PRG oi^81u) »lovenske narodne podporne jednote iJS-rrSS Chkmgo, III., četrtek, 7. maja (May 7), 1925. ^ Oftlss af PaMkallaai HIT Se. LamUata An T.Uph«w ftoehrdl 004 borzijaniiia 2e12ii «| orjejo. ne SEJEIO. ne žanjejo in ne mlati-JO, vseeno 8E ta m nože njih mi-ljonl ^»obratno pa farmarji — pravi producenti — lezejo V siroma itvo. —. Chicago, iil — Sedanji gosposki sistem nima para v zgodovini, pa tudi v bodočnosti ga ne bo imel. Ljudem, ki nič ne delajo, ampak imajo najeto krdelo uslužbencev, da celo zanje mislijo, lete miljoni na kup, jnedtam ko obubožavajo tisti, ki ustvarjajo vsa bogastva na svetu z delom svojih rok in uma. Celo kapitalistični listi pri-snajo, ds je nekdo pokupil majsko rž, nekdo drugi pa majsko koruzo, da nažene cene koruzi in rži navzgor. Kajti jasno je, da nihče ni pokupil majske rži ali koruze za svoje potrebe in potrebe svoje družine. Gospodarski sistem,, ki dovoljuje take kupčije, ne more biti idrav, še manj je pa pameten. Ako gospodarskMistem dovoli eni sami osebi pokupiti rž ali kateri drugi poljski produkt, ki igrs važno vlogo pri ljudski pre-hranitvi, da lahko potem ljud-itvu pravi, ako hočeš jesti, moraš meni plačati poljski pridelek po ceni, ki jo določim jaz, ako ne, pa lahko umreš lakote, tedaj U gospodarski sistem ni pameten, pravičen in škoduje ljudstvu. Farmarji, ki so pridelali rž in oba produkta, listi, do, kako se seje rž in sadi koru< u, pa imajo od sadov fnrmarje- vega dela koristi. Borzijan Arthur Cutten je pozimi pokupil pšenico, da je nagnal ceno kviško. Prišla sta še bolj navihana borzijana in odvzela sta mu lep kos dobička. Cutten se zdaj jezi in pričel je kupovati rž, da z nakupom rži zopet k svojim nagromadenim miljonom nakopiči nove miljone. O tvrdki Neye & Jenks pa ni znano. Fakt je ta, da je pričela cena rži in koruzi zopet plezati natzgor. Tako se borzijani igrajo z važnim živežem za ljudsko prehra- nitev. TRGOVSKI TAJNIK JE U-BRAL PROHIBICUONI-SKO STRUNO. Prohibieijonisti so zelo zsdovolj-ni z njegovo govorsnco. (hicago, III. — Trgovski tajnik Mellon se je na svojem potu V Jaekson, Mo., ustavil v Chica-V' prohibicijoniških krogih zelo pozdravljajo njegove besede Mellon je namreč dejal, da se prohibicija ne more izvesti učinkovito, dokler niso tukaj sred-»t\a, « katerimi se lahko zabra-ni uvoz tihotapskega žganja v Združene države. Za tako uspešno delo ne pa potrebuje veliko število mož. V prohibicijoniških krogih Mma^ijo njegove besede, da ne nasprotoval pomnožen ju o-br< *n,. straže in prohibicijoni-agentov, ako pride to vprašuj«' i>red kabinet in kongres. ■•»lat at spadal W ^^ jjj£BV5 Vaarlj 8TEV.—NUMBER 107 PrtgM dnovnlfc dogodkov Amerika. Predsednik Coolidge daje biz-nismanom dobre očetovake nasvete. Borzijani draže rž in koruzo. Stavbinski podjetniki se umikajo. S konvencije Mednarodne žen ske zveze. Po svetu. Civilna vojna v Bolgariji še traja. Evropa pretresa ameriško pro-tivojno izjavo. Nova civilna vojna se bliia na Kitajskem. Mussolini je dal oprati s sebe madež Matteottijevega umora. Novi izgredi na Portugalskem. Odmevi Houghtonovoga svarila v Londonu Anglija pozdravlja izjsvo ameriškega poslanika; nemški republikanci so veeeli; Francija molči. London, 6. maja. — Vodilni angleški listi odobravajo beeede ameriškega poslanika Houghto-na, ki je v pondeljek zvečer v svojem prvem javnem naatopu v Londonu dejal, da mora Evropa prenehati z vsakimi pripravami za nove vojne, ako hoče imeti nadaljna posojila iz Zdruftenih držav. Vsi listi z malimi izjemami so objavili Houghtonov govor v celoti in dodali so pritrjujoče komentarje. Splošno mnenje je, da Amerika misli business in da tx> Coolidgeva administracija skušala kontrolirati privatna posojila Evropi. Berlin, 6. maja. — Republi koruzo, so prejeli nizke cene za ^ske stranke v Nemčiji so z veseljem vzele na ameriškega poslanika v Londonu. Republikanci vidijo ameri-iko svarilo naperjeno proti Franciji in pa proti nemškim hujskačem na os veto. Nacionalisti so v zadregi. Ne vedo komu veljajo Houghtonove besede. Ce veljajo Franciji, jim je prav, ako pa se tičejo Hindenburga, so ps jezni. Pariz, 6. maja. — Pariški časopisi so v splošnem ignorirali Houghtonov govor. Štirje jutranji listi, ki imajo poročevalce v Londonu, so prinesli le kakih 40 ,vrstic govora, toda brez glavnega besedila. "Tempe" je dodal nekaj komentarja iz londonskih listov. ust. A* »r Oct 1. 1117, aattorM ee I aaa 1«. ISIS stavbinski podjetniki semkajo 8TAVKA JIM JE POVZROČI-LA VELIKO IZGUBO. Vrste stavkujočlh delavcev pa trdne. ao Washington, D. C. — Stavka organiziranih pleskarjev, sobnih slikarjev in tapetnikov traja štiri tedne. Delavci so zahtevali en dolar povišanja dnevne mezde in sicer od devet na deset/dolarjev. Podjetniki niso pred stavko in v začetku stavke hoteli ničeaar slišati o tej zahtevi. Kovali so načrte, kako bi izpodresali kredite drugim podjetnikom, ki so bili pri volji ustreči delavski zahtevi. Bili so prepričani, Ja izvedejo svoj načrt tako dosledno, da bodo delavci le v nekaj tednih na kolenih. Ampak stvari so se obrnile drugače. Podjetniki so obračali, delavci so ps obrnili. Po Šti-rih tednih so prišli podjetniki do spoznsnjs, da s trmo ne opravi jo ničeear. In obveatili eo o: zacijo pleskarskih delavcev nih slikarjev in tapetnikov so pri volji predložiti sporno vprašanje razsodišču. Podjetji so imeli v teh štirih tednih precejšnjo izgubo, kajti stavkola-zev ne dobe. Vrste delaVcev so trdne. Njih organisacija je pričela sama prevzemati dela In po veliko nižji ceni kot podjetniki. Podjetniki, ki se pe&ajo z montažo vodovodnih naprav, se niao hoteli pridružiti stavbinsklm špekulantom, bankirjem in zemljišč ni m trgovcem pri gibanju proti delavcem. Oni zdaj uvalu-jejo zahtevo vodovodnih monterjev za povišanje dnevne mezde od deset na enajst dolarjev. >rganj-v, sob- ov, 4a Pohajat žrtev v štirih TAKO MORI MODERNI MO-RILNI STROJ — AVTO. ZELEZOSTAVBINSKIM DELAVCEM SE POVIftA MEZDA. Prizadeti so tudi drugi delavci. >'oulična bitka v 1 ' ane* so izbruhnili novi kr-i^redi v Lisboni. Več oseb J' bilo ranjenih in mnogo areti-J»n,h Vojaške čete ao v akciji, »'eraj no ženske vodile demon-'tracije proti vladi. Chicago, ID. — Nova mezdna lestvica za železostavbinske delavce bo veljavna za eno leto. Povišanje mezde za deset odstotkov stopi v veljsvo s prvim junijem t. 1. Mezds od ure bo po tej lestvici znašala $1.37Vii. Za deset odstotkov se povišs mezda tudi pregledovalcem kokošjih jajc. Odslej bodo prejemali po $1.10 na uro. Organizacija šteje 440 članov. Državna postavs zahteva, ds ao vsa kokoš j s jsjca pregledans, preden se postavijo na trg. TRI STO OSEB OBTOŽENIH KRŠENJA VOliiTEADO-VE POSTAVE. opres-o biti S Taki so ssdovl iznajdbe, ki bi bila lahko blagoelov' za človeštvo. Chicago, iii. — Ogromne ao žrtve, ki jih zahteva avto vsaki dan. Število žrtev pa nI veliko samo v Chicagu, ampak poročila n vesti iz drugih krajev govore, da avto mori, mori in mori, ker j udje vozijo z njim, kakor da bl bili obsedeni In brez vsake nosti. Kako velike morajo žrtve po vsej deželi, govori dejstvo, da je avto umoril v prvih štirih dneh meseca maja v kraju Cook petnajst oseb oseb je bilo ubitih v petek prvega maja. V soboto so bll| morjene tri osebe, štiri v nedeljo in tri v pondeljek. Kako brezvestno In n vozijo nekateri ljudje, naj za zgled le tale dogodek. Sa rte nt Thomas Joyce je peljal v Niles. Tu ga je us policijski načelnik William Rt rum zaradi prehitre vofcaje. Joyce je izstopil iz svta, da se s policijskim načelnikom pogovori zaradi obtožbe. Ko sta govorila, Je pridrvil drug avto, v katerem je sedel 22-letnl Harry VVilde in je zavozll med motor -cikel j polici jskegs načelnika Joyaov svto. Pri tem je smrtno pobil Joyca. Drugi zgled: Na vogalu Sho-Gary, led. — VeleporoU o- fJc|dove avenuj0 jn Altgeldove kraja I*ke je od prvega Januar- ^^ ^ (jdmrj, tvio v avto 46_ ja tegs leta obtožila več ko tri lf»tnejra f^ter Rmltha. Zadel je •to oseb kršenjs Volsteadovegs ayto vobtl |n ^ prekucnil. I*- > pri-itavii zakona. Državni prsvdnlk je pa uvedel še poatopanje za izposlo-vanje sodnijske prepovedi proti 110 osebam. Nemški komunisti aastavksjo v torek. rlin, 6. maja. — Komuni-"tranka ae pripravlja na 'Piošno 24-urno proteatno etav-k" proti izvolitvi Hindenburga Pr'hodnji torek, ko bo novi pred-*dnik uNtoličen. NOVA ODREDBA FEDERAL NE OBRTNE KOMISIJE. h ter Smith Je bil amrtno ranjen. Krivec Je pa pognal avoj veliki avto z vao hitrico, da ae odtegne aretaciji. Ljudje ao al zapomnili avtovo številko in policija je kasneje aretirala Gua Anderpoulo-aa In njegovega 19-letnega aina katerem aodi policija. --Chriae, o Washington. D. C. — Večina da Je vozil. Smith Je umri v bol-v federalni obrtni komiatji pre- mšnici. _________ «6325 ogs .vu« bo zajeklo. dokler M. ie 22» <~b. Maj pričanja ** ^ komisija ne prizna pHtetba. I poletna aeiona In število trtovl^lll bolj previdno. Z zborovanja »odnarodno KeMtlucija glede odobreaja lige narodov, mednarodnega aodi-Šča ln raaoroftenja. Američanke in Nemke eo proti ligi. Washington, D. C. — V torek je blls burna razprava v odseku aa mir in ligo narodov na kon-.veneiji Mednarodne šenske zveze. Odseku je bila predložena resolucija, ki je priporočala, da se vsi narodi združijo v ligi narodov in potom lige dosežejo trajni n||r. Ameriške in nemške Čla-niče odseke so nastopile proti reji In so po dolgi debati doda je bilo besedilo dokaj izpnsnenjeno. Predelana reeolu-cija, ki daje ligi le paaivno in-je bila potem spreje-Nemke niso glaaovale. jsek je tudi popravil reeolu-splošnem rasoroftenju. 0-reaolucija je bila sprejeta rkakor tudi reeoluclja, ki is-jrafta Željo, da se vsi narodi včlanijo v mednarodnem sodišču v Haagu. Reeolucijs o rasoroftenju se glasi, da mednarodno ženstvo, ki je zastopano v Mednarodni ženski zvezi, apelira na vse de-Šete, da stopnjama reducirajo svoje oborožene sile ln • tem o-mogočijo, da se denar, ki gre sa armade in mornarice, porabi sa socialno rekonstrukcijo. Vse trije reeolucije so bile v sredo predložene konvenciji. Odsek sa ženako strokovno in profesionalno delo je sprejel dve resoluciji, ki zahtevata za delavke V industrijah enake pravice in priložnoeti in enako plačo za enako delo kakor moškim. Resoluciji dalja zahtevata, da ne smejo delodajalci delati nikakršnih omejilev za omožene delavke, is-vsemši določb glede otročnice takih delavk. Izrečena je želja, da naj lene lajajo v svojih dele. lah ta sprejetje zakona, k! prisili delodajalce, kda dajo uposle« nim materam nekaj tednov pred in po porodu prosto a vsaj minimalno plačo. V resoluciji o indorsiranju mednarodnega sodišča so članice zveze pozvane, naj se v svojih deželah potegnejo za pravice narodnostnih msnjšin, kjerkoli obstoje take manjšine. Ženske zveze v vseh deželah so tudi napro-šene, naj skrbno zasledujejo delo mednarodnega delavskega biroja lige narodov, ki je nastanjen v Ženevi. ■Ustanovljen je stalni odbor sa blaginjo otrok, ki ima biti v tesni zvezi z odborom lige narodov zs varstvo mladine. ROMAN KONČUJE V DR2AV. NI JECl. Mlada lena bo morala ss svoj brssmleelnl čin deteti pokoro za jotnlftklm zidov Jem. Loe Angeles, CaL — 22-lotna m rs. Bernice Lundstrum Da y je bila spoznana za krivo na obtožbo, da je vrgla svojemu soprogu Darby Day Jr., sinu večkratnega miljonarja v Chicagu, kislino v obraz. Obsojena je lahko v ječo od enega do Štirinajst let. Sodnik še ni proglasil obsodbe, zagovornik obsojenke pa že pripravlja priziv. Porotniki so oprostili krivde njeno lS-ietno sestro Carolyn Lundstrom. Po razglasu pravo-reks Je obsojenka rekla: "MoJa tašča mi ni dovolila preživeti medene tedne z mojim soprogom v miru. Zdaj izgleda, da jih pre-iivim v šentkvintinski Ječi." Obtoženka se Je zagovarjala, ds nI vrgla kisline svojemu soprogu v obraz, ampsk da Je ki* slina brizgnila v njegov obraz, ko je odprla ateklenico, da v aa-m o mor 11 nem namenu Izplje ki-alino. Obtožnica JI Je očIUla, da je vrgla svojemu soprogu kislino v obraz dne 29. februarja, ko sta sedela v avtomobilu pred hi-fen Aoprogove matere. Mlada ao-proga je nato Izpila atrup In njeno življenje Je skoti štiri dni vi. aeio na niti. krvava cntllm vojna $E IIVJA V BOLGARIJI Cankov je eklenll pomoriti vae komunlate In radikalne kmpte. Sekcija Macedoncev ae je jo-nudlla Cankov u v krvnt|ko alužbo. GUERIL8KO BOJEVANJE NA NOZ IN DINAM1T JE V TEKU NOC IN DAN. Carigrad, 6. maja. — (Is poročila !taymunda Fendricka.) — Za zaveeo cenzure, ki le tri tedne zakriva pravi položaj pred zunanjim svetom, je v teku krvava in neuamUJena civilna vojna v Bolgariji. Vsled napadov na kralja Boriaa in bombne eksplozije v csrkvl sv. Nedelje je Cankovova vlada poatavila vse komuniste izven zakona in zdaj jih lovi ln pobija kakor podgaae. Macedonaka organizacija, ki je bila pod vodstvom pokojnega Todora Aleksandrova in katera ima 100,000 mol tajne armade v Bolgariji. Grčiji in Jugoelavljl. je izkoristila situacijo in poala-la mnoge tolpe svojih najbojevl-tejših hribovcev v Sofijo, Varno in druge kraje, kjer pomagajo Cankovu potlačiti revoludjonar-no gibanje. To ao mscedonski nacionalisti, ki dolle komuniste, ds so ubili njihovega poglavarja Aleksandrova in zdaj ga hočejo maščevati. Ako se Cankov sploh obdrži na površja v tej krizi, ee bo moral zahvaliti Macedoncem, ki so danes njsgovs najboljša o-pora. Toda vsi Macedonc! niao v službi Cankova. Velika sskcija macedonske organisacija je mi strani revolucionarjev. Godi se torej, da Macedonec ubija Maoe-donca. Privatno poročilo ae glasi, imajo k um i mlati lift- (kmetje Stambulijskijeve stranke) v Bolgariji rdečo armado, ki ftteje okrog 60,000 mol, toda v veČini ao ti molje slabo izvelfc^ ni v orožju. Poveljniki so izključno bivši vojaki in častniki. Rdeča armada je rasdeljena v tisoč enot po šest moš in teh 6000 mol je hrbtenica revolucionarjev, ki zdaj vodijo obupen boj na noš, kroglo in bombo s Cankovovlmi vojaškimi četami In nj< u<>v(ml macedonskim! prostovoljci. Revolucionar JI v rdeči armadi eo prisegli, da se ne puste nikdar llvl ujeti. To pojasnjuje deeperatne boje, ki Jih imajo vo-Jaki In policaji s posameznimi komunisti ln kmstl. Vojaki imajo nalogo poloviti kolikor mogoče več Živih revolucionarjev, ampak do danes le niso ujeli nobenega v odprtem boju. Vojaki drago plačujejo vsak poskus u-jetja. Tako poročajo o nekem macedonskem komunistu Boro-micevu, ki je sam samcat ubil devet vojakov In ranil lest. Zalotili so ga v gozdu blizu Sofije zadnji teden. Bil Je skrit v grmovju In dobro založen z naboji. Kdor se mu Je približal, tega Je ustrelil. Končno so morali vojaki pripeljati top in so ga z granatami razstrelili na kosce. Na U način se vrši guerllska vojna s possmeznikl In skupinami po vsej Bolgariji. Na tisoče vojskov je že ubitih in ranjenih, nebroL mostov, Javnih poslopij in železniških tračnic Je le rasdjsnih, s tudi revolucionarjev Je le mnogo padlo. Rasna mesta in vaal menjajo goapodarja akoraj vaak dan; danea ao v rokah komunistov, jutri pa zopet v p««teh Cankovovih čet. Pristanišč no mesto Vsrna Je brez malega te bilo v rokah revolucionarjev. Meeliva, fl. maja. — Gregorij Zinovjev, predaednik Izvrševal-n*»ra odliora tretje iriternarleoa-le, Je včeraj na ltongwau rusk«* komunistične stranke - proglasil za laž vaa poročila iz Sofije, da Je bila razatrelba v cerkvi delo Internationale. Nova alvRaa volna prHui)n li Kltajskom Krlatjanakl general Feng Ju-Halang ee je poatavll na čelo ljudake revolucljonarne atran-ke, katero je doalej vodil dr. Sunjateen. Peking. 6. maja. — Nad Kl-tajako ae zbirajo oblaki novo civilne vojne, katera — če izbruhne — bo ena največjih v kitajski republiki in morda issove intervencijo tujih velesil. Vpralanje, kfc se Ima relltl najbrž s orožjem, je, da II bo revolucionarna ljudska stranka kuomintang, katero je organlsi-ral pokojni dr. Sunjataen, kontrolirala Kltajako ali pride vlada pod kontrolo rasnih milltariatlč-nih pustolovcev, ki se shirajo o-krog Cang Tao-lina, governerja Mandžurije. Konferenca vodite-IJev raznih atrank, ki Je Imela relltl vpralanje rekonstrukcije in sdrulitve, ni uspela. Kristjanskl general Feng Ju-Hsiang, ki kontrolira Peking, Je danee vodja kuomintanga. Ako pride do konflikta, bo on vodil ljudske čete. Glavni vodja na nasprotni strani pa je general Cang Tso-lin, ki a svojimi četami kontrolira pristanllča. General Feng Ju-Hsiang js kajpada obdollon, da ima svese s sovjetsko Rusijo in rmčuns ns pomoč ruske rdeče armade. Ako res pride do kake alijance s sovjetl, tedaj Je intervencija velesil neiso-gibna. Miiaolinl lo Jo opral Senatna komisijs Je oprostila «sa. De Bona vsakih svss s MatteottlJavim umom« la od-vsela sločlnu politični značaj. Rim, 6. maja. — Senatna komisija, ki je v vlogi vrhovnega sodllča preiskovala znani umor soclalističnegs poslanca Giaeo-ma Matteottija, Je zdaj končala svoje delo. Uradnega poročila le ni, toda neuradno poročajo, da Je komlsia pronalla, da gsnsral De Bono, blvli narodni policijski komisar In poglavar fašlstovsks milice, nI zapleten v Matteottl-jev umor. B tam Je senatna kfr misija oprala Musaolinlja in n/i^ govo vlado zapletenosti v tem zločinu. Mstteottijev umor sdaj ostane nsvsden zločin brez političnega značaja In osebe, ki eo obtolene umors, pojdejo pred sodllča kot navadni kriminalci in ne kot falisti Ur politični sa-rotniki. Matteottijeva vdova se najbrl i toži na cel senat, toda neverno je, da bi senat izpremenU zaključek svoje komisije. Sodna obravnava proti Matteottljevlm morilcem pride zdaj v kratkem. B STAVKA KROJAAKIH DE« LAVCEV V HARTFORDU AE NI KONČANA. Hartford, Conn. — V tovarnah tvrdke Wolf k Abram stav-ks več sto delavcev pod vodstvom krojaške organizacijo A-malgamated Clothing Workers Union. Ravnatelj Bernie Wolf grozi, da prične delati s stavko-kazi. Delavci se smejejo tej grolnji, kajti ravnatelj je pod-vzel le marsikaj, da dobi stavko-kaze, |ta ja bil dQVENSKE NARODNE PODPORNE Orie oglasov po dogovovu. Rokopisi so ao vračajo Naročnina: ZedlajsM držav« pol leta in fl.26 t* tri mosoeo; Chlesgo UU, $1.66 za tri m««oeo, tn sa Inoinozomstvo |8.00. (izven Cliicag«) »5 00 na leU>, $2*0 aa eago in Cleoro »6.60 aa loto, $SM aa pol rkzme- kjer mBF za vso, kar tisa stik s "PROSVEtA" U57 H So. Uvadalo Avonoo. Chlcago, IllinoU. "THE ENtlGft T EN M ENT" Orgts of tfc« Stovoale National Benafit Bocletj K33MZ tlovoalo NStioaal Baoofit godstr A^MsIng rstoa^on sgroonsot Subacription: Unltod SUtos (ozeSpt Chlesgo) and r; Chlcago »6.60, »mntriet ji.00poryay. MKMBEB of 1 , Ao Se rri- Tha FEDERATED PRESS" UNION LABEL APPLIED FOR _ , Datum » Oklepaja h. fr. (April SS4MI) polog vsiogs Isioas aa Hšslevs pomeni. da vam la • to« daovom potokla aaročalaa. PoaoviU js pravočaoM, Ža as sasi as —tavl Satj , Hji|tii.............. ■ hindenburgova izvolitev predsednikom v nemčiji. I" C Kaj je pričakovati od nje? Colo. |>om iz Puebla v kajti slabe so t re. Strajki Oni teden so oniftki agentje nafto f ivi samska ženska k troci. Prišli so ob devetih ponoči brez sodnijskega dovdljenja (warrant), ko snio že val spali. Trkali so na vrlta, toda gospodinja se ni hotela odzvati, na{o ne, bodo zlomi« vrata, smo imeli časa niti obleči. TOspo-dinja Je odprla, nakar Je sojila, ki ga je najela v Ameriki. . ta vpraSanja sicer niso malenkostna, ampak za delavce niso najvarnejša. Kdo je Hindenburg? Reprezentant nemškega fašizma, nemških monarhistov, fevdalcev in kapitalistov. Posledica njegove Izvolitve bo, da ne bo oviral razvoja nemških fašističnih društev, ki so bila ustanovljenja, da vduše zahteve delavcev in odpravijo vse pridobitve delavcev, ki so jih delavci z velikimi žrtvami pridotyli v zadnjem desetletju in še v prejšnjih letih. • 1 Teh društev se bodo nemški izkoriščevalci poslUžili za znižanje mezde in podaljšanje delavnika. Kjer ne pojde zlepa, pojde zgrda. Zavladal bo najhujši terorizem napram delavstvu. Kako se to zgodi, kažejo zgledi v Italiji in Španiji. Ako se uresničijoi želje nemških Izkoriščevalcev, bo to imelo-zle posledice za delavce v drugih deželah. Kadar bodo znižane mez$e nemških delavcev in njim najtttan deset ali celo dvanajsturni delavnik, tedaj bodo nemški kapitalisti lahko konkurirali z industrijskimi izdelki na svetovnem trgu. Posledica tega bo zopet, da bodo pričeli podjetniki—privatni interesi in privilegiji— V drugih deželah stokati, da ne morejo izhajati !h da je treba znižati delavske mezde in podaljšati delovni čas, ker jim nemški industrijalci na svetovnem trgu delajo konkurenco. , Mogoče bodo nemški delavci imeli moč, da odbijejo naskok nemških industrijalcev, kajti nemški delavci so dobro organizirani. Ce se to tudi zgodi, ne pojde brez žrtev od strajii nemških delavcev. Komaj se je izvedelo, dW je Hindenburg bil izvoljen od manjšine nemškega ljudstva predsednikom republike so nekateri nemški kapitalistični listi v svojem prvem veselju izdali svoje največje Bkrivnostl, ki so jih nosili globoko pokopane v svojih srcih. Pripovedovali so, da se mogoče ponove preganjanja socialistov, kakeršna so bila v navadi ob času železnega kancelarja Bismarcka. To prerokovanje, ki je ušlo nemškim kapitalističnim časnikarskim gobezdačejn v prevelikem navdušenju, pokazuje, kakšne načrte kujejo nemški izkoriščevalci—fevdni In meščanski Obnovili bi radi stari zakon proti socialistom, da b ložje izkoriščali nemško ljudstvo.In poriniti nemško delavstvo saj za petdeset let nazaj, obenem pa po vsem svetu ustvarili razpoloženje za potiskanje delavstva V slabejše življenske razmero. Pri zadnjih volitvah bi se bila lahko preprečila izvolitev Hindenburga, ako bi se bili socialisti in komunisti združili takoj pri primarnih volitvah na socialističnega kandidata. Marks bi pri glavnih volitvah ne pHšel niti v pofttev in nemški republikanci bi morali hočeš nočeš glasovati za socialističnega kandidata. Izvolitev Hinden burga bi se bila tudi preprečila, ako bi se nemški komuni sti pri glavnih volitvah ravnali po nasvetu tfetje inter-nacijonale in volil! manjše zlo, mesto da so silili s svojim kandidatom na dan. To so bile taktične napake, ki so bile Izvršene in katerih posledice bo občutilo delavstvo. Volitve so končane in to se ne da več popraviti. Am pnk nekaj drugega se lahko zgodi. Kaj ? Ako bodo nemšfct kapitalisti izvršili svoje grožnje in bodo pričeli s pogoni na delavstvo na podlagi zakona proti socialistom, se bo delavstvo združilo in se ne bo dalo več cepiti. Voditelje, ki bodo še nadalje vztrajali pri poceplje-nju delavstva, bo pa delavstvo odstavilo, kajti prepričalo se bo, da je delavstvo iy>čno, ako je združeno. Mogoče bo ostal le kateri delavski vodja s peščico podpornikov,1 mi'Ko lmMno tu ^ omenl osvoboditev delav- JUdU VledI*. stva iz mezdno suinosti. ma. ne da bi ga drugi proč od- je bila dvo toval Obiskovalec iz Prosveti z dne 22. njega kotička. ne delavske dvorane. Na Fron->o že Imajo, a tega Pa ne vem trditi, Če je pod oskrbo de-' lavcev. Vi na z de zgrajena V udnp, da Jo zrl. Ofe pa stvo že ne Milwaukee, Wla. — Ce malo pregledamo zgodovino slovenske naselbine v Milwaukeeju, Moramo priznati, da gre vse naše kufl- k? pač več in so nam tudi povečini znani, pa o tem skoraj ni, da bi na tem mestu ftirše razpravljal. Veliko bolj važno za naselbino je, da se najdejo pota in sredstva, kako oživeti med našim občinstvom več zanimanja in tako otroci prinesejo okoli dvajset Štiriindvajset dolarjev lik teden, a ona Stanovitno tdži, da ne more s tem izhajati, ko je taka drafi nja kot v vojnem času, za nekatere potrebščine pa še Višja. Brezposelni pridejo prosit vsak dan. Do pet Jih pride na dan Marsikateri pove, da je bil tudi v župnišču, pa nI nič dobil. Mašnik je oznanil, da vsak o-trok, ki bo šel k obhajlju, mota plačati dolar. Eh, gospod, le prodajaj svojega boga "ovcam" kakor ga je prodajal Judež! V jekUrnah delajo s polno paro. Nekateri naredijo po dva do tri Šfhte. Kar po Šestnajst do štiriindvajset ur ga udrfhi kongresu pa bodo jfrovo' delavci zaslužijo preveč. Nas pa je na miljone brez dela. KdOr dela, naj gara kot črna živina, da bo nazadnje tudi dobil živinsko pamet Lep pozdrav! — Poročevalec. v da v prvi vrati zahvaliti govorniku, dlU /„1 našemu glavnemu predsedniku, h sobratu Vmcentu CainkšrJu za obiskovalec prt-I dvorane delav-Je, je temu — MPerkne. • sem oni raj, je bilo pred petnajstimi Vj Mi!w leti Nova ceaaralva. Južnozapadna Azija je rodišfe duhovniških in v0JJ njegov Izvrstni fovftr in sledfečim sosednjim dhiltvom, ki so se udeležila z društvenimi zastavami, In sleer: Skala št. 5b, Clinton, Ind.; žensko društ*k> Studenček pod skalo št. 21S, Clinton Ind.; Delavski Venec št. 821, Terre Haute, Ind.; Prijaz-nost št. 305, Universal, Ind. In Združenje št 4fl, Shurkeville, Ind. Omenjena društva spada k S. N. P. J. Udeležilo pa društvo Premogar št Mi z., Clinton Ind. Zahvaljujethb se vsem omenjenim društvom, ki so pokazala ■aeviiic, »padajo Biidi S. 8. P. waukeeju več zahimahja in aktivnosti v kulturnem in poli- B^P B tičnem pokretu kot ga Je danes, .tem lah dasi imamo danea razmeroma nJem rojaki, kako i več kulturnih organizacij. Cela stvar izgleda kot da imamo nekakšen "overproductidn" v tem peiru ln da je preveč malih In nepotrebnih zabav in predatav, ki lilso zabave, nimajo kulturne-pomena, pač pa gre najve& Mi samo za denar, pa kričimo, aše občinstvo se , je tega prav pošteno naveličalo; ^posledica so prazni sfedeŽI tudi pri najboljših dramskih pred-stavsši in koncertih, in pa nemir od strani naše mladine. V takih razmerah in za tako občinstvo naj ima človek veselie do dela na kulturnem polju? Ali »e je Čuditi, da ne moremo zbuditi pri rojakih navdušenja za prednjo alov. doma? Seveda boste dejali, da vidim vse prečrno, a vendar ne škodi, Če se malo ogledamo, bomo videli mogoče ie temneje. Poskušalo se je Že na več načinom kako oživeti -zanimanje med občinstvom za dobre predstave, 1A sicer od fttrftfii bratsko velikodušnost in ae tako ftevflno vdeležlta naše prireditve. Hvala za cenjena darila naši novi zastavi. Posebno se še za-emo ženskemu društvu pod skalo za sveže cvetlice, prtneŠene članstVu rta Izbir. Zahvaliti se pa tudi moramo našemu zastavnemu botru in Ribiču in se-za d ko vidite ce-■M se članstvo S. N. P. J. zanima za uspeh svojih bratov, kakor pri veselicah, tako tudi V slučaju t bolezni, nesreči ali smrti. Pridite k nam, veselite se nami in bodite člani! Uživajte dobrote naših društev S. N. P. J. Z bratskim pozdravom do dHi-štva - Grozd »t. šti.HHH ra "Danica" in ,/pev. zbo-odseka društva "Lilija", ali brez praveta. TUdI reorganizirani ga uapeha. soc. klub It. 87 J, S. Z. Je posku-šai Obuditi zanimanje vsaj V po-litlčftem oziru, in priredil dvš-krat predavanje,, v angleščini. Ali tudi tukaj bi bila lahko ude->jakc Malberry, Kana. — Časi še spreminjajo. Na Breeay Hillu Je 19. aprila še ne petnajst let stara mati porodila dva otroka moškega spola. Nisem zaetonj opazoval, kako je nabirala za avoje gnezdo. Njeno Ime je Berta Klopčič, ki je zdaj poročena Hi-polaj. Posebno v Kansasu ae časi spreminjajo, kjer ao otroc pričeli roditi otroke in še kar po dva naenkrat Ljudje pravijo, da štorklja ob tej priliki h šla kar naprej Iz vasi. temveč se oglasila še pri mladem iumnla MI ■ -1 gieae izoorazoe popolnoma oo-visni od države in dk nekateri u-čenci ne marajo za stare, že vpo- verna Amerika danes rodi Rg, sfva nove vrste — flhančna in I dustrijska. Ameriški finančni Imperiji močnejše sile na uvel Morgnovo cesarstvo jekla je j gatejše kakor cela Jugoslavij ves Balkan* Italija in dežele d tralnovzhodne Evrope. Trije ii ?eriji — Morganovo jeklo, kefellerjevo olje in Fordovi tbmoblli — prekašajo v finai nioči vso Bvroix>. In kje so drugi! Četi imperiji hočejo, U ko pnikupijo vse evrojMke dei in jih izpremene V svoje kolor je. In to se najbrž tudi zgodi Takjeekohomski razVoj Kc centracija kapitala v rokah! močnejših, najsilnejših. Kapit je vladar. Najvažnejše pa je Imperiji financ in industrij maJb parlamenta, ne poznajo mdkracijfe v svojem bistvu, oseba ali par Oseb z fiajdebelJ šo mošnjo odločuje. In vse \m ge življenja padajo pdd kontrl teli Imperijev. O tem naj premišljujejo spavači, ki nam očifajo, da goli materijallsti, da nimi smiiht za lepoto, umetnost, dj in nekake višje ideji O, dovolj je smisla, ampak nkl da, v kateri ti SerVirajo rože ij pote, je tudi narejena iz sline materialistična Je! • • * Kaj je svdboda? V PeauvIHu, glasovitem frai coskem letovišču, kopališču in grallšču je bil Izvoljen za Žup na vkandidat, ki je imel slede program: Svoboda kopanja: vsaka žei ska se lahko koplje v kakAnciJ kostumu hoče. Svoboda igranja: v igralnica za denar ne sme biti nobene m je. fmmm^^m Svoboda noči: vse kazine, ki varne, iibalnice morajo biti i roko odprte noč in dan. L j ud. naj gredo spat, kadar hočejo vstanejo naj, Icad^u* se jim zlji bU ■ Mala pripomba: Deauville gnezdo bogataških zapravi j i vcc in orgijancev vsega sveta. • • • Novo podjetje v Collinwood je imelo 28. aprila izredno sej< Gospa predsednica je odprla s jo ln naznanila grdo nesrečo, se Je zgodila podjetju. Proklet brezverci so zaprli vodo. CU prosi za besedo in pravi: Ki nam če voda, ako bo vino? Pr« sedhica: Bedak, stari klobuki i ne pTeiajo v vinu! Soglasen skle je bil, da brez vode ni nič. Nat . sta bila Izvoljena dva člana -eden z zvezdo — da gresta brezveraklm "živalim" in zahU vata vodo. Voda mora biti, če n zlepa, pA zgfda. Člana še vrnet in javita, da ne bo nič. Brezver ska voda noče teči. Končno podjetniki sklenili, da bo c. ki žandar nosil vodo v kldbuku, d podjetje ne propade. — Brikjar bulevard, Collinwood, O. • • » Dogtdek št ss. Uta 111» Je bila moja prijs teljlca bolna. Obljubila je Mate ri božji, da podari romarski cer kvi na TVsatu zlate uhane, če • zdravi, ttes je ozdravela in prwi Ia me je, naj grem z njo na Tr sat, da izpolni obljubo. Določene ga dne prideva z vlakom v M fn potem greva peš na Tttst. Ki stopiva v cerkev, je bila prazna Nekaj čaaa sva molili in pot*a malo pregledavali cerkev. Pr»j» teljlca bi se bila rada Izpovrf* la. toda duhovni nI bilo nikjer Stopiva v zakristijo In Um ve nem kotu Je sedel debel menih. Pozdraviva ga s "hvaljen bodi Jezus Kristus", on pa naju • in vpraša: ."Sto hočete r Prijateljica odgovori: -Prišli svs na božjo pot. Jaz Imam dar za mj; ter božjo". — "Kakav dar vpraša spet menih. Ona mu« zlate uhane. Menih fteda in obra-Ca, nato pa pravi: "Ovo sij« to". Moja prijateljica Je MIs ► rabljene knjige. Na drugi strani taljena in sahteva uhaw ^ pa ae poudarja, da šotakl otroci | Ittoj )a mfnllo vse f*** bolj pazijo na knjige, ki eo Javna lastnina, nego na svoje lastne knjige, tembolj ko morajo plačati aa zgubljene ali poškodovane knjige. Učitelji večkrat pr* gledujejo. v kakem stanju »čenči držijo svoje knjige. — P. L. L S. spovedi. Menih pa reče: "Ovo j« sada naše I Majke bolje, n** ne dobHe". Tedaj sva der sva prišli. To Je b.ls prva In sadnje beftja pet » ^ nja pot v eerkev. — Marjr Br* ler. Blalne, O. |L T. BELfflo WTWE (Federated Press.) Rudarska stavka v Novi Škotiji. Glsce Bay, N. S. — Stavka j 2,000 rudarjev v 26. diatriktu se nadaljilje in edino provinčna vlada mor« ie končati krizo, ako energično intervenira. Premijer Armstrong je pred*nekaj dnevi ,K»vabil k sebi predsednika rudarske organizacije John L. Le-wjgs in Roya Wolvina, predstavnika British Empire Steel korporsclje, ter zahteval poravnanje »pora. Premijer je dejal odprto VVolvinu, da bi druiba morala dati rudarjem mezdo na podlagi lestvice iz leta 1924 kakor zahtevajo rudarji. Ako ne bo kmalu konec stJtVke, je zagrozil Armstrong, bo morala vlada posredovati. Wolvin je rekel po konferenci, da druiba ne odneha; Lewis je odgovoril, da bo cela rudarska organizacija v Združenih državah stala za stav-karji toliko časa, da zmagajo. Rudarji zdaj pričakujejo, da premijer Armstrong izpolni besedo in prisili kompanijo, da sprejme pogoje Btavkarjev. povprečna tovarniška mezda v New Yorku. New York. — Državni indu* strijski koirtlBar poroča, da je povprečna tedenska plača tovarniškega delavca v newyorški državi znašala v letošnjem marcu 128.45. To je približno 30c več kakor pred enim letom. Moški imajo povprečno $31.45, ženske pa $17.50. Poročilo se nanaša na 40 odstotkov tovarnifikih delavcev v državi. Povprečne tedenske plače v nekaterih industrijah so kot sledi: jeklo in železo $84.17, opeka $23.22, stroji $30.67,'avtomobili $33.47, čevlji $29.23, tiskarne in knjigoveznice $40.82, bombaž $22.23, volneno sukno $29.18, moška obleka $33.53 In ženska obleka $51.69. — Ženske mezde: čevlji $17.69, papirnate škatle $17.19, tiskarne in knjigoveznice $20.05, bombažne tovarne $14.87, volneno sukno $16.63, nogavice in perilo $16.54, moške obleke $16.02 in ženske obleke $25.32. Ženske v železarski industriji. Melbourne, Avstralija. — Žene ho začele v velikem številu delati v livarnah in drugih železarskih tovarnah. Delajo pod i-stimi pogoji kakor moški in prejemajo kot vajenke $4 na teden. Organizacija železarskih delavcev protestira proti uposlevanju žensk iz razloga, ker je to delo nezdravo za Žene. Delavska vlada izpoelovala kraj Ai delavnik. Brisbane, Que., Avstralija. — Delavska vlada v Queenslandiji uvede 44-urni delovni teden 1. julija 1.1. Plače ostanejo pri starem. Fotografski delavci v boju. New York. — Unija fotografskih delavcev je začela stavko v več študijih v New Yorku, ki se branijo dati 44-urni delovni teden in 10 detopustov v letu plačo. 75-letnica tiskarske unije. New York. — Tlpografična unija št. i, znana pod imenom "Hi* Six'\ je te dni slsvila pet-i »sedemdesetletnico svojegs obstanka. Volitve v strojniški oni j i. VVashington, D. C. — Volitve kI. odbornikov Mednsrodne zve ze strojnikov so bile končane 80 M!»rila. Izvoljeni so stari odbor »ik i z majhno večino. Predaed nik VVilliam H. Johnston je do-1 I okrog 19,00b, njegov proti kandidat Anderson pa 15,uje še stabilnost. Vse pojde gladko, samo da se njemu pusti voditi vlado. Stabilnost je pa stvar, ki je biznia potrebuje. Pustite ga v miru ip ne stresajte a-gitaclje v bizniški položaj! Vlagatelji lahko nalože svoj denar vpričo obljube, da se razmere ne bodo spremenile zaradi zveznega vmešavanja. To se lahko tolmači kot obljuba, da se federalna obrtna komisija, tarifna komisija in justični department ne bodo vtikali, do-cler kongres ne zboruje, v združenja industrijskih kompanij. Coolidge je na straži za velebiz-nis. On ne želi več postav, ne >reiskav in kaznovanja komercialnega banditstva. Melonizacija Amerike se mora razvijati v miru. j**!**. V tem duhu je tisk dežele prejel poduk. V tem duhu tx> tisk u-stvarjal v prihodnjih šestih me secih razpoloženje, da se zahteva "manj vladanja, manj poatav in več bizniaa. V senci te harmonije odide mr. Coolidge v juniju na x)čitnice v Novo Anglijo. JEČE NATUCENE S KRŠILCI VOL8TEADOVE POSTAVE. Amerika ta omejitev strupenih plinov. ženeva, 6. maja. — Theodore Burton, ameriški kongresnik in delegat na mednarodni konfe-rencl za kontrolo trgovine z orožjem in atrelivom, je dejal včeraj v svojem govoru, da Združe ne države atfeme po omejltv "ml narodne trgovine s strupe "imi plini. Rekel je tudi, ds tr Kovina z orožjem in municijo v *vrho vojne ne more biti odprsv 'jena toliko časa, dokler ne pride »pložno razoroženje. '»••■letna starka sapoetHa 19 Chleago, m. — Profesor fl-mer S. Rlfgs, kustos pftleonto-logičnega oddelka na Fieldovem muzeju, ae je vrnil s dveletnega potovanja po Juini Ameriki. Tam je nabral okrog oefcm sto fosilnih ostankov, ki pričajo, ds so tam živele polasti pred 6,000,-000 do 16,000,000 leti, o kakor-šnih človek ni aanjal. ■tu so živele živali, ki ao imele grbo kot velblod in rilce kot 4-pir. Tu je tokaodon, ki je v splo-šnem podoben povodnemu konju, pa je imel velik sekač. Nadalje je živel tu fororak, žival, ki je bila podobna ptici, a se je prehranjevala z mesom. Glava te Živali je bila tako velika kot konjska. Živela je tudi borhijena, ki je bila tako velika kot medved I rt je vživala sirovo meso. Prvo poletje je profesor s svojo ekspedicijo preživel okoli Santa Cruza v južni Argentini j i,Sii je bila nekoč del sveta za se. Kajti živali, ki žive tam. Se ločijo od živali V drugih krajih. Profesor pravi, da ao tukaj Živele strašno velike živali, ki niso bile vajene napraviti ddsti pota. Poleg njih ao živele konjem podobne živali, ki so bilo Nrnlh nog. Kasneje so prišle v pokrajine živsji iz drugih krajev, m^d njimi sloni, konji, medvedi, vol kovi in k mačji družini stradajoče živali. Dasiravno je efcspedi-cija dobro preiskala pokrajino, ni našla človeških kosti. Ekspedidja je prepotovala tisoč milj in je deloma ''Mila poti, ki jo je hodil Charles Dar-win pred približno sto leti Nekaj okostij so našli tudi ob obrežju in druge v pokrajini "Tarija Bolivia", ki je poznana pod imenom "dolina okostij velikanov". Krog te dolin? s« raz prostira gorovje z 12,000 čevlji visokimi vrhovi. Tukaj so 'izkopali že veliko okostij predpotop-nih živali. Zadnja ekspediclja je pa izkopala največ okoatij pred-potopnih velikanov na obrežju D. C. Davles, muzejski ravnatelj, izjavlja, da Je ekapedkija prinesla s sabo taxo veliko zbir-(o, kakor še nobena ekapedicija pred njo. GIBANJE ZA GOMPERSOV SPOMENIK. Waahlngton, D. C. — Redna četrtletna seja ekaekutive Ameriške delavske federacije je bila otvorjena 6. maja. Predsednik Green je povabil razne delavske voditelj«, naj pridejo v Waah-ngton in se udeleže razprsve o načrtu za posta vi jen j« spomenika pokojnemu Bamu Gotnpersu. Dizon, III. — Šerif Risley o-kraja Lee je odklonil deset kaz-nencev, ki so mu jih poslale avtoritete iz Chicaga, da presede kazen, ki so jo prejeli zsradi kršitve Volsteadove postave. Šerif je izjavil, da ne more sprejeti nobenega jetnika yeč in da so J«-če v bližnjih okrajih Ogle in Bureau prenapolnjene. Obsojence iz Chicaga, ki so kršili Volsteadovo postsvo, so navadno pošiljali v okrajne ječe bližini Chicaga. Zakaj so Jih sdsj poslali dalje proč od Chica-gs, noče nihče ismed federalnih uradnikov komentirati. Nekateri govoii, da so obsojenci v bližnjih okrsjih okrog Chicaga uživali gotove prostosti. Fskt je ta, da so ječe natlačene z ljudmi, ki so kršili Volsteadovo postavo. Pana. III. —Tu J« umrla Mag t pokazali, da se lahko lotijo tudi angleške drame. Nekatere je sicer izdajal domač akcent, toda v aplošnem so dobro opravili kar se tiče jezika. Pohvalno besedo Je treba Izreči o Joškotu Ovnu, ki Je Imel grtavno vlogo, Fredu Zalajmlku, Johnu Olipu, Dona!d u LotricMi, Minki Aleš ln Heleni Underwood, katera Je zdaj prvič nastopila na našem o-dru In Ukoj pokazala, da to lah ko le dobra moč na odru. Pripomniti Je treba samo fte to: Kadar ima občinstvo v rokah tisksn program, J« napovedavanje točk z odra absolutno Bet»-trebno. Koncert pet škrga ibora "Save" hUaglk^BpHJ Slovenski delavski pevski sbor "Sava" Je imel v nedeljo popoldne svoj običajni spomladsnski koncert v veliki dvorani S. N. P. J, Program je bil prlllčno obši ren In nad vse pričakoVanj« dober. Nastopila so štiri slovenska pevska društvs ln nam dala precej užitka. "Sava" sama Je po Ia >»ranl. Na prim*r tonor solu Je pradria v nov papir. I sladil bas solo Clementa Lovkhe- Vssli Iz Ji|NlavlJf Izkopnlne na Barju. — Dne 18. aprila Je Matija Grdina (Slu-ga), posestnik iz Prevalj št. 12., pri trebi Jen Ju jarka v Preserju (Zakotek pod Sivčevim gričam) zadel na približno 0 m dolg ln 1.25 m širok čoln, Izdelan Iz hrastovega debla. Knakr izkopnlne so Isvršill tudi domačini ns Te-glovem mshu (Kravja (jot) In Kamniškem mahu (Pri konju). požar. — V Zadovinku pri Krlkem Je v gospodarskem poslopju posestnika Ivana Sikov-Ika Izbruhnil požar. Hlev in kozolec sta {»gorela do ta). Zgorela Je tudi krma, mlatilnica, mnogo lesa in vse poljsko orodje; po> glnila J« tudi ena krava in eno tele. Skoda znaša nad 200,000 Din. Domneva s«, ds je |s>žar zanetila zlobna roka. Bnmomor. Dne 15. aprila si j« posestnik Ivsn Nossn (p. d. Kmetov«*) iz Hlnovic« pri Sodra-žld, očlvldno v hipni duševni smedenosti prur*zai s britvijo šile na vratu. Mati ga J« našla mrtvega ns jssiUIJI v mlaki krvi. Nosan Je živel dalj« časa v Ameriki. Zapušča Ženo In 6 otrok. Bil J« sker dober ddsvac in obče spofttovan. j Umrli % Trbovljah i Jože Kup-nik, rudarjev sin, 7 mesecev aUr v Ratjfh Iti. — Cecilija Gar-madnikova, zasebnica, 76 \H stara, Iz Trbovelj, — Lovro Stan-Ur, rudarjev aln. 10 dni, Ratje IZB. — Jožefa KunaUtlJov«. ru-dBrJevs hči, 8 t^lm-, Ratj« 62.— Jožefa Plračnikova, rud. hči, 8 tniru , lx>ko ,176. — Frančiška Igrlčmkova, zaseimka, 77 Ut, Sv. Katarina. — Blaž L*>rW, u-božac, 60 lat. Sv. Marko. V Ma rija Garabinkova, uboga. 86 M, Kneidol 12. — Matija Prašni-kar, rudar, 60 lat, Gaberako 16, mSSK Franklin, Kana,—BpodsJ navodons druttva ao ml dsrovsls aladala v vsota: Druttvo It. 1117 Jo darovalo «6, • t. 18—«1, 17«-««. AL 74-—št. m --V. It. Wl~«l, It. -0W «1, lt.^7-«8.4«, It. 1IH>-«1, II. 881—«8, št. 188 -88.60, It. 4«—«1, It. 81-4l. Št. 7— 88, It. 5U-41, It. 866—88, It. 888- Jl, It. 183 «8, It. 87 4\, It. 81«-— 1,76. It. 868—«8, It. IM4 88, It 481 -4«, It. S4«-#l.«0. It. 478—«8, M. 4 —«6, It. 40C-a8, It. 878—«1, It. »I- SI.60, It. 800-11, It. 401—«|, It. 1«8~ I.B0, «t. 81» U, Si. loo 8'J.lt. 887-1, It. 488 —«8, H. 8U —«4, št 181-«1, It. 688 «8.60, It. 118—«1,T«, It 447—«1, It. 800—8.60, It SS «1, It . 16- -«8, št 480-«8. *t 818—«8, It 41«—«1, It. 00~|t, It 88 -18, M. 68 —«1.60, It 8« It. 446—«1, št. 486 —91, St. i!...,.,, KM HI J. H. g. 47, BMPIsM, IV,,,«,«,..,, 88, lw8BHt Ps,.....,..i 1. Cmmššf IB.,,to...,,*«.., tU, MMflfl. Ps>........ 41, CHnios, fnd,,,,.,.,.,,,,, NkapaJ ......... | TAJNI6TVO J. 8 klys. N. V.,.. »Und. O.,,.., sa, sM, »»»»,• AfiNraJt« zi MfiiiVi(iHI Mate Mara: iBtfrvKTor (Iz delovanj« hudičevega.) > L Hudič Lucijan »e je ves potrt priplazil iz pekla na svet. Njegov predstojnik ga je bil pred vsem starešinskim zborom o-zmerjal in ga imenoval največjega bebca in lenuha, kar so jih kdaj videle podzemeljske stene. Peklo ga je to in gorko premišljevanje mu je še bolj razgreva-lo črne možgane. "Največji bebec nikakor nisem; aaj sem vendar epravil v pekel ie marsikatero dušo, ki je bila zares pobožna! Pa mi etari očita, da mu dovajam samo brezverce, vernika pa nobenega! Kakor da bi mu brezverci eami od sebe cepali v past in kakor da bi bilo verne res tako imenitno loviti, da je naš stari še čiato po starem kopitu in da ne pozna sveta!" Lucijanu je njegov predstojnik naložil težko nalogo, da mu mora privesti kaj izrednega, sicer ga pošlje na Brezje in bo moral devetkrat po kolenih okoli glavnega oltarja! Br . . . Streslo ga je. Bebec Lucijan nikakor ni bil, pač pe len do akrajnoetl in pa pijači udan. Za en liter vina, so govorili o njem, da bi izpuetil dušo iz rok, za dva litra bi pa celo misijonaril čiato v krščanskem duhu! Taka neznačajna svinja da je bil! In to je prod-| stojnika jezilo; zato mu je moral enkrat pošteno zabrueitf v zobe, kar mu gre. Lucijan je premišljevaL Poznal je svojo dobro stran, pa tudi svojo slabo. "Kakor vse kaže, zdaj ne bom smel nekaj čaaa več piti !" In popraskal se je po svojem črnordečem noeu, žalostno pomahal e čopastim repom, še enkrat pomislil na kraško in dalmatinsko črnino, pa odločno zmajal t glavo: "Nak — toliko čaaa niti kaplje več!" In Lucijan je šel trezen na delo. II. Gospod Skrbina je bil vsestranski vzor in težko je označiti na primeren način njegove vrline. Rojen je bil pod erečno njegov značaj kakor pisan iz najboljših del velikih pisateljev in globokih mislecev (Kajti samo veliki pisatelji in globoki misleci vzgajajo in to vedno!) Težko je reči, katera njegova krepost je bila največja, ker so bile vae velike. Oblečen je bil vedno dostojno in ni. k dar mu ni visel kak gumb v poslednje?) stadiju odpadanja od euknje. V politiki je iz načela hodil z desnico, bil je pravoveren in nasprotnik reform in revolucije, prijatelj miru in zlate srede. Pil ni in kadil tudi ne, kar mu je dosti pomagalo, da ee je solidno oženil z zvestim srcem in z delavno ročico. PoevetU se je učiteljskemu poklicu; kajti sejati prave in. do-bre misli v mlada, dobra srca in oblikovati pravilno to našo dovzetno mladino, kaj je pač lepšega! In goepod Skrbina ai je natančno izdelal in zamislil avo, učni načrt in ai ga napisal in ga od dne do dne izpopolnjeval. In pred njegovimi očmi je vstajala prelepa slika njegovega vzornega delovanja. r' « ■ ii————^— ŽRTVE Povest. Spisal Pr. Sera/in. Sprejem je bil torej končan, toda elovee-noet še ne. Bilo je še za učitelja in načelnika gasilnega društva dovolj prilike, da se izkažeta. Za zvečer je bila določena namreč še razsvetljava in podoknica gospodu župniku. Imeli ao poti tri umetne ekladbe kmečki pevci pod učiteljevim vodetvom, gasilno društvo pa naj bi bilo prisostvovalo s pisanimi lampijonl in gorečimi bakljami... In ree, komaj se je bilo zmračilo, pa m začeli prižigati eveče in evetiljke razne velikoeti po oknih. Neki dovtipnež je bil celo že precej po koeilu postavil na okno šleker z lojeno svečo —svečnika ni imel—jo prižgal ter kričal na mimoidoče: "Ce ste za kaj in če imate kaj/priigite zdaj eveče! Po noči bi veakdo svetil, ko je luči titbs! A kakor je bila atvar zapeljiva, poanemal-cev vendar nI našel, in vel drugi eo prižgali luči šale na večer, kakor eta bila ukazale učitelj in Bas ton, in kakor je to poveod navada .. Kmalu nato pa, ko je bila zažareU vaa vaa v čarobni svetlobi, je naatopilo gasilno društvo s svojimi različno oblikovanimi pisanimi lampijonl In bakljami svojo pot akoai vaa. Da bi držali bolje korak. In ker je pri takih prilikah brez godbe prepuato, najel je bil načelnik gasilnega društva nekoga, da je igral harmoniko pred njimi. In tako eo stopali po-žarnikl lepo razvrščeni prav po vojaško gori proti župnišču, za njimi pa je drevila v nepo-pleni radoetl cela vaa, kajti to nI bil majhen dogodek za Poljane! .. Prod župniščem je bil že zbran pevski zbor z učiteljem na Čelu. Le-ta se ni malo jezil na harmoniko, češ, da kaj takega na celem evetu ni, da bi pred gaailnlm društvom kdo harmoniko igral; a Raston je bil prepričan, da govori Iz učitelja sama nevoščljivoet, in velel je nalašč še eno zaigrati, da bi oni ne mogli še zapeti. Ko pa je bjla naposled harmonika vendarle Utihnila, je dal učitelj znamenje, In preprosti kmečki pevci, ki ao črez dan delali na polju, aH pa krpali hlače ln črevlje, ali pa kovali v kaki kovačnicl, eo zapeli tri zbore kar za vratjo, brez oddlhljaja, In to anme težke umetne skladbe . * Petje nI bilo ln ni moglo biti lepo, toda učitelj je bil zadovoljen in ponosen. Čaka! je aamo, kdaj ee odpre kako okno pri župnišču In lareče goepod župnik svojo zahvalo ter presenečenje. Zahvale pa je takel tudi načelnik gasilcev, kajti bil nI na svoje lampijone nič manj ponoeen nego učitelj na svoje pevce. A varala eta se v svojih nadah bridko oba. 2upnik je fotovo voflcl. zakaj se gasilno društvo in pevci tako dolgo mude pod njegovim oknom, a bil je neuamlljen. NI se prikazal sam, ampak poslal je evojo kuharico ven kaj, ki je navzočnim na kratko povedala, da bi gospod župnik radi počivali. . Poparjena sta odšla učitelj in Raston vsak a svojim krdelom proti domu. Prejela sta slabo plačilo za svoj trud ft* III. Prihodnjo nedeljo se je vršilo na slovesen način umeščevanje goapoda župnika. Ob desetih Je bila peta maša in pridiga. Župniku se ni bilo posrečilo, dobiti govorniks. zato se Je moral predstaviti svojim šupljanom sam. Isnebil ae Je te naloge ns način, kl je vzbujal celo pri najpriprofttojšlh kmetih ne malo začudenje. To, kar so čuli Poljanci pri tej priliki a pritnice, je bil pravi pravcati slavoepev o sebi to je bila apoteoz* butne o*«be! Marsikateri poslušalec al je mislil po tihem : bi kdo drugi govoril to, naj bi že bilo, ali tako Župnik pa nI Imel nikakih pomialekov, povzdigovati sebe. Bilo mu je do tega, da vzbudi tem večje spoštovanje do evoje osebe. In niti najneanatnejšlh podatkov o avojem življenju nI zamolčal. Vae. kar je bilo v zvetl ž njegovim ilvljenjem, ee mu je sdelo velevaftno. Povedal je ljudem, kdaj je bil rojen, in da so me dali pri kretu gn*|«xt*ko, Ime Rajmund. S posebnim poudarkom je naglašal, da je bil rojen v meetu, kjer je bil njegov oče doktor zdravilstva—pravzaprav je bil le ranocelnik—dalje, da ao njegovi bratje že veliki goejodje, da je bil tudi on že namenjen za višje šole na Dunaju, pa da je čutil v eebi drug ppklic in da ai je rajši izvolil duhovaki stan, ki je najtežavnejši, a tudi najlepši, naj-častitljlvejši In zdaj je začel župnik govoriti o vzvišenosti duhovskega atanu; primerjal je alužbo duhovnikovo e službo angelov v nebesih ter prišel do zaključka, da je elužba duhovnikova imenitnejša od elnšbe angelske, ker angeli ne opravljajo vsak dan ev. daritve, ker ne zsuživujo vaak dan Najavetejšega kakor duhovnik..'. , Goepod Rajmund ni bil slab govornik, to ee mu je moralo priznati; govoril je gladko, z zvenečim glaaom, in tisto nenaravno, afektirano Nagovarjanje besed je priproetim poslušalcem celo imponovalo . Po maši je bila velika pojedina, kakor je običajno pri takih sloveenoetih. Jedli eo jako fine atvari. Niti postrvi niti divjačine nI nedo-stajalo .. Povabljenih je bilo dosti kmetekih veljakov, potem nekaj goepodov iz bližnjega trga, in popoldne Je dospelo tudi več duhovnih tovarišev župnikov, ki pred radi cerkvenega opravila niso utegnili. Povabljen pa ni bil ne učitelj, ne načelnik gasilcev. Oba je to hudo peklo, ln zgodilo se & da sta ta dva, ki ae ko tekmeca pri ftanekefti spolu, nikdar niata prav trpeti mogla, tieto poldne eedela skup v gostilnici ter črez vea evet prav grdo zabavljala .. 7 Bila je tudi njiju združila nesreča, kakor ee to tolikokrat zgodi! Sicer pa ju je čakalo še hujše razočaranje. NI trpelo dolgo, ko sta ee uverila, da jima novi župnik nikdar ne bo poeeben prijatelj. Učitelj je dobil nekega dne od župnika pie-mo, v katerem mu je naznanil, da takega petja in orgljanja v cerkvi ne bo trpel več. Govoril mu je mnogo o cerkvenem duhu, o reanoeti, ki mora vladsti v hiši božji, t*r mu napoaled namignil, da si preskrbi drugega organiata, če bi njegovih ielj ne uvaševal. To Je bil za ubogega učitelja hud udarec! Slo mu Je namreč sil za stopetdeset goldinarjev, katere je dobival kot organiet, ali ps za ugled, kl ga je užival pri občanih! Kajti Poljanci nieo ljubili eocilijanskega petja, ampak ao zahtevali, ds bodi petje In orgljanje v cerkvi veeelo, po-skočno, tako, da ne povzdiguje eamo, temveč tudi privzdiguje človeka... Bil je torej lahko prepričan, da pride pri ljudeh ob veo veljavo, ako ae ukloni volji župnikov!, tembolj, ker ee je večina Poljancev za uspehe njegovega učitelje-vanja brigala ubogo malo In j$ videla v njegovi oeebi pred vsem le organiata. A boj v njegovih praih ne bil tako hud, ko bi ae ne bil bal, da bo trpela tudi pri nežnem spolu njegova veljava. Saj je bil nekoč poskusil že tudi s cecilijanakim petjem. A pevke eo bile prve, kl so se mu uprle. "Kdo bi to dolgo-čaano zavijanje in javkanje poslušal P tako ao se mu odrezale. In kakor pevke ao miallle gotovo tudi vjte druga dekleta! To pa njemu, ki se je ženil, nI moglo biti vae eno!... Toda stopetdeset goldinarjev na leto—ne, teh nI mogel pogrešati! In zato ae je napotil osebno k župniku ter mu z veo ponižnostjo izjavil, da ee popolnoma atrinja ž njim glede cerkvenega petja. Iz načinov, kako je govoril učitelj ž njim, bi bil tupnik lahko poenel. da ne stoji pred njim mož energične samovolje, kl bi bil apoeoben, doleti mu zapreke pri izvrševanju njegovih načrtov; uvidel bi bil lahko, do bi ga ne etalo mnogo truda, dobiti učitelja popolnoma na evojo stran; toda tistikrat še nI bil prodrl tako daleč diplomatski duh velikegs Leona, tistikrat je vladal v spodnjih plaateh hierarhije še bojeviti pg IV... "Cerkev je naaprq$nlca nove šole. orgo mora biti duhovnik nasprotnik učitelja!" tako je mlalll župnik ter si izvil na U način sam is rok orodje, ki bi mu bilo lahko vrlo dobro elužilo v dosego njegovih namenov .. Načelnika gasilcev udarec sicer ni zadel ta-ko narevnoM kakor učitelja, vendar pe še zmeraj dovolj občutno. prlhodajtt.) klopeh. Živahne njih oči ae naravnost v njega. Niti ed ne gane. Pozornost in pazljivost učencev je naravnost odlična. On jim razlaga. Potem poizkuša, kako ao razumeli in kaj so si zapomnili. Odgovori ao izvrstni. In tako dan za dnem. Nadzorniki ee temu čudijo in njemu — učitelju Skrbini — čestitajo k izrednim uspehom ... Iz prelepih sanj vzbudi gospoda Skrbino trkanje. Vstopi Lucijan. "Moj poklon, goepod učitelj. In je Lucijan pravil; da potrebuje inštruktorja in da so mu njegovi prijatelji priporočili njega, gospoda Skrbino . . . Dobro ae je to zdelo goepodu Skrbini, le še ogledati ai je moral tega gospoda Lucijana. Gospod Lucijan je bil zdrav, prikupen mladenič dvajaetih let, morda nekoliko preživih oči, sicer pa splošno jako doetojne vnanjosti in finega vedenja. Iz boljše hiše! (Hudič je ponavadi tak, če ni nag.) In sta napravila dogovor. Učenec Lucijan je vzbujal ns-ravnoet občudovanje Skrbinovo. Par ur — pa tak napredek! Sijajen epomin, oster razumen pa marljivoet! Izredno bitje, ts mladi Lucijan! (Kakor vaak vrag pač.) In tako ee je zgodilo, da je goepod Skrbina pridržal svojega učenca večkrat pri koeilu in ga predstavil svoji ženi. Gospod Skrbina se je hudomušno smehljal deviški tkdregl in deški skromnosti Lucijanovi, ko je prvikrat sedel v družbi gospe Skrbinove, Id nikakor ni bila naša. Goepej pa je bil Lucijan tudi jako všeč. Kakor je pa bil gospod Skrbi ns z Lucijanom nad vse zadovoljen, tsko ao mu učenci v šoli začeli delstl skrbi. Oni vzorni, prek tsko pazljivi in pridni učenci ao kar čez noč poetali ničvredneži: začeli ao lagati, nehali ao paziti in učiti ae in on jih je moral ne-prestano opominjati in jeziti ae nad njmi^»n < Oni dan na primer je prišel v razred in ns tabli je bil narisan on ssm — z ogromno fajfo v u-stih in s kmetako marelo pod pazduho! In vaak ja trdil, da ni on tega narisal, zs drugega ps ne ve, ter ga ni videl. In je bil vea razred ljuto o-zmerjan in zaprt Pa ko bi eamo to bilo! Pa ao ae začele goditi še hujše atvari. Okoli katedra je našel raztresene sledove cigaret. Preiskava po vaeh šopih je »kazala, da noben učenec nima abaka in cigaret In tako je šlo dan za dnem. Goepod Skrbina ni pil in tudi ni klel. Odkar ps je nastala taka zmeda pri njegovi pravilni vzgoji (pravilna vzgoja je ona, ti je pravokotna), je začel poma-em kleti in piti, potem pa vedno bolj in bolj. Goepod Skrbina je nastopil rakovo pot. ni. Lucijan je razpredel svoje de-ovanje ns šolo in ns dom skrbi-nov. Se preden je bila ura oeem, je ucljan že stal v razredu. Premagal se je ob pogledu na božjo sliko tam spredaj in pretrpel o-čenaš, ki ga je učitelj odmolU pred poukom, in ee potem pripravil k delu. Pustil je nsj prej, da je gospod Skrhina nekaj čaaa nemoteno rsslsgal. Potem pa je stopil k najbolj živemu učencu in ga od zadaj pošteno vščipnil v uho tako, da je fant zacvilil, se bliskoma obrnil in svojemu součencu, kje eedel mirno za njim, priso-I krepko klofuto. Lucijan se je nevidno — neviden je bil v šoli vedno — umaknil; kajti etvar se je sdaj lahko razmotrivala brez njega. Goepod Skrbina je vzrojil. Ivan je trdil, da ga je Milan uščipnil za uho, Milan pa, da to ni ree. peč pa, da ga je van udaril. Ivana eo videli, ka-ko je Milana klofnil. Milana ni nobeden videl. Ivan je za kazen moral v kot In je bridko zajokal nad krivico: aaj ga je še uho bo-IHo . • , Hip nato ee začuje po vsem razredu pritajeno emehljanje.. J Učitelj gleda, kaj je' to. in vidi. da se večina učencev le komaj »držuje bučnega ameha . . i "Zakaj se smejete!" Nazadnje se oglasi eden: "Goepod učitelj, na hrbtu ima-te liat!" Goepod Skrbina eeže zad in v rokah ima velik list in na liatu|| narieeno kamelo s njegovim ob- g Lucijan ni odšel naravnost domov iz šole. V šoli mu je bil u-speh zaaiguran. Le še na domu! Odločno je koračil čez trg, napisal na liat par beeed, jih zapečatil in oddal postreščku z naročilom, naj to takoj nese v šolo goepodu učitelju Skrbini. Nujno! Sam pa je stopil k goepej Skr-binovi, ki je že nekaj čaaa bila njegova. "To je dobro, da lahko takrat prideš, ko njega ni doma!" "Res sem srečen!" . . . Par minut nato pridrvi domov goepod Skrbina in najde evojo ženo z Lucijanom, tsko in ta-J50 . . . Zabliskalo se je enkrat, dvakrat . . . Ljudje, ki so prihiteli, ao našli dva mrtva. Za Lucijanom ni bilo nobenega sledu. ■ tega en* v^daj in en» eoba je na podstrešju. Elektr* na luč, voda, plin in kopalni, i Cena $6400.00. Oglasite se L 2643 S. Ridgeway Ave., Chii go' "L_(Adv.)| PIANO KOLE POZOR TAJNIKI IN TAJNICE! * Ker je stopila dne 15. aprila t. L nova poštna postava v veljavo, da bo poštnina privatnih dopiank in razglednic Jamo vse tpjnlk* in tajnice In fiane naših krajevnih društev in S. N. P. J. da naj prilepijo na naše posebne vov članov znamko za 2e in ne vač za bodo opremljene s predpisano poštnino 2Cf naslovijencu sploh ne bodo dostavljene. Ako imata več kot 4 pramenih naenkrat, danita dve, ali vač teh kart v kuverto in Jo odpošljite kot pigmo z 2c Upravništvo "Prosveten POSKUSITE TO NA VAŠIH LASEH »n^u 15 DNI ld pokaše resoltat. m ailHH Mikali* katartoM m unili mikrob.. ki aalfejajo L' iaaafeaj. laa. fcraa. Mrli*** odpravila prahlaj. law. to »raeratfk »Mavca* toa motom la «au«. rallJito »ta vala to» to aa*k» pradno j, »no to vpmlajta m »roko A VMES CO. 41S So. Deartara 8t„ H let, . Clikaro * poakuftnjo. šglttrajte za "Prosvefe"! 1 t 3 4 5 e T S 9 10 U 12 IS 14 15 IS 17 IS ie to ti ■st 23 24 ts ts 17 ts te ts ti Tamo Lfrpe naša domovina..... uj savuii ............... Dalmatinski fiajka«....... TI več apavaš, Milko moja. Moj Diasve '•>......,.,, Sarajevo I Djačko kolo... «1-00 • 1.00 • 141 . 1.00 . 1.00 • 1.00 . 1.00 -........iS Zorie* ...............m NOVE o. a. S. BOLE C^grvaU oj junad (march)a 00 pls ttvatskT?::::::::;; S ........ Miruj, miruj sros moja..... 75 Mi H ......................... ***** "®JS ................ 1.00 c™*™*.....1.00 Toško noti, talka misli.....1.00 Odja se moja mile«........ ftto se bera misli moja.......... 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 Natsndslha Blago, blago...... BUJodl mjasM .... Poziv •»••»•«..,, La Paloma....... La Marsoillaiso... MH pe aaš BEZPLATJfl BATA* LOG piano rola, gramofona I preko 400 »snih plota: šaljivih, vtaalih. rst-aih, Ijubavnik, I tsko daljs. Momchilovich Brothers 141S So. nssedway »T. LOUIS. KO. SAMO 6 DNI PREKO PARIŠ - - 16. maja FRANCE - 30. maja navnn-»AiišEo raieTAniščs v Kabina trttjoga rasrada s umivalniki in Ukočo vodo ss I. 4 sli 6 ossb. Franooska kuhinja In pijaša. SreaehJ&ie It STATB ST. NBW TOBK lOt N. Doarbora St, Cfckaio, m ali Ifhhl DA SKUHAŠ DOBRO PIVO, PIŠI PO NASE - PRODUKTE. v zalogi slad. hmelj, sladkor In vsa drugo potrebščina. Poskusite in se prepričajte, da jo doma pri na«, kuhani vedno le najboljši ia najcenejši. Grooarijam, sladčičarjem In v prodajalne šelesnine damo primeren popust pri večjih naročilih. Pišite po informacijo aa: FRANK OGLAR, 4401 Saaerlor Avenae, Clevslaad. O. sprejema ka v tiskarsko 0mtspaiaj0čakla. Tiska vabOa za veselioe in shode, vizitnke, časnika, knjige, koledarje, letalce itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jeziku in drufih« vodstvo tiskarne apelira m clabtv0 s. i. p. j., m tiskovine naroča v svoji nSKMM. 1 CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE »VRSTE. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO 11-SKARNE. Pišite po iaformadje aa naslov: & N. P. J. Printer?, 2667-59 South Lawndafe Avenne, Chkafo, DL TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI .VSA UST-MENA POJASNILA. J