Leto IX. st. 24« jutro" xvii., st« 136 a) Ljubljana, ponedeljek 15» junija 1936 w^iüvü^ivu. ujuuijaxut, ajaaujeva Ulica & « Telefon St. 3122, 8123, 312«, 3125, 3126. Enseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica SL 11. — Telefon fit. 2455, Podružnica Celje: Kocenova ulica fit- 2, — Telefon fit. 190. podružnica Jesenice: Pri kolodvoru fit. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta fit. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-erartnerja. Cena 2 Din Ponedeljska Izdaja „življenje in svet" UrecuuStvo: LJubljana: Knafljeva ulica 6. Telefoa fit. 3122. 3123, 3124, 3125 Ul 3126 vsa I' ponedeljeK zjutraj. — Na roča se posebej to velja po pošt prejemana Din 4.-, po raznaial dh dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefot fit. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. TeL 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifo. Ponedellska trdai* »Jutra« !zha1>- PRED REFORMO DRUŠTVA NARODOV Prizadevanja za ohranitev prestiža ženevske ustanove, ne da bi bil ogrožen evropski mir Ženeva, 14. unija d. Madariaga je izdelal spomenico o reformi Društva narodov, na podlagi katere naj bi se odpravile največje pomanjkljivosti negovega statuta/ ne da bi se statut sam izpremenil. Spomenica je bila predložena več članicam Društva narodov v proučitev Predvsem predlaga Madariaga omejitev uporabe čl. IG. Ciani Društva narodov naj bi imeli pravico toliko časa odrekati polno uporabo čl. 16. dokler ne todo v Društvu narodov včlanjene vse države in dokler ne bo izvedena razorožitev vseh članic. Njen predlog določa nadalje sprejetje novega vzpodednega statuta, v katerem bi ne bilo čl-10 in 16 ter nekaterih drugih določb sedanjega statuta, ki so dajale povod za nesoglasja. Ta omiljeni statut bi bil namenjen za države, kakor so severno-ameriške Zedinjene države, ki nočejo prevzeti vseh obveznosti sedanjega statuta Društva narodov. Madariaga je mnenia da se more sedanji statut v celoti uporabljati le tedaj, če postane Društvo narodov univerzalno in če bo gospodarski položai dopuščal popolno izvajanje sankcij. Italijanska akcija za zbližanje z Anglijo Rim, 14. junija, o. Rimska diplomatska akcija za zbližanje z Anglijo se z vso vnemo nadaljuje. Politični krogi še vedno komentirajo Chamberlainov govor, o ka. terem pa sodijo, da predstavlja mnenje le enega dela britanske, vlade. Tudi listi izražajo dvom. ali ne predstavlja Chamber, lainov nastop le nov manever Baldwinove vladne večine, ki mu še ni mogoče dognati njegovega namena. Ce bi bili Angleži odkriti, bi moral Eden sedaj podati ostavko, dejansko pa bo, kakor vse kaže, še nadalje ohranil resor za zunanje zadeve in bo nastopil tudi kot glavni faktor za za_ ključitev cele serije regijonalnih pogodb v smislu projektirane reforme Društva na. rodov. V to svrho b° imel že v Montreuxu celo vrsto konferenc z zunanjimi ministri in drugimi zastopniki evropskih držav. V Parizu se bo sestal z Blumom in Delbosom. še pred prihodnjm sestankom lokarnskih sil pa bo njegov najožji sotrudnik lord Halifax odpotoval v Berlin k Hitlerju. V svojih poročilih iz Pariza ugotavljajo listi, da francoski diplomatski krogi niso nič kaj navdušeni za Chamberlainove načrte, ker smatrajo, da je angleška vlada pričela izvajati akcijo, da prisili Francijo k novi angleški orientaciji. Prav zaradi tega ie Chamberlain nastopil s predlogom za ukinitev sankcij še preden je Delbos govoril z Edenom. Morebitna izprememba angleške zunanje poJ:tike bi po francoskem mnenju mogla dovesti do preure_ ditve Društva narodov v tem smislu, da bi se zmanjšale cbveznostj njegovih članov, predvsem pa Anglije, ki bi se rada čim bolj razbremenila za primer kakega konflikta na kontinentu. Francoski sistem ohranitve mirovnih pogodb je bil silno prizadet že z nemških izvršenim dejst-vem od 7. marca. Angleži bodo skušali sedaj izrabiti morebitno notranjepolitično slabost Francije, da mu zadajo smrtni udarec. jTribuja« naglasa, da je franco, ska vlada postavljena pred dilemo in da ni izključeno, da bo pod pritiskom večine angleške vlade, ki ni istega mnenja kakor Chamberlain, nastopila v Ženevi za ohranitev sankcij. Anglija namreč v nobenem primeru ne b^dopustila, da bi Društvo narodov poetato koalicija držav, ki so proti Nemčiji. Aneksija Abesinije ne bo priznana London, 14. junija, d. Reuterjev urad. Francoski poslanik Corbin in oelgijski po. slanik Cartier de Marchicnne sta Se včeraj sestala z državnim podtajnikom Vansit-tartom. 9 katerim sta razpravljala o položaju, ki je nastal po govoru finančnega ministra Neuvilla Chamberlaina Ne glede na to, da ni bila francoski vladi poslana nobena zaupna angleška nota, obstoja vzrok za domnevo da predstavljajo Charmberla:nove izjave za francosko in belgijsko v'ado presenečenje. Obe vladi sta bih sicer sproti obveščeni o pogaja, njih med italijanskim poslanikom Grandi-jem in angleškim zunanjim ministrstvom, vendar pa nista pričakovali, da bodo do-vedla do tega koraka Biilo bi namreč nezdružlijvo s častjo Velesile, če bi se hotela skriti za kako južno.ameriško državo v primeru, da se ukinejo annkcije. Pričakujejo ,da bo poka. zala Velika Britanija sama tozadevno pot, bilo bi pa prezgodaj misliti, da bi opustitev sankcij pomenila otvoritev kredita ali dovolitev posojila Italiji s strani Velike Britanije. Za sedaj je gotovo, da ne bo prišlo do priznanja aneksije Abesinije po Veliki Britaniji ali pa celo po Društvu na. rodov. Turški načrt o ukinitvi demilitarizacije Dardanel Plovba trgovinskih ladij skozi Dardanele bo svobodna, tujih vojnih ladij pa omejena Ankara, 14. junija. AA. Danes je turška brzojavna agencija objavila nekatere podrobne podaitke turškega načrta, po katerem naj bi se izpretn^nile vojaške določbe leusannske konvencije o morskih ožinah. INačrt turške vlade obsega stiri poglavja, izmed katerih je zada;e le bolj formalnega *i ačaja. Prvo poglavje obsega določbe o splošni varnosti Turčije, med njimi o ukin'tvj vojaških klavzul lausannske pogodbe in predpisi, s katerimi se zagotovlja svobodna plovba trgovskih ladij skozi Dardanele, poleg drugih pa tudi odredba, po katerih vojaška in civilna letala ter zrakoplovi ne smejo leteti preko teh morskih ožin. Drugo poglavje obsega določbe o varno-etì morskih ožin samih. Skozi morske ožine ne smejo brez prejšnjega dovoljenja turške vlade pluti tuje vojne ladje, ki imajo nad 14.000 ton in tuje podmornice Tretje poglavje se tiče varnosti Črnega »norja in vsebuje načrt posebne konvencije, po katerih bodo smele pluti -po Črnem morju le vojne ladje držav, ki leže ob njem. Vojne ladje drugih držav smejo pri-pluti v Črno morje le v primeru prijateljskih obiskov in sicer le v tolikem številu, da njihova skupna tonaža ne presega 28.000 ton. Za vsak prehod vojnih ladij ekozti Dardanele mora turška vlada izdati posebno dovoljenje. Kakor domnevajo, bo konferenca v Montreuxu razdeljena v dva dela. Prvo zasedanje, na katerem bodo obravnavali predvsem formalna vprašanja, se bo vršilo pred sestankom sveta in skupščine DN. Ko bos>ta obe ženevski zasedanji zaključeni, se bo pričelo drugo zasedanje konference v Montreuxu, na katerem bodo delegacije posameznih držav pričele reševati tudi stvarna vprašanja- Šele na tem drugem zasedanju bo turška delegacija predložila konferenci 6voje načrte- List »Kurun« poudarja, da vprašanje turških morskih ožin ne bo odvisno od rezultatov ženevskih konferenc in da med konferenco v Mowtreuxu in ženevskim zasedanjem sveta in skupščine DN sploh ne bo ničesar skupnega. Turška delegacija za konferenco v Montreuxu Carigrad, 14. junija. AA. Turška delegacija za konferenco v Montreuxa je Sestavljena takoje: Vodja delegacije dr. Tevfik Ruždi Ara9. zunanji minister; člani Numan Rifat, glavni tajnik zunanjega ministrstva; ge_ neral Asmim, pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba; Mehmed Edin Sadik, stalni zastopnik Turčije pri Društvu narodov; strokovnjaki Sadi Elak, državni podtajnik za trgovsko mornarico; Asim Smail, glavni ravnatelj trgovske mornarice; Ine Nezida, pravni referent zunanjega ministrstva; admiral Fahri, vo_ jaški ataše v Parizu in Rimu. in letalski polkovnik čakmak. Delegaciji bo dodelje_ no tudi primerno število tajnikov. Z delegati bo odpotovalo v Montreux tudi več novinarjev. Kolonizacija Abesinije Pred razlastitvijo posestev rasov, ki so pobegnili z negušem v inozemstvo Adis Abeba, 14. junija, o. Maršal Grazia-ni, čegar imenovanje za podkralja je bilo sprejeto s precejšnjimi simpatijami, ker je znan italijanski kolonizator in se je izkazal zlasti v nastopu proti svobodnim libijskim plemenom pri oazi Ktifri. je izdal proglas, v katerem poziva vse, ki se še niso vrnili v svoje domače kraje, naj to store v roku 15 dni, ker bodo drugače njihove premičnine in nepremičnine zaplenjene. Kdor se vrne domov, se mora takoj prijaviti italijanskim oblastem in v 24 urah sporočiti, kje namerava bivati in s čim se namerava pečati. Splošno smatrajo, da je s tem proglasom ie napovedana zaplemba imetja vseh rasov in dostojanstvenikov, ki so s cesarjem pobegnili iz domovino. Italijani bodo s lem dosegli dvojno korist. Rasi so imeli najboljšo in najbolj plodno zemljo in na njihovih zemljiščih bodo sedaj naselili italijanske koloniste, obenem pa bodo definitivno odpravili rase v Abesiniji. V bivšem ministrstvu za rudnike so našli blagajno, ki je ostala nepoškodovana. V njej je bilo mnogo zlata v palicah, mnogo vzorcev abesinskih naravnih zakladov in cela vrsta dokumentov in pogodb, iz katerih je razvidno, da so skušali evropski in ameriški kapitalisti v zadnjem času pred polomom Abesinije doseči koncesije za izkoriščanje bogastva dežele. V Negeliju so začeli graditi ogromen vodovod, ki bo dajal vodo vsej pokrajini. Domačini pomagajo Italijanom, ker se zavedajo koristi, ki jih bodo imeli od vodovoda. Bolgari v slovanski ligi železničarjev Beograd, 14. junije., p. V prisotnosti odposlanca Nj. Vel. kralja, ki ga je zastopal major Pokorny, zastopnikov ministrov za vojsko, gradbe, promet in drugega odličnega občinstva je bil danes slovesno otvorjen kongres vseslovanske lige železničarjev in brodarjev. Na kongresu so bili slovesno sprejeti v to ligo tudi bolgarski železničarji in brodarji, ki so poslali večje število svojih zastopnikov v Beograd. Važna napoved Beograd, 14. iunija. p. Po vesteh iz Niši se je tam vršilo zborovanje JRZ, na katerem je minister za socialno politiko Dragi-ša Cvetkovič v svojem govoru napovedal, da bosta do 1. oktobra rešeni dve važni zadevi, in sicer, da bodo kmetje popolnoma razdolženi in da bo definitivno urejeno vprašanje našega izvoza. Konferenca JNS v Novem Sadu Novi Sad, 14. junija, p. Dopoldne je bila banovinska konferenca JNS za dunajsko banovino. Konference so se udeležili senatorji Jovan Banjanin, Kosta Timotijevič in Milan Popovič. narodni poslanec dr. Sve-tislav Popovič in mnoge druge ugledne osebnosti. Konferenco je otvoril in ji predsedoval senator Daka Popovič- Poročilo o političnem položaju je podal senator Jovan Banjanin, nakar je bil po daljši debati konstituiran novj banovinski odbor JNS. Protižidovske demonstracije na Dunaju Dunaj, 14. junija. AA. Snoči so narodni socialisti na Dunaju povzročili več demonstrativnih incidentov. V državni operi, kjer je dirigiral znani Žid Bruno Walter, so narodni socialisti v znak protesta vrgli proii odru več bomb s smrdljivim plinom. S takimi brmbami so nastopili tudi v mestnem gledališču, v nekaterih večjih kavarnah in kinematografih. V Leopoldstadtu, kjer stanuje mnogo Židov, je policija aretirala večje število ljudi, ki so osumljeni, da so sodelovali pri omenjenih demonstracijah. V ostalem je avstrijska vlada včeraj za tri mesece podaljšala prepoved uvoza in razpečavanja vseh nemških dnevnikov in nekaterih nemških revij in ilustracij na ozemlju avstrijske republike Iz sodne službe Beograd. 14. junija. AA. Upokojen je sodnik Stola sedmorice v Zagrebu Zvonimir Marabič. Nova odkritja v Bodi j evi aferi Beograd. 14. junija, p- V preiskavi zaradi velike tihotapske afere dr. Bodija in tovarišev prihaja policija na vedno bolj zanimiva odkritja. Prvotno so domnevali, da se je bivši šef protokola Iii ja Novakovič zapletel v afero samo zaradi svoje malomarnosti, med tem pa so se pojavili ìndici ji, da je bil že prej poučen o malverza-cijah dr. Bodija. Govori se tudi. da je bil eden izmed solastnikov znane tvrdke »Antika«, katere lastnik Glück je bil prav tako nedavno aretiran. Brata Glück iz Zagreba in njuna sestra ga. Klein so nedavno sku- šali vtihotapiti preko meie zlato v Avstrijo. Kleinovo so na maril.orski železniški postaj opazili, da ima na nogah velike obveze Oblastem je izjavila, da ima noge bolno in da potuje na Dunaj na operacijo. Ker se je zdela sumljiva, so ji odstranili zavoje. pod katerimi pa so našli skrito zlato. Zaradi te škandalozne afere je izvršil samomor njen mož. znani osješki zdravnik dr. Klein. Kakor kažejo vsi znaki, je policija na dobrem potu. da vso to tihotapsko zadevo popolnoma razčisti. Sokolsko slavje v Ljubljani Ljubljanska župa je svečano razvila svoj prapor — dar našega mladega kralja Ljubljana, 14. junija. Okrašena z državnimi trobojnicami je danes naša sokolska Ljubljana pozdravila v svoji sredini sokolske vrste, ki <>o prihitele iz sokolske župe Ljubljana na svoj zlet in k razvitju župnega prapora, ki ga je daroval in mu kumoval mladi sc/koiski kralj Peter II. Slavje sokolske župe se je začelo že v soboto popoldne na zletišču, kjer so bile izbirne teme članov in òlamic za savezne na pokrajinskem zletu v Suboiici- Tekme so pokazale prav zadovoljive uspehe- Davi so začele z jutrnimi vlaki prihajati sokolske čete na zlet in so krenile takoj na zletišče. kjer so bile skušnje za popoldanski nastop. Prihod kraljevega zastopnika Ob 11. se je pripeljal zastopnik visokega kuma Nj. Vel. kralja Petra 11. komandami ljubljanskega vojnega okrožja polkovnik g. Ljubomir Živanovič, »prtmljan od sokolske konjcnice, na slavnostni prostor. Do njegovega prihoda so se zbrali na slavnostni tribuni zastopniki g. bana prof. Ferjan, mestni župan dr. Adlešič s soprogo, zastopnik divizionarja general Jovanovič, podžupan dr. Ravnihar, senator dr. Marušič, zastopnika SSKJ prvi podtštarosita Gangl in podnačelnik Jeras, član nadzornega odbora SSKJ Sterlekar, zastopniki sokolskih žup Celja jjodstarosta dr. Milko Hrašovec, načelnik župe Kranja Beznik, podstarosta župe iz Karlovca Zemljak, podstarosta župe Maribora Kranjc in zastopniki raznih društev. Pri vhodu na zletišče je pričakovala kraljevega zastopnika župna uprava s podsta-roetema inž- Bevcem in Krapežem, tajnikom Flegarjem in načelnikom Smoletom, vsem na čelu prvi podstarosta SSKJ Gangl. Ko je prispel kraljevi zastopnik, je godba Sokola I- zaigrala Paščanov »Sokolski pozdrav« in iz neš-tevila grl je zadonel »Zdravo«. Krasen je bil pogled na zbrane sokolske vrste na telovadišču, ki so vzorno postro-jene z 27 diruštvenimi, sedmimi naraščaj-skimi in enim dečjim praporom stale pred odrom, kjer se je izvršil obred razvitja prapora. Pred mikrofon je stopil podstarosta inž. Lado Beve in pozdravil kraljevega zastopnika. Dejal je med drugim, da hitimo v tem svečanem trenutku v mislih pred kraljev prestol z izrazi neomajne zvestobe. Naš kraljevski sokolski prapor bo simbol naše nerazdružne sokolske celote, ki hoče Nj. Vel. kralju z iskreno ljubeznijo slediti na vseh potih njegovega vladarskega življenja za napredek Jugoslavije in za Srečo naroda. Prosil je nato zastopnika visokega kuma, naj v tem smislu tolmači Nj. Vel. kralju našo globoko hvaležnosit, ljubezen in neomajno vdanost. Vse sokolske vrline, ki si jih bomo pod novim praporom priborili s sokolsko vztrajnostjo in delom, se hočemo stavljati v trajno službo sokolskemu kralju in sokolski Jugoslaviji. Nj- Vel kraju Petru II- in kraljevskemu demu »Zdravo!« Vsa sokolska družina je za njim trikrat ponovila »Zdravo«, godba pa je zaigrala državno himno. Razvitje župnega prapora Polkovnik Živan«vič je nailo vzel v roke dragocen sokolski prapor, ga razvil in iiz-rekel med drugim: Bratje in sestre! Naš ljubljeni kralj Nj. Vel. kralj Peter II. je blagovolil podariti v znak svoje velike pozornosti in ljubezni do sokolstva sokolski župi v Ljubljani ta prapor, pod katerim se naj zbira Sokolstvo po geslu »Ne časti, ne slave« v službi naroda za svojega kralja in cjomovino. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. vam kličem: Živeli Sokoli! G. zastopnik je nato privezal na prapor dragocen svilen moder trak z napisom Peter II., nato pa je sokolska družina med viharnimi ovacijami zaklicala novemu praporu trikrat »Zdravo!«. Prapor je zatem sprejel podstarosta inž. Lado Beve in v daljšem govoru orisal pomen sokolskega prapora. Med drugim je omenili, da se mora sokolstvo boriti z ovirami. ki se postavljajo v bran vsakemu napredku- V plemeniti borbi in nesebičnem zatajevanju je etična veličina TJtševe sokolske misli, ki zasleduje le blagor celote in se bori s svetlim orožjem resnice in pravice. Pod tem praporom izjavimo zdaj. da smo neomainn prepričani o pomembnem poslanstvu Sokolstva. Ne sprejmemo nobenih očitkov, ki bi nam odrekali ne le dobro voljo in prepričanje, temveč bi celo zanikali etično vrednost in veličino Tyr-ševe sokolske misli, kateri se predajemo z globok« vero, ki bo v lepši bodočnosti objela ves naš narod, kateremu hočemo s svetim navdušenjem služiti s sokolskim delom. Brat p od prosita je nato izučil novi prapor praporščaku Radovanu Staretu in ga pozval, da 2a nosi neomadež^vaneia ;n ea hrani neustrašno na čelu prerojenih sokolskih lertjj. Praporščak Stare ie odločno izjavil »Obljubljam« ter poljubil in sprejel novi prapor. K praporščaku sta n-ris+nnila koit častna straža s sablama Stefan Žigon in Alfonz Lorger Po telovadišču so za doneli navdušeni pozdravi, godba pa je zaigrala »Ilei. Slovani, ki jo je pela vsa sokolska družina. K besedi sc je burno pozdravljen oglasil prvi nodstaresia SSKJ Engelbert Gangl in izročil pozdrave SSKJ in SSS. Ce«tHa1 je župi k visokemu odlikovanju zaključil govor: »Prapori župnih ednnic. z ničemer oskrunjeni, pobratite se z novim kraljevskem oran orrem'«. K novemu sokolskemu praporu so pristopali praporščaki župnih edinic in se z njim pobratili .godba Sokola I pa je ves čas neumorno igrala >Pesem sokolskih legij«. Naposled so sokolske čete šle k mimohodu Dred zastopnikom visokega kuma. Mimohod in veličasten sprevod Prva je strumno defilirala sokolska de. ca, potcm naraščaj in članstvo in ob zaključku sokolska konjenica. Strumen defile je napravil na vse prisotne zelo ugo_ den vtisk. Iz Lattermanovega drevoreda ee je razvil po mimohodu veličasten sokolski sprevod. Na čelu je korakala sokolska deca z dečjim praporom Sokola I., sledila je godba Sokola I. Tabor, nato načelnik župe Smole, člani župnega tehničnega odbora, novi sokolski prapor s spremstvom, člani uprave SSKJ, delegati bratskih žup in polnoštevilno župna uprava, za njo pa skupina Bolgark in Bolgarov v pestrih na. rodnih nošah, burno pozdravljana od ljub. ljanskega občinstva. Nato so se vrstile kolone članstva in naraščaja z 27 članski, mi in sedmimi naraščajskimi prapori. Sprevod, ki ga je zaključevala močna četa sokolske konjenice z dvema praporoma, je šel med gostim špalirjem občinstva po ljubljanskih ulicah burno pozdravljan med dežjem cvetja. Ljubljana je pokazala, da je sokolska in bo sokolska ostala. Pred Narodnim domom je bil spet strumen mi. mohod pred zastopniki, nato pa razhod. Vseh udeležencev v sprevodu je bilo okrog 1600. K slavju sokolske župe 6o brzojavno če. stitali župni starosta dr. Pipenbacher ,ki se mudj kot predsednik maturitetne ko. misije na otoku Braču, sokolske župe Sn-šak.Reka, Niš in Novo mesto in pa Ja. dranska straža. S slavja pa so bile odposlane vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petni H. in pozdravni SSKJ in starosti dr. Pipenbacherju. Sijajno uspeli telovadni nastopi Kmalu po 14. se je zgrnilo na telovadišču, ki je bilo okrašeno s trobojnicami, glavna tribuna pa s solskimi prapori, okrog 5000 sokolstvu naklonjenega občinstva. V ložah so zavzeli svoja mesta polkovnik Živanovič zastopnik bana prof. Ferjan, podžupan dr. Ravnihar, zastopnik predsednika apelacijskega sodišča s. o. s. Strasser, podstarosta SSKJ Gangl, podnačelnik SSKJ Jeras, francoski konzul Remerand, senatorja dr. Gregorin in Pucelj, narodni poslanici dr. Fux, Türk in Lenarčič in predstavniki sokolskih žup. V častnem številu je bil navzočen tudi oficirski zbor in vojaštvo tukajšnje garnizije. Ob 15. je dal načelnik Albin Smole znamenje za pričetek telovadbe. Ob zvokih sokolske godbe je prikorokal na telovadi-šče ženski naraščaj (192). ki je savezne proste vaje opravil zelo skladna Nato je nastopila moška in ženska deca (720) z župnimi prostimi vajami. Rajalni nastop in izvedba sta bili prav dobri. Po deci je nastopilo 20 članov, ki so hkratne vaje na štirih bradljah izvedli zadovoljivo. Zelo dobro se je postavil s saveznhni prostimi vajami moški naraščaj (248). Sledila je kazala lep napredek. Po orodni telovadni orodna telovadba vseh oddelkov, ki je poje nastopilo 37 »starih Slovanov«, ki so proste vaje izvedli prav dobro. Pohvalno moramo omeniti, da je nastopil med starejšo generacijo tudi bivši načelnik ribniškega Sokola 651etni Juvanec. Odlična je bila nato izvedba šestorice naraščajnikov Sokola I nato pa je 262 članic izredno dobro izvedlo savezne proste vaje, za njimi pa 298 članov. Lep razstop in prav dobra izvedba sta vzbudili pri občinstvu navdušene ovacije. Potem je 16 članov jezdnega odseka Sokola III izvrstno izvedlo vaje s sablami. Sledila je izmenični tek 400 m x 300 m x 200 m x 100 m, pri katerem so nastopile vrste Sokola I,. Sokola II in Sokola iz Moravč. Zmagala je vrsta Sokola I. Za zaključek je nastopila sokolska konjenica, ki je pokazala, da se tudi ta panoga sokolske telesne vzgoje uspešno goji v naših vrstah. Nastopili so člani in članice Ljubljanskega Sokola s četvorko, nato s preskoki čez zapreke, potem Sokol DI z jahalnimi vajami in za zaključek preskoki članov in članic čez zapreke. Občinstvo je z največjim zanimanjem sledilo lepemu nastopu in nagradilo nastopajoče z dolgotrajnim odobravanjem. Sokolski župi v Ljubljani k uspehu zleta iskreno čestitamo in želimo, da bi se pod novim kraljevim sokolskim praporom sokolske vrste prerodila za boljšo bodočnost jugoslovenskega naroda. ★ Lep sokolski praznik v savinjski metropoli Celje, 14. junija. Danes se je odelo Celje v državne zastave, da počasti udeležence XVII. zleta celjske sokolske župe. Zlet je bil veličastna manifestacija sokolske misli. Že v soboto so se začele na G lazi ji župne tekme, ki so se nadaljevale davi. Potem 90 bile skušn5e do 11-, nato pa se je zbraila na Glaziji velika sokolska armada. Ob pol 12. je krenil dol?» sprevod, v katerem je bilo nad 1600 sokolskih pripadli kov iz oedjeke župe, z G lazi je po Krete cestì. Dečkovem trgu. Prešernovi ulici. Glav nem trgu. Kralja Petra in Cankarjevi cesti. Trgu kralja Aleksandra, Zerjavovi in Prešernovi ulici pred mestno poglavarstvo, kjer je bil st?k. Povsod, koder je korakal sprevod, so sestavljale goste množice špalir in živahno pozdravljale sokolsko armado. Na čelu sprevoda je bila sokolska konjenica iz Trbovelj in Celja Za eokolsko godbo iz Trbovelj je stopale župna uprava z župnim praporom. Sledili so člani strelskih družin z novim praporom celjskega strelskega okrožja, člani v krojih s šestimi prapori, moška deca s tTemi prapori, številne lepe narodne noše, članice s štirimi prapori, ženska deca z enim praporom, moški naraščaj s petimi prapori, ženski naraščaj s štirimi prapori, sokolska godba iz Smaria pri Jelšah, ženska deca z enim praporom in člani v telovadnih oblekah z dvema praporoma. Z balkona mestnega poglavarstva, kjer so se zbrali predstavniki vojaških in civilnih oblastev in uradov, šol im nacionalnih društev in sokolskih funkcionarjev z župno zastavo, je nagovoril zbrane sokolske množice celjski podžupan g. Stermecki in iih v imenu mestne občine iskreno pozdravil. Naito se je župni, starešina br. Smertnik v imenu Sokolstva zahvalil podžupanu in mestu Celju za prisrčen sprejem. Naito je omenil, da je celjska sokolska župa prejela na zadnjem zletu v Celju pred tremi leti svoi prapor od blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja, ki ga danes ni več, čigar veliki duh pa biva med nami. Iz množice so zadloneli vzklili »Slava!«. Ko je br. župni starešina pozval So-kolstvo. naj stojri zvesto ob prestolu sokol-skega starešine Nj. Vel. kralja Petra liso pretresli ozračje trikratni navdušeni klici »Zdravo!«. Nato je br. župni starešina pozdravil vse zbrano Sokolstvo in stTelce ter poziival Sokolstvo, naj se ne straši sovražnikov in naj stoji ponosno v službi velike, plemenite, čiste sokolske ideje, kri spa-v> v«e Ju gosi ove ne in ves slovanski svet. Godba je zaigrala državno hnmno. nato na ie množica zapela himno »Hej, Slovani!« Nato je krenil sprevod do G'azije, kjer ie b;i' razid Popoldne je bil na Glaz'ri velik telovadni nastop ob zelo veliki udeležbi občinstva Na sporedu so bile prestre vaje moške in ženske dece in moškega in ženskega naraščaja. članov in članic, splošna orodna telovadba, vaje s puškami, ki jih je izvajali oddelek 39. pehotnega polka, vaje članic s kiji in proste vaje članov. Enoten nastop slovenskega trgovstva Občni zbor Zveze trgovskih združenj je postavil bivšega predsednika Zbornice za TOI g. Ivana Jelačina za nosilca liste pri bodočih zborničnih volitvah Brežice. 14. junija V dvorani Narodnega doma so se danes zbrali delegati trgovskih udruženj iz vseh krajev Slovenije k 16. redni letni skupščini Zveze trgovskih združenj. Navzočih je bilo 92 delegatov (od skupnega števila 107), ki bo zastopali okrog 8000 članov Skupščino je otvoril predsednik g. Josip Kavčič. Z odobravanjem je bil sprejet predlog, da se pošlje vdanostna brzojavka Nj-Vel. kralju Petru II., pozdravne brzojavke pa so bile poslane trgovinskemu ministru dr. Vrbaniču notranjemu ministru dr. Korošcu in ministru dr. Kreku. Predsednik je nato pozdravil zastopnika bana sreskega podnačelnika g. Lazarja, brežiškega podžupana g. Poljanska, podpredsednika Trgovskega društva »Merkur« g. Smenkolja in bivšega predsednika Zbornice za TOI g. Ivana Jelačina. Pred prehodom na dnevni red se je predsednik spomnil pomembnega jubileja Združenja trgovcev v Laikem, ki je letos 19 aprila praznovalo polstoletntco obstoja. Združenje je 24 let vzorno in požrtvovalno vodi kot predsednik gosp. Konrad Elsbacher. Predsedniško poročilo V 6vojem obsežnem poročilu je predsednik g. Kavčič orisal težavno stanje našega trgovstva. zlasti podeželskega, ki je v hudi borbi za golo življenje. V teku lanskega leta 6e je število članov pri posameznih združenjih zmanjšalo za 1240. Zlasti hud udarec je zadel letos lesno trgovino zaradi sankcij- Posledica popolnega zastoja lesnega izvoza v Italijo so zlasti hude in obupne v logaškem in škofjeloškem okraju. Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri zvezi se mnogo trudi, da ti ee olajšal sedanji položaj lesne trgovine. Zaradi sankcij se je še povečala brezposelnost med prebivalstvom, Glede ja-vmn aei je oiovwnja nuuo prikrajšana in je nujno potrebno, da se določi pravičen ključ za razdelitev sredstev za javna dela, ki bo ustrezal našim potrebam in našim dajatvam. Dotaknil se je tudi razpusta Zbornice za TOI. 1 Obširno je nato poroča! o drugem vsedr-iavnem kongresu jugoslovenskega trgovstva, ki je bil pretekli mesec v Beogadu in je pokazal popolno enotnost in soglasje v vseh stanovskih zadevah Razpravljal je še o pretirani davčni obremenitvi trgovcev in o samoupravnih davščinah, o težavah denarništva, o potrebi decentralizacije uprave in dirigiranega gospodarstva o potrebi svobode tiska v gospodarskih vprašanjih, o industrijskih prodajalnicah in veleblagovnicah in o socialnem zavarovanju trgovstva. 0 priliki lOletnice. odkar g Kavčič predseduje Zvezi trgovskih združenj sta govorila pod predsednik g. Ferdo Pintar in g. Aibin Smerkorj. ki sta poudarila njegove zasluge in, izrazila željo, da bi gosp. Kavčič še nadalje osta] predsednik zveze, kar je bilo z odobravanjem sprejeto. Gosp- Kavčiču je bila izročena ob tej priliki diploma, delo akademskega slikarja Gasparija Razpust zbornice K besedi se je oglasil g Anton Verbič, ki je grajal razpust zbornice za, TOI. Ker bodo sedaj razpisane zbornične volitve, zato je g. Verbič -stavil predlog, «la postavijo vsa združenja obvezno in enotno listo z nosilcem gosp. Ivanom Jelačinoni. Lista naj se sestavi v sporazumu z vsemi združenji in naj bo obvezna za vsa združenja. Predlog gosp. Verbiča je bil sprejet z dolgotranim in burnim odobravanjem. Govor g« Ivana Jelačina Gosp. Ivan Jelačin se je nato v toplih tesedah zahvalil za izkazano zaupanje. Spontani izraz odobravanja kaže. da hoče slovensko trgovstvo nastooiti enotno in složno. i , . i , Kot predsednik zbornice se je vedno držal načela, da brani skupne interese vsega slovenskega gospodarstva. Slovenija je zaključena gospodarska enota, ki mora imeti skupno in močno gospodarsko predstavnico. Napori centra listov, da bi razbili to ustanovo niso uspeli. Mnogo je bilo podpihovanja, da bi razdelili naso zbornico. Gospodje v Beogradu, ki so vodili to propagando, so na tihem računali, da todo potem ustanovili 3 centralne zbornice, ki bi imele odločilno besedo. Nekateri eo nasedli demagošklm geslom, ki so našla tudi odmev pri posameznikih, ki so videli predsedniška in tajniška m-^sta-Danes je jasno da bodo naleteli na enotno fronto vsi oni, ki bi še enkrat poskušali razbijati našo skupno gospodarsko predstavništvo. ki je v teku let doseglo velike uspehe. V svojih nadaljnjih izvajanjih je gosp. Jelačin postavil nujno in neodložlivo zahtevo, da se decentralizira naša državna in finančna uprava. Če bomo povsod uveljavili načelo enakosti in bratstva, potem bomo tudi svobodni in močni, drugače pa tomo slabotni in na6 bodo nadalje izkoriščali inozemci. Jugoslavija bo postala močna država, Če bomo poskrbeli, da se iztrebi ves plevel. V sedanjih hudih časih ]e zlasti potrebno, da vlada popolni solidarizem v gospodarskih organizacijah, ki morajo skupaj in enotno nastopiti za interese slovenskega gospodarstva. To je tembolj potrebno glede na naše politične razmere, ki onemogočajo reševanje velikih gospodarskih vprašanj. Politične stranke se izigràvao za osebne pereekucije, za gospodarstvo pa se nič ne stori. Svoja izvajanja je zaklučil z željo, da bi bilo slovensko trgovstvo v novi zbornici tako složno in enotno, kakor je na tej skup- ščini- Izvajanja gosp. Jelačina so zborovalci sprejeli z dolgotrajnim aplavzom, se je udeležil lemvrt Predsednik gosp. Kavčič se je prav tako zahvalil za čestitke k lOletnici predsedo vanja in za izkazano zaupanje. Zborovalce je še pozdravil predsednik brežiškega zd ruženja trgovcev gosp. Vidmar. Računski zaključek je podal gosp babiani. nakar je bila soglasno sprejeta razrešnica odbora Proračun za leto 1936. v višini 164 000 Din je bil po kratki detati soglasno sprejet-Zaradi poteka funkcijske dobe so bili v nadzorstvo izvoljeni gg. Logar (Ljubljana okolica), Volk (Ljubljana) in Oset (Maribor). Gosp. Verbič je še v kartkih izvajanjih pozval trgovce, naj ne kupujejo od židovskih potnikov, ki nas preplavljajo, in naj v konkurenčni borbi ne zbijajo cen. Po kratkem pojasnilu, ki ga je podal glede Feniksa gosp. Karl Soss je skupščina na predlog predsednika g. Kavčiča izrazila s vo je popolno soglasje z resolucijami II. trgovskega kongresa v Beogradu. Pri tem je bilo ugotovljeno, da merodajni krogi še niso nič ukrenili glede zahtev postavljenih v teh resolucijah. Na predlog gosp. Jelačina je bil ob zaključku kooptiran v predsedstvo kot tretji podpredsednik zveze gosp. Fran Skrbeč, predsednik osrednje sekcije lesnih trgov-cev. Gosp. àkrbec je podal nato še zanimivo poročilo 0 stanju lesne trgovine, ki se bori z največjimi težkočami, in o težkočah pri iskanju novih tržišč za naš les. Sklenjeno je še bilo. da se bo prihodnja skupščina vršila v Slovenjgradcu. Ustanovitev osrednje sekcije sadnih trgovcev Na predvečer zvezne skupščine je bila prav tako v Brežicah konferenca trgovcev s sadjem, ki jo je vodil predsednik g. Kavčič Glede na likvidacijo Združenja sadn:h trgovcev v Mariboru je bilo na tej konferenci sklenjeno, da 6e osnuje osrednja sekcija trgovcev s sadjem. Sprejet je bil pravilnik za poslovanje te sekcije, m sicer po vzorcu osrednje lesne sekcije. Izvoljen je bil tudi začasni odbor g predsednikom g-BirgmaTerjem. ki se bo že 25. t.m. sestal, da ukrene vse potrebno za bližajočo se izvozno sezono. ONI, KI MNOGO JEDO IN VELIKO SEDE TER ZARADI TEGA NAJČESČE TRPE NA TRDI STOLICI, naj pijejo dnevno po eno čašo naravne FRANZ • JOSEFOVE grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preskušena FRANZ - JOSEFOVA grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod. OgL reg. & Br. 164861« Ljubljanska nedelja Ljubljana, 14. junija. Današnja nedelja je bila prav solnčna in topla. Kaže, da se je vreme po dolgem času menda le ustalilo. Lepo nedeljo so seveda izkoristili izletniki in kopalci. Telovske procesije Dopoldne so se vršile telovske procesije. Ob 8. je po maši krenila iz cerkve Marijinega oznanjenja frančiškanska procesija, ki je bila ena izmed največjih, kar jih je v zadnjih letih videla Ljubljana. Najsvetejše je nosil pater Gvido Rant. Pri procesiji sta sodelovali godba dravske divizije in godba »Sloga«. Vojaška četa je pa pri vsakem blagoslovu oddala častno salvo. Pri blagoslovih je pel Sattnerjev zbor cerkvene pesmi pod vodstvom dirigenta g. Nefa-ta in patra Ačka. Skoro istočasno je krenila lz cerkve pri Sv. Jakobu tudi šentjakobska procesija. Najprej je župnik g. Barle daroval službo božjo ob asistenci salezijancev, nàto se je pa razvila lepa procesija, pri kateri sta sodelovala salezijanska godba in pevski zbor. Prvič je bila letos telovska procesija tudi v Mostah, kjer je najprej daroval službo božjo g. Miha Jenko, nato je pa krenil sprevod po moščanskih ulicah. Prva žrtev Save Solnčna nedelja je izvabila danes mnogo ljudi na Savo. Na Ježici se je sol nò ilo več sto kopalcev, a v Savo si ni upaj skoro nihče, ker je bila voda premrzla. Med ko- Elci je brila tiri l^etna trgovska uslužben-Crriita Kožuhova iz Zgornje Šiške. Bila je ▼ družbi z zobnim tehnikom Filačem in pregovorila ga je. da sta «e 3a vozit s čolnom po Savn. Fflač se je branil, ker je bila Sava precej deroča, in odsvertovai je to dekletu tudi zaito, ker Kožuhova ni znala plavati. Naiposle-d se je pa le daü preprosi-ti- Sedla sta v čoln in ga odrinila od brega. Deroča Sava je čoln naglo nesla naprej in ga zanašala proti obali, kjer čez čas tudi nasedel. Mladenka je hotela čoln odriniti, pri tem pa se je prevrnil in Kožuhova in Filač sta peidOa v vodo. Filač je plaval za Kožuhovo m jo že dohitel, a izmuznila se mu ie iz rok in nm izginila izpred oči. Na pomoč ®o prišli še trije drugi kopailci in skočili v deročo Savo. a nesrečna mladenka je že izginila v hladnih valovih. Njenega trupla še niso našli. Pokojnica je bila simpatično dekle. O nesreči so takoj obvestili nieno mater vdovo, ki jo je tragična smrt dobre hčerke hudo za dela- Nesreča na Stolu že včeraj je »Jutro« poročalo o nesreči, ki se je bila baje pripetila na Stolu. Po Jesenicah so se v soboto zjutraj razširile vesti, da je neki deček padel precej globoko in si zlomil obe nogi. Na Stol je odšla reševalna ekspedicija, pri kateri so bili Joža in Karol čop, Drago Korenina, Andrej More in Lojze Katnik. Ekspedicija se v času tega sporočila še ni vrnila. Ponesrečenca menda še niso našli. Kongres poštarjev Izjave ministra za pošte dr. Kaludjerčiča na sarajevskem kongresu poštnih uslužbencev iz vse države Sarajevo, 14. junija. AA. V Sarajevu je bil dopoldne otvorjen kongres poštarjev kraljevine Jugoslavije. Otvoritve kongresa se je udeležil tudi minister za pošto, brzo-jav in telefon dr. Kaludjerčič, ki je v svojem pozdravnem govoru izjavil med drugim: Ce primerjamo državni organizem s človeškim in če menimo, da eo finance drobovje državnega organizma, prosveta njegov mozeg, pravo njegovo srce, vojska njegovi udi itd., bi lahko pošto, brzojav in telefon imenovali arterijo državnega organizma. Pošta je fin m precizen instrument, za čegar pravilno in točno delovanje je potrebno dovršeno prizadevanje in skrbnost vseh, ki ga vodijo. Če pomislimo, da se kolo napredka neprestano obrača, nam postane jasno, zakaj napredni narodi tekmujejo med seboj v izpopolnjevanju pošte in uporabljanju modernih sredstev za izvrševanje poštne službe. Pošta je imela v svojih vrstah velike, a skromne delavce, ki se jim ima zahvaliti za svojo današnjo visoko stopnjo. Zavedajoč se pomena pošte, ne smemo zaostati za drugimi narodi, in jo moramo vedno bolj izpopolnjevati. Naša mlada država je bila med onimi civiliziranimi deželami. ki so spoznale njen pomen in njeno korist, in je takoj že prve dni, ko se je organizirala, ustanovila tudi nrnistrstvo pošte, čegar delu je treba od ustanovitve pa do svoječasne ukinitve izreči popolno priznanje. Ukinitev ministrstva pošte se je izvršila v trenutku, ko je bilo najmanj potrebno. Verujem, da so odgovorni faktorji pri ukinitvi tega važnega ministrstva upoštevali potrebo varčevanja in komprimira-nja državnih izdatkov, znano pa je. da diktirana štednja včasih več stane, kakor znašajo vsi umestni izdatki. To velja zlasti za poštno-brzojavno telefonsko stroko v naši državi, ki je dala tudi v najtežjih dneh svetovne gospodarske krize pozitivne rezultate in ki je tudi v dohodkih pokazala nad vsako pričakovanje svojo veliko aktivnost. Obnovljeno ministrstvo ni samo formalna administrativna ustanova, nasprotno obnova tega ministrstva pomeni poudarek njegovega pomena, popolno priznanje za uspeh te stroke in najboljšo voljo, da se čim prej usposobi in ojači za izpopolnjevanje svoje ve'ike naloge. Ko sem prevzel ta resor, sem takoj spoznal. da nas čaka ogromno delo. Tehnična sredstva, zlasti, kar se tiče izvajanja telefonske službe, so zastarela. Število telefonskih prog je minimalno. Vprašanje radiofonie je na mrtvi točki. Stanje poštnih zgradb je izredno slabo. Poleg teh je še ogromno število drugih akutnih vprašanj, ki jih bo treba čim prej urediti, če hočemo, da se kakšno gospodarsko podjetje aktivira in da se iz njega črpajo dobički, je izven dvoma, da se mora obnavljati in izpopolnnjevati, ker bodo investicije zanj doprinašale le dvojni dobiček. O vsem tem sem poročal vladi in lahko zagotovim, da je pripravljena storiti vse v mejah možnosti. Dejstvo je, da je bilo od mojega prihoda na čelo te stroke pa doslej nakazanih, ministru za pošte izrednih kreditov nad 30 milijonov Din za obnovo in izpopolnitev tehničnih sredstev ter za zgraditev poslopij, da znanih pooblastil za položitev telefonskih kablov in zgraditev velikih radijskih emisijskih postaj niti ne omenim. " Popolnoma se zavedam, s kolikimi napori in težavami opravljate težke dolžnosti. — Znan mi je veliki odstotek bolezni med osebjem zaradi naporne službe. Vse želje, v tem pogledu se bodo resno in stvarno proučile. Menim, da bi bilo treba najprej ustanoviti obvezni bolniški fond in se pri organizaciji celokupne zdravstvene službe ravnati po železničarjih, katerih sanitarne ustanove so dosegle res zavidanja vredno visoko stopnjo. Ministrstvo za pošto razpolaga z vsoto 600.000 Din. ki je naložena v fondu za zgraditev njegovega poslopja. Storil sem vse. da s to vsoto in morda tudi z vašo podporo zgradimo moderno poštno zgradbo v Vrnjcih. ki bi imela vsaj 10 sob, za zdravljenje obolelih poštnih uslužbencev. Poleg tega sem odredil pristojnemu oddelku. da prouči vašo ponudbo za eksploata-ciio svetlobne reklame na poštnih nabiralnikih. katere čisti dohodek naj bi se stekal v fond za zdravljenje obololelih uslužbencev. Da se olajša služba je bila ukinjena nedeljska dostava pošte. Glede izkoriščanja dopustov sem opozoril starešine, naj izvrše njihovo pravilno razdelitev in dajejo dopuste predvsem obolelim uslužbencem v času, ko so jim najbolj potrebni. Premeščanje osobja po zakonu o uradnikih se vrši pod mojim osebnim nadzorstvom. Izkoriščajo se vse zakonske in proračunske možnosti za napredovanje osobja. ki se vrše po na-čejih stroge pravičnosti. Po istih načelih so se izvršile tudi prevedbe dnevniča^jev v okviru proračunskih sredstev. Zelo dobro vam je znana določba finančnega zakona o omejitvi napredovanja. Ko bi ne bilo te odredbe, bi bilo število onih. ki bi napredovali v službi, gotovo večje. Prizadeval sem si in si bom prizadeval, da ustrežem Vašim stanovskim interesom do skrajnih mej možnosti, v mojem prizadevanju pa me boste podprli, če se vsi skupaj posvetite vestnemu delu za dobro našega milega kralja in domovine. Borita za skrajšanje delovnega časa na mednarodni konferenci za delo Ženeva, 14. junija. Komisija mednarodnega urada dela za sklenitev mednarodne konvencije o uvedbi 40-urnega dela na teden, ki se je sestala včeraj pod predsedstvom senatorja Debroqueja in razpravljala o tej konvenciji, je po daljši razpravi s 15 glasovi proti 10 sprejela od delavske skupine predlagano resolucijo, po kateri naj se že na letošnji konferenci izdela končno besedilo te konvencije. Delodajalci in vladni zastopniki Anglije in Danske so glasovali proti tej resoluciji. Delegati Anglije so izjavili, da njihova skupina delodajalcev razen zastopnikov tekstilne industrije i z Amerike ne bo več sodelovala pri delu na konferenci, ker je brezpogojno proti zaklju-čitvi konvencije že na letošnji konferenci. Postopek, ki ga večina komisije zagovarja, je prenagljen in ne more imeti dobrih sadov. Angleški delavski delegat Shawt in delavski zastopnik Amerike sta protestirala proti stališču delodajalcev. Zastopnik francoske vlade Gautier je izjavil, da se bodo zastopniki tekstilne industrije kljub temu udeleževali posvetovanj, kar se je tudi zgodilo. Narodnosocialistični teror v Gdansku Gdansk. 14. junija g. Položaj v svobodnem mestu Gdansku se vedno bolj zaostruje. V petek zvečer so narodno.socia listične skupine motile zborovanje nemške nacionalne stranke, na katerenn je govoril znani poslanec Weise. Prišlo je do divjega pretepa, v katerem je bilo okoli sto ljudi lahko in nad 40 hudo ranjenih. Kakor znano, je bil v zadnjem tednu prepovedan ves opozicijski tisk v Gdansku, sedaj pa hočejo ukiniti še svobodo zborovanj. Razen tega so narodni socialisti priredili ve- lika zborovanja, s katerimi hočejo ustrahovati prebivalstvo. Politični vodja narodno. socialističnih napadalnih oddelkov Forster, ki je danes prisostvoval paradi teh oddelkov, je izdal proglas, v kater«» zvrača vso krivo za dogodke zadnjih dni na opozicijo. V proglasu pravi tudi, da mu je življenje njegovih ljudi važnejše kakor življenje izdajalcev brez domovine, ki samo hujskajo proti stranki. S tem je dal Forster svojim pristašem svobodne roke za nadaljnja nasilja proti opoziciji. Za las je ušel smrti Grozeče nesreče na križiščih prog, kjer ni zapornic Ljubljana, 13. junija O ureditvi nekaterih železniških prelazov, ki so za potniški promet posebno nevarni, smo po navadi pripravljeni se raz-govarjati le takrat, kadar se dogodi kakšna večja nesreča. Na naših železnicah, posebno na deželi imamo mnogo frekventiranih cest, ki jih na najbolj neprimernih točkah križa železniška proga, po navadi prav nič zavarovana z zapornicami. Pogosto pa še bližnji svet, ki bi moral biti prost zaradi pregleda proge, ni v posesti železnice, in tako blizu proge stoječe hiše, drevje ali skladi lesa pripomorejo k številnim nesrečam. Podoben primer je cesta Žužemberk— Stična, ki tik pred stiškim kolodvorom blizu glavne dolenjske ceste križa progo. Mnogo nesreč, tudi smrtnih se je dogodilo že na tem prelazu, vendar še sedaj niso kaj ukrenili za varnejši promet. Se nevarnejši prelaz je na Logu pri Drenovem griču, kjer se križata vrhniška proga in močno prometna Tržaška cesta. Koliko nesreč se je tod že dogodilo! Vsem je najbolj v spominu katastrofe pred' par leti, ko se je poln avtobus zaradi nepreglednosti proge zaletel v vlak in se je nezgoda tako tragično tončala. Tudi poslej se je na istem kraju dogodilo več nesreč, kljub temu še zdaj tam ni zapornic, čeprav je cesta med-na-odna, po njej se vrši ves promet z Ita-lij,. Železniška uprava se vsakokrat izgovarja, da so zapornice še bolj nevarne cestnemu prometu in jih tudi v drugih državah odpravljajo. Res so zapornice nevarne pro- I metu, ker je možnost, da drveči avto ali 1 celo voznik prvo zapornico prelomi in obstane sredi proge, kar je posebno verjetno v megli. Zato jih v naprednih državah odpravljajo in nadomeščajo z nadvozi ali pod vozi. Posebno na Češkoslovaškem, kjer ie avtomobilizem precej razvit, grade tudi na deželi nadvoze in ne vem. če še kod vidite zapornice. Vsekakor pa so zapornice za cestni promet neprimerno varnejše, kakor nezavarovana proga. Pred par dnevi je imel nezgodo na omenjenem mestu na Logu neki nemški avto-mobilist. G. Zalaznik s Starega trga, ki je v nedeljo vozil na motociklu z Vrhnike proti Ljubljani, pa se ima le prisotnosti duha zahvaliti, da je še rednik svoji rodbini in gospodar velikemu podjetju. Pred njim je vozilo nekaj kolesarjev, ki so bili že čez progo Prav ko je — okrog 7. zvečer — privozil za njimi do pro<£, je prisopihal izza ovinka, zastrtega s hišo in drevjem, Vrh-ničan. Motociklist je v poslednjem trenotku ostro zaokrenil na levo ob progo in ustavil vozilo jedva 30 cm ob vlaku. Zavore pri količkaj večji brzini na tako kratko daljavo kaj malo pomagajo. Motociklist je sicer ušel gotovi smrti, koliko pa jih je. ki jih prisebnost v takem trenotku ne bi zapu- Čas je, da oblasti skupaj z zeleznisko upravo resno načno vprašanje rešitve prometa na križiščih železnice in prometnih cest. lUUUUUUUULtr JU jljlmjuuuijuujljüuuuü CITAJTE „LJUBLJANSKI ZVON" ULJL1JULXJUULIJUULJJU I » « M » HJUUULi Sodniške premestitve Beograd, 14. juinija AA. V petek so za. stopniki združenja sodnikov obiskalj pravosodnega ministra Dragišo Cvetkoviča I ter ga obvestili o željah članov v zvezi s pripravljajočiim se sodniškim zakonom. Minister je v daljšem razgovoru izjavil, da se v ministrstvu ie intenzivno izde. luje načrt sodniškega zakona, ki bo zfoolj. šal tudi njihov gmotni položaj. V zvezi s premestitvami ,ki so neizogibne, predno stopi ta zakon v veljavo, Je minister izjavil, da ga bodo pri teh premestitvah vodili samo momenti pravosodja in da se bo zelo prizadeval, da se odstranijo vsi osebni moment^ v tej stvari. Zato ni upra. vičen strah, ki se kaže ponekod glede na to vprašanje in ki zanaša nemir v sodniške vrste. Tega pomembnega dela bodo vsi lahko veseli, saj mu je edini namen po-vzdiga sodnega stanu in pravosodja na kar najvišjo višino. Zato minister rad sprejme sodelovaje zastopnikov združenja sodnikov Rumunsko odlikovanje beograjskih pol. uradnikov Beograd, 13. Junija. AA. V zvezi s proslavo 6. obletnice, odkar je stopil na prestol, je rumunski kralj Karol n odlikoval: z redom Rumumske kronc 1. stopnje z lento Milana Acimoviča upravnika beo. grajskega mesta; 2. stopnje Drago Jova. noviča, šefa oddelka splošne policije; 3. stopnje Kosto Tasiča, Šefa policijskih agentov; 4. stopnje Andjelka Božinoviča. šefa odseka, Večeslava Montagnija šefa odseka, Ilijo Paranosa, šefa centralne zglasOcice in Aleksandra Obradoviča. šefa odseka uprave mesta v Beogradu; 5. stopnje Todora Raduloviča, pristava upi*, ve mesta, in Ljudevita Tiljaka, policijskega uradnika. Eksplozija v japonskem rudniku Tokio, 14. junija, w. V premogovniku ▼ Kasuju v okraju Fukuoki so eksplodirali plini. 31 rudarjev je bilo ubitih, prav toliko pa ranjenih., med njimi šest hudo. KOUC DUBROVNIK VELEPRODAJA YTNA Skladišča : BEOGRAD. Tel. 26—27« 29—I2H ' 30—808 ZAGREB, Tel. 78—78, PRAGA — SM1_ CHOV Tel. 407—66. KOLICEVO VINO DOBITE V VSEH PRODAJAL. nah NA VSEH NAŠIH POTNIŠKIH BRO. DOVIH IN TUDI WAG ONS LITS. Zmagali so ljubljanski šahisti Maribor, 14. junija. Danes se je v Mariboru vršila prva medmestna šahovska tekma med reprezentancama Ljubljane in Maribora. Ljubljano so zastopali igrači Ljubljanskega šahovskega kluba, a Maribor igrači Mariborskega šahovskega kluba. Rezultati so nastopni: Milan Vidmar : prof. Stupan 1 : 0, Preinfalk : Lešnik 1 : 0, Furlani : dr. Lipej 1 : 0, inž. Weiss : Konič 1 :0, Sikošek : Kukovec remis, Cibic : Ostanek 0 :1, Gerzimč : Bien remis, Marek : Lobkov 1 :0, Peterman • Sterniša 1 : 0 in Asejev : Lukež 1 : 0. Končno stanje je 8 : 2 za Ljubljančane. Mariborčani so dobili samo eno partijo in dve remizirali. Po tekmovanju je tajnik MSK prof. Sila razglasil rezultat in izročil Ljubljančanom krasno spominsko diplomo. Kupujte domače blago: Za Davisov pokal na Dunaju Avstrija je dobila točko V včerajšnjem doubleu sta Avstrijca Metaxa in Baworowski v petih setih zmagala nad našo dvojico Kukuljevic-Mitic, Stanje je 2 : 1 za Jugoslavijo Dunaj, 14. junija. Za današnje srečanje parov v semifi-33 al nem srečanju za Davisov pokal med Avstrijo in Jugoslavijo je vladalo na Dunaju enako zanimanje kakor prvi dan. Igrišče Parkkluba je bilo popolnoma razprodano, navzoči so bile zopet predstavniki avstrijske Vlade kakor tudi člani našega poslaništva s posdanikom Nastasijevicem na čelu- Borba do odmora Tekmovanje se je pričelo ob 16. Av_ stri jo sta zastopala Baworowski in Meta xa, Jugoslavijo pa Kukuljevic in Mitic. Brvi je servirai Metaxa in odločil games za sebe. Kukuljevic je s svojim servisom izenačil in taiko sta obe stranki dobil, svoje servise do stanja 3:3 Ko .je servirai Baworowski, se je našima -posrečilo dobiti games in je nato Kukuljevic s svojim servisom povišal naskok na 5:3. Metaxa je sicer znižal na 5:4, toda set je končno pripadel nam 6^4. V drugem setu sta Avstrijca zaigrala različno, zlastj Baworowski, ki se je posebno odlikoval pri mreži, dočim sta. bila naša precej nervozna. Mitič in tudi Kukuljevic sta izgubila svoja servisa itn Avstrijca sta kmalu vodila s 4:0. Jugosl o venska dvojica je nato odvzela Metaxi in Baworowskemu njihova servisa in dobila še Mitičevega ter tako zmanjšala stanje na 4:3- Po zaslugi Baworawskega je Avstrija dobila oba naslednja gamesa in zmagala s 6:3. Stanje setov je bilo s tem 1:1 V tretjem setu sta obe stranki dobili svoje servise do stanja 4:4 Kukuljevic je nato izgubi] svoj servis in Metaxa je nato tretji set odločil v korist Avstrije s 6:4. In odločitev Po odmoru je postala igra še bolj napeta. Zopet sta do stanja 3:3 odloči la oba para svo.ie servise za sebe. kritično pa je postalo, ko je Mitic nato izgubil svoj servis insta Avstrijca vodila s 4:3. Na srečo je nato Baworowski izgubil svoj servis, nakar sta Jugoslove. na izkoristila slabost nasprotnikov in z dvema zaporednima ga mescmi odločila set s 6:4 v svo.io korist čeprav sta bila pri odločilnih žogah nonovno oškodova na s napačnimi odločitvami sodnika na črti. Sledil je odločilni peti set- Oba naša igralca sta pokazala precejšnjo nervoz. nost in sta izgubljala celo svoje servise. Začel je Kukuljevic pa je moral prepustiti gam^s nasprotnikoma Toda 'ud' Avstrijca sta bila močno vzneminena in sta oba izgubila svoja servisa. Stanje je bilo tako 2:2 Zaradi ponovne pogre-ške stranskega sodnika je angleški vrhovni sodnik. ki je že pri četrtem setu moral posredovati, odredil, da se stranski sodnik izmenja Mitic ki ie za težka mednarodna srečanja še premalo rutrniran, je postajal zaradi napačnih odločitev vedno nemirnejši in je delal napako za napako. Avstrijc;J sta po razburljivi igri dobila štiri gamese po vrsti in odločila set s 6:2 v svojo korist. Današnje srečanje parov se je torej končalo z zmago Avstrijcev Baworow ski-Metaxa s 4:6. 6=3. 6:4, 4:6, 6:2. A v. strija .je zmanjšala razl ko za eno točko in je stanj« po igri v dvoje 2:1 za Jugoslavijo- Jutri bosta odigran! še ostali dve single igri, in sicer med Mutavo in Palado in na'o Punčec m in Baworow. skim. Državno prvenstvo v tenisu Maribor. 14. junija Na tonskih igriščih SK Rapida se ie danes dopoldne odigralo finalno tekmovanj? slovenskih klubov v državnem tekmovan u mns'ev Srečala sta se SK Ilirija in S'v Raoid. Po zelo napetih in zinimivih tekmah ie SK Iliriji uspelo. da ie oremaiala Rapid in sicer v razmerju 3:2 S *o »nago se je SK Ilirija kvalificirala za na-d«lnie tekmovanje in se bn v prihodu'em ko'u srečala z zmagovalcem zagrebške skupke Posamezni rezultat- dannsn'ega srečama med Ilirijo in Rapiden so bili naslednji; § vie (Il : Leyrer fR) 8 : 6, 6 : 2 Ban ko (I) : Holzinger (R> 6 : 3. 0 : 6. 7 : 5 Gogala (I) ; Blanke (R) 6 : 4. 4 : 6. 6 : 3 Hitzl (R) : Ranjai f lì 6 2 6:1 Ho'zin-ger—Hitzl (R) : Sivic—Banko (I) 2 : 6. 7 : 5. 6 : 3. Še trije rekordi v Pragi Lahkoatletski dvoboj češkoslovaška : Jugoslavija se je končal s češkoslovaško zmago — Stanje točk 97 : 71 Praga, 14. junija. Tudi drugi dan lahkoatletskega dvoboja med Češkoslovaško in Jugoslavijo je poteklo v znamenju lepega vremena, odlične organizacije in izvrstnih rezultatov, med katerimi so bili postavljeni še trije novi jugoslovenski in en nov Češkoslovaški rekord, ki se lahko uvrsti že med evropske znamke. Razveseljivo je, da sta dva izmed današnjih rekordov postavila naša ožja rojaka Ivo Krevs in ing. Stepišnik. Češkoslovaška je z razliko 26 točk — končno razmerje je 97 : 71 — zmagala nad Jugoslavijo, vendar so bili Jugosloveni v vseh disciplinah enako vredni in ponekod celo močnejši nasprotniki. Tehnični rezultati današnjega dneva so bili naslednji: Tek 200 m: 1. Knenickv 22.4, 2 Ju-ranka (oba ČSR) 23. 3. Pleteršek 23.7, 4. Dremil (oba J) 24. Tek 800 m: 1. Otahal 1:58.9, 2. Lo-renc (oba ČSR) 1:59.3, 3. Gaberšek 1:59.4, 4. Nikhazi (oba J) 1:59.6. Tek 5000 m: 1. Krevs 15:41.4, (nov jug. rekord), 2. Bručan (oba J) 15:47, 3. ing. Hron 150 m za prvim, 4. Hojka (oba ČSR). Švedska štafeta (400x300x200x100): 1. ČSR 3:25.4, 2. Jugoslavija (Nikhazi, Gaberšek, Hanžekovič, Pleteršek) 3:28, (rtov jug. rekord). Met diska: dr. Narančič (Ji 43.29. 2. Vitek 43.12, 3. Klein (oba ČSR) 40.93. 4. dr Manojlovič (TI 40.67. Met kladiva: 1. Knotek (ČSR) 51.62, (nov čsl. rekord) 2. ing. Stepišnik (J) 49.17 (nov jug. rekord), 3. Elijas (ČSR) 48.58. 4. Goič (J) 46.02. Skok v višino: 1. 2. in 3 Martini (J), Galanda in Kratky (oba ČSR) 180. 4. Vučevič (J) 175. Del naše lahkoatlctske reprezen'_n-ce je še nocoj odpotoval domov, drugi pa so se razdelili v tri skupine ter bodo v naslednjih dnevih nastopili no raznih mestih na deželi in ss v četrtek spet sestali na mitingu v avstrijsk n Gradcu. S poti in po prihodu (Pismo našega posebnega poročevalca) Praga 13- junija- Danes se je pričelo na Masarykov m srtadionu na Lomech orvo ofieijelno meddržavno tekmovanje lahkoatletskih repre-zentantov obeh bratskih držav Češkoslovaške in Ju-goslavije. V Stadionu, ki more sprejeti okoli 60 tisoč gledalcev, se je nabralo dobra dva tisoča prijateljev lahke atletike. ki so če le kdaj danes prišli na svoj račun. Odlično razpoloženje vseh aitletov, naših in čeških, je dobilo še poseben poudarek s štirimi novimi rekordi — dvema češkima in dvema našima. Stadlinn je moderno urejen in do take popolnosti pripravljen, da je bilo sodniškemu zboru ki je tudi sicer odličen in homogen, mogoče izvesti obširen spored prvega dne tekmovanja v dveh urah. Vso reportažo ofi ciielnega dela, pozdravov in tekmovanja samega so snimali zvočno na trak in so zvečer ponovno oddajali tekmrtìovanje za češki in mednarodni radio — O včerai-šnem sprejemu, pozdravnem večeru nnre jenem ob ČAAu in o današnjih svečanostih poročamo le toliko, da 90 bili vsi naš tekmovalci in njihovi vodje dr Marian iz Zagreba Megušar iz Ljubljane in Žeiarac iz Beograda povsod sprejeti 7, na ve'-v» pri srčnostjo in znanim slovanskim gostolnib jem. Vožnjo preko Avstrije ponoči je močno cnot.ilo hladno vreme in dež. ki je tudi prvi pozdravil naše športnike ob vstopu na češ1 a tla Ljubeznivost avstrijskih im čeških železničarjev ie bila enako opazna posebej še ker je bilo kljub plačanim kartam drugega razreda težko diobiti za vse prostora v drugem — vendar so bili naši tekmovalci toliko prijetne je presenečeni nad čudovito spremembo vremena, ki se je po skoro treh tednih neprestanega dežja na čudo spremenilo v krasno sončno in brezvetrno. Največ je ta sprememba tudi vzrok odličnemu razpoloženju tekmujočih, ki so dosegli oboji izborne uspehe, mnoge nad pričakovanje presenetljive. O našem moštvu in spremljevalcih obširno pišejo skoro vsi praški listi' in s posebnimi simpatijami omenjajo nekatere naše prvake in njih stare znance iz drugih, sličriiih nastopov Tako so prinesli nekateri listi celo za nas pretirano ugodne prognoze o izidu tekmovanja, ki smo ga pa pričeli z dovoli sreče in zato tud' nismo z razliko 16 točk tako zaostali kakor smo prvotno računali, saj manjkata dva odlična tekmovalca Bakov in naš Goršek. Zato pa je Ive Krevs z nov:m rekordom na 1500 m od 4:11 na 4:07.9 postavil krasen rezultat. Aleksa Kovačevič pa ie zravnal rekord na čistih 15 m, da si ga bo možno lažje zapi inni ti- Enako sta dva Čeha Klasek ob palici s 4-02 in Hofman v daljavo s 7 26 zboljšala dosedanja rekorda dr. Korejsa 401 in Hofman svojega za 9 cm. Ob otvoriitvi današnjih svečanosti sta obe moštvi ob špalirju športnega naraščaja, ki jutri v nedeljo tekmuje za svoje prvenstvo nastopili k uvodnemu pozdravu. Teh. referent ÒAA Unije g. Chotgbofskv je v mikrofon izrekel prisrčno dobrodošlico in izročil našemu moštvu spominsko svileno in zlato vezeno zastavico. V imenu JLAS se je zahvalil za pozdrav g. Megušair Maks. k.i je podčrtal iskrene vezi, ki družijo oba naroda in poudaril važnost meddržavnih tekmovanj posebej še za jugoslovenske lalikoaiblete. ki se morejo od Čehov naučiti mnogo koristnega in tudi novega. G. Megušar je tudi izročil v imenu Saveza okusno plaketo v bronu in hrastovi ni. O podrobnostih teikmovania bomo 5» poročali/ M. M. Nogomet za hudo silo je bila prijateljska tekma med Ljubljano in Železničarji, ki je prinesla domačini skromno zmago — Zanimanja za tekmo ni bilo mnogo Ljubljana, 14. junija. Naš nogomet je v hudih krčih, in sicer kar vse vprek, doli od Beograda in preko Zagreba do naše bele Ljubljane. Kaj in kako te stvari kuhajo naši bratje na iugu. nas zdaj. ko sta nam še Concordia in Hajduk pokazala hrbet, ne briga najbolj pereče, bolj pri srcu pa so nam nogometna igrišča v območju domačega podsaveza. Nogometni spored današnje nedelje je zgovoren dokaz — ne glede na vesti zadnjih. dni, da se ponekod naši nogometaši le preradi sprimeio kar dejansko — da tudi pri nas doma s to igro za žogo ni vse v redu Zdaj ko je prvenstvo pri kraju in ima vsak klub svoje točke ali tudi ne. je zavladalo na zelenih pol iih splošno mrtvilo Razni poskusi za oživijenie se končavaio s pičlim uspehom in skorai ne moremo se otresti strahu da gre naš nogomet rakovo pot. Tn sicer kar prenaglo v primeri s številom klubov, ki ga gojijo, in oriiatpliev ki mu želijo še usnehov! Ljubljana : Železničar 4:3 (ls3) Po seriji »praznih« praznikov in nedelj naj bi to bila mala sprememba z upanjem na boljšo bodočnost Poskus se je precej ponesrečil. Predvsem ie bila tekma prav v zadnjem hipu za lase privlečena, a naglica ni. kakor pravijo, nikoli koristna Ni bilo časa, da bi se občinstvo obvestilo o prireditvi, zato tudi ni bilo pravega obiska: pa tudi igralci niso bili obveščeni, zato sta se oba kluba morala potruditi, da je sploh nastopilo po 11 igralcev Železničarji so si morali celo izposoditi enega igralca Kluba sta nastopila v postavah: LJUBI J AN A Magister; Hassl, Berton-celj. (Jug); Šinkovec. S'amr". Sočan; Slapar Luce, Bertoncelj I. Jež, Zemljič. ŽELEZNIČAR Mahajnc; Frangeš II. An-toličič: Eferle. Frangeš I. Golinar; Janeži: (kot gost). Bačnik Türk Pavlin. Ronjak Kljub porazu so dali gos f re boljšo partijo. Bili so vsaj povezani, dobro sn pokrivali, uspešno kombinirali pokazali so resen start Imeli sc tudi mnogo več prilik uspeh, kot so jih izrabili velika neodločno«' pred golom in dokai netočno strelia 'ie iih ie spravilo ob /.mago Kot celota m precei ugaiali nastopili so vsaj res kot moštvo. In borili so se ves čas požrtvovalno, kakor da bi šlo za točke. Skratka igrali so, če prav ne velikega nogometa, pa vsaj resno in so se po svojih močeh potrudili. Znatno premoč v polju so si priborili s pametno igro srednje vrste. Ta je prestreg-ls nebroj žog in jih servirala napadu, pri tem ji je precej olajšala posel nasprotna srednja vrsta, ki se je venomer držala bra-nilske linije. Tudi ljubljanski napad je šel nasprotniku na roke, ker so skoro vsi v napadu igrali toliko ležerno, da se jim ni ljubilo niti postaviti se pravilno, da bi jim bilo mogoče dodati žogo Frangeš je v krilcih igral pridno. čeprav neopazno, stranska krilca sta opravila svoj posel prav zadovoljivo. Obramba je bila mestoma ne-sigurna, dopustila je precej kritičnih momentov pred golom, na srečo ni bilo v moštvu Ljubljane nobenega strelca ki bi bil te slabosti izkoristil. M ihajne je bil jako nesiguren vratar, poslednja dva zgodit ka gresta čisto na njegov račun. V napadu so imeli gostje v izposojenem Janežiču najboljše krilo na terenu, njegovi centri so nevarno prihajali do Pavlina, znal pa si je tudi pripravljati ugodne situacije, v kolikor mu ni pomagal Sočan, ki ga ie precej za nemarjal. Dober je bil tudi Ronjak na levem krilu, sploh so Železničarji ubrali taktiko igre po krilih, kar jim je prineslo marsikatero prednost. V moštvu Ljubljane je bilo marsikaj narobe. Pri napadalcih je bilo mnogo slabosti. Krila so bila sprva zelo zanemarjena, ko sta dobili več posla, se je izkazalo, da ne eden ne drugi nista prav pri stvari. Nihče si ne upa startati. tako je bila vsaka žoga, ki ni bila podana v prazno, že naprej zgubljena Enako bojazljivega se je pokazal Pepček kot vodja napada, izogibal se ie jako previdno vsakemu trčenju, sicer pa mu je bil po prestani bolezni to prvi nastop. Jež ie bil od sile okoren in neokreten, počasen kot Pepček. vedno za korak prekratek Luce, ki prav za prav ni napadalec je bil še najbolj agilen, upropastil na je prav tako kot Pepček precej zrelih situacij — strel na gol mora biti točen in zanesljiv Srednja vrsta je igrala taktrno slabo Vsi trije krilci so bili stalno v obrambi, pn vsem tem ie bila desna stran Železničarievega napada stalno prosta Odtod je tudi prišlo največ nesreče Branilski par je bil v prvem polčasu iz redno «ibek zlasti ie precei odpovedal Ber ton<>>>lj Ha«! ie "sicer igra' do kraja donrr« je Bertone'ia 'amen is' lup. 'ri je bi! od vseh treh najboljši vendar ie ostala ta linija zaradi Hasslove trajn esibkosti zelo Rada se peni, Še bolj osvežuje, Izdatna pri uporabi. NIVEA PASTA ZÀ ZOBE Normalna tuoa 6.— Din, velika dvojna tuba 10.— Din. nezanesljiva. Magister je bil dober vratar, gole je prejel iz najbližje razdalje in žog ni mogel držati. V ostalem pa je igral že predtekmo. « Gole so zabili: V 4. min. Pepček za L. v 10. in 28. min. Pavlin in v 29. Türk za 2. Po odmoru v 5. min. Jež v 10. min. Zemljič ter slednjič v 29. min. Luce za L. Sodi! je g. Macoratti dobro. Ljubljana : Slovan 3:0 (1:0). Precej pestro sestavljena druga garnitura Ljubljane je .v predtekmi gladko premagala prvaka drugega razreda. Sodil je g. Ku-"ar. Prvenstvo mladine je dalo te rezultate: Slavija—Hermes 1:0, Reka—Mladika 3:2, Ma rs—Korotan 6:0. Svoboda—Jadran 2:1. Ostale nogometne tekme BEOGRAD: BSK—Radnički (Kraguje-vac) 4:1, Olympic (Marseille)—Jugoslavija 3:0. SPLIT: V soboto: Hašk—Split 4:0. V nedeljo: Hajduk—Hašk 2:1 (1:0). SAR [JEVO: Slavija—Cmogorac .(Ceti-nje) 2:1 (2.-0). OS1JEK: Slavija—Žak (Subotica) 4:2 (1:2). CU RI H: Austria (Djnaj)—Grasshopers 1:1 (0:1). TURIN: Torino FC—FC Bern 7:1. LAUS A NE: Lausane Sport—Židenice (Brno) 2:1. BUDIMPEŠTA. Phöbusz—Young Fel-lows 6:2. DUNAJ Rapid—Weisse Elf 7:2. Prijateljska tekma. KODANJ: Danska—Švedska 4:3 (2:2). Meddržavna tekma. ZA VSAKO KOPELJ, CIMEAN KOPALNO TABLETO ! plavalni miting Ljubljana, 14. junija. V okviru olimpijskega dne se je danes dopoldne vršila v kopališču Ilirije plavalna tekma, ki je bila obenem prva v letošnji sezoni. Temu primerni so bili tudi rezultati; čeprav imajo plavači za seboj zimski trening, se vendar še niso privadili odprtega bazena. Vreme je bilo prireditvi naklonjeno, bil je izredno topel dan, občinstva je pa bilo zelo malo. Tehnični rezultati so bili. 50 m prosto juniorji: 1. Banko 31.3, 2. Watzke 33.1, 3. Skapin 33.5, 4. Brumec 34.1. 100 m prosto senior ji: 1. Cerar 1:07.3, 2. Mihalek 1:10.7, 3. Fux 1:11.4, 4. Sernec 1:12.5. 100 m prsno gospodje: 1. Binder 1:23.7, 2. Kramai 1:32.1, 3 Tori 1:35. Zmagovalec je plaval prvih 60 m v metuljčkovem slogu in je dosegel razmeroma dober čas. 100 m prsno juniorke: Fine 1:52.2, (edina tekmovalka). Sledili so nato skoki s 3 in 10 m, ki so lih izvajali državni prvak Ziherl, Pribošek in Keržan 5x50 m prosto: Nastopile so 3 štafete Ilirije. Druga štafeta je vodila do zadnje predaje, tu pa je odločil zadnji plavač prve štafete Cerar. 1. Ilirija I. 2:33.2, 2. Ilirija II. 2:34.1. Zadnja točka prireditve je bila water-polo tekma med dvema moštvoma Ilirije. Rezultat je bil 5:5. Kombinacijsko s»a bili moštvi še precej dobri, v pogledu kritja pa obe pomanjkljivi. Službene objave LNP 27. seja k. o. dne 9. VI. 1936. Kaznujejo se: Loborec Stane, Reki. Grosmajer Slavko, Bratstvo, po § 18 k. p. s 14-dnevno zabrano igranja — Ovsenik Janez. Jadran, Boben Franc, Zaiog. po i 31 k p. s 14-dnevno zabrano igranja — Urbančič Zinke Reka, Stupica Milan, Gra. fika. po § 31 k. p. s tritedensko zabrano igranja. — Legat Tone, Reka, Vi«ter Leopold, Kovinar, po S 24 k. p. z uporabo §§ 13, 14 k. p. z enomesečno zabrano igranja. — Butara Dušan, Svoboda.Lj„ po § 24 k. p. z uporabo §§ 13 14 k. p. s 14-dnevno zabrano igranja. — Novljan Slavko, Mladika, po § 24 k. p z dvomesečno zabrano igranja. — Turner Franc, Slavija, po 5 36 k p. z uporabo §§ 13. 14 k. p. z enomesečno zabrano igranja. — Presinger Fric. Celje po 5 54 k. p. z enomesečno zabrano igranja. — Vse kazni tečejo od dneva objave. Zabeležijo se izključitve: Planinca Emi. la. Svoboda-Lj„ Jarca Draga. Korotan-Lj., Poljèka Marjana, Slovan, 2nideršiča Stan. ka, Svoboda-Lj. Dalje se kaznujejo: Kos Josip in Kos Mirko oba Dask. po 5 24 k. p. z dvomesečno zabrano igranja. — Dobnik Smon. Dask, po 5 31 k. p. z enomesečno zabrano igranja — Kazni tečejo od dneva objave. Ustav' se postopanje zoper Coha Josi. pa Celje, in Povheta Alojzija, Mars. Kaznuje se Perko Dane. Mars, po 5 18 k p. s 14-dnevno zabrano igranja, všteje suspenz, kazen poteče 19 junija t 1 Poročilo službujočega Beliča o junior- skih tekmah Jadran—Reka in Mars—Sla. vija z dne 18. maja t. 1. se zaradi pomanjkljivega poročanja odstopi u. o. Suspendirajo se po § 55 k. p.: Gaberšek Milan, Beranek Josip, oba Korotan-Lj., Kobal Branko, Mladika. ★ SK Iliri.ia (hazenska sekcija). Redni ha-zenski in lahkoatletski trening bo drevi od 18. dalje. Udeležba vseh članic je nujno potrebna. Pri vseh treningih se sprejemajo nove članice — (Smučarska sekcija). Ponovno se opozarjajo člani na oddajo opreme. ki so jo pi-ejeH od kluba. Oprema se odd»i ja v klubski sobi. Drevi ob 20.30. naj se sigurno zglasi y klubski sobi kavarne Evnope Tavčar Svetozar Redna plenarna se;a klubovega uprav, odbora bo jutri ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. Odborniki točno in vsi! Važno zlasti za ■sekc;iske načelnike Pol ure pred sejo naj bodo tamkaj gg.: M^drč. V?rbič, Nagv. inž-P«' -udek. Bjtetlo, Polajnar. Končan, Mildav-čič. SK Jadran. V du nandidov. Ta ribica menja svojo barvo, pod vnanj-imi in duševn m,i vplivi, pod razn:mi vplivi, vnanjimi in duševnimi, kakor nobena druga. Rumena, zelena, temno in svetlo modra barva se prelivi izmenoma po telesu, često se pa pobarva riba örnomed-ro, na vsaki se pa pojavi svetla pega. Ribica ne zraste čez 7 cm in prenaša tudi nižjo toploto, ki pa nai ne p«de izpod 15 stopinj C Sicer je podolgovata in ima kakor ostriži dve hrbtni plavuti. Ženi se pn toploti 20 do 30 stopinj- Mlečraki so na ■trebuhu ravni, ikrnice pa vzbočene. V poletju se ženi parček vsfkih 14 dni, olajši-n»o mu pa delo s cvetličnim lončkom, ki ga postavmo na dno akvarij«, kjer se iz-vale mladiči v teku tretjega eili četrtega dneva- Kmalu se mladiči lotijo najdrobnejših 6amookov in bolh. Ker so badisi ropa-rice. ločimo mladiče od staršev, sicer bi si jih privoščili, e tudi s prehrano je laže. V zadnjem članiku je tiskarski škrat napravil precejšnjo zmedo. Omenjena je bila rastlina ušivka. ki reste pomladi z'asti n« vlažnih travnikih v obliki šopkov z lancetnimi listi. Škrat ie izpustil stavek, da se prikaže na dnu med listi majhna glavica, na kateri so navadno rdeče, s čmmi pikami posejane stenice (ušivka!), in da ie ta rastline naš jesenski podlosek, ki cvete v jeseni, v zgodnji pomladi pa požene liste in plodnico. Zatem je škrat iznustiJ tudi pokustiilo, zakaj ima^io med koral jnjaki živeče ribice pestre barve, ki vendar privabijo roparice, namesto zaščitnih barv. Privoščijo si lahko take pestre barve zaradi tega. ker je obala obdana z vencem čeri, ki onemogočajo ronaricam pristop v mirni vodni pas, kjer prebivajo omenjene ribice. O. S. * JlTIBOk panedeljfeka Izdaja 4 Ponedeljek, 15 VI- 1936. Teden dni Stima spet občuduje malo Shirley Tempie Menda je na svetu malo filmskih igralk, ki bi jih vsi tako cenili in ljubili, kakor je mala Shirley Tempie. Vsak njen film — in teh ni bilo malo — so sprejeli gledalci z navdušenjem. Kakor svoje čase Jackie Coogen, tako je dandanes slavna ta ljubka deklica očarljivega obraza in tako popolno otroškega nastopa, da se nam zdi, kakor ne bi igrala, ampak v filmu živela. V filmu »Mala gospodičnaki ga je začel včeraj igrati Elitni kino Matica, je spet navdušila gledalce. Tu igra majhno dekletce, ki jo je oče zastavil za nekaj dolarjev in jo pustil tujim ljudem. Ti ljudje so bili brezčutni sleparji, ki pa si jih je osvojila s svojo ljubkostjo. In v tem svetu živi kakor v pravljici. Tako prikupna je, tako ljubka, da jo mora vsakdo gledati z navdušenjem in občudovanjem. Tudi njeni partnerji so odlični. Zlasti ne smemo pozabiti Charlesa Bickforda, ki ga po dolgem času spet gledamo v Ljubljani, in Adolpha Menjouja, ki sta se znala neverjetno vživeti v svojo igro. FIlm bod oigrali le še dva dneva in bi bilo res škoda, če si ga kdo ne bi ogledal. Posebno materam svetujemo, naj ga ne zamude. Doživele bodo dve uri, ki ju dolgo ne bodo mogle pozabiti. Dolžnost zdravih je, da pomaga jo bolnim! — Prispevajte za protijetične ustanove! '..XIC. e.ex', I-cv.\Vf/C^Mi/i\ViK žena ¥ s® m svetu Izprememhe v rodbinskem pravu v Rusiji Tuji listi poročajo, da so v Rusijii izdelali nov načrt zakonika o rodbinskem pravu, ki eo ga nedavno objavili. Načrt je zanimiv, ker pomenja znatno izpremembo mnogih, doslej veljavnih uredb. Novi zakonski osnutek je razdeljen na tri dele. Prvi del se nanaša na umetni splav. Dosedaj je ruski zakon dovoljeval ženi splav z načelnega vidika, dasi so ga izkušali omejevaiti s propagando in i odstranjevanjem vzrokov, s katerimi so žene utemeljevale ta.ko zahtevo- Ti vzroki so bi-lii največkrat socialnega značaja. Žena se je pa morala poslu žit i zdravnika v bolnišnici- Mazaštvo je bilo strogo kaznovano. Že prej so najbolj upoštevali zdravstveno indikacijo. Zda i no novem zakcwskem osnutku se pa upošteva, kakor poroča »Neue freie Presse« zdravstvena indikacija samo v primeru, da je materino življenje v nevarnosti. Med tem ko navedeni list socialne indikacije sploh ne omenja. pa »Präger Presse« naknadno ugotavlja, da ie splav dovoljen tudi v primeru, če je mati nezmožna za delo in zaslužek in bi zaradi novega rojstva trpela še večjo bedo ona sama ali njeni oitroci, ki so že na svetu. V primeru nedovoljenega splava je kaznovana poleg zdravnika, odnosno babice tudi prizadeta mati, ki je bila prej izvzeta. Drugi del novega osnutka se nanaša na ločitev zakona, ki se lahko tudi v bodoče izvrši na zahtevo samo enega zakonca, toda formalnosti so znatno otežikočene. Odslej ne zadostuje več, da pride v urad, kjer poročajo, samo eden obeh zakoncev, kakor je bilo možno doslej, temveč morata priti oba. Ločitvena pristojbina se znatno zviša, zlasrt.i za drugo looitev — zahteva, ki so io delavci sami postavili. V tretjem delu načrta so utemeljene nove določbe o naraščaju. Materam, ki so zavarovane v raznih delavskih zavarovanjih, «e mora zvišati doklada za opremo novorojenčka kakor tudi prispevek za čas dojen :a j Žene, ki že imajo po sedem otrok, preie- j majo po osmem otroku skozi pet let letno ! penzijo 2000 rubljev, po enajstem otroku pa prejemajo dve leti po 5000 rubljev, na-daljna štiri leta pa 3000 rubljev. Prav ta.ko pa nameravajo zaščititi otroke tudi s tem. da čimbolj pomnože število otroških zavetišč, otroških vrtcev, porodnišnic — in sicer predvsem na va'si- Do 1. 1939- se mora od-nreti 14.400 novih mest za državno nameščene babice. Od teh mora biti razmeščenih po deželi 8700- Da vlada omogoči izvedbo svajiih novih socialno-pravnih načrtov. bo žrtvovala 700 milijonov rubljev. Omenjeni list opozarja dalje na veliko izpremembo v pravnem naziranju in pravi med drug:m: »Prav v področjih, kakor ie rodbinsko pravo, so izkušali doslej sovje-ti uveljaviti marksistično pravno filozofijo. Glavna načela so temeljila na spoznanju, da je treba ženo osvoboditi, da bo lahko sama gospodar nad svojim telesom, ter da se ne sme siliti, da bi postala porodni stroi Tudi zakon je prvotno veljal kot privatna zadeva. Zdaj pa so v Rusiji od teh nazorov močno popustili. Ne da bi o tem dosti govorili. postaja zakon yedno bolj javnopravna institucija in družina se razglaša kot pra celica sovjetske države.« Moskovski poročevalec »Neue freie Presse« ie mnenja, da ta načrt ne bo vzdržal kritike javnosti, ter da je že v naprej videti, v katerih točkah bodo morali načrt izpremeniti. Ko! varstvo družine se smatra tudi odredba da se ženske izključene iz aktivne vojaške službe (kot borke): »Dostop v vojaške šole v sovjetski Rusiji je osebam ženskega snola popolnoma zaprt.« Ta odredba je zbudila med ženskami precej protesta, toda odgovorili so j;m z utemeljitvijo, da bi ženska spričo njeniih fizioloških posebnosti ne mogla trajno prenašati velikih naporov. ki jih zahteva vojaška služba, ^asti v voinrm času. Enakopravnost pa nima s to odločitvijo nobenega opravka, kajti gre edinole za učinkovito in pravično razdelitev dela in dolžnosti. Učenec roiesorja Vlomil je v njegovo stanovanje in ga oplenil Banja Luka, 14. junija Učitelj risanja na tukajšnji gimnaziji Vlaha Pečenac se je zdravil na zagrebški kliniki in je pred nekaj dnevi šla ponj njegova žena. Ko sta se v petek zvečer zakonca vrnila v Banjo Luko, sta bila kaj presenečena, ko sta videla, da sta v času odsotnosti imela v stanovanju nepovabljene goste. Iz stanovanja so jima zmanjkali dragoceni stari predmeti, preproge, knjige in razne druge reči. Vlomilci so odnesli ceio blazine in žimnice. Vlom sta Pečenca takoj javila policiji. Med tem ko so se ljudje, ki so izvedeli za vlom razburjeni zbirali okrog hiše, v kateri je Pečenčevo stanovanje, je 171etni petošolec na gimnaziji Miihat Pita. po veti musliman, šel k svoji muleri in ji priznal, da je on izvršil tatvino- Obenem je prosi! mater, naj gre k učitelju in ga pregovori, : da bi zadeve ne javil policiji, češ da bo j vse ukradeno blago vrnil. Policija pa je bila že o vsem obveščena in je mladega zlikovca aretirala. Pri zasliševanju je nepridiprav vse priznal in opisal, kako je vdrl v stanovanje. Vedel je. da je stanovanje prazno. Vanj je pr;šel tako. da je preplezal zid sosedne hiše. Piaga iz Pečenčevega stanovanja ni odnose! naenkrat, temveč v teku vec dni. Ukradene predmete je izročil trem tovarišem, katerih imena je na policiji navedel, in še nekemu drugemu moškemu, katerega imena se baje ne spominja. Vse te ukraden»* reči so prodali in si izkupiček razdelili. Policija je aretirala tudi Pitove sokrivce. Vrednost vsega plena znaša o>koli 25.000 dinarjev Ukradene predmete so kupovali tudi. neki uglednejši meščani. Preiskava kaže na to. da so v vlom zapleteni še neki Pitovi tovariši gimnazijci Nevaren pustolovec pod ključem V aSero je zapletenih več uglednih oseb Sremska Mitrovica, 14- junija Te dni so možje postave zaprli za zapahe 261etnega Ivana Makuca bivšega poslovodjo elektrotehnične tvrdke Gelb iz Novega Sada. Aretacija je povzročila senzacijo zlasti med ženskim svetom med katerim ie ie-potec Makuc veljal za zanimivega moža- Ko je bil Makuc, ki je oženjen, prišel pred časom v Mitrovico kot Gelbov poslovodja, si je kmalu našel ljubico. Nekega dne je prišla v njegov lokal mlada in lepa plavolas-ka. Makuc se je vanjo zagledal in ko je izvedel, da stanuje v Mačvi, se je lepega dne napotil tjakaj in začel tam prodajati radijske aparate. Tako je prišel tudi ilo plavolaske Ljubice Petrovičeve in ji je v znak naklonjenosti podaril radijski aparat. Razvila se je ljubezen, ki je pa imela zelo nesrečen epilog. Makuc je krokal v Mačvi in okolici in zapravljal na debelo denar. Pa je nekoč ostal brez pare v žepu in je kratkomalo vlomil v stanovanje upravnika katastrske uprave v Bogatiču, kjer je ukradel revolver ln srebrn servis. Makuc pa ni iniel sreče, zakaj orožniki so ga že iskali. Pustolovec je med tem časom že vse pripravil, da bi se poročil s svojo ljubico. Bila sta že na potu k poroki, ko so 6e nenadno pokazali orožniki in iz družbe 6neli nesrečnega ženina. Ponoči pa se je Makucu posrečilo pobegniti-Šel je naravnost k svojemu dekletu in se mu zlagal, da se je izkazala njegova nedolžnost in da so ga spet izpustili. Predlagal je dekletu, da bi šla v Mitrovico in se tam poročila. Ko je bil v Mitrovici, se je oblekeJ v lovsko obleko in se skrival po okoliškem polju, kjer so ga možje postave spet iztak-nili in prijeli. V teku preiskave so dognali, da je Makuc svojo fcvrdko oškodoval za najmanj 20 tisoč Din in da je izvršil še neko druuo veliko sleparstvo, v katero je bilo zapi^i«-nih več oseb, med njimi tudi neki odvet- nik in več sodnih uranikov. Gre za 50 Din, za katere je Makuc osleparil nedavno umrlo duševno omejeno Jeleno Borščakovo. Dalje je opeharil tudi rodhino Kodekovo-Spoznal se je nain-reč z domačo hčerko Barbaro in ji je obljubil zakon, čeprav je ž«? oženjen. Da bi prišel do dote. ki so mu jo obetali Barbarini starši, je Makuc enostavno ponaredi! poročni list tako, da je zradi-ral na njem ime svoje žene in napisal ime Barbare Rodekove. nato pa ponarejeno li" stino poslal njenim staršem- l>oio je dobil in z Barbaro res živel nekaj časa kot njen mož. Preiskava se nadaljuje, ker kaže. da ima Makuc najbrže še več I"' ;!i grehov na vesti. Maribor preko nedelje Maribor, 14. junija. Nanosove slovesnosti Vögraj in danes jo bile v Mariboru ve. like prireditve, ki jih je organiziralo tukajšnje prosvet.no in podporno društvo »Nanos« ob priliki svečane predaje tolminskega simbola >Nanosu«. Ob tej priliki so prispeli že včeraj v Maribor številni delegati emigrantskih organizacij iz Ljub. ljane, Celja, Ptuja, Trbovelj, pa tudi iz Zagreba in celo s Sušaka. Sinoči so z odličnim uspehom nastopili v precej dobro zasedeni veliki dvorani Uniona vrli pevci in pevke znanega ljubljanskega pevskega zbora »Tabora«. Po krasno uspelom koncertu je bil v matičnih prostorih prijatelj, ski večer. Danes ob prihodu ljubljanskega dopoldanskega vlaka pa je bil svečan sprejem delegatov, ki so prispeli iz raznih krajev. Na postaji je pričakala drage goste velika množica Pozdravil jih je v imenu »Nanosa« učitelj g. Reja Od glavne postaje se je formiral nato veličasten sprevod z državno trobojnico in godbo »Dravo« na čelu V sprevodu so bili tudi trije prapori. Mnoge udeleženke sprevoda so bile v narodnih nošah. Po pri. hodu v Narodni dom je bila tamkaj slovesna poklonitev in predaja tolminskega simbola tukajšnjemu društvu >Nanosu«. V uvodu je zaigra ja godba »Drava« državno himno, predsednik »Nanosa-^ g. Marino Kralj pa je otvorii z nagovorom slavnostno zborovanje Pozdravil je vse predstav, nike domačih emigrantskih društev, posebno pa kumico g o. Pintcrjevo in zastopnika ustanovitelja tolminskega dru. štva dvornega svetnika Gabrijelčiča. mariborskega notarja dr. Ivana šorlija. ki je izročil simbol »Nanosu« Po izročitvi simbola po dr. šorliju predsedniku »Nanosa« je kumica ga. Pinterje. va pripela trak na tolminski simbol »Nanosov« podpredsednik g. Reja je zatem takisto pripel trak v imenu društva, nato pa sta sledila slavnostni govor prof. Biz. jaka in učinkovita deklamacija gdč. Zvon. ke Komparjeve V imenu posameznih društev so nato prisrčno pozdravili zbor. gg. Avan Stari, dr. Cerkvenič, dr. Brlič, dr. Prodan, PerW, dr. Dolar, dr. Vrčon, Drago Vojska, Batjel in Fili. Društvo >Ja_ dran« je zapelo dve slavnostni pesmi, zbor pa za zaključek himno »Hej Slovani«. V frančiškanski cerkvi je bila nato maša za padle žrtve, popoldne pa v Unionu velik narodni tabor s pestrim sporedom. Sokolski nastop ske policije g. Grobin se je takoj odpeljal v Soboto, da izvrši posnetje prstnih od-tiskov, ki naj omogoči ugotevitev vlomil, cev. Obstoji domneva, da gre najbrž? za iste vlomilce, ki so izvršili vlom v mariborsko podružnico Zadružne gospodarske banke in v podružnico Prve hrvatske šte-dionice v Cakovcu Podrobnosti o vlomu še niso znane. V bolnišnico namesto v zrak Ko se je v soboto popoldne produciral na stadionu SK železničarja akrobat Aleksič, se mu jt pripetila hujša nesreča. Na programu je bil namreč živ človek kot izstrelek in se je za to scnzacijo zbra. lo na prostornem stadionu precej radovednega občinstva, ki pa ni prišlo na svoj račun. Top, iz katerega je hotel akrobat Aleksič izstreliti svojega pomočnika Krausa je odpovedal, živ človek izstrelek ni zletel v zrak, marveč je obtičal na prednjem delu avtomobila, na katerem je bil top pritrjen, in se je precej poškodoval po vsem telesu. Nezavestnemu pomočniku Krausu je nudil vso pomoč akrobat Aleksič in ga spravil v svoje stanovanje. V zadevo je posegla tudi policija ki bo Aleksiču najbrže prepovedala nadaljnje produkcije . Varaždin ima tndi ljubezensko afero Varaždin, 14. junija. Tc dni je Varaždin doživel podobno ljubezensko zgodbo, kakršna je bila Gre-goričeva in njegove Edite, samo da ni šlo za tako razdaljo, kakršna je med Brnom in Zagrebom. Vlogo letala je pa v tem primeru imelo kolo. Gre za lóletno Zoro Či-žičevo iz Varaždina, ki je zapustila svoje starše in pobegnila k svojemu ljubimcu Pranju Majcenu, mlademu trgovcu v Novi vesi pri Varaždinu. Franjo je dalje časa bival v Varaždinu, kjer se je izučil za trgovca. Tu sc je tudi spoznal s plavolaso Zoro Sestajala sta se in se nesmrtno zaljubila drug v drugega, o čemer pa njeni starši niso ničesar vedeli. Ko pa je Franjo pred dobrima dvema tednoma odprl svojo trgovino v Novi vesi, sta bila zaljubljenca svojemu smotru-poroki že bliže. Do njenih staršev pa si Franjo ni upal, zato sta se dogovorila, da Zora pobegne od doma k njemu. Franjo je kratkomalo poslal Zori svoje kolo, ki sc naj z njim pripelje v Novo ves. Pri Cižičevih je nastalo silno razburjenje, ko je Zora naenkrat izginila zapustivši listek, na katerem je bilo zapisano, da se bo zvezala s svojim Franjom. Mati je takoj hitela k hčeri in jo. prosila, naj se vrne domov. »Ljubim svojega Franja in on mene, pa se bova poročila,« je odgovorila mlada nepočakanka in mati se je morala vrniti domov. Policiji pa zadeve naibrZ ne bo javila, ker bo le boljše za vso Cižičevo rodbino, ako pristane na poroko. Smrt pod tramvajem Zagreb, 14. junija. Na Ilici se je zgodila huda nesreča 73-letna služkinja Alojzija Gorenčeva, po rodu iz Trsta, je po nesrečnem naključju padla pod tramvaj, ko je hotela čez cesto. Nevarno poškodovano služkinjo so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu umrla za smrtnimi poškodbami. Motnje v črevesju, omotice zaradi zagate nja se preprečijo z uporabo naravne FRANZ-J OSEFO VE grenčice Ogl. peg. S. br. .W74/36. Gospodarski svet Balkanske zveze Beograd, 14. junija, o. V začetku julija se bo sestal gospodarski svet držav Balkanske zveze. Zasedal bo bržkon« v Atenah. Naše trgovske zbornice proučujejo sedaj vse aktualne pobleme, ki bodo na sporedu tega zasedanja gospodarskega .sveta zavezniških balkanskih držav. Jugrv. s'ovenska delegacija bo predložila zeio izčrpne referate. V Atenah so se pričela žc pripravijatna dela. Poseben odbor za trgovinsko morv. naricc že razpravlja c pr-.dlogu, da bi »a ustvarilo sodelovanje trgovinskih mornaric držav Balkanske zvgze in da bi sg predvsem ustanovila posebna paroplovna zveza od romunske Constanze do Sušaka. Javna dela lieograd, 14. junija. AA. Ministrski rre# je potrdil razdelitev kreditov za javna dela v vardarski, primorski, dunavski. mora*-» ski in dravski banovini. Schachtov obisk v Budimpešti Budimpešta, 14. junija. w. Kakor pom. čajo listi, pričakujejo predsednika nenw ške državne banke dr. Schaehta v Budim, pešti za sredo ali četrtek prihodnjega tedna. Objave Opozarjamo na nocojšnjo II. prod akcijo operne šole državnega konservatorija, ki bo ob 20. v opernem gledališču. Spored 1. Borodin: Polovski ples; 2. Mozart: Scena iz opere Figarove svatbe; 3. Gregore: Slovenski ples; 4. Verdi: Scena iz oper» Traviate; 5. Bizet: Španski ples; 6. Masse-net: Scena iz opere Manon, 7. Schuberts Plesi. Ker bo to poslednja operna prodtil» cija ob koncu tekočega šolskega leta, š« prav posebno opozarjamo občinstvo nanja Prodaja vstopnic pri dnevni blagajni ▼ operi, cene posameznim sedežem od 4 da 15 Din. S Absolvent klavirskega oddefka ljubljanskega državnega konservatorija Gallati* Reinhold bo imel koncert v sredo 17. t. m. ob V4 na 7. v Filharmonični dvorani. Ga\-latia je bil z odličnim uspehom diplomiran na visoki šoli ljubljanskega konservatorija Spored objavimo jutri, dobi pa se za 3 Dit v knjigarni Glasbene Matice in velja ko< vstopnica. Danes popoldne je bil v Studencih krasno uspel nastop studenškega Sokola, na katerem so sodelovala vsa mariborska sokolska društva Ob 14 je krenil iz Narodnega doma velik sprevod s sokolskim jezdnim odsekom na čelu proti Studencem, kjer se je na tamošnjem sokolskem telo-vadišču začel javni nastop. K prireditvi sta prihiteli mariborsko Sokolstvo in So. kolstvu naklonjeno občinstvo v zelo velikem številu. Vseskozi uspeli nastop je vodil župni podnačelnik br Hočevar Postaja v Slovenski Bistrici v nevarnosti Včeraj malo pred 22. uro so bili mariborski gasilci nujno pozvani na pomoč zaradi velikega požara, ki je nastal v skladišču sena, v katerem je bilo za dva vagona za izvoz pripravljenih senenih bal. Skladišče je last vrtnarja Dobaja in je pripisati le srečnemu naključju, da ni bilo vetrovnega vremena, ker bi sicer utegnil postati požar katastrofalen, saj sta v neposredni bližini žurejevo skladišče tesa in pa železniška postaja. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz Slovenske Bistrice, iz Gornje Bistrice in tudi mariborski gasilci, ki so se po naporni gasilni akciji vrnili v Maribor šele davi ob 6. Gašenje je trajalo nepretrgano štiri ure. Gasilci so s požrtvovalnim reševalnim delom preprečili večjo nevarnost, škoda, ki jo trpi vrtnar Dobaj, je precejšnja. Krvava fantovska bitka je nastala v soboto ponoč v bližini neke gostilne v Zgornji Kungoti. Bliskali so se tudi noži in je na bojišču obležal v krvi 24 letni viničar Franc čuček iz Kozjaka. Nekdo mu je med tepežem presekal z no. žem požiralnik in vrat. čuček bi nedvomno izkrvavel, če ga ne bi mariborski reševalci nemudno prepe'ia': v mariborsko splošno bolnišnico Vlomilci v mursko- soboškem sodišču Starešina sreokega sodišča v Murski Soboti je davi telefonično obvestil tukaj, šnje predstojništvo mestne policije, da je bil v noči na nedeljo izvršen v tamošnje sresko sodišče vlom Daktiloskop maribor- V nilj eni Malo hišico novo, ograjeno (obcestne izključene), 2 s-ob. kuhinje in pritiklin, vzamem v na jem 1. julija. V poštev pridejo hiše na severovzhodni strani ljubljanske okolic«. Ponudbe na ogl. odd. Jutru pod »M;ila hišica«. 1Ö7S3-17 Stanovanja Stanovanje 2 sob ln pritiklin. v novi hiši, proti V'idu. iščem 1. julija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod «Smerna cena«. 1378221a : ■ -W-.Vijj' ' Skladišče za Jugosl.: Jugof armaci ja d. d. Zagreb, odd.: Kozmetika. '.. ' •■ f -)» -- i • -yr.., • Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana Brez posebnega obvestita Zapustila nas je naša iskreno ljubljena, najboljša mama, stara mama, teta in tašča, gospa FRÀNJA HRAST roj. JURMAN, VDOVA PO RAVNATELJU MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE dne 14. t. itl, po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Na zadnji poti jo spremimo v torek, dne 16. junija 1936, ob 4. uri popoldne, izpred mrtvašnice Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Venci se na željo pokojne hvaležno odklanjajo! Prosi se tihega sožalja! Ljubljana, Mostar, Budapest, dne 14. junija 1936. Ž a I n j o è i : IVANKA, poroč. NEGRO, MINKA, JANKO, artilerijski podpolkovnik — otroci; NEGRO VIKTOR — zet; HRAST C AN A, roj. GLIŠIČ — sinaha; NEGRO VIKTOR — vnuk — in vse ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin R&vljea. — Izdaja sa Konzorcij >Jutra« Adoll KJbnlkat, — Za Narodno tiskarno d. d. kot Üsfcarnarjs Franc Jezerdek. — Za inaera tn) ael je odgovoren Alo J* Novak. — Val t trobljam.