r\
SL 308 Milu filial I (UMI VtfltfflHR (■ BIMU
v Trstu, v
39. dflombra 1922
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLVII
chaja, Izvzemll pondelj isiSkcga it 20, I. n«d »ia m a se ne sprejema, inton Oerbec. — tnaSa za mese: L 7.—, U inozemstvo mesečno
Uredništvo: ulic^ sv. PranBSks ■^Doplst ffahgjjpojlljajo uredniStvv 7 «akiniu "se ne vžSjo. Izdajatel' oAa urednik
'-arns Edinost. T»sk - J $ vbtim
o i. 60.—. ve 9t 11-67-
EDINOST
Posamezne Steviike v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Brokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
Nevarni vidiki
Čigav naj bo Solun? S tem vprašanjem ie bavi znani zgovorni general Bencivenga » tržaškem «Piccolu». Po njegovem mnenju e pripravlja sedaj — po porazu Grške — tugcslavija na pohod proti Egejslcemu nicirju. Tudi Italija se mora zanimati za to vprašanje, ki se ne dotika le njenih gospo-larskih interesov, ampak iudi njene drevne varne sti. poprej 'je hotela Anglija »stvar! ti na Sredozemskem morju veliko 'trško na škodo Italije. Sedaj pa, ko je An-»lija prepustila ta dežela njeni usodi, bi negla Grika priti popolnoma v roke Francije. Za Ital jc da je na vsak način ugodno, fa se je Grška teritorijalno skrčila in da *gubi tudi Solun.
Ne more pa b:?t; za to, da se tam razvije a£ osle venska zastava, razen če dobi Ita-jja primerne kompenzacije. Kajti, jasno •a je, da bi vsako teritorialno povečanje Fugcslav'je ojačalo sosedo, ki> stremi po isto italijanskih ozemljih in ki hoče izpod-copaLI hegemonjo Italije na Jadranu. Po-j isliti je treba, — pravi Bencivenga — da ako povečanje ne b* bilo le v kvadratnih ,'lcmelrlh in v šfievilu prebivalstva ozem-ja, ki bi si ga hotela Jugoslavija prisvo-5ti, marveč v važnosti trgovskega emp-fja, k; tvori izhodišče na Egejsko morje. Teiiko pristanišče na Egejskem morju bi 'a mnogo povečalo tudi vojaško silo Juge-Savije. Dokler se ta poslednja pojavlja iamo na Jadranu, je skoro izključeno, da fi se v slučaju vi^jne z Italijo mogla preskrbovati po morju. Drugače pa bi bilo, ■e bi se Jugoslavija prerinila do Egej-kega morja. Tu ne bi mogla Italija ob-JUtno vplrvati ptrsefcno n.2 v bulj vz^oditein !elu tega tr.cirja, kjer gredo direktne veze med Črnim merjeni in Sclunom. Uva-evati da je treba, da se morejo preko Čr-iega morja dobivati vse vrste surovin za lučaj vojne. V tem bi bila vel ka vrednost olunskega pristanLrča za Jugoslavijo.
Kaka naj bi torej — vprašuje Benciven-a — Italijo ne zanimal morebitni dohod ugoslovenov na Egejsko- morje posebno še
oz'rom na slovansko gibanje proti jugu? .es je, da danes — tako nadaljuje - — Ju-oslavija in Rusija nista v dobrih medse-ojnih odnc&ajzh, ali kdo da bi mogel zani-ati možnost ponovnega razcveta vseslo-anskega gibanja?! Bencivenga prihaja do aključka, da. je treba tam ustanoviti mesno državo, kakor jo jasno začrtujeta godovina in zemljepisje, to je: Makedo-;ijt>. S tako svobodno in neodvisn-o državo •od zaščito «Društva narodov« bi Jugo-iavlja nehala biti mogočen element. Zato ie sme Italija zanemarajti makedonskega ibanja, ki toliko razburja Bolgare in Turke.
če bi se ta načrt ne mogel uresničiti in li Jugcsliorveni, na nesrečo, prišli na Egej-ko merje, potem pa naj — tako zahteva bencivenga — Italija zahteva kompenzacije! In sicer kompenzacije, ki bi jo odško-icvaie za gospodarsko škc io, ki bi nastala, *e bi se trgovina Reke obrniila proti Somu, m pa za strategično škodo- vsled ju-joslovenske poantrirske baze v Solunu. Ben-rvenga naglasa dalje, da je vojna s-icer re-ila strategičn: položaj zgornjega Jađi'ana taliji v prilog, ni pa storila tega glede sred-ijega Jadrana, ker je z nasilnim uničenjem irnegore Jugoslavija dobila v posest rožno vojno luko v Kotoru. Temu da se hora priti v okom na ta način, da dobi talija otoke, ki bi tvorili prostor za dolgo-
metne topove in oeion da poAnorsko «n zračno flotiljo. Ce bi Italija zbo^ala svoje strategične razmero na Jadrajiu, bi mogia porabljati več sredstev na Egejskem morju, da bo odškodovana za škodo ki M ji nastala, če se razvije juigoslovenska zastava na tem morju. Na zaključku ponavlja Bencivenga, da bi bila najboljša rešitev solunskega vprašanja za Italijo, ustanovitev neodvisne Makedonije pod zaščito «Dru-
štva narodov*.
Tudi s temi izvajanji o solunskem vpra-šaniu dokazuje general Bencivenga, da je zgolj vojak, ki sedi vse le po enem, namreč vojaškem kopitu, ki mu ga je dala vojaška vzgoja. Njegov a politika se kaže le v njegovem večnem strahu pred povečanjem Jugoslavije m pred — panislavisticnim gibanjem. Ta strah mu jemlje vsak b:strejsi vid in vpogled v resničnosti. Zahteva ustanovitev neodvisne in svobodne Makedonije, pozablja pa, da bi izvedba tega njegovega načrta pomenila razveljavljenje mirovnih pogodb! Posledice bi bile nedo-gledne. Saj naglasa Bencivenga sam, da makedonsko vprašanje razburja že sedaj Turke m Bolgare. Pripomniti pa treba, da vznemirja tudi Jugoslavijo, Romunsko in Grško. Na šireko bi se odprla vrata za nove zapljetijaje na Balkanu. A, kaka daleč da morejo dovesti homatije na tem ozemlju, nas je poučila svetovna vojna na strašen načm. Bencivenga bi si morda kot vojak to želel. Za človeštvo pa bi bila grozna že sama misel na tako novo gorje.
Zlo pri Bencivengu je v tem, da si nikakor ne more misditir uredbe razmer med Italijo m Jugoslavijo potom prijateljskega sporazumna. V vseh navzkrižjih, ki se imajo še izgladiti, vidi neodpravljivo sovraštvo, ki ga more ukrotiti le sila! Sila naj bi odpravila tudi dejstvlc'i, ki so ga ustvarile mirovne pogodbe, podpisane od iste Italije same: pzoicijo Jugoslavije ob Jadranu. Povsem upravičena pa je zahteva Bencivenga, naj Italija skrb? za varnost svoje države in varuje svoje interese na vseh straneh, kjer ao v igri. Prepusti pa naj to poklicanim državnike m, ki se dobro zavedajo, koliko odgovornost bi si nakopali pred svetem in svoj im narodom, če ne bi iskali mirne rešitve raznih navzkrižij, dokler je le iskrica nade do take rešitve. Ne večni strah, ampak modro računjanie z resničnostmi in vsemi možnostmi mora biti kažipot državn:ku, ki hoče koristiti svoji domovini, ne -da bi postavlajl v nevarnost najvišjo dobrino' človeštva: mirno medsebojno ramerje!
Taka neprestano pisanje v strogo vojnem duhu je zelo nevarno ravno sedaj, ko ima človeštvo občutek, kakor da stoji ob sodu, polnem razsitreljivih snovi, itn bi mogla mala iskrica povzročiti strašno eksplozijo. Priča zato so vsa brezuspešna pelharrja na raznih konferencah. Nobeno mednarodno vprašanje xae more priti do mirne in vsestransko povoljne rešitve. Od vseh strani prihajajo vesti — ki se sicer ne dajo kontrolirati — o novih oboroževanjih, o pripravah za raovo vojno. Je-li izključena možnost, da bi ob eventuelnem spopadu med latinskim in slovanskim svetom užival — tretji?!
Vsi Italiajni in Slovani, ki so blage volje in razsodnega razuma, morajo le želeti, da ne pride do te,ga in da se marveč uresniči preroštvo vel'kega Tcimasea: da si latinski in jti g oslovenski svet preko morja podasta priajtcljsko ifekol
Italija
1	tro 2 poz" v ministrskega predsednika k uiiU in disciplin'. . Obsojanje f&šistovskiii
reprezalif.
RIM, 28. (Štefani). Danes predpoldr.e je mel ministrski predsednik Mussolini dolg »ogovor s pedministrom za notranje zadeve finzijem i.n z ravnateljem varnostne službe Jeneraloim De Bonom. Pri tem pogovoru se
2	pazlijvo in analitično pretresal splošni »cložaj v državi z ozirom na zadnje dogodke in na vprašanja, ki so v zvezi s po-'ratkom normalnih razmer. Ministrski \redsednik je dal svoj:m sotrudnikom iz-ecne naredbe, da se imajo preprečevati in »otlačevati na eni strani zasede prevratnih Hvljev, na drugi strani pa tudi fašistovske aprezalije, ki »« <Ja*i Jan« absolutno ne iajo upravičiti. Dejstvo je namreč, da večina prebivalstva mirno dela in da se ve-ina fašistov drži discipline in podpira rlado pri vršenju njene težke in grozne na-bge, medtem ko se nekatere nezavedne ikupine in plačanci protidiržavnih elemen-ov izpozabljajo, ustvarjajoč na ta način po-ožaje, ki jih hoče ministrski predsednik la. vsako ceno in z vsemi sredstvi onemogo. Hti.
Razpravljalo se je tudi o načelnikih nekaterih prefektur, kateri bodo po meri po-'rebe nadomeščeni z drugimi Končno se e presojalo tudi vprašanje prostovoljske piliće za narod'no varnost, katere pravilnik ie b?l proučen v svoji stvarni formulaciji.
Utrdba zletela r zrak. . Več mrtvih.
TRIDENT, 28. Včeraj popoldne so se azpočile bivšo avstrijske bombe v shrambi itare avstrijske utrdbe «Cagliata» blizu Viezzolombarda, vsled česar se je utrdba «tznesla. Eno skupino delavcev, ki «o iz-iraznjevali oroeftjene bombe, ao razvaline
zasule, pri čemer je bilo sedem delavcev ubitih. Vsi ubitii so mladi ljudje v starosti med 18.—24. letom ter rodom z bellunske pokraijne. 2:v je osital le delovodja, oče dveh izmed t?©tilh, ki soi našli pw>d razvalinami smrt. RešJ se je vsled tega, ker je bil v onem hipu precej oddaljen od mesta nesreče. Kamenje, ki je bilo pri razpoku pognano v zrak, ni napravilo škode, ker je bila omenjena utrdba na samem.
Naval «koritarjev» na fašistovsko vlado.
RIM, 28. Ena največjih težkoč, s katerimi se bori fašistovska vlada že od pre-vzetja oblasti dalje, so «koritarji». Kakor muhe, ki so začutile vonj po medu, s>e vsipljejo z vseh strani na svojo vlado s prošnjami za podpore, za časti, za namestitve na mastna državna mesta. Še nobena vlada nI imela toliko opravili z nijmi kakor sedanja. Tako se vsaj mora sklepati po vedno bolj pogostih pozivih potom agencije «Štefani», naj vendar prenehajo s svojim navalom. Nedavno so morali posamezni ministri opozoriti svoje prijatelje javno potom tiska, da ne bedo upoštevali raznih «topi o priporočenih prošenj*, pred nekoliko dnevi je moral ministrski predsednik demontirati vest o predstojećem »velikopoteznem« imenovanju fašistov za kve-storje in druge podobne funkcionarje, sedaj zopet objavlja agencija «Štefani* poročilo, v katerem' pravi, da sen mize v vnanjem ministrstvu polne prošenj, podprtih s priporočili raznih parlamentarcev, za poverite v z manajmi v inozemstvu. Prosijo uradniki, prosjo častniki, prosijo zasebniki.. Ministrski predsednik opozarja potom agencije «Štefani* vse te prosilce, da ježe popolni 1 vsa razpoložljiva mesta: in da ima dovolj osobja za s'užbo v inozemstvu, czvz MZtil i konzulate druge vrste, pri katerih se na-i
mestijo osebe, stanujoče v kraju teh konzulatov, toda... brez plače. Zato pravi ministrski predsednik, da bo upošteval samo prošnje, predložene na podlagi rednih natečajev, razpisanih v uradnem listu. Toda «kor2tarji» se bržkone ne bodo dali odsloviti tako na lahko...
Jusoslavila
Prvi pričetki volilne borbe.
BELGRAD, 28. Belgradska javnost stoji pod splošnim vtesom volilne borbe. Časopisje je že začelo priobčevati različne senzacije. Začenja se volilna kampanja, ki bo gotovo postala pnoti kontu zelo ostra in strastna. To kažejo že razna znamenja. Videti je le še skupščinske sluge, tu pa tam v kakem klubu je opaziti še zadnje poslance, ki raznucitrivajo največ o volilni taktiki m o razjpoli oženju med volilo i.
Radikalna klub je že osnoval poseben akcijski odbor, obello7eč iz 30 članov, zastopnikov vseh pokražjn d<žave. Temu odboru je v prvi vrsti sedaj ppverjena- naloga, da izdela načrt, kako zagotoviti radikalni stranki povoljne uspehe pri volitvah. Splošno vlada v radikalnih krogih odločno razpoloženje in trdno zaupanje, da bo radikalna stranka v tej volilni borbi obdržala svoje poztcije. V Vojvodini je položaj stranke v splošnem neomajan. Pojavlajjo se tu pa tam male skupine, ki hočejo nastopiti proti radikalcem. V Srbiji je položaj neizpremenljuv. Zanimivi pa bodo rezultati volitev v takozvani Južni Srbiji. Tam se pojavlja močna skupna muslimanov, ki hoče udejstviti poseben makedonski program. Znano je, da se je Pribičeviču kot tedanjemu notranjetmu ministru za časa volitev v konstituanto 1. 1920. posrečilo prćdobiti večino takozvanih' Makedoncev za demokratsko stranko. Sedaj pa nastaja vprašanje, če se »posreči demokratom ohrannitl to »kupmo' v demokratski stranki.
Po izjavah nekaterih bosanskih poslan-c e v -z eml j oradnjk ov bo v Bosni volilna borba zelioi huda in napela. Na eni strani se organizirajo bosanski težaki pod vodstvom poslanca Divljana, na drugi strani: pa s o nastale načelne iji globoke diference mod muslimanskimi sloji. Do danes je še bilo priičakzrvati, da se obe muslimanski skupini združite v en blok pri volitvah: včerajšnji sklep sarajevske konference muslimanske skupine Maglajič oa je napravil v Belgradu pravo senzacijo, ker so bili vsi prepričani, da pride meJt obema skujpinama do sporazuma glede nastopa pri volitvah. Pa tudi med muislamanskimi sloji v Bosni in Hercegovini je opažati globoko gibanje. Nižji sloji, muslimanski težaki nameravajo voljni z dosedanjo politiko muslam:nskMi poslancev, ki povečini pripadajo visokim begom. Muslaimanski težaki nameravajo ustanoviti posebno težaško stranko in se naslonili ma narodno selajčko stranko, ki jo vodi v Bosni poslanec Džvljan.
Pred nastopom «Pibletarske stranke».
Komunisti se udeleže vol tev,
BELGRID, 28. Iz političnega življenja do sedaj izločena komunistična stranka se namerava prihodiiijh volitev udeležiti' kot samostojna skupina. Nekdanja komunistična stranka nastopi pri voHtvah pod tvrdko cProletarska stranka*. V političnih kno<g'h je meči vzbudila splošno senzacijo izredna izdaja belgradskega «Radnika», ki priob-čuje od G. Kacleroviča in ostalih nekdanjih komunističnih voditeljev podpisan oklic, v katerem se cbajvlja ustanovitev stranke proletariata, ki se naj udeleži prihodnjih volitev ter naj nastopi proti reakciji kapitalizma. Oklic, ki najprej navaja zgodovino komunistične stranke od Obznane dalje, poživlja somišljenike na sejo zaupne konference, na kateri se ustanovi in organizira stranka proletariata. Seja se ima vršiti dne 7. januarja 1923.
Belgradska javnost sedaj zelo obširno razpravlja o tem vprašanju. Nekateri politični krogii naglašajo, da je pri zadnjih volitvah v Srbiji zelo mnogo pripadnikov meščanskih strank glasovalo v znak protesta proti kandidatom teh strank, sedaj računajo, da bodo tiž nezadovoljneži glasovali za meščanske kandidate. Na drugi strani pa tudi nekateri radikalni listi razmiotrivajo vprašanje, kako stališče naj zavzamejo merodajne oblasti gledle Icandidatniih list, ki bi vsebovale imena znanih voditeljev bivše kcanunisitične stranke. Nekateri zagovarjajo tezo, da so take kandidatne liste z ozirom na obstoječi še vedno velajvni zakon cr zaš&t3 države neveljavne; na drugi strani pa tudi naglašajo, da bo nova ustanovljena «proletarska stranka* sestavila svoj sdrankih program in načrt propagande v okvirju velajvnžh zakonov. Nekateri delavski voditelji tudi forsirajo načrt za ustanovitev enotne fronte delavskega proletariata. Vprašljivo pa je, če pride do realizacije takega načrta.
Muslimani vstopijo t Pašićev kabinet Sklep sarajevske konference.
SARAJEVO, 27. Centralistična muslimanska skupina Magla jić -K ar am ehm e do vič je sklicala za 25. t. m. konferenco zaupnikov, dla se posvetujejo o političnem položaju in nadaljni taktiki te skupine, oziroma o pripravah za bodoče pomladanske volitve. Včeraj ob 17, popoldne je biLa konferenca končana in je bil soglasno odobren sklep, da muslimani skupine Maglajić vstopijo v Pašićev volvtvenf kabinet pod gotovini po&off. katerih izpolnitev b<rao musli-
mani zahtevali od1 Pašića. Sklep vsebuje te-le pogoje:
1.	Skupni skupini Maglajič-Karameih-medovič se imata odstopiti dva ministrska portfelja;
2.	dve mesti v upravi za Bosno in Hercegovino;
3.	tri mesta srezkih načelnikov v Bosni in Hercegovini;
4.	Obvezo vlade glede izplačila 42 miljo-no»v na račun ostanka «haka» za leto 1922.
SARAJEVO, 28. Konferenca muslimanske skupine Maglaijč je po zaključku pooblastila Karamehmedoviča in Omeroviča, da odpotujeta v Belgrad, kjer naj zaključita pogajanja s Pašičem glede vstopa muslimanov v vlado.	*
Na sklep konference musliimanske centralistične skupine je zelo vplivala brzojavka ministrskega predsednika Nikole Pašića. Ta brzojavka je bila odločilna, da so muslimani te skupine sklenili vstopiti v vlado in se radi tega ponovno pogajati s PaŠaćem o pogojih vstopa.
R?.dić se pogaja z Macedonci.
BELGRAD, 28. Tukajšnji politični krogi so informirani, da se že delj časa vršijo razgovori med gotovimi macedonskimi krogi in Stjepanom Radićem v svrho volilnega sporazuma za Macedonijo. V makedonskih volilnih okrajih naj bi pri prihodnjih volitvah nastopila posebna macedonska republikanska seljačka stranka, ki bi stala v ozkih stikih z Radićevo HRSS. Ta Nova stranka naj bi predvsem osredotočila na svoje Kste one glasove, lci so bili pri zadnjih volitvah oddani v prilog komunističnih kandidatov.
šusteršić v Belgradu.
BELGRAD, 28. Včeraj je dospel v Belgrad dr. Šusteršič. Po dr. Lenartu Je prišel v stik z dr. Vojislavom Janieem, tajnikom radikalnega kluba ter se bo najbrž sestal s Pašičem. Protićevci postavljajo kandidature na lastno pest.
Belgrad, 28. Iz Vel. Bečkereka se javlja, da se ie tam na konferenci Protićevih pristašev sestavila lista z nosilcem liste Stojanom Proti-čen*. Poleg Protiča bo kandidiralo tu-di onih pet prvakov radikalne stranke, ki jih je Pašič izključil. Zdi se, da dr. Ninčić nima dosrti upanja, da zmaga v Vel. Bečkereku.
Dalje se poroča tudi o borbeniosti Prottce-vih pristašev v Novem Sadu, kjer bodo postavili posebno listo kot samostojni in neodvisni radikalci. Kot kandidati se omenjajo bivši veliki župan in znani madžaron Adamovics, dr. Hadži, Mita Klicin, dr. Tapavica.
. Poljska
Poljska vlada na delu.
VARŠAVA, 28. V zadnjih dneh sta imela predsednik republike Weicikovskl in ministrski predsednik Sikorski dolge pogovore, v kater hi je bil postavljen program nove vlade spričo glavnilh aktuelnih vprašanj. Oba moža popolnoma soglašata v svojih naziranjih. Najnujnejše vprašanje je še vedno finančno vprašanje. To vprašanje je vsled svoje važnosti dovedlo zakladnega minrtra do tega, da je včeraj podal ostavko. Predsednik republike je sklical sestanek vseh zakladnih ministrov bivših vlad. Sestanku bo predsedoval sam Weicikovski, a namen sestanka je, da ustanovi konečni program. Ukrepi, ki bodo. sklenjeni, bodo energično izvede^, da' se omogoči dvig valute in zboljša stanje zaklada. V varšavskih političnih krog;h se zatrjuje, da je položaj vlade zelo trden toliko v očeh javnega mnenja kolikor pri obeh zbornicah.
Rusija
Gospodarsko obnavljanje Rusije.
RIGA, 27. Glasom poročil, ki so javila iz Petrograda, so ladjedelnice. Putilov, katere so v zadnij'h letih delale samo na popravah ladij, začele zopet graditi nove ladje. Načrt za prve gradbe predvideva zgradbo nekolika dijaških ladij-vlačilk. Na drugi strani pa se pciroča iz Harkova, da so začele tamkajšnje ladjedelnice dne 17. oktobra zopet poslovat. Kovinarska podjetja Nadeželni, ki spadajo med najvažnejša podjetja te vrste, so prešla pred kratkim pod nadzorstvo ameriškega tehničnega osebja. Proizvodnja litega železa je znašala v mesecu septembru dvakrat več kot proizvodnja vseh drugih podjetij ob Uralu.
Spričo naglega cbnovljanja tkalske industrije je postalo vprašanje preskrbovanja s surovinami zelo pereče. Ker je to vprašanje v tesni zvezi s inančnim položajem podjetij, je sklenil vrhovni gospodarski sovjet, da poskrbi za posoijlo v znesku 20 nrljonov rubljev v zlatu za dobo 6 mesecev, Ta denar se porabi za nakup grobega bombaža v inozemstvu.
Francija.
Pred novimi zapleti jaju med Francijo in Nemčijo. . Odškodninska komisija obtožuje Nemčijo prostovoljne kršitve versailleske pogodbe. * Franc'j a se pripravlja na zasedbo ruhrske kotline.
PARIZ, 28. Francija si skrbno pripravla tla za predstojeoot medzavezniško konferenco, ki se ima sestati dne 2. januarja. Francija hoče, kakor znano, dokazati, da so absolutno potrebne sankcije proti Nemčiji in je dosegla, da je odškodninska kou misija sprejela sklep, v katerem se poudarja, da se je Nemčija zopet prostovoljno odtegnila izvršitvi deločeb versailleske pogodbe. To je že četrtič, da odškodninska komisija ugotavlja to dejstvo, toda doslej se je Še vedno posrečilo doseči sporazum med zavezniki. Ali se bo io posrečilo tudi sedaj, s ene da Se z gotovostjo reči Tozadevni sklep odškodninske komisije, ki zbo-
ruje pod predsednlštvom francoskega delegata, je bfl sprejet od francoskega, italijanskega in belgijskega delegata, dočim je angleški delegat glasoval proti in tudi že odpotoval v London, češ da mora dobiti nova navod la od svioje vlade. Sklep odškodninske komisije se tiče diajatev v naravi s strani Nemčije, določenih dne 21. marca. Odškodninska komisija je bila že v naprej določila, da se lahko zahteva od Nemčije, v slučaju da ne izroči vseh dolgovanih da. jatev v naravi, da do konca leta plača pri-mankljaj v denarju. Če Nemčija ne plača do konca leta, imajo, po določbah \ersal-leske pogodbe, posamezne prizadete dr. žave pravico ukreniti proti Nemčiji mere ki jih bodo smatra!'? za potrebne. Francija, kateri se je posrečilo doseči ta sklep odškodninske komisije, bo torej prišla na januar. konferenco z cd vseh strani podprto pravno podlago za sv.ojo zahtevo po sankcijah proti Nemč?ji. Versailleska pogodba prepušča posameznim prizadetim državam določitev vrste sankcij, in ni težko uganiti, da se bo Francija odločila za zasedbo ruhrske kotline. Ofieiczni «Tcmps» pravi, da bo Francija čakala, preden se odloči na nastop proti Nemčiji, sklop konference v Parizu, ker želi delati sporazumno z zavezniki. Če pa zavezniki ne pr'stanejo na skupni nastop, bo Francija nastopila sama, na način, ki ga bo smatrala za potrebnega. Naj ukrene karkoli, Nemčija, po določbah versailleske ipogodibe, nima pravice videti v sedanjih ukrepih Francije čina sovražnosti.
Z velikoi napetostjo se pričakuje, kakšno stališče bo zavzela Anglija na januarski konferenci. Po sedanjem stanju stvari se sodi, da se tokrat ne bo do segel spora-zem, če ne pridejo v p^štev novi dogodki. In novi dogodki morejo priti ali s strani Nemčije, ali pa s strani Amerike. Nemčija je nav sak način prizadeta pri tem, da se konferenca v Paiku, ki ima odločati o moratoriju in znižanju njene odškodninske svote, ne izjpreaneni v konfercnco, ki bo razpravljala samo o tem, kakšne sankcije naj se ukrenejo proti njej in bo goticivo naredila vse mogeoe, da vzame Franciji iz r°k	Ča le	odškodninska
komisija s svojim sklepom, v katerem se Nemčiaj obtožuje samovoljne kršitve lui-rovnah določeb.
Francija se približuje ital janskeinu stališču
v zadevi vejne odškodnine. , PARIZ, 28. Listii so objavili sledečo uradno moto: Vsled sklepa reparacijske komisije bodo imele zavezniške vlade določiti, kake naj bodo poledice omenjenega sklepa, in sicer v smislu Versailleske mirovne pogodbe, ki dovoljuje v slučaju ne. izvršitve dclcčb kazenske odredbe vseh ali tudi posameznih prizadetih držav. Na sestanku od 2. janttarja bo g. Poincarc sporo-č'l zaveznikom, kakšne ukrepe smatra Francija za potrebne. Novi položaj podkrepljuje francosko srtališče, da se nima dovoliti Nemčiji nikak nadaljni odlog brez primernih jamstev. Nameni g. Bonar Lawa niso še točno znani, toda mod Parizom in Brusljem ni nikakega nesoglasja glede vprašanja vojne icdškcdnine. Na drugi strani pa se italijansko in francosko stališče bolj in bolj približujeta. Italija bi namreč bila za civilno nadzorstvo nad državnimi gozdovi in nad rudokopi ruhrske kotline, dalje za to, da se prevzamejo carinarnice, da najme Nemčija v notranjosti posojilo v znesku 3 milajrd v zlatu, za katero bi jamčile nemške banke in nemški indu-strialcr, in končno tudi zato, da Se uporabijo skupne kazenske odredbe brez drugega v slučaju neizvršitve. Italijansko na. ziranje torej nikakor ni v nasprotju s francoskem stališčem.
Proslava stoletnice Pasteurjevega rojstva.
PARIZ, 28. Včeraj je predsednik republike Millerand predsedoval v velikem amfiteatru Pasteurjevega zavoda c^redu, ki je bil organiziran v proslavo stoletnice Pasteurjevega rojstva. Obredu so prisostvovali minister za uk, za zdravstvo, -najvišje znanstvene osebnosti sveta, mnogi zastopniki diplomatičnih krogov, dijaška odposlanstva iz Belgi;e, Italije, Švice, Poljske, Rumunske, Jugoslavije, Švedske, Nor-vegije in Nizozemske. Prisoten je bil tudi rektor rimske univerze Sem Sanarelli. Kardinal Ehibois je bral mašo za znamenitega znanstvenika. Nato so se udeleženci z gospodom Mille-random podali v kripto Pasteurjevega zavoda, da se poklonijo spominu slavnega pokojnika*. Popoldne je občina priredila velik sprejem na čast dijaškim odposlanstvom.
Anglija
Anglija še neodločena glede vojne odškodnine.
LONDON, 28. Sir John Bradbun se je povrnil včeraj v London in je bil takoj sprejet od Bonar Lawa in cd načelnika ministrstva za obrt in trgovino. Posvetoval se je v obeh ministrstvih o položaju, ki je nastal vsled sklepa reparacijske komisije, in o sestanku, ki se ima vršiti dne 2. januarja. Poklicani uradi pridno delajo za to konferenco. Ker pa ni mogoče sestaviti splošnega angleškega programa, se prr., pravlja spomenica, ki bo vsebovala obra^ zložitev angleškega stališča glede posamez-i nih vprašanj.	1
' Turtlja
Vzpostava inozemskih poštnih uradov v S mirni
LONDON, 28. Agencija Reuter ima vest ii Sini me. da1 so inozemski poštni uradi zopet združeni s turškimi po&tnimi uradi. Vsaka dr«i žava bo dobila nadzorstvo nad enim poštninj oddelkom.
t
Konferenca v Lausanni
Vprašanje manjšin na Turškem.
LAUSANNE, 27. Dane« zjutraj sc je vršila plenarna seja podkomisije za manjšine pod predsedništvom kom. Mojntagne. Razprava med predsednikom komisije in turško delegacijo je imela za uspeh soglasno odobritev vseh predlaganih členov razen onih, ki se tičejo imenovanja zastopnikov Društva narodov za kontrolo nad izpolnjevanjem jamstev za manjšine, za oprostitev od vojaške službe, in vzajemnosti glede določeb za zaščito manjšin. Podkomisija se bo zopet sestala popoldne,
Nariranja o vzrokih turške nepopustljivosti
LAUSANNE, 28. V konferenčnih krogih ge posebno pcvdarja, da je turška nepopustljivost narastla glede skoro vseh vprašanj. To nepopustljivost se spravlja v zvezo S potovanjem Hasssfh Bey-a v Angoro, da poda svoje poročilo ter prejme nadaljna navodila. Drug: zopet pripisujejo zadržanje Turkov ruskemu pritisku.
Turki o popnu manjšin in o konici teno',
CARIGRAD, 27. Hašan beg, ki se je povrnil iz Lausanne in potuje v Angoro, je dal tukajšnjim turškim listom sledečo izjavo: Vprašanje morskih ožin se bo srečno rešilo, ako bodo prizadete države hotele dati zadostna jamstva za varnost. Mi priznavamo verske manjšine, toda ne priznavamo plemenskih in jezikovnih manjšin. Priznavamo patriarha kot verskega poglavarja. toda odrekamo mu vsako drugo predpravico. Kapitulacij ne mogoče vzpostaviti. Od Grške zahtevamo odškodnino 4 mifcjard v zlatu in ne priznavamo stroškov za zasedbo po zavezniških četah. Zelo nam je žal, da napredujejo pogaajnja tako počasi, toda upsmo, da bo pogodba koncem januarja že podpisana.
Amerika is vprašanje skrčenja oboroževanja ter brisanja dolgov.
WASHINGTON, 27. Senator Lodge, o katerem se govori, da deluje po namenih predsednika Hardinga, je nastopil v senatu proti resolucfji senatorja Baraha, ki zahteva, naj predsednik Harding skliče novo konferenco za razorožitev. Zastonj je skušati — je rekel — da bi se cmejilo oboroževanje na svhem spričo sedanjega zadržanja drugih vlad. Upam — je dostavil — da bosta Francija in Italija v kratkem odo&riia vvashtngfccnsko pogodbo o omejitvi oboroževanja na morju. V nadaljevanju je govornik zahteval, naj Amerika gradi mnogo aeroplancv in lahkih križark. Glede vprašanja zavezniških dolgov je rekel, da se ureditev te£a vpračanja ne sme prepustiti kaki konferenci, temveč da se mora izvršiti dem a v Zed::njen:h državah.
Senator Borah j z v svojem odgovoru nagla Sal, da pride, ako Amerika nc da Evropi gospodarske pomoči, do vojne med evropskimi državami, v kateri Amerika ne bo mogla držati križem rok.
Hemžija
Papeževa cncikiiks sprejeta na Nemškem z zadovoljstvom.
BERLIN, 28. Govoreč o papeževi encikltki fiše *Berlinec Tagblatt : Papež se omejuje na to, da poziva svet Jc miru; toda pokazal se i<c kot oster in nevpogijiv teda pravičen kritik sedanjega miru, ki ga imenuje formalnega in navideznega, obstoječega na papirju. Pod vladanjem tega miru se nadaljtre bojno rovarenje in pohlepnost po materialnem dobru. Te besede, pravi 'Berlinrr Tagblatt, bodo zasidrale rra-viSjemu pastirju odobravanje vseh samostojno mislečih Ifudi med civilnimi narodi, ker dokazujejo, da papež po^nirje naloge svo.
poslanstva na -res praktičen načrn, in ka-i€}o njegovo zmožnost opazovanja ter živi politični razum.
drznost fn sodnikov? je Že popo
Kost tega Icofeka nagih kroniko spada ta stvar, aai vsakdanji dogodek, da se
tepta zakon in pravica, kjer tfre nam na Škodo, nemoteno in nekaznovano, »oda je le, da se gospodje «sodniki» skrivajo za ime svoje zveze in aa nam ne povejo, (kateri so tisti veieza-služni možje, ki so enoglasno storili gornji sklep. Interesantno bi bilo vedeti za njihova imena; saj poznamo naše sodnike in lahko bi ob njihovih imenih imel človek zelo koristna razmotrivanja o tistem slavnem: < Tempora
mutant ur......» Dobro pa bi bilo vedeti za
njihova imena tudi radi tega, ker imamo med «sodniki» še vedno nekaf pravih, spoštovanja vrednih sodnikov, kateri pa morajo na ta način v isti koš z onimi gospodi, pri katerih se menfajo naziranja, kakor srajca. Zanimivo je na vsak način, da so postali sodniki praktični in čudimo se le, da jih tišči sodnijski čevelj samo tedaf, ko gre za naš jezik. Drugače res ničesar ne vidijo? N. pr.t da se najenostavnejše pravde vlečejo leta in leta, in da je baš to stanje tržaških sodnij postalo predmet
najgrše, nizke špekulacije, tako da dolžnik , , , -r -i	KT ,	.
ponuja upniku polovico dolga takoj v popolnoj sla. dobllt	Nekemu staremu rnozu
poravnavo in, kar ie najžalostnejše, dTupiSk!*; SI?a otezala «ko, drugi pase ,e pocko-to sprejme «n je vesel, da mu niTreba klicati i doval na faV1 m na r?kl'	^	'
tržaških sodnij na dolgotrajno pomoč. Nočemo ^ Je ce?ta £re?zka m	raf™eena'
reči, da so sodniki kri* tega položaja. Toda če! Tako Sc f ob, S1tram
so tako praktični in če si laJtijo zakonodajno i Sc Je, avtomobd zvrnil na zid. Avtomobil m moč, bi bilo vsaj človeško, da v tem oziru kai	nada^va^ voz^e Šoferje hitel z tzpo-
storijo. Tu pa se ne zganejo niti toliko, da bi sojenim bicklom v Žavfc telefomrat po_ drug se pritožili, čeravno £ pokanje na tržaških avtomobil, s katerim so potaiki nadal^vali
Rodd kažipot po slovenskem Goriško-Gra. 4išč«nekem m njemu pridruženih okrajih za i 1923 je izdata gorica Narodna tiskarna. Poleg obširnega kažipota za mesto Gorico nam knjižica. tfa za vsako občino potrebna obvestila o uradih, druvtvib, trgovcih m obrtnikih. Dobro bi bfl<>, da bi se tudi za Istro priredil sličen kažipot.
Pozdrav vejakov. Tržafki šentjakobčapi pridelani k 3. bataljonu telegrafistov in 3. bat. Zappatori v Veroni, bratom in sestram, sorodnikom, fantom in dekletom ter članom in članicam šentjakobskih društev vesele praznike in srečno novo leto. Daleč od ljubljene domačije spominjamo se preteklih časov, ko smo lahko skupno z vami obhajali praznike. Janko Runtič, Just Blažina, Albin Teršar, Mihael Stok.
Nesreča s poštnim avtomobilom. Poštni avtomobil, ki vozi iz Trsta v Pazin, je včeraj ob 3. uri popoldne imel na cesti med Ospom in Mačkovlfami hudo nezgodo. Prevrnil se je na meter visok zid ob cesti. Vse šipe so se razbile. V avtomobilu je bilo sedem potnikov. Dva
— Kuharica Ines Cah, stara 24 let, fe cvrla KLAVIR v dobrem slanju, dunajski, se preda
sodnijah že vnebovpijoče dolgotrajno. Ko gre za nezakonito odpravo naših jezikovnih pravic, tedaj znajo sklicati izredni občni zbor, ko pa gre za izvrševanje dolžnosti in za koristi strank, tedaj si k večjemu upajo izreči prav po tiho kako kratko opazko v kakem skritem kotu sodnijskih hodnikov. Pa čemu se čudimo; saj se ti gospodje ne brigajo niti za svoj lasten interes! Saj vidimo, v kakih luknjah uradujejo, saj se ti gospodje ne brigajo niti za svoj lastni za vse to ni sile, ni jim mari ne za ugled, ne za zdravje. Tudi glede plač, glede asimilacije mirno čakajo. Edino, prav edino, kar jih tišči, je naš jezik. Sedaj pa so se konečno reSili te neprilike. Od 21. decembra 1922 naprej so tržaški sodniki najsrečnejši ijudje na svetu. Nič jih več ne tišči. Amen!
Karel Klinar 1863 — 1923. Prihodnje leto bo slavil redek jubilej demantnega mašništva mož, ki fe bil nekoč sirom znan po naši ožji domači«. To je Karel Klinar, ki je bil posvečen za macnika leta 1863. Dolgo vrsto let je živel in deloval tudi med nami kot župnik v šturijah. Že kot dijak se je z veselj-em bavi! z glasbo, zložil je tudi marsikatero skladbo, na?<-bofc pa ga je veselilo pet^e. V znameniti dobi od 1. 1865 do 1880. ko se je pri nas tako bujno razvilo kulturno delovanje, je bil Klinar med prvimi, ki so orali ledino. Dekan Grabrijan v Vipavi, Simon Gregorčič v Rihemberku, dr. Lavrič v Ajdovščini in Klinar v Šturjah so neumorno ustanovljali ^Čitalnice in pevska
vožnro. Ljudje, ki so delali v bližnji šumi, so prihiteli na pomoč.
Dijaška Matica. Kakor že večkrat javljeno, se bo vršil ustanovni občni zbor D. M. dne 6. januarja 1923. Prijave za pristop k D. M. se sprejemajo do 4. januarja. Na občnem zboru bedo lahko imeli glasovalno pravico le oni, ki so do določenega roka javili svoj pristop k D. M. Dopisi naj se naslavljajo na: Dijaško Matico v lrstu, ul F. Filzi 101. Za eventuelne informacije se je obrniti isto ta m dnevno od 7—8 ure zvečer. Slovenci, vaša dolžnost fe, da pristopite k D. M. Zatorej požurile se! — Pripravljalni odbor D. M.
Pevsko društvo «Ifirija». Danes v petek točno ob 20»h zvečer se vrši odborova seja v prostorih «Ćitalnice». Poživljam vse odbornike, da se je gotovo udeležijo.
Predsednik.
Šentjakobska mk(ba priredi v nedeljo 31. decembra običajni Silvestrov večer v dvorani DKD z raznovrstnim sporedom. Na sporedu so med drugim burka, kvarteti, razne žive slike, ter tombola in šaljiva pošta. Tkot se oi>eča zat>ave ne "bo manjkalo, zato pa vsi na Silvestrov večer k našim zavednim Šentjakob-čanom!
včeraj ribe v stanovanju svoje gospodinje ulici Cesare Battisti št. 18. Pri tem ji je pa škrknilo vnelo oije na obraz in obe roki. Prvo pomoč je dobila na rešilni postaji.
— Delavcu Franu Arsenu, staremu 19 let, stanujočemu v ulici dell'Industria š t.7, je skočila včera; pri delu v delavnici Lautschner drobiina železa v oko. Revež bo zgubil oko.
- — Dva delavca, Ruggero Ricchutti, star 37 let, stanujoč v ulici Riborgo ŠL 7, in Miklavž Poceluzzi, star 25 let, stanujoč v ulici Riborgo it. 3, sta mazala včeraj zjutraj s smolo pod v notranjosti parnika < Belvedere», ki je zasidran v stari prosti Iuki, V notranjosti parnika je že itak slab zralf. Vrhu tega sta pa morala delavca še vohati smolo. To jima je pa zelo škodovalo. Po par urnem delu so se jima že začeli pojavljati znaki zastrupljenja. Delavca sta bila prepeljana v bolnišnico.
Človeški plod na ulici. Deklica Alvira Simič jc našla včeraj dopoldne na neki samotni ulici za vojaško bolnišnico v ulici Fabio Severe omot iz časopisov. Radovednost jo je gnala, da je odvila omot. V njemu je našla, v svoje veliko začudenje človeški plod ženskega spola. Zavrženo dete je bilo preneseno v mrtvašnico mestne bolnišnice. Policijsko oblastvo zasleduje kruto mater, toda do sedaj brez uspeha.
za L 1500.— Rossetti 24/1, desno.
2290
KOŽUH moški, lep, skoraj nov, se ceno proda/ Rossetti 24 I, desno.	229f
GLASOVIR <cMignon>, nov, koncertni, nemška znamka, z angleško mehaniko, križane strune, se proda po izjemno nizki ceni. Via Commerciale 13 II, vrata 20	2287
XOPITA, vsakovrstna, za moške, ženske in otroške čevlje ima po najnižjih cenah Josip Sancin, Skedenj št. 191	2288
EKSTRAKTE za rum, konjak, malinovcc itd. ima lekarna v II. Bistrici.	78 3
IŠČEM pomočnika in vajenca za brivsko oorl. Brivnica Žgavec Vipava	2283
SLA5SOREZN1CE, plugi, brane, kakor vse druge poljedelske potrebščine se dobijo po konkurenčnih cenah pri Vekoslavu VilhariU v Postojni	%	2284
Pevsko tadttvo «Kras» v Opatjemselu priredi dne 31. t. m. javno veselico. Na sporedu so: petje, šaloigra «Butec Blažek», kuplet itd., društva po Vipavskem. Se danes se govori o svobodna zabava in ples. Xer je čisti dobiček
Vesli z GoriSkega
Iz Koprive. Pevsko m bralno društvo «Zar-ja» v Koprivi, opozorja člane na svoj letni redni občni zbor, ki se bo vršil dne 6. janu-axja 1923. točno ob 1 pop. v društvenih prostorih pri g, Žvabu s sledečim dnevnim redom: 1) Pozdrav predsednika, 2) poročilo tajnika — knjižničarja, 3} poročilo blagajnika, 4) volitev novega odbora, 5) razno. V slučaju nezadostnega števila članov se bo vršil občni zbor dan pozneje ob vsakem številu prisotnih članov.
— Taijnik.
Podraga: Kmetiška čitalnica vabi svoje člane na redni letni občni zbor, kateri se bo vršil dne 7 prosinca 1923 ob 1 uri popoldne v prostorih «Čitalnice». — Odbor.
VELIKA, enonadstropna trgovska hiša z velikim lokalom za. obrt in enonadstropna dvoriščna zgradba v sredini mesta Maribora, pripravna za manjšo industrijo ali za lcžu-rino, stanovanje s šestimi sobami, se proda za 225.000 Din. Pojasnila daje Zvonimir Inkret, Krčevina 126 pri Mariboru.	2285
GOSTILNA «ex Subieta», Sv. Ana št. 31 išče deklo vešča v kuhanju in pranju perila. Plača po dogovoru. Nastop takoj.	22S6
POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, via Madonnina 10. I.	82
Bonna ooroiiia.
Taja valuta aa tržaškem trgat
Trst, 28. decembra 1922
taborih, katere so prirejali ti možje. — Karel j namenjen v kulturno svrho, »društveni knjiž-Klinar žvi danes v hudi bedi, popclnom? osle- , nici», želi odbor obilne udeležbe, pel, tako da v. z more več maševati, kot vpo- ;	■■■■-■
kojen duhovnik v Ribnici z borno penzijo 40 ■ m. ag —y■ — ffm-m y8aall-M.ua.B £» lir. Mož je še mnogim v osebnem spominu, sa- (jb »9 28SK69« ZlvledvJCz deve njegovega delovanja uživamo še danes, j ^	potek Neka zasebnica, stanujoča
Prav in hvaležno 01 brlo, da se ga-nasajavnost, y hiši št> 4	Xor San Pie . ± si_
poseono Vipavci spomni.o o priliki njegovega ,	okoli ena-jsie ure nenadoma zaslišala
jubileja, .poiuer se ne ustanovi v to svrho kak;	J __ ____- i
poseben odbor, se pošiljajo darovi lahko na upravo našega lista.
ogrsfce krone . • • • .
>vatrij«l»« Urotrt
češkoslovaške Krone • dinarji « • • . « • •
le j i
marke.......*
dolarji •••••••
francoski franki ... švicarski franki • . . angleški funti papirnati
• • • •
• » • • •
• • • •
——.0950 58.50.— 50.25 22.50.— 23.«'5 11.50.- 1225
— .80.---.32
19.60.— 19.80 145 50.—14«».— 3t>9.—.—373.— 90.00.— 90.80
P 50/22
Pr©stdv@lisia prodal m
nude Miicg z &mWm
v Ilirski Bistrici it. 10»
se bo vršila dne 10. januarja 1923. ob 10. uri na licu mesta. - Najmanjša ponudba znaša L 6.100 I>račbeni pogoji so na vpogled pri preturi
v Ilirski Bistricu	783
Kajvišje cene plačujem za
T«2«H>
Trst, 28.
decembra 1922 i
Jadranski banKa	12<)
Cosulich..................343
Dalmatia.........................3'25
Neka} zanimivega. Iz italijanskih listov po-snemliemo, da sta bila generala kraljevih stražnikov Bonausca in Cantuti kaznovana, ker sta se v uniformi udeležila banketa na čast tajniki« rimskega fašja, Gino Calza Bini, ker
Gerdimicb . Libera Triestina Lloyd . . • • Lussino ... Martlnollcil . • Oceani« . . • Premuda
......
j kako ie nekdo čud*no zastokal na stopnicah. Odprla je naglo vrata svojega stanovanja ter videla v napol temi sosedovega sina, ki je vi- rjcji.uua sel na vrvi, zadxgn»€n okoli vrata. Ženska je fripcovich močno zakričala, da so pri'/reli skupa; vsi sta-! Air.pelea . novrlci; nato je šla v svoje stanovanje po nož C.etneitf Dalmatia ter prerezale vrv. — Obe&enec je bil prepeljan napol mrtev v bolnišnico. Imenuje se: Marijan
......
• . . •
.....
da je bila ta izrecno čisto osebnega in polhte-j Gropaiz, star 16 let. Mladenič si je hotel vzeti nega značaja. Listi dostavljaj da utegnejo življenje kakor se sliši, ker je bil < izpoznal,
Dnevne vesli
Naš jezik na sedaiiah. Kakor poročajo italijanski lis ti je imela zveza sodnikov Julijske Krajine dne 21. t. m. izredni občni zbor, na katerem se je enoglasno sklenilo, da je vsak sodnik dolžan praktično rešiti vprašanje sodnega Jezika tako, da bo od sedaj naprej v spisih in ustnih razpravah v sednih uradih v Trstu iz-fdfiičena raba slovenskega jezika in da se vsi posli obavijo izključijo v italijanskem jeziku. Strankam, ki bi predložile slovenske spise, bodo sodniki iste vrnili s pozivom, da jih v kratkem roku predložijc sestavljene v italijanskem jeziku; drugače se dotični spisi ne bo-4o smatrali za predložene. Smo torej približno tam, kjer smo bili letošnjo spomlad o priliki slavnega Ferišićevega dekreta«. Zopet si enkrat sodii ki, varuhi zakona, lastijo zakonodajno moč. Ali naj ponavljamo vse svoje nekdanje proteste, ali naj zopet opisujemo vso
vsled izvedene preiskave slediti v zboru kraljevih stražnikov še «drugi ukrepi».
Primanjkljaj pri državsUi železnicah. Zanimivo je, če se primerja primanjkljaj pri državnih železnicah v starih pokrajinah Italije v poslovni dobi 1920—21 in 1921—1922 z onim v <novih pokrajinah* v istem razdobju. Primanjkljaj v starih pokrajinah v razdobju 1920—1921 je iznašal 1045 milijonov, v bivših avstrijskih pokrajinah pa 276 miljonov. Skupni primanjkljaj je torej 1321 miljonov. Ta primanjkljaj za razdobje pa je 1« navidezen iri jc v resnici man',ši za 155 miljonov vsled koristi, ki >0 je imela uprava državnih železnic od trgovine s premogom. V razdobju 1921—1922 pa }e iznašal priman:kl>2>; v starih pokrajinah 1253 miljonov, pri bivših avstrijskih progah pa 174 mitjem o v. Stanje se je torej poslabšalo za 111 mil/eno v, Primartkljaj v novih pokrajinah se *e torej od 1920—1921 na 1921—1922 zmanjšal od 276 na 174 miljonov. V starih pokrajinah pa se je povišal za 39 miljonov.
Bolezen ara. Ribara. Ljubljanski listi poročajo, da je g. poslanik dr. Otokar Rybar o bo_ žičnih praznikih težko obolel. Glasi se, da je obolel na zastruplyenyu krvi. Zaslužnemu možu želimo, da bi kmalu okreval.
Pozor teleionski naročniki. Uradna agencija Štefani javlja iz Rima: Telefonski naročniki se opozarjajo da mora biti plačana trimesfc-alna pristojbina v naprej t. j. tekom prvih 15 dni prvega meseca v trimestni. Pristojbina za januar, februar in marec mora biti plačana torej dc 15, januarja. Naročnikom, ki v tem roku ne plačajo pristojbine, bo telefonska zveza zaprta brez nadaijnega obvestila.
da je zabredel na slaba pota, ki bi ga prej ali slej dovedla v pogubo».
Veriga. Včera; po noči je bil aretiran na Vr-deli neki Segulin, star 41 let, stanujoč v Materiji v Istri. Pri njem sc našli dolgo verigo. Are-tiranec je sprva trdil, da je veriga njegova; končno je pa priznal, da jo je ukradel pri nekem vodnjaku na Vrdeli. Spravili so ga pod ključ.
Nenadna smrt. Včeraj po noči je umrl nenadne smrti v svojem stanovanju v ulici S. Spi-ridione nočni čuvaj Ivan Tespin, star 74 let.
Radi protipeslavne nošnje orožj« je bil v če.
raj po noči aretiran v starem mestu žc večkrat kaznovani Marjan Belucagnia, star 35 let, brez stalnega bivališča.
Nesreče. Dvanajstletni šolarček Jordan Pe-tronio, stanujoč s svojimi stariai v ulici Pe-tronio št. 7, je padel včeraj zjutraj po stopnicah. Pri tem je dobil nevarno rano na čelu. Z avtomobilom rešilne postaje so ga prepeljali v mestno bolnišnica.
—	Orožnik Fran Toti, star 36 let, nastanjen v Žavljah, se je vozil včeraj zjutraj s kolesom proti Kopru. Med potjo pa se je prevrnil s kolesom vred. Dobil je k sreči le lankc poškodbe na glavi. — Prepelfali so ga v vojaško bolnišnico.
—	Poštni uradnik Mamiiio Gasperin, star] 36 let, se je igral včeraj zjutraj v svojem stanovanju v ulici Carlo Stuparich Št. 4, z nabasa-nim revolverjem. Revolver pa ae mu je sprožil in krogla mu je prevrtala dlan leve roke. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico.
Cement SpaLito .
ir>80 412 1440
129
JU
345
260 580 347
292
Književnost fn umetnost
L. Andrejev, Povesi o sedmih obešenih. Poslovenil Jcsip Vidmar. Prevodna knjižnica 8. zvezek. V Ljubljani 1923. Založila Tiskovna zadruga. Str. 150. Cena broš. knjigi Din 13, po pošti Din 1.50 več.
Povest o sedmih obešenih jc posvečena spominu velikega Tolstoja. V njej so popisani z veliko napetostjo zadnji trenutki petih revolucionarjev in dveh zločincev predno jih obesijo. Tudi povest Tema je za;«ta iz življenja revolucionarjev. Knjigo, ki se jako gladko čita, naj_ topleje priporočamo.
, zlatic, lisic?
dihurjev, vider, fszbecevj msčk, veveric, kr8®v, divjih in domačih zaicev.
Đ. WiliDSPACH
Trst, Via C^ssre Bstlisti šf. 10 II. itadsf., vrafta 16	£
Sprejemajo se pošiljatve po pošti
ZALOSA
beSega vlpavca, istrskega refeška in kraškega terana
po zmernih cenah. — Postrežba na dom Priporoča se F« ŠTRANC&R
. Via Cunicoli 8.

S5E
3£
"Si
Mali
BABICA sprejema noseče na dom. Zajamčena tajnost. Madonnina 10 II	2289
V VELIKI bedi nahajajoči se akviziter prosi čitatelje, da mu pomorejo s kako ponošeno obleko ali perilom. Darove sprejema uprav-ništvo.	2292
fri velike, moderne pri postaji Biuio - Nabrežina
se oddajo	€?>
Pojasnila daje uprava Edinosti. ^ "—-^
PODLISTE
Igralec, ki dobiva.
Spisal Mavricij Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil ' * V v |van Koštial
74
ixni. s hrepenenjem pričakovani pride.
r -Taka je zares hazardna igra! — Človek ali dobi aH izgubi. — In včasih je dobiček še slab_
ti kot pa izguba..........Metćlu je bila
jFortuna. naklonjena. Priigral si je lep obelisk grobju Pere ia Chaise, sestri glavnico in jddiičnega ženina in kraljevski tron pri Usko-lufr. —Vse je dobil s kartami, pošteno. — Zdaj mirno počiva pod granitnim stebrom ter Igra 1'hfltnbre z okostnjaki tam zgoraj. Milio-jpeo usodo pustil v najboljšem redu. — Lord AZfaan in ruski grof sta odjadrala na dveh po-ladjah ob enem iz pristanišča v Rouenu. potoval na angleškem brigu «Delfonu», aa rtfflri ladji «Borodinu.» Angleška ladja hitreje ki pustUa Rusa za seboi; bilo rot^euo, da prvi počaka druzega v sta .Takinft (Anoona). — Po pra-_ »veze je lord Adam ukazoval članu
fa doato^nstva (čina); Rus je moral de-Lar je oo zapovedoval. Tudi rumunski za-
vezniki in grški betairisJi so bili vsi priprav- čozotekega ribiča ali v obleki slepega Marka». Ijeni na delovanje. Če se lehko udari na vseh Bil je pravi čudodelec. — Med rekrognoscira-krajih istočasno, ne more uspeh izostati. —j njem se je lord Adam prepričal, da Avstrijci Goro v Petrogradu je skrbela osrednja zarot- ^ d5*ro str^ijo daln^tinsko obrežje, da pa niška komisija, da pohiti ruski cesar s svofo I n?t Juržko obrezie h- 1- Albaru^ Epir, Grecrjo) vedsko na pomoč rum unskim, srbskim in gr-j^hče ne pazi Rusu bp lahko dek> zre birali Skim vstašem, in če bi slučajno omahoval, je Crnogorce; Wrdoya naloga pa da «e dosti t« bilo sklenjeno, de ga ujam^V spravijo z vso joda on sije hd ze Da cistern s svapm na^ rodbino na ladjo ter odpelo v Ameriko, do-j to»- ~ Oko^ frankop^kega grada Se ma pa proklamirajo republike, ki bi v ^bi vedno zav^a čar. Le v vettki razdalp ga tmifo
združevala osem
deželi: i. Veliko in Malo Rusijo, 2. Poljsko, 3. Krim in Kavkaz, 4. Mol-davo, 5. Vlaško, 6. GrecLjo, 7. Srbijo do Jadranskega morja in pa 8. Ogrsko. — Teh osem
obko^enega' s klordosrom, kakor po navadi de
lajo okrog okuženih krajev; .a preiskovat ga ne gre nihče. —
Semkaj priti bo lahko delo; ribiči iz Chiog-
imen j« bilo zapisanih na zvezdi z osmimi rog-1 <Sie	J?1''?. VZZŽSTZ^
Iji.	,o ni bPUa larrta^. izvaljena v glavah	^CHo^^^^ ^u
se da pripeljati pna nevarna nova iznajdba, bombaž za breaglasno streljanje, v Frankopan-ski grad; odtod se da poUm razdeliti Uskokom ki so pobegnili v bli£n>e gore. Kadar bodo ti v posesti t«^a bombaža, bodo lehko pos tre lili neopaženo straže avstrijske zaporne črte ter po noči presenetili mesto Senj. Puška samo
kakih mladih, sanjarskih dijakov — to je bil popolnoma resnoben projekt, v katerem so bili složni razni magnati, diplomati in' generali — velike katastrofe, krvavi boji so potekli iz tega. — Ruska ladfa je dospela štiri dni pozneje kot angleška. — Med tem je imel lord Adam dovolj časa, da je osebno rekognosciral po dalmatinskem obrežju s svojim hrtro jadrajoč irn čolnom. Preoblečen je bil v ribiča-Čozcta (iz Chioggie); znal je govoriti v vseh jezikih; v tem je bdi čudovito genrjalen: v enem mesecu si je osvofil najbolj divji tuji >eztk ter je znal igrati vsako vlogo, kakor še nik-oti ni igral nihče na odru. Kakor ga bbso spoznah za oto« škega, ko je bil preoblečen v lady A damino, tako niso spoznali angleškega Jcrda v topiču
ubija, a nepoka, spečih torej ne budi — zato bodo k spečih lahko	mrtvece. Potem
bodo lehkć prodirali, vedno ▼ temini, skrivajoč se, plazeč se brez glasd; ubljaijoč brez poka, ne puščajoč za seboj nobenega živega sovražnika, s čaaoan bo gorelo vse Primorje, ne da bi kdo videl plamena; mina s« bo oijgala ne da bi kdo sKftel poka! —
IPaH
CENTRALA TRST
DtinlSKa SMca 1 15,000.0(19 Rezerve L 5,100.080
Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaj.
Afliirani zavodi: JacfraaaKa Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Preval Je, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb.
NEW-YORK: YALPARAISO:
Frank Sakser Stala
Baaco Yugoslavo da
Bank* CMfla.
Izvršuje vse banine posle. PREJEMA VLOGE
bo fensiiu taiižite In m tekoS račun ter ju rtrertuje m S *L°U.
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih
sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. ^ ^ ^ Dala v naieaa varnostna predala (safas) ■ i
Zavodu vi uradi v Trstu:
Via Cassa di Rlsparmfo Stav. S — Via S. Mico«6 Slav* S#
umu mt m m. Kwtu im m n o n m m j * ts.
h