledno /cn in dobro goe^po bomo ohnamli v svetlem spominu. Žalujočim svojcem pa naše aloboko sožalje! Naše gledališče DRAMA Nedelja. 27. septembra ob 14: MaJi Izven. Zelo znižane cene od 10 lir vzdol. Ob 17.30: Vdova RoAItnka. Izven znižane cene od 10 Ur navzdol OPERA Petek, 25. septembra ob 18.30: RoaalnJjev feadvai. Izven. Cene od 24 br navado! Sobota, 26. septembra, ob 'T: Seviljski brivec. Izven Cene od 24 lir navzdoL Nedelja, 27. septembra ob 17: Seviljakl brivec. Izven. Zaključena predstava. (Se/ ezitfco Iz pokrafine Trieste — Prefekt na knjižni razstavi. V prostorih Zveze profesionistov in umetnikov v Triestu si je prefekt Tamburini ogledal pestro razstavo Uustrirane knjige, ki jo je organiziral znani triastirski blblifcrfit Rihard Rigo pod okriljem sindikata avtorjev in pisateljev. Prefekta Tamburini-ja so sprejeli predsednik In ravnatelj omenjene zveza ter organizator razstave R. Rigi, ki je prefektu raztolmačil razstavo in na njej razstavljena knjižna dela. Ob \ koncu ogleda jc prefekt izrazil g. Rigu svoje zadovoljstvo spričo lepe knjižne manifestacije, ki odkriva občinstvu važno vzgojno ter umetnostno torišče ilustrirane knjižne produkcijo. Razstava bo odprta do 1. oktobra. — Ljudsko gibanje v juliju In avgustu. V juliju je bilo v triestinski pokrajini 462 rojstev in 365 smrtnih primerov. V mestu Trieste je bilo 265 rojstev in 259 smrtnih primerov, v ostali pokrajini 197 rojstev in 97 smrtnih primerov. V avgustu je bilo v vsej pokrajini 397 rojstev in 367 smrtnih primerov. V samem Triestu je bilo 247 rojstev in 262 smrtnih primereov, v ostalem delu pokrajine pa 150 rojstev in 105 smrtnih primerov. Presežek Izkazuje torej v juliju 106, v avgustu pa za 30, za kolikor je rojstev več ko smrtnih primerov. — Poročili so se te dni v Triestu trgovec Just Povodnik in gospodinja Silvana Chersi, železničar Josip Moraš in šivilja Josipina Brecevich, trgovski nameščenec Franc Drozina in šivilja Richetta Lullni, elektrotehnik Viktor Hlaca in šivilja Aida Mihaliz. KOLEDAR Danes: Četrtek, 24. septembra: Marija res. j., Gerard. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Slovo Kino Sloga: £id Siiss. Kino 1 nion: Giarabub. Slikarska razstava Ti nota Goni pa v Jakopičevem paviljonu odprta od 8. do 19. ure. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Susnik, Marijin t rg 5, mr. Deu-Klanjšček Dia, Gosposvetska c. 4, in mr. Bohinec, Cesta s9. cktobra 31. ŠAH Peto kolo v Monckovem Peto kolo šahovskega turnirja v Mona-kovem je prineslo kot na i.zanimivejšo igro partijo med Keresom in Rellstabom. Rell-stab je premagal Aljehina, njegov položaj v tabeli je bil odličen. Keresu pa se Rell-stab ni mogel dolgo upirati. Keres je zmagal in tako proti Aljehinu deloma nadomestil izgubo, ki jo utrpel, ko ga je Al Jeni n v prejšnjem kolu porazil. S to zmago je Keres prevzel vsaj začasno tudi vodstvo v tabeli. Aljehin je namreč igral z Rohačkom in partije še ni končal. Ob prekinitvi stoji boljše in pričakujejo njegovo zmago. Bogoljubov je zopet prekinil. Tokrat je bil njegov nasprotnik Stoltz. Bogoljubov se je moral precej časa boriti z raznimi težavami, pred prekinitvijo pa je položaj toliko izenačil, da bo verjetno partija remis. V ostalih igrah je Napolitano premagal Junga, Richter je remiziral z Barczo, Fnl_ tys in Rabar pa sta prekinila. V tabeli vodi Keres s 3 in pol točke. Sledita mu Aljehin s 3 (1) in Rellstab s 3 točkami. Četrti je Bogoljubov z 2 in pol (2) točke. V kvalifikacijskem turnirju je Še vedno na čelu Danielsson s 4 točkami. Drugi ja Szily 3 in pol in Miiller 3 točke. ftRMATOM Dl PEŠCA RINNOVATE , IL VOSTRO NAVICLIO / IINUOVO C0NC0RSO A PREMI bandito dalCOMMISSARIA TO CENCRALE PER LA PEŠCA VE NE OfFRE lOCCASIOSi 200 MOTOPESCHERECCI DA ADIBIRSI ALLA PEŠCA A STRASCICO GON DIVERGENTI ZA LASTNIKI BIŠKIH LADIJ OBNOVITE VASE BR0D0VJE! NOfl NATEČAJ NA PREMIJE RAZGUŠEN 00 GLAVNEGA KOM I SAR IJ ATA ZA RIBOLOV VAM NUDI PRIUKO 200 HOUlU MOTORNIH RIBIŠKIH ČOLNOV ZA RIB010« Z VlElENJEM MREŽ Z RAZDEUEVAICEM fitev. 218 DNEVNE VESTI >SLOVENSKI NARODi, Četrtek 24. septembra 1942-XX Stran 3 Kneginja vdova d' Aosta v papeževi avdjjenci. Danes je bila v papeževi avdi-jenci kneginja vdova d' Aosta skupno s hčerkami. V sprelstvu je bil italijanski poslanik v Vatikanu. Po avdijenci je po-setila kneginja papeževega drž. tajnika kardinala Magliona. — Tramvajska nesreča v Napollju. V Capidomontu pri Regrossu v Napoliju sta trčila tramvaja proge 60 in 18. Smrtnih žrtev pri tem k sreći ni bik>} pač pa je terjalo nesrečno prometno naključje nezgodo 30 ranjencev, ki so se zatekli v bližnjo bolnišnico. — Proizvodnja in prodaja aluminijskih predmetov. Iz Rima poročajo: Korporacijski minister jc izdal posebne ukrepe, ki se nasa*ajo na proizvodnjo ter prodajo gospodinjskih predmetov iz aluminija. Po teh ukrepih je z dnem objave zadevnih odredb v službenem listu prepovedana na področju stare Italija proizvodnja aluminijskih predmetov, ki niso obseženi v določenih 10 tipah. Obenem vsebuje omenjena odredba korporacijskoga ministra tudi točne cone, ki se canašajo na poenotene vrste aluminijskih kuhinjskih izdelkov. — Nagrade albanskim kmetovalcem. £ Tencija »Agitc poroča: Na pobudo al- :oga gospodarskega ministrstva je : n niziran v Kruji poseben natečaj Jjedelstvo in živinorejo, ki so se ga cžili številni albanski kmetovalci. Na-inčaj, ki je bil prilagođen načrtu povečanja albanskega poljedelstva, je bil zaključen z razdelitvijo nagrad, ki so za nje prispevali denarne zneske poljedelski zavod »Arnaldo Mussolini c, občina v Du-razzu ter Napoljska banka. — Nova sintetična surovina: homogeni les. Kakor poroča dopolnilni avtarhiciii' vestnik ageneja >AgiU<, se je po dolgotrajnih preizkusih in poizkusih posrečilo dobiti takozvani »homogeni les 18.30 KINO MATICA TELEF. 22-41 Luisa Ferida ln Glno Cervi v močni ljubavni drami iz zdravniškega življenja SlOVD Flm kreposti in odpovedi KINO UNION TELEF. 22-21 Obramba osamljene oaze v Afriki je v vseh podrobnostih prikazana v filmu V glavnih vlogah: Doris Duranti, Carlo Nlnchi. Mario Ferrari in drugi KINO SLOGA TELEF. «7-30 Krasna glasba, prelepe pesmi v veselem filmu Fotfima ~ Sreča Odlični umetniki: Maria Denis in Fgo Ceseri — Režija: Max Neufeld — Elektrika ga je ubila. Pri Plezzu se je delavec Andrej Titanic po neprevidnosti dotaknil električne žice visoke napetosti. Nesrečnik je bil pri priči mrtev — Prva ponrlfikalna maša mons. Butti-gnanij)a. V navzočnosti trestinskega škofa Santina ima 20. t. m. v baziliki sv. Justa v Triestu svojo prvo mitrirano pontifikal-ro mašo apostolski protonotar mons. Just Butt:gnoni. zaslužni župnik staroslavne katedrale, ki jo je dal prenoviti ter obnoviti, — Junaška »mrt mladega triestinskegu ča»tnlKa. Šestnajst mesecev po junaški smrti brata Umberta na albanskem bojišču je padel na p*">!;iu slave na ruskem bo- jišču poročnik Ricciottl Ranzatto, ki je bil rojen 4. aprila v Triestu. Dne 27. maja je odpotoval kot prostovoljec na rusko bojišče, kjer se je do zadnjega utripa hrabro boril. Uvrščen je bil v diviziji >Pasubkx. V Triestu žalujejo za mladim častnikom njegova mati. njegova žena in sestra. — Smrt starih TriestinOv. Te dni so umrli v Triestu 741etna Kristina Mihelich. 731etni Ar ton Marzari, 651etni Peter Pau-Iic, 731etna Marija Buzzini-Stokova in 75-letni Josip Zolia. — Nezgode. Desnico si je zlomila pri padcu Marija Gretner iz Trente di Sonzia. Težka deska je p-dla na 5Sletnega zidarja Guida Desimana. ki je delal na zidarskem odru. in ga poškodovala po glavi. Levo nogo si je ranila s sekiro 421etna gospodmja Kristina Fetruzzr:. 471etni Ivan Canci iz Lubina pri Tolminu je padel s kolesa in si poškodoval desno stegnico. Slična usoda je doletela 511etnega Franca Rutarja, ki ima poškodbe na čelu. Ponesrečenci se zdravijo v gor zijski bolnišnici Brigata Pavia. — Priprava za trgatev. Po Furlani;! so vinogradniki že pričeli s pripravami za letošnjo trgatev, ki bo zelo dobra. Urejujejo kleti in čistijo posodo ter sode. kamor bodo spravili nov: vinski pridelek. V Colliu in nekaterih krajih Vipacca pa bodo pr:čeli s pripravami za trgatev nekoliko pozneje, ponekod čez dva t:dna. — Novo delo gorizijskega pisatelja. V založništvu Monsalvato v Firenzi je izš'a knjiga gorizijskega p:satelja Viktorja Si-cherla pod naslovom >V4a Mosaccioc. V romanu se živahno prepletajo vplivi moderne ter romantike. — Razširjenje ter izpopolnitev muzeja Revolteila. Pokrajinski zavod za turizem ter po posebnem pr:zadevanju prefektov-nega mestnega komisarja comm. Coppole tudi avtonomna turistična uprava sta dala vodji muzeja Revolteila dr. Costanzu primerno vseto na razpolago, ki bo služila smotrnemu razširjenju, izpopolnitvi ter nadaljnjemu razvoju znamenitega triestin-skega muzeja. — Kakor iz škafa Je lilo 16. sept. v Triestu in okolici. Po daljšem presledku, ko je vladala huda vročina, je pričelo deževati. Vlila se je ploha in ohladila ozračje nad mestom in okolico. — Ziatomasnik. župnik v Gehrovlzzi pri Comenu g. Franc Klopclč je daroval te dni svojo zlato malo. — Trieatanski ftkof na obisku pri gorl-zljskem nadškofu. Te dni je prispel v Go-rizio v spremstvu svojega tajnika trieatin-ski ter capedistrijski škof mons. A. San-tMalega gospodarja c. Pravi, da regrat nikakor ni škodljiv. Ima celo veliko hranilno vrednost in je priporočljivo, da z njim krmimo živali. Ne škoduje nobeni živali, zato tudi kuncem ne. Seveda pa ni priporočljivo, da krmimo s samim regratom, kajti marsikaj škoduje, ko je količina prevelika. Turij človek bi obolel, če bi se preebjedel potic. Vest o škodljivosti regrata je morda za- šla v liste, ker so najbrž živali obolele za regratom, ki je rasel na okuženem kraju. Verjetno je pa tudi, da je zrasel iz muhe slon. Regrat sam na sebi nikakor ni škodljiv. Vzroke obolevanja živali, ki so jih krmili z regratom, bi bilo treba natančneje preiskati. — Regrat je imel za nekatere naše rejce skoraj neprecenljiv pomen, saj je bil eno glavnih krmil kuncev zlasti pomladne mesece. V resnici so pa bili mnogi neprevidni, ker so nabirali regrat tudi tik ob cestah, kjer je bil izpostavljen ckuženju. Nekateri rejci so tudi izgubili nekaj živali, a ne zaradi tega, ker so jih krmili z regratom, temveč, ker je bila najbrž okužena. Tudi plevel je lahko koristen Rejci lahko s pridom porabijo več vrst plevela. Vsak plevel pa ni primeren za krmo, zato je še tem bolj potrebno, da se pouče o plevelih v članku »pleveli« (Fr. Vodnik). Opis plevelov je tudi dobro ilustriran. Varovati se je treba strupenih plevelov, n. pr. pasjega zelišča (solanum ni gram ki vsebuje v jagodah hud strup solanin. Ta strup je tudi v nezrelem krompirju. Pasje zelišče je sorodnik krompirja. Sclanin vsebujejo tudi plodovi gren-kcslada (solanum dulcamara), ki raste v pravih grmih do višine nekaj metrov. Varovati se je treba tudi pasjega peteršilja ali steniejaka (podobnega pravemu pe-teršilju). Strupen je pikasti mišjak (co-nium maculatum), ki je pa pri nas precej redek. Živalim tudi ne prija divji mak, ki vsebuje zaradi strupenega belega soka, podobno kakor sorodnik mlečnik (cheli-donium mains). Na obdelani zemlji je precej pogost mlečnik pasje mleko < Cu-phorbia peplus), pa tudi zeleni klobuk (Euphorbia helioseopia). živali ne jedo rade mlečnikov zaradi žgočega soka, > mleka«. Nabirati ne smemo za krmo tudi pr: potne ločike. Id je podobna škrbin-kam. Pripotna ločika izloča tudi beli sok, ki pa na zraku porjavi. Razen tega so še druge značilne razlike med mleči in lo-čiko. da skrben nabiralec plevelov ne more zamenjati uporabne rastline s škodljivo. — Pisec svari rejce, naj bi ne delali poizkusov na živalih s pleveli, ki jih dobro ne poznajo. iivalni str 1*5 vzrokov k2£?ak pri šivanju fiii lahko sama popravi nagaja - Vsaka gospodinja Ali ste že kdaj razdrli slabo zašit? V.v? To je sitno in zamudno delo. će ste šivalni stroj dobro očistili, kar se ne dogaja pogosto, ga morate takoj po čiščenju preizkusiti. Jglejte si natančno iglo. Ne sme biti upognjena ali pa celo odlomljena. Tudi igle s hrapavimi ušesci naj se ne uporabljajo, ker pogosto trgajo nit Hitre šivajoč: stroji in gumijasto blago, povoščene tkanine in podebno zahtevajo ponikljane igle. Te se ne ugrejejo tako naglo in pre-badajo tkanino z manjšim drgnjenjem. Vedno je treba uporabljati tisto vrsto igel, ki so bile priložene šivalnemu stroju. Za vse debeline in jačine niti in za posebna dela so določne posebne vrste igel. Zelo je treba pnzifi na konico, ki je lahko okrogla ali poševna. Vstavljanje igel je važno! Dolga zareza 'žleb:ček> v igli mora biti obrnjena vedno proti levi. krntka pa proti stroju. Iglo vtaknemo v držalo za iglo tako daleč, kakor je mogoče in jo trdno privijemo z vijakom. Nit mora biti gladka in brez vozlov. Za spodnjo nit ali za nit v čolničku vzamemo vedno mehkejši, tanjši sukanec. Jakosti igel in sukanca morajo biti odgovarjajoče. Prerahlo ali pretrdo navite tuljave ne šivajo dobro. Gornjo nit je treba vtaknit^ zelo skrbno in v višjem stanju igle pustiti, da visi 5 do 7 centimetrov iz igle Nato primemo z levico gornjo nit in cbračamo počasi ročno koio šivalnega stroja. Z lahkim pritezanjem zgornje niti spravimo nato spodnjo nit navzgor. Obe niti položimo po vležitvi poskusnega dela proti drugi strani. torej od sebe proč. Med šivanjem ne smemo blacro ali tkanino, ki jo šivamo, niti vleči niti potiskati. Vodimo jo, čini rahleje je mogoče, če želimo, da bo šiv daljši ali krajši, ne smemo vleči, temveč uporabiti vijak za uravnavanje šiva. Po preskusu postavimo irio v najvišji položaj, gornjo nit potegnemo za spoznanje navzdol, nogo aH stiskal privzdignemo in ga zavrtimo proti levi nazaj, će ga zavrtimo in snamemo proti sebi, se igla zlo- mi ali pa upogne. Sedaj opazujemo šiv. Zvesa med gornjo in spodnjo nitjo mora biti vedno v sredi šivane tkanine. Ne zgoraj ne spodaj ne smemo videti zank. V tem primeru niso potrebne nobene spremembe, Sv leži enakomerno ln učinkuje lepo. će opazimo zanke na spodnji strani, tedaj teče spodnja nit ravno in ne potegnjena v blago. Napetost gornje niti je prešibka ali pa je napetost spodnje prevelika. Pri preizkusu napetosti gornje riti mora biti šivalna noga spuščena, ker drugače napetostna peresa ne delujejo. Napetost apodnje niti reguliramo pri tuljavah ali čolničku z zatičnikom. Privi-jati je treba zelo previdno, ker zadostujejo najmanjši obrati. Nato denemo tuljavo zopet v ohišje, ne takoj v stroj, in preizkusimo napetost niti. V večini primerov bo zadostovalo, če reguliramo napetost gorne niti. Sele če ne dosežemo z regulacijo napetosti gornje niti pravilnega šiva, prestavimo napetost spodnje niti. Na kratko povedano so pri trganju niti naslednje napake: 1. Slaba kvaliteta igel, ki se ne prilegajo k stroju. 2. Uho šivanke je preostro in reže. 3. Igla je zapognjena; morda napačno vdeta. 4. Igla ni primerna za sukanec. 5. Sukanec je vozlast in neprimeren. 6. Niti so preveč napete. 7. šivalna luknja na plošči je preraska-va; ali pa je ob uporabi predebelega sukanca in predebele igle v plošči premajhna luknja. šivi s hibami nastanejo 3e: 1. če ne stoji dolga zareza ali žlebiček igle proti levi; 2. če je igla pretenka; 3. če stoji pregloboko. Vsaka gospodinja, ki bo pozorno premo-trila delovanje svojega šivalnega stroja in upoštevala gornja navodila, bo lahko sama uredila njegovo delovanje. Angleži so pustili na egiptskem ozemlju, ki so ga zasedle italijanske četo, ogromna skladišča bodeče iloe za žične ovire Hitler podaril Madžarski letalo Na civilno letališče pri Budimpešti: je priletelo v četrtek veliko moderno potniško letalo, ki ga je podaril Hitler soprogi rumunskega ministrskega predsednika Kal-laya. Darilo je izročil gospe Kallay Hitlerjev odposlanec poslanik Hewel. Gospa Kal-lay se je za lepo darilo prisrčno zahvalila. Podarjeno letalo bo služilo za prevažanje ranjencev in bo v službi madžarskega Rdečega križa. Ko je Hitler zvedel za namero soproge madžarskega ministrskega predsednika nabaviti potniško letalo za potrebe madžarskega Rdečega križa, ji je podaril veliko transportno letalo »Ju 52«, ki prestavlja pravo letečo bolnico. Madžarska javnost je z velikim zadovoljstvom ln globoko hvaležnostjo sprejela Hitlerjevo darilo ker vidi v njem dokaz, kako visoko ceni Hitier madžarsko-nemško tovarištvo v orožju. Ob prihodu letala, je bila na letališču soproga ministrskega predsednika z mnogimi spremljevalci ter nemški poslanik v Budimpešti von Jagov z mnogimi člani poslaništva. TIHA VODA obravnava življenje, delo ln borbe ljudi v Zabukovju, razvijajočem se domačem Industrijskem kraju. Godi se v sedemdesetih letih preteklega stoletja, v času, ko je naše kraje zajela nevarna epidemija črnih koz. TIHA VODA Ima po svoji napeti vsebini z množico posrečeno orisanih značajev in s pestrostjo opisov, po sliki nam že malo oddaljene, a vendar domače miselnosti tiste dobe prav poseben čar, ki bo brez dvoma pritegnil vsakega čitatelja. Roman bo obsegal nad 250 strani in bo veljal za naročnike »Dobre knjige« broširan le 8 lir, v platno vezan pa 18 lir. Ce se Še niste prijavili kot odjemalec »Dobre knjige«, storite to takoj. Javite se upravi naših listov v Narodni tiskarni aH pa inkasantu, ko pride pobirat naročnino za »Slovenski narod« ali >vlutro«. Hrvatski delavci v inozemstvu Iz članka, ki je bil nedavno ob Jo vi jen v zagrebškem »Gospodarstvu« izhaja, da živi v tujini okoli 400.000 do 500.000 Hrvatov. Večina teh se je izselila v Zedi-njene države Severne Amerike. Izseljevanje je bilo posledica krize, ki je bremenila hrvatski kmečki stan v letih 1S73 do 1S95. Tudi neposredno po zaključku prve svetovne vojne je bilo izseljevanje številnejše in od leta 1921 do 1929 je zapustilo današnji teritorij Hrvatske 79.832 o^eb. Od teh jm je šlo skupno 6216 ali skoro 9% delat v druge evropske države. V naslednjih letih se je število izseljencev naglo nižalo, kar je pripisati v znatni meri dejstvu, da so tudi Amerika in druge ev- ropske države trpele pod pezo gos poti a:-* ske krize in je bilo za hrvatske Izseljenca le malo zanimanja. V letih od 10o3 do 1938 se je izselilo z današnjega czen.I i Hrvatske 10.393 oseb čez morje in 10.50 L pa v druge evropske države. Istočasno je preko Atlantika vrnilo 6229 in iz držav evropske celine 6550 Hrvatov v Jonion vino. Popolna preusmeritev v pogledu Izseljo* vanja se je začela leta 103S in sicer tako, da je postajalo število v Nemčijo na delo odhajajočih delavcev vedno večje. Važna izpodbuda za odhajanjekavjebilo delo odhajajočih delavcev vodno VoJ j k« Važna izpodbuda za odhajanje hrvatskih delavcev na delo v Nemčijo je bil dogovor,, ki je bil med Hrvatsko in Nemčijo sklenjen lani 8. maja. V tej zvezi je treha omenitu» da so hrvatski delavci v času od 1911 do aprila 1942 poslali domov prihrankov T skupnem iznosu 60 milijonov kun. Drugi tir na progi Zagreb-Zidani most Hrvatska vlada se zelo trudi, da li izvedla vsaj tisti del svojega načrta gred* nje železniških prog. ki jo najbolj nuj,av K temu spada predvsem gradnja proga] Zagreb—Sutla, ki je važna zlasti 7-i nem* ško-hrvatsko blagovno izmenjavo. Gre pri tem za izgraditev drugega tira na progi od Zagreba do Zidanega mosta. Dni, ki odpade na Hrvatsko meri le 26 km. Zadevni sporazumi so bili sklenjeni že prej med Nemčijo in bivšo Jugoslavijo, do im>-sničenja pa ni prišlo, ker so se vedno pojavile nove težkoče. Sedaj se talni I i nemški kakor na hrvatski strani dela z vso pozornostjo na izgraditvi drugega tira. V Zagrebu so mnenja, da bodo dela končana do božiča. Istočasno mislijo na razširitev in izpopolnitev kolodvora v Sutli, da se tako razbremeni carinski prt* gled v Savskem Marofu. Za gradnjo drugega tira od Zagreba do Sutle je hrvati ska vlada določila 76 milijonov kun. Splošno petrolejske? d. d« v Zagrebu V trgovinski register mesta Zagreba jo bila vpisana delniška družba »Splošna p v< trolejska dd*. Vpis je bil izvršen v hr* vatskem in italijanskem jeziku. Začetna glavnica znaša 6 milijonov kun. Do k on* ca tretjega leta pa mora biti dvignjeni na 12 milijonov kun. Najvažnejša naloga družbe je iskanje petrolejskih frelff bi njih izkoriščanje. Čim bo zahtevala od države prvo koncesijo, bo morala delniško glavnico povišati za 1 milijon kun. Za vsako nadaljnje zemljišče 6 kv. m. mora znova povišati glavnico za 1 milijon kun. NEMOGOČA STVAR — Artur je velik umetnik. Pomisli, naslikal je pajčevino na steno in sobarica sa je celo uro zaman mučila, da bi jo odstrj* nila. — To ni mogoče. — Zakaj ne? Kaj misliš, da nI takfh slikarjev na svetu ? — Slikarji so že, ni pa take sobarice. EDINI IZHOD — Neki stanovalec naše hiše se pritožil« je, da stanuje med samimi idijoti. Kako b< preprečil to? — Preselil bi se. D. Do Maurier: Prva 100 Roman Kako rada bi bila utajila svojo istovetnost in se jim pridružila! Jedla bi trdo kuhana jajca in kruh>e, obložene s konzervnim mesom, ter se udeleževala njihovih pomenkov in njih hrupnega smeha, po malici pa bi se z njimi počasi odpravila v Kerrith, se vozila v čolničku, tekala po peščinah, sedela z njimi na stanovanju, ki ga imajo v najemu, in pila čaj z ocvrtimi rakci. Tako pa se je bilo treba čez malo časa po gozdih vrniti v Mander!ey in počakati Maksima. Niti nisem vedela, kaj porečeva drug drugemu, niti ne, kako me bo pogledal in kakšen bo njegov glas. In tako sem sedela, kjer sem bila. Lakote nisem čutila, kosila mi ni bilo mar. Drugi ljudje so prihajali in gledali ladjo. Konec koncev jim je bila vsa stvar dobro došlo popoldansko razvedrilo. Znanca ni bilo med njimi nobenega; vsi so bili letoviščarji iz Kerritha. Morje je bilo zdaj gladko kakor steklo. Galebi niso več letali po zraku, ampak so se bili okrog ladje spustili na vodo. Pojavljali so se drugi čolni; očitno je bil dan za kerrithske čolnarje zelo naporen. Potapljač je prišel na vrh in se nato spet potopil. Eden izmed vlačilcev je puhal dim in se odaljeval; drugi so bili ostali. Pristaniški kapitan se je odpeljal v svoji sivi šalupi; s seboj je vzel nekaj mož in potapljača, ki se je bil med tem znova vrnil na površino. Mornarji nasedlega parnika so sloneli ob ograji, metali galebom ostanke jedi in gledali čolne radovednežev, ki so počasi krožili okoli njih. Nikjer se ni dogajalo nič zanimivega. Plima je bila zdaj na najnižji točki, tako da si videl vijak parnika, ki mu je krma štrlela navzgor. Na vzhodnem nebu so rasle majhne stene belih oblačkov; solnce je bledelo. Vroče je bilo še precej. Žena v progasti rdeči koteninasti obleki je bila vstala in se s svojim fantičkom napotila proti Kerrithu; mož v kratkih hlačah jo je s košarico za brašno ubiraj za njo. Pogledala sem na uro. Bila je tri proč. Vstala sem in krenila nizdol k zalivu. Ta je bil miren in zapuščen kakor zmerom. Voda se je širila svetla in gladka kakor zrcalo. Kamenje mi je čudno rezko ropotalo pod nogami, ko sem stopala po obali. Stena iz belih oblakov je zdaj pokrivala vse nebo nad menoj, in solnce se je bilo skrilo. Na oni strani zaliva sem našla Bena, ki je klečal pred majhno lužo in grabil školjke na kup. Moja senca je padla na vodo, ko sem šla mimo njega; tedaj je vzdignil glavo in me zagledal. »Dober dan,« je rekel ter v nasmehu pokazal zobe. »Dober dan.« Sepaje se je pobral in razgrnil umazan robec, ki ga je bil napolnil s školjkami. »Jeste školjke?« je vprašal. »Oh, hvala,« sem rekla, ker ga nisem hotela žaliti. Kak tucat mi jih je stresel v roko. Napolnila sem si oba skrilna žepa. »S kruhom in maslom so dobre,« je rekel; »a najprej jih morate skuhati.« »Da, vem,« sem odgovorila. še vedno me je gledal in se muzal. »Ste videli ladjo?« je vprašal. »Da, nasedla je, kaj?« sem odgovorila. »A?« »Na skali je obtičala,« sem pojasnila. »Najbrže ima v trupu luknjo.« »Da, da,« je dejal in zdajci dobil neumen pogled. »Ta jo je izkupila. Nič več je ne bo na vrh.« »Morda jo rešijo vlačilci, kadar se vrne plima,« sem rekla. Ni mi odgovoril. Strmel je proti nasedli ladji, ne da bi odtrgal oči. Od tod, kjer sem stala, sem jo videla s strani; tisti kos trupa, ki je štrlel iz vode, se je odražal od črnih ograj; edini dimnik je bil tako nagnjen, da se je malone dotikal skale. Mornarji na palubi so še vedno metali galebom hrano in gledali v vodo. Čolni na vesla so se drug za drugim vračali proti Kerrithu. »Holandka bo, ali ne?« je rekel Ben. »Ne vem. Nemška ali holandska,« sem odvrnila, »Po zlu pojde.« »Bojim se, da bo tako.« Spet se je namuznil in si s hrbtom dlani obrisal nos. »Sesula se bo polagoma, ne pa da bi se poto- pila kakor tista mala.« Sam pri sebi se je zahah-« ljal in se uščenil za nos. Jaz nisem odgovorila, »Zdaj so jo menda že ribe požrle, kaj menite?« j* dodal. »Koga?« sem vprašala. S palcem je pozakal na morje, »Tistole tam,