Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delie Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	. . Lir	8.000
Letna inozemstvo ....	»	13.000
Letna inozemstvo, USA	dol.	15
Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
m	
	37
Leto XXIX. - Štev. 39 (1472)
Gorica - četrtek, 6. oktobra 1977 - Trst
Posamezna številka Lir 200
mn
Te dni in sicer 8. oktobra bomo obhajali 60-letnico smrti dr. Janeza Evangelista Kreka. Mnogim, posebno mlajšim njegovo ime ne pove veliko. Premalo poznajo našo ne tako oddaljeno preteklost. In vendar je bil Krek eden največjih mož, ki jih je rodila slovenska mati. Njegov nauk in njegov zgled bi nam morala govoriti tudi danes, zlasti še nam v zamejstvu.
Ko je umrl, so mu številni sodobniki zapeli slavo kot malokomu. Tega niso storili iz kake pietete, kot se večkrat dogaja, temveč zato, ker jim je bila živo v zavesti njegova človeška veličina. To sta najbolje izrazila Oton Župančič in Ivan Cankar. Oton Zupančič je zapel o Kreku:
Bil je med nami mož kot zrno klen in
[zdrav;
la, kakor knjige mi, ljudi je brati znal;
tako zatopil se je v tajnopis
človeka našega, da je odtis
njegovih najglobočjih sanj
užgal pekočo stigmo vanj. (Naša beseda)
Ivan Cankar, ki vemo, da ni rad hvalil, je o Kreku takole zapisal:
»Izkazalo se je, kakor še nikoli: kdor daje ljubezen, mu je povrnjena tisočkrat. Ne z mečem, z ljubeznijo je zmagal Kristus... Nič žalosti ob tem grobu. Bolj nego kdaj zaupajmo v svoj narod... Kajti njive, ki je imela take orače in take sejalce, ne pomori slana, ne pobije toča... Tisto uro, ko je presunil slovenski narod glas, da doktorja Kreka ni več, je zakrvavelo vsako srce, da so se nam orosile oči. Ta pogreb je bil slavnostni sprevod za vojskovodjem, ki je zmagal, ko je padel.«
Neki njegov drug sodobnik Fran Terseglav pa takole priča: »Navzlic temu je Krek v kompleksu kulturnega, političnega in socialnega življenja svojega časa bil največji Slovenec, ker je bil od vseh najbolj človek; po tej svoji človečnosti presega tako sebi podobne v naši prošlosti... kakor v sedanjosti...«
Zato je zadnji Krekov življenjepisec Vinko Brumen upravičeno naslovil njegov življenjepis »Srce v sredini«, namreč v sredini slovenskega ljudstva.
K. H.
Pobuda za spomenik -
mavzolej bazoviškim žrlvom
Svet Slovenske skupnosti v Trstu je na svoji izredni seji v ponedeljek 26. septembra med drugim izčrpno razpravljal o pripravah in poteku protestne manifestacije proti oskrunitvi spomenikov padlim talcem na Opčinah in Bazovici, ki je bila v soboto 24. septembra. Pri tem je prišlo ponovno do izraza stališče, ki ga iskreno in dosledno zagovarja SSk, da moramo Slovenci posebno v sedanjih razmerah nastopati povsod čim bolj enotno. Zato je pravočasno opozorila in zahtevala, da ta enotnost pride do jasnega izraza tudi na omenjenem zborovanju pred spomenikom prvih slovenskih žrtev fažizma na Bazovici. Na žalost ta njena prizadevanja niso našla ugodnega odziva pri organizatorjih omenjene proslave, ki so s svojo izbiro govornikov povsem izključili prisotnost pripadnika Slovenske skupnosti.
Svet SSk poudarja, da so bazoviški junaki padli za svoj narod in ne za kako strankarstvo. Zal je strankarstvo prišlo do izraza še zlasti v nastopu italijanskega govornika.
Da bi bazoviške žrtve končno dobile spominsko obeležje, kakor ga objektivno zaslužijo, svet SSk daje pobudo s pozivom slovenskemu prebivalstvu, da se jim postavi spomenlk-mavzolej, ki naj pričuje bodočim rodovom o našem trpljenju, žrtvah in težki zgodovini pod fašizmom.
V	ta namen je svet SSk še na isti seji ustanovil iniciativni odbor, ki naj v sodelovanju z vsemi slovenskimi organizacijami in posamezniki čimprej uresniči to pobudo, po možnosti do leta 1980, ko bomo Proslavljali 50-letnico mučeniške smrti Bi tlovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. V
Glas iz groba
(24. septembra 1977 na Bazoviški gmajni)
Kaj je ta topot nad nami, da ne da nam spati v jami?
In glasovi čudni tuji zdijo se nam vedno huji, dramijo nas in bole vedno bolj njih zvok nas žge.
Jezik, ki nas v smrt je sodil, vklenjene v verige vodil, zmerjal nas, poniževal, še otrokom strup dajal — ni njegov še zadnji val se umaknil s kraških tal?
Joj, gorje, zdaj srce mrtvo že
nam spet prebada, — dviga spet se zmaj s prepada?
Ali niste, bratje živi, prave svobode še užili?
Niste zarij zlatih uzrli?
Ali smo zaman umrli?
Dolgo, dolgo je, kar streli kruti so na nas zgrmeli, nam življenja mlada vzeli, našo kri na trato zlili in nas v smrtni mrak zavili...
Mi ne moremo nazaj — a naš duh ne bo počival, dokler združen ne bo užival svobode slovenski raj.
Kraševec
Dvojno merilo
R V Rimu je v bližini enega od sedežev stranke MSI prišlo do spopada med skupino misovskih pristašev in skupino skrajno levičarske »Lotta continua«. Strel je zadel 20-letnega simpatizerja tega gibanja VValterja Rossija in ga ranil do smrti. Wal-ter Rossi se je začel aktivno udejstvovati v levičarskih vrstah pred letom dni, zaradi česar je moral zapustiti policijo. Uboj Rossija je povzročil vrsto neredov v Turinu, Milanu, Neaplju in Bologni, ki jih je policija s težavo obvladala. Malo pa so dala sredstva javnega obveščanja poudarka smrti, ki so jo povzročili levičarski »avtonomisti«, ki so v Turinu vrgli v neki bar zaži-galno bombo, zaradi česar je na posledicah opeklin umrl nilad delavec Robert Crescenzio.
■	Do neprijetnega incidenta je prišlo ob odprtju škofovske sinode v Rimu. Melkit-ski vzhodni patriarh Maximos V., sirski patriarh Ignacij II. Hajek in ukrajinski metropolit kardinal Slipy so zapustili Sik-stinsko kapelo iz protesta, da so jim dodelili mesta v zadnjih vrstah, »če pridejo pravoslavni v Vatikan, — so dejali — se jim vedno nudijo prva mesta. Zakaj bi se morali mi zadovoljiti z zadnjimi?«
Kongres evropskih
manjšinskih narodnosti
odbor je svet SSk imenoval deželnega poslanca dr. Štoko, tržaškega občinskega svetovalca dr. Dolharja, borca NOV dr. Šker-ka ter Maria Zaharja.
Po vrsti 25. kongres Zveze evropskih manjšinskih narodnosti (FUENS) je bil od 22. do 25. septembra v Železni Kapli (Eisenkap-pel) na Koroškem. Že takoj prvi dan se je vnela živahna razprava o zadnji avstrijski manjšinski zakonodaji. Zastopnika dr. Matevž Grilc od Narodnega sveta koroških Slovencev in dr. Franci Zwit-ter od Zveze slovenskih koroških organizacij sta pred uglednimi zastopniki, profesorji in javnimi delavci iz vse Evrope prepričljivo ovrgla zatrjevanje avstrijskih oblasti, češ da je v Avstriji manjšinska zaščita sedaj vzorno urejena in da odgovarja duhu 7. člena državne poogdbe.
Nasproti temu so zastopniki avstrijskih strank in kapelski župan branili omenjeno zakonodajo, toda niso uspeli. Kongres je odobril od slovenskih koroških zastopnikov predloženo resolucijo, ki poziva avstrijsko vlado, da slovenski in hrvaški manjšinski skupnosti zagotovi ustrezno zaščito.
Vmešal se je seveda tudi koroški nemški tisk, poskušal manipulirati nastop katalonskega zastopnika, ki naj bi grajal slovenske Korošce, češ da nočejo sodelovati v vladnih manjšinskih sosvetih. Istočasno je tudi pretolmačil izvajanje bretonskega zastopnika; Bretonci v Franciji nimajo nika-kih narodnostnih pravic in da bi
glede teh raje živeli v Avstriji. Toda tako Bretonec kot Katalonec sta potvarjanje njunih izjav s strani koroškega tiska kot lekcijo slovenskim Korošcem kar najodločneje zavrnila.
Kongres je volil tudi novega predsednika FUENS-a. Izvoljen je bil predstavnik Južne Tirolske Mitterdorfer, za podpredsednika pa koroški rojak dr. Reginald Vospernik. O kongresu so evropske poročevalske službe veliko pisale: med njimi Reuter, britanska BBC, avstrijski radio in tv, jugoslovanska poročila.
Zastopnik Furlanov, predsednik organizacije »Int Furlane« (Furlansko ljudstvo) je predložil posebno resolucijo, v kateri utemeljuje samostojnost furlanščine v okviru novolatinske skupine (La-dini, Retoromani in Furlani), poziva Italijo, naj prizna okoli 800 tisoč Furlanom jezikovne pravice v duhu 6. člena italijanske ustave ter poziva deželno upravo Furla-nije-Julijske krajine, naj v okviru svojih pristojnosti uvede dodatni pouk furlanščine v šole.
Poleg dr. Vospernika so bili izvoljeni za podpredsednike še dr. arch. Pierre Lemoine, po rodu Bretonec, danski poslanec dr. Jes Schmidt in predsednik »Int Furlane« Etelredo Pascolo. Za glavnega tajnika je bil potrjen Danec Olaf Meinhardt.
Škofovska sinoda v Rimu
V	petek 30. septembra se je začela škofovska sinoda v Rimu. To je neke vrste parlament, ki razpravlja o važnih vprašanjih v življenju Cerkve in predloži svoje zaključke sv. očetu, ki jih potem po svoji uvidevnosti prenaša v življenje Cerkve. Sklepi škofovske sinode za sv. očeta niso obvezni.
Sv. oče je določil, naj škofovska sinoda letos razpravlja o vprašanju kateheze. Med prisotnimi škofi jih bo le 65, ki so se udeležili zadnjega koncila. Večino bodo torej imeli škofje, ki so to postali po končanem koncilu.
Škofovska sinoda šteje 202 člana, 142 so izbrale škofovske konference, 19 članov je imenoval sv. oče. Med člani je 19 prefektov vatikanskih kongregacij, 10 predstavnikov raznih redov in 13 predstavnikov vzhodnih Cerkva. Stalni tajnik škofovske sinode je poljski škof Rubin. Škofovske sinode se bo udeleževal tudi koprski škof dr. Janez Jenko.
Ob odprtju sinode je sv. oče najprej
omenil, da je odločen do smrti vztrajati v svojem delu za dobro Cerkve. Nato je dejal, da je v današnjih razmerah škofovska služba neprijetna, dostikrat nevarna. Sedanja družba se zdi sovražna, gluha ali vsaj brezbrižna za nauk Cerkve, tako da njene člane prevzema nek strah, ki grozi omrtvičiti vsako dejavnost. Ta strah podzavestno vabi k prevzemu manj zahtevnih služb. Toda Cerkev potrebuje tudi danes ljudi, ki so pogumni, borbeni, sposobni, da se izpostavijo. Zdi se, da je Cerkev danes neka manjšina med ljudmi, ki zaradi tehničnega napredka mislijo, da vera ni več potrebna. Seveda to ni res, res pa je, da je v takem vzdušju poslanstvo Cerkve ze-
lo	otežkočeno.
•	Ugandski katoličani bodo prihodnje leto praznovali stoletnico, odkar je bila ustanovljena tamkajšnja katoliška Cerkev.
V	ta namen nameravajo izvesti tudi vsedržavni evharistični kongres.
Silna zadolžitev vzhodnih držav do Zahoda
Zadolžitev Moskve in drugih držav vzhodnega bloka nasproti Zahodu zavzema že gigantske razsežnosti. Do konca leta 1976 je narasla na nič manj kot 40,2 milijarde dolarjev. Danes znaša že nad 62 milijard. In takšen obseg dolgov ustvarja resne dvome v plačilno sposobnost vzhodnoevropskih komunističnih držav.
V	letu 1975 so dolgovi teh držav znašali še 33,4 milijarde dolarjev. Od tega je bil največji dolg Sovjetske zveze s 13,1 milijardami, kateri sta sledili Poljska in Vzh. Nemčija. Največji upniki vzhodnoevropskih držav pa so Francija, Zah. Nemčija, Italija in z manjšimi zneski Japonska, Vel. Britanija in ZDA.
Sovjetija in njeni sateliti poskušajo zato povečati svoj izvoz. V prvi polovici preteklega leta so povečali samo izvoz v Zah. Nemčijo za eno tretjino, kar pa ne pomeni za njihovo zadolženost nikake rešitve, saj S5,2 odst. tega izvoza zavzemajo polizdelki in surovine. Zaradi tega, kljub vsemu njihovemu bahanju, vzhodnoevropskih komunističnih držav ni mogoče označiti drugače kot za države v razvoju. In vendar so te države oborožene do zob.
Zahodne banke, ki kreditirajo vzhodnim državam nakupe na Zahodu, stavljajo vse težje kreditne pogoje. Lansko poletje so zavrnile, da bi kreditirale moskovske nakupe v znesku 250,5 milijonov dolarjev. V nekaterih poslovnih krogih na Zahodu se širi mnenje, da vzhodnoevropske države črpajo denar od Zahoda z namenom, da ga nikoli več ne vrnejo. Z njim naj bi do skrajnih možnosti povečale svojo oborožitev in uresničile svoje vojaške ekspanzio-nistične namene. Vzhod nikakor ne pripravlja obrambe, ampak napad na široki fronti. In zdi se, da si Zahod že zvija vrv, ki naj bi jo, po Leninovih besedah, sam prodal Vzhodu, da bi ga le-ta obesil.
Prav neka ameriška tvrdka je bila namreč tista, ki je Moskvi dobavila naprave, s katerimi je bilo mogoče proizvesti daljinske razstrelilne rakete z več konicami.
Ob vsem oboroževanju pa komunističnim državam, po drugi strani, v šestdesetih letih njihovega planskega gospodarstva nenehno primanjkuje osnovnih živil, mesa, zelenjave, žita, maščob in najpotrebnejših prehrambenih pridelkov in izdelkov. In povrh vsega morajo še racionalizirati električni tok in premog. Moskva in njeni sateliti obojega, tj. razvijati težke oboroževalne industrije in zagotoviti prebivalstvu normalne preskrbe, nikakor ne zmorejo. Zato takšno zadolževanje nasproti Zahodu in vse v znamenju »popuščanja«. Dvojna igra, ki jo nenehno igrajo nasproti neenotnim zahodnim državam.
Da bi svojo »mirovno« politiko napravila bolj prepričljivo, mobilizira Sovjetija nenehno razorožitvene odbore, mirovne konference, sindikalne, ženske in mladinske skupine, propagandne ustanove, tisk in, ne nazadnje, zahodne komunistične stranke.
Vzhodni blok je vrh vsega vojaško daleč pred Zahodom. Zahod razpolaga s 1.700 bojnimi letali, 7.000 tanki in 780.000 vojaki. Temu nasproti stoji 3.000 letal, 15.000 tankov in 1.000.000 vojakov Vzhoda. Da ne omenjamo posebej števila raket in pomorske oborožitve.
Toda morebitni spopad Moskve in njenih satelitov z Zahodom vseeno nima takih izgledov, kot bi bilo sklepati po moči orožja. Spopada, predvsem zaradi težav s prehrano in splošno preskrbo, ne bi dolgo vzdržal. Razen tega pa ima od azijske strani še drugega nasprotnika, Kitajsko.
Pričakovati je zato, da bo Moskva skušala uresničiti svoj dolgoročni cilj — podreditev Zahodne Evrope — s pomočjo zahodnoevropskih komunističnih partij. Njihov pritisk na »zgodovinske kompromise«, predvsem s strani italijanske partije, se bo še nadaljeval.
Upoštevajoč gospodarsko nesposobnost in nenehno iskanje novih osvajanj vzhodnih držav sploh ne moremo več govoriti o hudobnem kapitalizmu in dobrem socializmu, kot je veljalo zadnjih sto let, prej to, da so danes vloge zamenjane.
č. f.
Sv. oče Pavel VI. je slovesno odkril v dvorani za papeške avdience v Vatikanu sliko umetnika Fazzinija, ki predstavlja vstalega Kristusa
Začetek tržaškega škofijskega zborovanja
Novo šolsko leto - oori oroblcoii
Polagoma postaja tržaško škofijsko zborovanje realnost. V torek 27. septembra se je skupno s škofom msgr. Cocolinom sestal pripravljalni odbor, ki ima nalogo, da predlaga, vsklaja, spodbuja in uresniči vse, kar taka pobuda zahteva. Glavni vodja vsega dela je g. Mario Cividin, sedanji vodja škofijskega pastoralnega sveta; 15 je članov odbora, ki so prevzeli nalogo, da izpeljejo to delo. V odboru so trije Slovenci: duhovnik, redovnica in laik. V absolutni večini so laiki.
Na prvem večeru je odbor izbral tajnika s sedežem na škofiji. Prilagam naslov tajništva z upanjem in priporočilom, da se bo kdo oglasil s predlogi, pripombami, seveda v slovenskem jeziku: Odbor za škofijsko zborovanje, ul. Cavana 16, Trst.
Skupno smo določili teme, ki pa še nimajo točnega naslova: Prisotnost Cerkve, nje delovanje in strukture na Tržaškem -Emarginacija - družina - delovski svet -šola - krščanska skupnost in politika - Slovenci na Tržaškem. Skupno torej sedem tem.
Ce pogledamo to škofijsko zborovanje z našega vidika, ugotovimo, da smo Slovenci v teh zadevah pravi zelenci. Toda ne moremo in ne smemo mimo tega. Nujno je srečanje duhovnikov, redovnikov in laikov. Skupno, z enako odgovornostjo moramo preučiti naš položaj v luči napovedanega zborovanja, ki bo igralo važno vlo-
V nedeljski izdaji Primorskega dnevnika z dne 2. oktobra je Marij Cuk napisal kritiko nove Rebulove knjige »Snegovi Ede-na«. Toda njegovo pisanje v bistvu ni nobena kritika, ampak zgolj obtoževanje. Pisec se namreč ne sooči z Rebulovim delom kot celoto, iz njega posname samo nekaj stavkov, s katerimi si prizadeva dokazati že vnaprej določeno sodbo, da so »Snegovi Edena« usmerjeni proti matični republiki in njeni družbeni ureditvi.
V začetku nam kritik poda daljši samogovor, očitno zato, da bi svojo končno sodbo napravil bolj verjetno: »... nočejo se sprijazniti z razvojem zgodovine in njenimi konsekvencami,« pravi med drugim, »ne vidijo (tisti, ki se navdušujejo nad Rebulo), da je bil svet nekoč slab (samo nekoč?) in da ga je socialistična revolucija izboljšala, da so zamejci zato res zamejci po duši in telesu. To je nekaj ugotovitev, ki sem jih kar tako, mogoče površno, zabeležil ob rob knjige "Snegovi Edena” tiža-škega pisatelja Alojza Rebule.«
In da bi imela kritika, kljub lastno priznani možni površnosti, vsaj nekaj verodostojnosti, dodaja Čuk Rebulovemu delu celo nekaj priznanja. Pove, da ga nekateri odlomki v knjigi vsekakor spominjajo na odličnega pisatelja in stilista iz »Sibilinega vetra«. Toda takoj potem udari, ali mora udariti (?), naravnost: Knjiga »Snegovi Edena« da ni niti polemična niti aktualna. Da bi sicer to hotela biti, a je (Rebula) kritičen le do tistih družbenih pojavov, do katerih prihaja v socialističnem sistemu, ki pa za Rebulo nikakor niso (družbeno?) značilni.
Da bi tako sodbo bolj utemeljil, navaja potem iz knjige nekaj stavkov. Vsekakor premalo, da bi prepričljivo podkrepil tako usodno označitev. Gre zgolj za nekaj stavkov, navajanih s treh različnih strani. Stavek, ki naj bi bil najbolj inkriminiran, stoji na strani 52: »Kritike? Kje pa je kakšna kritika na Slovenskem?«
Navedba tega stavka naj bi preprostega bralca prepričala — zakaj to je edini namen te bistroumne kritike —, da hoče Rebula v svoji knjigi očitati matičnemu režimu, češ da ne dopušča kritike, s preprosto gimnazijsko logiko: Ergo, delo je protisocialistično in proti matični ureditvi. In idejna budnost lista, ki kritiko prinaša, je izpričana.
Toda takšna ocena očitno ni sad svobodnega presojanja, ampak je, kot v začetku nakazano, podrejena ideologiji, ki jo kot svojo linijo zastopa, mogoče ne toliko pisec sam, kolikor list, ki jo objavlja. Ideologija pač, ki ob nezadostnem opiranju na resničnost s polresnicami (odtod navajanje samo nekaj iztrganih stavkov) brani privilegije določene skupine (prim. H. Lefebvre, The SocioIogy of Marx, London 1969, str. 64).
Pri vsem tem je nerodno to, da so »Snegovi Edena« izšli v Sloveniji. Če res obtožujejo matično republiko, kot nakazuje pisec v tržaškem listu, potem se matični režim, ker dopušča izdajo take knjige, sam sebe bije po ustih. Ali pa izkazuje isti režim zaradi izdaje Rebulove knjige večjo miselno širino kot pa je linija lista, ki jo hoče v svoji »kritiki« braniti Marij Čuk?
Še bolj nerodno je vse skupaj, če pomi-
go v škofiji.
Pri nas skoro ni glasu baze, se pravi vernikov. Danes je ura laikov, zlasti če upoštevamo nezadostno število naših duhovnikov. V vsem morajo laiki povedati svojo besedo. Npr., kako koristno bi bilo mnenje vernikov o našem pridiganju, kaj se jim zdi, kako oznanjamo božjo besedo.
Saj je to bistveno poslanstvo duhovnika oz. Cerkve. Ta problem danes najbolj obravnava Cerkev na vseh zborovanjih. Zelo potreben bi bil tak »proces« duhovniku. To je le en problem. Nešteto je še drugih. V vsaki župniji je skupina vernikov, ki so blizu duhovnika. Vsi ti naj se zberejo ter povedo svoje mnenje.
Smo v izredno važnem obdobju naše škofije: ugodnem in obenem odločilnem. Marsikaj novega je treba ukreniti ter postaviti temelje za bodočnost. Duhovniki pa ne bi radi odločali sami.
Na Tržaškem je končno zapihala prava burja ter odkrila toplo žerjavico: močno jedro italijanskih laikov, ki hočejo slišati in poslušati naš glas, si želijo naše bližine, našega soodločanja. Skratka: hočejo, da zavzamemo tisto mesto v škofiji, ki nam pripada.
To je eden znakov novih razmer med nami. Sedaj smo na vrsti vsi: laiki in duhovniki. V tem odgovornem trenutku vzemimo v roke vesla in skupaj veslajmo!
Dušan Jakomin
slimo, da so šli »Snegovi Edena« v matični Sloveniji odlično v prodajo. Potemtakem občinstvo v matici ne zna ločiti zrna od plevela kot ga zna Marij Čuk? Ali pa je knjigo kupovalo nalašč, ker naj bi bila kritična do tamkajšnjega režima? Potem je takšna množica hotela izpričati z nakupom knjige svoje nasprotovanje matičnemu socialističnemu režimu? Ali pa knjiga sploh ni to, za kar si jo Čuk prizadeva označiti.
Pravzaprav ni prvič, da naš zamejski dnevnik predpisuje matični Sloveniji, kako naj se obnaša. Pred leti je ob posegu uglednega javnega delavca iz matice ob okrogli mizi v Trstu pozival Socialistično zvezo v njegovem kraju, naj pojasni, če je to tudi njeno mnenje. Ko se še ni prav polegel prah ob ločitvi duhov v Dragi izpred dveh let, ko je vsiljeval čudno stališče, da na Primorskem ni bilo protifašističnega odpora pred letom 1941, začenja že znova.
Ob koncu pa še abotna kritikova skromnost: »Kratek zapis je končan in ne domišljam si, da je smotrno in globinsko urejen. Marsikdo se bo ob tem zgražal, no taki naj to pisanje pozabi in vzame v roke kaj boljšega, ki mu oplemeniti duha in predstavi Rebulo kot misleca in nespornega mojstra besede.«
Večina bralcev si bo zadnje priporočilo vzela k srcu in bo knjigo prebrala, težje pa bo pozabiti druge nerodnosti, ki nikakor ne prispevajo k boljšemu razumevanju v odnosih med zamejstvom in matico.
O Čuk!	xy
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
f prof. Josip Sancin
V	ponedeljek 3. oktobra je po daljši bolezni umrl v 81. letu starosti prof. Josip Sancin (po domače Nane). Bil je dolga leta učitelj na Ciril-Metodovi šoli pri Sv. Jakobu v Trstu. Po prvi svetovni vojni je v dogovoru z vaščani in županom Tulom v Mačkoljah pri Trstu postavil temelje on-dotni slovenski šoli.
Po zatrtju slovenskih šol v naših krajih ga je gostoljubno sprejela matična domovina. Poučeval je po raznih krajih Slovenije in se pri tem še naprej strokovno izpopolnjeval. Po drugi svetovni vojni je prišel v Trst in se takoj zaposlil na naših strokovnih srednjih šolah. Poučeval je nemščino. Kot vzgojitelj je bil strog, a obenem dober, ki je znal že pred 30 leti navezati dialog z učenci.
Zelo je ljubil svoj rojstni kraj Skedenj in si skupno z ženo Pavlo, roj. Železnik, ki je bila tudi učiteljica, uredil prijeten dom, istočasno pa še skrbel za očetov dom, za vinograd, vrt in njive.
S prof. Sancinom odhaja priča tistih težkih časov, ko smo Slovenci zaradi fašizma izgubili svoje šole, pa se nismo vda-
li	in po porazu fašizma svoje šolstvo spet z močno voljo obnovili.
Sinu dr. Josipu in družini ter hčerki, znani zdravnici dr. Anici izrekamo iskreno sožalje.
B V torek 4. oktobra se je v Beogradu začel sestanek o evropski varnosti in sodelovanju, ki naj bi bil preverjanje sklepov, kateri so bili pred dvema letoma sprejeti v Helsinkih. Beograjski sestanek se je pričel s slovesno sejo, na kateri je udeležence tega srečanja, predstavnike 35 držav Evrope in Sev. Amerike pozdravil jugoslovanski zunanji minister Miloš Minic.
B Na predlog notranjega ministra Cossi-ga in po posvetovanju z glavnimi strankami je ministrski svet odložil letošnje upravne volitve na maj ali junij 1968. Vlada je tudi odobrila zakonski osnutek, ki pa ga bo moral še potrditi parlament, naj bi bile delne upravne volitve vsako pomlad, splošne pa vsakih pet let.
H Glavni tajnik KPI Enrico Berlinguer je bil konec preteklega tedna na Madžarskem, kjer se je sestal s tajnikom madžarske partije Kadarjem. Iz Budimpešte je Berlinguer nadaljeval pot v Jugoslavijo, kjer ga je sprejel med drugimi tudi Tito.
■	Med rednim poletom na progi Bombay-Bangkok so se člani teroristične »Japonske rdeče armade« polastili japonskega letala, v katerem je bilo 142 potnikov in 14 članov posadke. Letalo je bilo prisiljeno spustiti se v Daki v Bangladešu. Zračni roparji so zahtevali od japonske vlade osvoboditev 9 teroristov, ki so v japonskih ječah ter šest milijonov dolarjev. Japonska vlada je na zahteve ugrabiteljev v celoti pristala, teroriste pa je sprejela Alžirija.
E9 Zadnjega referenduma o splavu v Švici se je udeležilo 56 % vpisanih volivcev, kar je izredno veliko, saj navadno na referendumih glasuje le do 45 % Švicarjev. Referendumi so namreč v Švici zelo pogostni, saj je treba za ljudsko glasovanje zbrati komaj 50.000 podpisov. Referendum o splavu pa je švicarsko javnost bolj razgibal kot navadno. Volivci so zavrnili predlog, da je dovoljen splav do treh mesecev nosečnosti. Proti splavu so zlasti glasovali volivci v katoliških kantonih. Proti splavu je bila tudi sama vlada ter vse stranke z izjemo socialistične.
Glasbeno življenje na Goriškem ima že svojo lepo tradicijo, in to zlasti na vokalnem področju. Danes ni prosvetnega društva, ki ne bi med svoje glavne dejavnosti uvrščal tudi zborovskega udejstvovanja. Posebej moramo še beležiti veliki kulturni pomen naših cerkvenih zborov, ki so tudi v najtemnejši dobi fašizma edini gojili in širili slovensko pesem. Muzikalna dejavnost pa se danes ne omejuje več le na zbore. Vedno bolj se tudi namreč širi zanimanje za instrumentalno glasbo, ki s svojim bogastvom lahko oplemeniti vsakogar.
Za vse to ima pa na Goriškem veliko zaslugo pobuda, ki so jo že pred nekaj leti skupno podvzele tri kulturne ustanove: Glasbena matica, Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenske katoliške prosvete. Domenile so se za stalno koncertno sezono, ki naj našemu občinstvu nudi prerez širokega glasbenega ustvarjanja z vseh področij glasbe. Prav po zaslugi take koncertne sezone imajo namreč tudi slovenski ljubitelji glasbe možnost, da pobliže spoznajo slovensko glasbeno ustvarjanje.
Dosedanje koncertne sezone so zelo dobro v glavnem uspele. Vsako leto so prireditelji nudili po pet koncertov z zelo pestro programsko vsebino in zasedbeno izbiro: od vokalnega ansambla (solistov ali zbora) do vseh možnih instrumentalnih kombinacij (solistov, predvsem violinistov ali pianistov, komornih skupin ter orkestra). Izkazalo se je, da je prav taka programska politika pravilna in da odgovarja potrebam našega občinstva.
Problem zase je vedno predstavljala dvorana. Prireditelji so za vrsto koncertov, zlasti komornega in solističnega značaja, določili dvorano palače Attems, ki je za to najbolj primerna. Nekaj večjih koncertov je bilo v dvorani Katoliškega doma, zaključni koncert pa je bil navadno v zgodovinski dvorani deželnih stanov na gori-škem gradu. Letos se v tem oziru obetajo novosti. Na razpolago je sedaj nov deželni avditorij v ulici Roma, ki gotovo odgovarja potrebam večjih koncertnih skupin in publike, saj je zgrajen po najmodernejših tehničnih zahtevah. V avditoriju bosta letošnji prvi in zadnji koncert, ostali pa bodo v Attemsovi palači.
Kakšen pa je letošnji program? Sezona nam nudi spet pet koncertov, izven abonmaja pa bodo imeli ljubitelji glasbe mož-
Že nekaj let se nobeno šolsko leto ne začenja tako, kot se je prejšnje končalo. Tako je tudi z novim šolskim letom 1977/ 78. Ta sodba pa ne izhaja iz kake žalosti za preteklim, saj smo še vedno daleč od tega, kar je dobro, pa tudi od tistega, kar želimo, da bo odgovarjalo zahtevam časa. Ne moremo pa trditi, da ni bilo vloženega dovolj truda, kulturne priprave, da ni bi-
lo	finančnih in materialnih sredstev kot nekdaj.
Govorimo o šolski krizi. Toda na katerem področju, političnem, socialnem, kulturnem in gospodarskem pa te ni čutiti? Šola trpi, trpi pa tudi vsa družba. Šolski problemi so predvsem politični in zelo zamotani, čakamo na temeljito reformo višjih srednjih šol, pa le po kapljicah popravljamo obvezno osnovno in srednjo šolo.
Prva novost je zadela najmanjše, ki pa je seveda ne bodo čutili. Organizacija ONAIRC, ki je dolga leta skrbela za vrsto otroških vrtcev, je uradno razpuščena in je dediščino prevzela država. Tako postanejo vsi ti vrtci državni in je posameznim didaktičnim ravnateljem naložena nova skrb in delo. Občinski vrtci pa ostanejo kot doslej.
Zakon št. 517 z dne 4. avg. 1977 prinaša nekaj novosti in odpravlja zastarelosti. Tako je odpravljen izpit po II. razredu ljudske šole, ostaja pa še zaključni izpit po V. razredu osnovne šole. Odpravljeni so vsi popravni izpiti na osnovnih in srednjih šolah I. stopnje. Vsak učenec mora imeti svoj osebni list — nekak klinični list — o napredovanju. Po trimesečnem preverjanju se na koncu leta sestavi končna ocena.
Tudi na nižji srednji šoli omenjeni zakon odpravlja popravne izpite. Privatni in zaključni izpiti se vrše samo junija. Edino učenci, ki bi iz upravičenih vzrokov ne mogli v junijskem roku opraviti teh izpitov, smejo iste opraviti pred začetkom novega šolskega leta.
Med redne učence srednje šole se lahko vključijo tudi prizadeti učenci, katerim je treba posvečati posebno skrb. V takih razredih naj ne bo nad 20 učencev. Tudi v
nost udeležiti se gostovanja ljubljanske Opere v Trstu (abonenti po znižani ceni). Prvi koncert bo v petek 28. oktobra v go-riškem avditoriju, kjer bo nastopil Mladinski pevski zbor iz Maribora, ki ga vodi Branko Rajšter. Zbor je goriškemu občinstvu že dobro znan, saj je skupno s Slovenskim komornim orkestrom odprl prvo koncertno sezono v Verdijevem gledališču z izvedbo Pergolesijevega »Stabat Mater«. Njegov letošnji program je pester in bogat in gre od klasične polifonije do sodobnih slovenskih in evropskih skladateljev. Drugi koncert bo 10. novembra v Attemsovi palači, kjer bosta nastopila dva priznana slovenska solista, violinist Igor Ozim, sedaj docent v Kolnu, ter pianist Marjan Lipovšek, z Akademije za glasbo v Ljubljani. Mesec dni kasneje, 10. decembra, bo v Attemsovi palači nastopil študentski oktet APZ »Tone Tomšič« iz Ljubljane. Njegov program bo v glavnem nudil slovenske narodne in umetne pesmi.
25.	januarja 1978 bo na vrsti mednarodno priznani slovenski komorni ansambel Trio Lorenz z mezzosopranistko Marjano Lipovšek. Zadnji koncert bo 20. marca, ko bo nastopil tržaški komorni ansambel Picco-la Orchestra Giuliana skupno z violinistom Rokom Klopčičem.
Letošnjo novost predstavlja za goriške abonente gostovanje ljubljanske Opere. Zaradi razumljivih težav operni ansambel (solisti, orkester, zbor) zaenkrat ne more nastopiti v našem mestu. Prireditelji pa so se odločili, da omogočijo goriškim poslušalcem obisk po znižani ceni v Trstu. 5. marca bo na sporedu izvedba priljubljene Smetanove opere »Prodana nevesta«, na kar že sedaj opozarjamo vse ljubitelje operne glasbe.
Abonma za goriško koncertno sezono je letos po 6.000 lir ter po 3.000 lir (znižani). Na ta način želijo prireditelji omogočiti udeležbo čim širšega dela našega občinstva, ki je že v preteklosti lepo sprejelo to umetniško pobudo. Abonmaji bodo na voljo pri ZSKP, SPZ ter pri g. Arturju Koshuti v ul. Mameli.
Prepričani smo, da bo tudi letošnja glasbena sezona s svojimi bogatimi in zanimivimi koncerti žela veliko uspeha in da bodo goriški Slovenci iz mesta in dežele, tako kot za gledališko, pokazali svoje zanimanje in prizadetost tudi za glasbeno delovanje.
srednji šoli mora imeti vsak učenec svoj osebni list in državna tiskarna že pripravlja obrazce. V te liste bodo profesorji vpisovali šolsko sodelovanje in zanimanje, napredek in zrelost. Iz teh zapiskov bodo profesorski zbori vsake tri mesece izdelali posebno poročilo, o katerem bodo obveščali tudi starše. Na koncu leta pa bo razredni prof. zbor odločil, ali je učenec zrel za naslednji razred ali za pripustitev k zaključnemu izpitu. Po zadnjem zagotovilu prosvetnega ministra pa bo ta način le poskusni za eno leto.
Vsi predmeti so na srednji šoli obvezni za vse učence. Odpravljena pa je latinščina kot posebni predmet, tudi neobvezen. Na slovenskih šolah bodo učenci vsled obveznosti vseh predmetov precej obremenjeni, saj bodo imeli v I. in II. razredu po 36 ur, v tretjem pa 35, kar je nekoliko preveč.
Po treh letih so letos na vrsti volitve novih svetov. Poleg tega pa so predvidene še volitve v pokrajinski šolski svet in v šolske okraje. Tu moramo takoj omeniti, da sta dežela in država gluhi za vse zahteve po samostojnem slovenskem šolskem okraju na Tržaškem in Goriškem.
Res prava »gostilna«
Piscu L. C. (Luigi Ciceri?) v furlanskem zborniku »Sot la nape« (2/1977) nikakor ne gre v glavo, da sta v Klobučarjih in Lje-sah v občini Dreka v Slovenski Benečiji dva gostilničarja postavila dvojezičen napis »Osteria - Gostilna«. Pravi, da v Nadi-ških dolinah izraza »gostilna« nikoli niso uporabljali. In v dokaz temu navaja imena in letnice rojstva, vse okoli leta 1900, ljudi, ki so mu to potrdili. Kar 12 ljudi iz Grmeka in celo 24 iz Dreke.
Pisec navaja nato poimenoma oba gostilničarja, od katerih dveh je ena žena vidnega beneškoslovenskega kulturnika. Pri tem se L. C. spusti v osebno obračunavanje in napada omenjenega kulturnika, češ da je zmerjal tiste furlanske pripadnike, ki Slovensko Benečijo imajo za sestavni del Furlanije. Končno pa sklepa, da nekateri domačini dokazujejo, da jim pri vsem tem ne gre za zaščito domačega slovanskega (!) jezika kot se v Slov. Benečiji govori že stoletja, ampak za Benečijo Slovensko tj. Slovenijo. Torej ne za kulturo, ampak za politiko, ne za združenost, ampak za ločitev. In potem, da se še najdejo, ki jih (Societa Filologica Friulana) obtožujejo šovinizma. Ali ni ravno narobe? Tisto, kar oni terjajo, da je enotnost in neodvisnost (indipendenza) Furlanije.
L. C. (če gre za kratico v začetku navedene osebe, se je še pred kakim letom preklal v mesečniku »Int Furlane« z goriškim furlanskim pesnikom Francom de Gironcolijem, češ da so slovenski Benečani »paleoslavi« in ne Slovenci. Nekaj podobnega zatrjuje sedaj v zvezi z gesedo »gostilna« in straši s politiko, celo z ločitvijo, obenem pa v imenu svojega društva terja za Furlanijo nič manj kot neodvisnost.
Mogoče si bo kak Benečan njegove besede vzel še k srcu, vsekakor pa je gotovo, da je zastraševanju Benečanov danes odklenkalo. Ce bi bil L. C. dosleden, bi terjal, ko že zavrača izraz »gostilna«, druge napise v beneškoslovenskem narečju, a ga očitno samo italijanski napisi v teh krajih nič ne motijo. Najbrž so ti mnogo bolj beneški kot pa uboga »gostilna«?
Da pa se danes še vedno poskuša v tisku zatoževati ljudi z imeni in priimki in jim brez dokazov podtikati zmerjanje, je posledica preživelih časov in vzdušja, ki ga danes lahko označimo ne za gostilniško, ampak kvečjemu za krčmarsko. - r. t.
UTRIP CERKVE
• Škofovska konferenca na Irskem je organizirala raziskavo o značilnostih irske vernosti. Preseneča visoko število vernikov, ki redno obiskujejo nedeljsko sveto mašo, saj doseže kar 91 odst. 95 odst. sodi, da je splav nekaj slabega in nedopustnega za vest zrelega in treznega človeka. Irska se odlikuje tudi po številnih misijonskih delavcih, saj ima sorazmerno s številom prebivalstva največ misijonarjev.
• Samostan sv. Katarine pod goro Sinaj se brani pred številnimi obiski turistov, ki motijo samostansko tihoto. V načrtu je tudi avtocesta, ki bi povezovala Jeruzalem z južnim delom Sinajskega polotoka. Sedanji opat sinajskega samostana je bil nedavno v Jeruzalemu in odsvetoval graditev take cestne povezave.
uiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiminimiiiiiHNiiiiiiiiiiNiiiMiiimimMiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiMmiiiitiiiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiimiiiiiimiiiiimiiiiiiiiii
Še enkrat „Snegovi Edena“?
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Koncertno sezono v Gorici 1877-78
Ali gre res samo za pedagoške razloge?
Na slovenskem zavodu za trgovino »Fran Erjavec« v Gorici stavkajo dijaki že od 24. septembra. Tržaški slovenski dnevnik je o tej stavki ves čas precej pisal, mi smo molčali. Nekateri so nas vprašali, zakaj molčimo. Molčali smo, ker smo upali, da se bo spor poravnal. Saj v takih zadevah bolj človek meša, bolj se zapletajo. Sedaj je pa zadeva prišla do take točke, da se nam zdi umestno povedati svojo besedo. Oglejmo si spor z raznih vidikov.
Prvi je juridičen vidik. Omenjeni šolski zavod je v svojem desetletnem obstoju imel samo poverjene, tj. začasne ravnatelje. Tudi sedanji ravnatelj je samo začasen. Letos je pa prof. Rožica Simčič-Lojk napravila predpisane izpite v Rimu in dobila pravico, da postane ravnatelj na srednjih trgovskih šolah. Ker slovenska trgovska šola nima rednega ravnatelja, je bilo naravno, da je višja šolska oblast imenovala prof. Simčič-Lojk za redno ravnateljico na tej šoli, saj samo ona ima predpisane izpite.
Pedagoški vidik. Ko je prišlo 24. septembra s šolskega skrbništva njeno imenovanje za ravnateljico, so dijaki proglasili stavko. V njih izjavi smo brali, da so to storili iz pedagoških razlogov, češ da je šola pod sedanjim poverjenim ravnateljem dosegla dobre uspehe. Zato hočejo, da ta ravnatelj še nadalje vodi šolo.
Na prvi videz se zdi razlog pameten, toda dejstva so drugačna. Predvsem so vsi dijaki na tej šoli obiskovali obvezno nižjo srednjo šolo, ki jo že 10-let vodi ravnateljica prof. Rožica Simčič-Lojk. To šolo so z uspehom opravili, saj bi sicer ne prišli na višjo srednjo šolo. Če ima ravnatelj zasluge pri uspehu na šoli, jih ima tudi prof. Loj kova, ki je vsem dijakom bila ravnateljica. Če so pod njenim vodstvom prišli do male mature, zakaj bi jih prav tako uspešno ne mogla privesti do velike? Ne vemo namreč, zakaj naj bi neki ravnatelj bil sposoben pripraviti dijake na nižji srednji šoli, ne bi pa imel več sposobnosti na višji, če si je pridobil potrebno kvalifikacijo.
Nadalje: Ali naj dijaki sodijo o strokovni sposobnosti ravnateljev in profesorjev? Če to načelo sprejmemo, potem se neha vsak red in zapademo popolni anarhiji. Tudi po novih reformah je posebna komisija, sestavljena iz profesorjev in ravnatelja, ki ocenjuje strokovno sposobnost profesorjev. Nikoli ne dijaki. Ali naj bodo samo slovenski dijaki na trgovski šoli izjema, da bodo sodili o pedagoških sposobnostih ravnatelja in profesorjev?
Ali naj o pedagoških sposobnostih ravnateljev in s tem o njihovi namestitvi sodi zavodni svet? Brali smo namreč, da je ta svet že v mesecu februarju, ko so se pojavile prve govorice o možnosti zamenjave v vodstvu šole, pisal šolskemu skrbništvu in prikazal posledice, ki bi jih take spremembe utegnile povzročiti. To se pravi, da si je zavodni svet že v februarju prilastil pravico soditi o pedagoških sposobnostih ravnateljev in s tem o njih imenovanju. Istočasno je že takrat omenil »posledice«, to je stavko dijakov. Sedaj pa trdijo in pišejo, da so dijaki stavko organizirali »spontano«.
Vsakomur je zato lahko jasno, da se za »pedagoškimi razlogi« dijakov in zavodne-ga sveta skrivajo neki drugi razlogi.
Tu je pa še človeški vidik. Gre za kolegico naših profesorjev, za dolgoletno ravnateljico, ki se ji skupina dijakov upira
iz razlogov, ki smo videli, da ne držijo. Ta kolegica je lahko komu nesimpatična. Toda kdo je vsem ljudem simpatičen? Kje je kak šef v uradu, ki je vsem podrejenim simpatičen? Najbrž ga ni še rodila mati. Zato bi narekoval čut kolegialnosti, da svojo kolegico njeni kolegi podprejo. Kajti lepega dne se utegnejo tudi sami znajti v podobnem položaju. Če bodo dijaki odločali o njih pedagoških sposobnostih, koliko jih bo obstalo pred njih sodbo in kateri? Pot, na katero so stopili dijaki in z njimi tisti, ki jih podpirajo, je zelo, zelo nevarna za bodočnost naših šol in profesorjev.
Omembe vreden je tudi narodni vidik. Slovenske šole so občutljivo telo, bolj kot italijanske. Zato smo ob začetku letošnjega šolskega leta zapisali: »Slovenski dijak je slovensko šolo izbral prostovoljno, saj bi si lahko izbral tudi drugačno. Naj zato dijaki slovensko šolo ljubijo. Naj se zato ne ponavljajo prizori, ki smo jim bili priča lansko leto, ko so dijaki svoje slovenske šole uničevali.«
Na žalost sedanja stavka na trgovski šo-
li	priča, da vsi ne mislijo tako. Kajti stavka pomeni veliko škodo ne samo za dijake na trgovski šoli, temveč za vse slovenske srednje šole v Gorici. Ker ni urejeno mesto ravnatelja na trgovski šoli, so tudi ostale šole po treh tednih pouka brez ravnateljev. Lanski ravnatelji sicer opravljajo svoje posle, a brez imenovanja. Ker ga sami nimajo, ne morejo imenovati profesorjev suplentov. Zaradi tega so profesor-
ji suplenti brez imenovanja tudi brez plače, dijaki na trgovski brez pouka, ostali dijaki pa imajo še vedno samo po štiri ure pouka na dan in vsak dan iste predmete. Ugled in kvaliteta slovenske šole s tem gotovo nista zrastla.
Za zaključek nekaj zgodovine. V letih 1946 in 1947 smo na tedanjih slovenskih šolah doživljali slične stavke zoper ravnatelje in zoper profesorje. Tedaj smo sklepali, da se nekdo skriva za stavkami dijakov. Danes vemo, kdo so to bili in kakšne namene so imeli. Ker se zgodovina tudi ponavlja (saj nekateri zvesto ponavljajo lekcije iz svojih učbenikov), smemo tudi danes sklepati, da se za stavko dijakov zoper ravnateljico Lojkovo nekdo skriva, ki nima poguma, da bi stopil na dan. Rajši nevidno manevrira dijake. Izkušnje iz preteklosti nas zato utrjujejo v mnenju, da gre tudi to pot za stavko s političnim ozadjem. S spretnimi manevri so izigrali dijake, starše in del profesorjev. Prav zaradi tega, naj se stavka konča kakor koli, bo njen konec Pirova zmaga, ki bo pustila vse z grenkimi usti.
*	*	H*
Primorski dnevnik trdi, da tudi starši zagovarjajo stavko dijakov. Toda ni nam znano, da bi kdo starše letošnjih dijakov sklical in jih vprašal za njih mnenje o stavki.
Isti časopis se huduje na višje šolske oblasti, češ da zadeve nočejo urediti. Višje šolske oblasti so zadevo uredile po zako-
nu, proti zakonu ne morejo in ne smejo. m  ............    Milinimi........  minimum...imunimi...  n
Matere mesil n Me M k
Poslušalce opozarjamo na nekatere novosti, ki so jih uvedli v radijskih sporedih od 3. oktobra dalje predvsem v tako imenovanem pasu »za mlade«. Kot so bralci lahko že sami uvideli iz objavljenih sporedov, bosta oba popoldanska pasova »za mlade« in »delo in kultura« odslej združena. Zato je bilo mogoče prestaviti začetek nekaterih oddaj na primernejši čas. Pas »za mlade« je od oktobra dalje na sporedu od poročil ob 14.00 do 16.30. Tako bodo lahko oddajam v mladinskem pasu sledili na primer tudi tisti dijaki, ki se takrat šele vračajo iz šole.
Ves pas je v glavnem razdeljen na dva glasbena bloka z običajnimi govorjenimi vložki in rubrikami. Roman v nadaljevanjih in Mladina v zrcalu časa ostaneta ob istem času. Uvedeni pa sta dve novi oddaji in sicer Njej v posvetilo (vsak petek ob 15.35) in oddaja Gremo v kino (vsak petek ob 16.00). Druge spremembe so še naslednje:
Ob ponedeljkih je od 15.35 do 16.30 na sporedu nova oddaja z naslovom »Glasbeni ping pong«. To je v bistvu glasbeno športna oddaja, ki jo vodi Ivan Peterlin. Nanjo opozarjamo predvsem športnike in vse, ki se zanimajo za športne probleme, saj bodo lahko v oddaji prav vsi poslušalci tudi neposredno sodelovali.
Nadaljnja važna sprememba se tiče glasbene oddaje s telefonskimi pozivi in glasbenimi željami. Odslej je nekoliko podaljšana. Traja od 14.20 do 16.30. Ima zgovoren naslov »Kličite Trst 31065«.
Oddaja Tekmujte s Petrom ostane ob sobotah, začenja pa se pol ure kasneje,
ob 15. uri in traja do 16.30.
Končno naj opozorimo še na novo govorjeno kulturno rubriko v mladinskem pasu, v kateri bodo sodelovali znani kulturniki in ugledne osebnosti z raznih področij. Oddaja z naslovom »XY odgovarja« je na sporedu vsak drugi teden ob petkih in bo nudila možnost neposrednega razgovora s poslušalci.
Ob nedeljah ostane čas nespremenjen. Opozorili bi le na oddajcuPoslušajmo spet, izbor iz naših tedenskih sporedov. Da bi temu izboru lahko sledilo čim več poslušalcev, ki med tednom ne morejo slediti nekaterim oddajam, je bila ta oddaja prestavljena na nedeljsko opoldansko uro. Začenja se ob 13.20 in traja do 15. ure, tj. do začetka Nedeljskega popoldneva z rubriko Šport in glasba in neposrednimi prenosi z naših prireditev.
Onesnaženje Sredozem. morja
Slavni francoski oceanograf Jean Cousteau je s svojo raziskovalno ladjo Calyp-so pristal tudi v Trstu ter na posebni tiskovni konferenci izrazil zaskrbljenost nad stopnjo onesnaženosti Sredozemskega in Jadranskega morja. Vendar je še čas, da se lahko ta proces zaustavi in morje ozdravi.
Pred tem je Cousteau obiskal razna sredozemska mesta in dežele. Tako zbrane vzorce morske vode bodo preučili specializirani znanstveni inštituti v Miinchnu, Barceloni in Marseju. Rezultati raziskav in preiskav bodo znani v začetku prihodnjega leta.
.
mmm
Izjava deželnega tajništva SSk
V zvezi z najavljenim shodom misovske-ga prvaka Almiranteja v Trstu je deželno tajništvo Slovenske skupnosti odločno zahtevalo na pristojnih mestih, da odgovorne oblasti prepovejo ta shod, saj bi lahko povzročil hude nemire in v sedanjem položaju še posebej ogrožal javni red. Poleg tega pa bi ta shod pomenil tudi grobo žalitev za slovensko narodno skupnost, ki je prav zaradi fašističnega zatiranja morala pretrpeti največje preganjanje.
Teološki tečaj v Trstu
V tem mesecu nadaljujemo z drugim letnikom teološkega tečaja. Lani smo začeli s prvim letnikom in smo ga uspešno dovršili. Na programu so letos teme: o Cerkvi, o temeljnih resnicah krščanske vere (o enem in troedinem Bogu, o Kristusu, o zakramentih, o človekovih poslednjih rečeh, o smrti, sodbi, peklu in nebesih), o krščanski morali, o psihologiji, o sv. pismu nove zaveze. Predavali bodo profesorji teološke fakultete v Ljubljani in nekateri drugi.
Predavanja bodo vsak petek ob 20. uri v ul. Risorta 3 od oktobra letos do junija prihodnjega leta. V petek 14. oktobra bo prvo predavanje, ki ga bo imel dekan teološke fakultete v Ljubljani dr. Franc Perko. V 5 petkovih večerih po dve uri bo razložil nauk o Cerkvi, posebej z ozirom na ekumenizem. Za njim bo še letos predaval dr. Fran Orožem, tudi iz Ljubljane, o dogmatiki in bo snov nadaljeval v prihodnjem letu.
Na predavanja vabimo vse, ki si hočejo pogloviti svojo versko izobrazbo. Zlasti vabimo izobražence. Predavanja so na znanstveni višini, saj jih imajo profesorji, ki so po zadnji vojni dovršili visoke šole in predavajo na bogoslovni fakulteti v Ljubljani, nekateri pa po drugih bogoslovnih šolah.
V	nedeljo 9. oktobra ob 19. uri bo Slovenski kulturni klub v Trstu slovesno odprl
NOVO LETNO DEJAVNOST
v dvorani prosvetnega društva v Barkov-ljah, ul. Cerreto 12. Na družabnem večeru bo igral ansambel »Explorer 74«. Vabljeni vsi mladi!
Predvsem pa vabimo, da se vpišejo na tečaj tisti, ki hočejo doseči diplomo za poučevanje verouka po slovenskih šolah. Pogoj za vpis je dovršitev katere koli višje srednje šole, v izjemnem primeru tudi končane nižje srednje šole. Ti bodo redno obiskovali predavanja in potem iz snovi delali izpite. Vpisati se morejo pri slovenskih duhovnikih.
Presegla je sto let
V	četrtek 29. septembra je v Sv. Križu pri Trstu dopolnila 101 leto življenja Uršula Bogateč. Popoldne ob 4. uri je domači župnik Jože Kunčič opravil na njenem domu zahvalno mašo in ji podelil sv. obhajilo. Pri maši so bile navzoče tudi tri njene hčerke, snaha, vnukinje, sestre no-tredamke in še nekaj drugih oseb.
Prav do zadnjih dni je bila jubilantinja kar pri sebi in so jo hčerke vsak dan vozile v kuhinjo ter se z njo pogovarjale. Te dni pa je Uršula obležala v postelji in sedaj največ spi. Od časa do časa pa se zbudi in kaj vpraša ali pove. Vaščani ji za njeno 101. obletnico življenja iskreno čestitajo in ji želijo, da bi kmalu okrevala ter dočakala nove rojstne dneve zdrava in čila.
Čestitke
Skupnost vernikov iz Gropade čestita zlatoporočencema Francetu in Francki Pečar (Gačetovim) in jima vošči še na mnoga leta!
Novo šolsko leto na Tržaškem
Na Tržaškem je v novem šolskem letu učencev in dijakov okrog 39.000, od teh 3.200 na slovenskih osnovnih in srednjih šolah (lani 2.860); na osnovne šole odpade 18.000, od teh 1.500 na slovenske; na nižje srednje šole 11.000, od teh 1.000 na slovenske in 10.000 na višje srednje šole, od teh 700 na slovenske.
V	celi Italiji je letos 11.898.000 vpisanih v otroške vrtce, osnovne in srednje šole. Vseh učnih moči (učiteljev in profesorjev) pa okrog 800.000. Po zadnjih določilih mora šolsko leto obsegati 215 učnih dni namesto 180 dosedanjih. Zato je predvideti, da se bo pouk zaključil proti koncu junija. S tem ukrepom se je Italija nekako približala drugim evropskim državam glede dolžine šolskega leta in poletnih počitnic.
Problemi škedenjske šole
Odbor Doma Jakoba Ukmarja v Skednju se je pred dnevi sestal ter sestavil načrt za delovanje Doma v bodočem letu. Med drugim je obravnaval problem škedenjske šole ter sestavil sledečo izjavo:
Odborniki Doma Jakoba Ukmarja v Skednju z veseljem ugotavljajo napredek škedenjske šole s povečanjem števila učencev ter dodelitev nove učne moči. Obeta se lepo število učencev tudi za šolsko leto 1978-79.
Zavedajo se, da je slovenska šola nujna podlaga narodnega, kulturnega in socialnega življenja, obenem pa daje našim družinam, odnosno mladini, vedno nove in primernejše možnosti gotove zaposlitve.
Podprli bodo vsa prizadevanja staršev in učiteljstva v premostitvi ovir in kvarne začasnosti s sedanjo rešitvijo problema učilnic, kar ovira reden in uspešen potek potika ter normalen in vsesplošen človečanski razvoj otrok.
Vzamejo na znanje obljube pristojnih oblasti z vsemi pridržki in pomisleki, saj se zavedajo, da pomeni obljubljena rešitev še vedno začasnost.
Zahtevajo dokončno in nujno ureditev najosnovnejših problemov škedenjske šole, predvsem v dodelitvi učilnic.
Obžalujejo prepočasnost graditve novega šolskega poslopja v ul. Marko Praga, saj je že preveč let še vedno v pripravljalni fazi ter si želijo skorajšnje zgraditve.
Spremljali bodo prizadevanje in pobude škedenjskih staršev in učiteljstva v šolskih problemih ter dali svojo pomoč.
1,1,111  ..........................................................n,  .....milini«. mmmmimmmm   .mmm  ..................................mimmimnum......................................  immmiiii mi,n,..............................................  mm,.................im....mm,m,
VINKO BELIČIČ
(2)
Dnevnik
i ekumenskega potovanja no Italiii
26.	avgusta
Jarko jutranje sonce bije kapucinsko svetišče Santa Maria delle Grazie, trg pred njim in bolnišnico »Casa sollievo delle sof-ferenze«: mogočne in moderne dimenzije druge polovice našega stoletja. V kripti sem molil na grobu p. Pija, ki je s svojo osebnostjo iz nepoznanega in odročnega mesteca naredil versko in kulturno središče.
Med oljčnimi nasadi se spuščamo v brezkončno ravnino proti Manfredoniji. Pokažejo se prvi kaktusi (fichidindia) — vedno višje, do 2 m in še čez, bomo videli — s Priraslimi breskvastimi plodovi. Svet se je Znižal v močvirje, in ko vozimo skozi drevored evkaliptov, je na levi morje s kanali, a na desni se sklanjajo obiralci paradižnikov.
V	pulmanu poslušamo zgodbe o sv. Nikolaju iz Barija, kamor gremo. Tudi zdaj ■le vsakomur dano na izbiro, kaj sprejme
kot resnico in čemu se maloverno nasmehne — vera se zato ne bo zamajala. Za nami ostanejo največje soline v Italiji (Margherita di Savoia) — in že je tu Bar-letta.
Ne moremo mimo, ne da bi se ustavili ob kostnici tik morja, ki jo je »borcima oslobodilačkog rata« postavila 1970 SFRJ. Na levi in desni truma imen po abecedi, eno za drugim. Nekaj pomolimo, nekaj zapojemo — in že hitimo v Trani, ki nas sprejme z bliščobo od sonca in samega belega marmorja in opoldanske morske modrine. Toda katedralo najdemo zaprto, in ker drugega ne iščemo, pobegnemo iz pekočega žara proti cilju tretjega dneva, ki je Bari.
V	hotelu nekaj kilometrov prej si na-hitro opomoremo od vročine, žeje in potenja, od vtisov in občutkov. Toda pred nami je še popoldanska preskušnja: po le-vantskem mestu nas bo vodila zagorela temperamentna mladenka s tremi krstnimi imeni (prvo je Rita) in s priimkom, ki sc naj naravneje rima s »cuorc«. Ogledamo si grad, prevažamo se po ulicah, smo na grobu sv. Nikolaja pri maši svojih štirih koncelebrantov, nakar se ljudstvo razide nakupovat spominke.
Po imenitni večerji v zlatem okolju — spet sem moral skoraj sam popiti liter
rosata, zakaj priletne sopotnice pri mizi so zaupale samo mineralni vodi — k morju, ki poletno pljuska iz teme čez obrežne skale. Fantom, ki si ob ognju evro njegove sadeže, je treba samo nekaj korakov z mrežo po nove.
27.	avgusta
Nisem najbolje spal, in drugi tudi ne. Celonočni hrup vozil in potenje. Na večerni liter vina se, kaže, ne bom smel navaditi... Danes je sobota. V sobo mi sije nabrušeno sonce: spet bomo imeli vroč dan.
Med oljkami in vinogradi se peljemo proti jugu. Režemo vasi, kjer se hiša drži hiše in premorejo le bogatejše kako dre-\o. Ravnina levo in desno je ena sama trta, kolikor daleč seže oko. V palmah in oleandrih in slepečem soncu nas pričaka Castellana s svojimi jamami. Oddahnemo se v njih mračini, hladu in vlagi — in naprej skozi belino sonca v najsvetlejši kraj našo poti: v Alberobello.
Trulli: na arabski svet spominjajoče stožčaste strehe iz sivih kamnitih škrl, ki najbolj ustrezajo tamkajšnjim poletjem in zimam. Ko iz bližnje cerkve vrh klanca slišim naše mašno petje, pišem v parkcu prve razglednice: ljudem, za katere mi je
žal, da niso z mano v senci pinij nad Al-berobellom. Zdaj vem, kaj je »jasno nebo talijansko«! Na to suhoto, svetlobo in vročino se bom moral spomniti v našem novembru.
Kosilo, odhod z običajno zamudo — pred nami je še 200 km. Locorotondo, impozantna Martina Franca na višini, Mas-safra — in skozi porasel, a izžgan svet se prevesimo proti Tarantskemu zalivu, ki se mu bomo ognili. Cesta pred nami je ravna ko pesem, pulman požira kilometre, nimamo kaj gledati. Zato poslušamo, kaj je bila »Velika Grčija«: kolonije, ki so jih stari Grki, ko jim je domovina postala pretesna, ustanovili na italskih tleh. Če je kdo pokosilno spokojno zadremal ob dolgi in monotoni razlagi, ni zamudil nič nepogrešljivega...
Pomaranče, oljke, premikajoče se svetle parabole curkov iz namakalnih cevi. Brzi-mo mimo Metaponta in njegovih ostankov grške arhitekture, mimo Herakleje. Deželi se pravi Basilicata ali Lucania, pokrajini Matera. Hrepenimo po kaki novi barvi — kar nam na levi zasije čudovita, nepozabna modrina spočitega Jonskega morja.
Nekdo poučenih poudari, kako je »Blagajna za Jug« pospešila gospodarski napredek teh krajev. Poglavitno je bilo napeljati vodo in elektriko pa zgraditi ceste.
Res je: peljemo se skozi pokrajino, o katerih smo slišali, da so brez življenja. A zdaj vidimo bujno zeleno rast, ki so jo priklicali sonce, voda in delavne roke. Tudi ta zemlja daje kruh.
Prezapeljivo je morje in prevroče je, da se ne bi za pol ure ustavili. Še preden se zavemo, jih nekaj plane čez cesto in čez železnico, ki se poetično vije ob ažurni obali; in že je tu za naši mladenki nepozabna kopel, za koga drugega vsaj osvežitev nog, medtem ko ostali z mrzlo pijačo v roki z verande gostišča uživamo sinje brezbrežje na vzhodu, agave, Kalabrijo z dvema resnicama.
Odtrgamo se od morja, v ovinkih se vzpenjamo v megličaste hribe na zahodu, ob široki strugi blestečih vodnih vijug vedno globlje pod nami. Bližamo se 2248 m visokemu Monte Pollinu. Po tej cesti se nikdar več ne bom peljal, zato velja samo gledati... najturobnejšo pokrajino tega dne: deželo Albancev, v katerih prvem središču malo pred sedmo zvečer izstopimo prepoteni, trudni in prepolni vtisov.
Na zemljevidu premerim cesto Palese pred Barijem — Castrovlllari. V dlaneh čutim sladkost, ker smo tudi cilj četrtega dneva dosegli. Zdaj smo najbolj daleč od
t*0ma'	(Drugič	naprej)
PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ« - DRAMSKI ODSEK
uprizori v nedeljo 9. oktobra ob 19. uri v prosvetnem domu »Anton Gregorčič« v Štandrežu
komedijo v štirih dejanjih A. Collalta
Beneški 'trojčki
Režija: Mira Štrukelj
Protest zavodnega sveta šole »Ivan Trinko« v Gorici
Zavodni svet nižje srednje šole »Ivan Trinko« v Gorici je na redni seji 28.9.77 vzel na znanje odločitev ministrstva za javno vzgojo, ki je sprejelo deželni predlog o razdelitvi Furlanije-Julijske krajine v šolske okraje. Ker pri svojem sklepu ni upoštevalo naših upravičenih zahtev po samostojnem slovenskem šolskem okraju, Zavodni svet ostro protestira proti taki enostranski odločitvi, ki je očitno v škodo slovenskemu šolstvu.
SKAD pripravlja tečaj za dikcijo
V novi kulturni sezoni bo Slovensko akademsko društvo (SKAD) v Gorici priredilo tečaj za dikcijo. Temu bo sledilo praktično izvajanje v odrskih nastopih. Vabimo vse, ki jih gledališka dejavnost zanima, da se javijo pri odbornikih društva.
SKAD tudi javlja, da bo v njegovi priredbi v nedeljo 16. oktobra popoldne nastopil v Katoliškem domu iluzionist in hipnotizer Roman. Uro javimo prihodnjič.
Izredna seja občinskega sveta v Sovodnjah
V nedeljo 25. septembra je na prošnjo prizadetih delavcev iz tržiške ladjedelnice prišlo do sestanka s sovodenj skim županom češčutom in občinskimi svetovalci. Delavci so opozorili na težki položaj, v katerega je delavstvo imenovane ladjedelnice zašlo, ko je vodstvo tega veleobrata sklenilo, da bo od 3. oktobra 500 delavcev prevedenih v dopolnilno blagajno, v kratkem pa naj bi ista usoda doletela še večje število zaposlenih. Najbolj žalostno pri tem pa je, da za te delavce ne obstaja nobeno jamstvo, da se po poteku določenega roka lahko zopet redno zaposlijo.
Sad omenjenega nedeljskega sestanka je bil sklep, da župan čimprej skliče izredno sejo občinskega sveta, na kateri naj se izglasuje posebna resolucija. Ta izredna seja je bila v četrtek 29. septembra. Na njej je župan najprej predstavil novega občinskega tajnika dr. Dragota Tinto.
V nadaljevanju seje je bilo govora o težr ki gospodarski krizi, ki je zajela vso državo, zlasti pa ladjedelnice v naši deželi, na kar je bila izglasovana resolucija. V njej občinski svet občine Sovodnje izraža svoje soglasje s predlogi, ki so jih že zdavnaj dali sindikati v zvezi z naložbami, zaposlitvijo in organizacijo dela; je popolnoma solidaren z delavci, ki se borijo za delovna mesta ter je zaskrbljen nad usodo drugih podjetij, ki so povezana z ladjedelništvom; zahteva od pristojnih deželnih oblasti, naj intervenirajo pri vladi za takojšnje srečanje med ministrom za državno soudeležbo in delavskimi organizacijami za čimprejšnjo rešitev vprašanja ladjedelništva. Vlada naj takoj izda primerne ukrepe za tržiško ladjedelnico, ki naj ji spet omogočijo konkurenčno produktivnost ter zagotovijo ohranitev delovnih mest ali celo število delovnih mest iz prejšnjih let.
Pred izglasovanjem resolucije je predstavnik SSk obžaloval, da se je nedeljskega sestanka 25. septembra v Sovodnjah udeležila komaj slaba polovica prizadetih delavcev. Svetovalci SSk so pokazali večjo občutljivost za njih probleme kot sami zainteresirani. Nadalje je zastopnik SSk pohvalil občinsko upravo, da nudi pomoč ob takih primerih in predlagal, naj bo resolucija na pristojne organe podobna resolucijam drugih občinskih uprav.
Ob koncu seje je bil sprejet še sklep, naj se predstavnik občine udeleži odprtega zborovanja 3. oktobra v tržiški ladjedelnici.
Sovodnje
Ustanovljen odsek krvodajalcev. Po temeljiti in skrbni pripravi ter požrtvovalnem delu pripravljalnega odbora, je bil v nedeljo 2. oktobra uradno ustanovljen odsek prostovoljnih krvodajalcev v sovo-denjski občini. Občnega zbora se je udeležilo lepo število članov ter predstavnikov sorodnih organizacij iz vse goriške pokrajine in še posebej iz Doberdoba.
Po uvodnih besedah prof. Marjana Černiča, ki je vodil zasedanje ter pozdravih gostov, je prišlo tudi do temeljite razprave o dvojezičnosti izkaznic in drugih notranjih upravnih dokumentov. Uveljavila se je teza o slovenščini na prvem mestu. Sledile so volitve, ki so prinesle potrditev kandidatov edine predložene liste. Novo izvoljeni odbor bo na prvi seji iz svoje srede izbral predsednika ter porazdelil ostale dolžnosti.
Z veseljem pozdravljamo to iniciativo,
ki je zares človečanskega značaja in tako potrebna v našem času, ki mora prispevati tako visok krvni davek ob številnih kirurških in drugih posegih. Želeli bi, da bi do podobne pobude prišlo tudi v Šte-verjanu in bi se tako lahko ustanovila nekaka zveza krvodajalcev vseh treh slovenskih občin na Goriškem in bi tako Slovenci enotno in organizirano doprinesli svoj nesebični in pomenljivi delež tudi na tem področju.
Rožnovenska slovesnost v Podgori
Procesija s kipom fatimske Matere božje na rožnovensko nedeljo je postala v Podgori že močna tradicija. Tudi letos ni izostala, čeprav je še zjutraj 2. oktobra iz-gledalo, da se bo vsa pobožnost morala vršiti le v cerkvi. Popoldne pa se je nebo zvedrilo in procesija je mogla kreniti po običajni poti. Veliko je bilo tudi duhovnikov, ki so bili z obeh strani meje. V slovenščini je spregovoril gabrski župnik Jože Jurak, letos sam fatimski romar, v italijanščini pa g. Cvetko Žbogar iz Gorice. Procesijo je zelo popestrila godba na pihala iz Nabrežine, ki že nekaj let prihaja na ta praznik v Podgoro. Seveda je tudi domači cerkveni pevski zbor kot vedno mnogo pripomogel k religioznemu vzdušju in lepoti vse slovesnosti.
Nov grob v Sovodnjah
V soboto 1. oktobra je našla svoj zadnji počitek 55-letna Marija Cvetka Vižintin por. Petejan, gospodinja in posestnica v Sovodnjah. Pokojna je bila marljiva in skrbna žena ter mati. Svojim otrokom je z delavnostjo dajala nenehen zgled, da življenje ni praznik, ampak služba Bogu in bližnjemu. Zelo jo bodo pogrešali vsi v družini, saj je mnogo prezgodaj odšla iz njih srede. Vsem žalujočim izrekamo globoko sožalje, pokojna Cvetka pa naj se v Bogu odpočije.
Iz Slovenije
Športno središče v Ajdovščini
Obsegalo bo okoli 2.000 kv. metrov pokritih površin. V mali dvorani bodo igrišča za odbojko, košarko in tenis, namenjena pa bo dvorana tudi orodnim telovadcem, učencem za pouk telovadbe in drugim. Prostora bo v njej za približno 500 gledalcev. Velika dvorana bo služila prav tako več namenom, poleg športnih nastopov tudi za kulturne in druge prireditve. Prostora bo v njej za 1.500 gledalcev. Pod isto streho bodo še savne, plavalni bazen, trim kabineti in pisarniški prostori.
Javne telefonske govorilnice na Primorskem
Poštno podjetje v Novi Gorici postavlja nove telefonske govorilnice za medkrajevni promet. Namestili so jih že v Novi Gorici, Rožni dolini in Šempetru. Iz njih se lahko telefonira kamorkoli v Jugoslaviji. Nameravajo jih postaviti še letos tudi v Ajdovščini, Tolminu, Idriji, Vipavi, na Dobrovem, prihodnje leto pa tudi v drugih manjših krajih na severnem Primorskem.
Nov zdravstveni dom v Kobaridu
Potres je stari zdravstveni dom v Kobaridu poškodoval tako, da poslopje ni bilo več uporabno in se je zdravstvena služba morala začasno nastaniti v osnovni šoli. Pred kratkim pa so dogradili nov zdravstveni dom in ga slovesno predali namenu. Kmalu bodo začeli graditi, pravzaprav prenavljati tudi zdravstveni postaji v Tolminu in Bovcu.
Tovarna ETA v Cerknem
Danes zaposluje okrog 1.300 delavcev in uslužbencev ter krije 70 odst. jugoslovanskih potreb po elektrotoplotnih ploščah in 30 odst. po cevnih grelnikih. Razvila se je iz majhne delavnice v povojnih letih. Danes spada med naj večje tovarne te vrste v Jugoslaviji. V občini Idrija pa je edino podjetje, ki ima pravico, da lahko samostojno izvaža in uvaža. Je pobudnik in soustanovitelj poslovnega združenja slovenskih tovarn gospodinjske opreme in elementov TEGO. Tovarna uspešno sodeluje s tovarnami v Zah. Nemčiji. Skupno s tvrdko Junkers pripravlja proizvodnjo vodnih grelnikov na plin, ki jih doslej na jugoslovanskem trgu še niso izdelovali. Tovarna je po vojni čisto spremenila podobo trga Cerkno in je nosilec novega napredka na hribovitem Cerkljanskem.
Galerija v Kanalu
V nekdanjem obrambnem stolpu trga Kanal so nedolgo tega odprli galerijo grafik, ki bo nosila ime po domačinu Ri-ku Debenjaku, mednarodno priznanem grafiku. Debenjak je svojemu rojstnemu kraju podaril nad 80 grafičnih listov iz časa med 1940 in 1973. Mnoge od teh so bile že na raznih razstavah v svetu. Gostje in tudi sam Riko Debenjak so ob odprtju izrazili željo, da bi galerija postala žarišče likovnega življenja Primorske. Slovesnost odprtja galerije je poživila Slovenska filharmonija. Pod vodstvom kanalskega rojaka Antona Nanuta je izvajala koncert v Kulturnem domu v Desklah, zakaj nastop orkestra na trgu pred cerkvijo je preprečil nenaden dež.
Gospodarstvo v Ilirski Bistrici
V primeri z lanskim letom je celotni dohodek gospodarstva na območju Ilirske Bistrice za 47 ods. večji od lanskega. To je precej nad slovenskih republiškim povprečjem, ki je doseglo v istem času porast za 33 odst. Spodbudni so zlasti uspehi v podjetjih Lesonit in Piama v Podgradu, ki sta dogradili nove proizvodne obrate.
V občini imajo v načrtu prenovo šol. Letos začnejo z izgradnjo šole v Kuteže-vem in prenovo šole v Jelšanah. Do 1980 pa bodo v Ilirski Bistrici zgradili tudi središče za usmerjeno izobraževanje. Izboljšali so tudi cesto za Knežak in pripravljajo graditev nove avtobusne postaje v Ilirski Bistrici.
Širite „ Katoliški glas11
Sestavljajte »Top lestvico«!
Od 4. oktobra dalje oddaja Radio Trst A vsak torek od 15.35 do 16.30 »Top lestvico«, ki jo bodo sestavili na podlagi glasov mladih bralcev. Izrežite glasovalni kupon, izpolnite ga z vsemi podatki, napišite katero popevko predlagate ter izvajalca in pošljite na naslov: RAI - Radiotele-
Zdravstveni dom tudi v Anhovem
Odprli so ga poleg nove tovarne cementa in salonita, služil pa bo vsemu prebivalstvu na Kanalskem in območju bližt njih Brd. Največji prispevek za njegovo izgradnjo so dali delavci Salonita v znesku 13 milijonov dinarjev.
DAROVI
Za sklad Katoliškega glasa: N. N., Šte-verjan 2.000; Dragica Volterani, Trst, 2.500.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: N. Mozetič 10.000 lir.
Za Alojzijevišče: družina Boris Marušič v spomin pok. Cvetke Petejan 10.000; v v spomin Ivana Vetrih: družina Bratuž 20.000; družina Komjanc 20.000; družinski prijatelj 50.000 lir.
N. N.: za Pastirčka in slovenske misijonarje po 50.000 ter za cerkev sv. Ivana v Gorici 30.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Jožefa Paglavec v spomin dr. Karla Rutarja 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob pok. Katarine (Tince) Kranjc iz Rubij družina Devetak, Vrh 48 za Alojzijevišče 5.000 lir.
Za SKAD: N. N. 4.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu:
Štefanija Dovgan v spomin pok. Sergija Šmid 5.000; družini Vatovec in Kovač ob krstu Samota 10.000; isti družini tudi za reveže 10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Marcello Prizzon v spomin Albina Sosič 10.000; razni 11.000.
Za misijone: N. N., Opčine, 15.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
visione Italiana - Postaja Trst A - ul. Fabio Severo 7 - Trst, v kot pa pripišite »Top lestvica«. Deset najbolj popvašanih popevk bo objavljal nedeljski Primorski dnevnik, ob torkih pa boste popevke poslušali po radiu. Opozarjamo, da se ta lestvica nanaša izključno na popevke in zato ne pride v poštev narodno-zabavna glasba. Sodelavci bodo ob koncu meseca nagrajeni.
TOP LESTVICA - RADIO TRST A
Ime in priimek: Naslov:..............
Glasujem za popevko:
Izvaja:
KG
V nedeljo 9. oktobra ob 16.30 bo v goriški stolnici
KONCERT
mešanega zbora »Marij Kogoj« iz Trsta Koncert prireja SKPD »Mirko Filej« iz Gorice.
Pred koncertom bodo pete litanije Matere božje in blagoslov.
RadtoTrstA
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19; kratka poročila ob 11., 14; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15. Spored od 9. do 15. oktobra 1977 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Vedri zvoki. 10.30 Koga smo srečali v našem studiu? 11.05 Mladinski oder: »Teci, teci kuža moj«. 11.35 Nabožna glasba. 13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13.20 Poslušajmo spet. 15.00 Nedeljsko popoldne.
Ponedeljek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Kaku so jele naše nuonote. 10.05 Koncert. 13.15 Slov. zbori. 14.10 Mladina. 14.20 Glasba. 16.30 Verni: Otello. 18.10 Čas in družba. 18.25 Klasični album.
Torek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Nekoč je bilo.
10.05 Koncert. 10.35 Primorske žene v Egiptu. 13.15 Zborovska glasba. 14.10 Mladina.
16.30 Čudoviti otroški svet. 17.05 Verdi: Otello. 18.10 Problemi slov. jezika. 18.25 Klasični album.
Sreda: 8.05 Tjavdan. 9.30 Block-notes.
10.05 Koncert. 10.35 Ljudje in dogodki. 13.15 Slovanska ljudska glasba. 13.35 Izbor operet. 14.10 Mladina. 14.20 Kličite Trst 31065. 16.30 Otroci pojo. 17.05 Verdi: Otello.
18.10 »Blage duše«, Radijski oder.
Četrtek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Kje so moje
rožice. 10.05 Koncert. 10.35 Družina v sodobni družbi. 13.15 Tekmovanje »Seghizzi«.
14.10 Mladina. 14.20 Kulturna beležnica.
16.30 Odprimo knjigo pravljic. 16.05 Klavirska glasba v čitalnicah. 18.10 Urejanje vrtov. 18.25 Klasični album.
Petek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Z modo po svetu. 10.05 Koncert. 10.35 Rojstna hiša naših velmož. 13.15 S pevskih revij. 14.10 Filibert Benedetič odgovarja. 14.30 Veliki izvajalci. 16.00 Gremo v kino. 16.30 Otroški vrtiljak.
17.05 Deželni skladatelji. 18.10 Kulturni dogodki v naši deželi. 18.25 Klasični album.
Sobota: 8.05 Tjavdan. 9.30 Nekoč je bilo.
10.05 Koncert. 10.35 Kulturno pismo. 11.35 Pratika za prihodnji teden. 13.15 Slovenske ljudske pesmi. 13.35 Izbor iz operet. 14.10 Mladina. 14.20 Običaji in glasba. 15.00 Tekmujte s Petrom! 16.30 Svet okoli nas. 17.05 Mi in glasba. 18.10 »Čarodejna brivnica«. Enodejanka. 18.45 Vera in naš čas.
★
OBVESTUA
Pastirček. Izšla je prva številka za šolsko leto 1977-78. Vse poverjenike prosimo, da ga dvignete na upravi, Riva Piazzutta 18, Gorica.
Brošura »Misijonska nedelja«. Letos bomo praznovali Misijonsko nedeljo 23. oktobra. Kakor prejšnja leta bomo tudi letos izdali brošuro »Misijonska nedelja«. Gg. poverjeniki jo bodo prejeli, če v teh dneh drugače ne javijo, v istem številu izvodov kot lani. Nekateri še niso poravnali lanskih obveznosti. Naj to storijo do izida nove številke.
ŠZ OIympia vabi redne člane, prijatelje in podporne člane na VIL redni občni zbor, ki bo v nedeljo 9. t. m. ob 9.30 v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici, drevored 20. sept. - Odbor Izšel je »Števerjanskl vestnik« za september, št. 7. Iz vsebine: redna seja občinskega sveta 6. septembra; IX. športni te den in njega rezultati; letošnji petdesetletniki; izlet v Bassano del Grappa in h Gardskemu jezeru; desetletnica ansambla Lojzeta Hledeta; slovo od Justine Iljaš vd. Simčič; novo šolsko leto in izidi popravnih izpitov; mi in Marijini častilci; petdesetletnica podjetja F.Terpin; za naše kmetovalce iri letošnja trgatev.
Društvo slov. izobražencev v Trstu vabi na spominsko proslavo ob 60-letnici Krekove smrti, ki bo v ponedeljek 10. oktobra ob 20.15 v društvenih prostorih v ulici Donizetti 3.
Pri Fortunatu v Trstu so na ogled foto-gralije z jesenskega izleta na Otlico. Udeleženci naj si jih ogledajo in naročijo do 12. oktobra.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, k temu dodati 14% davek IVA.
Odgovorni urednik: tnsgr. Franc Močnik' Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Prizor iz igre »Beneški trojčki«