Z OBČINSKE KONFERENCE ZKS KOČEVJE
DELO KOMUNISTOV dobiva novo vsebino
daje prepaid°riŽi,nskega komiteja
niicij zve! >Ia °snovnih
bo od zadnio k°m.Unist0V za do~ nes Nni “nje konlerence do da-"es. Naloga naše- konference je, "a oceni dosedanje delo. Upam, da boste pri tem aktivno, miselno, razumno sodelovali. To bo jahko vsak storil, saj ste bili vsi, ki ste delegati današnje konference, aktivni delavci v obdobju med konferencama.
Pred dobrim mesecem je bil končan poseben seminar za vodstva osnovnih organizacij in čla-ne občinskega komiteja. Vsebina seminarja je poznana vsemu članstvu Zveze komunistov v nasi občini. Zaradi tega se bom v svojem referatu omejil le na nekatera vprašanja, ki so po mo-vrn najvažnejša za bodoče delo tiihr'onis*'0V kot družbeno politič-delavcev.
„ 0 itična ocena razmer pri nas
V	TOREK 16. MAJA JE BILA V KOČEVJU OBČINSKA KONFERENCA KOMUNISTOV KOČEVSKE OBČINE. PRISOTNIH JE BILO 136 DELEGATOV, 31 ČLANOV OBČINSKEGA KOMITEJA IN 25 GOSTOV. — KONFERENCO JE PRIČEL SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA .TOVARIŠ LUDVIK GOLOB IN MED GOSTI POZDRAVIL FRANČKA MIRTIČA ČLANA CK ZKS, LUDVIKA ZAJCA IN EMILA PAVLOVIČA ČLANE OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS TER DRUGE PREDSTAVNIKE DRUŽBENIH IN POLITIČNIH ORGANIZACIJ. - PO IZVOLITVI ORGANOV KONFERENCE JE SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS PREČIT AL REFERAT O NEKATERIH BODOČIH NALOGAH KOMUNISTOV KOČEVSKE OBČINE. - DELO KONFERENCE JE POTEKALO V DVEH KOMISIJAH. V KOMISIJI, KI JE RAZPRAVLJALA O VLOGI KOMUNISTOV
V	SOCIALISTIČNI ZVEZI IN ORGANIH DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA, TER OSTALIH DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJAH IN KOMISIJI, KI JE RAZPRAVLJALA O MESTU TER VLOGI KOMUNISTOV V GOSPODARSTVU, ORGANIH DELAVSKEGA UPRAVLJANJA IN SINDIKATIH. V RAZPRAVI JE SODELOVALO VEČ DESET DELEGATOV IN GOSTOV. PO POROČILIH POROČEVALCEV SO KOMUNISTI NA KONFERENCI IZVOLILI NOV OBČINSKI KOMITE IN REVIZIJSKO KOMISIJO. - V CELOTI OBJAVLJAMO REFERAT SEKRETARJA OBČ. KOMITEJA ZKS KOČEVJE TOV. LUDVIKA GOLOBA IN IZVLEČKE IZ POROČIL POROČEVALCEV, KI SO VODILI POSAMEZNE KOMISIJE.
in v
prin-, Vetu se nam v nekaterih
Postavi Lka2e dl\ug.ačev k°t smo
2 . Jau na zadnji konferenci. Ijarn zad°voljstvom lahko ugotav-niiir °’ da 3e bil storjen velik pre-0(j ,v zavesti ljudi. To vidimo v Ijt^nvanju ukrepov zunanje poke našega vodstva, v boju za n miroljubno koeksistenco in r kkdeljsko sodelovanje med na-n	iu ,.°^ naše domovine se ved-
o bolj odraža v enovitem na-*t?Pu vseb državljanov. Besede „ do Partija — Tito je naš, mi nio Titovi,« vedno bolj globoko “edajo v srca »naših ljudi. Ta enot-"0st je bila mnogokrat izražena cr Vaznih zborovanjih, manifesta-‘lah in v protestnih pismih. Do-*?°dki v Alžiru, Kongu, Laosu, v atinski Ameriki, na Kubi itd. so , s še čvrsteje povezali v boju „rPir; Tudi zasedanje 81 KP v kažS-	spada med dogodke, ki
socialističnih družbenih odnosov. Vemo, da delamo na področju, na katerem je sestav prebivalstva zelo , raznovrsten. Naseljenci smo iz vseh krajev naše domovine. Vsak je prinesel s seboj različne navade, običaje in svojo preteklost. Naše življenje je torej prepojeno s tradicijo, toda usmerjati ga morajo socialistične sile. Na vseh področjih javnega življenja je veliko manj nacionalne nestrpnosti. Čedalje bolj se v naših občanih utrjuje zavest, da je življenje komune v njihovih rokah. Delavski razred naše občine je vedno bolj bojevit v zahtevah za uvedbo nagrajevanja po učinku, spodbudni delitvi dohodka, povečanju proizvodnje, produktivnosti dela itd. Zlomljene so razne uravnilovske težnje. Manj je pojavov grabežljivosti in samogolt-nosti, izboljšal se je odnos do ljudske imovine. Pojem besed: moje, naše, se v zavesti ljudi vedno bolj združuje.
Sodim, da danes lahko nasto-
pim s trditvijo, da imamo v sedanjem času dokaj povoljno politično situacijo v občini. K temu stanju so največ prispevali komunisti s tem, ko so vztrajno gojili pravo načelo socialistične demokracije, ko so smelo zastavljali svoj vpliv, sposobnost in znanje za tako smer razvoja gospodarstva, šolstva, prosvete, socialne politike itd., ki je združevala interese občanov. Uspeh s katerimi razpolagamo, so v največji meri rezultat požrtvovalnega dela komunistov. Zasluga gre njim, saj so dosledno in neomajno vztrajali v prvih vrstah boja za nove socialistične odnose. Vendar na tem shodu najaktivnejših komunistov naše občine ne gre toliko za to, da bi prebirali dosežene uspehe, ki so očitni, kakor za to, da kritično ocenimo tiste slabosti, ki jih je treba odpraviti, če hočemo, da bodo naše organizacije tudi v bodoče ostale temeljna sila v razvoju socialističnih odnosov.
ra?v'1- na Posebnost sodobnega šivan z avtoriteto 2 Urcianf delavskega gibanja in stov Večkrat smo se direktno in nt.. odnosov med državami vmešavali v probleme gospodar-
Vest^iteten dvig socialistične za-hem ^udi se kaže tudi v živah-fazvojPrrneljanju in spoznavanju je pnJa tehnike in znanosti. L j ud-
NAŠ SISTEM TERJA NADALJNJO DECENTRALIZACIJO
Seminar za vodstva osnovnih1 preteklosti. Sedanjost kaže da ta-■ErnnWncii in flanp občinskega ka praksa prihaja v nasprotje s
stopnjo demokratičnega razvoja. Zastarele metode delovanja komunistov postajajo zavora razvoja organov samouprave, drugih organizacij, posebno pa SZDL sindikatov, LM, ZB itd. Energičen spopad s takimi pojavi naj bo tisto novo, kar si želimo na idejno političnem področju delovanja Zveze komunistov. Doba, ki je pred nami, bo sočnejša za politično delovanje komunistov.
je £>jo svobodnejši. Človek S°lja taI gospodar zemlje in ve-
B0j
Proti zaostalosti se odraža
na j j . zausiaiusu se odraza baši °dalie širšem področju. V nePr °°dni smo se premaknili iz losti estan®ga tarnama o zaosta-Partizanske Kočevske. Pre
dobitna j® težnja, da moramo vse tem 1 °d z6°raj, ker živimo na lo Področju. Zmagalo je nače-bo d° VSQk živel tako, kakor treba -1..-?ospodard- Torej se je
organizacij in člane občinskega komiteja je razgrnil vrsto slabosti, s katerimi se bo v bodočnosti Zveza komunistov morala spopasti energično in odločno. Razne šibkosti so pri delu komunistov naše občine izstopale v obliki operativnega poseganja komunistov Y. razne komponente družbenega življenja. Nemalo primerov ponazarja, da je občinski komite Zveze komunistov, in po njegovem vzoru tudi osnovne organi- yunnvi.x, UUv,«,iJC Komunistov, zacije, skušal reševati mnoge V človeka proizvajalca bo vlila *;Yari zr aytoriteto Zveze komuni- nove moralne vrline. Napravila
ga bo svobodnejšega kot proizvajalca in človeka v javnem življenju. Nastopajoči gospodarski sistem bo oblikoval nove vzpodbude v razvoju proizvajalnih sil; Omogočil bo še hitrejši razvoj gospodarstva in njegovo stabilizacijo. Zagotovil bo še vidnejši dvig življenjske ravni, zmanjšal bo vlogo upravnih in administrativnih činiteljev in dal popolnejšo vsebino samoupravi in družbenim organom v komuni. Dohodek in njegova delitev bo postal poglavitna vsebina vsega političnega Zmier‘,Ja v komuni. Okoli njega *e,.dodo oblikovala temeljna po-liticna stališča. Dana bo boga-
vijal boj proti birokratizmu in drugim negativnim pojavom. Pri iskanju in oblikovanju vloge in metod dela Zveze komunistov bomo morali izhajati iz proizvodnih odnosov, ki nastajajo na podlagi novega gospodarskega sistema in s tem novega načina delitve dohodka. Vloga proizvajalcev in organov samouprave postaja vse bolj pomembna in odločilna za razvoj vsake gospodarske organizacije in komune. Kolektivi bodo samostojno razpolagali z veliko večjimi sredstvi kakor doslej. Vsak kolektiv bo torej moral zelo odgovorno tudi sam iskati sredstva, potrebna ravnovesja in vsklajenost med posameznimi vlaganji v gospodarstvo, v osebno potrošnjo in družbeni standard. Komunisti dobimo s tem zelo odgovorno nalogo: usmerjati delo organov delavskega samoupravljanja zlasti glede delitve dohodka. Novi sistem de-
šel na njegov račun. Posamezniki in kako bo gospodaril. V tem bo so včasih razočarani, ker ne do-1 cenjena njegova vrednost. Kdor bijo tolikšne plače, kot so si jo ne bo tesno povezan z družbeni-sami zamislili. Krivca iščejo v mi problemi, ga bodo množice ljudski oblasti, v sitemu in drug- | proizvajalcev nujno izolirale. Vse
j n To ctinie! plriiXni« .. x : l- _x _ Ja Ka	™	___i__i ■ _
je. Te stvari skušajo včasih reševati s prekinitvijo dela, neobjektivnim kritikarstvom itd. Sedaj je dovolj razumljivo postavljeno, da je življenje podjetja odvisno od gospodarja — proizvajalca. Novi sistem zahteva večji napor tudi od strokovnjakov, od tehnične inteligence. Postavil jih je v odvisnost dobrega gospodarjenja. Strokovnjak se ne bo mogel zrcaliti v naslovu, po položaju, ali stopnji izobrazbe, ampak po tem, koliko bo stvari razumno urejal
to bo poleg ekonomskih posledic prineslo tudi družbene spremembe, ki bodo pospeševale odmiranje administrativnih ostankov v materialnih in družbenih odnosih v kolektivu in mišljenju proizvajalca. Tudi vezi med podjetjem in komuno bodo postale tesnejše. Torej oblikujemo sistem, ki bo žlah-til družbene odnose, odnose med ljudmi, ki bo skozi materialni interes mobiliziral vsakega državljana.
VSI V KOLEKTIVU MORAJO POZNATI DELO PODJETJA
Na tej poti pa se srečujemo s težavami in napakami katerim bomo morali komunisti smelo pogledati v oči. Ocena prakse v naši komuni pokaže, da se v marsikaterem podjetju lotevajo nalog v zvezi z novim gospodarskim sistemom povsem apolitično. V ozkem krogu vddilnih ljudi proučujejo predpise in izračunavajo, kaj bo pomenil novi sistem za njihovo podjetje. To ni slabo, če so naredili račun. Ce pa so ostali le pri računu, moramo ugotoviti, da so novi sistem le principielno sprejeli, delajo pa po starem. V Ključavničarstvu ugotavljajo, da načela novega gospodarskega sistema pozna le ožji krog ljudi. Ker proizvajalci ne poznajo reformirana stremljenja, so tudi negativni pojavi manj vidljivi. V Kemični tovarni ugotavljajo, da gospodarska načela poznajo le nekateri posamezniki, kar zadostuje, ker so podjetje v izgradnji. Osnovna organizacija jamskega obrata na Rudniku poroča, da načela novega gospodarskega sistema poznajo več ali manj vsi
litve dohodka terja nadaljno de- tehnični uslužbenci in del članov centralizacijo v gospodarskih or-delavskega samoupravljanja. Ti ganizacijah vse do neposrednegaprimeri kažejo na podcenjevalni proizvajalca. Novi sistem zahteva,odnos do nastopajočih družbenih da kolektivi iz lastnih ekonom-in političnih sprememb. Novi si-skih nagibov, iz težnje da bistem se bo lahko hitro in uspešno ustvarili večji dohodek, smotrno uveljavljal le tedaj, kadar bodo gospodarijo. Nastopajoči sistempolitične organizacije zagotovile, teži po spremembi mentalitete go-da bo vsakdo spoznal njegov spodarja — proizvajalca. Proiz-splošni družbeni pomen, da bo vajalec pa naj se ne čuti gospo- spoznal svoj lasten položaj, da bo darja samo tedaj, kadar je pod-vedel v čem je materialna vzpod-jetje visoko aktivno. Odgovornost buda in kje so možnosti za izbolj-prevzema tudi za riziko, saj bo šanje življenjskih pogojev. Proiz-
vajalci se morajo zavedati, da je novi sistem stvar njih samih in ne le uprave podjetja. V tem je vsebina nalog komunistov v SZDL, v sindikatih, LM in drugih organizacijah.
Odpor starih navad se kaže tudi v počasnem ustvarjanju pogojev in odlaganju notranje organizacije podjetja. Na KGP imajo že vrsto let obratne delavske svete in Centralni delavski svet. Po obratih so tudi osnovne organizacije Zveze komunistov, sindikat in aktivi LM. Formirane so tudi ekonomske enote. Že iz tega vidimo, da so gojili težnje, da delavsko samoupravo približajo neposrednemu proizvajalcu. Vendar analiza obsega ekonomskih enot kaže, da bodo morali dobiti proizvajalci širše pravice neposrednega odločanja. Sodim, da so sedanji obratni delavski sveti preozko zasnovani. Na LIO so zaposleni 404 delavci. Obratni delavski svet šteje 17 članov. Na KU Mlaka je zaposleno 170 delavcev. V obratnem delavskem svetu jih je 7. KU Cvišlarji ima 87 zaposlenih. Obratni delavski svet ima 7 članov. Podobno stanje je na drugih upravah. V podjetju Ključavničarstvo je 187 delavcev. V delavski svet je bilo izvoljeno 25 članov kolektiva. Ekonomskih enot nimajo. Notranja reorganizacija podjetja se odlaga iz meseca v mesec. V mizarskem obratu »Oprema« je 9 delavcev v delavskem svetu. Na sestanku kolektiva so delavci postavili: »Ne pristanemo na to, da bi samo 9 (Nadalj. na 2. str.)
Vseh
*•"»* » «“JS'"	* -S* r oblikovanju |
stva, kadrovsko, prosvetno, zdravstveno, socialno politko itd Ne da bi dali pečat ZK, So bili le malokdaj spre j ti sklepi na Ljudskem odboru, v njegovih organih delavskih svetih, SZDL, LM, ZB itd. Ugotovljeno je tudi, da iz te slabosti vznikajo pri političnem delu še druge težave. V posameznih primerih pronicajo klice kap-larstva, samovolja posameznikov, birokratski odnosi do ljudi, dušenje iniciative mlajših in sposobnih kadrov, prikrivanje lastnih napak z zaslugami iz preteklosti primitivizem dobršnega de- ........n »tmisca. Dana bo boga-
ta članstva žveze komunistov, or- tejša osnova za humanizacijo nd-gamzacijski formalizem itd. Pro- nosov med ljudmi. V oblikovanju v! ^mvSlnbostirn so se komunisti j vse bolj humanih odnosov, v razburili že doslej, porajajo pa se v vijartju solidarnosti med ’liudmi
nOVl Obliki Niih,v,,	______: 1 ..	__11_;__'JUUII11,
troh"") v-n	iDicj nc jc
lastno inS oniti na lastne sile, na - “!Lci.ativo in delavnost. V
vornosti za m-avu^ 'XurT	mnogo resnejšo] jalnosti in znanju, v oblikovanju
Pravilno oblikovanje, oviro nadaljnemu razvoju kot vj novih moralnih norm se bo od-
Dclegati in gostje med referatom sekretarja Obč. komiteja ZKS Kočevje, Ludvika Goloba
Nekatere naloge komunistov kočevske občine
Vsi v kolektivu morajo poznati delo podjetja
(Nadalj. s 1. str.)
članov kolektiva krojilo našo usodo.« Na Rudniku je v enem obratu 300 rudarjev. V obratnem delavskem svetu jih je 17. V Avto podjetju imamo 285 zaposlenih. Delavski svet šteje 17 članov. Ekonomskih enot nimajo in za njih nimajo organizacijske zasnove.
Take okoliščine bodo prej ali slej izoblikovale nasprotja med upravo podjetja in organi samoupravljanja. Vsako zavlačevanje spremembe pomeni precenjevati vlogo upravnega vodstva in podcenjevati vlogo samoupravnih organov in proizvajalcev. V teh razmerah se nujno porajajo birokratski odnosi do ljudi in stvari. Z zavlačevanjem dajemo prostor za uveljavljanje samovolje, spreminjanje meril za merjenje delovnega učinka mimo delavskega upravljanja, za pozabljanje na pripombe od spodaj itd. Prav ti pogoji so izoblikovali primere, da se organom upravljanja stvari tolmačijo komplicirano, kar ima za posledico, da jih ti ne razumejo dovolj, in zato njihove ukrepe slepo potrjujejo.
Povsod se čuti živa težnja, da bi se obračn v podjetjih popolnoma spremenil, medtem ko lahko od druge strani samo na Rudniku in KGP zasledimo ekonomske enote. Razumljivo je, da tako veko spremembo spremlja vrsto zelo zapletenih tehničnih težav. Vse to pa ne more biti opravičlo za počasnost sprememb v posameznih podjetjih. Uvedba samouprave ekonomskih enot ali delovnih skupnosti se delno upravičeno primerja z uvedbo delavskih svetov. Čeprav je bila prva sprememba globlja, gre tudi sedaj za novo kvaliteto delavske samouprave. Delavski sveti sami še niso neposredna samouprava proizvajalcev. To lahko trdimo le za manjše kolektive. V večjih gospodarskih enotah pa večji del delavcev ne more biti v delavskem svetu. Zaradi tega so nujna dopolnila: dajanje obračuna kolektivu, ankete, sestanki po obratih, večkratni zbori volilcev proizvajalcev itd. Nastajanje nove kvali-
prežeti z družbeno politično vsebino. Vskladiti bo treba interese posameznika, kolektiva in skupnosti. Ni si mogoče zamisliti sodelovanja komunistov, če si niso izoblikovali jasen koncept razvoja podjetja. Izluščiti je treba tiste problerhe, ki vplivajo na pravilni razvoj podjetja, na politično situacijo in na medsebojne odnose v kolektivu. Komunisti, katere je Zveza komunistov kadrovala v delavske svete, imajo še posebno odgovornost, da delavski svet kot celota dela s kolektivom. Za vsak važnejši sklep je potrebna predhodna konsultacija kolektiva. Sklepi morajo biti izraz volje proizvajalcev. Nedopustna pa je praksa, da se delavski sveti včasih spreminjajo v privesek grupe vodilnih političnih in upravnih funkcionarjev ter potrjujejo že sprejete sklepe. Taki pojavi duše konstruktivno kritiko in iniciativo širšega kroga ljudi. Upravno tehnični aparat je strokovni svetovalec neposrednim proizvajalcem, izvrševati mora sklepe delavskega sveta, nikakor pa ni pristojen za polno odločanje o problemih, ki se porajajo v kolektivu. Da take stvari obstoje, govorijo primeri, ko se za mnoge konkretne stvari delavci še vedno obračajo direktno na direktorje in ne na delavske svete. Tako so izjavili pri Zidarju, Ključavničarstvu, Avtu, Rudniku itd. Proizvajalci morajo zakonito vodstvo čutiti v delavskem svetu. Prošnje se naj vlagajo na pristojen samoupravni organ v obratu ali podjetju. Pravilnost rešitve bodo najbolje našli proizvajalci sami, ker drug drugega najbolje por znajo.
V reševanju medsebojnih odnosov se bo hitreje oblikoval pravi profil sodobnega proizvajalca.
pelje v protekcionaštvo, ki dobiva svoj zven v privilegijah, v odobravanju potovanj v inozemstvo, zaposlevanju nove delovne sile, razmeščanju na delovna mesta, dodeljevanju stanovanj, v dopuščanju pretiranega trošenja reprezentanc, dajanju daril poslovnim prijateljem, nezakonito iz7 rahljanje dnevnic itd. Mesto direktorja ni poklic, ampak družbena funkcija. Torej se ne more baviti samo z administrativnim vodenjem podjetja. Soodgovoren je tudi za odnose, ki nastajajo v kolektivu. Tako vsebino ima tudi zaposlitev strokovnega kadra. Na Rudniku so ugotovili, da del strokovnega osebja, ki ima stike z delavci, nima potrebnega posluha za nje. Tako zatrjujejo tudi v Ključavničarstvu. Vsak ukrep, vsako delo je politično. Vsak postopek sproži plaz ugodja ali neugodja. Zato smatram, da morajo komunisti stati na čelu borbe za graditev socialističnega profila ljudi, ki jim družba poverja odgovorne funkcije. Več truda je treba dati v- kadrovanje, če hočemo zagotoviti dovolj sposobnih kadrov, ki bodo moralno, strokovno in politično razgledani, da bodo pravilno reševali vsa tista nasprotja, ki se v kolektivu dnevno pojavljajo. Velik del vodilnih kadrov je članov Zveze. Torej morajo biti za svoje delo odgovorni Zvezi. Naše organizacije bodo morale klicati na odgovornost člane Zveze komunistov,, kadar naredijo politične napake, politično škodljive ukrepe, vztrajajo pri napačnih stališčih in se ne podrejajo sklepom osnovne organizacije in višjih vodstev Zveze komunistov. Kdor se noče podrejati sklepom, ne more biti član Zveze. Zanj Zveza ne bo gojila želje, da bi ga kjer koli kadro-
Vsako osebno reševanje stvari vala na vodilni položaj.
Odnos podjetje - komuna
Z novim gospodarskim sistemom se spreminjajo tudi odnosi med podjetjem in komuno. Pri delitvi dohodka bodo podjetja
tete z ekonomskimi enotami je v j dajala del svojih sredstev na raz-prenosu nekaterih bistvenih sa- lične družbene sklade. Zaradi te-moupravnih pravic delavskega ga se bo dvigal interes proizva-sveta na obratne delavske svete jalcev za delo komune. Zanimalo
in neposredno na vsakega člana kolektiva. Proizvajalec naj o bistvenih vprašanjih odloča osebno, neposredno, na mestu samem v dogovoru z drugimi v svoji ekonomski enoti. Te pravice se morajo prenašati na ekonomske enote in obrate v okviru enotnega podjetja po naravni nujnosti, saj postaja delitev družbenega proizvoda stvar slehernega proizvajalca in vsakega državljana. Za tega del se mora približati zadnjemu delavcu v podjetju.
S formiranjem obratnih delavskih svetov in ekonomskih enot pa je storjeno le organizacijsko formalno dejanje. Novim organom je treba dati'vsebino in metode dela, dolžnosti in pravice o odločanju. Vsako oportunistično čakanje, kaj bo nastalo s snovanjem ekonomskih enot mora postati trn v peti komunistov. Skozi prakso je treba odpravljati pomanjkljivosti in nepravilnosti. Komunisti, ki so se odločili za čakanje in zapadajo v kritiko sistema na sploh, ne bodo mogli biti pobudniki za popolno uveljavljanje reformnih teženj gospodarskega sistema.
Delitev dohodka po delu bo vrgla na površje tudi pojave sa-mogoltnosti, grabežljivosti, nehumane odnose do starejših in tudi tistih delavcev, ki so zaradi javne obravnave stvari postali nepriljubljeni pri posameznikih. Egoistične tendence kažejo na nerazumevanje individualnih in družbenih interesov. Zelo nazorno se kažejo pri sezonski delovni sili. Ti pojavi niso le trenutne narave. Z njimi je treba računati tudi v prihodnosti. Premagovati jih bomo morali z intenzivnejšim političnim vplivanjem vsakdar, kadar gre za konkretno odločitev v kolektivu gospodarske organizacije, v organih samouprave in drugje. Komunisti bomo morali vložiti še več prizadevanja za dvig idejne moči svojega članstva in našo enotnost. Vsak komunist bo moral biti usposobljen za naloge, ki jih zastavlja sedanje obdobje graditve socialističnih odnosov. To obdobje jasno postavlja, da se bo uspešnost našega dela merila po tem, v kaki meri bomo sposobni s svojo aktivnostjo doseči, da bodo organi delavskega samoupravljanja odločali popolnoma samostojno. Mi smo odgovorni, da se bo njihovo delo odvijalo v skladu z zakoni
jih bo, kako in zakaj se trošijo sredstva skladov, v katere je kolektiv vložil svoj delež. Sodim, da so te novosti našim proizvajalcem in delovnim ljudem še manj pojasnjene, kakor stvari, ki gospodarske organizacije zadevajo neposredno. Na kmetijski upravi Mlaka v eno sapo trdijo, da so z načeli novega gospodarskega sistema seznanjeni vsi proizvajalci, a da jim je način finansiranja šolstva, zdravstva, kulture itd. nepoznan. Podobne primere imamo v Avtu, KU Livold, Zidarju itd. Nekatere organizacije Zveze komunistov dopuščajo le razplet vprašanj, ki zadevajo podjetje, ne razčlenjujejo pa na novo nastajajoče odnose v komuni. Tako delo ima izvor v nerazumevanju družbenopolitičnih sprememb, ki jih vsebuje novi gospodarski sistem. Klice nerazumevanja stvari pa se porajajo že v družbenih službah samih. Ko so na gimnaziji razpravljali o sistemu nagrajevanja prosvetnih delavcev, so rodna tla dobili oportunisti, ki so dobili podporo celo pri nekaterih komunistih. Osvojena je bila uravnilovka 5 odstotkov in bila podprta z vzvišenim oportunizmom: »Počakajmo, bomo videli, kako bodo storili drugje.«
Ko govorimo o odnosu podjetje — komuna, je treba pribiti, da komuna ni občinska hiša, to ni le občinski ljudski odbor in njegovi družbeni organi. Njeno delo je stvar vseh občanov. Začeli smo s celo vrsto objektov družbenega standarda, vendar povsod primanjkuje razpoložljivih sredstev. Razumljivo je, da bo vse te objekte moč dograditi le z razumnim sodelovanjem vseh kolektivov, saj le ti prevzemajo z večjo samostojnostjo tudi večjo odgovornost za razvoj proizvodnje in družbenega standarda. Če hočemo razvijati sitem delitve dohodka po delu, potem moramo preko naložb v negospodarske investicije zagotoviti skladno rast življenjske ravni. Včasih se dogodi, da organi ljudskega odbora le pre-radi urejajo te stvari mimo organov upravljanja z individualnimi dogovori za določena sredstva in objekte, češ da je to hitreje. Današnji družbeni razvoj tega ne
Zveza komunistov jih je kadrovala, zato pred njo odgovarjajo za metode in vsebino dela zbora proizvajalcev.
Da bi komuna lahko resnično odigrala tisto vlogo, ki ji pripada v reformiranem gospodarskem sistemu, je izredno važno, da se zbor proizvajalcev kot tudi splošni zbor, sveti LO itd. pričnejo globlje ukvarjati s problematiko r.adaljnega razvoja komune. Selc to bo omogočilo globlje presojanje in usmerjanje družbenih ekonomskih procesov, ki se nezadržno razvijajo v neposredno samoupravljanje po skupnostih proizvajalcev v ekonomskih enotah, po obratnih delavskih svetih itd. Novi gospodarski predpisi zelo povečujejo vlogo komune in njenega organa LO, še posebno pa zbora proizvajalcev za gospodarjenje delovnih kolektivov v podjetjih. To je logično, saj so od ekonomičnosti in rentabilnosti v poslovanju podjetij odvisni skladi komune, od produktivnosti dela de-LO. Skladnost socialističnih koristi v vseh samoupravnih organih pa je največji pogoj za napredek kjer koli, prav posebno pa v komunalni skupnosti.
Analiza zbora proizvajalcev je razkrila še vrsto šibkosti, kot so n. pr. premajhen vpliv občinskega odbora SZDL, občinskega sindikalnega sveta, občinskega komiteja mladine in drugih organizacij. Politične organizacije tvo-
samoupravljanja in vsem mehanizmom komunalne samouprave bistveni sestavni del sistema neposredne socialistične demokracije. Te organizacije niso nikakršne transmisije Zveze komunistov. Obdobje, v katerem smo govorili, kaj bomo storili preko SZDL preko sindikatov, LM, ZB itd. je za nami. Danes taka stališča niso več prebavljiva. Socialistična zveza in njeni kolektivni člani, dobiva fizionomijo či-nitelja — oblikovalca družbene zavesti in organizatorja ter usmerjevalca prizadevanj proizvajalcev pri socialistični graditvi. SZDL in druge organizacije — ustvarja množično osnovo za neposredno udeležbo delbvnih ljudi pri odločanju v družbenih zadevah. Postala je široka tribuna, v kateri se na najbolj demokratičen način spoprijemajo različna mišljenja — se oblikujejo predlogi in stališča.
Posebno važna naloga Zveze komunistov je, da oblikuje pravilno razumevanje vloge SZDL, sindikatov, LM in drugih organizacij. Razumljivo je, da ni mogoče strogo razmejiti delo Zveze komunistov, SZDL in drugih družbenih organizacij. Receptov ni, katera organizacija bo obravnavala ta ali ona vprašanja. Komunisti smo odgovorni za delo vsake organizacije v tem, da ne nastopamo na sestankih z avtoriteto Zveze komunistov, ampak z
rij o skupaj z organi delavskega I močjo svojega prepričanja, z moč-
jo političnih argumentov. V razpravah pokažimo, kaj znamo, koliko veljamo. Množice ljudi nas bodo priznale za svoje idejne voditelje, če bodo zaradi pravilno izoblikovanih stališč naša načela vzele za svoje. Razviti politično delo na tako visokem nivoju pa je velika in odgovorna naloga komunistov.
Doseči je treba tudi jasnost glede pogleda komunistov na vlogo ljudske mladine. Mi prevzemamo odgovornost, da se mladi proizvajalci učinkoviteje uveljavljajo v raznih organizacijah in samoupravnih organih. Mlade komuniste v ljudski mladini je treba organizirano zaposliti in odstranjevati podcenjevalni odnos do njih. Pomoč in vloga Zveze komunistov v odnosu do LM naj se uveljavlja predvsem z delovanjem mladih komunistov v mladinski organizaciji, ne pa le s pomočjo vodstva osnovne organizacije. Tu ne gre za pomoč, ampak za neposredno delovanje komunistov med mladino. Več naše skrbi mora biti usmerjeno v oblikovanje mladega naraščaja, ki prihaja v podjetja iz vasi in iz šol. Samoupravni organi in politične organizacije bi morali vedno voditi računa tudi o tem, kako se mladi proizvajalci vživ-ljajo v kolektiv in novo življenjsko okolje in kako izrabljajo svoj prosti čas. Noben komunist ne more biti nikdar prestar za delo z mladimi ljudmi.
Komunisti se moramo nenehno učiti
nih kolektivnih članih in samoupravnih organih. Prav sedaj stoje pred komnalnimi samoupravnimi organi obširne, težavne in odgovorne družbene ekonomske naloge. Globoke spremembe se uveljavljajo kot zakon v celotno ožilje komunalne skupnosti. Se posebno pomembno mesto pa dobiva zbor proizvajalcev.
Kljub določenim pomanjkljivostim, o katerih bom govoril, je treba izreči, da se je občinski zbor proizvajalcev uveljavil v komunalnem mehanizmu tako, da bi si brez njega danes težko predstavljali učinkovit vpliv neposrednih proizvajalcev na delo občinskega ljudskega odbora.
Nedvomno je ena osnovnih nalog občinskega zbora proizvajal cev, da vodi določeno politiko pri gospodarjenju v komuni na vseh družbeno ekonomskih nivojih.
Vendar se razprave na sejah sučejo največkrat okoli gospodarskih panog, manj pa okoli posameznih gospodarskih organizacij, j osnovnih organizacij. Na kazen se V preteklem letu se je zbor se-. je pritožil z obrazložitvijo: »Mesta! 7-krat, to leto pa dvakrat.1	!
Razpravljal je o petletnem pro-
V tako slikoviti problematiki obstoji glavna naloga komunistov v tem, da delujejo v duhu načel samostojnega uveljavljanja družbeno-političnih organizacij in organov samouprave. To pomeni, da mora vsak član Zveze dajati aktiven delež v razvijanju iniciative od spodaj. Odgovornost je treba prenašati na čedalje širši krog ljudi. S tem bo dan tudi prispevek k nenehni rasti in krepitvi socialistične zavesti najširših množic.
Naše delovanje dobiva povsem novo vsebino. V nobenem primeru ne more ostati na nivoju agitacije in obveščanja. Sedanji čas od komunistov zahteva več samostojnosti, več znanja in ustvarjalnosti, več vitalnosti in tudi odgovornosti za stališča, ki jih morajo pred drugimi ljudmi zagovarjati kot napredna in skladna z družbenimi interesi. Komunisti smo se torej znašli pred izredno pomembnimi nalogami. Da bomo kos vsem nalogam, se moramo usposobiti za kvalitetnejše oblike in vsebino delovanja. V prvi vrsti je treba utrditi hrepenenje in želje po znanju. Razne konsultacije, študijski sestanki in razgovori še vedno dajejo videz, da nekateri komunisti, še posebej pa mlajši, menijo, da je obdobje, ko so morali komunisti stalno delati in se učiti, že za nami. V podjetju Elektro je osnovna organizac. kaznovala enega člana ZK, ki je neopravičeno izostajal od seminarja za vodstva
gramu razvoja občine, letnem družbenem planu, proračunu, realizaciji planov podjetij, o kratkoročnih kreditih v gospodarskih organizacijah itd. Po dnevnih redih sodeč je zbor proizvajalcev razpravljal o stvareh, ki so že evidentne, zato velikokrat ni mogel dinamično poseči v gospodarstvo komune in voditi operativno politiko za dvig družbenega standarda. V delu zbora proizvajalcev pogrešamo sistematiko. Eden izmed vzrokov za to je tudi premajhna operativnost strokovnih organov v upravi ljudskega odbora. Zbor proizvajalcev je politični predstavnik delovnih kolektivov v komuni. Sodim, da premalo aktivno razpravlja o rasti delavskega in družbenega upravljanja v kolektivih in ustanovah. Premalo priteguje k neposrednem sodelovanju delavce — zbori volilcev — proizvajalcev, premalo je skupnih posvetovanj s predstavniki delovnih kolektivov, redno se ne obiskujejo seje delavskih svetov itd. Ob pregledu dela zbora proizvajalcev se kaže pri razpravah o posameznih točkah dnevnega reda določen formalizem v odločanju. Razne drobne zadeve bi bilo treba prenesti na svete in na upravo ljudskega odbora. (Premoženjsko pravne zadeve, razna imenovanja, delne garancije itd.) Tako bi razbremenili zbor proizvajalcev in upora-
timi pravicami in da bodo sklepi govorni komunisti v SZDL, nje-
prenese več in bo treba do kraja | bili prosti čas za bistvene, ospov-spoznati, da noben važnejši ukrep 1 ne družbeno ekonomske probleme ne more biti storjen brez soglas- komune. V našem zboru proizvaja Volilcev. Za razumne in pa- jalcev je 77 odstotkov komuni-metne sklepe volilcev pa smo od- stov. Potrebno bo, da se bodo ti
komunisti zbriali v okviru aktiva.
ne ni potrebno vzgajati s kaznijo, ker sem človek, na katerega kazen ne vpliva vzgojno.« Smatra se za popolnega človeka. Take nadutosti v nobenem primeru ne moremo prenašati v ZK.
Komunist se mora stalno učiti, drugače ga bo razvoj zavrgel. Individualni študij, seminarji, predavanja, konsultacije, večerne politične šole, izobraževanje preko Delavske univerze, ostaja tudi v prihodnje med najodgovornejšimi halogami novega občinskega komiteja, tovarniških komitejev, poverjeništev občinskega komiteja, osnovnih organizacij in vsakega komunista. Preteklo leto smo skušali ideološke programe zasnovati gibljivo. V celoti nismo naloge izpolnili. Pogoji, v katere smo postavljeni komunisti sedaj, pa zahtevajo, da se izognemo vsakih šablon. V jeku prakse je treba odkrivati napake, iskati vzroke raznih napak, kje izvirajo itd. Nikakor pa ni dovolj, da spoznavamo le svojo partijsko čtivo. Ce hočemo biti nosilci naporov, ki jih vlagamo v graditev komunalnega sistema, bomo morali vsi komunisti mnogo znati. Treba bo rasti z razvojem tehnike in znanosti, bolj izobrazbeno produktivno uporabiti tisk, radio, televizijo, razna knjižna dela, kinoteko itd. Le s temeljitim poznanjem stvari bomo lahko z demokratičnih pozicij nastopali v boju mnenj in vodili množice.
Sistematična obravnava aktualnih ideoloških političnih problemov, bo izoblikovala tudi nove, kvalitetne, organizacijske spremembe naših organizacij. Zaradi višjega in zanimivejšega nivoja
izvrševanja sklepov. Statutarna načela morajo dobiti veljavo glede članarine, sprejemanja v Zvezo komunistov, kaznovanja in izključevanja, ki naj bo manj osebnostno — postati mora v pravem pomenu — partijsko. V boju za boljšo kvaliteto članov bo potekala selekcija. V tem boju morajo rasti tudi novi kadri za Zvezo. Oblikovali se bodo s tvornim delom v samoupravnih organih in družbeno političnih organizacijah. Z borbo za boljšo kvaliteto Zveze, se naj vežejo tudi večji napori za vzgojo mladih ljudi. Od 1804 članov Zveze komunistov imamo 127 članov izpod 25 let. V tej smeri je bilo posebno premalo storjeno na Rudniku, Avtu, KGP, Zidarju, Trgoprometu in Snežniku. Vsaka nestrpnost je tu odveč. Mladina mora vskladiti svoj zunanji izraz — saj raste v pogojih, ko gradimo nove, socialistične družbene odnose. Vsaka osnovna organizacija bi morala imeti podroben načrt po katerem bo pripravljala mlade ljudi za sprejem in kako bo z njimi delala potem, ko bodo postali člani Zveze komunistov. Praksa sama bo njen najboljši učitelj. Starejši člani Zveze komunistov naj jim na podlagi svojih lastnih izkušenj in znanja v osebnih razgovorih tolmačijo vprašanja, na katere zadevajo mladi ljudje, ko se pripravljajo za vstop v Zvezo in kasneje kot njeni člani. Potrebno je, da mlajšim tovarišem postopoma dajemo važnejše funkcije. V naši občini je še sedaj
sestankov, se bo lažje oblikovala teh ljudi, je treba vskladiti v zavestna disciplina in doslednost srca mladih ljudi. To je velika
naloga komunistov pri vključevanju mlade generacije v boju za nove socialistične odnose.
Pisana in slikovita vrsta nalog, ki stoje pred komunisti, pa presegajo okvirje dela osnovne organizacije Zveze komunistov. Sestav našega članstva je zelo heterogen. Aktivnost komunistov je veliko širša, kakor jo zajema osnovna organizacija. Naši člani delajo v svetih LO, v odborih raznih organizacij, samoupravnih organih, v odborih društev itd-Vsak je najbolj aktiven tam, kjer lahko sprošča svoja osebna na" gnjenja. Prav iz teh rnr.iogov smo v naši občini že doslej mnoge stvari reševali preko aktivov Zveze komunistov. Vsi imajo svoj sekretariat, sekretarja in program dela. Mnoge stvari so bile v aktivih uspešno rešene. Skupaj imamo 16-aktivov. Poleg teh aktivov je občinski komite občasno skliceval aktive na pr. vodilnih kadrov iz podjetij, borcev iz NOV, članov, ki delajo v delavskih svetih, sindikatih, Zvezi prijateljev mladine, komuniste stanovalce enega terena, itd. Te metode so dale dobre sadove, zato je prav da ostanejo stalna oblika dela novega občinskega komiteja. Na seminarju za vodstva osnovo'^ organizacij je bilo razčiščeno, naj dela aktiv, kdo naj ga sklicuje, kakšne so njegove naloge in kaj naj dela osnovna organizacija. Sodim, da znanih stališč m Potrebno ponavljati. Aktivi komunistov stopajo v partijsko življenje kot stalna oblika. Vsak
preko 400 članov Zveze komuni- član nosi odgovornost pred osnov-stov brez funkcij in to večina mladi ljudje. Se vedno so pojavi, da nekateri s skepso gledajo na prenos funkcij na mlade ljudi.
Nekateri se čutijo zapostavljeni, češ sedaj so me odrinili. Ne gre za odrivanje, nikomur ni zabra-njeno aktivno delo v boju za socializem. Težnja gre v tej smeri, da delo vseh družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov požlahtimo z mladostno svežino in energijo. Pri enakomernem prenosu funkcij na vse članstvo ne gre za odrivanje starejših. Nikoli in nikdar ne bo Zveza komunistov dovolila, da bo kdo skušal zapostavljati ljudi, ki so iztrošili svoje umske in fizične sile v revoluciji in kasneje v boju za socializem. Ideje, požrtvovalnost, partijnost in pogum prav
no organizacijo in aktivom za svojo morebitno nedelavnost. Aktivi nam morajo zagotoviti, da vsakega člana Zveze komunistov spravimo na čistino. Nobeden se ne bo mogel izogniti funkcij in tvornemu delu. Vsak član bo moral na sestanku povedati, kaj on kot komunist dela v svoji funkciji, kako se uveljavlja kot cenjeni in neprisiljeni voditelj množic. Prav preko aktivov moram0 uveljaviti znano načelo VI. kongresa ZKJ: »Mesto komunistov je med množicami. Zrastli smo iz njih. Množice so nas vrgle na površje, ker smo se odločili, da dajemo več svojih moči za srečo človeštva.« Prepričan sem, da te zavedno pomembne besede sedij0 globoko v srcu večini komunistov naše občine. (Nadalj. na str. 5)
ČLANI OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS KOČEVJE
Abranovič Branko Benčina Drago Bartolj Lojze Golob Ludvik Gorše Ljudmila Gregorc Miro Hegler Miro Korelc Franc Karničnik Ignac Kovačevič Tilka Kofolj Olga Lunder Janez Merhar Janez Podržaj Jože Pogorelc Povel Fiber Danica
Rauh Lojze Resinovič Božo Sobar Peter Švigelj Dušanka Vesel Ivan Vidmar Feliks Volf Franc »
Žagar Zvone Žagar Franc
ČLANI REVIZIJSKE KOMISIJE
Boldan Jože Planinc Julij Pirnat Andrej
Brigada in kubiki
Vsako jutro odmeva v kamno- maj sem ga dobil prostega'za tre-1 Ko sem ga vprašal, kaj menijo
lomu v Mozlju »minerski« pozdrav. Nato se oglasi pesem. To so brigadirji lokalne MDB, ki kopljejo pesek. Odločil sem se, da jih obiščem na delovišču.
Okrog 18. ure je naš avto poskakoval po kotanj asti cesti v Mozolj. Šofer mi je povedal, da njegov kamion nakladajo brigadirji.
nutek. Pojasnil mi je, da imajo brigadirji o njemu, je samo zmig-izposojen kompresor in ga bodo nil z rameni.
morali kmalu vrniti. Zastavil sem | Zanimalo me je, kakšno je živ-mu nekaj vprašanj. Videlo se je, iljenje v brigadi, zato sem ostal da se mu mujji z delom, ker je pri njih. Kmalu je komandant odgovarjal zelo kratko.	ukazal zbor. Brigadirji so se po-
»Koliko prostovoljnih delovnih | strojili. Na njihovih obrazih ni ur ste že opravili?« Hitro je iz- bilo opaziti truda, ampak veselje računal:	I zmage nad kubiki. Nato krepak
EIKCNCMSI HEW0VIE
Ekonomske enote in nagrajevanje v okviru teh enot, so v zadnjem času pogoste teme razgovorov v naših podjetjih. Uvedba ekonomskih enot bo prinesla v podjetje marsikatere novosti — predvsem pa čiste račune v nagrajevanju po posameznih obratih — ekonomskih enotah.
njihovem podjetju. Povedali so, I porušilo ravnovesje plač po obra-
Do sedaj smo šli enkrat v kino v Kočevje. Delamo tudi ob nedeljah. Včasih igramo odbojko, šah ali pa nogomet. Želeli bi, da nas kdaj obiščejo mladinska športna moštva.« Okrog naju so se zbrali brigadirji. »Kaj pa vam dela največ težav,« sem jih vprašal. »Premajhne kape, se je oglasil eden iz grupe.« Niso tožili nad delom, ampak so bili dobre volje še po celodnevnem delu. Večina sc: je j celo odločila, da bodo ostali v brigadi še en mesec.
Poslovil sem s» od nasmejanih 1 Na LIP v Ribnici smo dalj časa ekonomskih enot za vsak obrat fantov in jim želel: »Preko težav razpravljali o ekonomskih enotah j posebej ogrozilo proizvodnjo in brigadirji, HO-RUK.
Mladinci! Obiskujte brigadirjev Mozlju! Napovedujte jim športna srečanja!
Žan
da bo pri njih vse podjetje ena sama ekonomska enota. Vsi obrati so po načinu proizvodnje v tesni povezavi, tako da bi uvedba
Delo SZDL v Ribnici
Skozi mrežo padajo vedno novi kubiki peska na kamione
»To jih bomo presenetili, čisto nepripravljene,« sem si mislil. A kakšna zmota. Brigadirji so nas Pričakali z lopatami v rokah. Komaj sem se znašel v kamnolomu, je bil avto žc naložen. Brigadirji so ga naložili v sedmih minutah. Ker sem hotel spoznati brigado, Sem moral ostati pri njih. Mislil Sem, da bodo počivali in čakali drugega avtomobila, a spet sem se zmotil. Komaj je avto odpeljal, že so imeli brigadirji krampe v rokah. Iskal sem komandanta Janeza Semlerja. Bil je na vrhu skale in metal pesek. Na delovnem mestu se ni čutil komandanta.
»Rednih ur je 748, nadur pa 350.«
»In koliko peska ste v tem času izkopali?«
»Preden smo začeli kopati pesek, smo morali odpeljati 250 do 300 m3 zemlje. Zatem pa smo izkopali 250 m3 peska, ki je namenjen za izgradnjo športnega do-
brigadirski ho-ruk in brigada je z razvito zastavo krenila iz kamnoloma.
Stanujejo v šoli. Vse je v najlepšem redu. Hranijo se v gostilni v Mozlju in nihče se ne pritožuje.
Ribnica, 13. maja. Danes je bila V teh dneh vlada v kolektivih v Ribnici seja Izvršnega odbora j živahno razpravljanje o uveljav-Občinskega odbora Socialistične ljanju novih načel nagrajevanja, zveze' Najprej so razpravljali o Zato bo tudi Socialistična zveza tekočih zadevah, zatem pa so vi na občinski konferenci, ki bo v daljši razpravi obravnavali razna | mesecu juniju, dala na dnevni red aktualna vprašanja. Socialistična; in obravnavo to vprašanje. Dalj zveza bo v bodoče posvetila večjo j časa so razpravljali tudi o nagra-pozornost kmetijstvu. Sklenili so, jevanju v javnih službah, ki je j Njihova naloga je predvsem skrb da se bo temu vprašanju še po-1 posebno aktualno v zdravstvu, za dvig proizvodnje. Učinek sto-sebej posvetila ena izmed komisij I Razpravljali so tudi o drugih pro- rilnosti je vezan na uspeh celot-
tih. En izdelek gre, preden je dokončno izdelan, skozi več obratov. Tudi delovno silo po potrebi večkrat premeščajo iz enega obrata na drugi. Zaradi specifičnosti proizvodnega procesa, bi obračunavanje po posameznih ekonomskih enotah in plačevanje nekatere zelo prizadejalo. Trenutno, tako menijo, je najbolje, da sestavljajo vsi obrati eno ekonomsko enoto. Ne izključujejo pa možnosti, da bi v bližnji bodočnosti v skladu z razvojem podjetja in 'nekaterih panog proizvodnje, uvedli dve ali tri ekonomske enote.
Kot novost naj omenimo, da imajo v podjetju posebne interesne skupine. Te so na žagi, skladišču rezanega lesa in galanteriji.
pri Obč. odboru SZDL.
I blemih.
Izobraževalni centri
Bil je brigadir med brigadirji. Ko- I gado.
ma. Toda brigadirji se niso ustra- i mamo. Zvečer gledamo televizijo, šili kubikov. Ko smo videli, kaj smo zmožni narediti, smo se še bolj zagrizli v delo. Za nas ni več norme. Delamo kolikor je potrebno. Normo moramo preseči in jo bomo!« Tako pravi komandant in je kar vidno ponosen na bri-
Izobraževalni center na LIP v Ribnici bo v kratkem začel z delom. Naloga centra bo predvsem ta, da bodo usposabljali ljudi na delavnem fnestu. Izobraževalni center bo delal v povezavi z De-Spet sem poiskal komandanta, j lavsko univerzo. V podjetju bodo Zdaj je že bil pripravljen več povedati: »Posebnega razvedrila ni-
nega podjetja. V bistvu ima kolektiv kolektivno normo. Poleg te imajo tudi poedinske in kolektivne norme — vse to z namenom, da se poveča proizvodnja. Zato tudi velik del od 70—80 % proiz-I vodnje plačujejo po učinku.
nudili delavcem strokovno izob-1 Nov način nagrajevanja (vsak raževanje, znanje iz sploš. pred- presežek obračunavajo in izplaču-metov pa bo nudila DU. Prav bi jejo mesečno) ima pozitivne pobilo, da bi o takem načinu izob- sledice, ki se odražajo v povečani raževanja razmišljali tudi v osta- delovni storilnosti (od lanskega lih delovnih kolektivih v tej ob- leta do letos se je povečala pro-
čini.
Naši
so
upokojenci
zborovali
Kočevska podružnica Društva upokojencev LRS je imela nedavno letni občni zbor. Udeležilo se ga je okoli 150 oseb.
Predsednik podružnice DU, Peter Čero, je v uvodni besedi pozdravil poleg zbranih članov tudi predstavnike ljudske oblasti in množičnih organizacij, in sicer predstavnika ObLO, Zavoda za socialno zavarovanje, SZDL in RK. Spomnil se je tudi vseh v lanskem letu umrlih 32 članov društva, katere so zborovalci polastili z enominutnim molkom. Naglasil je tudi naklonjenost Obč. zn d° našega društva, ki je z čil S0 denarno pomočjo omogo-v„’ da je ob prispevku iz društ-v , ® blagajne moglo biti ob No-
jotni jelki obdarovanih 35 naj-nioč^bnejših članov z denarno po-
V podružnici Društva upokojencev so včlanjeni upokojenci iz celotnega območja kočevske občine.
začetku poslovnega leta je šte-la Podružnica 565, ob koncu leta Pa 740 članov. Ta porast je v glavnem odtod, ker so bili naši občini priključeni nekateri novi kraji, kot Draga, 'Trava, Struge itd. ln so tam živeči upokojenci zdaj ganjeni v kočevski podružnici
V Strugah
Od 80 na 300 abonentov
Obrat družbene prehrane v Ribnici, ki deluje v okviru Stanovanjske skupnosti, je imel v začetku poslovanja 80 abonentov, danes pa jih ima že 300. Hrano nudijo v treh obrokih. V obratu so zaposlene vsega štiri moči, ki
imajo dela na pretek. Hrana je okusna in cenena.
V sklopu Stanovanjske skupnosti uspešno deluje tudi šivalnica in krpalnica. V kratkem bo začel z delom servis za popravilo koles in motornih vozil.
V minulem polovnem letu je bila kočevska podružnica upokojencev precej delavna: preskrbela je članstvu in njihovim družinam nad tisoč legitimacij za znižano vožnjo, oskrbela 52 gospodinjstev članov s premogom ter v mnogih primerih pomagala pri sestavi vlog svojega članstva zaradi ureditve pokojninskih zahtev. Društvo upokojencev se udejstvuje tudi na socialnem polju: v po-smrtninski ustanovi je Včlanjenih 555 oseb. Ta daje za umrlim včla-njencem posmrtnino 9.000 din. Tudi na razvedrilo upokojenci niso pozabili. V jesenskem in zimskem času prirejajo vsak prvi četrtek v mesecu drtižabne večere za svoje članstvo in njihove družine. Ti večeri so uspeli v splošno zadovoljstvo.
Ob koncu zborovanja so upokojenci sklenili, da bodo letošnjo 20-letnico vstaje počastili s prostovoljnim delom pri kaki akciji, ki bo letos v tej zvezi podvzeta, člani, ki pa so za težje delo nezmožni, pa bodo akcijo podprli z denarnimi prispevki. Predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij so se tudi oglasili k besedi in poudarili, da so veseli poročil, iz katerih izhaja, da so naši upokojenci še vedno v stiku z
izvodnja za 15 %) in večjih zaslužkih. V ilustracijo samo tale podatek: lansko leto so znašali povprečni mesečni zaslužki LIP okrog 19.000, letos pa so se dvignili na 22.000 din.
PO JUGOSLAVIJI
praznujejo
Letos v Strugah svečano proslavljajo krajevni praznik danes pa jih ima že 300. Hrano in krpalnica. V kratkem bo začel NAŠI STROJI ■ m,aj' e,, nedelje se vrs ij nudijo v treh obrokih. V obratu z delom servis za popravilo koles ZA BRAZILIJO
S3rSK,v»55S: oSSUe *> —>«	«*• w >" —«•*#.	bmiukeg.
SZDL razširjeno sejo. Pred spo-	predsednika Quadrosa “Je pred
menik padlih borcev so položili	Iflal	w	,1 w	I	nedavnim mudila v	g■	•
vence, nato pa člani AMD odpe-	\/Oil I |zO CtQ\/ll^S	M.ed °bisk°m 80 p ®	...	,, "
ljali z več kot 25 vozili na pro-	V 611 KO 516VIIO ZGHSK	«tev jugoslovansko-brazdske bla-
pagandno vožnjo v Dobrepolje in	-	govne izmenjave m gospodarske-
Žvirče. V torek na predvečer	I	I	I ■ f ■ I	■■	Sa sodelovanja. Po posveto a j
praznika so zakurili na hribu ve-	hpaTT |/A#n I ITI If flfM IO	so P°dP,lsal1 Protokol o razširitvi
lik kres in postavili mlaj. V Ti-	K^l	VvJ 11 I I IvvJ V*l I	trgovinskega in plačilnega spora-
sovcu kjer je leta 1942 na ta dan 1	zuma iz leta 1958. Novi sporazum
prišel Glavni odbor OF iž Ljub- Na prvi seji novoizvoljenega I so tudi o vzrokih, zakaj je tako ie pomem en in o za o no ljane so imeli slavnost, v sredo Obč. sindikalnega sveta v Ribnici | veliko število žena, ki delajo na vo oDdoDje g po zjutraj pa je od tu krenila proti so izvolili za novega predsednika nekvalificiranih delovnih mestih mec* dvema Strugam partizanska patrulja. V Jožeta Jamnika, zaposlenega na j in temu primerno prejemajo tudi
sredo so tekmovali v Strugah LIP, za tajnika pa Ivana Ilca, iz pionirji osnovnih šol iz Dobrepo- Kovinskega podjetja Ribnica, lja, Poloma, Starega loga in Strug Na seji so posvetili precej časa v atletiki in streljanju.	razpravi o izobraževanju žena. Od
V soboto bo v Strugah gostova- skupnega števila žena v podjetjih la kočevska Svoboda z igro »Ko je okrog 80 odstotkov žensk, ki bi padli oživeli«, v nedeljo pa bo- nimajo kvalifikacije. Razpravljali
do odprli galanterijsko delavnico _______________________________________
in priredili razstavo.	,
vemo, da je rojak Okorn tudi častni član društva.
Člani, kakor tudi prebivalci iz Zamosteca in bližnjih vasi, so zbrali precej sredstev za prapor, v	„ .	,	, Prapor bo krasil 35 zlatih in 141
vJinn SY21'^ b° prosJ°" srebrnih spominskih lipic. Ker nvi	Zamostec b0do kumovali tudi po en član
ali članica iz sosednjih vasi, bo
Gasilski jubilej v Zamostecu
pri Sodražici praznovalo 40-letni-co delovanja. Praznovanje bodo povezali z 20-letnico vstaje. Ob tej priliki bo razvilo društvo tudi prapor, kateremu bosta kumovala tamkajšnja rojaka iz Clevelanda Jože in Francka Okorn. Naj po-
današnjim časom in da živo spremljajo njegov potek in razvoj. Želeli so jim tudi za bodoče lepih uspehov.
na praporu pripetih več spominskih trakov.
Pokrovitelj proslave bo znani gasilski funkcionar Obč. gasilske zveze Ribnica Anton Šobar. Prireditev v Zamostecu bo ena največjih gasilskih prireditev v zgornjem koncu občine.
Zamoščanski gasilci pričakujejo 21. maja veliko obiskovalcev iz bližnje in daljnje okolice.
v L
nižje plače. Da se zaposlena žena ne more posvetiti strokovnemu izobraževanju, je predvsem v pomanjkanju časa. Ves prosti čas ji vzame gospodinjstvo in druga domača opravila.
Da bo tudi žena prišla v boljši ekonomski položaj, tega pa si bo priborila le s strokovnim izobraževanjem, naj posvetijo podjetja temu vprašanju večjo pozornost. Izobraževalni centri v podjetjih bi lahko tu mnogo storili. Organizirati bo treba tudi več servisov, ki bodo razbremenili delovno ženo in ji dali čas za izobraževanje.
Ob Tednu požarne varnosti
Število požarov se veča, zlasti pa škoda, ki jo ti povzročajo. Ker je še vedno najpogostejši povzročitelj požarov človek, je Gasilska zveza Jugoslavije v času od 14. do 21. maja organizirala Teden požarne varnosti. Njegov namen je seznaniti čim širše množice predvsem pa mladino o ukrepih, ki bi omejili požare.
DOMA I INI PO! SVETU
JJAŠI PARLAMENTARCI BOLJO OBISKALI ITALIJO v«E°Grad, 16. maja. - Pod *Wr*v°m Predsednika Zveznega dcn a Ljudske skupščine dr. Mla-
pa_, 'veaovica do jugosiovansaa štPl anientarna delegacija, ki bo tov \ dese* članov, 24. maja odpo-Va a‘a na obisk v Italijo. Jugoslo-obi v Parlamentarci bodo vrnili italijanskim parlamentar-l»n i katerih delegacija je bila v drža i**1 ^uliju na obisku v naši
V JUŽNI KOREJI GENERALSKI PUC
r„f.E.uL, 16. maja. - V Južni Ko-Voi-Prišlo do državnega udara. Vrtin* ■te Prevzela vso oblast, nerait j“nta’ ki jo sestavljajo ge-v n™'* • vzPostavila svoj sedež društva*1 korejskega atletskega krtmw Za Predsednika vojnega Can	80 imenovali generala
Lang D° Junga. Vojaški re-
volucionarni odbor je objavil, da je prevzel vse funkcije vlade premiera Canka Miona. V razglasu, ki so ga objavili po seul-skem radiu, je rečeno, da bodo vsi člani vlade aretirani, sedanji juž-nokorejski parlament bo razpuščen, prav tako tudi vsi lokalni predstavniški organi. Prepovedana je vsaka politična in družbena dejavnost. Cilji prevratnikov so v tem, da bi »okrepili protikomunistično stališče Južne Koreje«.
MEDNARODNA KONFERENCA ZA JEDRSKO ELEKTRONIKO
BEOGRAD, 16. maja. — Mednarodna konferenca za jedrsko elektroniko je nadaljevala z delom. Več uglednih znanstvenikov je govorilo o svojih najnovejših dosežkih in razpravljalo o posameznih referatih. Referate sproti prevajajo v angleščino, ruščino) francoščino in španščino.
KONFERENCA O LAOSU ŽENEVA, 16. ■maja. - Danes se je začela mednarodna konferenca 14 držav o Laosu. Sklep o začetku konference je rezultat dolgotrajnih razgovorov o njeni vsebini. Opazovalci poudarjajo, da je začetek konference 14 držav, čeprav še ni gotovo, ali bo uspešen, vendarle bodrilno znamenje za ureditev laoškega vprašanja, kakor tudi za izboljšanje mednarodnega vzdušja v celoti.
ALI BO PRIŠLO DO SESTANKA KENNEDV-HRUŠCEV? WASHINGTON, 16. maja. — O sestanku med premierom Hru-ščevom in predsednikom ZDA Kennedyjem se še niso dokončno dogovorili, vendar o njem zelo resno razpravljajo tako v ameriški, kakor v sovjetski prestolnici. Po vesteh, ki so jih razširili ameriški viri, naj bi se oba predsednika sestala v neki nevtralni deželi,
to smo pošiljali v Brazilijo v glavnem industrijske izdelke, letos pa smo začeli izvažati tudi traktorje, stroje in trolejbuse. Od vsega brazilskega blaga kupujemo 60 % kave poleg drugih predmetov.
RAZSTAVA ELEKTRONSKE
OPREME
13. maja so v Beogradu odprli razstavo, na kateri sodeluje deset držav. Prikazani so razni tipi elektronske opreme za izkoriščanje jedrske energije v miroljubne namene. Na razstavi, ki bo odprta do 23. maja, sodelujejo Avstrija, ČSSR, Danska, Francija, Poljska, Romunija, Japonska, Italija, Izrael in Jugoslavija.
VELIK USPEH KOLEKTIVA
TAM
Preteklo nedeljo je bila v Mariboru velika slavnost, na kateri so prisostvovali visoki gostje, med njimi tudi podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek. Proslava je bila v podjetju TAM na čast naj večjega delovnega uspeha kolektiva. Podjetje je popolnoma osamosvojilo proizvodnjo TAM-4500 in bodo vse dele za avtomobile sami izdelovali.
v pričetku junija. Omenjajo Dunaj, Ženevo ali Stocholm.
AMERIŠKI INŠTRUKTORJI ZA JUŽNI VIETNAM WASHINGTON, 16. maja. — ZDA bodo poslale v Južni Vietnam še okrog 100 vojaških izvedencev, ki bodo urili južnoviet-namske čete v boju proti gverilcem. Sedaj je v Južnem Vietnamu kakih 685 izvedencev.
OSREDNJA PRIREDITEV JUBILEJA REVOLUCIJE BO V LJUBLJANI
LJUBLJANA, 16. maja. — Na večer pred obletnico vstaje slovenskega ljudstva bo 21. julija v Ljubljani proslava, za katero so se že pričele obsežne priprave. Ljubljana je izbrana kot mesto za osrednjo proslavo 20-letnice revolucije v Sloveniji. Vsekakor si je to čast zaslužila, saj je bila ves medvojni čas središče odpora slovenskega ljudstva.
Gasilska zveza Kočevje je po-eleg ostalega programa skupno z 'gasilskimi društvi in krajevnimi odbori SZDL v vseh večjih krajih občine organizirala petnajst poučnih predavanj o preventivnih ukrepih. Teh predavanj naj se udeleži čim več ljudi. Kakšno škodo nam povzroča ogenj, naj pove- | do naslednje številke:
V Sloveniji je bilo lani 1.058 požarov, ki so povzročili za 987 milijonov 684 tisoč dinarjev škode, v kočevski občini pa je bilo lani 11 požarov, ki so povzročili 40,428.000 din škode. Največ požarov je bilo zaradi nepazljivosti in malomarnosti ljudi (v Sloveniji 344, v kočevski občini 4 — podatki veljajo za leto 1960). Zaradi gradbene napake so bili v kočevski občini 4 požari, zaradi udara strele 2, iz neugotovljenih vzrokov pa en požar.
Naj pogostejši požari so med 14. in '22. uro, to je v času, ko delavci zapuščajo tovarne in delavnice, pred odhodom pa pozabijo na pogasitev peči, odklopitev električnih strojev itd. Analiza vzrokov požarov prikazuje, da je človek večinoma posredno ali neposred-
VEDNO VEC DOMAČE NAFTE V marcu je bila dosežena rekordna mesečna proizvodnja surove nafte — 108.093 ton. V prvem tromesečju letos so »beli rudarji« načrpali 289.096 ton nafte, v istem obdobju lani pa 151.693 ton. Glede na to je moč reči, da bodo planirane količine nafte za letošnje leto (1,3 milijone ton) gotovo načrpane.
VOHUNA OBSODILI NA 42 LET JEČE
Britanski diplomat Blake, ki je po rodu Nizozemec, je bil zaradi vohunstva v korist »neke tuje države«, obsojen na 42 Ipt ječe. To je najhujša kazen, ki je bila kdaj v Angliji izrečena nad vohunom.
no povzročitelj požarov. Nujno bo, da se vprašanje gasilske službe obravnava na vseh popriščih dejavnosti in ne samo med gasilskimi društvi. Vsak naš državljan naj bo seznanjen s preventivnimi ukrepi in o prvih posegih, če bo prišlo do požara.
Zmaga v Novem mestu
NOVO MESTO : RIBNICA 43:61 (20:32)
V	drugem kolu prvenstvene košarkarske lige je ekipa Ribnice gostovala v Novem mestu. Novo-meščani so bili favoriti, toda že takoj v začetku se je pokazalo, da so gostje odlično pripravljeni. Skoraj vse njihove akcije so se končale s košem. Po desetih minutah so že vodili s 16:0. Tedaj so se domačini le nekoliko zbrali in do konca polčasa zmanjšali razliko na 12 košev.
V	začetku drugega polčasa so imeli Novomeščani nekaj minut iniciativo, toda gostje so se kmalu zbrali in zopet polnili nasprotnikov koš. Ribničani so bili odlični v obrambi, kakor tudi v napadu. Realizirali so tudi večino
prostih metov. Proti koncu so gostje po nepotrebnem zavlačevali igro, kajti razliko bi lahko še povečali.
V moštvu Ribnice so se izkazali vsi, še posebej pa so vredni pohvale Ponikvar, ki je s streli od daleč popolnoma razbil domačo obrambo, Bavdek, ki je pokazal res dovršeno igro v polju in pa Kmet I in Kmet II, ki sta s svojimi skoki prestregla skoraj vse odbite žoge.
S to zmago je ekipa Ribnice dokazala, da je najboljša košarkarska ekipa na Dolenjskem, kar gre zasluga vsem igralcem, kakor tudi trenerju Zupančiču.
Strelstvo tudi med pionirji in mladino

TVD Ribnica na štirih frontah
Strelstvo je kot športna panoga posebno v povojnem času doseglo svoj nagli vzpon. Še nikoli doslej j ni bilo videti toliko zračnih pušk med posamezniki v ustanovah ter podjetjih kot sedaj. Prav ta panoga športnč dejavnosti vzgaja pri posamezniku disciplino, vztrajnost ter ga vzpodbuja k še boljšim uspehom, hkrati pa ga usposablja za obrambo naše domovine. Stara Jugoslavija n. pr. je bila v tem oziru popolnoma nepripravljena. Koliko mladih fantov in deklet je odšlo v NOB, ne da bi kdaj koli prej imeli puško v rokah.
Posamezne pionirske sekcije so že ustanovljene na naših šolah v okviru strelske družine mesta Kočevja. V mesecu maju pa name-
ravamo ustanoviti strelsko družino tudi na gimnaziji, kamor bi se lahko vključili tudi učenci v gospodarstvu. Želimo, da bi se v to strelsko družino vključilo kar največ srednjfcšolske mladine.
-nik
Pičla zmaga
nad Grosupljem
RIBNICA : GROSUPLJE 20:19 (7:8)
V III. kolu prvenstva v rokometu je v nedeljo gostovala v Ribnici ekipa Grosupljega. Domačini so bili favoriti, toda kmalu
V nedeljo je TVD Partizan Ribnica nastopil kar na štirih frontah. V Novem mestu so nastopili košarkarji ter v prvenstveni tekmi premagali Novo mesto z rezultatom 61:43.
Odbojkarska ekipa je igrala v Starem trgu proti TVD Stari trg tef po lepi igri premagala z rezultatom 3:2.
Rokometna ekipa je v Ribnici odpravila moštvo Grosupljega z rezultatom 20:19.
Nogometna sekcija Partizan-Bo-rec je odigrala v Ribnici prvenstveno tekmo Tabor Ihan ter jih po lepi igri odpravilo z 2:0.
bi doživeli poraz. Moštvo Grosupljega sc je zelo požrtvovalno borilo kar pa za domačine ne moremo trditi. Igrali so precej lagodno, tako da se je prvi polčas končal z zmago gostov. V drugem polčasu sta se moštvi stalno menjavali v vodstvu. Na koncu je že kazalo, da bodo gostje zmagali, toda domačini so se le zbrali in odločili tekmo v svojo korist. Gledalci niso bili zadovoljni s prikazano igro. V moštvu Ribnice se je izkazal le vratar Vučemilovič.
. (et)
V nedeljo pa bomo imeli zopet priliko si ogledati prvenstvene tekme v Ribnici, in sicer v odbojki, košarki in rokometu.
JAN
oUhmimJic
Qiicutit pze&waluv Zafutale Jlcadam JiquH^ena theklici
GIBANJE PREBIVALSTVA KOČEVJE
Poročili so se: Vrbovšek Rudolf, kurjač iz Konca vasi 4, star 24 let in Turk Danica, delavka iz Pod-preske 9, stara 20 let, Šoštarič Alojz, uslužbenec iz Ljubljane, star 38 let in Krašovec Nada, šivilja iz Št. Vida pri Grosupljem 10, stara 38 let. V Ljubljani sta se poročila Kocjan Marjan iz Šal-ke vasi 38, star 25 let in Pekolj Angela iz Kočevja, Bračičeva c., stara 23 let.
Rodile so: Zemljič Neža, delavka iz Brega pri Kočevju 10 — deklico Dragico. V novomeški porodnišnici pa so rodile Goljev-šek Marija, delavka iz Kočevja, Reška c. 2 — dečka Albina, Kobe Ljudmila, delavka iz Kočevja, Novomeška c. 1 — (jeklico Zlatko, Zunič Frančiška, delavka iz Koprivnika 29 — dečka Jožka, Krajec Francka, gospodinja iz Dolge vasi 46 — deklico Majdo.
V ljubljanski porodnišnici pa so rodile: Žužek Marija, gospodinja iz Črnega potoka 5 — deklico Tatjano, Ofak Pavla, delavka iz Kočevja, Trg svobode 10 — deklico Marto, Lovšin Marija, gospodinja iz Kočevja, Trg svobode 21 — dečka Ferda, Hrovat Marija, gospodinja iz Kočevja, Ljubljanska c. 31 — dečka Romana, Marincelj Kristina iz Kočevja, Trg 3. oktobra 27 — dečka Matjaža, Mikulič Marta, gospodinja iz Slovenske vasi 7 — dečka Darka, Ferkulj Frančiška iz Pake 2 — dečka Aleksandra, Bradač Roža, gospodinja iz Šalke vasi 92 — dečka Dušana, Krpič Milena, gospodinja iz Kočevja, Črnomaljska c. 11 — dečka Milana, Volf Ana, delavka iz Zajčjega polja — deklico Darinko, Remžgar Andreja, iz Kočevja, Ljubljanska c. 31 — deklico Alenko, Bradač Marija, gospodinja iz Lipe 12 a — deklico Marijo, Dragičevič Marija, šivilja iz Kočevja, Reška c. 2 — dečka Edvarda, Zidar Justina, gospodinja iz Stare cerkve 39 — deklico Verico, Pan tar Anica, uslužbenka iz Kočevja, Trata 14 — dečka Leona, Goršič Marija, uslužbenka iz Kočevja, Cankarjeva ul. 5 — deklico Lidijo, Pavlovec Štefka, gospodinja iz Kočevja, Kolodvorska ul. 4 — deklico Ljubo, Hren Ana
♦NOVICE« — glasilo Občinskega odbora SZDL Kočevje in Ribnica, izdaja in tiska CZP »KOČEVSKI IISK« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Janez Merhar. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14/a, telefon uredništva in uprave 389. Naročnina je 500 din, polletna 250 din in jo je treba plačati v naprej. Za inozemstvo 1000 din oz. S ameriške dolarje. Tekoči račun: 800-78-1-265 pri Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje
iz Kočevja, Rožna ulica 18 — deklico Bojano, Ostrman Ljudmila, gospodinja iz Livolda 7 — dečka Igorja, Pintarič Marija, gospodinja iz Gornjih ložin 7 — dečka Zdravka, Mrvar Fani, delavka iz Slovenske vasi 10 — deklico Jožico in Nose Olga, delavka iz Ti-sovca 10 — deklico Malči.
V Ljubljani je umrl Jarm Marcel, otrok iz Kočevja, Ljubljanska c. 33, star en mesec.
RIBNICA
Poročili so se: Rupnik Jože, delavec iz Goriče vasi 53 in Oražem Ana, delavka iz Goriče vasi 53, Pirnat Janez, uslužbenec iz Velikih Poljan 26 in Lovšin Frančiška iz Brež 5, Grebenc Filip, kmet iz Maršičev 1 in Marolt Marija, delavka iz Pustega hriba 2.
Rodila je Oblak Vida, gospodinja iz Riglja 1 — deklico Ano.
Umrla sta: Ambrožič Ivana, rojena Pucelj, preužitkarica iz Suš-ja 27, stara 82 let in Rakovec Engelbert, upokojenec iz Ribnice 165 star 88 let.
OSILNICA
Rodila je Osmak Andželka, gospodinja iz Sel 8 — deklico Ireno.
DRAGA
Umrla je Poje Alojzija, preužitkarica iz Podplanine 7, stara 81 let.
LOŠKI POTOK
Rodila je Starc Anica, gospodinja iz Hriba 46 — dečka Romana.
Poročili so se:	Lavrič Anton,
kmetovalec iz Hriba 53, star 25 let
Leopolda Conradija ni več med nami
Te dni je dospela iz Beograda žalostna vest, da je umrl davčni inšpektor v pokoju Leopold Con-radi. Bil je doma izpod zelenega Pohorja, iz Slovenske Bistrice. Po vrnitvi iz prve svetovne vojne je vstopil v finančno službo in je služboval največ v Prekmurju, kjer si je našel tudi življenjsko družico Anico. Pred 24 leti je prišel v Kočevje kot finančni komisar in je tu ostal do svoje nedavne preselitve v Celje.
Po zadnji vojni je bil davčni inšpektor in je po upokojitvi še sodeloval pri Upravi stanovanjske skupnosti. Pokojnik je bil znan po svojem vljudnem in korektnem odnosu do vsakogar, ki se je v kakršnikoli zadevi obračal do njega. Vedno je bil naprednega mišljenja, tudi tedaj, ko je bila v stari Jugoslaviji na oblasti reakcionarna vlada, saj je moral nekaj časa službovati celo v zelo odročnih krajih, na meji med Bosno in Srbijo.
Zvest svojemu naprednemu mišljenju je ostal tudi ko je prišla nad nas druga svetovna vojna. Od vsega začetka je sodeloval s OF in je imel zaradi tega veliko težav. Ko je edini sin Egon odšel v partizane, je bil odpeljan v koncentracijsko taborišče Dachau, žena Anica pa v tako taborišče še
severneje v Nemčijo. Po osvoboditvi sta se sicer oba vrnila domov v Kočevje, vendar je pokojni Conradi dobil v taborišču težko srčno obolenje, od katerega se ni mogel več prav opomoči. Na obisku ,pri sinu Egonu, ki je svetnik tajništva za notranje zadeve v Beogradu, ga je zdaj zatekla prezgodnja smrt! Ohranimo pokojnega Leopolda Conradija v trajnem spominu!
Nastop pevcev in orkestra v Laščah
V okviru Jugoslovanskih pionirskih iger je bila v Velikih Laščah glasbena prireditev, v kateri sta sodelovala: pevski zbor osemletke iz Velikih Lašč in orkester Delavskega prosvetnega društva iz Črnuč.
Na programu, ki sta ga izvajala zbor z orkestrom, kjer so nastopili tudi solisti, so bile pesmi, ki pojo o naši davni preteklosti ter pesmi o boju za svobodo in pesmi svobode.
Pevski zbor je vodil zborovodja Niko Valjavec, orkester pa Marijan Binter. Profesorica Tanja Debeljak je kot napovedovalka pri posameznih točkah odlično povezala program v strnjeno celoto.
Priznati je treba, da je bil ta nastop za podeželje nekaj izrednega. Najlepša hvala prirediteljem in njihovim sodelavcem! Takih prireditev si še želimo!
Mladinski pevski zbor iz Lašč bo sodeloval v Črnučah na tamkajšnji glasbeni prireditvi. Lepo je, da obstoja taka povezava med Gorenjsko in Dolenjsko, saj si s tem pridobiva mladina dragocene izkušnje.	J. P.
VREME
Nekako do 22. maja šc deževje. Lepo vreme se pričakuje okoli 26. in 27. maja. V ostalem bo prevladovalo sončno vreme s pogostimi krajevnimi nevihtami in plohami.
in Kordiš Marija, delavka iz Hriba 96, stara 22 let, Knavs Alojzij, uslužbenec iz Hriba 33, star 27 let in Benčina Amalija, kmetoval-ka iz Reti j 6, stara 25 let.
Umrla je Lavrič Ivana, rojena Kordiš, gospodinja iz Reti j 27, stara 66 let.
DOLENJA VAS
Umrl je Dejak Frančišek, študent iz Rakitnice 41, star 27 let.
Čestitke
Dragemu možu in očku Viktorju Lavriču, Črni potok, želijo za god vse najboljše žena z otroki. ______________ * --
Dragemu atu in mami Ješelni-kovima iz Mlake za 40-letnico skupnega življenja še mnogo srečnih, zdravih in zadovoljnih let v krogu svojih želi družina iz Livolda.
Vse najboljše tudi Ludviku in Micki za prvo obletnico poroke.
Z A II V A L A
Najlepše se zahvaljujemo sosedom in ostalim, ki so nam pomagali v težkem trenutku, ko je umrla naša dobra mama, stara mama
NAGLIC MARIJA iz Brega št. 1
Obenem se zahvaljujemo tudi dr. Cilenšku in Mariji Osvald, ki sta ji nudila vso pomoč v času njene bolezni.
Žalujoči sin Vlado z družino, hčerka Marija z družino, hčerka Fani z družino in ostalo sorodstvo.
UPRAVNI ODBOR GASILSKEGA DRUŠTVA KOČEVJE
razpisuje
delovni mesti:
1.	ŠOFERJA
2.	HIŠNIKA
Pogoji: za delovno mesto pod 1 izpit za šoferja mehanika in veselje do opravljanja gasilske službe, pod 2 sposobnost za opravljanje hišniških del. Nastop službe po dogovoru. Interesenti naj vložijo prijave z opisom dosedanjih zaposlitev ter šolsko in strokovno izobrazbo na upravni odbor gasilskega društva Kočevje.	Gasilsko društvo
Kočevje
RAZPIS
Komisija za sprejem in odpust delavcev pri gostinskem podjetju »Hotel Pugled« v Kočevju
razpisuje
delovno mesto
MATERIALNEGA KNJIGOVODJE
z najmanj 5-letno prakso v tej stroki, z znanjem strojepisja in ostale administracije. Nastop službe je po možnostni takoj ali pa vsaj s 1. junijem 1961. Prednost imajo osebe, ki so vešče blagajniških in personalnih poslov.
JADRAN, Kočevje: od 19. do 21. maja nemški barvni cinem. film »Mazurka ljubezni«, 22. in 23. maja ameriški barvni cinema-scopski film »Prijatelj Joe«, 24. in 25. maja ruski barvni film »Deklica išče očeta«, od 26. do 28. maja ameriški barvni cine-•mascopski film »Carmen Jones«, 28. maja matineja angleškega filma »Oliver Tvist«.
RIBNICA: 20. in 21. maja angleški film »Pot v visoko družbo«, 27. in 28. maja italijansk-franco-ski barvni vistavision film »Ev-| ropa ponoči«.
SODRAŽICA: 20. in 21. maja ital. cinemascopski film »Lepa mlinarica«, 27. in 28. maja francoski film »Kalna voda«. LOŠKI POTOK: 21. maja film »Gospod 880«, 28. maja italijanski film »Običajno nepoznani lopovi«.
VELIKE LAŠČE: 20. in 21. maja francoski film »Dvigalo na morišče«, 27. in 28. maja ameriški barvni film »Gora«.
DOBREPOLJE: 21 .in 22. maja ameriški barvni cinemascopski film »Anastazija«, 24. maja angleški film »Hamlet«, 27. in 28. maja ameriški barvni cinemascopski film »Sayonara«.
PONIKVE: 25. maja angleški film »Hamlet«.
KOČEVSKA REKA: 20. in 21. maja barvni film »Lažnjivi kapetan«, 24. maja jugoslovan. film »Rafal v nebo«.
PREDGRAD: 20. in 21. maja poljski film »Sjenka«, 27. in 28. maja jugoslovanski film »Rafal v nebo«.
BROD NA KOLPI: 20. in 21. maja sovjetski film »V rovih Stalingrada«, 27. in 28. maja ameriški film »Hiša skrivnosti«.
OBJAVA
Vodna skupnost za vodno preskrbo Kočevja in Ribnice v Kočevju (Vodovod Kočevje-Ribnica) objavlja, da bo II. redni letni občni zbor
v sredo, dne 24. maja 1961 ob 9. uri v dvorani množičnih organizacij v Kočevju, z običajnim dnevnim redom. Naprošamo zato imenovane in izvoljene delegate, da se zbora polnoštevilno udeleže.
France Trampuš
PETROVA
NEDELJA
V cerkvi je zvonilo k maši. Peter si je pomel oči. »Aha, k maši vabijo — torej je nedelja. Potem danes lahko zaspim.« Skušal je zaspati. A spanca ni bilo. Sinoči je šel zgodaj spat in devet ur spanja mu je več kot dovolj. S trudom je stiskal veke. Obraz je pritisnil ob že precej zamazano zglavje, da bi ne čutil svetlobe. Postalo mu je vroče, da je čutil, kako ga obliva znoj. Odrinil je odejo s sebe in potem zaspal.
Zbudil ga je pramen sončnih žarkov, ki je padal skozi z deskami zabito okno in ga grel. V sobi je postalo že vroče, saj je bil strop komaj za pedenj pod strešno opeko.
Ob zidu je bilo še .pol zelenke vode, posoda za umivanje pa prazna. Sinoči se mu ni dalo prinesti vode. »To napravim jutri,« si je bil dejal. Ali naj se s to vodo v steklenici umije ali naj jo popije? Zelenko je prinesel k ustom. Voda je bila mlačna. Prvi krepek požirek je izpljunil po tleh, preostanek pa popil.
Ogledoval se je po sobi. Bila je razkopana, umazana in polna pajčevin po vseh kotih. Hotel je pospraviti posteljo, pa ga je premagala lakota, da je odšel v menzo.
In potem je pil. Z Janezom in Klausovim Tonetom so potem kvartali. Tone je ujel Janeza, da iz dobljenih kart pobira taroke. Potem so se sprli. Janez je trdil, da Tone vedno goljufa, ko je pa danes on poskusil, ga je pa ujel. Vsi so odšli iz gostilne in se še na cesti prepirali.
Peter se je vrnil v sobo in se zvalil kar oblečen v napol postlano posteljo. Bilo je vroče.
»Ta prekleta podstrešna soba —« je siknil.
Po obrazu in po rokah so mu nagajale muhe. Pokril se je z odejo. Na križu ga je usekala bolha; pregnal jo je z roko. Potem je zadremal, a mu je bilo prevroče in vrgel je deko s sebe. Spet so mu nagajale muhe. Jel je preklinjati.
Odšel je po vasi. Pred hišami so sedeli ljudje in se hladili v poznem popoldnevu. Niso ga hoteli videti. Komaj kdo ga je pozdravil. Iz vasi je prišel na stezo med njivami in travniki. Zdelo se mu je lepo. Kot takrat, ko je še delal pri očetu. Že več kot štirideset let je minilo od takrat. Od tistih let je bil vedno sam. Ljudje ga ne marajo. Zakaj? Včasih si je mislil, da je tega sam kriv. Najbrž res. Nič se ne da popraviti. Pri petinpetdesetih letih človek ne more popravljati sam sebe. Je pač tak. Sam. Vedno sam. Tudi sedaj sam med njivami in travniki. Obrnil se je nazaj v vas.
Za gasilskim domom je bila veselica. Vse je hitelo tja. Iz domače in okolišnjih vasi. Vesela godba je prihajala od tam-Hilo je živahno. Prehitevali so Sa kolesarji. Fantje, dekleta. Oh ta dekleta, tako so lepa, da jih kar nerad pogleda. Samo enkrat ga je ena marala...
Slišali so se veseli zvoki.
Ni jih mogel prenašati. Odšel je v gostilno, ki je bila prazna. Krčmarica je prinesla predenj naročeno pijačo m se hitro vrnila v kuhinjo.
Peter je pil.
Domov se je vračal okajen in jezen. Jezen na vse te brezskrbne ljudi, na to srečno mladost. Preklinjal je godbo in ples. Vse skupaj, ves svet je poslal k vragu.
Nesrečen se je vzpenjal po stopnicah. »Dobro, da je konec nedelje«, si je dejal in spet zaklel. Upal ni ta trenutek prav ničesar.	,
SOBOTA, 20. maja
5.00-8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.10-5 30 Nekaj domačih — 8.05 Glasba ob delu — 8.25 Z vseh vetrov — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 10.40 Angleščina za mladino! — 10.55 Orgle in orglice — 11.00 Po svetu jazza — 11.30 Pionirski tednik — 11.50 Otroci izbirajo pesmico — 12.00 Sest orkestrov -šest slovenskih narodnih — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Zabaven opoldanski spored — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Igra ansambel Srečka Dražila — 13.50 Od arije do arije — 14.20 Sport in športniki «- 15.40 S knjižnega trga — 16.00 Za razvedrilo in zabavo — 16.40 Mešani
zbor France Prešeren iz Celja — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Po kinu se dobimo — 17.45 Plesni orkester Maa Greger — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.40 Okno v svet — 20.00 Nekaj domačih napevov v izvedbi celjskih ansamblov in solistov — 20.25 Melodije raznih dežel — 21.00 Za prijeten konec tedna — 20.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu.
NEDELJA, 21. maja
6.30 Veselo na pot! — 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 8.00 Mladinska radijska igra - Victor Hugo: Gavroche — 8.45 Iz albuma skladb za otroke — 8.55 Z zabavno glasbo v novi te-
den — 9.40 Zbori in samospevi Stevana Hrističa — 10.00 Se pomnite, tovariši... — 10.30 Zabavna glasba jugoslovanskih skladateljev — 10.45 Spoznavajmo svet in domovino — 11.30 Nedeljska reportaža — Ernest Petrin: Naši letalci pripovedujejo — 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Za našo vas — 13.45 Koncert pri vas doma — 15.30 Trije odlomki iz Verdijeve opere Aida — 16.00 Humoreska tega tedna — 17.40 Peli so jih mati moja... — 17.00 Za nedeljska popoldne — 17.30 Radijska igra ' 18.24 V poletnem vrtu — 18.4° Štirje pevci - sedem popevk " 20.05 Izberite melodijo tedna "" 21.00 Mozart v operi — 22.15 PleS ob radijskem sprejemniku.
Razprava na občinski konferenci
Tovariši in tovarišice!
Ob zaključku želim povedati, da je v obdobju med obema konferencama ves naš politični aktiv na temeljni enotnosti, izvršil celo vrsto uspešnih političnih akcij in nalog. Občinski komite je imel vsestransko podporo članstva. Prav to mu je omogočilo, da je svoje obsežne in velikokrat ne lahke naloge uspešno opravil. Naše delo je bilo prežeto z idejami komunistov, ki so bil sposobni v naj hujših dneh stopiti na čelo ljudstva naše domovine in ga peljati v neustrašljiv boj za nacionalno in socialno osvoboditev. Današnja konferenca se vrši v jubi-
lejnem letu 20 let vstaje jugoslovanskih narodov. S ponosom zrejo naše oči na prehojeno pot. Ponosni smo, da smo člani take Zveze komunistov, ki ni nikoli šte-dila sebe in svojih ljudi za srečo in svobodo delovnih ljudi. Srečni smo, da smo člani take organizacije, ki najbolj dosledno izpolnjuje vse obveznosti proletarskega internacionalizma, ki je imela in ima toliko moči, sposobnosti in poguma, da stoji na čelu boja vseh, ki želijo mir, enakopravnost, in neodvisnost vseh narodov sveta. Prepričan sem, da se bodo vsi komunisti občine Kočevje v prihodnje vključili z vsem notranjim žarom v naloge, ki stojijo pred nami.
Razprava v komisijah
V prvi komisiji so razpravljali o mestu in vlogi komunistov v gospodarstvu, organih delavskega samoupravljanja in sindikatih, v drugi pa o vlogi komunistov v Socialistični zvezi, organih družbenega upravljanja in ostalih družbeno političnih organizacijah. Najprej bomo povzeli nekatere zaključke iz razprave v prvi komisiji.
Ugotovili so, da terja nov go- prej pojasnjevati v delovnih ko-spodarski sistem nadaljno in te- lektivih vsebino novega sistema meljito decentralizacijo delavske- delitve dohodka. Nov sistem de-ga samoupravljanja do poslednje- litve dohodka mora spoznati sle-®a neposrednega proizvajalca. Za hemi član kolektiva, če hočemo, hitrejše uvajanje decentralizacije da bo zaživel v vsej širini, v gospodarstvu in samoupravnih V procesu, ko osvajajo vsebino organih je pogosta zavora boja- sistema delitve dohodka, morajo zen pred razbitjem celovitosti komunisti izbrati najrazličnejše podjetij. Ta strah pa je odveč, oblike, ki bodo vse člane kolek-ker so šele z novim gospodarskim tiva pritegnile k razpolaganju z sistemom podane stimulativne doseženimi sredstvi. Tu gre pred-osnove za združevanje sredstev in vsem za najrazličnejše oblike de-s tem celo podjetij.	lavskega samoupravljanja, ki naj
Izobraževanje proizvajalcev, jih oblikuje naša konkretna pra-umskih in fizičnih, postaja z no- ksa in prilke, v katerih dela po-vim gospodarskim sistemom šq samezna gospodarska organizaci-Važnejši element napredka v pro- ja.
azvodnji in krepitvi socialističnih Da bodo člani kolektiva čim-•družbenih odnosov. To se nanaša bolj stimulirani pri doseganju tako na strokovno izpopolnjeva- večjega dohodka, ki je rezultat nje na delovnem mestu, a nič večje proizvodnje, da bodo Imeli manj tudi na politično-ekonom- obratni delavski sveti, sveti ko-^alc lzo°Taževanje vseh proizva- lektivov in drugi organi uprav-še nos h azumliivo je, da je to ljanja materialno osnovo za dobro •Člane Szk vVažna naloga za vse gospodarjenje, se morajo komu-igrali vi ’ ker. bodo le tako od" nisti v sindikatih zavzemati za TOenH ° ,na-inaPrednejšega ele- izpopolnjevanje sistema nagraje-t, v delavskih množicah. vanja po delu in za ekonomsko - 1 1?unis*;* bodo morali biti no- decentralizacijo, ci obravnav o širšem gospodar- Pri kadrovskem vprašanju ZK skem področju in videti ne le je potrebno vložiti več truda in potrebe podjetij, temveč tudi po- skrbi pri sprejemu novih članov trebe komune, pa naj si bo to v v ZK. Kadrovanje v ZK naj se -"'ledu ali pogle- izoblikuje v delu naših družbe-du družbenega standarda. V no- nih organov in organizacijah z vem gospodarskem sistemu bodo aktivnim delom in bojem za na-razpolagali kolektivi z večjimi ša socialistična načela v vsakda-sredstvi in istočasno tudi odločali njem življenju. Družbeno delo in o njihovem koriščanju. Sleherni zavest naj bo merilo in ocena za član kolektiva mora poznati potrebe podjetja in komune, da bo lahko odločal o trošenju sredstev v tiste namene, ki bodo tudi za standard imeli čim hitrejši uspeh.
Komunisti naj tolmačijo občanom gospodarske in druge ukrepe. To pa jim bo mogoče le tedaj, če jih sami dobro poznajo.
Komunisti in odgovorni delavci v sindikatih bodo morali še na-
šega razvoja, daje dovolj materiala za delo posameznikov in organizacij.
V drugi komisiji so najprej razpravljali o krepitvi organov družbenega (upravljanja, kot osnovni nalogi ZK. Ugotovili so, da dobiva komuna vedno večji pomen. Najvažnejše mesto zavzema ljudski odbor s svojim organi, ki je nosilec ljudske oblasti. Zato je potrebno, da so odborniki splošnega zbora in zbora proizvajalcev tesno povezani z volilci oz. z neposrednimi proizvajalci. Zbori volilcev morajo postati javna tribuna.
Za boljše delo v ljudskem odboru bi se bilo treba posluževati aktivov komunistov izvoljenih odbornikov. Le-ti bi se sklicevali, kadar bi se pojavil problem ali potreba po širšem sodelovanju.
Za nadaljni razvoj našega družbenega sistema so važne tudi krajevne in stanovanjske skupnosti. Zlasti bo treba delati na tem, da se usposobijo krajevne skupnosti za reševanje problemov na vasi. Naloge komunistov naj bodo
predvsem v tem, da bodo krajevne in stanovanjske skupnosti usposobili za izvrševanje svojih nalog ter da bi pri vodstvu sodeloval čim širši krog tistih ljudi, ki so zainteresirani za boljše delo krajevnih in stanovanjskih skupnosti.
Terenske organizacije ZK so zelo različne po sestavu članstva in po problemih, ki jih obravnavajo, zato je delo teh organizacij otežkočeno.
Spričo novih družbenih odnosov, ko na terenu deluje vrsta družbenih organov, bi morala biti tudi dejavnost terenskih organizacij bolj široka. Nujno je, da se terenske organizacije otresejo ozkosti in zaprtosti in začno politično obravnavati pereča vprašanja.
Tudi vsebina dela vaških osnovnih organizacij ZK bi morala biti pestrejša. Najvažnejši problemi teh organizacij so kmetijska politika na vasi, proizvodno sodelovanje, modernejše oblike kmetijske proizvodnje itd. vendar prav o teh problemih premalo razprav-
ljajo. Njihova slabost je tudi v tem, da ne sprejemajo mlajših članov iz vrst kmetov v svoje vrste. Da bodo komunisti na vasi kos svojim nalogam, bodo morali posvetiti več pozornosti idejnopolitičnem izobraževanju. Široka politična razgledanost jim bo omogočila, da bodo tolmačili silnice vsega novega kar se dogaja v naši družbeni ureditvi.
Delo komunistov v SZDL ir; ostalih družbeno političnih organizacijah ima še posebno mesto. Komunisti se morajo v Socialistični zvezi uveljavljati kot najbolj aktivni člani. Razumljivo je, da ni mogoče strogo in točno opredeliti dela Zveze komunistov, Socialistične zveze in ostalih družbeno političnih organizacij. Ni mogoče postaviti šablone, kaj naj obravnava ena in kaj druga organizacija. Naš smoter mora iti za tem, da bodo komunisti v Socialistični zvezi in ostalih organizacijah s svojim vplivom, predvsem pa z delom, usposobili članstvo teh organizacij, da bodo lahko samostojno obravnavali in
reševali tudi razna važna vprašanja.
Delo SZDL se odvija tudi v sekcijah. Te se formirajo pri krajevnih organizacijah glede na tamkajšnje potrebe. Nekaj sekcij že uspešno deluje v nekaterih organizacijah pa še niso dojeli osnovnega smisla sekcij. Potrebno je, da komunisti sprožijo pobudo za formiranje posameznih sekcij.
O povečani aktivnosti političnega izobraževanja komunistov in o nekaterih konkretnih oblikah izobraževanja, kot so: študijski sestanki, seminarji, politične šole, individualno izobraževanje, sta razpravljali obe komisiji. Ko so ocenjevali dosedanjo delo na tem področju, so bili mnenja, da so bili doseženi uspehi, vendar pa so za sedanjo vlogo ZK in za večjo politično aktivnost članov še vedno premajhni. Ena od bistvenih nalog osnovnih organizacij ZK je nenehna skrb za idejnopolitično izpopolnjevanje svojih, članov.
Ob dvajsetletnici revolucije - narodni heroj Trane Avbelj-lojko
Štirje
Brod
smo napadli na Kolpi
stropje. Pregledal sem ga, toda vse je bilo prazno. Le tu in tam sem videl v kotu kako italijansko čelado ali razmetane blazine. Vse je bilo tiho. Mislil sem, da so nam pobegnili. Toda to ni bilo mogoče, ker bi morali skozi Iz pušk, mitraljezi pa so molčali. Sjavna vrata. Drugega izhoda ni Le sem in tja je počila bomba. bdo. Pregledal sem še drugo nad-V tistem trenutku se mi je zde- stropje. V prvi sobi je bilo vse lo, da me je vse zapustilo. S tež- Prazno- V drugi sobi, kamor sem ko muko sem odstranjeval žične	s Pu^o na strel, v istem
sprejem novih članov v ZK.
Osnovne organizacije tako v podjetjih, kakor tudi na vasi, imajo dovolj konkretnih problemov, o katerih je potrebno razpravljati, da pridejo komunisti do enotnega stališča in dela v organih delavskega in družbenega upravljanja kot člani teh organov. Novi gospodarski principi in revolucionarni napredek na-
Takrat smo se zadrževali v Kolpski dolini. Bili smo le štirje.
Sklenili smo, da moramo dobiti točnejša poročila o našem bataljonu, zanimal pa nas je tudi sovražnik. Odšli smo proti vasi Laze. Na gornji strani smo postavili zasedo, eden pa je šel v vas poizvedovat. Ljudje so bili po večini za našo vojsko, zato so z veseljem pripovedovali, da so napravili Italijani prejšnji dan veliko ofenzivo na Stružnico in da so jo pošteno skupili. Zvedeli smo tudi, da je sovražnik zapustil skoraj vse manjše postojanke do Kočevja. V Kočevski Reki jih je še nekaj ostalo, še manj pa na Brodu ob Kolpi.
Gnalo nas je naprej, v dolino, ki je bila na pol osvobojena. Ko smo se pomikali ob robu gozda nad Brodom, smo opazili stražarja na mostu, ki je plašljivo gledal na vse strani. Bili smo ravno nad vasjo, ko nam je začel na vso moč mahati neki civilist. Kaj bi neki moglo biti? V kratkih besedah sem povedal tovarišem, da me morajo ščititi, če bi se kaj zgodilo. Potem sem jo mahnil proti civilistu.
Najprej me je vprašal, kako mi je ime in kaj delamo v gozdu, ko je že skoraj vse manjše postojanke okupator zapustil.
Civilist, ki nas je malo prej zvabil v vas, je bil odbornik Le-tik. Zapletla sva se v pogovor.
Požarna varnost - naša dolžnost
V okviru učnega programa Predvojaške vzgoje na Gimnaziji in Vajeniški šoli so zajeti tudi elementi požarne varnosti. Da bi se učenci čimbolje seznanili s konkretnimi nalogami gasilstva, so obiskali tudi gasilni dom v Kočevju. Seznanili so se z osnovnimi nalogami našega gasilstva, z načinom gašenja požarov in z Vzroki požarov, ki čestokrat oškodujejo naše gospodarstvo. Prav zato je potrebno, da sleherni človek ve, kaj mora storiti, če pride do požara, da bi bila škoda čim
tično prikazovanje nekaterih načinov gašenja z različnimi aparati in napravami lepo zahvaljujemo tovarišema Lesarju in Novaku, hkrati pa seveda gasilnemu društvu, da nam je tak obisk omogo-
čilo. Upajirio, da bo prav ta obisk prispeval k povečanju števila gasilcev v društvih. Saj se prav tu prepleta humano nudjenje prve pomoči ponesrečencem s prizadevanjem za očuvanje dobrin.
Eichmanova krivda
Proces v Jeruzalemu postaja l vedno zanimivejši. Razprava in hianjša. Dijaki in dijakinje se za dokazila dajejo vse več novih po-Zanimivo pripovedovanje in prak- datkov o Eichmanovih zločinih
Razpisna komisija za imenovanje direktorjev pri ObLO Kočevje in Upravni odbor Glasbene šole Kočevje
RAZPISUJETA
"Slednji delovni mesti pri Glasbeni šoli Kočevje:
1.	mesto RAVNATELJA,
2.	mesto PREDAVATELJA ZA TROBILA
p ° 8 o j i: Pod 1 — Kvalificiran glasbenik, z večletno prakso, ki mora imeti vsaj naziv učitelja, prosvetno znanstvene stroke in strokovni izpit.
__ Pod 2 — Dokončana srednja glasbena šola.
Plača po Zakonu o javnih uslužbencih, položajna plača po predpisih za prosvetne delavce.
Lastnoročne pisane prošnje je vložiti za delovno mesto pod 1 na Razpisno komisjo za imenovanje direktorjev pri ObLO Kočevje, za delovno mesto pod 2 na upravni odbor Glasbene šole Kočevje.
K°k za vložitev prošenj je 15 dni po objavi razpisa.
Razpisna komisija za imenovanje direktorjev pri ObLO Kočevje in upravni odbor Glasbene šole Kočevje
med drugo svetovno vojno in sploh o hudih zločinih nacizma. Proces v Jeruzalemu je bil za nas zanimiv zlasti pred dnevi, ko je moral Eichmann odgovarjati na tisti del obtožnice, ki zadeva 260 tisoč Slovencev, ki so bili po njegovem naročilu preseljeni v Srbijo. Zakrknjen zločinec se sprva o takratnih dogodkih ni hotel spomniti prav ničesar. Tudi takrat se ni »spomnil«, ko so mu pokazali pismo, ki je bilo poslano 24. aprila 1941. leta iz njegovega oddelka državnemu ministru za finance v Berlin. V tem pismu je bilo govora o preselitvi približno 260.000 Slovencev iz okupiranih krajev jugovzhodnih dežel v Srbijo. Sele potem, ko si je ogledal ta dokument, je jecljaje odgovarjal na številna vprašanja. Na kraju je le priznal, da je prišlo pismo iz njegovega urada in da je pismo celo sam narekoval.
ClTAJTE IN DOPISUJTE V »NOVICE«
Povedal je da postojanka na Brodu sedaj nima več zveze. Če bi prišla le manjša skupina odločnih partizanov, bi se zlepa predala. Postojanka je bila utrjena z betonskimi bunkerji ter prepletena z žičnimi ovirami, toda treba bi bilo uporabiti zvijačo. Misel se mi je zdela dobra. Proti večeru sva sklenila poskusiti srečo. Težko je bilo misliti na napad, ker je imela postojanka 1 m debel zid, vrhu tega pa nas je ločila še reka Kolpa. Bili smo slabo oboroženi: imeli smo dve puške, nekaj bomb in mitraljez, ki bi lahko vsak trenutek odpovedal. Najprej je bilo važno, da bi prišli neopazno do stražarja. Res se nam je posrečilo. Prišli smo do mosta, kjer je stal stražar. Toda, kdo ga naj prvi pozove k predaji? Trije smo šli v bližnjo gostilno, kjer je bil doma mlajši sin. Njemu je bilo dobro znano, kakšni vojaki so v postojanki, saj je z njimi večkrat govoril. Obljubili smo mu pištolo, če nas spremi na most do stražarja, toda tako, da stražar ne bo začel streljati. Krenili smo za fantičem, vsi ostali pa so čakali nadaljnjega povelja. Stražar in mladi domačin sta se začela šepetaje pomenkovati. Nestrpno smo ga pričakovali. Stražar je zahteval, naj sami pridemo k njemu. To se nam je zdelo sumljivo. Terence iz vasi in jaz sva šla naprej do mosta. Stražar je bil bolj v strahu kot midva. Tresel se je, ker je mislil, da bomo vse pobili. Zapovedal sem mu, naj se komandant postojanke takoj javi. Stražar je komaj čakal, da je lahko odšel izpred naših oči.
Deset minut pozneje smo že videli oba stopati proti nam. Prvi je šel stražar, za njim pa poveljnik trdnjave. Malo mi je postalo vroče, toda moral sem ostati hladnokrven. Se nekaj korakov je bilo do njega.
On me je pozdravil po vojaško, jaz pa njega po partizansko. Začel se je razgovor. Prvi sem imel jaz besedo. V kratkih besedah sem mu v hrvaščini povedal, da jih je obkolilo tri sto partizanov, da je v postojanko naperjenih trideset mitraljezov in da ne morejo misliti na pomoč; Italijani so bili v ofenzivi proti nam tako razbiti, da sploh ne vem, če jih je še kaj na Dolenjskem. Medtem pa so naši začeli postavljati okrog in okrog zasede, tako da je bilo res videti,
I da so bili izurjeni partizani. Pred ] menoj je nervozno stal starejši orožniški narednik, ki je pove-| ljeval postojanki. Plašljivo se je oziral na levo in desno, ker so naši delali velik hrup izza bliž-t njih hiš in zaklonov. Potem je dobil besedo tudi on. Prosil me |je, naj nikogar izmed njih ne j ustrelimo. Če bomo streljali, naj streljamo v zrak, po krajšem ognju pa se bodo vsi predali z orožjem vred. Bil sem nestrpen. Dejal sem mu, naj se ne šali s svojo glavo, ker ima pred seboj komandanta partizanov. Če bo postopal, kakor sva se domenila, se mu ne bo skrivil niti las. Podala sva si roke in narednik jo je urnih nog pobrisal v trdnjavo. Stražarja, ki je ves čas našega pogajanja stal ob strani, sva z odbornikom takoj razorožila. Začelo se je streljanje1
ovire, ki so bile postavljene preko mosta. Dve sem vrgel v Kolpo, pri tretji pa so mi že prišli na pomoč tovariši. Stražarju, ki je stal pred glavnim vhodom, sem takoj odvzel puško, strelivo in bombe. Zdaj smo navalili na fi-nancarje, ki so se skrili po kleteh. V gornjo sobo sem vrgel bombo. To nam je pomagalo, da smo dobili 6 pušk, ki smo jih krvavo potrebovali. Če bi prišlo do resnejšega odpora, bi se še tisti trenutek ne mogli več upirati.
Bolj živahno je postalo, ko smo dobili nekaj orožja in streliva. Ura se je pomikala že na enajst ponoči. V gradu je bilo vse tiho. le od trenutka do trenutka se je oglasila mavzerica. Primanjkovalo nam je streliva, treba je bilo nekaj ukreniti. Na moj večkratni poziv na predajo, se ni nihče zmenil. Bilo mi je več za orožje kot za hrvatske domobrane. Zmaj mi je prišel naproti in me vprašal, kaj bomo storili. Po krajšem premisleku sva se odločila. Dal mi je svetilko; on je stražil pri vra-
hipu pa posvetil s svetilko, sem zagledal preplašene domobrane in orožnike. Z močnim glasom sem zakričal, naj takoj oddajo vse orožje, toliko časa se ne sme nihče premakniti, dokler ne bodo vsi razoroženi. Držali so puške in čakali, da sem zadnjemu vzel puško. Zdaj mi je bilo težko zapustiti sobo, ker sem imel cel kup orožja in streliva. Poklical sem Zmaja, ki mi je takoj pritekel na pomoč. Za njim so prišli še ostali, ki so mu v mučnem pričakovanju ki smo ga dobili, je bil za nas ogromnega pomena. Dobili smo 14 pušk, 2 pištoli, nekaj bomb, strelivo in drug material.
Ves vojni plen smo odnesli v vas. Zajete domobrane, žandarje in financarje smo pustili v postojanki. Čakali so, da pridejo ponje hrvatski partizani. Naslednji dan so Hrvati vkorakali z veselo pesmijo. Nh čelu je vihrala zastava s petokrako zvezdo. S tem se je začelo bratsko sodelovanje med Hrvati in nami. Začelo se je v trenutku, ko se je ustvarjalo
tih, da slučajno ne bi kdo ušel. večje osvobojeno ozemlje na Do-Zlezei sem skozi majhno odprti-: !enjskem ter se razširilo od Stanc v železnih vratih. Po stopni- rc8a tnta do Delnic in v Loško cah sem se povzpel v prvo nad- dolino.
HNE5
Most, ki veže Petrinje z Brodom
Iz Rredgrada
Pred vojno je bilo v Poljanski dolini ob Kolpi, predvsem v katastrskih občinah Stari trg ob Kolpi in Dol, precej površin, zasajenih z vinogradi. Nedavna re-
vizija katastra pa je pokazala, da se število vinogradov zmanjšuje in da ljudje opuščajo vinograde, kler menijo, da to ni donosna gospodarska panoga v tem predelu. 1 Po izjavah prebivalcev se je v ' zadnjih letih opustilo preko 100 ha i površin zasajenih z vinogradi.
Dragoš Viktor
	
• II1	■iiL
	■ e ■
Drugič: »Slabo urejeno gostinstvo«
VESOLJSKA
TRAJA
MRZLICA SE
Po uspelem poletu Gagarina okoli zemlje je kot smo že poročali tudi Američan Shepard skočil v vesolje 185 km visoko nato pa pristal na oceanu 500 km daleč.
Po svetu se mnogo razpravlja o tem, ali je kapetan Allan Sche-pard pri svojem skoku tvegal več kot Gagarin. Američan je namreč lahko računal na »majčkeno« napako ker se je pri izstrelitvi raket v Ameriki večkrat zgodilo.
Nedvomno je tudi ta polet, čeprav le skok v vesolje velik uspeh ameriških znanstvenikov.
V našem listu smo pod naslovom »Slabo urejeno gostinstvo«, v 15. številki t. 1. objavili sestavek, v katerem smo kritično ocenili pomanjkljivosti gostinske mreže v dragarskem predelu. F. Turk, gostilničar iz Lazca, se čuti zaradi nekaterih ugotovitev prizadetega in nam je poslal daljše pismo z nekaterimi pripombami. Uvodoma navaja težave, kajti težko je nabaviti nekatere prehranbenc artikle, tako meso, v zimskem času zelenjavo itd., lter jih je treba nabavljati iz oddaljenih krajev.
Glede prenočevanja tujcev pravi, da ima v gostilniškem prostoru sobo, kjer lahko ,noču-jejo dve ali tri osebe, je pa največkrat prazna. Soba je udobna in cenena. Strinja se, da se uredi v Dragi, ki je središče teh krajev, gostinski lokal, za kar naj bi se zavzela občina.
Namen našega članka je bil opozoriti na težave gostinstva v dragarskem predelu, kakor tudi to, da bi ObLO storil potrebne korake za izboljšanje takega stanja. Naj ponovimo: tako sta-
nje se ne bo moglo vleči v nedogled. Ljudje v teh krajih zahtevajo, da se preskrba mesa in drugih življenjskih artiklov, ki jih tu nimajo, čimprej uredi, popotni ljudje in turizem (kdo more trditi, da se ne bo tudi v teh krajih razvil) pa zahtevajo sodobno urejeno gostinstvo, ki bo ustrezalo potrebam današnjega človeka.
Zakaj zožitev ceste?
DOPOLDNE NA PORAVNALNEM SVETU
»Poravnajte se med seboj, ne trmite, bodite pametni. Pomislite, ali ni škoda izgubljati dragocenega časa za prazen nič-Če se ne boste poravnali, boste imeli poleg izgube časa še-stroške na sodišču. Še enkrat svetujem: sklenite poravnavo.«
Kadar potujemo iz Broda proti Kočevju lahko opazimo, da se je cesta zožila in je ponekod široka komaj tri metre. Opazimo tudi, da je bila cesta tu nekoč širša. Spričo vedno večjega cestnega prometa je neumestno, da cestarji cesto ožijo. Ob straneh ceste delajo neke robove, ki so ponekod visoki nad 10 cm. Ti robovi predstavljajo nevarnost za kolesarje, kadar se izognejo
D RO frN E OD VSEPOVSOD
IZREDNI USPEH TOMOSOVEGA MOPEDA
Dne 14. maja 1961 se je na tradicionalni pisti v Hokenhcimu, dolgi 7 km, vršilo tekmovanje za svetovno prvenstvo in za evropa-kup FIM-e, pred več kakor 100.000 gledalci.
V	zgodovini jugoslovan. športa je prvič stal na častnem piedestalu Jugoslovan, na jarbolu pa se je
vila Jugoslovanska trobojnica ob	..
svokih naše himne.	šte<la
V	kategoriji motociklov do 50 « let? Računajo, da nas bo leta ecm je zmagal član Tomosovega 1971 okrog 20,5 milijona, kolektiva, tov. Mirko Zeljnik, ki
tisoč 983, Sarajevo s 142.423, BI POSNEMALI?
Ljubljana s 133.386, Novi Sad s| v nekem zahodnonemškem me-102.385 in Reka s 100.339 prebi- stecu se je pripetilo, da so zaradi valci.	| pomanjkanja delovne sile ostali
Maribor je drugo največje me- brez cestnih pometačev. Ker ni sto v Sloveniji. Leta 1953 je štel bilo druge pomoči, je občinski od-70.815 prebivalcev, 1. marca le-[bor sklenil, da bodo občinski od-
tos pa 82.387, Kranj šteje 21.355, Celje 16.487, Trbovlje 15.869, Jesenice 15.627 itd. Kočevje je štelo 5760, Ribnica pa 1600 prebivalcev.
je postavil na colibriju special absolutni rekord proge. Celotno progo 61,8 km je prevozil v času 32 min. 41,6 sek. s povprečno hitrostjo-113,4 km na uro. Nemec Kron-miiller je na colibri-special osvojil tretje mesto. A Stepančič Stane, član našega kolektiva, je osvojil peto mesto. Najboljši krog in absolutni rekord enega kroga je postavil Nemec Rosenbusch na colibri-special s 116,6 km na uro povprečne brzine,
KOLIKO JE PREBIVALCEV V JUGOSLAVIJI?
Pri zadnjem popish prebivalstva v naši državi, ki je bil letos 1. marca so našteli 18 milijonov 512.805 tisoč prebivalcev. Po republikah je bilo stanje prebivalstva naslednje: Slovenija 1,584.368 Hrvatska 4.148.122, Srbija 7 milijonov 629.113 tisoč, Bosna inAJier-cegovina 3,274.886, Makedonija 1,404.883 in Črna gora 471.433.
Primerjava povprečja prirastka po posameznih republikah uvršča na prvo mesto Bosno in Hercegovino z letnim prirastkom 18,8 prebivalca na 1000 prebivalcev, na zadnjem mestu pa je Slovenija s 6,6 prirastka letnb na 1000 prebivalcev.
Število prebivalcev v mestih zaradi industrializacije hitro narašča. Tako je štel Beograd 1. marca letos 587.889 prebivalcev ali za 143.938 več kot leta 1953. Drugo največje mesto v Jugoslaviji Je Zagreb s 427.319 (leta 1953 je štel 350.829), nato Skopje s 161
ŠE PRECEJ GOBAVCEV V deželah Jugozahodne Azije imajo velike zdravstvene probleme, saj živi tu 560 milijonov ljudi naseljenih večinoma na kmetijskih področjih. Pri zatiranju raznih bolezni v tem delu sveta je dosegla Svetovna zdravstvena organizacija v minulih letih velike uspehe. Kljub temu pa je, kakor sodijo zdravstveni strokovnjaki, gobavcev vsaj še dva milijona.
MITING SE JE KONČAL S SMRTJO
Te dni so priredili v bližini Londona letalski miting v spomin na znamenito »bitko za Anglijo« v drugi svetovni vojni. Letalci so se razdelili v »napadalce« in »branilce«. Dva letalca sta se kot »branilca« takoj po startu zaletela v megli, s svojim letalom v neko drevo in se zrušila in bila takoj mrtva. Eden izmed njiju je bil veteran iz druge svetovne vojne.
LISICA NI VEDNO NAJBOLJ ZVITA
Na dvorišče kmeta Rada Božiča iz Krmina pri Tuzli je nekega jutra pristopicala teta lisica iz že znanih pobud. Psi pa so ji preprečili masten zajtrk v kokošnjaku. Begala je pred njimi po dvorišču, nazadnje pa se je skrila v hišo. Kmet je samo zaloputnil vrata, in bil je konec zvitorepkinih pustolovščin.
borniki sami pometali ulice, dokler ne najdejo novih čistilcev.
»DIVJA MAČKA«
V Italiji so izdelali ogromen kovinski tronožec, ki je težak | preko tri tisoč ton in ga bo v teh dneh začel remonker vleči proti Perzijskemu zalivu, kjer ga bodo uporabljali za iskanje nafte na morskem dnu. Stolp je dolg 56 in širok 46 metrov, višina pa se lahko spreminja. Poleg naprav za vrtanje ima stolp tudi udobna stanovanja, v katerih bo lahko živelo 40 inženirjev in delavcev.
SMRT V V. NADSTROPJU V mestu Bolton v Veliki Britaniji se je pripetila huda katastrofa, ki je terjala smrt 19 oseb — 11 fantov in 8 deklet. V prostorih nekega društvenega kluba v pčtem nadstropju je v zgodnjih jutranjih urah izbruhnil požar in
motornemu vozilu in večkrat se je že pripetilo, da je kolesar zaradi tega cestnega roba padel.
Cestarji pravijo, da puščajo te robove zato, ker imajo tak nalog od cestnih nadzornikov. Čemu je potrebna ta novotarija, ki ovira promet v tem predelu, je nerazumljivo. Ponekod nepotrebni robovi pokrivajo cesto za meter širine in več.
Pa še kritična beseda o stari cesti v Fari. Ob cesti je propust »fila« — pokrit s kamnitimi ploščami v dolžnini kakih 30 m Propust je do vrha zasut s peskom in nihče se ne najde, da bi ga očistil. Poleg prepusta pa teče voda po grapi, ki je skopana ob propustu in s seboj odnaša gramoz in pesek s ceste. To je pač slaba reklama za turizem v tem kraju.
Pa še vprašanje, kam je bilo porabljenih 70.000 din, ki jih je lani ObLO dodelil zadrugi za popravilo potov. Ljudje sprašujejo, kaj je zadruga s tem denarjem ukrenila? Edino, kar lahko vidimo, je sedem kupov peska na poti od Potoka do Jak-šičev. Menda ne stane vsak kup deset tisočakov? Popotnik
Besede predsednika poravnalnega sveta Kočevje so bile bob ob steno. Žena srednjih let, ki ji je delal mož družbo, menda je bil za pričo, imel pa je vso besedo namesto žene, se nikakor ni hotel poravnati s sosedo, ki jo je menda »žalila«. Soseda bi se pogovorila, sklenila poravnavo, vendar morata biti zato oba.
Razprtije, ki so se izcimile iz nepomembnih vzrokov, ki so jim bili povod otroci, so se razrasle v j sovraštvo. Z zadevo bo imelo opraviti še sodišče in še kdo drugi. Sovraštvo se bo razvijalo naprej in ne bo miru med sosedami. In če povemo, da sta obe sprti stranki članici ZB nam postane trmo-glavljenje še toliko bolj nerazumljivo ...
Možaka zrelih let. do nedavnega sta si bila morda tudi dobra prijatelja, sta se znašla pred poravnalnim svetom. Prepir med njima je nastal ob priliki delitve zemlje za obdelavo, last splošnega ljudskega premoženja. Eden izmed njiju je nemara preveč globoko pogledal v kozarec in potem začel očitati sosedu to in ono. Potrebna bi bila samo dobra beseda, ne pred poravnalnim svetom, lahko doma, ko je bila glava spet trezna: »Sosed, oprosti saj te nisem nameraval žaliti. Saj veš, pijača ...« Toda ne. S to zadevo naj se ukvarja še poravnalni svet. V izpovedi tožnika in obtoženca je bilo lahko ugotoviti; da gre pravzaprav za prazen nič. Cast, ta uboga človekova čast mora biti oprana. Vsa prigovarjanja niso nič zalegla.
Tak primer kot je bil tale, se ne bi smel dogajati pri nas. Pred poravnalnim svetom sta bili
PREVELIKA VESTNOST
Newyorška policistka Crone je dvakrat aretirala svojega lastnega moža zaradi odpora, ki ga je nudil »varnostnemu organu«. Zdaj pa je bila energična policistka odpuščena iz policijske službe. Njen mož jo je namreč zalotil z ljubimcem v policijskem avtomobilu in jo prijavil. Maščevanje je bilo sladko.
o marsičem. Tov. ravnatelj je pojasnil vso našo široko I
zatekel 24 deklet in fantov na ne-	nas se ijetno pogovaP.
ki zabavi. Požar je nastal ravno4.Q]. n mQrci*0™ t™ r^7n„toH pred edinim izhodom iz klubskega prostora. Bil je grozen pogled, ko so nesrečne žrtve zavite v plamen skakale skozi okno v plitvi in ozek potok, ki teče pred zgradbo. Le redki so se rešili, pa še ti so bili hudo poškodovani in opečeni. Tudi tisti, ki so ostali v klubu, so bili mrtvi. Vzroki požara še niso znani.
Mengeški pionirji med nami
V torek po drugi uri nam je Tudi oni so nam poklonili za spotov. ravnatelj povedal veselo no- min razglednice Rašice, ki so jo vico, da so prišli v Kočevje men- požgali okupatorji med prvimi na
geški pionirji na ekskurzijo. Ogle- Slovenskem..
dali so si zgodovinsko pomembno Z mnogimi pionirji smo se se-stavbo Seškov dom in druge zna- znanili osebno, izmenjali naslove čilnosti Kočevja, saj jih ni ma- in upamo, da se bomo z njimi lo. V veselem razpoloženju smo prijateljsko in tovariško dopiso-
njihovega obiska pričakovali tudi vali.	----- .
na našo šolo. Potrkali so, stopili Upamo, da so pionirji odnesli, pričani pa smo, da je marsikomu, v 5. a in 6. b razred, mi pionirji od nas lepe vtise,__ mi pa si takih ki ni hotel skleniti poravnave preb smo jih veselo pozdravili in že- obiskov še in še želimo, leli dobrodošlico. Posedli so se
dve aktivistki: prva srednjih let, druga precej starejša. Obe sta sodelovali kot aktivistki v NOV. Prva je dobila za svoje delo »Spomenico 41«. Starejša trdi, da mlajši ne pripada spomenica ... Poravnalni svet ni mogel skleniti sprave. Z zadevo se bo moral ukvarjati še Obč. odbor ZB. Spet nepotrebno delo, Ker je dobila ženska spomenico upravičeno. Zato ima dovolj dokumentov, toda — ali je temu vzrok nevoščljivost?" V takih primerih ja delo poravnalnega sveta še posebno težko.
Dve ženski sta se sporekli. Povod zato so dali otroci. Sledila je-tožba pred poravnalnim svetom. Vendar čudno? Pred poravnalni svet je prišla samo^ obtoženka, tož-nice pa ni bilo. Pristala je, da ser sklene poravnavo s sosedo, ker pa ni bila še druga stranka navzoča, je bil uspeh poravnave polovičen. Na poravnalnem svetu upajo, da se jim ne bo treba več-ukvarjati s tem problemom.
Naslednja obravnava je bila hitro zaključena. Šlo se je zaradi dolga v znesku 12.500 din. Obtoženka je bila takoj pripravljena na povračilo dolga in sporazum je bil sklenjen.
V današnjem delu poravnalnega sveta smo imeli še en primer, ko> je prišla na obravnavo samo ena stranka. Bila je tožnica, druge-stranke — obtoženca — pa ni bilo. Menda se mu zdi, da njegova Zadeva ne spada pod kompetenco-poravnalnega sveta, saj je v dopisu na ta organ navedel da poravnalni svet ni pristojen za reševanje predmetne zadeve. Iz vsega bi lahko razbrali podcenjevanje vloge in dela poravnalnega sveta, ki se je bavil z vse drugačnimi zadevami. Zakaj gre? Mati išče pravico za svojega otroka. Pravi, da ima pravico za telesno kaznovanje otroka samo ona in nihče drugi. Poravnalni svet je-vso zadevo odstopil v nadaljnjo obravnavo sodišču.
Prikazali smo samo drobec iz dela poravnalnega sveta v Kočevju. Ugotovitev, da postajajo stranke v zadnjem času vedno bolj nepopustljive, da- so ljudje vedno bolj trmasti in zaljubljeni v svoje namišljeno prizadeto čast, nam pove, da stoje pred poravnalnim svetom vedno težje naloge.
Pre-
Oblak Majda, 5 a razred Osn. š. J. Šeško Kočevje
poravnalnim svetom žal, ko je" moral na sodišču plačati svojo trmoglavost z denarjem.
jali jim
dejavnost v času jugoslovanskih pionirskih iger. Pripovedoval jim je tudi o Jožetu Šešku, po katerem se imenuje šola in naš odred. Mengeški pionirji so naše delo pohvalili. Za spomin smo jim dali razglednice Kočevja, nekaj slik o Jožetu Šešku ter Baze 20 in naš šolski časopis »Prvi koraki«. Oni pa so nam pripovedovali o njihovem kraju in okolici, ki se posebno odlikuje po industriji.
O ŠOFERJIH
Miličnik: »Pa vendar ne mislite voziti tako pijani?«
Šofer: »Mir mi dajte, saj vidite, Ida ne morem hodit.«
Podjetje »Ljubljanske mlekarne« je za prvomajske praznike izročilo v Velikih Laščah prometu sodobno urejeno mlekarno.
»Samo trenutek, Eileen,« je rekel Gray. »No, prav, ubili ste jo, vendar najbrž ne tako, kakor ste opisali, mogoče tudi ne zaradi tistega, kar ste navedli kot vzrok. Ce bi hoteli, bi lahko...«
Poslušala ga je, potem pa je spet kot otroška trma bruhnilo iz nje: »Ne verjamete mi ničesar, kar vam povem! Prav takšni ste kot vsi drugi. Nisem dobra, nisem ...« Iznova je zaihtela ln si z dlanmi pokrila obraz.
Vstal je in ji položil roko na ramo. Otresla ■e je je. V roko ji je stisnil čist robec, pa ga je vrgla po tleh. Potem je živčno zajokala. Gray je odkimal, stopil k vratom in poklical paznico. Ko jo je odpeljala, je Gray pobral svoj robec, ga zložil in si počasi prižgal cigareto. Pri oknu je stal, živčno kadil in se oziral po prometni ulici. Ko je utrnil ogorek, je bil spet poosebljena mirnost. »Ali bi pripeljali Sidneya Fcrgusona?« je naročil.
• 9
Obotavljaje se je vstopil tisti možic. Pogledal je stol pri mizi in Graya na drugi strani. S
silo se je Gray otresel težkih misli na Eileen. Ta njen odpor bom moral premagati, si je dejal, potem pa bova poskusila iznova.
Potem se je nasmehnil Fergusonu, prvemu izmed treh drugih, ki so se razen Eileen sami prijavili kot morilci Beverly Bondove. Morda bom iz njega izbezal resnico, je upal Gray in ga prijazno pogledal.
»Ali ne bi sedli?« ga je povabil, sedel in udobno iztegnil noge, takoj potem pa mu je ponudil cigareto. Predstavil se je in napeljal pogovor na vreme in na ulični promet. Nekaj minut sta kramljala o vsakdanjih rečeh.
Čez čas je Gray rekel: »Policija se je zani-“mala za vas. Ugotovili so, da ste v Pennsylvaniji sedeli zaradi tatvine.«
Ferguson se je v zadregi presedel. »To je res nerodno,« je rekel. »Pijan sem bil, pa me je zamikal tuji avto. Kasneje se niti spominjal nisem, da sem to storil.«
Gray je prikmal. »Tudi drugih reči so vas dolžili, se mi zdi, še več tatvin, nikoli pa vas ni nihče obtoževal zaradi nasilja.«
Ferguson ni odgovoril. S prstom, ki je bil ves rjav od nikotina, se je popraskal po nosu. Gray je rekel: »Zapisnik o tatvini avtomobila omenja še nekega drugega moža, ki vam je pomagal. Policiji niste povedali njegovega imena.«
»Ah, tale,« je rekel Ferguson, »nikoli poprej ga nisem videl, zato mu niti imena ne vem. Kramljati sva začela pri točilni mizi, oba sva ga že precej imela. Odpravila sva se žensko družbo iskat, pa sva zagledala lep voziček. In ključi so bili pri roki. Policaji so nama bili za petami,
fant jo je popihal. Nisem ga več videl. Zdi se mi, da se je kmalu potem preselil.«
»Kdo pa je prvi rekel, da bi ukradla tisti avto?«
Ferguson je zlezel vase, Gray pa je nadaljeval:
»Ali ste si že poprej tako izposojali avtomobile?«
»Ne,« je rekel Ferguson. »Z avtomobili. ni nič, vsaj dokler nimaš zanesljivh zvez. Mislim, da je tisti fant prvi namignil na avto.«
»Ali vas nos srbi?« ga je vprašal Gray, ler-guson pa je naglo odmaknil roko. Potem sta molčala.
Gray je gledal jetnika onstran mize, čez čas pa je začel:
»Zanima me nekaj vaših osebnih zadev. Če niste pri volji, seveda ni treba odgovarjati. Sicer pa najbrž veste, da niste edini, ki trdi, da je ubil Beverly Bond. Ugotoviti bo treba resnico.«
»Hja,« je zategnil Ferguson, »Jaz sem jo. Kar na dan z vprašanji!
Kake pol ure kasneje je Gray odrinil stol in vstal. »Hvala, Ferguson, vaše izjave nam bodo v veliko pomoč. Saj se bova še videla.«
Zamišljeno je gledal možica pred seboj. Nekaj ga je motilo, zdelo se mu je, da Ferguson prikriva nekaj velikega, pomembnega, hkrati pa je bil dokončno prepričan, da se je Ferguson prijavil kot morilec iz določenega nagiba in da prav gotovo ni imel pri vsej zadevi prstov vmes, vsaj pri umoru ne.
Fergusona so odpeljali, Gray pa je spet stopil k oknu. Čakala sta ga še dva pogovora.
*
Okrog enajstih je opravil z onima dvema, ki sta se tudi prijavila kot morilca Beverly Bondove. Paznik mu je reki: »Kapetan Zucker pravi, da je tisti film pripravljen.«
»Takoj. Kam naj grem?«
Ko je stopal po veži, je skrivaj upal, da advokata Quina ne bo na predstavi.
Ni ga bilo. Gray je videl kapetana Zuckerja, vodnika Krantza in ob strani še nekaj ljudi, ki jim ga niso predstavili. Nekdo je zagrnil okna, projektor je zabrnel. Na platnu so se zvrstile slike Bevcrlynega stanovanja, ki so ga v noči njene smrti uničili plameni.
Ženin in nevesta. Vsepovsod smehljaj. Ženin Chris Bond je skušal na vsaki sliki zbujati pozornost, zraven njega je stala nevesta v rdeči satinasti obleki, ob njej pa je stopala družica v modrem kostimu. »To je Melissa,« je rekel kapetan Zucker. Kamera je spremljala nasmejane obraze, hkrati pa se je vedno iznova vračala k trem osrednjim osebam na poročnem slavju.
Gray je ugibal, ali je kakšna povezava med nasilno smrtjo obeh žensk v presledku pol leta. Bolj in bolj je bil prepričan, da #e kaj takega le redkokdaj zgodi po golem naključju.
Melissa in Beverly sta si bili zelo podobni, obe sta imeli modre oči in široka, nasmejana usta, obraze pa so jima oklepali enako pobar-' vani svetli kodri. Nekaj toplega je bilo v njunem nasmehu.
Potent je Chris Bond poljubil \sa dekleta, kar jih je bilo v gosteh. Kar nekam predolg0 se je mudil pri Melissi, zato je nevesta Beverly skočila vmes. Bond se je smejal, sestri pa sta se prepirljivo pogledali.