Leto IX, it- n
^ lihila o»> 4. K|«twi. —
St«ne mesečno Um «$*—, ** ccmatro Din 4c— neobresno.
Ofriasi po tarifo.
Uredništvo 1
Ljubljana, ICnaftora ulica »ter. 5/L Teieion «07» ta »804, ponoči tudi ftt. >034.
Rokopisi oo no vro&ojn«
Ljubljana, petek 30. maroa 1928
Cena 2 Di«r
It s«. - Telefon h.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
t Mubitna, ftt. 4. — Telefon it. a«9»
Podrataid: Maribor, Ahtm ftt. 13 — CcQe, Aiekundron
_______________, t pob-
*tena**ftSL iiMm - Prah* čiato 7&itai Wien,Nr. n^i-
Ljubljana, 29. marca. Boj za ravnopravnost v državi, ki ga vodi proti beograjskim hegemomstom KDK, ie bil zadnje dneve posebno zanimiv, ker je zopet pokazal, kako je parlamentarna delegacija SLS hegemo-nistom zapisana na milost m nemilost.
Izkazalo se je žalostno dejstvo, da niti v vprašanju ravnopravnosti slovenskega jezika klerikalni poslanci nimajo več nevezanih rok ter da so celo primorani boriti se in glasovati proti «vojemu lastnemu materinskemu jeziku.
Ko je posl. Pucelj nedavno pri čita-nju skupščinskega zapisnika zahteval, da naj se njegov slovenski govor napiše v zapisniku slovenski, ker da je tudi slovenski državni jezik ter zahteval, da naj se skupščinski zapisniki vodijo izmenoma v cirilici in latinici ter v slovenščini, je vladna večina složno glasovala proti tej zahtevi. Najbolj značilno pri tem pa4je. da je bil tisti skup-ičinski tajnik, ki je to zahtevo prvi odklonil, Slovenec Bedjanič, poslanec SLS.
Včeraj je posl. Pucelj svojo zahtevo ra uveljavljenje enakopravnosti slovenskega jezika v Narodni skupščini izpopolnil ter jo konkretizirano znova postavil pred skupščino v obliki nujnega predloga. Pričakovati je bilo, da se bodo poslanci SLS vsaj sedaj zavedli dolžnosti, ki jo imajo kot slovenski poslanci napram slovenstvu.
Prej bi se moglo še misliti, da je poslanec SLS. g. Bedjanič. v naglici in ne zavedajoč se dalekosežnosti svojega odklonilnega stališča napram slovenskemu jeziku, napravil pogreško. ki jo je tudi vladna večina v naglici, s katero se rešujejo popravki skupščinskih zapisnikov, zagrešila brez slabe namere. Debata ob priliki včerajšnjega nujnega predloga KDK, ki je v obliki resolucije zahteval popolno enakopravnost slovenščine s srbohrvaščino tako v skupščinskih zapisnikih, kakor tudi pri objavah zakonov in uredb, pa je pokazala, da tako optimistično presojanje izjav gospoda Bedianiča ter glasovanja njegovih tovarišev, ni pravilno; kajti v včerajšnjo debato so poslanci SLS posegli z veliko vero ter skušali z zvijačno taktiko zabrisati pomen predloga gospoda Puclja. S svojim nastopom so tudi dejansko dosegli, da niso le vsi nji-^ hovi poslanci kakor en mož glasovali proti temeljni in v ustavi izrecno zajamčeni pravici slovenskega jezika, marveč dali ostalim poslancem vladne večine priliko, da z glasovanjem potrdijo svojo hegemonistično stališče napram slovenščini.
V	politični zgodovini Slovencev je malo tako važnih naciionalnih trenutkov, kakor je bil včerajšnji. Spominjamo se. kako usodna je bila izjava slovenskega klerikalca v Avstriji v dobi najhujšega boja za slovensko gimnazijo v Celju, da je Celje za Slovence «frem-des Gebiet*. Spominjamo se na žrtvovanje koroških Slovencev ob priliki volilne reforme 1. 1907. od strani SLS za njene strankarske interese na Kranjskem. Ta dva dogodka sta v Avstriji za vedno priznala Nemcem krivično nadvlado nad koroškimi in štajerskimi Slovenci.
V	Jugoslaviji smo Slovenci v parlamentu dvakrat zavzeli stališče glede enakopravnosti slovenskega jezika s srbohrvaščino, 1.1919., ko je g. doktor Kramer kot minister za konstituan-to, s slovenskim kraljevim ukazom in s slovenskim nagovorom otvoril prvi jugoslovenski parlament ter tako na posebno manifestanten način podčrtal popolno enakopravnost slovenščine s srbohrvaščino, ter izjava g. dr. Korošca v istem parlamentu, da naj se čita-nje zapisnika v slovenskem jeziku ustavi kot nepotrebno.
Včeraj je v Narodni skupščini po zaslugi poslancev SLS dobila ta izjava dr. Korošca tudi formalno sankcijo z glasovanjem proti predlogu KDK. ki je zahteval enakopravnost za slovenščino. To glasovanje SLS je tem pomembnejše, ker je sedaj pred vso javnostjo v državi in izven nje ugotovljeno, da se je večinska stranka Slovencev, ki se Izdaja za formalno zastopnico slovenskega naroda, pred najvišjim forumom naroda odrekla enakopravnosti slovenskega jezika s srbohrvaščino.
Dejanje, ki ga je včerai zagrešila SLS. Je za enakopravnost Slovencev, njih individualnost, ponos in čast uprav tragično. Tega se zaveda tudi glavno glasilo SLS. «Slovenec», ki skuša v svoji številki s psovanjem, klevetami in hujskarijo zabrisati strašno početje poslancev SLS. Žal pa še tako veliko divjanje «Slovenca» ne more zabrisati protokol ari čnega zapisnika včara.išnje seje Narodne skupščine in ne more zatajiti katastrofalnega dejstva, da je parlamentarna reprezentanca Slovencev po svoji večini sama izrekla zaničevanje in inferiornost na lastnim materinskim jezikom.__
Begovič pri Mussolimju
Rim, 29. marca. o. Mussolini je danes sprejel v zunanjem ministrstvu dramatur*
ga Milana Begoviča in mu čestital k; usipe* u, ki ga je dosegla uprizoritev njegovo dgemo «Mož pred diunob v Runiu,
Minister dr. Korošec ni nič boljši od svojih prednikov
Tudi on noče ali ne more ustaviti samovoljnosti policijskih organov. - Oster obračun v Narodni skupščini -Velikonočne počitnice se začno že ta teden?
Mnssolini v zmoti
Pravilna francoska kritika zadnjih Mussolinijevih izjav Rother-
mereu
Beograd, 29. marca L Danes je bil v Narodni skupščini interpelacijski dan in na dnevnem redu je biil mučen incident, ki se je dogodil povodom nekega predavanja znanega zmernega socialista in politiika, bivšega narodnega poslanca prof. Divača. Prof. Divac je lansko leto naznanil nepolitično predavanje v Beo-činu, policija pa je smatrala njegovo predavanje za shod, ki ni bil pravočasno prijavljen, in je postopala proti uglednemu predavatelju, kakor da bi bil boljševiški agitator. Aretirali so ga in šele sodišče je napravilo konec na-sflstvu. Zaradi tega slučaja je posl. Pe-tejan vložil interpelacijo na notranjega ministra, na katero je danes odgovarjal dr. Korošec.	,
Narodna skupščina je z očrvfdno napetostjo pričakovala, kako se bo novi notranji minister izkazal kot čuvar reda in zakonitosti. Globoko se je razočarala. Minister dr. Korošec se je zadovoljil s tem, da je čital kot svojo ugotovitev poročilo prizadetih policijskih funkcionarjev, in se je postavil na stališče, da je bilo v glavnem vse v redu in po zakonu. To je naravno KDK in celo opozicijo silno revoltiiralo in minister dr. Korošec je moral prestati burjo, kakršne je bil deležen doslej le redkokateri minister. V ostrih medklicih in pozneje v svojih govorih so poslanci opozicije najstrožje obsodili zadržanje ministra, ki je obljubil, ko je nastopil svoje mesto, da bo uvedel v svoj resor modernejši duh, a se je izkazal še za bolj zakrknjenega policista, kakor so njegovi radikalni komandanti. Najzanimivejše pri tem je, da se je minister dr. Korošec postavil na stališče, da velja na Hrvatskem še vedno stari zrborovalni zakon iz 1. 1875 ali — kakor je on mislil — iz L 1895,
čeprav
so ravno predpisi tega zakona glede shodov izrecno v ustavi razveljavljeni in so namesto njih postavljeni drugi predpisi.
Vladna večina je seveda odobrila stališče ministra dr. Korošca, zabeležiti pa je treba, da se je zlasti v demokratskih krogih povdarjalo, da pomeni današnji dan za velik del vladnih poslancev m zlasti za vse one, ki so si ohranili nekaj treznosti in objektivnosti, veliko razočaranje, kar se tiče dr. Korošca. Ugleden demokrat je izjavil: »Mislili smo vendar, da g. Korošec nekaj zna in da hoče nekaj boljšega, sedaj pa vidimo, da mu je g. Vukičevič le posodil
svoj pendrek.«	....
Povodom inteirpelactjske debate je prišlo do najostrejšega konflikta med klerikalci in KDK, ki je porabila današnjo priliko, da je razkrinkala brezdušno in brezvestno partizanstvo klerikalne stranke, ki državno moč v Sloveniji v glavnem zlorablja za to, da neusmiljeno preganja zlasti napredno uradništvo. O ostrih incidentih poročamo na drugem mestu.
Plenum Narodne skupščine }e danes zasedal samo dopoldne, ker je popoldne zboroval zakonodajni odbor. Seje Narodne skupščine bodo še ta teden odložene do 20. aprila in bo verjetno skupščina v soboto odgodetia na čas po velikonočnih praznikih. Mnogi poslanci so že odšli domov in zlasti vladna večina je zopet pokazala vso svojo »delavoljnost«. Njeni poslanci so se večinoma že razšli in danes se je morala seja pričeti šele, ko je predsednik odredil prozivko, pri kateri se je ugotovilo, da manjka nič manj kot 188, po večini režimskih poslancev. Zadela jih je danes tudi kaz?-'1, ker so jim bile za današnjo sejo odvzete dnevnice.
Park. 29. marca. s. O Mussolinijevih Izjavah piše €Echo de Paris»: Ako bodo Madžari zopet dobili svoje prejšnje meje, bodo tudi Avstrijci in Nemci vzeli, kar jim je bilo v korist Italije odvzeto. Mussolinija zapeljuje skrb,^ ki mu jo dela Jugoslavija, ter bo končno pozabil na splošne interese svoje dr-
«P e t i t Pari sien» piše: Mussolinijeve izjave niso samo nevarne, temveč predstavljajo tudi obžalovanja vredno spodbudo za Madžarsko ter za vse one, ki nočejo miru. «L'Oeuvre* meni. da so Mussoli-
nijeve besede brez pomena, dokler bo
poslušaj pritožbe Budimpešte, odklanjal pa pritožbe z Dunaja in iz Beograda.
«Volonte» piše: Ako Mussolini še tako izjavlja, da se žrtve, ki jih zahteva od Rumunije in Češkoslovaške v korist Madžarske, ne morejo zahtevati od Italije v korist Avstrije, postopa zelo nepremišljeno.
«G a u 1 o i s» opozarja, da razlikuj« Mussolini med naravnimi in etničnimi mejami, ter vpraša, ali je pravno sploh mogoče, enega zadovoljiti, drugega pa
□e.
m---'
Poostritev spora med Vatikanom
in fašizmom
Fašizem, ki se fe ntrdil tudi s pomočjo katoliške cerkve fe naenkrat zadel na odpor v Vatikanu, ki ne dovoljuje, da bi fašisti vzgajali mladino. — Značilne izjave Mussolinijevega glasila
Stanovanjska zaščita preneSena
na občine
Važni sklepi ožjega ministrskega odbora. - Občinski odbori večjih krajev bodo smeli z zakonsko močjo od-ločati o delnem nodaljsanju stanovanjske zaščite
Rim, 27. marca, g. Dolgoletna prizadevanja fašistične stranke pridobiti Vatikan za svojo stvar je prekrižal nedeljski papežev govor. Fašistična stranka je v smislu starega državnega načela hotela zgraditi svojo moč s pomočjo plemstva,, vojaštva, uradništva in cerkve. Cerkev pa se ni zadovoljila s koncesijami, ki so jih ji dali. Vatikan in odgovorne osebe vatikanske politike so hoteli doseči ureditev rimskega vprašanja z mednarodno garancijsko pogodbo, kar pa odklanja italijanska vlada. Od tistega časa so se poostrili odnošaji med državo in cerkvijo. Vatikan je vztrajal na svojem stališču ter je v verskih vprašanjih postal vedno bolj nespravljiv. Da se je izzval ta spor ravno 25. marca, na praznik fašizma, se je zgodilo najbrže namenoma. Vatikan meni, da nasprotuje vzgoja mladine po fašističnih organizacijah načelom katoliške etike. V vatikanskih krogih so najbrže pričakovali včeraj od Mussolinija najavljene represalije proti še obstoječim katoliškim mladinskim organizacijam. V vatikanskih krogih iz-
javljajo, da je moral papež, čeprav Jo bilo težko, svečano proglasiti svoje načelo glede verske vzgoje mladine.
Današnji uvodnik »Popola d'Italia* kaže jasno, kakšni so sedanji odnošaji med državo in cerkvijo. List očita papežu, da je še vedno pod vplivom pro-tiprostozidarske polemike prvega dece-nija tega stoletja. Ne da bi se kršil re-spekt, se mora trditi, da je pokazal papež preveliko človeško zgovornost, ki ne more biti inspiriana od Boga. List izraža željo, da papeževi izpadi ne pomenijo prvega koraka k ekskomunika-ciji. Papežev govor je dokazal, da je stari spor med državo in cerkvijo nepremostljiv. Večina italijanskih katolikov pa je prepričana o nemožnosti ustanovitve posvetne cerkvene države. Sedaj se razvija političen načrt Vatikana. ki sega od ekskomunikacije francoskih nacijonalistov do provokacije demokratov, ki je prepovedal italijanskemu kardinalu poroko voivodinje Luize in ki je dal povod za ostro debato med Vatikanom in državo.
Protest italijanske katoliške
mladine proti Mussollnlfu
Na poziv Vatikana danes katoliška mladina ne bo kadila, ker hoče Mnssolini razpustiti ysa katoliška športna društva
...	—	...	•	t _ a <* Y1_____I _ JV.a _ f . .
Beograd, 29. marca, p. Ministrski odbor, ki je razpravljal o vprašanju stanovanjske zaščite po 1. maju, je izdelal danes sledeči predlog:
«L Občinski odbori občin z nad 3000 prebivalci in onih občin, ki leže v neposredni bližini mest z nad 20.000 prebivalci, se pooblaščajo, da lahko z veljavnostjo do 1. maja 1930.:
a)	maksimirajo najemnine za stanovanja z največ 4 sobami, pri čemer se ne vračunajo kuhinja in pritikline;
b)	prisilijo hišne posestnike, da po 1. maju 1928. izpraznjena stanovanja v določenem roku, ki pa ne sme biti krajši od 14 dni, oddajo enemu izmed najemnikov, ki se za nje potegujejo;
c)	zabranijo prezidavo stanovanjskih prostorov v poslovne lokale, ako se dotični hišni posestnik ne zaveže, da zgradi drugo enakovredno stanovanje;
d)	odložijo vse deložacije onih stanovanjskih najemnikov, ki uživajo sedaj Še stanovanjsko zaščito, to pa le za največ 3 mesecev in le, ako dotični nima niti zasilnega stanovanja, kamor bi se mogel preseliti.
II.	V členu I. a) predvidena stanarina ne sme biti maksimirana nižje od osemkratne predvojne najemnine.
III.	Od omejitev v smislu člena I. c) se lahko na podlagi posebnega sklepa občinskega odbora izvzamejo poedini slučaji, če je to za gospodarski obstoj dotičnega interesanta neobhodno potrebno.
IV.	Občine, ki odlože v smislu člena I. d) deložacije stanovanjskih najemnikov za več kot poldrugi mesec, so dolžne. da med tem časom najdejo in pri-praAdjo za deložirance začasna stanovanja.
V Občinski odbori, odnosno občinska sodišča lahko kaznujejo z globo do 10 tisoč dinarjev:
a)	hišne lastnike, ki bi zahtevali višjo najemnino od določene;
b)	hišne lastnike, ki bi v določenem roku ne oddali izpraznjenih stanovanj
najemnikom.	... . ,,
3.) hišne lastnike, ki bi brez dovoljenja pretvorili stanovanjske prostore v poslovne lokale.
VI. Na teritoriju onih občin, ki se bodo poslužile vseh ali posameznih po-
oblastil tega zakona, ne sme nihče imeti dveh stanovanj.
VII.	Minister za socijalno politiko se pooblašča, da izda za izvedbo tega zakona potrebni pravilnik.
VIII.	Ko stopi ta zakon v veljavo, izgube veljavo vse določbe dosedanjih zakonov, ki so v nasprotju s določbami tega zakona.*
O tem načrtu bo razpravljal jutri ministrski svet, ki bo sprejel končno odločitev. _
Redukcije, redukcije!
Beograd, 29. marca p. Ker so bili v no. vem proračunu araatno reducirani krediti poedinih mirflistrstev, so zopet na dnevnem redu redukcije. Tako je bilo danes na predlog mirmstara za poljedelstvo u pokole, nih 22 višjih uradnikov tega ministrstva, večinoma oblastnih pofljedtfskih referentov. V področju poStmega ministrstva pa bo do 1. aprila reduoiramlh nad 600 uslužbencev.
Sodelovanje med ČSR in Jugoslavijo
Praga, 29. marca. h. CeSkosIovaSka *ku» pina ra mednarodni sporazum med Češko« slovaško in Jugoslavijo, je soglasno skle* nila skupno proklamaciio, ki govori med drugim, da so politične in gospodarske ve« zi med Češkoslovaško in Jugoslavijo dikti* rane od sedanjega položaja v Evropi m od kategorične potrebe absolutne solidaritete obeh narodov in držav. Spontano nastale ideje in delovna skupnost se moirajo vedno bolj ojačiti in poglobiti. Interparlamentar* na skupina za zbližan je med Ceškoslova« ško in Jugoslavijo mora storiti vse potreb« ne in konkretne odredb« za največje kul« turno in gospodarsko zbližan i e obeh držav v interesu splošnega miru. Politično, gospo* darsko in kulturno sodelovanje bo služilo v dobrobit slovanskih narodov, misli sve« trrvne demokracije in miru med narodi.
Trgovinska pogodba s Španijo
Beograd. 29 marca o. Med zunanjim ministrstvom :n španskim poslanikom grofom de Torbo*om bodo v kratkem zaklmčena preliminarna pogajanja za sklenitev t*ro. vireske p^irodbe s Španijo
«Ko<-oška avtonomija*
Celovec, 27. marca. s. V šolskem odseka deželnega zbora se ie končala splošna de* bata o zakonu glede koroške avtonomije ter se bo s pristankom vseh strank pričela speci jata* debat« na prihodnji seji 16. aprv k t k
italijansko katoliško mladino, v katerem ga poživlja k protestu, ki naj sa vrši v petek. Ta dan naj se vsa katoliška mladina kot protez proti temu ukrepu Mussolinija za 24 ur vzdrži kajenja in vsak član naj daruje eno liro.
Rim, 29. marca, h. Listi poročajo, da bo Mussolini razpustil vse katoliške športne in »kavtske organizacije, tako da mladina ne bo pod vplivom papeža in klera.
Na to vest objavlja vatikansko glasilo «Osservatore Romano* proglas na
Krvavo socijalistično zborovanje
v Pragi
Socijalisti vseh vrst so kljub policijski prepovedi priredili včeraj protestno zborovanje proti poslabšanju socijalnega zavarovanja. — Množica se ni hotela pokoriti, nakar je morala policija
rabiti orožje
Praga, 29. marca. h. Centrale delavskih strokovnih organizacij obeh čeških socialističnih strank nemških socijalnih demokratov in komunistične stranke so danes priredile kot protest proti poslabšanju socijal-nega zavarovanja protestno zborovanje. Čeprav je zborovanje policija že predvčerajšnjim prepovedala, se je med delavstvom in tudi ▼ listih agitiralo za to zborovanje.
Kljub policijski prepovedi se je zbralo približno ob pol 5. mnogo delavcev. Tudi voditelji in delavski poslanci so prispeli na kraj zborovanja. Policija je storila vse potrebno ter je bila že popoldne ojačena z velikim številom orožnikov. Policijski kor-doni so zaprli Staromestne Namesti, kjer je bilo napovedano zborovanje. Tudi mostove, ki vodijo v predmestja na drugi obali Vlta-ve, je policija zaprla. Policija je večkrat poskusila razpršiti demonstrante, kar pa ji ni uspelo. Množica se je vedno zopet zbirala ter je z zanimanjem sledila govorom govornikov. Zborovanje je bilo namreč kljub
prepovedi otvorjeno.
Najprej je govoril poslanec Ayerle, potem pa z avtomobila komunistični poslanec Jl-lek. Policija je vedno zopet poskušala, d« bi izpraznila trg. Ker se ji to ni posrečilo, je prišla policija na konjih in orožništvo i nasajenimi bajoneti. Najprej se je policij* pogajala z delavskimi voditelji. Sklenjeno je bilo, da se zborovanje zaključi in da ta izprazni trg. Nahujskana množica pa se ni pokorila temu povelju, tako da je morala policija s silo izprazniti trg. Večkrat je množica naravnost obkolila policijo, ki je bila brez moči. Šele po eni uri ji je uspelo prisiliti množico v stranske ulice, kjer so nastali pretepi. Nemiri so trajali dolgo ▼ noi
Rešilna postaja poroča, da je morala intervenirati v štirih slučajih. Tri osebe to bile lahko ranjene, ena oseba pa je bila ustreljena ▼ nogo. Oddanih je bilo namree več strelov. Dva policista sta bila težko ranjena. Socijalisti nameravajo v ponedeljek še enkrat ponoviti zborovanje.
Dr. Sfresemann zagovarja svojo politiko
proti nemskonacijonalnim očitkom, kar se ponavlja po vsakem
ženevskem zasedanju
da izhaja Iz duha pogodb potreba breapo*
gojne izpraznitve. Naša naloga je, da se datlje zanjo borimo. Zaradi tega ne smatram za upravičeno, da bi se videla v izvajanjih francoskega ministrskega predsednika kaka odpoved dosedanji politiki. Brez dvoma ra more na vseh poljih le mnogo želeti. Toda naš položaj bi bil drugačen, ako ne bi bili v Društvu narodov in ako ne bi obstojale locarnske pogodbe. Soglasni smo ▼ nezadovoljstvu glede izida razorožitvene konference. Popolnoma naoaČno pa je mnenje, da na5 smoter ni splošna razorožitev, temveč oboroževanje.	__m
Po Stresemannovem govora Je prBlo do prerekanja med socijalnimi demokrati in komunisti. En komunist je bil izključen od seje. Ob sploSgggi u§niiru ie predsednik m
Berlin, 29. marca. s. V Reichstagu je zunanji minister odgovoril na napade od nemškonacijonalne strani proti njegovi zunanji politiki ter dejal med drugim: Vse je odvisno od zbližanja, sporazuma in sodelovanja držav na intelektualnem, gospodarskem in moralnem polju. Kritika, ki so jo izrekli nemškonacijonalni govorniki proti Društvu narodov, v mnogih točkah ni utemeljena. Z vsem povdarkom moramo zahtevati razorožitev, kakor je to izvrstno obrazložil grof Bernstorff ▼ Ženevi. Kljub mar-sikteremu razočaranju ne morem obljubiti izpremembe svoje dosedanje zunanje politike. Smatram to zunanjo politiko za edino mogočo in pravilno.
Iz govora francoskega ministrskega predsednika ne morem razbrati, da. je odklonil misel bprtmatve jeoi^
Petek; JO. BL 1921
Podrobna razprava o zakonu o sodiščih
lepi uspehi KDK. — Ostra obsodba zanašanja politike v sodišča, ■— Kako sta bila imenovana nova predsednika kasacij._
Važen sklep za sodne služitelje Beograd, 29. marca, p. Popoldne od
Preiskava monostrske afere
pol 5. do 8. se je vršila seja zakonodajnega odbora, ki je razpravljal o načrtu *akoaa o organizaciji sodišč. Zakon je bdi v načelu sprejet in je zakonodajni Ddbor takoj pričel s podrobno razpra-ro. Poslanci KDK so se svojim odločnim in vseskozi utemeljenim nastopom flosegli več uspehov ter je moral mini-Iter pravde ponovno sprejeti njihove predloge in zahteve.
V podrobni razpravi so bili sprejeti vsi člani do čl. 85. Prvo poglavje, ki tovori o sodiščih, je bilo po kratki debati soglasno sprejeto. Drugo poglavje (čl. 4—13) je bilo na konsta tičijo g. Pri-bleviča, da sta člena 4 in 13.. ki govorita o pristojnosti okrožnih sodišč, nelogična, na zahtevo ministra rezervirano.
Pri ČL 31„ ki predvideva apelacijska •odišča v Beogradu, Skoplju, Zagrebu, Osijeku, Ljubljani, Splitu, Novem Sadu, Sarajevu in na Cetinju je predlagal posl. dr. Maček, naj se črta Osijek. temu predlogu se je pridružil tudi gospod Pribičevič, ki je povdarjal, da je prišel Osijek med sedeže apelacij kakor Pilat v kredo. keT je slučajno radikalska domena in ker hočejo s tem okrniti Zagreb. C« zadostuje za vso Srbijo eno vrhovno sodišče v Beogradu, tudi za Hrvatsko ni potrebnih dvoje. Za ta predlog sta se zavzela tudi gg. dr. Ribar in Vlajič, nakar je pristal na to tudi minister pravde.
Pri diebati o Qemi 31., ki govori o postavljanju predsednika okrožnih so-diSč in sodnScov kasacijskih in apela-
Pariz, 27. marci. s. «Petit Journal* poroča, da se bo tročlanski odbor, ki ga je ime* novaJo Društvo narodov in ki ima nalogo proučiti monoštrsko zadevo, sestal koncem .	. tega tedna v Parizu,
cijskih sodišč je posl. Prfbičevič ostro Pariz, 27. marca. g. v zadevi monostrske ožigosal postopanje vlade O priliki ime- | »?er® je tročlanski 9<fbor sklenil poslati na
Krasen uspeh ljubljanske opere v Beogradu
Subotiškim triumiom slede enako lepi uspehi t Beogradu. — Veliko presenečenje za vso beograjsko publiko. —- Laskavo priznanje prosvetnega ministra
novanja predsednika kasacije v Beogradu in Stola sedmorice v Zagrebu. Četudi se je proti dr. Subotiču izjavil skoraj soglasno Državni svet, ker je dr. Subotič znan kot strankarsko eks-poniran Človek in je član glavnega odbora politične stranke, kar je v protislovju z uradniškim zakonom, je minister forsirai njegovo imenovanje. Enak je slučaj z dr. Cimičem v Zagrebu, ki je postal kljub temu, da je najmlajši in za to mesto najmanj kvalificiran, predsednik Stola sedmorice, ker je kot radikal v Zagrebu bela vrana, G. Pribi-
Madžarsko dva strokovnjaka, ki. ju bo ime« noval predsednik stalne vojaške kontrolne komisije Društva narodov.
Strokovnjaka bosta najbrže odpotovala v soboto iz Ženeve v Monošter in v druga mesta, kjer so bile spravljene strojnice Paralelno s to preiskavo je tročlanski od« bor naprosil predsednika tranzitne komisi« je Društva narodov, naj imenuje enega strokovnjaka za carinske in enega za fi« nančna vprašanja železniškega prometa. Ta strokovnjaka bosta proučila materijal, ki ga je madžarska vlada poslala v Ženevo ter bosta odšla le v tem slučaju na Madžarsko, ako ta materijal ne bo zadosten. Tročlan« ski odbor mend, da bo že po veliki noči
devič je naglašal, da mora tako pošto- imeljv rokah izjavo odposlanih strokovnja«
panje roditi najslabše posledice in omajati vero v objektivnost naših sodišč. Ko je predsednik slkušal zagovarjati postopanje vlade, je g. Pribičevič odvrnil: »V kratk<em bomo vložili proti g. dr. Subotiču obtožbo in morali boste doživeti, da vam obtožimo predsednika najvišjega sodišča.«
Po govoru poslanca Dukanca in dr. Kramerja je notr. minister zahteval, naj se ta člen rezervira. Pri členu 83. je dr. Kramer zahteval, da se omogoči služiteljem, ki vrše kot eksekutorji i v x . . . . , „ _
itd posebne posle, ki ne spadajo med V ClHI gOH strada 164.000
posle običajnih uradnih slug, napredo- 1	6
kov/Odbor se bo nato sestal ali v Haagu ali pa ▼ Parizu.
Spor med francoskimi katoliki
Pariz, 29. marca. b. Kardinali, nadškof je In Škofje Francije so izdali odredbo, da se mora z vsemi voditelji in pristaši lige «Ao» tione Francaise» ki bodo vztrajali v svo. jem odporu proti cerkvi, postopati kot z javnimi grešniki. Ako se ne bodo javno od« rekli svojemu odporu, se ne bodo smeli ! cerkveno pokopati ali poročiti.
Beograd. 29. marca p. Danes dopoldne le
prispel semkaj celokupni ansambel ljubljanske opere, ki te zadnia dva dni gostoval v Suboiici, kjer je doživel nepričakovane uspehe. Pravtako ie bil tudi noooišnji nastop ljubljanske opere v Beogradu na tako visoki stopnji, da so bili prijetno iznenadeni tudi oni, ki poznak) umetniško višino lmblianske opere, še bolj na beograjska Dublika, ki ne more razumeti, kako je sploh mogoče s tako malenkostnimi sredstvi, kakor jih hna na razpolago ljubljansko gledališče. doseči tako visoko umetniško stoonio.
Ljubljanska opera ie uprizorila opero »Zaljubljen v tri oranže<. Gledališče ie bilo zasedeno do zadnjega kotička. Predstavi je prisostvoval tudi prosvetni minister g. Grol, nadalje ljubljanski poslanec g. dr. Kramer. maršal dvora maior Pogačnik in vsa elita beograjske družbe. Predstava ie potekla v
umetniškem lo moralnem ozira nad vse
jajno. Solisti so biti sprva sicer nekoliko nesigurni. ko pa le nastopil Betteto ie s svojo sigurno igro vlil tudi ostalim samo-zavest, tako da se ie predstava razvila ▼ prvovrsten umetniški dogodek. Znani komponist in glasbeni kritik g. Josip Slavenskl (Stolzer) je izjavil po predstavi vašemu poročevalcu: <Vsi igrajo s dušo in s res za-vidno umetniško silo«. Tudi prosvetni minister se le zelo laskavo izrazil o umetni, ški višini predstave in le obžaloval, da its tehničnih razlogov ni mogoče podaljšati gostovanja ljubljanske opere.
Publika ie prirejala I tub! lanskim igralcem viharne ovaciie in solisti so bili odlikovani s šopki m venci. Pozornost ie vzbujal tudi orkester, čigar vigranosti in harmoničnosti beograjski strokovnjaki niso mogli dovolj prehvalid	'
Seja ljubljanskega občinskega sveta
Snoči so bili odobreni tudi podrobni proračuni mestnih podjetij. Živahne debate o vodovodu, elektrarni in tramvaju
vanje v zvaničnike in uradniške skupine. Minister pravde se ie temu sicer protivil, vendar pa ie večina sprejela predlog dr. Kramerja. Seja je bi'a nato zaključena in se nadaljuje jutri dopoldne.
ljudi
(Posebno poročilo za «Jutro».)
Cetinje, 27. marca. KrSna Črn* gora, zibel legendarnih junakov je od nekdaj znana, da je zaradi svoje akalovitosti vedno tako zvana pasivna po* krajina. Osobito strašno sliko nudi zetska oblast, ki sama (kakor menda tudi drugi oblastni odbori v državi) nima še razpoložljivih sredstev, dia bi preprečila pretečo katastrofo ter se zadovoljuje s tem, da dan za dnevom intervenira pri ministru za socijalno politiko, kjer so običajna delovna gesla: Nema vremena, nema para, nema kredita...
Ta dejstva, ki niso tendencijozna dema* golka pretiravanju, ampak strašna slika socijalne bede, dajejo kaj žalostno spri če« valo sedanjemu režimu.
Kakor v Sloveniji zadnje dni, tako imajo tudi v Črni gori sedaj skrajno neugodno
lI«MT»it 90	«	. j i	! vreme 8 precejšnjim mrazom. Tej kalami«
fnjV^^Narodne	l^Ju^™' U°7-\ kar Je izzvaI° <*10 Prl vladni večini teti 8e Pridružuje pomanjkanje kuriva in
1 ■ ne 8kupWfne je blla P0*™' ' vel5k0 Presenečenje, dočim je bila opozicija hrane. Poleg tega nima bedna Črna gora
Ostri spopad! na seji Narodne skupščine
Povodom razprave o policijskih nasiljih je prišlo do ostrega obračunavanja med opozicijo in poslanci SLS. — Vladni poslanci se ne udeležujejo skupščinskih sej in so zaradi tega raj izgubili 60.000 Din na dnevnicah
vce-
fcena razpravi o interpelaciji poslanca gosp. Petejana na notranjega ministra dr. Korošca glede protizakonitega postopanja policijskih organov proti profesorju in bivšemu poslancu gosp. Nedeljku Divcu. Današnja ■eja pa je bila zanimiva tudi zato, ker se J® takoj v začetku ugotovilo, da manjka nič manj kot 188 poslancev, ki zaradi tega ne bodo dobili dnevnic za današnji dan, e čimer prihrani država 65.400 Din.
Seja je pričela ob 10. dopoldne. Takoj po otvoritvi je opozorila opozicija presedujoče-ga dr. Hrasnico, da je navzočih tako malo poslancev, a Narodna skupščina ni sklepčna. Od vladne večine ni bilo navzočih niti 60 poslancev.
Po daljšem prerekanju Je stavil dr. Maček konkreten predlog, naj se izvrši v svrho ugotovitve kvoruma poimensko pozivanje
rslancev. V skrajni zadregi je predsedujo-ta predlog sprejel in končno ugotovil, da Je navzočih vsega* skupaj samo 127 poslancev. "Ves ogorčen je izjavil, da bo izdal odredbo, naj se vsem, ki niso navzoči, za danes odtegnejo dnevnice.
Pribičevič: «Ali velja to tudi u ministre?)
Dr. Hrasniea: <Seveda, tudi za ministre.> Po odobritvi zapisnika je predsedujoči
Eečital brzojavko predsednika češkoslova-e parlamentarne delegacije dr. Uhlifa, ki •e glasi:
<Parlamentarnl delegaciji češkoslovaške republike in kraljevine SHS, zbrani v bratski Pragi, pozdravljata Narodno skupščino in zagotavljata, da bosta nadaljevali zapo-leto veliko delo za dobrobit obeh bratskih narodov.*
Drugo brzojavko Je poslal predsednik če-Ikoslovaškega parlamenta Malypeter, ki izraža Narodni skupščini sožalje češkoslovaškega parlamenta ob smrti velikega Slovana dona Juraja Biankinija.
Orožniški podnarednik kot cenzor poučnega predavanja
Nato Je Narodna skupščina prešla na dnevni red in pričela razpravo o interpelaciji
Eslanca Petejana na notranjega ministra, terpelacija izvaja: Prof. Nedeljko Divac je Imel dne 11. decembra 1927 v Beočinu poljudno predavanje o postanku in razvoju Evljenja. Ze ob prihodu mu ie tamošnji bi-lježnik Gajdoševič delal velike težkoče in Bele po daljšem prerekanju dovolil, da se predavanje vrši. Poslal pa je na predavanje orožniškega podnarednika, ki je ves čas prekinjal govornika in mu hotel predpisovati, o čem sme govoriti. Kljub temu pa je predavanje poteklo mirno in brez resnejših incidentov. Ko pa so se ljudje že razšli, je
CiSel bilježnik Gajdoševič s tremi orožniki napovedal Divcu aretacijo. Zaprli so ga v občinski zapor in šele na njegove ponov-
£e proteste so ga proti večeru prepeljali v lok, kjer ga Je sreski poglavar po zaslišanju izpustil Brez vsakega povoda so aretirali tudi rudarja Marka Markovi ča le zato, ker je obvestil o aretaciji Divcove prijatelje.
Interpelant vprašuje zato notranjega ministra: 1.) Ali so za takšna poljudna predavanja potrebna dovoljenja politične oblasti? 1.) Ali se smejo policijski organi službeno udeleževati predavanj in jih sproti cenzurirati? 8.) Na osnovi katerega zakona je bila fcvrlena aretacija prof. Divca: 4.) Ali minister uvideva, do kako nesrečnih posledic lahko dovede narod in državo dejstvo, da je Bvljenje državljanov odvisno od volje pol-pismenlh policajev? Odgovarjajoč na to interpelacijo
dr. Korošec kot notranji minister
ni povedal, kaj je ali kaj bo podvzel, da *ake slučaje v bodoče prepreči, marveč je H tal le poročilo obtoženih policijskih orga-
naravnost revoltirana. V svojem odgovoru
citiral Deki ^kon iz leta 1875. Med njegovim govorom je prišlo do ostrega prerekanja med klerikalci in opozicija Klerikalni poslanci so se zbrali okrog dr. Korošca in so neprestano napadali poslance KDK. Posebno glasen Je bil gosp. bmodej, ki je neprestano napadal gg Pribi-cevica, Žerjava in Kramerja, tako da ga je končno dr. Žerjav ogorčeno zavrnil: «Vi ne znate ničesar drugega, kakor preganjati uradništvo !>
Klerikalci so pravični...
Klerikalci so to seveda glasno zanikali, češ. da so do vseh pravični.
Dr. Kramer: <Vi ste brezsrčni proti vsakomur, kdor se vam slepo ne pokori. Uradništvo preganjate kakor divjačino. Denunci-rate ga, kjer ga le morete in nimate usmiljenja niti z ženami, niti z deco. Vi ste divjaki, ne pa kristjani.*
Posl. Pucelj: <Preganiali ste tudi moje ljudi, v zahvalo za to, da sem vam 5el na roko.>
Dr. Žerjav: <Kaj delate ba« te dni s
poštnim uredništvom, to je prava sramota. Radikali so v svojem partizanstvu angeli proti vam. Vi se nazivate čuvarje katoliških načel, a ni stranke, ki bi bila tako brezdušna kakor vaša.*
Posl. Kremžar: cOrjuna je ubijala v Trbovljah, vi pa ste preprečili, da bi bili krivci kaznovani.*
Dr. Žerjav: <Ne lažite, vso stvar Je imelo v rokah nepristransko sodišče.*
Pribičevič: «Že zopet ohnekujete. Nismo vaše sorte, da bi ščitili krivce.»
Klerikalci na te ugotovitve niso vedeli drugega odgovora, kakor da so pričeli kli* ca ti: *Dol Pribičevič!«
Pribičevič: «Sramota, da se duhovniki, ki bi morali biti predstavniki vzvišenih kr« ščanskih načel, obnašajo tako, kakor se obnašate vi.»
Posl. Strcin: «NaSi duhovniki so bolj iz* obraženi kakor vL»
Čeda Kokanovič: «rZato pa smo prišli ta. ko daleč, da imajo duhovniki v rokah pen» drek mesto rožen venca*.
Posl. Pucelj; »Vrnite pendrek Vukičevi. ču, pa pojdite domov maševat.»
Ko se je prerekanje nekoliko poleglo, je povzel besedo posl. Pete Jan, ki je izjavil, da se z odgovorom notranjega ministra ne more zadovoljiti, ker ni povedal, kaj na. merava ukreniti, da zasigura osebno in zbo. rovalno svobodo, marveč je citiral zgolj po. ročilo obdolženih policijskih organov.
Posl. Voja Lazič (zemljoradnik) je v svo. iem govoru povdarjal, da je baš takšno nezakonio in krivično postopanje izvor vse« ga nezadovoljstva in da policija na ta na. čin sama goni ljudi v komunizem
Posl. dr. Radojevič (SDS) je naglašal. da je baš odgovor dr. Korošca najboljši dokaz, da riba pri glavi smrti. To kair počne po* Iicija, presega že vse meje.
Posl. dr. Radivoje\>tč (racfiJca!) Je bran« polici io in predlagal prost prehod na dnev. ni red. Vladna večina je ta predlog takoj sprejela, nakar je bila seia ob 14. zakliu« čena in napovedana prihodnja za jutri do« poldn e ob 9.
moderno urejenih bolnišnic oziroma sred: stev ra pobijanje epidemije, ki se je po« nekod že porazno pojavila. Kakor se stra« šno sliši, vendar se ne sme zamolčati, da so slučaji ▼ Črni gori in Boki, ko si dlruži« t>a komaj enkrat aJi dvakrat na teden lah« ko privošči — koruzni kruh, medtem, ko jc drugod kljub krizam najrazličnejših ka. tegorij, bogata izbera pšeničnega in ržene« ga kruha in še dokaj živil pa še tarnajo, ne vedoč, kako se godi jadnim bratom Črnogorcem in tudi delu — Sumadije, ki pa je medtem že dobila izdatno pomoč.
Po zakonu o pomoči gladujočim pokra, jinam je vlada sicer nakazala 8 milijonov Din za prehrano gladujočih v Zetski obla« sti. Poseben odbor pri zetski oblasti, kate« emu je bil poverjen nakup in razdelitev potrebne hrane, je zahteval na račun te podpore 2C (dvajset) vagonov koruze in v gotovini 3 milijone dinarjev. Ker pa velja v SHS deviza: «Ima vremena», ni izgleda, da bi teh borih dvajset vagonov koruze prišlo pravočasno v Orno goro; kajti glas o provizijah pri nakupu koruze za pasivne pokrajine je dospel tudi v črnogorske ne* plodne pečine ...
Podoba je, da bo zaradi znanih prepirov zaradi provizij prišla koruza prepozno, med tem ko bije bednim Črnogorcem že dvanajsta ura...
Tudi je na dlani, da ta količina koruze še od daleč ne zadostuje za prehrano cele oblasti, četudi bi že bila dospela na lice mesta; kajti po podatkih, ki jih je UTadno zbral zetski oblasti odbor, je čez 164.000 prebivalcev, ki, ali nimajo hrane aK do.
voljnih denarnih sredstev za prehrano celih , sar naročil parni stroi z blatno črpalko pri druzra, ki žive tam v zadrugah. Imeti je j tvrdki Andritz v Gradcu. Ker upravni od-namreč treba pred očmi, da statistično tu. ! bor ni bil popolnoma na iasnem. ali bi ne
Ljubljana, 29. marca. Danes ob 5. popoldne se ie nadaljevala proračunska seja občinskega sveta. Na dnevnem redu so bili računski sklepi in proračuni mestnih podietii.
Mestna klavnica.
O računskih sklepih mestne klavnice ra
leto 1925.. 1926. in 1927 ie poročal v i-menu direktorija g. Turk. Računski sklepi so bili sprejeti na znanie in izročeni revizijski komisiji.
Poročevalec g. Turk ie nato poročal o proračunu klavnice za leto 1928. Proračun izkazuje 3.123.700 Din izdatkov in prav toliko aohodiiov. Klavniške pristojbine ostanejo nespremenjene.
Dr. Lemež zahteva poiasnila o vi fini klavniških pristoibin.
Ravnatelj klavnice r. Pestotnlk poroča, da znaša pristojbina povprečno 30 do 45 par na 1 kg mesa.
Dr. Lemež graja, da med mestnimi podjetji ni medsebojne zveze in da delajo često celo drug proti drugemu.
Podžupan Jarc: V programu Je. da ss to uredi.
Dr. Lemež: Na to. kar iele bo, nifače
nič ne da.
Podžupan Jarc: Vi boste rovorfli, ml
bomo pa naredili. Obč. svet. Mu sar priporoča napravo j dovoza s Polianske ceste do klavnice ter novih prostorov za slanino v neposredni I bližini svinjske klavnice.
Obč. svet. Likar povdaria. da so spričo niz-kih klavniških pristoibin cene mesa v Ljubljani previsoke posebno z ozirom na to da uživajo sedanji mesarli v novi klavnici ugodnosti, da lahko mnogo prihranijo, ker se jim meso ne kvari.
Obč. svet. Zaje. nasrlaša. da nova klavnica ni samo v korist mesariem. temveč v higijenskem oziru vsemu prebivalstvu. Cen mesa mesarji niso zvišali, čeprav so pristali na zvišanje pristojbine v klavnici Kot zastopnik mesarjev ie mnenja, da ie potrebno znižanie pristojbin. Kar se tiče kvalitete mesa, je Ljubljana gotovo na prvem mestu v Jugoslaviji.
Na vprašanie inž. Oustinčiča. kaj Je s strojniki in kuriači v mestni klavnici je župan dr. Puc poi?STiil. da personalni odsek že razpravlja o njihovi definltivm nastavitvi, nakar je bil proračun mestne klavnice sprejet proti glasovom komunistov in socl-jalistov.
Vodovod, elektrarna, plinarna.
Na predlog poročevalca g. R upnik a so bili vzeti na znanie in izročeni revizijski komisiji računski sklepi vodovoda, elektrarne in plinarne za leta 192-5.. 1926. in 1927.
Proračun elektrarne za leto 1928 izkazuje izdatkov 9,467.645 Din. dobodkov 10,277.606 torej prebitek 709.961 Din. Elektrarna potrebuje skorajšnje razširiave. V to svrho ie že razpisana nabava parne turbine. Istočasno pa se nadaljuie akciia za zgradbo hidro-električne centrale. Elektrarna ie v dobrem stanju. Osemurni delavnik se upošteva pri vseh uslužbencih.
Proračun vodovoda za leto 1928. Izkazuje 3,639.357 Din Izdatkov 4.270.696 Din dohodkov, torel 631.339 Din prebitka. V svrho razširienia vodovoda ie bivši vladni komi-
Seimn bo odvoden?
Varšava, 29. marca. h. V političnih kro« gih se je danes trdilo, da se bo sejm, ako ne bi odobril finančnega proračuna za delj časa odgodil. Nekateri poslanci računajo celo s tem, da bo maršal Pilsudski storil še dalekosežnejse korake, ako sodelovanje sejma z vlado ne bo dovolj prisrčno. Z druge strani pa se to zanika z ozirom na to. ker je Pilsudski velik prijatelj sejmske« ga maršala Baszynskega.
di bedna Črna gora mnogo več daje Beo« gradu, kakor pa sprejema; poleg vsega pa je bila lanska letina obupno slaba, o čemer je «Jutro» že svoječasno poročalo.
Za prehrano množice 164.000 gladujočih je potrebno vsaj 240 (dvestoštirideset) va» gonov mesečno, če računamo na eno osebo vsaj pol kg koruze na dan! Treba pa je imeti pred očmi, da je treba gladujoča na. rod oskrbeti za najmanj tri mesece t j. do nove žetve, kar bi dalo 720 vagonov koru; ze kot najnujnejšo potrebo. V denarju je potemtakem potrebnih poleg že dovolje« nih, a še ne likvidiranih 8 milijonov še naj. manj 16 (šestnajst) milijonov dinarjev!
Zetski oblastni odbor je že ponovno raz« ložil g. ministru za socijalno politiko sta« nje in rahteval vsaj tsoto 16 milijonov kot najnujnejšo pomoč.
Narod čaka rešitve in bo čakal, kakor čaka pozimi tople pomladi. Tudi obupani Črnogorec stavi vso nado v toplo pomlad, ko se bodo začela dela pri gradnji cest in mostov. Iz državnega posojila, ki ga je prejel zetski oblastni odbor v višini od 2 in pol milijona Din v svrho gradnje cest upajo skromni Črnogorci vsaj na delno re* šitev, kakor utopljenka, ki se oprime pla« vajoče bilke. Oblastni odbor, trvidevajoč skrajno bedno stanje prebivalstva, pa bo z delom takoj začel, čim nastopi boljše vre* me. Nadalje upajo Črnogorci še na drug iz* hod iz te bede: Trdno so jih v Beogradu overili, da dobijo materijal za mostove iz — reparacij... Potem, pravijo — se bo razvilo delo ter zadobilo velik razmah: kier ie delo, tam je tudi zaslužek. — Vendar je večina napram takim obljubam in tola* žitom zelo skeptična in trdi, da beograjsko gospodo predobro pozna...
bile umestneiše centrifugalne čroalke, ie na županovo pobudo ustavil dela Pri omenjeni tvrdki ter odposlal v Gradec komisijo, da ugotovi, ali se ne bi dalo naročilo storni-rati. Dve tretiini naročenih del ie že izvršenih ir tvrdki bi bilo treba plačati 1.200 000 Din odškodnine. Glede razširienia vodarne obstoia dvoie mnenj, ki si nasprotujeta glede umestnosti batnih oziroma centrifugalnih črpalk. Sedanii stroii obratuieio že 38 1 in so se tiptrte č-nnlke v vspVprn ožini nanesle
Proračun mestne '/Hnarne ra t 1928. Izkazuje 2.982.610 Din Izdatkov. 3.013.314 Din dohodkov, torel 30.704 D prebitka. Vse nove investicije Je izvršila iz svoiih lastnih sredstev 1. 1925 ;e '"mets '7sri'bo. ker se ie angleški premog zaradi stavke rudarjev po-drp*']. r«7ne'p 03 so cenp rvremosra ronpt padle. Plinarna se le združila z dragimi pil na mam i v svrho skupnega nakuoa premoga, pri čemer ie dosegla lepe prihranke. Uspeh bilanc 1. 1926 ta 1927. kaže že lep napredek.
V debati J« obč. sveta* htf. OustJnčlč
v poldrugo uro trajajočem govora obširno dokazoval ootrebo elektrifikacije mestnega vodovoda ter rafeširjenja njegove kapacitete s centrifuga taim črpalkami. Za. ctovarjal je v tem oziru znano stališče ini GuMča. Predlagal je. nai se v tej zadevi zaslišita liubljanska sekcija Udruženja Ju-"osloven.skih inžemlerlev ki toženier^ka -bonrioa. Ako se H dve kanporacH Izrečeta proti, naj se naročilo pri tvrdki Ao-•irič stormira Predlagal Je da'ie. naj f'n. ^dsek tekom enega meseca predloži wov lačrt za pobiranje vodarine. tako da bo viemosočen vsak dobiček.
Zupan dT Puc je v svojem odgovora ml-nrej zavrnil napade inž. Gustn-nčiča na univerzitetnega profesorja dr. Vidmarja *n hri Senieca ter p-Masnil. kako Je prišlo do nabave novega Dieslovega motorja za elek-, trarno Kar se iiče razširjeni, vodovoda. ' je župan IzjavH. da je bil res presenečen,
ko so izšli v javnosti prvi članki vri. Gu-liča. Danes je pomirjen na podla«i mnenj ini. Snzrekerja, prof. VidmarJ« in dr. strokovnjakov, ki pravijo, dia je obratna sigurnost batnih črpalk abso"utno večja. Znano Je. da se da pri izvedencih le težko doseči enotno mnenje; lfcjiki se morajo zato pač odločiti za tisto stran, kjer ]« več avtoritete. Dubijamsiki vodovod je doslej dokazal, da je bil dober
Obč. svet. Likar je mnenja, da je dek. trični Dok v Ljubljani predrag. Znižati U se morale tucfi vodovodne pristojbine.
Obč. svet. inž. Bevc navaja zanimiv« podatke o vodovodu. Med vod do Je naraste1 katizum vode v LJubljani za 100 %. Letna poraba vode znaša 40 milijonov M. Povečana poraba vode je razveseljiva, ker dokazuje, da so se higijenske razmere iz. boljšale. Treba bo misliti tudi na povečanje rezervoarja Izrek* se za elektrifikaci. jo vodovoda, ker ne more biti o njeni zanesljivosti nobenega dvoma. Za batne črpalke so nabavni in obratni stroški večjd, elektrifikacija vodovoda pa b! vrhu tega dosegla tudi enakomernejše obremenjenje mestne elektrarne. Ako bi kenzum razveseljivo naraščal, so vsi izvedene sog'as-no mnenja, da bi bila elektrifikacija ume" sina. Problem zgraditve hidroelektrične centrale bi se moral rešiti dogovorno med oblastnim odborom, ljubljansko občino in interesi ranimi privatnimi industrijami.
Obč. svet dr Lemež zahteva, da s« omogoči konzuir. plina tudi revnejšim slojem.
Proračun* vodovoda, elektrarne ln pM-narne so bili nato sprejeti z večino glasov proti 4 glasovom manjšin«
Pogrebni zavod
Predsedstvo ie mrevzej podžupan g Ev-gen Jarc. Poročeva'ec Arrrbrožič poroča o računskih zaključkih pogrebnega zavoda za leta 1925 do 1927 in nato o proračunu za leto 1928: proračun izkazuje potrebščin 1,138.448 Din in dohodkov I.I67.G00 Din. torej prebitek 28.552 Din. Povišana je postavka za investicije, ker je lansko leto občina kupila dva privatna pogrebna zavoda im Predovičevo posestvo na Ambroževem trgu. ki je stalo z adaptacijami vred okrog 2 milijona
V debati govore člani opozicije, med njimi obč. svet. g. Likar, ki graja nakup Prediovičevega posestva. Proračun je bil nato sprejet
Mestna zastavljalnica
Po kraftikem poročilu obč. svet. Petra Sterka o fin. položaju mestne zastavljalnice, ki Je imela leta 1925 nad 30.000 Din dobička. 1. 1926 nad 24.000 D:n izgube, a 1. 1927 nad 6.000 Din dobička, ie občinski svet sprejel proračun mesrcne zastavljalnice za >eto 1928, ki Izkazuje deficit 20.163 D*n.
Mestna priprega
Po kratkem poročilu obč. svet Jožeta Rntarja Je obč. svet vzel na znani« računske zaključke z* I. 1925 do 1927 ter odobril proračun, ki izikazuje na potrebščinah 1,585.246 Din z izgubo 25-419 Din.
Električna železnica
Daljša razprava se Je razvHa o nujnem predlogu g. Josipa Pire, glede razširjenja električne cestne železnice. Predlog se nanaša na štiri načrte, po katerih naj bi se Po tramvaju zvezali z Ljub'jamo Vič, Šiška, Ježica. pokopališče pri Sv. Križu ln Moste. Obenem se je razvtfa zanimiva debata o nakupu cestne železnee od dunajske »KI etnbahn-Akti emgesellschaf t« Obč. svet. Ivan Tavčar je navaial podrobnosti o pogodbi, ki lo je ra mestno občino sklenil vladni komisar g. Mencinger. Občina dobi saino dve tretjini delnic, za katere mora plačati 2 nrlijona, po'eg tega p, še 200.000 Din. prispevka v penzrfjski fond, tako da dobi dunajska družba, ki Ima š« vedno eno tretjino delnic, za mestno železnico skupaj 3.200.000 Din. Povrhu Je še sMišče mestne občine v upravnem sveto cestne železnice zelo težavno, ker morajo biti vsi važnejši sklepi soglasni in ima torej dunajska družba še vedno nekako pravico veta.
V debato so ie posegli tal. Ousttačič, f. Likar. g. Fran Rupmik ta dr. Ravnihar, kije branil stališč« vladnega komisarja pri prevzema cestne fefleznJce.
Stanovanjska zaščita
župan dr Puc je po končani debat! o nujnih predlogih pripomnil, da so nekateri občinski svetovalci nasvetovaH. nai občina ukrene primerne korake na merodaj. nih mestJn v Beogradu glede podaljšanja stanovanjske zaščite Izjavlja, da Je sam kot župan že danes poslal v Beograd na merodajna mesta kratko brzojavko, v kateri se mestna občina zavzema z, podalj. Sanje stanovanjske zaščite. Obenem odpošlje v Beograd daljšo spomenico, v kateri bodo obrazloženi razlogi za ®aščito.
2upan je nato prečtal še nad 50 vloženih samostojnih predlogov, ki se nanašajo na lokalne potrebe raznih mestnih okrajev in predmestij, ter jih odkaza! odsekom. nato pa ob 11.30 zaključil lavno sejo, kateri le sle$la še kratka tajna seja.
Slovenci onstran meja in naši akademiki
Od predvojne dobe se J« naša narod«>-cbrambna borba zelo spremenila, ^ej je naše centralno ozemlje po ^ utvih in močeh vneto podpiralo rojake na periferiji; manjšo le velikoporte^u kakor v vsem tedanjem javnem žMjenJu, nadomeščala pa Jo Je požrtvovatao^ Se daj smo ločeni od periferije po državah meiah, slovansko vprašanje je postalo mednarodno, naše manj?me neznratae v pn-man s tujim diižavnim narodom. Nikdar m bil Slovenec kot Slovenec zatiram tako, kakor pod fašističnim terorjem. Ip vendar Je pri nas premalo požrtvovalnosti in stari borci tožijo, da posebno akademiki ne stole več v prvih vrstah. Pri tem pa morajo vendar prizmati, da postajajo akademiki v splošnem vedno bolj delavni in resni. Odkod to?
Edini klub oa naši univerzi, 5q se Peča »aano t mednarodnimi problemi, v katerin kmamo mi Slovenci tako malo tradicije, je Akademski klub za Društvo narodov, ki pa tudi do danes ni našel .pravega odmeva niti na univerzi, niti v javnosti. Lnternaci-jonaliizma, ki bi bil indiferenten za Jezikovna in narodna vprašanja, ne priznava danes pri nas ncben tabor več. Pacifizem, M veruje v odrešilno moč pridige o večinam miru, moramo prepustiti Slovenci sanjačem pil drugih narodih, ki so manj zatirani. Verniki ideje večnega miru Za daljno bodočnost pa tudi nimajo upanja v zve-iičavnost ženevske institucije. Na industrijskem raipadu ima Društvo narodov bolj rea'no podlago: veleprodukcija hoče Imeti mednaroden trg in zato svobodo trgovine; ameriška konkurenca sili k mednarodnemu karteliziranju v Evropi; skru-pen strah pred sovjeti, upori v kolonijah ki revolucijonannim gibanjem kot posledico kake večje vojne družijo konservativce na pacifistični podlagi. To gibanje z gran-dtjozmimri zasnutki (Panevropa, manjšinska avtonomija) mora zanimati tudi nas (na-ifirt koroške kiilturne avtonomije!). Kot 88.Tairna dežela brez veleindustrije in ve-lefinanc pa moremo biti pri njem vedno le pasivni del in se zanj ne moremo navdušiti. Zato pa imamo dir ug velik mednarodni prob'em, ki mora zanimati vsakega od nas: boj naših manjšin za življenje in smnt
Nekateri nemški znanstvenik? se vedno bolj trudijo, da bi prikazali koroške Slovence kot čisto svojevrsten, od drugih Slovencev različno jezikoven tn nacijonalen tip; Italijani že dolgo trdijo, da so naselili Slovence na Primorsko šele nemški vladarji v poznem srednjem veku a'i celo 19. stoletju. Ce take teze ne najdejo ugovora V kakem mednarodnem iczHru, preidejo v Jnventar znanosti in javnega mnenja. Nemci to vedo in zato so poda'1 s .proučevanjem narečij, geografskih pogojev in imen, enteg-raifije, izkopin »n pisanih spomenikov izčrpno sliko zigodovine naselitve in narodnega značaja južne Tircfeke. Nas pa to še čaka, mnogo bo treba še delati! Pa da preidemo k sedanjosti: nemški nacijo-nalmi ekonom Biicher pravi, da je vse izseljevanje milijonov Evropeev, ki so šli v Ameriko pred vojno, neznatno v primeri z istočasno notranjo kolonizacijo. Venomer s« vrši odtok iz enega ozemlja v drugo ro-dovitneiše, lz vasi v mala mesta, velemesta, veJeim<iustrij'ska, rudarska in prometna okrožja. Presnavljajo se zemlja, poklici, nazori in težnje. To romanje za kruhom iz-preminja tudi pozicije jezikov in narodov. Nemci niso zaman že pred vojno vpili o preteči čehizaciji industrijskih okrožij; češkemu delavcu Je pač sledi! češki učitelj in češki sooijalistični organizator. Mii smo se pa premalo brigali za drugo kakor šolsko vprašanje in pozabili, da sila razmer mnogokrat prevpije vtise prve mladosti. Obmejna mesta so požirala naše ljudii; tuji socijalistični organizator je b:l edinii, ki Je hnel STce za naš proletarijat, ki se mu Je potem obilno oddolžil pri koroškem plebiscitu. Tudi danes stavi fašistični sindi. kaKzem Slovence pred težke probleme, prav tako pa tudi mnogim Slovencem simpatični gospodarski programi nekaterih nemških koroških strank. 2e teh par primerov nam kaže, kakšne' usodne posledice morejo nastatfi, če se ne borno vedno znova poglabljali v socLjatai pdožaj naših ma.njš'n.
Za narodne manjšine pa je treba tudi
Gosp. Joca Jovanovic
voditelj Saveza zemljoradnika, narodni po* slanec, bivši poslanik v Londonu, strokov« njak v naših manjšinskih vprašanjih, bo danes ob 18. predaval v veliki dvorani «Uniona» o velevažni aktualni temi: «Jta» lija in Jugoslavija.®
mednarodne propagande. Pred kratkim Je izšla cela knj.ga bibliografije knjig in člankov, kj so jih napisali Nemci v raznih jezikih o Južni Tiroteki od 1. 1919. naprej. Da to ni pretirana pedamterija, So pokazale simpatije francoske in angleške javnosti za Nemce ob priliki govorniškega dueia Seipel-MussoHni. Stresemann in Seipel sta le dala Povod, da so se pokazali uspehj dolgoletne nemške agitacije, ki ima danes na svoji sTani svetovno Javnost. Nikdo pa se ni ob tej priliki spominjal zatiranja S'ovencev in Hrvatov, niti zainteresirano nemško časopisje ne.
Novi položaj, v katerega so nas spravile mirovne pogodbe, zahteva ljudi novega formata. Mlada generacija res ni sentimentalna, zato pa ima svoj realizem in voljo do dela Tudi njej zavre kri, če pomisli, da se našim ljudem izpreminjajo priimki, prepoveduje mo'itev v slovenščini in jemlje kruh zairadi narodnosti Tudi ona hoče kričati vsepovsod, da nas bo svet spoznal in razumel. Treba pa je je je uvesti v znanstveno proučavanje, v probleme praktične politike in ustmj meinarodne propagande za naše manjšine. V tem pa Je treba združitve vseh mladih moči: dejstva so vedno ista, tudi vzroki se daio najti, pozneje pa naj dela vsakdo v duhu svojega poklica in svojega svetovnega in političnega nazora za našo stvar. Potrebna Je združitev najboljših iz vseh vrst
Akademski klub za Društvo narodov, ki ima dobre mednarodne zveze, je dolžan narodu, da v tej smeri razvije svojo aktivnost. More si pridobiti prijateljev med mladini intelektualci v inozemstvu, doma pa boli kakor kaka druga institucija družiti v svojih mladih članih boj za našo narodno stvar z duhom moderne dobe in nas pripraviti, da bomo popravili, ka.r <?mo zamudili.	Z.
Veličasten pogreb Jurja Biankinija
Split, 29. marca Na nadsvečanejši način, z vojaškimi častmi in ob ogromni udeležbi prebivalstva se je danes dopoldne vršil prevoz krste s truplom pokojnega Jurja Biankinija izpred občinskega poslopja na Narodnem trgu do pristanišča, kjer je bila krsta prenešena na vojno ladjo in prepeljana v Stari grad na Hvairu.
Vse mesto Je bilo zavito v črnino v znak resnično g'obokega narodnega žalovanja za velikim, nepozabnim narodnim borcem. V ulicah, koder se je pomikal ogromni žalna sprevod, so bili zaprtj vsi lokali. Pogreba se Je deloma v sprevodu, deloma v špaterju udeležilo vse prebivalstvo Splita in okolice.
Po poslovilnem govoru ministra Stanko-viča in ostalih govornikov J« sprevod ob pol 10. krenil izpred magistrata. V tej veličastni, nepregledni žallobni povorki, kakršne Split še nj videl, je bik) neposredno //d krsto opaziti dolgo skupimo naj odličnejših delegatov, ki so se prišli poklonit pokojniku na njegovi zadnji potd: zastopnik Nj. V. kra'ja, predstavniki vlade in Narodne skupščne, splitskega oblastnega odbora in občine, »Jadranske straže«, organizacije SDS, vseh splitskih nacijonalnrih in kulturnih društev, Sokolstva, Novinarskega udrufženja in mnogih korporacij, nadalje delegati z dežele in iz raznih večjih krajev države ter končno ogromna množica častilcev velikega pokojnika. Med venci, kj jih Je bilo izredno veliko število, se je posebno odMkoval krasni venec, M ga je poklonil kralj.
Po točno določenem ceremontjeta so ob krsti stopali predstavnika parlamenta, Jadranske straže in Novinarskega udruženja, v špaliirju pa so b'lj Sokoli in Orjunaši.
Celii dve uri je trajal sprevod po splitskih ulicah dto pristanišča. Na oba'i se je ;d pokojnika poslovi] v imenu JNU splitski novinar Brajevič, nakar je govorila še cela vrsta raznih predstavnikov. Vojaški oddelki so oddali strele iz topov in salve iz pušk. Na minonosec so se po prenosu krste ukircali za častno spremstvo pokojnika ofioijelni predstavniki, množica ostalih udeležencev pogreba pa se je ob po1 12. s posebno ladjo, kj jo je stavila na razpolago Jadranska plovidba, prepeljala na Stari grad na Hvaru, kjer ie bilo truplo velikega pokojnika s svečano manifestacijo pijetete položeno v grobnico k večnemu počitku.
Pomlad
Ljubljana, 29 marca
Po dolgotrajnem deževnem vremenu so snoči zopet zasija'e na jasnem nočnem nebu migotajuče zvezde. Oblaki so se pregnali tekom noči gori nad bele grebene naših planin, odkoder pa so že tekom noči ubral; svojo pot v tujino. V jutranjem svitu so danes blestele planine. Zopet je solnce razlilo svoie zlato bogastvo na zemljo ter prineslo v naravo in srca prijetno pomladansko razpoloženje.
Pomladanska živahnost Je razgibala vso LiuMano kakor mravljišče. Trg je prenapolnjen zelenjave in pomladanskih cvetlic, ki jih prinašajo žene -n dekleta z dežele. Gospodinje odhajajo domov s torbicami za živila, kj so pokrite s šopki trobentic, zvončkov in raznega zelenja. V medsebojnih pogovorih se ugotavlja važno dejstvo: »Hvala Bogu, končno Je vendarle postal domači motovileč cenejši od tržaškega radiča!« . . .
Ze v zgodnjih jutranjih urah se podajajo sprehajalci na Grad a'i v tivolski park in više gori v gozd prot. Rožniku, kjer Jim udarja nasproti s svojim petjem veseli ptičji zbor. Zvahni pevci se spreletavajo od veje do veje in se spričo obJne hrane na drevesih skoro že več ne zmenijo za drobtinice, ki jih jim trosijo njihovi ljubitelj,. Popoldne pričenja s svojim rajanjem, skakanjem in kopanjem v pesku pod gozdom otročad. na katero pazijo skrbne mamice, stoječe cb otroških vozičkih, pomenkujoč se o pomladanskih toaletah, o pretekli pustni sezoni in o domačih skrbeh.
Bliža se cvetna nedelja, spomi.n Kristo-vega slavnostnega pohoda v Jeruzalem. Tik frančiškanskega mosta ob desnem bregu LjubMamce prodajajo zadnje dni ženske i,n dekleta iz Št. Lenarta, Bizovika in okoliških vasi butare velike, srednje in
prav majhne butarice. Velikanska je njihova zaloga. Butare iz lesko^h palic so okrašene z bršljanom, resdem in drugim zelenjem, vmes pa so povite rdeče, rmeno ali modro pobarvane oblanlce. Prodajalke so, kakor vsako leto, vztrajne tudi leto® ter ostajajo v mestu preko noči. S prodajanjem ne prenehajo od zgodnjega jutra do pozne noči.
Zimo smo menda končnove4 javno pre. gnali v zapeček. Veje le topla pomladanska sapica, ki nam prinaša pozdrave z Juga, od morja. Prav kmalu bomo odložili zdelane površnike ta se sukali na prostem, kakor da smo povsod doma. ta bomo tudi ob skromnejših zalogah velikonočnih gnija-ti in pisarne pozabili na marsikatero zimsko nevšečnost.
Neviteško omejevanje duševne svobode naših učiteljic
(Dopis.)
KomisiJa za redakcijo zakona o osnovnih šolaih dovršuje svoj e"aborat, ki pride v najkrajšem času pred Narodno skupščino.
Med členi tega zakonskega projekta pada posebno v oči oni. ki se nanaša na možitev učiteljic. Po odredb' tega člena se bodo mogle učiteljice odslej mož iti le z učitelji, ker bi se one, ki so se odločile za možMev z možem drugega poklica, morale odreči učiteljski s'užbi in se zadovoljiti z odpravnino.
Kolikor je tudi ta zakonski projekt brez vsakega realnega upravičenega motiva, vseeno nas, glede na naše brezglave razmere, niti najmanj ne preseneča. Res je, da so take anomalije obstojale tudi prej, toda, ali naj gremo nazaj?! Kakšen etičen impuls, kakšna stanovska službena potreba ali državni ekonomski moment je mogel v glavah Lykurga in Solona naše srečne države roditi tak nes'an odlok, ki na ponižujoč način omejuje osebno svobodo in si lasti pravico vmešavati se v emi-nentno važne in čisto privatne življenske zadeve celega stanu. Pred svetovno vojno je dunajsko vojno ministrstvo koncediralo edino učiteljicam ta beneficij, da so se mogle možiti brez kavcije s častniki. Mi pa bomo danes, v dobi progresa, ko se je v Kitajski in Japonski razširil močan po-kret proti starodavnim tradicijam pri možitvi deklet — ko niso bile upoštevane niti simpatije niti odločitev deklet samih — mi pa bomo na pragu zapadne Evrope v mali varijaciji uzakonili razmajane tradicije rmenega vzhoda.
Ce se omenjena odredba uzakonil, bo značila atentat na osebno svobodo, bi po-menfa bagatelizranje enega socijalnih razredov Tudi učHeliica ima kot človek svojo voljo in svoje upravičene ambicije. Zakaj jo podrediti vsem ostalim ženam, od katerih dober del, v primeri z njo, niti intelektualno niti sooidalno ne more opravi, čiti svojih ambicij.
Daleč od tega, da bi omalovaževala so-cijalni položaj učiteljev osnovnih šo\ si dovoljujem vprašati: Zakaj bi ravno uči. teljica s primerno možitvijo ne smela poseči višje? Konkretno povedano, zakaj se ne bi poročTa z državnim uradnikom višje kategorije, pa naj bo že potem pedago. ške, politične, sodne ali kake druge državne stroke, v aktivni službi ali penzi, joniran.
Ze naprej vem, da se bo Inkriminirana gesta omenjenega zakona razlagala z var čevanjem v državnem gospodarstvu. Zelo problematična in labilna upravičenost. Ker bi ta plus državnih izdatkov prišel v obzir edino v primeru premestitve, se torej učiteljici in njenemu možu, ki je v drugi stroki, zajamči lokalna stalnost Ta stal-
Jutri «DVOR»
Pod jarmom strasti
Jutri «DVOR»
Po znanem romanu «ES WAR» slavnega
Hermanna Sudermanna
Drama žarke ljubavi in demonske moči lepe žene nad moškimi!
Grete Garbo	Kino Dvor	John Gilberf
Kulturni pregled
Ljubljanska drama |
Začetek ob 8. zvečer. Petek. 30 marra: Mladost. D. Sobota, 81.: Zaprto.
Nedelja, 1. aprila ob S. popoldne; Pasijon-ska igra I. N. R. I. Izven. — Ob 8. zvečer: <Sestrična iz Varšavei. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Ljubljanska opera
Začetek ob pol 8. zvečer. Sobota, 31.: «Lady X>, opereta. Na korist
Udruženja gledaliških igralcev. Izven. Nedelja. 1. aprila ob 3. popoldne: <Fidelio». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob pol 8. zvečer: <Bajadera», opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Mariborsko gledališče
Petek, 30.: Zaprto.
Sobota, 31.: <Urh, grof celjskii. C. Kuponi. Nedelja, 1. aprila ob 3. popoldne: cPasijonv Prvič. Kuponi. — Ob 8. zvečer: <Dobri vojak Švejk». Kuponi.
Šentjakobski gledališki oder
Sobota. 31.: Glasbena akademija Šentjakobskega glertaHšfeerrn orVp<stra Abonma. Nedelja, 1. aprib	Tzven.
Pasijon v ljubljanski drami se bo uprizoril prvič v nedeljo, dne 1. aprila ob treh popoldne; v ponedeljek, torek, sredo in četrtek ob 8.; na veliki petek ob 4. popoldne in na veliko nedeljo ob 3. popoldne. Ker je zanimanje za pasijonske predstave izredno veliko, opozarjamo občinstvo, da naj se po-6luži predprodaje vstopnic pri dnevni blagajni v opernem gledališču, ki je odprta vsak dan od 10. do pol 1. in od 3. do 5. popoldne. Podeželsko občinstvo rezervira lahko vstopnice potom dopisnice pri upravi Narodnega gledališča v Ljubljani. Za predstave do vključno srede so vstopnice že naprodaj, za nadaljnje predstave se bodo prodajale od ponedeljka dalje. — Omenjamo, da bo zasedba naslednja: Kristus — Grearo-rin, Juda — Skrbinšek. Pilat — Levar, Marija _ Marija Vera, Mariia Magdalena — Nablocka. Janez — Jan. Kaifež — Rogoz. Ana — Cesar. Glasbo ie priredil po znamenitem Bachovem Pasijonu dr Cerin. Pri predstavi sodeluje del muzike dravske divizije pod vodstvom kapelnika Svetla.
cKreutzerjeva sonata* v Mariboru. V začetku prihodnjega tedna bo proslavilo mari borsko gledališče z uprizoritvijo cKreutzer-jeve sonate^ stoletnico rojstva enega naj večjih ruskih genijev L. N. Tolstega. Fran ooza F Niziere in A Savoia sta znameniti roman <Kreutzerjeva sonata* spretno dra-
matizirala, tako da je imela uprizoritev v Parizu izredno lep uspeh. Po dosedanjih pri pravah se lahko tudi od uprizoritve na našem odru nadejamo, da bo lepa in dostojna počastitev nesmrtnega ruskega pripovednika. Režija je v rokah gosp. J Koviča. V glavnih ulogah nastopijo gdč. Kraljeva in gg. J. Kovič in VI. Skrbinšek.
Cvetna nedelja v mariborskem gledališču. Popoldne bo prvič v sezoni <Pasijon», na katerega posebno opozarjamo okoličane, ki imajo izvrstne zveze na vse strani. Zvečer cšvejk*.
Naš balet doma. Včeraj se je vrnila v Ljubljano skupina našega opernega baleta, ki je odšla pred dvema mesecema z gosp. Vaclavom Vlčkom na gostovanja 8 Pram-polinijevim Pantomimskim teatrom po italijanskih mestih. Naši umetniki so i uspehom svojega nastopanja v tujini zelo zadovoljni in da je bila italijanska publika ž njimi tudi zadovoljna, kaže že dejstvo, da so iih povabili, naj pridejo zopet gostovat. Podrobnejše poročilo o pravkar končani baletni turneji priobčimo iz peresa gosp. Vlčka v jutrišnji številki
Puzija oblastnih gledališč. Na konferenci upravnikov oblastnih gledališč, ki se je vr-. šila minuli ponedeljek v Beogradu pod predsedstvom prosvetnega ministra, je bilo sklenjeno, da se združita gledališči Osijek in Novi Sad oziroma Sarajevc in Split. Iz ansamblov vseh teh dosedaj samostojnih oblastnih gledališč se bosta sestavila dva dramska in dva operna, oziroma operetna
ansambla, ki bosta nastopala izmenoma v obeh mestih svojega okrožja. Osiješko-no-vosadsko gledališče bo vodil Peter Konjo-vič, sarajevsko - splitsko pa dr. Mirko Ko-rolija.
Uspeh ljubljanske opere ▼ Subotiei. Ljubljanska opera je imela po vesteh iz Subotice lep uspeh. Uprizorila je prvi večer Flotowo cMarto>. Občinstvo je priredilo slovenskim gostom prisrčne ovacije. Drugi večer je bil na vrsti Beethovnov cFide-Iio».
Redek uspeh na hrvatskem knjižnem trgu. Nedavno je nekdo zabeležil, da se je ob priliki prosvetnega tedna pokazalo, ka» ko malo se prodajajo hrvatske knjige. Sko« raj vse izdaje v poslednjih 30 letih se še dobe na knjižnem trgu. Zaradi tega je zna« čilen uspeh Merežkovskega romana «Leo» narda da Vinci», ki je izšel pred nekaj leti v hrvatskem,prevodu, a je knjiga zdaj že popolnoma razprodana. Pravkar je izšla IL izdaja tega obsežnega io dobrega prevoda Ise Velikanovima.
400letnica smrti Albrehta Durer/a. Dne 6? aprila poteče 400 let, kar je umrl v Nu« rnbergu eden največjih nemških slikarjev Albreht Diirer. V Nemči/i se živahno piv pravljajo za proslavo tega jubileja.
Nova skladba Božidara Sirote. Znani hrvatski skladatelj dr Božidar Sirola ie do« vršil veliko cerkveno skladbo «Missa poe» t?ca» m io izročil varaždinskemu pevskemu društvu, ki jo namerava izvajati že dne 14. aprila t. L
Samo le dane« ob 4., 5, 7., 8. in 9. uit
Poset Nj. VeL kralja in kraljice
t Dalmaciji in Črni gori
— Vstopnina 6 in 10 Din. —
TeL 2730 Kino «Dyot»
nost ne more biti na škodo službe ne na oni n« na druga s tramu Sploh pa naj se eno »po službeni potrebi« ne uporablja pavšalno, šablonsko. Saj niso nikomur neznane te premestitve »po službeni potrebi«. Recimo takole mimogrede: po potrebi stranke, da se ugodi kliki in pokvarjenim ambicijam.
Za š tedanje ostane čuvarjem državnega gospodarstva še vedno široko polje. Naj se drugod štedi, naj se s kakim drugim dra-kOnskšm zakonom onemogoči neumestno razsiipanje državnega imetja. Saj učiteljice dajejo tudi poleg drugih srečnih, svoj ma-teriialmj tribut za poplavljence. Dajejo ga ta ga bodo najbrž dajale tako dolgo, dokler bodo tekle po tej blaženi deželi, zaradi nemarnosti čuvarjev državnega gospodarstva, divje neukročene reke. Poleg mate. rija'nega se hoče sedaj učiteljicam vsiliti še morata; harač.
NeViteška trgovina s čustvi tn duševno omejevanje brez vsakega razloga!
Letošnje belokranjske pisanice
Jajce Je velja3o v pradavnih časih kot Simbol ždviljenja. Pripoveduje se, da so obešali za spomladanski praznik v starem Egiptu po svetiščih okrašena nojeva jajca kot simbol vstajenja narave. Razni drugi narodi so prevzeli slične šege, ki so se razširile tudi med Slovani Pri teh se Je oforamilo okraševanje pirhov najdalje in še danes se najdejo med sJovanskimi plemeni najlepši prhi. Rusi jih barvajo na razne načine, prekrasni so slovaški in hanaški, ki jih je sedaj zlata Praga polna. Med južnimi Slovani je okraševanje pirhov tudi v, navadi in to pri Srbih. Hrvatih in Slovencih. Med vsemi so brez dvoma najlepše be1oki%njski, ki slovijo po svoji originalni omamentiki in kompliciran,- tehniki.
Po prevratu smo jih videli prvič v Ljub-ljanni. Takrat Je bilo dovo'i denarja in prodalo se jih je na stotine. Polna zaboji so romali iz Bele Krajine križem sveta. Živahno je bilo tedaj po vaseh okolj Adle. š čev, ki so od nekdaj na glasu zaradi prelepih pisanic. Dekleta, Ip so svojčas pisala pisanice, so danes skrbne matere, starejše pa so odnesle vso skrivnost in poezijo v deže'o rajskih pisanic. Časi se izpreminja. jo, marsikaj pa še ostane kot lep spomin. To so tudi naše belokranjske pisanice, ki so ostaie v tehnki vedno iste, ornamen-tika pa podlega vplivom časa in vtisov. Precejšnji odjema zadnjih let so pospešili razvoj ornamentike, ker so imele pisačice mnogo vaje. linija je postala jasna in ravna brez svoječasnih »nervoznih« krivulj. Omamentika postaja zanimiva Preprost geometričen črtast dekor zamenjavajo sti-liizirane cvetke Stara belokranjska »ste-liica« (praprot) se je umaknila pisanj vrtnici a'i rdečemu nageljnu. ki poganja iz srca. Kompozicija ornamenta se tudi izpre-mčnda, vendar še boli elementi, iz katerih se sestavlja. Vsako leto nosi svoie posebne znake in tudi na letošnjih pisanicah so prav zanimive novosti.
Tehnično je »pisanje« pisanic zelo komplicirano. Nalikuje tehniki »batikovanja«. Ce hočemo imeti pisanioo, barvano po belokranjskem načinu, vzemimo v štirih barvah (beli, zeleni, vijolični in črni), moramo pripraviti 2 mrzli raztopini (zeleno in v,i-jo'ačasto). Na ognjišču pa zavremo lonček vode, v katero smo stresli 1 žlico modrega lesa (Blauholz. Bois de campeche).
»Pisalo« Je zelo majčken lijček, poldrugi centimeter visok in irtia spodaj, kjer vhaja vosek, za debeljino Šlvanke veliko odkprtimo. Lijček je vtaknjen v preluknjan držaj. Prime pa se v roko ne kakor držalo, ampak kakor kljuka na vratih, tako j da ji lijček skoraj tik ob skrivljenem kazalcu desne roke. Lijček se napolni s pravim voskom in se segreva toliko časa nad plamenom svetiljke ah sveče, da priteče na spodnjem koncu staljeni vosek iz njega. J ice se dirži v levi roki, desna pa piše na t. aačin. da se upre njen palec spredaj v ja ^e in tvori os, olkoli katere se potem te ostali prsti s pisalom od prsi proti jKjcu n »piše« po njem. Ce se vosek strdi, je treba »pisalo« segrevati, kar se godi vsak h par trenutkov. Ornament, ki naj ostane bel, se pokrije najprej z voskom. Potem položimo jajce v hladno raztopino zelene barve. Ko se jaice osuši, prevleče. mo zopet ono z voskom, kar naj ostane zeleno. Potem položimo zeleno Jajce v vijolično razitopnno in napišemo z voskom še tiste okraske, ki naj bodo vijolični. Tako pripravljeno in z voskom opisano jajce položimo previdno v zavretek modrega lesa in pustimo, da se skuha. Vosek odstopi in pokaže se pisanica v vseh barvah in oroamentih. Nekatera jajca po. pokajo pri kuhanju, včasi niso barve stalne, na nekaterih mestih zopet ne prime vosek — skratka, delo mora biti izvršeno zelo paz'5ivo, da uspe.
Dela Je torej dovolj. Kdor poskuša sam, bo šele znal ceniti vrednost pravih belokranjskih pisanic.
Da se Ljubljančani podrobno ln nazorno seznanijo s tehniko belokranjskih pisanic, smo razstavili vse orodje in tudi stop-njema vso proceduro pole« prelepih originalov v drogeriji Oregorič v Prešernovi ulici, šolati! ;n dijaki nai Si to 'e pogledajo. da bodo lahko tudi otrt razveseli® svojce o Ve'ik| noči z lastnimi Izdelki.
B. R.
«JUTRO* It 77
Petek, 30. UL 193B
Srečke obriovite
najkasneje do 3. aprila 1.1. ker bomo srečke ki do tega ne bodo obnovljene dne 4. in 5. aprila prodajali novo pristopivšim igranem. Torej
pozor 1
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19.
Domače vesti
♦	Odlikovanj«. Včeraj Je češkoslovaški konzul dr. Resi svečano izročil v orostorih konzulata odlikovanje reda Belega leva g vladnemu svetniku Mencingerju v prisotnosti velikega župana ljubljanske oblasti dr. Frana Vodopivca.
♦	Izpreniembe v državni službi. Pisarniški oficijal pri okrajnem sodišču v Kranju Franc BezlaJ je trajno upokojen Ostavko na državno službo pa sta podala Ivo Ker-mavner, administrativni uradnik ori grad-beni direkciji v Ljubljani in Matilda Škof. poštnohranilnična uradnica pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani.
♦	Izpremembe v železniški službi. Od centrale ljubljanske direkcije dTžavnih železnic so premeščeni naslednji uradniki II., oziroma III. kategorije: Karel Vračko ln Albin VVernig k ekonomskemu oddelku generalne direkcije državnih železnic: Stanko Pucelj rn Ratko Roth k ekonomskemu oddelku v centrali; Mirko Kragelj v materialno skladišče v Suboticl; Fran Zupane v materiialno skladišče v Bosanskem Brodu; Franc Zatler in Ivan Gregorač v glavno materiialno skladišče v Batainici.
♦	Promocija Dne 26. t. m. Je promoviraht na praški univerzi za doktorja vsega zdravilstva gospodična Zaria Homicskova.
♦	Beograd zahteva Osrednji urad za zavarovanje delavcev. V Beogradu se v zadnjem času vodi kampanja v svrho, da se Osrednji urad za zavarovanje delavcev iz Zagreba premesti v Beograd. V sredo se je pod predsedstvom sedanjega predsednika tamkajšnjega okrožnega urada vršila seja, katere se je udeležil tudi podpredsednik obrtne zbornice. Soglasno je bil sprejet predlog, naj se od Prometne bank# kupi obsežno stavbišče za pet milijonov dinarjev, na katerem se zgradi poslopje za okrož ni. oziroma tudi za Osrednji urad Cim ta predlog odobri minister za sociialno ra.iti-ko. se takoj prične z gradnjo projektirane palače.
♦	80 letnica Izvolitve barona Jelačiča za hrvatskega bana. Zbor »Brače hrvatskog zmaja« v Zagrebu je te dni sklenil, da proslavi osemdesetletnico izvolitve barona Je-lačiča-Bužimskega za hrvatskega bana s historično razstavo v spomin na burni leti 1848 in 1849. Državni arhiv v Zagrebu bo dal v to svrho na razpolago zanimive listine iz tega arhiva. Razstava bo odprta od 2. aprila do 19. maia. Dne 20 maja, na smrtmi dan bana Jelačiča prirede Bratje hrvatskega zmaja izlet v Nove dvore, da po-setijo njegov grob Pri tej priliki bo prof dr. Rudolf Horvat zbranemu ljudstvu govoril o vlogi bana Jelačiča v burnih letih 1848 ln 1849.
♦	Smrtna kosa. V Trbovljah Je »mrl po dolgem trpljenju v 57 letu starosti gostilnl-Car g. Anton V i d m a j e r. Pogreb bo danes ob 15.30 uri. — Starem trgu pri S!o-venjgradcu je 27 t. m. preminul nenadne Smrti v starosti 32 let obče priljubljeni g Anton 0 b e 1, posestnik, trgovec in gostilničar. Pogreb se je vršil včeraj popoldne — Pokojnikoma blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje!
♦	»Umrl je mož...< Zabeležili smo že, da Je včeraj umrl po daljši mučni bolezni trgovski zastopnik g. Fran S c h i f f r e r. Pripadal je tisti stari narodni gardi, ki se je zbirala še v stari čitalnici in ki danes polagoma in žal skoraj neopaženo izumira, ne da bi imela v sedanjosti naslednikov. Schif-frer je bil narodnjak in napredniak starega kova: neomajen v svojem prepričanju je kot skala trdno ostal zvest napredni stranki, četudi so mlajši okrog njega kolebali in zapuščali napredne vrste. »Od mladih nog sem napredniak in kot tak umriem«, tako je povdarjal vedno, ko je kritiziral breznačel-nost raznih svojih znancev, ki so menjali stranko, kakor plašč. Da ie vestno opravljal tudi svoje strankarske dolžnosti, nam ni treba naglašati. Pri vsakih volitvah je bil mož na svojem mestu in je spravil na volišče marsikaterega omahliivca. Od mladih r.og je bil naročnik naprednih listov. »Jutro« in »Slov. Narod« sta mu bila dnevno čtivo. nobenega ni odložil, dokler ga nI prečital do konca. Ko je bila ustanovlierra »Vodnikova dTužba«, je bil med prvimi, ki se je prijavil predsedniku kot član. V LJubljani je bil pokojnik splošno znan, zlasti Da v trgovskih krogih. Njegova poštenost, značaj-nost ta družabnost, to so bila svojstva, ki so mra pridobivala vedno večH krog znancev in prijateljev. Vsi ti so ga imeli radi tn so ga visoko spoštovali. Da te bil od svojih mladih nog Sokol, se pač razume, saj Je pokojnik često nagla šal: »Napredniak ta Sokol to Je eno«. Bolehal je že več mesecev. Dasi se Je prav dobro zavedal, da Je bolezen spričo njegove starosti zelo opasna, nI do zadnjega Izgubil prirojenega humorja. Pripravljen na smrt. Je umrl lahko ln mimo, kakor da bi zaspal po napornem delu. Vrlemu- somišljeniku obranimo prijazen spomini
♦	cjugoslovenski srednješolec« It 4—7. Priljubljena dijaška revtja »Jugoskrvenskl srednješolec« prinaša v svofi 6.-7. številki mnogo zanimive in poučne snovi zopet večinoma izpod peres srednješolcev in srednješolk. Uvodno mesto je posvečeno T G. Masarvku. Pod naslovom »Za osvoboienie« so priobčeni trije člar.ki: Naši v It ali n (M. Zaiec), Naše Šolstvo v Italiji (L. V) Kaj hoče fašizem z našimi nar. manjšinami in kako vžgala mladino? (L. Anibrožič). Vla-
dimir Levstik razpravlja o položaju slovanske knjige. Novljan nas privede v svojem potopisu preko Like v Šibenik Značilni in zanimivi so štirje članki, ki govore o zadnjih šolskih neuspehih, razpravljajo o vzrokih pokvarjenosti današnje mladine in prikazujejo v jasni obliki mnenje našega dija-štva. Članki: »Neuspehi« (S. B.) »Svobodna šola« (J. G.) »Pokvarjena mladina« (J. Kovač) in »Kakšen Je danes mladi svet?« (J Kovač) so vredni, da si jih prečita vsakdo, ki mu je mladina mar. Leposlovje zastopajo naslednji pisatelji (Ice) in pesniki (ice) MEan Vrtačnik nadaljuje črtico »Usoda« in v lepem stilu popisuje usodo ubožnega dekleta iz predmestja. I K Primožič nadaljuje »Zapiske«, ki so pisani z globokim umevanjem mladega bkia. Alma Je prispevala črtioo »Jure« in se odlikuje po lepem slogu ln jeziku Pesmi so naslednje: Kdo si? (P Kovič), Ob Savi (Alma) Na višini (G. šutič) in Ljubici (Zoran) Hudomušni dijaki so si pod rubriko »Hudomušne misli« privoščili marsikoga. V novo uvedenem delu »Iz uredništva« so priobčeni odgovori in sveti številnim sotrudnikom in sotrudni-cam. Pod »Beležkami« je odgovor na članek J. P., v »Učit. Tov„ In neka! misli o najnoveišem disciplinarnem redu. Slede še rubrike »To ln ono« »Iz srednješolskih organizacij« in »Šah«. »Jugoslovenski srednješolec« ima zopet novo originalno naslovno stran ln več posrečenih ilustracij. Na svoj list so naši dijaki lahko ponosni Dolžnost naše javnosti, ki ima vedno tako veliko očitkov za našo sredješolsko omladluo baš v zadnjem času. Je da podpira delo naše mladine, ki vedno in vedno z delom dokazuje, da spadajo očitki vse drugam Vsakdo mora vedeti, da zahteva Idealnost v današnji materiialističnl dobi tudi materialnih sredstev Zatorej naročajte »Jugoslovenske-ga srednješolca«. »Jugoslov srednješolec« se naroča v upravi. Prešernova ulica 4. Ljubljana. Letna naročnina 20 Din Dobi se tudi v trafikah.
prihajajo vse modne dame občudovati
zadnje novosti damskih p'aščev io oblek k tvrdkj FRAN LUKlC. Stritarjeva ul., kjer si izberejo res najelagantnejša velemestna oblačila. Ateliejl te finese --ne morejo nuditi. — —
Akademija Sokola I.
na Taboru
r soboto dne SI oiarca 1928 ob pol 9 ur zvečer
<
L*-
*	«2enskl svet». Pravkar je izšla marče-va številka »Ženskega sveta« z nasledajo vsebino: M Eleonora Hudovernik (Marija Kmetova;) Junakinja zvestobe (Lea Fatur-jeva); Plamenico v rokah (Ema Deisingsr-jeva); Nad morjem noč molči (Dora Grudnova); Pergamenti (Jela Spridonovič-Sevi-čeva-K Kociančič); Povest o usahlem studencu (Milena Mohoričeva); Bajka o ljubezni (France Bevk); Disonanca (Igor Volk) Idrijsko čipkarstvo (Igor Volk); Pismo s pevskega pota (Pavla Lovšetova); Dve pismi (Poldi Leskovčeva); V močni veri (Ema Deisingerjeva.) Nekaj besed. Izvestja. Ročno delo.
*	Laskava ocena. »Ženski svet« ie priobčil v zadnji Številki izredno laskavo oceno Iz peresa tržaškega glasbenika h 8. o 10 povestih za našo klavirsko mladino skladatelja Vasilija Mirka, ki iih ie založilo in v lični opremi izdalo pevsko društvo •Ljubljanski Zvon* v LJubljani. Cena 20 Din, brez poštnine naročila na naslov založnika. Starši! Naročite za pirhe Vaši klavirski mladini!
*	Pokrajinski občni zbor Invalidov. Oblastna organizaclia vojnih invalidov za ljubljansko in mariborsko oblast ima svoj občni zbor letos v Mariboru 1. aprila t. i. ob 9 uri dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti 6. Vabljeni so poleg delegatov vsi člani in članice Za udeležence je dovoljena polovična vož-nja. _
SNAŽNA GOSPODINJA
očisti in polira svoje pohištvo, zlasti tudi klavir, usnjene klubske garniture samo s »FURMOTO.
*	Opozarjamo na današnji Inserat »Prostovoljna javna dražba«, ki se bo vršila 2. aprila. Zelo ugodna prilika za nakup dobrih čevljev po nizki ceni za Veliko noč 667
ITO — zobna pasta najboljša.
*	Pri pokvarjenem želodca, slabem okusa v ustih, glavobola, vročini, zaprtju, bljuvanju, dlarefi deluje kozarec naravne grenčice »Franz-Josef« hMro ta ugodno. Znameniti internisti priporočajo grenčlco »Franz Jo-sef« kot najuspešnejše odvajalno sredstvo Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	21
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in olislra tovarna Jos. Reicl>
Iz Ljubljane
n— Predavanje Joče Jovanovlča t Ljubljani. Blagajna bo odprta ie ob 17. Vstopnina: 10, 5, in 2 Dia. Ker le zanimanje za predavanje zelo veliko, prosimo vse, Id imajo namen udeležiti se predavanja, da si vstopnice že prej nabavijo. Cisti dobiček pripade »Manjšinski sekciji Sveta slušateljev ljubljanske univerze«.
n— Opozarjamo na glasbeno akademijo Šentjakobskega gledališkega orkestra, ki bo v soboto 31. t. m. ob 30. v dvorani Šentjakobskega gledališkega odra, Florijanska ulica 27. Spored akademije: Mendelssohn-Bartholdy: Svatbena koračnica i* »Sna kresne noči«; Dvofak: Humoreska: Drella; Souvenir; Beethoven: Egmont (Izvaja salonski orkester); Grieg. iz suite Peer Gynt I. In II: a.) Jutranje razpoloženje, b) Azo-va smrt, c) Anitrin ples, d) Rop neveste (Irgridinova tožba), e) Arabski ples, 1) Sol-vejgova pesem (izvaja godalni orkester s flavto); Caesar Cul: Moderato, Scherzino; B6hm: ConceTtlno I. del (gosli s spremlje-vanjem klavirja); J. Stransky: Nocturno (adaggio); N61ek: Mazufk Mignoime (a!-legretto; čelo s spremljevaniem klavirja); Narodna: »Polje«; Gerbič: »Pastirček«; Vodopivec: »Ob Savi« (izvaja pevski kvar-tet »STPŠ«); dva samospeva za mezzoso-pran (poje članica odra. gdč WrischeTjeva Ervlna) Spored je vsekakor zanimiv in pester. Upamo, da bo občinstvo z obilnim po-setom pokazalo, da ceni kulturno stremljenje šentjakobskega odra. Predprodaja vstopnic v trgovini Peter Šterk nasl. Miloš Karnlčnik, Stari trg 18. — »Ingeborg« komedija v 3. dejanjih bo ponovil v nedeljo 1. aprila šentjakobski gledališki oder, na kar opozarjamo p. n. občinstvo!
u— šentjakobčane. zlasti svoje člane vabi Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj, da se v čim natvečjem številu udeleže akademije, ki Jo bo priredil orkester Šentiakobskega gledališkega odra v soboto ob 20. v gledališki dvoran! Flori-ianska ulica 27. Bilo b! omalovaževanje stremljenja navdušenih naših kulturnih delavcev. če bi dvorana ne bila razprodana.
u— Društvo trgovskih in industrijskih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani je imelo v torek 27 t. m. svoi občni zbor v društvenih prostorih v šelenburgovl ulici 7-II Občni zbor je otvoril in vodil agilni društveni predsednik Joško Zemliič. ki je podal izčrpno poročilo društvenega de'ova-nja. iz katerega se je razvidelo. da je oJVi živahno na delu, da se pa članstvo nekoliko manj briga za to važno stanovsko d, iš^r. Tajnik Pavel Kokalj Je podal tainiško 'n blagajnik Ciril Likar blagajniško poročno Društvo je imelo letnega prometa 20S15*5 Din. Zvezo društev privatnih nameščencev za Slovenijo je zastopal njen taiaik Vladimir Kravos, ki !e obširno por >ča! o vseh aktualnih vprašanjih privatnega nameščenca. Vsa poročila so bila vzeta z odobravanjem na znanje in se ie odboru na predlog nadzornika Fran.ia Meliceria dal absolulorij. Pri volitvah je bil soglasno izvoiien novi odbor, in sicer: Melicer. Zemljič, Raška. Likar, Kornik, Bregar, Juvan. Vjskovec Sterle, Sotenšek, Jeršan Laznik m s hnffer Po volitvah so se obravnavala razl:čna stanovska vprašanja, nakar je društveni predsednik Zemljič zaključil prav lepo uspe;i občni zbor. Društvo bo odslej prirejalo redne članske sestanke, združene s skioptični-mi predavanji. Tak večer bo že v torek 2. aprila t. 1. ob po! 20 uri v društveni sobi šelenburgova ulica 7-11. hodnik na desrn Vabimo vse člane in članice ter vs; nrih.rve prijatelje, da se teh naših večerov ude'eže kar naimnogoštevilneje. S polnoštevl.no jdeležbo pokažimo, da smo ponosni na svoje stanovsko društvo.
4 Oglejte ri
kam farne
couvercote ševlote hi različne kariraste biagove za moške obleke.
JOS. ŠLIBAR LJUBLJANA STARI TRG štev. 21.
u— Zaradi ljubljanskih viržink! Na Dunaju so imeli trafikantje shod, na katerem so se ogorčeno pritoževali proti tobačni režiji in ostro kritizirali vse tobačne proizvode zlasti pa smotke. Zlasti slabe so cigare, med temi pa v prvi vrsti viržinke. Govorniki so povdarjali, da v zadnjem času zlasti pada konzum viTžink. ki so bile preje najboli priljubljene. Zanimivo je, kako so trafikanti utemeljevali padanje konzuma viržink. »Ne moremo več spečavati naš;h vtržink ker nam delajo konkurenco jugo-slovenske viržinke«, so zatrjevali trafikanti, »zlasti pa one, ki prihajajo iz ljubljanske tobačne tovarne. Kadilci stikajo samo po rugoslovenskih viržinkah, domačih niti ne pogledajo, ker so res skrajno slabe«. — Tako so jadrkovali dunajski trafikanti v navzočnosti gen. direktorja tobačne režije dr. Dorrerja ta peli slavo ljubljanskim viržin-kam, pri nas pa je polno kadilcev, ki pravijo, da so prav te smotke za nič!
v— Izlet po Švici. V soboto ln nededo 31. t m. in 1. aprila bo priredila ZKD \ piostorih kina Matice filmsko predavanje o krasotah Švice. Izredno lep film nim prikazuje krasna letovišča, visoke »Oie. modeme hotele in zdravilišča, avtomobilski piomet, gojenje športa poleti in doz ral Ob film« bo predaval g. prof. Pavlč na kaT publiko posebej opozarjamo. Vsakdo, k! hc-čc Imeti pojem o deželi, katero Kmiaj^no po pravici »Raj Evrope«, naj si og.eda ta spored. Osobito priporočamo ogied titma onim, ki se zanimajo za krasna letov!lča. ta šolski mladini glede na poučnost filma.
n— Ceskoslovenskš obec v LJubljani pofdda tuto sobotu 31. bfezna v restavraci Zvezda pfednžšku o 20# hod. na thema: 300 leti pam&tka Komenskčho. Sučasnete se všichni členove a pfivedte znam6. Brez vstopnine, gostje čsl. naroda dobrodošli.. — V nedeli na Taboru posledni loutkove l pfedstaveni vypravni pohždka »O dedu
BISEPNOBar zore DEHTEČA USTA
Vsevedu«. Zač. o 5. hod. odp. Ku hojnč nžhr-iteve zve — Odbor.	669
_ tt— Razstava na Tehniški srednji Soli v Ljubljani. Občinstvo opozarja na obrtnošoi-sko razstavo, Id bo odprta na Tehniški srednji šoli v LJubljani v dneh od 1. do 3. aprila vsak dan od 9. do 12 in od 14. do 17. Razstavljena bodo dela učencev Gradbene rokodelske šole in dela udeležencev prvega sobosHkarskega tečaja. Razstava bo zanimiva zlasti za obrtniške kroge, gradbene, zidarske, tesarske in slikarske stroke, nudi Pa tudi vsemu drugemu občinstvu jasen pogled na stopnjo našega obrtnega šolstva in pomen tega šolstva za razvoj in napredek domačega obrtništva. Obisk razstave priporočamo tudi vsem meščanskošolsklm učencem Kdor se količkaj zanima za strokovno šolstvo, naj ne zamudi te razstave.
PRIZNAMO
najbo'fSa oblačHa pri najnižjih cenah and« renomirana tvrdka
J« Maček
Ljubljana, Aleksandrova c, 12,
u— Telovadna akademija Sokola L na Taboru. Spored akademije, kakor ie javljen po lepakih se zaradi nepričakovanih nepri-lik nekoliko izpremeni. Izpadejo namreč skoki članic čez konia, namesto teh pa se uvrstijo v spored proste vaje članic; izostanejo tudi preskoki članov čez kozo. Posebno ljubka bosta nastopa ženskega naraščaja, ki nastopi z vajami na dveh gredeh in s kombiniranimi prostimi vaiami, oboje sestava sestre Trdinovn. Zlasti zadnje, ki bi jih mogli imenovati telovadni ples. so jako učinkovite ter polne lepih gibov, primernih ženski telovadbi., obenem strogo Drilagode-nih rltnvki spremljajoče godbe. Tako bodo pri akademiji izvajane vaje pokazale krepke m silne gibe članov kakor tudi nežno in mehko valovanje ženske telovadbe. Po akademiji bo v restavracijskih prostorih na Taboru prijateljski sestanek. Vstopnice za akademijo so v predprodaii v pisarni Sokola I. na Taboru.
a— Članom Ljubljanskega Sokola! Po dolgi mukepolni bolezni je preminul v sredo zvečer naš zvesti brat Franjo Schiffrer, ki je bil polnih 46 let včlanjen v našem društvu ter se do zadnjega dihljaja z mladeni-Ško navdušenostjo zanimal za njega razvoj ter za razvoj in razmah našega Sokolstva v obče Dolžnost nas veže, da pokojnika spremimo na poslednji poti v čim večjem številu Zbirališče članstva danes v petek ob 4 popoldne pred hišo žalosti Slomškova ulica št. 25 Kroj civilni z znakom. — Zdravo! — Odbor.
u— Sokolska župa Ljubljana. Neizprosna smrt je iztrgala iz naših vrst vzor-Sokola brata Cirila Pivka. Pokojnik je bi! večletni načelnik sokolskega društva v Mengšu, pozneje v Koroški Beli in Zagorju ob Sad. Umrl je v Beogradu, kjer je obiskoval gimnastični tečaj. Pogreb bo v soboto ob 16. z Glavnega kolodvora. Pozivamo članstvo ljubljanskih in okoliških društev, da se udeleže pogreba v čim večjem številu v kroju, ostalo članstvo v civilu z znakom. Zbirališče na Taboru ob pol 16. — Zdravo! — Zupno starešinstvo.
u— Občni zbor Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj v Ljubljani ie zaradi akademije Šentjakobskega gledališkega orkestra 31. marca preložen na 21. april.
a— Občni zbor Naprednega političnega,
gospodarskega in izobraževalnega društva za kolizejski okraj se bo vršil v soboto 31. t. m. ob M. v Prešernovi sobi restavracije pri »Novem svetu«. Članstvo se vabi, da sc polnoštevilno udeleži. — Tajnik
u— Redni letni občni zbor Jugosloven-sko-angleškega društva v Ljubliani se bo vršil danes v petek 30. t. m. ob 20. v igralni sobi kavarne Emona.	668 b— Dobrovoijci! Občni zbor obl. saveza dobrovoljcev za Slovenijo bo v soboto 31. t. m ob 20 v restav. »Ljubljanski dvor«. — Odbor.
a— Občni zbor Kola Jagoslovenaklh sester v Ljubljani se bo vrši! na cvetno nedeljo 1. aprila ob 15. v beli dvorani hotela »Union«.
DIŠAVE SLON
■— Rapallo! Dne 4. aprila ob pol 71. t
običajnem lokalu. Tajnik.
b— Lep čin plietete. G. Pran Golob, tovarnar, Ljubljana-VK Je poslal upravi našega Usta 300 Din namesto cvetja na grob svojemu nepozabnemu preminulemu pri jate !Ju g. Francu SchiffreTju, trgovskemu zastopniku v Ljubljani. Ta denar lahko dvigne v naši upravi Društvo trgovskih potnikov In zastopnikov za Slovenijo ter se sme porabiti le za osnujoči se fond za onemogle društvene člane. Pokojnik-častni član dru-
štva se je še v svojih zadnjih UTah spominjal svojih tovarišev ln prosil, da Se naj pri društvu osnuje podporni fond. Njegova poslednja volja se je s tem prvim darilom dobrotnika Goloba izpolnila Posnemajte ta čin, da se oddolžite želji pokojnika!
a— Vsa društva v Ljubljani in okolici so
prejela te dni naš dopis s prošnjo za podatke o svojem ustroju. Ker te Informacije nujno potrebujemo v 3vrho kontrole teksta, vljudno prosimo za takojšnji odgovor. Ona društva pa, ki eventualno niso prejela našega dopisa, prosimo, za naslednje podatke: točen naslov društva, značaj, Ime predsednika, sedež društva, oziroma kam se dostavljajo dopisi, eventuelna telefonska številka in račun Poštne hranilnice. »Adresar mesta Ljubljane in okolice«. Kongresni trg št. 3-L, teli 29-70.	666
u— Ciril Metodova družba Je prejela od šentpeterske ženske podružnice 1310 Din. V tem znesku Je dar neimenovanega 1000 Din Hvala!	670
n— Policijski drobiž. V tem tednu so se berači že v četrtek natepH v mesto v nadi, da bo tako bolj prav in Jim ne bo treba romati na policijo, vendar pa so se tudi opekli Stražniki so v Izpolnjevanju dolžnosti, ki jo narekuje tozadevna policijska odredba, aretirali vsakega berača in ga spravili na policijsko direkcijo. Ze tekom dopoldneva se je nabralo tamkaj 7 beračev, katerim se je pridružilo še pet krošnjarjev. Vsi aretirana so bili nato prisilnim potom izgnani čez mejo policijskega okoliša. V nadaljnjem so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina dežnika, 1 tatvina pohištva in obleke, 1 tatvina cevi, 2 prestopka kaljenja nočnega miru in 7 prestopkov cestnega policijskega reda.
Iz Maribora
* ~ Nor avto m mariborsko gasilno in
reševalno društva Reševalni oddelek mariborskega gasilnega društva ima sedaj modem j opremljeno amtoulanco dveh re. ši'nih avtomobilov in rešila, voz. Zahteve po pomoči v raznih nesrečnih slučajih pa naraščajo od dneva do dneva. Dosedanja vozila ne zadostujejo več in bo potreben še en rešilni avto. Ker je gotovina reševalnega oddelka popolnoma izčrpana, si hoče požrtvovalno društvo pomagati z veliko ljudsko tombolo, na kaitero se javnost že sedaj opozarja.
a— Hišni posestniki. Vsi hišni posestniki se opozarjajo, da naznanijo takoj vsa stanovanja, ki so pravomočno odpovedana, v tajništvu Društva hišnih posestnikov v Gregorčičevi ulici št. 8, da bo brez vsake ovire in brez zamude mogoča pravočasna oddaja praznih stanovanj iskajočim najemnikom. — Društvo hišnih posestnikov za Maribor ta okolico.	664
a— Naraščanje Drave. Dva dnj že Drava močno in naglo narašča. Na Koroškem Je moralo hiti v tem času hudo deževje in tud»l velike množine snega so f« začele nag o tepsti.
Iz Celja
e— Krajevna organizacija SDS za Celje-
okolico sklicuje za torek, dne 3. vrta ob 8. uri zvečer v gostflai Sokolskega doma v Gsberju redni letni občni zbor i običajnim dnevnim redom. Članstvo se poziva, <1^ se cdelesži občnega zbora polno« številno.
e— Osebna vest h Celja odide te dni
višji državni geometer g. Franc Osoie. Imenovan je za šefa katastrske tprave ▼ Ptuja.
e— Smrtna kosa. V Zrečah Je včeraj zjutraj po kratkem bolehamj-u umrl v starosti 61. let ugledni veteposeanik, lesni industrijalec ta trgovec g. Josip VVtater. Pogreb blagega pokojnika bo Jutri ob 16. Žalujočim naše iskreno sožalje!
e— Tekmo ▼ friziranja priredi ob zaključku II. strokovne šole v nedeljo dne 1. aprila v veliki dvorani »Kazine« Društvo brrvsko-vlasuljarsklh delavcev, ki »o se lani s tekmo ta oglednim friziranjem tako postavili, da je bilo žal vsem našim elegantnim damam, ki se zanimajo za modne novosti, pa so tekmo zamudile. Prireditev je bila res že lani tako lepa ln zanimiva, da tudi v velikih mestih ne morejo biti bolj uspele. V nedeljo bo tekma $e v večjem obsegu kakor lani in občinstvo bo dvorano gotovo napolnilo. Tekmovali bodo pomočniki ki so obiskovali strokovni tečaj ta se naučili najmodernejšega friziranja Po tel preizkušnji članov, kjer zmagovalci dobe nagrade po 500, 300. 200 Dta ta diplome, bo pa še zanimivejše veliko ogledno ftlzirauje kjer bomo lahko občudovali tudi historične in druge frizure za vse mogoče prilike. Med tekmovanjem, ki se prične že ob 18 url ta med oglednim friziranjem ob 30 uri igra Jazz The Bondy. Po tekmovanju bo seveda še zabava s plesom, da si bomo srčkane modelčke in njihove frizurice lahko ogledali tudi od blizu. Vstopnina za vso prireditev Je samo 10 Din, čisti dobiček pa Je name-njen z« onemogle člane,
Seia marlfiorske oBlaslne skupščine
_ ,... ,J J . Ponziiski fond za oblastne namešcen-Ukl)ucek	_ Bojevitost ž- Hrastelja.
ce. - Pomanjkanj kaMtaU *>	^ udarci
U Beograda prihajajo t	oedopu,tM1M wome.nl-.
gozdov v Medjimurju po družbi <Slavoniji» iz Zagreba, ki je po svojih zvezah t Beo-
Maribor, 29. marca-Ka današnji dopoldanski seji oblastne ikupščine se je Izčrpno razpravljalo ^
o organizaciji kmetijskih m gospodinjskih šol.
Oblastni odbornik Krajne je ii^1*0^: ren referat s statističnimi podatkL M M Eejo, da je nala izrazito agrarna drfavajgie-
de kmetijske produkcije	^fh!
Evropi. V Češkoslovaški pride na vsak m
14 Totov pšeničnega V^^J^St*
na
■« Ih vT R 8 h totov v kmetijskem Sol-
bivalcev ali na 43158 kmetijskih gospodarstev V tem pogledu je samo še Italija na slabšem od nas. Avstrija ki ima polovico mani prebivalcev od naše države, ima 55 kmetijskih strokovnih šol in ve« sto kmetijskih nadaljevalnih šol. naša država pa samo 22. V pogledu kmetijskega šolstva je na tudi Slovenija revna, če jo primerjamo s Štajersko v avstrijski republiki Štajerska ima namreč 11 kmetijskih strokovnih šol, 116 nadaljevalnih šol in 50 gospodinjskih gol. Slovenija, ki ima ravno tako, kakor današnja Štajerska 1 milijon prebivalcev, pa ima le tri kmetiiske šole. dve gospodinjski ioli in 19 nadaljevalnih šol.
V debato je prvi posegel posl. Grčar (socijalist), ki je tudi za predlog, ker je kmetijska naobrazba nujno potrebna. Za predlog je govoril tudi posl. Petovar (SDS). Ko Je med drugim povdarjal potrebo, da večina dosledno uvažuje načelo «Ven s politiko iz naučnih ustanov>, se je mladi duhovnik posL Hrastelj oglasil najprej z medklici, potem pa povzel besedo, kakor na kak-Snem političnem shodu. Govoril je o <na-silju> SDS, o Sokolih. Orlih itd. Posl. Peto-var ga je mirno in stvarno zavrnil, da je dovolj konkretnih slučajev političnega izrabljanja raznih gospodinjskih tečajev, da se pa njemu nikakor ne more podtikati na-»protništvo do ljudske naobrazbe, ko že 20 let deluje na izobraževalnem polju ter je ie sam ustanovil mnogo poučnih tečajev Posl. Hrastelj je malo pozneje izzval prav po nepotrebnem spor tudi s socijalist!.
Predloga o organizaciji kmetijskega pouka in o zgradbi stanovanjske hiše za oblastne uslužbence sta bila ravno tako kakor predlog glede prejemkov okrožnih zdrav nikov in preureditev dvoriščnega poslopja oblastnega dvorca soglasno sprejeta.
Popoldne se je seja ob 4. nadaljevala in no prišle kot prve na vrsto zadeve uredbo-dajnega odseka. Ker so od državne uprave s posli prevzeti tudi uslužbenci, so nastale potrebne
spremembe v sbižbeni pragmatiki«
Važno Je zlasti vprašanje državnih ln samoupravnih upokojencev, ki še nimajo popolne penzije in ki bi radi prišli v oblastno službo, nadalje vprašanje reprezentativnih doklad za urartnllce na vnZnHi mestm, kakor so n pr. ravnatelji kopališč, končno pa ustanovitev penzijskega sklada. Dokler dohodki pokojninskega sklada ne bodo zadoščali za popolno kritje vseh pokojninskih zahtev, bo pokoinine kril oblastni odbor iz tekočih proračunskih sredstev. V sklad se steka čisti dobiček oblastnih podjetij, dotacije oblastne skupščine in trije odstotki vseh službenih prejemkov uslužbencev, od katerih plačajo uslužbenci polovico, polovico pa oblast. Sklad se sme uporabljati za zidanje stanovanjskih hiš za oblastne uslužbence, za druge plodonosne investicije pa »amo po sklenu oblastne skupščine.
Razni predlogi
Sprejetih Je bilo nato še več predlogov, med drugimi protest proti podaljšanju službene dobe in znižanju pokojnin za rudarje in plavžarje, nekateri drugi predlogi pa so bili odstopljeni oblastnemu odboru.
Nujnost je bila priznana dalje od vseh članov opozicije stavljenemu predlogu glede
„ Zagreba, „ . gradu dobila dovoljenje za prekomerno izseka vanje gozdov na posestvih grota Feste-tiesa. Ta družba dela škodo tudi s tem, da uničuje ceste, a se brani vsakega popravila in niti drv noče po primernih cenah prodajati domačemu ljudstvu.
Posl Petovar je predlagal, naj oblastni odbor v interesu vinogradnikov nastopi proti skupini vinskih trgovcev, ki te v Beogradu potom svojih zvez pogajajo za uvoz italijanskih in španskih vin brez carine. Ko je predsednik skupščine vprašal, ali se vsi strinjajo s predlogom in so to tudi vsi potrdili, je vstal posl. Hrastelj z zahtevo, naj prinese poslanec Petovar tudi dokaze, da se taka vinska trgovska družba res nahaja v Beogradu. PosL Petovar: <Ce ima g. poslanec Hrastelj do mene teko malo saupa-nia naj pa vpraša predsednika Vinarskega društva, ki je že dobil po^od gosp. velikega župana, da se izjavi glede družbe, o kateri sem prej govoril.* Veliki župan je v polnem obsegu potrdil izvajanja poslanca
Petovar ja ...	. . . ...
Seja in ž njo sedanje zasedanje Je bilo zaključeno ob pol 7. Prihodnje zasedanje bo v aprilu.
smiimfiiiEmiH
Mladostno sveža polt.
Uporabljajte za negovanje pol« ti le Nivea*oremo. Ta crema vsebuje Eucerit, k vpliva na razi >kano in lisasto polt ne. primerljivo ublažuioče io lecu« no. Kdor si hoče ohraniti mla. dostno svežo polt in nežno ko« žo, naj se redno poslvžuje
Kranjski občinski svet
Kranj, 28. marca. Noooj se j« vtJU* ▼ letošnjem letu prva redna sej* kranjskega občinskega sveta, ki se Je zbral skoro poino6tevikwx Sejoj« kmalu po 17. uri otvoril župan g. Cml Pire, ki je najprej sporočil, da »ta oblastna odbor in finančno ministrstvo odobrila proračun mestne občine v nespremenjenem obsegu. Nato so bili odobreni računski zaključki mestnega zaklada, klavnice in ubožnega za. klada za L 1927. ter podeljen občinskemu starešinstvu absolutorij.
Za finančni odsek je referiral obč. »vet g. Fock. Odklonjena je bik ponudba Valentina Resmana za prodajo mestne hiše št. 12 na Savskem predmestju. Daljša raz* prava se je razvila o prošnji Gasilnega in reševalnega društva za kredite v svrho adaptacije in razširjenja gasilskega doma in naprave gorke kopelji, za kar znašajo predvideni stroški skoro 200.000 Din. Izvo. {jen je bil šestčlanski odbor, ki bo skupaj z zastopniki Gasilnega društva proučil do prihodnje seje to vprašanje.
Gospodarstvo
■T
Nove poostritve pri pobiranju davka na poslovni promet
2e ponovno, slasti pa ob priliki razprav o novem davčnem zakonu, smo opozarjali na krivico ln neenakost, ki jo trpi Slovenija pri pobiranju davka na poslovni promet. Navzlic za vso državo enotnim predpisom je praksa pri pobiranju tega davka v posameznih pokrajinah tako različna, da odpade od donosa tega davka na posamezno osebo ? Sloveniji 6 do 7 krat toliko kakor n. pr. v Srbiji in Črni gori. Tako je povprečno plačal na račun tega davka 1, 1927. prebivalec v Srbiji in Črni gori 7.80 Din, v Dalmaciji 8.40 Din, v Bosni in Hercegovini 11 40 Din, v Vojvodini 18.70 Din, v Hrvatski in Slavoniji 20.80 Din in v Sloveniji 40.10 Din. Navzlic nad vse ugodnim uspehom, ki jih
Za policijski odsek je poročal g. M. Mayr. kaže donos tega davka v Sloveniji, pa dobi-Poleg drugega je prišla v razpravo prošnja vaj0 naša davčna oblastva od generalne di-
'	- — -	— —— """ '"*** "	•• *	Ka*
Nivea-creme.
minmiinini
r i t\/^ YJ/r e &

Najboljšo zaščito proti gripi, šarlahu. dl-fteriji, angini, knfluenci in prehladu Va/n nudilo preizkušene

Vsaka hiša iih mora Imeti! Cena je tako nizka, da si iih lahko nabavi vsak Čuvajte se slabih preparatov kateri so precej razširjeni in imitirajo Anacot-pastile.
najboljše, najtrainejše. zato najcenejše!
Meteorološki za»od » Ljubljani 29. marca 1928.
Kraj	Cas	i u	S a	a Cl a _	Smei »etra is brzina » metrib
opazovanja		00	H	U 9	
Ljubljana . . Manbor • « . Zagreb . . . > Beograd * . . Sarajevo . . . Skoplje .... Dubrovnik . . Split « . . » .	8.	1/4 U 747-2 7 45-1 744-S 7450 /47 5	55 6 9 U 9 13	99 100 86 76 65 92	NE 3 NE 3 FE 4 SE 4 mirno mirno
	7.	745 6 744 3	U b	71 84	S 3 mirno
«0 10 10
10 10 10 10 10
Padavine
Vrsta
t mm do i- vre
dež dež dež dež
dež dež dež
04 15.0 5.0 1.0
2.0 29.0 17.0
fc*rttai srcem na^arno v*«n "Z*^****^* STstrifS vest, da Je nai iskreno ljubljeni to skrbni soprog, oče. brat, dedek, stric hi
svak, gospod
Josip Winter
veleposestnik, les«! Industrijalec ta trgovec
v Četrtek, dne marca ob pol 7. ari zjutraj v 61. ^J^
kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti » umirafcCe, mimo v uo
ostanki nepozabne« pokojnika se voMtio v soboto dne 31. marca ob 4. ari popoldne na pokopališču v Zrečah k večnemu po&tlcu.
St. maša zadušmca se bode brala v poodeljek dne 2. aiprila oO s. un
Bjtttrad v župoi eeirievi v Zrečah.	_ .
Nepozabnega pokojnika priporočamo v Ha* sporo« in molitev.
ZREČE, dne 29. marca 1928.
Rosama Wtatec, rod. Krajac, soproga. - Ana ta Atol* Wtater, »<f ™ J« Jostlka por. Jurak, Mlnka por. Klančnlk, Rozlka por. Kračun, Anica m Betsa \V'inter, Me**- Slavko, Korlek, Rudek. Francek Bajn
\Vtater roj. Lepštoa, Gustl VVtater roj. Breznik, sinabi. - Josip Jurak, Klančnlk, Davorin Kračun, zeti. - Lenka, Drago, Slavko, Jožica, Danica, uiga, Slavica, Boris, MIlan, Slavko, Nadlca, Stanko, Pepček, Gustl, Nad.ca, vnucki.
za priznanje krajevne potrebe za kitiema« tograf v klerikalnem Ljudskem domu, ki bi bil že tretji kino v Kranju. Za priznanje krajevne potrebe sta glasovala dva klen* kalca in en «malkontent», vsa ostali pa proti, tako da je bila prošnja zavrnjena. Enako je bila zavrnjena neka prošnja za podelitev koncesije brezalkoholne kavarne.
Poročilo zdravstveno«socialm?ga odseka je podal g Savnik Ljubljanski higijenski za» vod namerava zgraditi v Kranju zdravstve* ni dom po vzorcu onega v Lukovi cL V tej zvezi je bila od ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev sprožena akcija za ustanovitev ambulatorija ter mest ne zasilne bolnice. Vsa ta vprašanja so za Kranj in Gorenjsko sploh izrednega pomena. Mestna občina bo sedaj stopila v po» gajanja z obema ljubljanskima institucija« ma.
Obč. odbornik g. I. Košntk je vložil v svrho pojačanja gradbene akcije in omilje* nja stanovanjske krize nujen predlog, naj mestna občina nakupi večje zemljišče in ga razparcelira stavbnim interesentom po last» ni ceni. Izvoljen je bil poseben odsek, ki naj prouči zadevo do prihodnje seje. Obč. odbornik g. Franc Sire je vložil nujni pred. log, v svrho poprave pešpoti od savskega državnega mosta do kolodvora. Pot je v deževnem času prava sramota za mesto
rekcije davkov kar po vrsti razpise, s terimi se jih priganja k 5e hujši poostritvi pri odmeri tega davka. Tekom zadnjega meseca so dobila davčna oblastva v tem pogledu kar tri odloke. Odlok od 21. februarja ie namenien predvsem prečanskim krajem Drugi odlok poživlja k večji strogosti m graja med drugim, da se davčna oblastva premalo poslužujejo pravice vpogleda poslovne knjige. NajostrejŠi pa je zadnji razois, ki govori o smešno nizkih ocenah prometa. S tem razpisom odreja generalna direkcija, da morajo davčna oblastva vse ukreniti, da predpis za 1. 1928 ne bo^manjši, kakor pa je bil predpis za l 1927 Ako davčni odbori ne bi upoštevali podatkov davčnih oblastev, se morajo predsedniki proti oceni brezpogojno pritožiti. Pri davkoplačevalcih, ki morajo voditi knjige prometa in pri družbah, ki javno polagajo račune morajo davčna oblastva še pred odmero davka vpogledati v knjige m ugotoviti točnost. V primeru, da vknjižbe niso točne, morajo uporabiti pri davčnem odboru pravico« svobodne ocene, ki odvzema stranki pravico pritožbe. Pri družbah m podjetjih morajo zahtevati za dokaz dejanskega prometa predložitev sodno overovljenega fevločka iz računa blatra iz svojih poslovnih knjig. Generalna direkcija bo poslala k posameznim oblastvom svoje m-
Občina naj intervenira pri okrajnem cest* gpektorje. ki se bodo prepričali, če davčna -jl - "	i r>p*r.ot ^i^tva izpolnujeio ta naročila.
Ker ni dvoma, da bodo odmernl organi v Sloveniji, ki so znani po svoji vestnosti m natančnosti, skušali storiti vse, da v polnem obsegu zadostiio naročilom generalne ni rekcije ie glede tesa davka letos pričakovati novih persekucij. Navzlic znanemu dejstvu da smo Slovenci že sedaj v polni meri
nem odboru, v čigar oskrbo spada pešpot, da se temeljito popravi.
r— Zadnja pot gospe Sajovčeve, rojene Plein-eiss. Pretekli torek so pokopali na svečan način gospo Ivano Sajovčevo, roje» no Plei\veiss. Pogreba se je udeležil do« mači Sokol, Narodna Čitalnica z zastavo,
Vremensko pcrož to
Višina barometra 308.8 m
Sotnco vrfiaja db 5.48, zahaja ob 18.23, luna vzhaja ob 10.54 zahaja ob 2.50. Naivišja temperatura danes v Ljubljani 15.0 C, najnižja 4.7 U. Dunajska vremenska napoved za petek: V severnih Alpah izpremenljivo vreme, v
južnih Alpah zopet poslabšanje. "Tresku rremenska napoved u petek: Lahni vetrovi lz prvega kvadranta, nebo iz-TtSenmvo vg?noma jasno; temperatura od 8 do 14»; morje nekoliko razburkano.
nft desk, bronoBna, laka, barve, mfnfja, kita, brua. kamnov, steklenega papirja, kavčuk a stih žigov, glede oddaje 160 izvodov < Službenih Novln> ▼ vezavo ter glede oddaje svetiljk v popravilo; do 81 t m. glede oddaje svetiljk, prtljažnih vozičkov, železnih vozičkov za vreče v popravilo ter glede oddaje raznega pohištva (omare, klopi, umivalniki, stoli in mize) v popravilo in pleskanje. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v LjubijanL	.
Občni »bori. Redni občni zbor Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode, d. <L, se bo vršil 16. aprila v posvetovalnici Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani (bilanca 1927); redni občni zbor Tovarne ogledal in brušenega stekla <Kristal». d. d., v Mariboru 17. aprila v prostorih Zadružne gospodarske banke, podružnice v Mariboru (bilanca 1027); redni občni zbor Gospodarskega društva cLjudski dom». r. z. z o. z. v Mariboru v prostorih Zadružne banke v Ljubljani.
Borze
29. marca.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni. V splošnem je tendenca na vseh jugoslovenskih deviznih tržiščih mlačna — Večji promet je bil danes edino v devizi na London. Privatno blago pa je bilo v devizah na Newyork. Trst in
D NaJ'zagreb5kem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi nekoliko čvrstejša. Pri precej živahnem prometu se je promptna trgovala po 435 — 438, kasa po 437 in za april po 442. Med bančnimi, vrednotami se je trgovala Hipotekama po^-5. Kreditna po 85. Jugobanka po 96.25 in Praštediona po 800 — 802.5. Ljubljanska kreditna se Je okrepila na 140 (zaključek), Narodna banka pa se je v zvezi s pripravami za stabilizacijo dinarja ponovno dvignila na 6900 do 7025 (brez zaključka). Za industrijske papirje ni bilo večjega zanimanja. Zaključki bo bili v Gutmannu po 220, v Danici po 147 in v Unionu (Osijek) po 245.
Devize ln valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.90, Berlin 1358 - 13.61 (13.595), Bruselj 0 - 7.9315, Budimpešta 0 - 9 9305. Curih 1093.5 do 1096.5 C1095), Dunaj 7.985 - 8.015 (8), London 277.09 — 277.89 (277.99), Newvork 0 do 56 815, Pariz 0 - 223.79, Praga 168.05 do 168.85 (168.45), Trst 0 - 300 35.
Zasrreb Dunaj 7.985 - 8.015. Berlin 13.53 do 13.61, Milan 299.09 - 277.89. Newyork 56 715 - 56.915. Pariz 222.79 - 224.79. Praga 168.05 - 168.85, Curih 1093 5-1096^5
Trst Beograd 33.18 — 33.48 Dunaj 263.5 do 269.5, P rasa 55.975 — 56.275, Pariz 74.3o do 74.65, London 92.3 - 92.5 Newyojk 18 875 - 18.935. Curih 363.5 - 365.0; dinarji 33 2 - 33.7.
Curih Beograd 9.13. Berlin 124.12, New-vork 519, London 25.335, Pariz 20.43. Milan 27 42 Praga 15.38, Budimpešta 90.65. Bukarešta' 3.235. Sofija 3.75, Varšava 5S.25. Dunaj 7305.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164 - 0, Ljubljanska
kreditna 135 - 0, Praštediona 802.5 - 0, Kreditni zavod 157 — 175. Vevče 1o5 — 0, Ruše 265 - 280, Stavbna 56 - 0, Sešir 125 — 0, investiciisko 87 — 0, agrarne
57	_ o, Vojna škoda 430 - 0. Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda
437 5 _ 438. kasa 437—438, za april 442 do 443, za maj 445 - 447, za december 470 do 474, investiciisko 87 — 875, agrarne 58 do
58	75: bančne: Hipo 58.5 — 59 Kreditna So do 86. Jugo 96.25 — 96.5, Ljubljanska kreditna 135 - 140. Narodna 6900 - 7025, Praštediona 800 - 802.5, Zemaljska Sarajevo 143 _ 144; industrijske: Gutmann 220 do 2^5, Slaveks 115 — 117.5, Slavonija 13 do 14 Danica 142 - 147, Drava 555 - 580. Pe-čerana Osiiek 525 - 540. Tvorni™ vagonov 51 - 52, Union Osijek 240 _ 2o0, Vevče 140 - 145. Dubrovačka 425 — 440. Trbovlje 500 - 505.	.
Beograd. Vojna škoda 434 — 434.5, investicijsko 87 — 87.5, agrarne 56.5 — 0.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (29. t m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 4 vagoni, in sicer 1 vagon bukovih parjenih, kratkih plohov, paralelnih, ostro-robih, očeljenih. 1-1.90 m. od 27-120 mm, I a, fco vagon meja po 900, 2 vagona tramov, merkantilnih, 4/5 — 6/7, 4 - 8 m, fco vagon meja po 270 in 1 vagon tramov, merkantilnih, 6/10 - 9/11, 6 - 10 m, fco vagon meja po 280. Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. Cene so ostale nespremenjene. Nudi se pšenica (78-79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 390 do 392.5 slavonska, promptna po 385 do 387.5; turščica (slov. postaja, navadna tarifa, plač.80 dni): baška, promptna po 295 do 297 5, za april po 300 - 302.5; moka: <0g», fco Ljubljana, plač. po prejemu po
530 _ 535.
Letni sejem v Zagrebu. (29. t m.) Na letni sejem, ki se je danes vršil v Zagrebu, so kmetje prignali mnogo izredno lepe živine, zato je bila tudi kupčija zelo živahna. Mnogo je bilo inozemskih kupcev iz Avstrije, Italije in Švice, pa tudi domačih iz province, predvsem iz Slovenije. Zlasti velik Je bil dogon konj in prašičkov sa rejo. Cene se niso spremenile, pač pa so pokupili inozemski kupci, večje število pa tudi kupci iz Slovenije.	^ . v
Novosadska blagovna bona (29. t. m.) I nfono med konkurznlm dolžnikom France- | Tendenca stalna. Promet 8 vagone pšenice, kolonije.	_ „	. . »om Le^Som?pekovskim mojstrom na Bre- 29 vagonov turščice in 2 vagona moke P š e-
t- Razpisani mesti. Županstvo razpisuje	■pekov^i	, M 35 % njih nica: baška, 77-78 kg 342.5 - 347.5; ba
dve mesti, in sicer mesto socijalnega ter	J	-	•
gasilci v krojih itd. Pred hišo in na mest« jzpojnjevaij SVrje dolžnosti glede tega davnem pokopališču so zapeli združeni pevci j ^ eeneraina direkcija naslovila M^np
ganljive zalostinke.	*	"" * * " v'.........
r— Popravljamo. V osmrtnici pokojne Ivane Sajovčeve je bilo izpuščeno ime nje« ne najmlajše hčerke Hane, znane sokolske delavke.
r_ V domovinsko zvezo je bil sprejet g. Albin Andervvald, trgovec in posestnik
v Kranju.	...
r_Mrtvoud ga fe zadei. Na plenairm seji
občinskega zastopa je nenadoma postalo slabo občinskemu odborniku g. Jerneju Ru« čigaju, gostilničarju in posestniku na Glav« nem trgu. Poklicani zdravnik je ugotovil, da ga je zadel mrtvoud po vsej desni stra« ni života.
Iz Jesenic
S_Potresni sunki na Jesenicah. V torek
dopoldne ob 9.36 se je čutil lahek potresni sunek, ki je trajal 2 — 3 sekunde. Sunek sicer ni imel ostrega značaja, vendar pa je v precejšnji meri vznemiril stranke, ki sta» nujejo v višjih nadstropjih.
Sokolski gledališki odsek bo vprizoril v nedeljo 1. aprila ob 20. uri Gogoljevo ko« medijo «2enitev».
s— Na občnem zboru podružnice iuri» stovskega kluba *Skala» so bili izvoljeni v odbor naslednji gg.: Boris Sega, Ludvik Ravnik, Franc Kosmač, Jože Cop, Albin Cop, Mica Mesarjeva, Anton Koranter in Matevž Frelih; namestnika Zora Pavlino, va in Peter Taler; preglednika Andrej Cu« far in Rudolf Ogrin.
s— Na sokolskem odru 90 gostovali preteklo soboto dijaki iz Ljubljane t burko ctKdo je blazen« in sprevoigro »Kovačev študenta. Orkester je med odmori prečimo izvajal koncertne komade in dokazal, da si
razpis izrecno tudi na davčna oblastva v Sloveniji. v posmeh vsem prizadevanjem za odpravo lega davka. Zato moramo ponovno in v najostrejši obliki zahtevati, da se izvajanje davčnih zakonov v naši državi izenači in da se davek na poslovni promet ukine ali pa vsaj omili. Ce bi se ta davek tudi v ostalih pokmiinah pobiral tako,_ kakor v Sloveniii, bi bila takoj dana možnost odpraviti ojstrine in davek znižati vsaj na polovico.
= Stabilizacija dinarja. Listi prinašajo vest, da je finančni minister izdelal pravilnik o stabilizaciji dinarja in uporabi posojila Ta vest pa je netočna, ker se more vprašanje stabilizacije denarja rešiti samo potom zakona in ne potom pravilnika. Sele ko bo Narodna skupščina sprejela ta zakon, bo finančni minister lahko izdal pravilnik
k temu zakonu.	.	_ .
= Povišanje delniške glavnice Tvormce
vagonov, strojev in motorjev, d. d. v Broda na Savi Prva-jugoslovenska tvornica vagonov, strojev in mostov, d. d. v Brodu na Savi bo v kratkem povišala delniško glavnico od 275 na 110 miliionov Din. Delničarji bodo na 4 stare delnice lahko vpisali 3 nove po 200 Din. Istočasno se bodo 4 stare delnvje po nom. 50 Din združile v eno 1 nom. 2UU Din Na podjetju je interesirana avstrijska
<Steatseisenbahngesellschaft>, odnosno dunajska Bodenkreditapstalt , ^ ,
-x Teikoče ▼ mednarodnem kartelu sirovega jekla. Ponovne vesti o težkočah v med narodnem kartelu sirovega jekla so se v zadnjem Času pojavile v konkretnejši obli-
lzvajai Koncennc	™	-- - . ^Trem^gl^u
je svest svoje naloge Po prireditvi je bd slovaških podjetij Skoda in Poldi a sreo v kolodvorski restavraciji prijateljski ve« njeevropskega kartela in tako neposreono
mednarodnega kartela sirovega jekia
oer.
Iz Zagorja
tr— O socijalni zakonodaji je predaval v
nedeljo dopoldne v Sokolskem domu g dr Bohinjec iz Ljubljane Govornik se je do« taknil Slena 119. o bratovski skladnici in 191. o Pokrajinskem skladu.
z— Prosvetni odsek Sokola priredi jutri ob 19.30 uri predavanje s skioptičnimi sli« karni. Tema: Življenje jugoslov. dobrovoij-cev v Sibiriji in njihov povratek. Predava* telj iz Liubljane Vstop prosti
Tr— Radi oskrumbe §ol obvezne oklice je bil aretiran in oddan sodišču v Litiji 30!et« m reducirani rudar Fortunat Rotar iz Pod« kraja.
Iz Trbovelj
t— Kemična tovarna v Hrastniku nas le prosila objave naslednjega pojasnila: Na anketi zaradi zgradbe občinskega vodovo da se je izjavil zastopnik kemične tovarne proti nameravani zgradbi samo iz razloga, ker je kemična tovarna preskrbljena z vo» do tako za tovarno kakor tudi za delavske
Obe podjetji sta znatno prekoračili dovoljeno produkcijsko kvoto in vidita v kartelu oviro sa bodoči razvoj in ekspanzijo. Dalje Je v zvezi s krizo v mednarodnem kartelu sirovega jekla omeniti tudi dejstvo, da 5« vedno ni prišlo do sporazuma glede vstopa Poljske v kartel. Eden izmed vzrokov rezervirano*« Poljske je dejstvo, da je poljska produkcija iekla dosegla šele 70 % predvojne produkcije, dočim Je Nemčija v današnjih mejah prekoračila predvojno produkcijo za 40 %, Francija za 23 %, Belgija za 46 %, Luksemburg za 108 % in Češkoslovaška za 31 Deloma nesadovoljna je tudi Nemčija, ki je ob priliki ustanovitve kartela pristala na razmeroma nizko kvoto in mora sedaj zaradi znatnega prekoračenja dovoljene produkcije plačevati ogromne vsote v kartelno blagajno.
= Konkurz je razglašen o imovini Josipa Donose, trgovca v Murski Soboti (prvi zbor upnikov 4. aprila, oglasitveni rok do 15. maja, ugotovitveni narok 29. maj'a).
= Prisilna poravnava. Okrožno sodiSCe v Celiu je potrdilo prisilno poravnavo, skle-- J J • • ---dolžnikom France-
mesto gradbenega referenta.	.
t— Slovenski akademski oktet iz Ljub0 tjane bo priredil v nedeljo L aprila ob 18. v Delavskem domu v Trbovljah koncert slovenskih umetnih pesmi Ta program je izvajal oktet lansko poletje v Primorju m Dalmaciji in žel najlepše uspehe pred inozemsko publiko. Vstormice so v prjrfpro. da ji v trgovini Delavski dom. Vsi uljudno
Va^CTrtjvonov» jc(yncert ^icT Je lansko le« to publiki posebno ugajalo Schwabovo «Do» bro jutro* s spremlievanjem orkestra, bo» do na sobotnem «Zvonovem» koncertu iz« vajali večino skladb z orkestrom. Skoro vse točke bodo v Trbovljah izvajane prvič. Opozarjamo na humoristično Pavčičevo «Lenko» in originalni Adamičev «Oče naš». Tudi sicer ie spored tak, da bo koncertna publika prišla na svoj račun
« pri Celju, s svojimi upniki, ~ ~ -	. ^ - ?g ?g % ^ _ ^ w
terjatev. . _ . gtll M vpi^u	na- Ska, 78-79 kg 337.5 - 3425. Turščica:
.*= v zaamzni regisicr »m ^ k	^ j v .,.„ ows _ orok KaSVa in orprn-stopnl zadrugi: Agrarna zadruga pri
Sv
Barbari v Slovenskih goricah, r. s. s n. s., in Agrarna zajednica v Zgornji Sv. Kungo-
ti, r. s. z n. s.	.
s Dobave. Prometno - komercijalni od
1elek direkciic dr?r?vnih Jelemit v Lhib-Ijani sprejema do 30. t. m. ponudbe glede do-^ave 43 000 komadm ovHkov > nrfdrlskom in kavčukastlh plošč. Strojni oddelek di--ekciie državnih železnic v Lrablianl sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave bakrene plošče. Prometno-komercijal. oddelek direkcije državnih železme v Liubliani spre-iema do 29 tm. ponudbe glede dobave raznega papirja in pisarniških predmetov ter oddaje popravila kretniških nastavkov in raznih svetiljk; do 30. tal. glede dobave raz-
baška, stara 257.5 — 2625, baška in srem-ska 255 _ 260; za april 260-265: za april-maj 262 5 — 268. Moka: baška c0g> in cOgg> 470 — 480: <2> 450 - 460; <5> 430 do 440; c6> 8725 - 882 . <7> W 5- 317 5.
Dunajska borza »a kmetijske proizvode (28. t. m.) Ker se je pojavilo na kontinentu ugodnejše vreme za razvoj posevkov, je tendenca na evropskih tržiščih postila mlač-nejša. Promet na dunajskem tržišču se gib« lje ▼ najožjih mejah. Cene se niso bistveno spremenile. Uradno notirajo: pšenica: domača 48 _ 435, madžarska Tisa (81-82 kg) 47.5 — 48; r ž: marchfeldska 43.5 do 44; turščica: 36 — 36.75; oves: domači 365 — 37. Moka «0> v trgovini na debelo: domača 67 — 70, madžarska 67i do 69.5; romunska 65 — 67.
/
*JUTR.O» It 77
6
PeteS, UL 1928
Herman Kohl,
lemSki stotnik, ki namerava po zadnjih poročilih startati v četrtek za prekoocean« ski polet. Rojen je L 1888. v Neu Uimu. Med vojno je bil poveljnik sedmega nem« Skega zračnega brodovja ter je prišel v francosko ujetništvo.
Kako je maršal Foch postal vrhovni poveljnik antantnih čet
26. marca je preteklo 10 let, odkar
so se vse antantne armade združile pod vrhovnim poveljstvom maršala Focha. Ta korak, h kateremu so bile antantne čete prisiljene zaradi uspešnega prodiranja Nemcev pri Arrasu, je bil, kakor • se je izkazalo pozneje, odločilen za nadaljnji potek, oziroma izid svetovne vojne.
Predaji vrhovnega poveljstva maršalu Fochu je prisostvoval tudi takratni francoski minister Loucheur, ki pri-občuje sedaj v francoski reviji «Illu-stration* nekaj svojih spominov na ta pomembni dan svetovne zgodovine. Iz teh spominov posnemamo nekoliko in-teresantnih momentov.
«... Okoli enajstih dopoldne smo prispeli k maršalu Haigu v Doullens. Morali smo še nekoliko počakati. Clemenceau. Poincare, Foch in jaz smo nemirno hodili po cesti gor in dol. Bilo je mrzlo oblačno vreme. Mimo nas so se v neredu umikale trudne čete razkropljene angleške armade.
Prišel je general Petain. Z njim smo se začeli razgovarjati o našem nevzdržnemu položaju. Vsi. smo si bili edini v tem, da je na vsak način treba preprečiti, da bi se poraz angleške armade razvil v katastrofo, kakor je bilo tedaj kazno. Foch se je razgovarjal zdaj s to zdaj z ono skupino. Nato je stopil k Clemenceauju, rekoč: «Sedaj smo tako daleč, da ne smemo niti pol metra zemlje več zgubiti. Treba je, da se ustavimo ali da poginemo. Spomnite se na september leta 1914.» Po teh besedah me je Clemenceau prijel za roko in mi potihoma dejal: «Ta dečko je pa od hudiča,* Saj to sem vam vedno pravil, gospod predsednik, sem mu odvrniL
Popoldne sta prispela še lord Milner in general Wilson, nakar smo vsi skupaj odšli k maršalu Haigu v županijsko dvorano mesta Doullens. Seji je predsedoval Poincare. Maršal Haig je izgledal silno izmučen, vendar nam je v kratkih, jasnih stavkih obrazložil usodne dogodke zadnjih dni: Tretja in peta angleška armada sta bili popolnoma poraženi. «Ostanke pete armade,» je pripomnil, «sem izročil poveljstvu generala Petaina*. «Od teh pa mi je ostalo toliko kakor nič,* ga je prekinil Petain.
Potem je Foch obrazložil položaj francoske .armade. Na razpolago je imel 24 francoskih rezervnih divizij, nekoliko novih pa se je šele tvorilo. Maršal Haig je dejal, da sam nima nobenih rezervnih čet niti na bojišču niti ne doma na Angleškem. Za obrambo Amiensa bi ne potreboval drugega nego čete in zopet čete. Tedaj pa je Foch planil pokonci in zavpil: «Pred Ami-ensom se moramo boriti in zmagati. Pri Somi Nemcev nismo mogli zadr-
žati, zaradi tega se sedaj ne smemo umakniti niti za korak več!»
Na Fochov izbruh je maršal Haig izustil usodne besede: «Ce je generalu Fochu prav, tedaj sem voljan sprejemati in izvrševati njegova povelja.»
Vsi smo čutili, da je prišel odločilni trenutek. »Mislim,* je dejal lord Milner Clemenceauju, «da je to edina še mogoča rešitev.* Ta se je obrnil na Pe-taina, rekoč: «Milner in jaz sva se odločila, da bova zahtevala od Focha, naj on prevzame vrhovno poveljstvo nad vsemi armadami. Vprašam vas, ali se tudi vi strinjate s to rešitvijo*.
»Gospod predsednik, rad storim vse potrebno, da rešim domovino,* je vzkliknil Petain.
Nato je Clemenceau sedel in začel sam koncepirati tekst dogovora, po katerem prevzame -maršal Foch vrhovno poveljstvo francoskih in angleških čet pred Amiensom. Besede «pred Amien-som* pa so s pritrdilom generalov Hai-ga in Petaina takoj nato spremenili v «na vsem bojišču*.
Podpisala sta lord Milner in Haig, nato pa še Clemenceau kot predsednik francoske republike, nakar sem napravil še dve kopiji pogodbe. Koncept je Clemenceau podaril meni; «kot plačilo za vaš trud,* je dejal.*
ditelji ali pa za županom Johnstonom. Kakor smo že večkrat poročali, so te politično orijentirane bande prav za prav bande zločincev, tihotapcev z alkoholom in drugih mračnih elementov, ki se iz konkurenčnih ozirov bijejo med sabo na življenje in smrt. Povzročiteljev bombnih atentatov še niso našli in je razpisalo državno pravdništvo nagrado 10.000 dolarjev za informacije, ki bi jih dovedle oblastim v roke.
Senzacijonalen proces za ločitev zakona v Berlinu
V Berlinu vzbuja veliko senzacijo proces za ločitev zakona, ki ga vodi neka žena iz starega patricijskega stanu. Žena je veljala že deset let za vdovo, ker ji je bilo pred tem časom iz Rusije sporočeno, da je njen mož. vojni ujetnik, umrl. Pred nedavnim pa jo je poklicalo na telefon in je spoznala, tresoč se po vsem telesu, glas svojega dozdevnega mrtvega moža. Sporočil ji je, da se je pravkar vrnil iz Rusije in da se želi z njo pogovoriti. Sestala sta se in ji je obrazložil zadevo. V ujetništvu se je bil seznanil z neko Rusinjo in se je z njo poročil. Da bi izbrisal vse sledove za seboj, si je prisvojil listine nekega svojega mrtvega rojaka in. je s tem dosegel, da so ga proglasili tudi za mrtvega. Sčasoma pa je postal zakon z Rusinjo nevzdržen. tem bolj, ker se je ta posvetila popolnoma boljševiški agitaciji. Nekega dne ie zbežal in je dospel v Berlin. Toda njegova prva žena mu ni hotela odpustiti in je vložila tožbo za ločitev. Državno pravdništvo pa ga je prijelo še zaradi goljufije z listinami. Mož je izjavil sledeče: «Bil sem pripravljen na vse to, a raje hočem živeti doma v ječi nego v današnji Rusiji na prostem.*
General Carmona,
ki je bil ponovno «izvoljen» za portugal* skega diktatorja.
Krvavi Chicago
V Chicagu so se izvršili v zadnjih dneh bombni atentati, ki so spravili vse mesto v paniko. Med prebivalstvom krožijo najgorostasnejše vesti, guverner države Illinois Len Small je zapretil z obsednim stanjem, če bi se uresničila nakana opozicije, da bo mesto zasedla z oboroženo silo. Vsak čas je pričakovati krvavih spopadov med j bandami, ki stoje za opozicijonalnimi vo- i
Človek, ki šteje svoje sekunde
V Sremski Mitrovici je umrl v starosti 83 let inženjer Jovan Jokovič. najstarejši samec v mestu, zelo izobražen človek. V svojem dolgem življenju ni bil nikoli bolan in tudi smrt ga .ie zadela nenadoma. Med njegovimi knjigami so našli razne dnevnike z inte-resantnimi zapiski. Tako je zapisal na svoj osemdeseti rojstni dan: «Od 29. januarja 1846. do 29. januarja 1926. sem preživel 60 navadnih let po 365 dni in 20 prestopnih po 366 dni. To znaša skupaj 29.585 dni ali 710.040 ur ali 41 milijonov 822.400 ininut ali 2.,509,344 sekund. Zadihal sem v tem času 836 milijonov 448 krat, srce mi je utripnilo 2..927,568.555 krat.* K številu utripov je sestavil tabelo, iz katere je bilo raz-
Senzacija svojih dni
Pariški inženjer Delahaye je sestavil L 1897. za vojvodinjo dT UzeSko prvi avto, pri katerem je bilo mogoče ochitrosU poljubno spreminjati. Slika nam kaže to osmo sve*
tovno čudo tistih dni.
Cene:
Paberki
Bil je čas, ko je človeka na vsakih sto korakov zajel v svoje po tobaku dehteče okrilje shod in je bil tam lahko tepen ali počeščen. Ljudje še vbogajme dajatii niso utegnili, če bi bilo šlo tako Še tri dni, bi bij izbruhnil beraški štrajk.
Takrat sem nabral te misli, nisem pa utegnil razpletati jih.
Neumnost je božji dar, kakor vse, kar hnaimo
— samo zlorabljati se ne sme, ker sicer preveč bode v oči in človek ebuja videz tepca.
v
Ko je bil še na Ljubljanskem gTadu zapor, je profesor vprašal kmeta, kateri hrib je najvišji na Kranjskem.
»Mislim, da ljubljanski Grad.«
»Zakaj?«
»Moj brat je šel že pred dvema letoma gor, pa ga še sedaj ni nazaj.«
Star je že sedaj oni profesor, star je oni kmet. Ko sta se nedavno tega srečala, je vprašal kmet, kateri kraj v Jugoslaviji je najbolj oddaljen od Ljubljane.
»Misftm, da Beograd.«
»Zakaj?«
»Pred štirimi leti sem prosil. . .«
»Aha! Že razumem! Pa zdravi!« *
Po Zagrebu nameravajo postaviti peči, da se bodo brezdomci ponoči lahko ogreli.
Bi se mogoče v Ljubljani tudi »ren-tiralo«. Reoimo: pride človek, ki je večerjal, zajtrka pa nima — naslonil bi se s hrbtom ob peč in pogrel večerjo.
Milon iz Krotona je nesei bika po cir-ku okrog, ga nato spekel in pojedel. Njegova slava je s pisanjem in pripovedovanjem prišla do nas in. v šoli so nam ga navajali kot zgled moči gršlkih atletov.
Grško govedo Je buša, torej za krepkega človeka ni pretežko. Milonovo bi-kovsko pojedino pa pri grški gobezda-vosti lahko smatramo za pesniško pretiravanje.
Če je pa oboje resnično, je Milonova moč še manj vredna: nesel je samo toliko, kolikor je naenkrat pojedel. Pri nas vsak dan vidimo otroke, ki prineso pol ure in delj celo toliko, kolikor sne njih oče, pa se jim ne čudimo.
Sicer to o Milonu ni nič hudega, vendar pa je ta primer treba omeniti, ker bi prav tako lahko kdo zapisal, da je bil Mussolini najboljši organizator, ne bj
pa pomislil, da je ob istem času živelo nebroj pastirjev, M so krotili po tisoč in več živine ki je vobče še bolj. neumna od povprečnega Laha.
*
* Egiptovski Jožef mi je posebno všeč; pa ne zato, ker je ušel Putifarki, ki je bila najbrže prestara za njegov okus, ampak ker je nekakšen patron pesnikov in pisateljev.
Ker je mnogo premišljeval, so mu re-kali sanjač in so ga naposled prodali. Ker se s pesniki in pisatelji dogaja i prvo i drugo, zakaj se ne bi še tretje: da bi namreč kdo izmed njih postal
svojim bratom, kar je bil Jožef svojim. *
Znanec podlistkar ml je potožil, da so ljudi« take duševne lenobe, da se jim ne ljubi misliti in zahtevajo, da jim bodi pisec duševna dojilja.
Krivico si jim delal brate! Niso toliko leni ,da se jim ne bi ljubilo misliti o stvari, ki jo obravnavaš v podlistku, ampak podlistkov se jim ne ljubi brati.
Zato pa končam: pika.
Ali ste se že naročili na »Ponedeljek"
vidno, kolikokrat bije žila v minuti pr! dojenčku, otroku, odraslem človeku in starcu.
Kneginja Bedlordska
je najstarejša angleška letalka. Šteje 62 let in zahaja v neko letalsko šolo. da bi dobi* la patent za pilotinjo.
u.C-.. •'•;.


• ••	: v - .<:
n ■■■	n

Ponesrečen poskus s pado-hranom
Francoski letalec Marcel Caye± je hote1 poskusiti te dni nov padobran. Vrgel se je s prve platforme Eifflovega stolpa v praz* nino. Padobran se ni odprl in Gayet se je na kamenitih tleh zdrobil. Naša slika ga kaže po fotografiji, kratek hip pred kata« strofo.
Židovska kolonija na Krimu
Chicaški veletrgovec Julij Rosen-wald je poslal ameriški «Židovski poljedelski družbi* 5 milijonov dolarjev s pogojem, da mora ta družba nakloniti istotolikšno vsoto za naseljevanje židovskega elementa na polotoku Krimu in po Ukrajini. Naseljevanje v ta ozemlja se je vršilo že dalj časa, a pravi razmah je dobilo šele letos, zlasti v marcu. Židje trumoma zapuščajo mesta in se spreminjajo v poljedelce, kar je baje v zvezi s težjimi davki, ki jih pobira sovjetska vlada po mestih.
Turški plesi v moderni obliki
Generalni inšpektor za prosveto v Turčiji Selim Siri Bej se ukvarja sedaj s tem, da bi moderniziral turške seljaške plese in jih priredil za plesne dvorane. To idejo je prejel svojčas od tragično preminule plesne dive Izado-re Duncanove. ko ji je zaplesal ples, kakor ga plešejo anatolski kmetje. Turški listi pišejo, da ga Kemal paša v njegovem stremljenju navdušeno podpira.
Alkohol namesto bencina
Iz Varšave poročajo, da je izumil inženjer Jezierski nov alkoholni preparat, ki se da pridelovati iz navadnega vinskega cveta 92. ali 94. stopinj namesto iz čistega alkohola, kakor je bilo doslej pri podobnih preparatih edino mogoče. Komisija inženjerjev, ki je imela nalogo, da preizkusi novi preparat, je izjavila, da je bolj pripraven za motorno kurivo nego bencin, posebno zaradi tega, ker prihrani od 30 do 55 odstotkov kurilnega materijala. Izum bo velike važnosti zlasti za avtomobi-listiko._
Ne Voronov
le elegantna, moderna pomladanska
obleka iz ateljeja tvrdke DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA pomladi vsakega gospoda. Cene letoš-n;im oblekam so izredno nizke.
X Bivši admiral — delavec. V Antibesu je umri, kakor poročajo iz Pariza, bivši po« veljnik ruskega baltiškega brodovja, admi* ral Spalovski. V Antibesu se je preživljal kot navaden poljedelski delavec.
X Število sirot v Berlinu. Po raznih sta« tistikah je objavil list «Waisenhilfe» sle« deči pregled o številu sirot v Berlinu: 42.684 otrok stoji pod varstvom skrbnikov, 2893 sirot je porazdeljenih na razne oskrboval* niče, 3463 otrok je izgubilo v vojni očeta m mater, 47.923 je izgubilo očeta, 47.924, drugih otrok je brez očeta, a 45.311 brez matere. Skupno Število vseh osirotelih otrok jo torej 190.198.
Šport
Službene objave LNP.
(Iz seje posl. odbora dne 28. Ul. 1928.)
Razvrstitev prvenstvenih tekem v ncde« ljo dne 1. aprila je naslednja: Igrišče Iliri« je ob 10. Jadran rez. : Slavija rez.; igrišč« Primorja ob 10. Slovan rez. : Hermes rez.
—	Igrišče Primorja ob 14. uri Slovan : Hesr* mes, ob 15.40 Jadran : Slavija. Služba: Dopoldne na igrišču Ilirije g. Novak, na igri« šču Primorja g. Sterle ter vedno po 4 redi« telji vsakega kluba. — Popoldne na igTišču Primorja: blagajna g. Bačar in SK Slovan, rediteljstvo gg. Gosar in Ček, ter po 4 re« ditelji vsakega kluba za čas tekme njiho« vega kluba. Nastop službe pol ure pred pri« četkom vsake tekrae. Poslovni odbor si pri« držuje pravico v slučaju slabega vremena odpovedati tekme na licu me^ta. Ob de* ževnem vremenu smejo moštva na igrišče šele na poziv službujočega odbornika.
Verificirata se izjemoma s pravom takoj* šnjega nastopa za SK Trbovlje: Pečar Mat* ko: za SK Amater: Jane Cvido. Daije se verificirajo s pravom nastopa dne 6. aprila za Atletik SK: Končan Edo, Kožel Janez; za SK Javornik: Vehar Ignac.
Verificirajo se prvenstvene tekme Rapid : Železničar 2 : 1, Maribor : Ptuj 13 : 1, Primorje : Hermes 3 : 0, Primorje : JadTan 12 : 0, Ilirija : Jadran 19 : 1, Ilirija : Slo* van 4 : 1, Ilirija rez. : Slavija rez. 7 : 2, Primorje rez. : Hermes rez. 9 : 0. Prvenst« vena tekma Primorje rez. : Jadran rez. se verificira z rezultatom 5 : 0 za Primorje ter se Jacfcranu koncem sezone v smislu § 14. pravilnika prv. tekme odbijeta 2 too< ki, ker je nastopil z neverificiranim igTal* cem Milačem. — Prvenstvena tekma Rapid : Ptuj verificirana v službenih objavah dne 9. III. pomotoma z rezultatom 6 : 2, se pra« vilno verificira z rezultatom 8:1. — Pozi« vata se SD Rapid in SK Železničar, da pošljeta LNPu do 3. IV. podsavezni izkaznici igralcev Wolfzettel Otona odn. Gruber Bogomira.
K prvenstveni tekmi dne 1. aprila SK Tr* bovlje : SK Amater se delegira kot službujočega odbornika LNPa g. Viktor Cimper« man.
Semifinale prv. tekem celjskega in mariborskega okrožja dne 29. aprila se defini-tivno določi v Celje na igrišče Atletik SK*a.
—	Odobri se prijateljska tekma Ilirija : Austria (Celovec) dne 1. aprila v Celovcu.
Prošnji SK Slovana za odgoditev prv en« stvenih tekem njegovega rezervnega mo« štva se zaradi pomanjkanja terminov ne more ugoditi
Prošnja SD Rapida (Maribor) za sistira-nje prvenstvene tekme Maribor : Rapid dne 1. aprila zaradi incidentov, ki so se pripetili dne 19. t. m. po pokalni tekmi teh dveh klubov, se odkloni na predlog M. O. v Mariboru, ker prevzame M. O jamstvo za pravilno in regularno izvedbo tekme. Sekcija ZNSa se v smislu obstoječega prin-cipijelnega sklepa naproša, da poskrbi za delegiranje izvenmariborskega. po možno sti zagrebškega sodnika k tej tekmi — V ostalih točkah bo rešil prijavo SD Rapida upravni odbor. — Tajnik II.
Nadaljevanje prvenstvenih tekem LNP.
V	Ljubljani se odigra v nedeljo 1. aprila V. kolo pomladanskih prvenstvenih tekem. Na prostoru Primorja se vrši ob 14. tek« ma Slovan : Hermes, ob 15.40 tekma Ja* dran : Slavija. Rezerve igrajo dopoldne ob 10. in sicer Slovana in Hermesa na prosto« ru Primorja, Jadrana in Slavije na prosto* ru Ilirije.
V	Mariboru odigrata Maribor in Rapid odločilno tekmo za prvenstvo mariborske* ga podsaveznega okrožja. Poslovni odbor LNPa je na seji v sredo odklonil prošnjo SD Rapida, da se oprosti te prvenstvene tekme, ker smatra, da ima mariborski Med* klubski odbor kot prireditelj tekme dovolj sredstev, da zasigura regularen in pravilen potek tekme.
V	Celju je na sporedu srečanje SK Celja z Atletik SK*om, v Trbovljah se sestaneta lokalna tekmeca SK Trbovlje in SK Amater.
Hazena ASK (Zagreb) : Ilirija
Po daljšem presledku nastopi v nedeljo v Ljubljani zopet zagrebški ASK proti kateremu se bo borila družina našega prvaka Ilirije. Vsi dosedanji nastopi ASKa v Ljub« ljani so nudili naši športni javnosti nekako senzacijo, saj se prišteva ASK danes med nase prve predstavnike hazene teT je na glasu, da goji tehnično in taktično naj« popolnejšo hazeno. V njegovi družini na« stopa cela vrsta internacijonalk, ki so ope« tovano in z uspehom zastopale našo drža« vo v velikih mednarodnih tekmah. V Ljub« ljani nastopi ASK istočasno z dvema družinama. Za Ilirijo pomeni to srečanje vsekakor jako smel poskus, da si za prvi nastop izbere ravno najjačjega protivnika, osobito sedaj, ko bo primorana nastopiti s precej izpremenjeno družino. Vendar pa upamo, da bo kakor vselej tudi tokrat častno zastopala barve svojega kluba.
Službeno Iz LNP. Seja upravnega od« bora se vrši jutri, v petek 30. t. m. ob 20.30 v posebni sobi kavarne «Evropa». Tajnik L
Jugoslovenski hazena savez. Seja u. o. se vrši danes ob 20. v damski sobi kavarne «Emona». — Tajnik I.
SK Svoboda. Danes ob 19.30 članski sestanek v Gradišču, pritličje obvezen za vso nogometaše. — Načelnik.
SK Jadran. Danes popoldne od 15. ure naprej obvezen trening za prvo in rezervno moštvo. — Tajnik.
Klub slovenskih kolesarjev Celje. V nedeljo dne 1. aprila trening Cel je*Vran« sko*Trojane obvezen za vse dirkače. Zbirališče pred kolodvorom. Odhod točno ob 12.30. Obenem vabimo vse člane in nečlane, da se udeležijo skupnega izleta v Za* lec v nedeljo dne 1. aprila. Zbirališče pred Narodnim domom. Odhod ob 14. uri. —* Odbor.
Preklic
Prekiicujem vse žaljivke na naslov moje* i ga moža, ki sem jih v razburjenosti poslala •Jutru, dne 23. marca. Franc Potokar kna kakor prej polno pravico do vsakega nakupa m prodaje ter prejemanja denarja. Na njegovi časti sem se prenaglila le na* hujskana od drugih. To sporočam javnost* in potrjujem njegovo pridnost in pošte« noet.
Brezje, 29. marca 1928.	671
ANGELA POTOKAR,
f
NtoC, 30. DL 1928
Naši onstran granic
i
Italijanska nasilja ▼ Zadru
Zatiranje jugoslovenskih obratov. — Jugff tlovenska Čitalnica. - Slučaj dr Rutarja V Zadru, meseca marca. Kakor t v*eh ostalih novih italijanskih provincijah, je tudi v zadrski vse našena-rodno življenje ie popolnoma ^dušeno. Sole italijanske, *drugorod>na» mladina v »balilah. in fašističnih «avanguarrfistih», vsa naša narodna društva zatrta, naš jez* popolnoma izključen iz javnosti Stvar gre celo tako daleč, da se fašističnemu pritisku ne morejo upirati niti jugosloven^Kl državljani. Vsak naš trgov« m obrtn* mora biti vpisan v fašistični srndjat ab federacijo, ali pa mora vsaj plfcčevahsvoje prispevke. Da se nihče ne more odtegni*
raznim prostovoljnim, dajatvam, kijih
fašizem nalaga od časa do časa, je umljivo samo po sebi. Napisi na trgovinah m obra-tih morajo biti izključno italijanski. Za vsako fašistično svečanost, ki jih ni malo, je treba izvesiti italijansko zastavo, pa naj je obratovalec italijanski ali pa jugosloven. ski državljan. V ostalem pa so italijanske oblasti postavile med naše ljudi pravi prav« cati kitajski zid, ki naj strogo lofi jugo. slovenske državljane od italijanskih.
Pred kratkim je naš konzulat v Zadru otvoril »Jugoslovensko Čitalnico«, kjer mo re<o naši ljudje čitati svoje liste Toda to velja samo za jugoslovenske državljane. Našim ljudem, ki so italijanski državljani, je zahajanje v Čitalnico kar najstrožje pre*
Eovedano in prefekt sam je izjavil našemu ivšemu konzulu g. Petroviču, da bo vsak italijanski podanik, ki bi prestopil prag Ci»
tal niče, takoj konfmiran.	n __
Da je cela vrsta jugoslovanskih listov prepovedanih tudi v Zadru, pač ni treba posebej omenjati, in da je za pisma, ki prr» hajajo iz Jugoslavije, tajna cenzura na po< 6ti, je znano vsakomur, zlasti pa tistim, ki ne prejemajo nase naslovljenih pisem.
Naravnost neznosno pa že postaja poli* ctjsko zasledovanje političnih osumljencev. Troba je le da tega ali onega »javno mne» njc» označi za. nevarnega nacijonalnim ko» natim države, pa se začne preganjanje. Kinahi pride pred posebno komisijo, ki Jo tvor« prefekt, kvestor, poveljnik fašistične milice, državni pravdnik in poveljnik kara« bmijerjev, in ta komisija ga sodi, kakor se
i i zljubi, brez zaslišanja prič in brez vsa* :e obrambe. Tipičen v tem pogledu je slu* čaj dr. Ante Rutarja. Prišli so najprej k njemu v stanovanje trije policijski agenti, ki »o iTvršili hišno preiskavo, katera Je trajala nad dve uri. Iskali so seveda »tajne dopise Iz Jugoslavije*. Ko niso nič takega rašli, »o končno zaplenili dve sablji in iz* praznjeno topovsko kroglo, dr. Rutarja pa aretirali, nakaT mu je kazensko bodišče pri* sodilo 75 dni zapora in 2500 lir globe, češ ker je hranil v svojem stanovanju vojno orožje! Ali to še ni bilo vse. Na podlagi •javnega mnenja« se je uvedlo proti nje* mu postopanje v smislu novega zakona o javni varnosti. Prišel je pred ono komisijo, katera sicer ni izrekla «posvarila», katere* mu potem v slučaju najmanjšega »prestop* ka» sledi konfinacija, pač pa je dobil pis* meno «diffido», poziv, da naj razmišlja o težkih posledicah, ki bi ga zadele, ako bi takoj ne izprememil načina svojega življenja.
Novi kvestor, ki je SiciHjanec, naravnost
besno sovraži vse, kar je našega, in spora* z umno s prefektom dela vse mogoče neprl* like našim ljudem. Obmejne prehodnice izdaja našim samo za mesec dni, dasiravno imajo posestvo na obeh straneh meje. Ju* goslovenskim državljanom ali sploh ne da* je dovoljenja za prebivanje v Italiji ali pa kvečjemu za par mesecev. Potni list za Ju* goslavijo se dobi zelo težko in še to samo za eden ali dva meseca in le za določen kraj. Našim obrtnikom se odvzemajo obrt* na dovoljenja za vsako malenkost in vse to večinoma na podlagi ovadb silno razvite prostovoljne špijonaže, v kateri prednjači* jo zlasti «-begunci» iz ostale Dalmacije, k.1 so tudi vedno v prvih vrstah, kadar gre za dejanske napade na Jugoslovene.
p— lz Klanca v Istri je moral oditi žup* nik Soklič. Ljudje so ga imeli radi pa so so hoteli lepo posloviti od njega. Fašisti so to preprečili Nekaj domačinov so za par dni zaprli, drugi niso smeli k maši, na ko* k »dvor ni mogel nobeden. Župnik je odšel krpo na tihem ii Klanca v Jugoslavijo,
p— Nevaren teren je ob železniški progi med Hudojužno in Grahovim. Udori in usadi ogrožajo promet, potniki se opravi* Ceno boje te črte. Sedaj se vršijo popravi* la, ki so bila že zdavnaj nujna. Delo bo atalo nad 400.000 lir.
p— Na Opčinah je bilo zborovanje de* leinikov skupne občinske lastnine. Sestali oo se v fašističnem domu. Ce ne gre dru* gače, jih moramo zavojevati pa z gospodarske strani, so si mislili fašisti in pozvali bo Opence v svoj dom, kjer se je govorilo o domačih gospodarskih stvareh. V nov od* bor je izvoljenih trinajst domačinov. Novi odbor bo deloval skupno s fašijem... Ra* di tega je zagnal fašistični tisk velik krik, kako so osvojili Opčine, ki so bile že dav* no razglašene za cPoggioreale*, sedaj so pa jpopet «Villa Opieina»l
p— Razžaljen je ministrskega predsedni* ka se kaznuje s strogo obsodbo. Doslej Je bUo že več slučajev, ko se je pokazalo, da »o ae hudobni ljudje poslužili ovadbe za* radi razžaljenja ministrskega predsednika proti osebam, ki jih sovražijo ali so jim v napotje. V Gorici se je vršila te dni raz* prava proti Jos. Brunettiju, ki je bil obto* jen razžaljen)® Mussolinija. Po atentatu je baje rekel Brunetti to*le: Če je enkrat ušel smrti, ga bodo ubili pa drugič. Če Mussolinija ubiijeio, bodo viseli fašisti po brzojavnih drogih. Sele čez leto dni je bila vložena ovadba. Storil je to L Temil. Bru* netti in Temil sta brusača. Prvi je bil ta* krat zaposlen pri Temilu, potem je pričel »am svojo obrt. Slo mu je. dobro, narastla je zavist pri TemiJu in sledila je ovadba. ;Pri razpravi se je pokazalo, da je ovadba
brez podlage in Brunetti je bil oproščen. Temil je fašist Menda ga sedaj izključijo iz stranke?
p— Beneškega leva bi rad postavil ▼ Si* beniku na staro mesto general Bertotti, ki je v Milanu predaval o jadranskem vpraša* nju. Navzoči so bili zastopniki vojaške ln politične oblasti, kraljevski adjutant gene* ral Brussati, kardinal, nadškof itd. «Bene* ški lev, ki je stal v Sibeniku, j« zopet go* tov in pride kmalu na svoje staro mestol« Po Bert»ttijevi glavi je italijanstvo Dalma* cije neskaljeno, nesmiselna je razmejitev z Jugoslavijo, nič kaj všeč pa ni italijanskemu generalu jugoslovensko oboroževa* nje, jugoslovenski častniki se udeležujejo francoskih manevrov, Jugoslavija teži po Solunu... Ustrašene duhove je pomiril z izjavo, da bo že Mussodini rešil vse te probleme povoljno za Italijo.
p_ Znižanje plač kovinarskim delavcem.
Iz Rima poročajo, da se je v seji zastopni* kov delodajalcev in delavcev kovinarske industrije razpravljalo o vprašanju plač ko* vinarskih delavcev v tržaških ladjedelni* c ah. Sklenilo se je, da se s 4. aprilom t. L plače delavcev ladjedelniške industrije (osnovna plača, dodatki, akordni tarifi) v tržaški pokrajini znižajo za pet odstotkov.
Zastopnika
uvedenega v strojni branži in tehničnih proizvodih išfemO. Refiek-tiramo samo na že izvežbane seriozne moči z dobrim nastopom Ponudbe pod; Tehnični biro na oglasni odd Jutra.
v Ljubljani, izvrstno upeljano, se proda radi bolezni lastnika. Cenjene ponudbe na upravo lista pod „Slu čajna prilika 30«
«MHMIIII*IMIH((M«*milinMHIIIimi
Ivan Bizovičar
vrtnarsko podietie LJUBLJANA. KOLEZ1JSKA ULICA 16
priporoča si. občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno Izdelane vence, šopke in trakove za razne prilike Od marca naprei bodo na razpolago tudi sadike najžlahtnejših cvetlic in ze-lenjadi vsake vrste. Izposojevanje dekoracijskih dreves »Lorberiev« za dvorane Priporoča se tudi za nasaditev vrtov in balkonov
najfinejšimi cvetlicami. Naročila na deželo se izvršujejo točno
in solidno. Brzoiavke: Bizovičar. vrtnar. Liubliana
Ali ste se že naročili na
„PONFDFJJEK"?
|| a	autom. regulatorje, zacvomice, opreme za žage in
llf1oHO	mline izdeluje in dobavlja
VUUIIC q F SCHNEITER, Škofja Loka
podjetje za zgradbo vodnih turbin
Konkurenčne cene Zahtevajte ponudbe I Prvovrstne reference '
turbine
Klavirji in pianini
najboljših svetovnih inozemskih tvrdk po znižanih cenah vedno v zalogi! Oddaja se tudi na obroke! Vsa popravila In uglaševanje strokovno!
IVI. ROPA S, Celle.
vr
2. o
» „ on
S
0	-»
1	» cl H. <.
8-
v><
- I
t-h o
Prostovoljna lavna dražbe
novih čevljev
prvovrstne znamke, pod tovarniško ceno
se bo vršila
od 2. aprila i. 1. dalje vsak dan ob 9. uri
dopoldne, dokler ne bo prodana vsa zaloga
v Kolodvorski ulici št. 28.
Prodala se bo tudi prodajalniška oprava pult
in štelaže.
■M■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
O —
(ji
j. mm. sisafc 54. Hn
pripon*« kot «Uri »delo nuniea •▼<>)• najbolj«* Um trorim »w»b »mt Omiki o»
'Hioltfl)	"
Potrta globoke žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj ljubljeni soprog
Anton Vidmaier
gostilničar
dne 28. marca ob pol 12. dopolde, v starosti 57 let, po dolgem mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodiu zaspal
Pogreb nepozabega pokojnika bo v petek, 'dne 30. marca ob pol 4. url popolda iz hiše žalosti na farno pokopališče' Trbovlje. Trbovlje, dne 28. marca 1928.
Žalujoča soproga Katarina Vidmaier.
i, ■■
J.«'4 ,r/:, '
Mesta! pogreba! »TOd
TVRDKA A. SARABON naznanja, da je njen dolgoletni zastopnik in sotrudnik, gospod
Franc Schiffrer
dne 28. t m. preminul.
Pogreb bo v petek, dn« 30. marca 1928 oB 4. uri popoldne iz Slomškove ulice 25 na pokopališče k Sv. Križu.
Zvestemu ln neumornemu socJelavcu časten spomin!
V LJUBLJANI, dne 29. marca 1928.
Ueetni pogrebni lavod
Bras posebnega urama!!*.
Umrl je naš predobri papa, stari papa, brat, tast In stric, gospod
Franc Schiffrer
trgovski zastopn k
dne 28. marca t. 1. po daljšem trpljenju v starosti 69 lef, previden s tolažili svete vere.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v petek, dne 30. marca 1928 ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti Slomškova uL 25 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubliani, dne 29. marca 1928.
Fančl por. Nabrgoj, Stefi Schiffrer, hčerki. Dr. Stanko Schiffrer, sin. Vera Schiffrer, snaha. Josip Nabrgoj, ze« Mfloš, vnuk.
f
reditni zavod za trgovino in industrijo
3 LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 <y lastnem poslopju).
Obrestovanja vk>*, nakup hi prodaja vsakovrstnih vrednostnih oapiriev. de-vlz in valut borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskomot In In-kaso menic tet nakazila v tn- In Inozemstvo safe - deoosits Itd. Itd.
Brzojavke: Kredit, Ljubljana. — Telefon St. 2040. 2457 2548: interurban 2706. 2806.
s *JUTRO» St 77
a Petek, 30. UL 1928
Zane Grfcys V
89 '
Železna cesta
Roman.
»General,c je nadaljeval, »saj poznate Neala. Takega dečka še ni bilo pri U. P. R., razen Caseya... Toda nihče — ne jaz, ne vi, general — še ni videl Neala takega, kakršen je stal pred tem španskim lopovom. Nita trenutka se ni obotavljal, neutegoma se je lotil Durada. Durade je kar zmrznil. In nato ustreli na Neala.
Neale se mu zasmeje v obraz. Čuden smeh je bil to, tako vesel kakor peklenska radost, ki jo je bil pljunil Durade svojemu staremu sovražniku v gobec. Človek bi bil mislil, da si šteje Neale kar v slast, da sme prestreči svinčenko.
Nato pa mu šine roka naprej in zagrabi Durada... Vzdigne ga in zavrti okrog in okrog. Mali derringer je zletel na tla in Sandy McDenmott je bil tisti, ki ga je pobral. Nealov bo, kakor hitro ga vidim... Durade veka na pomoč, toda nihče se ne gane. Velikan Slingerland, nastavar, stoji tam z revolverjem v vsaki roki in gleda grdo, da bi se ga vrag ustrašil. Neale pa vleče Durada po vsej dvorani in podere nekaj ljudi, ki se niso znali za časa ogniti, nato pa ga zaderaski postavi na noge.
In Durade se vzravna, z dolgim nožem v tisti roki, ki je bila svobodna.
,Lee,' zarjo ve Neale, .odvedite dekle!*
šele tedaj vidim, da je omedlela v Leejevem naročju. In res Jo vzdigne in odnese; tako sta nam obadva izginila izpred oči.
Durade suva, suva venomer, prav kakor divja zver; toda Neale
ga strese tako, da izgubi ravnotežje. Kosti mu pokajo v komolcu, ki mu ga stiska Neale, in Mehikanec tuli. A v tem se zdajci spet zavrti in omahne nazaj, tako da ga ujame Neale za drugo roko — za tisto, v kateri drži nož. Odrasel dedec, pa je bil kakor majhno dete v velikanovi pesti. Imenitno je bilo pogledati našega Neala! Še nikoli, kar živim, si nisem tolikanj želel, da bi bil Casey z menoj. Ta boj bi ga bil zabaval, saj se je zmerom postavljal s tem, da je Nealov prijatelj. In —«
»Nadaljujte, mož, končajte svojo istorijo!«
»Ho, vrag naj me vzame, kako so pokale kosti; in vpil je, da še nisem tako slišal človeka. Strahovito, kar lasje so se mi ježili! ... Neale ga drži za obe roki in stiska ročaj noža, tako da ga Mehikanec ne more izpustiti.
Nato potegne Duradovo roko nazaj — tisto, v kateri je nož — in Durade si sam potisne rezilo v trebuh!... Bog nebeški, kako je zatulil ta španski gospod! Vidim rezilo, kako se vgrezne vanj in kako pride spet na dan — vse rdeče. Nato ju potegne Slingerland vsaksebi in Mehikanec se zvrne po tleh. Ne mrtev. Lahko da se še izliže. A vrag naj me vzame, če ni izkupil dovolj, da se spravi iz Roaring City, in če ne ostane pokveka do konca svojih dni.«
Mc Dermott je pogledal v svoj prazni kozarec.
»To je vse, general. In če se vam ne zamerim, si ga privoščim še požirek.«
Ko je Allie Lee zagledala Warrena Neala, se ji je zazdelo vse življenje prenovljeno in izpremenjeno. Sram zaradi tega, ker je bila primorana sedeti s poživinjenimi moškimi za isto mizo, muke, ki jih je bila pretrpela pod Duradovimi udarci, strah, da ji morda že v prihodnjem trenutku stori najhujše ali jo celo umori,
nenadno svidenje z očetom — vse to je izginjalo spričo bleščeče resnice, da se je bil pojavil Neale.
Z omamljeno zavestjo in skaljenimi očmi ga je bila spoznala. Videla je, kako je planil pred njenega očeta, da bi se postavil besnemu Duradu po robu. Niti se ni bala zanj, niti ni čutila usmiljenja do Španca.
Nejasno je čutila, da se je zgrudila na tla, da so jo odnesli ven, kjer je bila svetloba, prah, cestni hrup, možje vse okoli nje, in da je nato ležala v sobi ter poslušala mrmranje glasov, da je stala ob njenem ležišču prijazna ženska in govorila z njo, da je požirala nekaj, kar so ji držali k ustom, odgovarjala na vprašanja in trpela, da so jo oblačili v drugo obleko; živela je kakor v omotici in vedela vse, kar se je godilo okoli nje, toda njena zavest se je vrtila okoli enega samega, največjega dejstva — okoli tega, da je bil Neale blizu nje. Ko so jo pustili samo, je to stanje počasi minilo in ostala je samo drhteča napetost ljubezni. Njen obup se je bil polegel. Pogum, ki jo je krepil v vseh dolgih, žalostnih urah minulosti, je bil poplačan.
Ležala je na zofi v majhnem prostoru, ki je bil z zaveso od-deljen od večje sobe; svetloba luči in razgovor pridušenih glasov sta prodirala skozi zagrimjalo. Začula je nagle moške korake; vrata so se odprla.
»Čestitam, Lee. Komaj ste odnesli zdravo kožo!« je zaklical globok glas z ostrim zapovedniškim zvokom.
»Da, general Lodge, malo je manjkalo, da mi ni slaba predla,« je tiho in veselo odgovoril drugi glas.
Allie se je počasi vzravnala; pravkaršnja sanjava zamišljenost se je prelila v novo jasnost. Njen oče, Allison Lee, in general Lodge, Nealov stari predstojnik, sta bila v sosednji sobi.
Naročila, tn, ara, dopc*+. LLč&Urj* tnalih, oglasov; jt, podat, m, OgLasru,ocL daUk Jutra\ hub^arva,. Pr%J«MLouaf.T«L it. 2fpi	K j 1*1	V j t, prvstojbuL*. jt uporla? Ll ooaruun. t tuLroctltmr, c*r n, ojlastr O* prvobaMf-čtkoviu, račun, por Ud- Ura nihuc• Cpiblfona.sl n&dx.
AalL oglasi, bi, jIu iujo u parr*uLcxjaLrL+ tn, toajaJL tuul*M.t cLtrpi*<nfanfa ul, oglasu bryourk+g<x, aU a*■ tva/ntn*, 'obcutsioa, vsaka. btsuLa pcu~- — Naf ■ viaca^a,-. vsaka bvuias Jhn, r-.- Ha/> manjši zn+rak Vin, 5--. V^Utojbaia, za, /ifroVin,j*>. nanj h zjusek Via, to^ Vristojbuva za fi/rt> Pla,		


Kuharico
»mostojno, ki je sposobna Mi voditi gospodinjske poje, sprejmem. Ponudbe na »glasni oddelek »Jutra« pod (Kuharica*.	10377
l slikar, pomočnika
Enreim« Jemc na Bledu. — *	10340
Hotelsko sobarico
izvežbano kot prvo, s kavcijo in dobrimi spričevali, sprejme takoj hotel Štrukelj
10223
Služkinjo
»prejme na deželo Ivana fitrekelj, Trat« 7 pri St. Vidu nad Ljubljano. 10440

Potnik
v Sloveniji dobro vpeljan, želi službo ta takoj v ma-nulakturni, galanterijski ali špecerijski stroki. Cenjene dopis« na podružnico Jutra v Celju pod značko »Dober prodajalec*.	10346
Uradnica
z daljšo prakso in perfektnim znanjem nemščine ter slov« zmožna tudi angleščine in srbohrv.. želi premeniti službo čimpreje. — Ponudbe na ogl. odd. «Jutra* pod značko «Najraje od 8—2».
0858
Šiviljo
dobro Izurjeno, sprejmem takoj v stalno službo. Naslov pove oglasDi oddelek «Jutra*.	I"368
" Modistinjo
■ večletno prakso, sprejmem z vso oskrbo — »a Anita B stroj. Znati mora finejša dela. Ponudbe na oslasni zavod Schmolka, Fovisad.	10432
Kmečko dekle
pridno in pošteno, vajeno tndi gostilne, ki je bUa nad 2 leti natakarica — opravlja vsa druga dela — želi službo, najraje v Ljubljani. — Nastopi lahko 8. aprila. — Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Jutra* 10214
3 natakarice
»arljive ln čedne _ zuna-»iosti, sprejme takoj hotel .Šrpskš kralj* v Zemumi.
10437
Učenca
k primerno Šolsko Izobrazbo sprejmem v manufaktur-»o in galanterijsko trgovino v mestu na Gorenjskem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod lifro »Veselje do trgovine 14*. 10438
Inteligentna gdč.
z večletno pisarniško prakso, vešča perfektne nemške in slovenske korespondence, želi premeniti službo takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Urna strojepiska*
10298
Šivalko
■a slamnike na stroj Anita B sprejmem takoj za Ljubljano. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod •Anita B*.	10450
Plačilno natakarico
• kavcijo, sprejmem takoj. Haslov v oglasnem oddelku «Jutra>.	10448
Kroj. pomočnika
■a večje, boljše »talno delo •prejme takoj z vso eskrbo * hiši Ivan Stupica, kroj. Cnoister, Dob pri Domžalah 10457
Brivskega
pomočnika
»prejme takoj Dragan L5-•ac, Hrastnik.	10466
Kroj. pomočnika
ka vsakovrstno d«lo takoj ■ prejme za podružnico Pregled, kTojaški mojster. Gor. Radgona.	10479

Pletilja
kprejme delo nogavic oa dom po zelo nizki ceni. — Popravlja tudi stara dela. Kov« od 6—7 Din. Naslov r oglasnem oddelku Jutra.
10878
A gline potnike
ia obisk privat-
___ »trani. Nador v o«1-
oddelku »Jntra* pod Mir •l-epa »kjriataaaa*.
iro 10872
'Ako ni«te Se imel našega zastopstva
potem al«U afiuk pravi Mrtopolk! 8praJn»*mo Btntljlr* te pottan« tmetop-tfk« ta prodajo vrednoet-Hh papirjev, HicarskOi ar fe diragft predmetov. Me-nI saslulek 6—8000 Din fcunbnlovič, Ljubljana — %Uki*adr<yva eeeta H. It.
1<M4A
Potnike
feprejinem ta razprodajo dobro idoSega predmeta -lorn, Blagovna. Sv. Juri lb jrial Desnici.
Trg. pomočnik
mlad, izurjen v špecerijski in kolonijalni stroki, t dobrimi spričevali, želi službe za takoj Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* ped šifro »Ure« in zanesljiv*. 10439
Visokošolec
prevzame za popoldanske ure pisarniško službo. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Vesten in pošten*. 10422
Službo sluge
ali hlapca h konju, želim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Vsake delo*.
10452
Ker sem otvorll na Bledo
v ie vpeljanem lokalu — vila Radoslava	-
trgovino meš. blaga
se cenj. občinstvu najtop-leje priporočam za obilen obisk. — Tomo Svetina.
10461
Radio-aparat
tricevni, izvrsten, 40 postaj v zvočniku, prodam — Na ogled in poskušnjo: Arko, Kersnikova štev 5, r-itličje.	10468
Majhen hlevček
za rejo prašiča ali kuretni-ne, naprodaj v Japljevi ul Št. 13.	10476

Motor
2 % HP, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	10444


Opalograf
rabljen, dobro ohranjen, kupim Velikost najmanj 34 x 23 cm Ponudbe na naslov, ki ga pove oglasni olde-lek »Jutra*	10348
Delikatesa Ver...ž
ima vsak petek žive ribe in namočeno polenovko
65
Svežih jajc
vsako množino kupujem stalno po najvišji dnevni ceni — Iščem nakupovalna proti proviziji. Ponudbe na naslov: Rigler. Pragersko.
10481
Motvoz
(vrvico) kupite najceneje v tovarni Mehanična vrvarn* Šinkovec, Grosuplje. 261
Najboljši koks.
Cebln. Wolfov» ulica t/U Ul
Orehe
Vam nudi najceneje Janez Zakrajšek, Trebnje. 10460
Žnideršičevih panjev
6 obljudenih in 2 kranjiča prodam. Vprašanja na ogl. oddelek »Jutra* pod lifro »Čebela*.	10400
Diesel - motor
25 HP, ugodno prodam. — Ponudbe, na oglas, oddelek »Jutra* pod »V obratu*.
10379
Singer šival, stroje
dobro ohranjene, prodaja od 600 Din naprej Kralj, Maribor, Tvorniška e. 80 10334
Trboveljski premog
in drva. Pogačnik, Bohoričeva ul 5 — telefon 2059 10102
šofer - mehanik
želi službo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mehanik*.
10456
Oskrbnica
izurjena kuharica, starejša, zanesljiva in poštena, ki je službovala v večjih graščinah, išče trajno službo. — Naslov: I. P., Pragersko — poštno ležeče.	10462
jeciirnijo
se temeljit« io trajno odvadite Najboljše priznalni ce in reference — Prijave vsak dan od 9.—11 in od 2.-8 v LJubljani, Beethov nova ulica 4. pritličje. — Pavla .Kovač, ipecijalistlnja govorilno gimnastiko

po
Ajdovo moko
S Dia ln činkvantln
oe Isdelke, ponija od 26 ke ij Pavel 8edej. umetni
ždrob po 4 Din, prvovrrt
iS«,
.	8edeJ. _
mlin. Javornik. Gore«j»ko 68
Graham - moko
nudi 5 kg po povtetjn ca 40 Din * poštnino vred
valjčni mlin v Sevnici
V zalogi se vedno Uetni mlevsH izdelki hi sicer vteb vrst pSenična moka lt naboljše banaške pšeni ce. koruzna moka in čink vantinski zdrob. Zahtevajte enlkl	»842
Novodošli modeli
Priporoča najmodernejše v svili in slamnikih modni salon Stuhlv - Maschke — Ljubljana, Židovska ulica.
10303
Mongo
novo. nič rabljeno prodam po nizki ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
10242
Suha drva
poceni naprodaj v Prečni ulici 4.	9826
Zaga nje
oddaja vedno po nizki ceoi parna žaga V Scagnetti v Ljubljani — ca gorenjskim kolodvorom.	93
Drva
bukove in hrastove odpad ke od parketov dostavlja po olzki ceni na dom parna žaga V. Scagnetti v Ljubljani — u gorenjskim kolodvorom
Otroški voziček
dobro ohranjen, takoj celo ugodno prodam. Naslov i csrlasnem oddelku »Jutra*.
^ 10459
črnega škrilja
(plošč) prodam večjo množino. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 10973
Telegram
HMler-Bantel J. bilje karane ta prsa, Je edino ln najboljše sredstvo proti kaši ju. nahodu in prehlaje-nju. — Dobite ga T vsaki boljft trgovini. Priporoča «e A. Pokshofer. Graz: Wien — Zagreb. Tkalčiče-va ulica 27.	10478
Kdor nima stanovanja ali stavbnega prostora
naj se udeleži javne dražbe v nedeljo, dne 1. aprila 1928 popoldne ob 1 uri v Št. Vidu (Male Vižmarje) št. 1 — poleg državne in občinske ceste. — Na tej dražbi s« bo prodajale: 1.) Hiša s 3 stanovanji ter sadnim vrtom, v obsegu okrog 40 X 30 m' 2.) Velika nova zgradba, pripravna za delavnico ali s prezidki spremenjena v stanovanjsko hišo ter sadnim vrtom okrogle 40 X 39 m1 3.) Dve stavbni parceli, katerih vsaka obsega okroglo 1600 m' Dražbeni pogoji so vsaki dan na vpogled istotam.	10402
Restavracijo
dobro vpeljano prudam v sredini tagreba. radi pre. obiiega posla in napora — ker sem sama Naslov pove oglasni odde-lek »Jutra*
9899
Lokal s stanovanjem
oddam v predmestju Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10424
Brivnico
dobro idočo, v Mariboru, prodam po zmerni ceni radi družinskih razmer. — Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Brivnica* 10480
Trgovino
t mešanim blagom, dobro vpeljano, vzamem takoj v najem v mn4ii ali na de želi Mesečni promet najmanj 60—80 00(1 Din. Cenj dopise na podružnico Jutra v Celju pod ' značko »Dober promet*.	10347
Zakonski par
brez otrok, vzame gostilno na račun. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 10431
Nemška harmonika
naprodaj v gostilni Putrih, Dolenjska cesta.	10411
Stanovanje
3 sob, kuhinje in pritiklin oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Koloivorski okraj*. 10443
Stanovanje
oddam mirni stranki, ki plača najemnino za ž leti naprej. Obstoji iz 2 sob. kuhinje in shrambe — oddaljeno 25 minut od postaje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 10453
Sobo s kuhinjo
oddam T Koritkovi ul zastonj vpokojencu z ženo. brez otrok, katerega žena bi bila pripravljena prodajati na trgu in pomagati v vrtu. Pavel Šimenc, cvetličarna, Ljubljana, Sv. Petra cesta 33	10475
Prazno sobo
9 posebnim vhodom išče s 1 majem soliden uradnik Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Stanovanje V*.	10423
Sobico
s posebnim vhodom in elektriko oddam eni ali dvema gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
10451
Opremljeno sobico
čisto in tračno, takoj oddam dvema gospodičnama ali gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 10454
Opremljeno sobo
strogo separirano, oddam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*.	10394
Sobo s hrano
oddam gospodični. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
10465
Sostanovalca
boljšega, sprejmem v vso oskrbo v Skofji ulici 13 — parter.	10463
Sobo v Kranju
s hrano želi gospod s 1. aprilom. Ponudbe na poštno ležeče Kranj, Cemota.
10418
Solnčno sobo
s parketi, elektr. razsvetljavo, posebnim vhodom in lepim razgledom, oddam solidnemu gospodu. Nasiov v oglasnem oddelku Jutra.
10446
Opremljeno sobico
ali kabinet želim za takoj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Nujno 4*.
10471
<} rh R iT
Sp. Šiški, blizu stare cerkve, z vrtom p i o d a »Pcsredvalec*, Sv. Petra cesta 18.	10472
Hišo z gostilno
primerno tudi za trgovino, 3/, ure od Rog Slatine, tik cerkve in šole, gospodarska poslopja. 7 oralov posestva, obstoječega it 2 oralov vinograda. velikega sadovnjaka ostalo gozd in njive, prodam z inventarjem radi družinskih razmer pod zelo ugodnimi pogoji za 140.000 Din — Pojasnila daje Iv Vidgaj. Rog. Slatina.
Žaga in mlin
s posestvom prodam v zelo prometnem kraju v bližini Maribora Event dam tudi v najem Potreben kapital 60.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
10272
Enodružinsko hišo
z nekaj vrta, v dobrem stanju, v katero bi se vselil že 1. maja, kupim v Ljubljani ali bližnji okolici. Natančen popis z navedbo cene do 6. aprila na naslov: Ivan Ziegler. nad-uJitelj v pokoju, Turiška vas pri Slovenjgradcu
10425
Enonadstr. hišo
dvodružinsko, z	elektriko.
5 sobami in S	kuhinjami,
prodam. Naslov	pove ogl.
oddelek »Jutra*.	10441
Hišo z vrtom
kupim v Ljubljani ali Kranju v ceni do 70.000 Din. — Ponudbe na podružnico »Jutra* v Celju pod šifro Hiša*.	9978
Žejna in upehana sta naposled sedla na kup peska. Toda Debelinko je bil kmalu spočit. Skočil je na vrh kupa in — resk! se je pogreznil skozi pesek v nekaj mehkega. »Le s težavo je spet prilezel na dan. cOčka!» je vzkliknil. «Jajce! Ogromno jajce! Zdaj imava kaj jesti in piti!» A tisti mah se je začul osoren glas: «To bomo šele videli!»
2—3 opremljene Sobe s kuhinjo
oddam Naslon v oglasnem oddelku »Jutra*. 10474
Opremljeno sobo
solnčno in prostorno — z elektriko in vhodom iz stopnic, oditam na Bregu. Naslov T oglasnem oddelku »Jutra*.	10469
Sostanovalca
sprejmem ▼ sredini mesta. Prost vhod in elektrika. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	10467
Solnčno sobo
z elektriko, v sredini mesta oddam gospodu s 1. aprilom. Naslcv v oglas, oddelku »Jutra*. 10486
2 gospoda ali gdč.
event. tudi 2 dijaka sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 10483
Zračno sobo
lepo opremljeno, z elektri ko in posebrjm vhodom — poleg dram»lJega gledališča oddam takoj boljšemu gospodu Naslov pove ogla« oddelek »Jutra*. 10482
Solnčno sobo
s posebnim vhodom, z vso oskrbo ali brez oddam s 1 aprilom poleg obrtne 5ole — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	10484
Katera družina
dobrosrčna — bi sprejela krepkega dojenčka (deklico) za svojega? Ponudbe prosim pod »Dojenček* na oglasni oddelek »Jutra*.
10396
Hiromant
na zahtevo občinstva je prišel za kratko dobo v Maribor, hotel »Zamorc*. — V. Timotejev.	10417
n
O'
□
Doživeli boste čudež Slede dobresa blaga in zeiO nizkih cen. Kje in kedal? Pri edini trgov ni v Ljubljani, ki prodaja manufakturno in modno blago izkllučno le proti gotovini. Otvoritev jutri v SOBOTO DNE 31. MARCA Trgovska h?ša „Tr gav" LJubljana, Mestni trg št. 17.
o
cffi
ILJ
Pošljite naslov
podružnico »Jutra* v Schwarz. 10477
na Mariboru
Tihi kraj Ljubljane
Dvignite pismo.	10487
d llššš
Samostojna obrtnica
srednjih let, z nekoliko gotovine, se želi poročiti z državnim uslužbencem istih let.— Le resne ponulbe s siiko na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Srečen zakon*.	10427
Psa dobermana
proda Ivan Ramovž, gostilničar, Stožice 51, p. Ježica 10485
2 jazbečarja
sta se zatekla Shranitelja naprošam, naj jih proti nagradi odda na nasiov, ki ga dobi v oglasnem oddelku »Jutra*.	10449
Znižujemo cene
vsem vrstam
čevljev
Opozarjamo na to vse velikonočne ku-povalce čevljev. — V zalogi vsakovrstni čevlji za dame, gospode in otroke.
«Doko» Iv. Čarman, Prešernova ulica 9, dvorišče.
jOOOOOOUUUOUOOUUUCTMOOOra^
Tri-sobno
stanovanje
v mestni hiši na Ahacljevi cesti
zamenjam za manjše stanovanj« istotam. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Le stranki mestne hiše«.
45letna vdova
želi znanja z inteligentnim samcem. Dopise na podružnico »Jutra* T Celju pod »VijoUca*.	10433
Zadovoljnost 34
Dvignite pismo.	10435
Vedno mislim na te
iščem te dragi, kličem in stegam roke, da te obvar-jem vsega hudega! — Po-ljubljen zlati moj! Liljana.
Prestrašena sta se palčka ozrla in sta zagledala tretjega palčka, črnega kakor smola. Kar groza ga je bilo pogledati i njegovimi divjimi očmi in belo brado etapa isto-rija!» je zagodrnjal. cPotrla sta aoju jajca, ki moram jaz paziti nanje. Ali nio bo zdaj ošteval!» — cTedaj ostaneva tu in poveva noju. da je najina krivda.* je rekel kralj. In ker sta bila lačna, jajca pa ni bilo moči zaceliti, sta ga pričela jesti.
Gospodična
v starosti 19 let. 6iste preteklosti, se leli setnaniti t inteligentnim gospodom, t starosti 21—26 let. — Le resne ponudbe t sliko na oelasni oddelek »Jutra* pod šifi* cPoznejša žeaitev*
10426
Dotični gospod
kateri mi Je vzel nemSkega ovčarja (psico), naj jo ta-kcj vrne. Poje, Sv. Petra cesta 25.	10464
Za premogovnik „3erma" a. 8., sprejmem:
za nove revirje, katere otvorimo:
1 glavnega nadzornika
in
2 nadzornika (štajgera)
z daljšo prakso in dobrimi -priporočili. Prednost imajo oni, ki so delali pri premoKokopu.
Interesenti naj pošljejo svoie prošnie s oozoii: Direkciji rudnika »JERMA« A. D.. Pirot. poštnoležeče.
Javna zahvala.
Nenadoma me ie zagrabila težka bolezen. Stal sem že skoro z obema nogama v grobu. Iz njega me ie potegnila s svojo zdravniško vedo in prakso gospa dr. Valerija Strnad, okrož. zdravnica v Železnikih. Ohranila me ie ljubi družinici. zato si štejem v dolžnost, da se ii na tem mestu javno zahvalim. Blagor okolici, ki ima tako zdravnico. Za vso pomoč se zahvalim tudi njeni asistentki gospodični Mariji.
V Železnikih, dne 27. marca 1928.
JAKOB PRIMOŽIČ, čevljarski mojster.
3eee®eo®eeeee®0®©ee®€
0496 -enlkl	984Z Ta unea rf.	»ms^*. _--------- -	«-	-	__.
Urejuje Davorin Ravljea Izdaj« t, Konzorcij >Jutr» Adoli Ribnikax. Ta Narodno dskamo dd. kot dakarnarj, Pr«, Mofek. Z. Inscr.ml <W Je odgovore« AJo^ Nov* V* - l*>