199. šfevillia.
V Ljubljani, i torek. 31. avgusta 1915.
XLV1I1. leto.
»Slovenski Narod* velja v Lfnblfani
na dom dostavljen:
celo leto naprej pol leta „ Četrt leta „ m. mesec „
K24-—
• 6--
- 2-—
v upravništvu prejeman:
celo leto naprej • , • •  K 22*—
pol leta     „ . . . •   . 11*—
četrt leta    „ .....5'50
na mesec   „ • •  • •   • 1'90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vrsčajo. KsGdii!stvo c Knailova Ulica št 5 (v pritličju levo j telefon Št 34.
I&haja vsak dan zvečer izvzemal nedelje ln praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Rd večjih insercijah po dogovora.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t cL, lo je administrativne stvari.
——— Posamezna številka velja 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiske roa" telefon št 85.
.Slovenski Narod* velja pO posti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej • K 25*—
pol leta     „      „   • .
četrt leta   „      m   « «
na mesec   M       m    • .
13-—
6-50 2-30
za Nemčijo: celo leto naprej      . . • K 30--za Ameriko in vse druge dežele celo leto naprej  • • • • K 35.-
Vprašanjem glede inserafov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Upravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica št 5, telefon št.85*
Vojna z Italijo.
ARTILERIJSKI BOJI NA PRIMORSKI FRONTI. — NEIZPREMENJEN POLOŽAJ NA KOROŠKEM IN TIROLSKEM.
Dunaj, 30. avgusta. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče.
Včeraj so Italijani na celi primorski fronti vzdržavali artiljerijski ogenj menjajoče jakosti. Na več točkah se je poskušala njihova pehota približati ter izvršiti manjše napade, pa je bila kakor vedno odbita.
V koroškem in tirolskem obmejnem ozemlju je. položaj neizpreme-njen.
Namestnik načelnika generalnega
štaba pl. H 6 f e r, fml.
• * —
Italijani pregnani s Stilfserskega sedla.
Iz Inomosta poročajo, da so bili v zadnjih bojih Italijani popolnoma pregnani s Stilfserskega sedla, tako da je sedlo popolnoma v naši pose-sti.Naše čete so jih pregnale in vzele tudi goro Scorlutto, ki obvladuje višine sedla. Tako se je spremenil vrh treh jezikov, ki je tvoril mejo med Tirolsko, Švico in Italijo, spremeni v \rh dveh jezikov.
Dolina Strigno v naši posesti.
Iz Inomosta poročajo: O zadnjih bojih na prelazu Tonale. ki bi se bili skončali po poročilu Cadorne z uspehom Italijanov, imamo sedaj to - le poročilo: Od najvišjega poveljstva na Tirolskem se uradno razglaša: Dolina Strigno ob Tonale je vsa v naši posesti, istotako tam se nahajajoče barake. Sovražnik je bil dne 25. avgusta ob cesti Tonale pri svojem napadu vržen popolnoma čez mejo.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 29. avgusta. Iz vojnopo-ročevalskega stana. Poročila sovražnih generalnih štabov. Italija, 27. avgusta. — Dne 25. avgusta so se odigravale znova drzne operacije na sneženih višinah skupine Adamello. Medtem ko so naše čete demonstrativno prodirale na višinsko planoto Tonale in zadaj na pobočjih, so šle gorske čete čez ledenik Pisgana in napadle pozicije na prelazu Lago Scuro in Coarno di Vedele, katere je imel   sovražnik   močno zasedene.
list^vljal se je trdovratno, slednjič smcTga pregnali in zasledovali, nakar so se naši polastili vrha. Zvečer istega dne so metali naši hidroplani v ugodni svetlobi polne lune bombe na skupino fortov v Rivi, so se odtegnili srečno ognju cdbijalnih baterij in se vrnili nepoškodovani. V Val Sugana je obstreljevala sovražna artiljerija Borgo, navzlic temu, da so naše čete pri svojem zmagovitem prodiranju pred kratkim namenoma opustile, da bi zasedli ta močno obljudeni kraj in so ostali na gorovju okoli. V gorenji dolini Cordevole narašča silovitost artilerijskega dvoboja. Sovražne baterije so trdovratno še nadalje obstreljevale civilno bolnišnico v Pieve di Linnalonge in napravile tam znova težko škodo. Nato so začele naše baterije obstreljevati Arabbo in Čherz, kjer smo videli živahno gibanje čet in avtomobilov in kjer je bilo naznanjeno tudi bivanje artiljerije. Arabba je postala žrtev ognja. Na Kraški planoti je obstreljeval sovražnik, ko je zapazil, da so naše čete zasedle neki gozdič na cesti Zdravšč:na-Sv. Martin, močno ta gozdič, nakar so njihove čete pričele napad. Sledil ie divji boj moža proti možu, ki je končal z begom sovražnika, dočirn so naši utrdili ugrabljeno pozicijo.
Napačna italijanska poročila.
Dunaj, 30. avgusta. (Kor. urad.) Italijansko generainoštabno poročilo z dne 21. avgusta trdi, da je brodovje avstrijskih letalcev vrglo 14 bomb na mesto Videm, ki so ubile pet oseb, med njimi eno ženo, enega dekleta in tri orožnike ter poškodovale tudi privatne hiše. To poročilo je tendenci-jozno. Avstrijski metalci so metali v Vidmu bombe na kolodvor in na tehniški institut, torej na poslopja, ki služijo vojaškim namenom. Italijansko generainoštabno poročilo z dne 24. avgusta trdi, da so se Italijani polastili doline Strino ob Tonalu in tam zavzeli osem barak. O daljnjih dogodkih je italijansko poročilo doslej temeljito molčalo. Ni torej ne zanimivo, če se pribije, da so se boji v dolini Strino drugače zasukali, kakor je razvidno iz italijanskega poročila. Naše čete so vzdol Tonale - ceste napadajočega sovražnika vrgle dne 25. avgusta popolnoma čez meio nazaj. Dolina Strino ob Tonalu je popolnoma v naši posesti; prav tako tudi ondotne barake.
»VZPRIČO RESNICE.«
Poslanec Ciccotti Je priobčil v listu »Avanti« č!anek pod naslovom: »Vzpričo resnice-s v katerem pravi:
»Oni, ki so mesece in mesece pronovedovali vojno, se pritožujejo sedaj, da se vrši prodiranje prepočasi; pozabljajo pa, da so bili oni neodgovorni, da so se obvezali, pričeti triumfalni pohod, ki ima trajati le par mesecev. Seda] se zvijajo hinavsko, da je neizbežno počasno prodiranje previdnost in potreba. Mi se ne bojujemo samo prati enemu sovražniku, ki je izborno oborožen m opravljen, ki je ojačen materijalno in moralno vsled uspehov v Rusiji, mi se bojujemo tudi proti goram, kjer ne moremo izrabiti svoje številne moči. Borimo se kakor v koridoru, kjer ne koristi nič, tudi ako nas je sto, če je spredaj prostora le za dva. Mi se bojujemo kot tihotapci in pri vsakem težko izvojevanim uspehu gre za dobiček par stotin metrov. Zakaj nai ne bi izvedeli naši ljudje, da se borimo že tri mesece s sovražnikom, ki razpolaga z velikimi silami in z artiljerijo brez primere? Naša vojna bo dolga in težka. Izve naj naše prebivalstvo: samo od kakega nepričakovanega diplomatičnega udarca moremo pričakovati konca.
IZ CNEVMKA NEKEGA ITALIJANSKEGA OFICIRJA.
Graška »Tagespost« prinaša iz Chiassa zanimive izpiske iz dnevnika nekega padlega italijanskega oficirja, sina uglednega italijanskega književnika. Sin je bil stotnik. Omenjeni oče je izgubil v vojni z Avstro - Ogrsko že 5 sinov.
Iz dnevnika posnemamo:
Vkoraka nje Italijanov v C o r t i n o.
»Prebivalcem, kar jih je bilo sploh ostalo, smo zaklicali »Evvrva F Italia!« potem »Evviva Savoia!« nato »Evviva F esercito italiano!« Nobenega odgovora. Ko smo zahtevali odgovor, so nekateri kvečjemu ramena zmajali, drugi so stali tu in molčali kakor malčki. Imel sem nalogo, govoriti s kuratom, ali ni mi hotel seči v desnico, rekel je, da prebivalstvo nas ne more smatrati za prijatelje in zahteval je, naj že vendar enkrat neha posiljevanje žen in deklet in imenoval je žrtve. Poročal sem polkovniku. Prijeli so kurata in uvedli preiskavo. V gostilni »Croce bianca« sem poizvedoval po vzrokih, zakaj se tako obnašajo proti nam. Rekli so: Nam se godi dobro v Avstriji, čeprav smo   Italijani, Nemci
ljubijo Cortino, prav ker držimo z Avstrijo, ako bi prišli pod Italijo, bi ne bilo več tujcev k nam in mi bi bili ruinirani. Mislim, da ti avstrijski Italijani nas sovražijo. Sicer govore še italijansko, po bistvu pa so že Nemci .. .
Napad na Schluderbach.
Naš bataljon gre prvi. Pri kilometru 12 nas obsujejo streli. Moja stotnija je decimirana. Ostali prosijo, naj se vrnemo. Nespametno bi bilo, še dalje prodirati. Vidim, da imajo prav; vidim, da ima sovražnik zasedena pobočja Monte Piano. Kako to mogoče? Ta del gore je italijansko ozemlje Šest tednov pred izbruhom vojne sem bil tam gori kakih 20 dni in poročal sem, kako lahko bi se od tam napadlo in odbilo Avstrijce. Kako le so prišli gor sovražniki, kako so mogli zakopati svoje težke topove tam na italijanski strani? Ko to premišljujem, vidim kar nakrat, da sem sam s svojim slugo, ostali so se umaknili. Pride adjutant z ukazom: Naprej do kraja Landro za vsako ceno! Kako? Jaz sam s svojim slugo? ... Zvečer vojni svet, slabo razpoloženje, tri može moje stotnije naj se ustreli. Rešim jih, govorim kar morem. Že skozi dva tedna se obeča vsak dan kakšno streljanje, ustreljen pa ni bil še nobeden. Maši alpinci so elitna četa .. . tako pravijo.
Juriš na Monte Piano.
Avstrijci morajo del! Škandal je to — tako je kričal general — da je mogel nam sovražnik vzeti ta hrib. Tudi mojega slugo so mi ustrelili. S 15 možmi od cele stotnije sem se vrnil. Avstrijci so triumfirali. Od našega polka jih je pustilo življenje na pobočjih te gore nad 2000.Časniki naši pa poročajo, da prodiramo proti Toblachu. In tod okoli štejemo nad 20.000 mrtvih, ranjenih in pogrešanih . . .
Moral sem za kazen v Arabo. — Odšel sem od tam v Valsugano, kjer je bila moja stotnija zopet skoro vsa poražena.
Na Krnu.
V dnevniku 30. julija piše: »Solze sem prelival, ko sem videl pred seboj truplo enega mojih vojakov. Ustrelil sem ga, ko je prosil: »Gospod stotnik, za božjo voljo, jaz ne morem več in tudi nočem več. Moja žena in moji otroci imajo pravico do mojega življenja. Že osem mesecev nimam nikakega glasu od njih. Moji tovariši so mrtvi, pozicije ne moremo držati . . .« Moja krogla ga je zadela. Kazal je boječnost, moral sem ga ustre-
liti, ko smo se bližali jarku, v katerem je trohnelo na stotine trupel italijanskih vojakov. Nikdo ne more vzdržati tega smradu. Vsi beže. Tudi vse druge bi bil moral ustreliti. 72 mož sem pripeljal nazaj. Tako se je godilo tudi drugim stotnijskim poveljnikom . . . Kdaj vendar spozna naša vlada, da vsak poskus, vzeti sovražniku njegove skrbno pripravljene pozicije, zahteva hetakombe italijanske krvi.
Dne 4. avgusta je zadela stotnika krogla.
POBITOST V ITALIJI.
Razpoloženje v Italiji je jako klaverno. Vsa poročila, ki prihajajo iz Italije, zatrjujejo, da vlada po-vsodi razočaranje, ki je porodilo velikansko nevoljo proti Cadorni in proti vsem onim,ki so tako goreli za vojno z Avstrijo in obečali, da bi italijanska vojna trajala kvečjemu par mesecev, v katerem času pa se Italija izdatno poveča, dobi avstrijsko Primorje, Tirolsko, in njena moč bi segla kdove še kam čez Savo. Ali kar so obečali visoki gospdje po listih, kar se je razlagalo za gotovo stvar po shodih, vse to se ni obistinilo in kakor kaže položaj, se ne obrsti^ ni nikoli.
V Italiji sedaj s strahom in trepetom slede dogodkom na ruskem bojišču, kjer so padale velike ruske trdnjave, kakor si tega ni nikdo predstavljal. Italijanski listi, na čelu njim »Corriere della sera«, tolažijo občinstvo in obečajo preobrat, ali občinstvo v Italiji, ki se sicer da lahko preobrniti v svojem mišljenju, sedaj ne veruje nič več in odklanja taka-le prazna tolažila. Množe se odporni glasovi, množica protestira in po Milanu vpijejo delavci: »Dol z vojno!« V Milanu je bilo prišlo že do velikih demonstracij, o katerih se seveda nič ne poroča, in katere vduši policija in vojaštvo, ali poročila o njih prineso potniki v Švico. Izmed listov je samo »Avanti« oni, ki si upa izreči kako pametno besedo, ki poroča pošteno, prebivalstvo sega po tem listu, dasi ima časih bele cele kolone, katere je čital samo cenzor.
Sedaj pisarijo italijanski listi, da hoče Italija poslati svoje čete v Solun in da od tam zaplete balkanske države v vojno, nahujskala bi Bolgarijo proti Grški, ali pa Grško proti Bolgariji, potegnila Romunijo v bojni ples in v družbi s Srbijo bi napadla Avstrijo na kaki občutljivi točki — seveda je odprto vprašanje, kako spravi Italija brez velike nevarnosti svoje čete v Solun ali v Malo Azijo.
LISTEK.
Odvstnikova skrivnost.
Angleški spisal J. K. L e y s.
(Dalje.)
»Če bodete vpeljali tak običaj, se bodo prihodnjič pri otvoritvi kake oporoke zbrale vse čenčave ženske iz cele grofije,« je rekel gospod Proudfoot, a če je hotel napraviti dovtip, ni imel uspeha, ker se ni nihče zmenil za njegovo pripomnjo.
Župnik Bruce je zapustil sobo, a se je že čez nekaj trenotkov povrnil sam ter sporočil, da njegove hčere ne bo.
»Nič ne stori,« je izjavil odvetnik in položil na mizo dokument.
»Tc je zadnja volja sira Rikarda Boldona,« je naznanil odvetnik. »Spisal sem jo po njegovem naročilu malo dni pred njegovo poroko in podpisal jo je malo dni po svoji poroki.«
Počasi in slovesno je potem od-.Vetnik prečital oporoko sira Rikarda
Boldona. Oporoka je določala več volil: pettisoč funtov Frederiku Bol-donu, po dvatisoč funtov pa izvršil-cema oporoke Gilbertu Fanshaveu in Jonasu Proudfootu. Vse ostalo premično in nepremično premoženje pa je bilo določeno na dosmrtni užitek lady Adi Bol donovi s pripomnjo, da preide po njeni smrti v neomejeno posest zapustnikovih zakonskih dedičev, oziroma njihovih pravnih naslednikov.
»Nadaljujte,« je zaklical Frede-rik Boldon z glasom, ki je razodeval njegovo veliko razburjenost.
»Prečital sem vse,« je hladnokrvno odgovoril odvetnik.
»Potem prečitajte dopolnilo, katero je napravil moj stric«
»Dopolnila nimam nobenega.«
»Če ni dopolnila, je pa narejena nova oporoka. Kje je ta?,«
»Če obstoji pozneje narejena oporoka, potem je seveda pričujoča oporoka neveljavna,« je hladno kakoi prej rekel odvetnik in je mirno pogledal razočaranemu netjaku Ri-kardu Boldonu v obraz.
»Nova oporoka je narejena,« je srdito  vzkliknil  Frederik Boldon
»To vem zanesljivo. Govoril sem s svojim stricem — saj vam je znano, da je bil Rikard Boldon moj stric — še pred dvema mesecema. Takrat mi je izrecno povedal, da mu je žal, kako je v svoji prvi oporoki odločil glede svojega premoženja. Rekel mi je pa tudi, da napravi dopolnilo svoji oporoki ali pa popolnoma novo oporoko in sicer tako, da postanem jaz, njegov sorodnik in zakoniti dedič, lastnik glavnega dela njegovega premoženja. Trdim, da je ta nova oporoka narejena in zahtevam, da pride na dan. Kje je ta oporoka?«
»Pozabili ste, gospod,« je dejal odvetnik, »da še ni odprta ne pisalna miza mojega pokojnega klijenta, niti njegove omare. Eden mojih pisarjev je vse zapečatil.«
Odvetnik Feliks se je na to obrnil k izvršilcema oporoke in je dejal:
»Če sta gospoda zadovoljna, da vse odpečatim, se to lahko takoj zgodi. Morda najdemo tako oporoko, kakor nam jo je označil gospod Boldon.«
Izvršilca oporoke sta takoj pritrdila temu nasvetu, na kar je odvetnik odpečatil omare  in pisalno
mizo. Pričo vseh navzočih je odvetnik pregledal vse, kar je našel, zlasti natančno vse papirje, toda našlo se ni ne dopolnila ne nove oporoke.
»To je nečuveno,« je besno zakričal Frederik Boldon, ko je bilo preiskovanje končano in je s pestjo udaril po mizi. »Prepričan sem popolnoma, da je stric napravil novo oporoko in prepričan sem tudi, da je ta oporoka, ker je ni najti, ali ukradena ali pa uničena.«
Frederik Boldon je pri teh besedah tako izzivajoče in žaljivo gledal odvetniku Feliksu v obraz, da so se vsi zganili in je odvetnik takoj čutil, da tega ne sme prezreti.
»To je preveč, gospod,« je vzkliknil odvetnik. »Učakali ste sicer bridko razočaranje in zaslužite, da se vam kaj izpregleda, ali vse ima svoje meje.«
NavzoČniki so Feliksu pritrdil: in izvrševalca oporoke sta se potrudila, da ublažita nastalo nasprotje.
»Moj pokojni prijatelj Rikard Boldon,« je dejal sir Gilbert Fansha-ve, »je svoje prvotno mnenje, izrečeno v oporoki, morda premenil, a lahko je mogoče, da je svoje novo
mnenje pozneje zopet opustil. Saj mu ni nihče branik«
»Ne verjamem in ne verjamem, da bi bil moj stric opustil svoj namen, postaviti mene za dediča in zato ne priznam in ne priznam oporoke, ki je bila tu prečitana,« je jezno izjavil Frederik Boldon in porogljivo pokazal na oporoko, ki je ležala na mizi. »Storil bom takoj vse potrebne korake, da bo ta oporoka razveljavljena,«
»Zdaj ste govorili, kakor govore razumni ljudje, če se smem tako izraziti,« je s tihim posmehom rekel odvetnik Feliks. »Prav z veseljem sem tudi pripravljen prevzeti zastopstvo lady Ade Boldonove in izvr-šilcev oporoke — če gospoda sprejmeta to dolžnost.«
Fanshave in Proudfoot sta se sicer nekaj spogledovala pa naposled sta vendar izjavila, da prevzameta dolžnosti, ki jima jih je v oporoki naložil pokojni prijatelj. Frederik Boldon je videl, da nima v tej hiši ničesar več opraviti in se je s prihodnjim vlakom odpeljal v London. Odvetnik Feliks mu je sledil z večernim vlakom.
(Dalje prihodttji&l
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 31. avgusta 1915
štev.
V Italiji narašča število onih, ki tpavijo:Kako ponosno bi stala danes V svetu Itatija, ako bi se bila oklenila centralnih držav in bi ne poslušala abotne politike vlade in kralja. In kralja, poudarjamo — italijansko ljudstvo sprevMeva, da je mali kralj velika nesreča za Italijo.
Beda rase od dne do dne, industrija počiva, izvoza sočivja ni, pomanjkanje se čuti povsodi. Kdor more, zapusti Italijo, zlasti premožnejši sloji silijo z vso močjo ven iz teh razmer, ki pomenijo katastrofo za Italijo.
ČASNIKARSKI BULLET1N NAMESTO REZULTATOV.
Italijani polemizirajo, ker ne morejo izkazati rezultatov. Celo dolgo izjavo je poslala v svet »Agen-cia Stephani« v Rimu. Ta izjava naj bi dokazala, kako Italijani napredujejo, v resnici pa kaže le, da niso dosegli nfkakih znatnih uspehov. _
»Agencia Stephani« pravi: »V Avstro - Ogrski in Nemčiji se predvsem z ozirom na nevtralne države tira živahna kampanja z namenom, da rezultate, ki jih je Italija dosegla ,v tej vojni, zataji, ali pokaže, da niso nič vredni. Proti tem trditvam treba nam navesti sledeča nepobitna dejstva:
Avstro - ogrska armada se bori povsem na defenziven način ob celi operacijski fronti. Njene redke ofenzive so ali povsem omejene, ali obstoje v tem, da armada poskuša dobiti nazaj izgubljene pozicije. Jako mpčne meje, ki so povsodi opremljene z vsemi vrstami zaprek, katere so, kakor znano, tudi od narave same utrjene, so malone povsodi prekoračile naše čete. Takoj po napovedi vojne se je polastila italijanska armada sedaj z zmagovit, boji sedaj zopet z udarcem svojega meča številnih in važnih pozicij z one strani meje Trentina in Cadore, premagav-ši tako jako nepovoljne predpogoje meje, ki je bila leta 1866. vrejena izključno na korist Avstrije . . .« Nato navaja višine in doline na Tirolskem, katere bi bili zasedli Italijani. Same neznatne reči.
O črti na Soči piše: O črti na Soči, kjer so se bile sedaj v prvi vrsti razvile naše najglavnejše ofenzivne akcije, treba posebno govoriti. Avstrija je bila prisiljena,da v vzhod-nji Furlaniji zapusti široko področje, ki bi bilo po svoji prirodni konzistenciji jako dobro za obrambo in se je omejFIa na to, da zasede od davna utrjeno linijo ob Soči. Poleg tega ima Avstrija srečo, da je med njeno m italijansko vojsko brza reka, preko katere ni prehoda, kjer časih pride hitro povodenj in ob kateri ima dobro opremljenih, veljavnih gorskih pozicij, kakor je to tudi izjavil nadvojvoda Evgen v svoji proklamaciji na čete. Italijanske čete so pa vendar medtem prekoračile Sočo. V vseh, v vojnem pogledu važnih krajih, kakor v Kobaridu, v Plaveh in ob celem dolenjem toku reke Soče in ob Gradišču, si je italijanska vojska izvo-jevaia prehod, odbivši do trikrat po vrsti v hudi borbi sovražnika in boreča se z nepričakovano povodnijo. Kakšne so te zapreke, katere je premagala italijanska vojska, mora biti znano vsakemu, ki pozna geografski položaj teh krajev. Ko je šla italijanska vojska Čez Sočo, jej je ostal v zaledju ta nevarni in nestalni element, pa se je vendar lotila osvajanja terena na levem bregu. Ob gorenjem toku reke Soče smo vzeli sovražniku največji del gorske skupine Krna. Tolmin smo obkolili in izpostavljen je ognju našega topništva. Dalje proti jugu, med Tolminom in Gorico, smo si uredili močno oporišče v Plaveh, kjer naše čete, ki so šle v bol s smelostjo, ki je iznenadila naše nasprotnike, čuvajo naše mostove na levi obali neprestano odbijajoč protinapade sovražnika. Pred Gorico so močne pozicije, katere ima sovražnik na desni obali Soče še v svojih rokah, ogrožavajoč naše čete, ali te se jim približujejo celo do nekoliko stotin, časih že le do par korakov. Kakor poroča sovražno časopisje samo, naše streljanje često dosega goriške hiše.
Ali mesto, kjer je italijanska ofenziva dosegla še večje uspehe, je bila višina Krasa, ki je najmočnejša obramba okoli Gorice. Tukaj so naše čete tekom nekaj tednov zavzele najprvo obronke gradiščanske višine do Tržiča in to v jurišu, potem so potisnile močno sovražno obrambno črto na isti planoti tja od Selc - Sv. Martina do Monte dei sei busi in do višine tržiške. Kasneje so prodrli skozi druge sovražne pozicije in napredujejo res polagoma ali neprestano z napadi na obrambne črte sovražnika, ki se vrste ena za drugo . . .« — Nato »Agencia Stephani« hvali italijanske vojake, kako so hrabri, drzni, požrtvovalni, poudarja, da so uspehi znatni in da ofenziva gre dalje svojo pot in napreduje. Milostno priznava, da so hrabri tudi sovražniki... j
No, bilanca italijanskega bojevanja doj&edaj se bere prav čedno v po- 1
ročilu «Agencie Stephani« seveda. Njihove uspehe, kar jih imajo res, je vendar priznal nas generalni štab v svojih poročilih sproti, Italijani pa zatajujejo potom svoje agencije »Stephani« kar tri velike bitke ob Soči, katere so Italijani izgubili in ki so jim povzročile velikanske izgube. Opaža se v poročilu tudi to, da ni niti besede o velikem navalu na Nabor-jet, ko so vendar italijanski listi bob-nali v svet, da so te morda najmočnejše naše utrdbe zavojevane po italijanskem topništvu! — Italijanska ofenziva je bila končno vendar osredotočena okoli Gorice in ne ob tirolski meji. Poglejmo na zemljevid in videli bomo, kaki so »uspehi« Italijanov. Ako vzamejo Gorico in Trident, potem naj govore o prvih svojih stra-tegičnih uspehih in o zmagah. Pa še potem bi bil rezultat dolgomesečnih naporov več kakor skromen.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
Preko Lugana poročajo, da je nastal med Salandro in Sonninom spor radi napovedi vojne Turčiji.
V Milanu so zborovali železoliv-ci in so sklenili, skupno z drugimi delavskimi kategorijami generalni štrajk, ako tovarnarji ne ugode njihovim zahtevam.
Italijanska vlada je odredila obli-gatorično cepljenje koz na vsem vojaštvu.
V bojih ob Soči je bil italijanski general Rostagno težko ranjen.
»Tribuna« poroča iz Vidma: Mornarji z ladje »Amaiii«, ki so se rešili, se bojujejo sedaj na Krasu, da ne ostanejo brez dela. Prideljeni so k tODničarjem.
*
VOJNA S TURČIJO.
Lugano, 30. avgusta. »Informa-zione« priobčuje: Nekaj dni že se govori o nekem kraljevskem dekretu, ki bi se tikal aneksije Dodekane-za po Italiji. Z merodajne vesti se ta vest ne potrjuje pa tudi nedementira. Kakor je bilo nam sporočeno, gre tu za kočljivo vprašanje, o katerem se niti govorilo ni v ministrskem svetu. Gotovo je, da se je Italija že pred vojno napovedjo Turčiji dogovarjala z balkanskimi državami glede Do-dekaneza.
Iz Budimpešte, 30. avgusta. En-ver paša je izjavil carigrajskemu dopisniku lista »Az Ujsag«, da z vojaškega stališča ne pomeni dosti, ako Italijani izpopolnijo angleške in francoske Čete. Nam je precej vsejedno, kake uniforme imajo napadajoči vojaki. Italija je dosegla s svojo intervencijo, da kmalu več ne bo mogla držati Tripolisa. Tripolitanci sovražijo Italijane, Senusi nameravajo vse uničiti, Italijo čaka tam nova Abesinija. Vem, da se govori o tem, da se Italijani izkrcajo v Mali Aziji, ali tudi mi smo pripravljeni na to. Zavezniki Turčije se niso varali.ved-no le njihovi sovražniki, ki ne morejo »doseči nikakib uspehov. V resnici Italija nikoli še ni zmagala in tudi sedaj ne bo.
London, 30. avgusta. (Kor. urad.) »Temps« poroča iz Kaira: Od pristojne strani se poroča, da koraka veliki Senusi na čelu kakih 10.000 mož, ki so oboroženi s topovi in strojnimi puškami in katere vodijo nemški in turški oficirji, proti Tripoli-taniji. Italijanska vlada je poslala ojačenja v TriDolis.
Iz goriške fiojae črte.
V vinogradu  pod . Sv. Gabrijelom nad Gorico. Bujno zelenje krog mene. Sočnato grozdje visi po braj-dah. Toliko je letos zarodila trta, kot že mnogo let ne. Grozd visi pri grozdu; že so oni deli, ki so obrnjeni proti solncu, lepo rdečkasti,   še malo Časa in jagode bodo prenapolnjene s sokom, ki ga je trta izsrkala iz zemlje in ki ga solnce s čudotvorno silo preroja v sladki nektar. Figovo drevo se s svojimi temnozelenimi, velikimi listi bahato šopiri konec brajde in skrbno skriva presladki sad. Pod seboj vidim težko obloženo češpljevo drevo. Tudi breskev, ki je med našim sadjem najbolj muhasta, je letos toliko zarodila, da silijo veje k tlom. Skoro smešno izgleda to: Tako tanka vejica, malo debelejša kot slama, pa oskrbuje sok za štiri, pet rdečka-stobelih, kot pest debelih breskev. Posebno prepolno imamo tu letos jabolk. Kot bi nas hotela narava s silo vezati na rodna tla, toliko darov nam donaša letos. Kmalu zakraljuje jesen; polne bodo shrambe sadja in v kleti bo skrivnostno vrela sladka rebula, se čistila in prerajala. Bogato bo plačilo  vinogradniku. — Da, letos nas je dobro nebo izredno obdarilo m ravno letos leži verolomni Lah nedaleč od tu zakopan v zcmljo.Skušam ugledati vsaj eno živo bitje na hribčku, kjer stoji vas  Št. Ferjan. Nič; okoli hiš tam vrh griča rijejo granate, dvigajo v zrak rujavi  dim, trikrat višje nego je bil vitek  zvonik vrh grička. Vedno je bil lepo pobeljen s kupolo živordečo, daleč naokoli se
ga je videlo. Izginila je živordeča kupola, stoji še par metrov zidovja. Alt so zajokali zvonovi, ko je udarilo jeklo in svinec pod line in ko so s strašno silo butnili na trg sredi vati. Izza grička na desni se vali gost dim. Najbrže je granata zažgala senik. Tudi pod Gorico na desno od Št. Andre-ža nekaj gori. Do tu vidim plamen, časih več, časih manj. Prav nemirno postaja. Na solkansko polje padajo granate, tudi Sv. Gabrijel jih dobiva v rebra, Štejem ena, dve — seštel sem jih oseminosemdeset. Niti 200 metrov tu nad mano ni udarila v zemljo; kamenje, zemlja, vejevje leti po zraku. Ko je prva žvižgala tu čez, se je neki kmetic tu pod mano, ki je pobiral češplje, skril pod lestvo. Čeravno me je pretresla mrzlica pri tem prvem sunku, ki ga je dobil Sv. Gabrijel, sem se moral nehote smejati. Skril se je pred granato za lestvo, ki je bila prislonjena na vrh češpljevega drevesa! Že par dni sem bombardirajo Lahi v presledkih pot, ki vodi iz Solkana proti Sv. Gori. Streli, ki so bili malo prej namenjeni Sv. Gabrijelu, udarjajo sedaj nad solkanskim mostom. Grozno odmeva to grmenje v skalnatem Sabotinu. Zdi se, kot bi se utrgala velikanska skala, da, kot bi se utrgal cel vrh in da to sedaj vse skupaj bobni proti Soči. Naši topovi odgovarjajo. Cela dolina pod mano bobni. Tam od Dobrdobske planote prihaja hrumenje. Rob Krasa je zavit v belo meglo. — Dan se nagiblje h koncu. Solnce, ki je že zašlo, obroblja višine, ki branijo Gorico zahodno s škrlatastordečo barvo. Nepopisen prizor se nudi očem: tam na onih gričkih kljubujejo naši junaki, ki jih pozna sedaj cel svet, premočnemu sovražniku, solnce pa jim vsak večer
VSI RUSKI NAPORI, SE USTAVITI  PRODIRANJU   NAŠIH ARMAD V VZMOĐNJI GALICIJI SO ZAMAN.
Dunaj, 30. avgusta. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče. Armade generalov Pflanzerja, Baltina in Bothmerja so prodrle včeraj do Strype. Sovražnik je v raznih odsekih ozemlja poskušal zajeziti naše zasledovanje, bil pa je povsodi pognan nazaj; zlast! trdovraten odpor smo morali streti ob dolenjem potoku Koropiec. Čete generala von Bobni - Ennollija so vzhodno od Z!o-czowa in na črti, ki poteka od Bialv-kamna čez Toporow proti Radzie-chov/u zadele na močno zasedene pozicije. Napadle so sovražnika ter ga na številnih točkah fronte porazile.
V Volhiniji so pridobile naše, proti Lucku pritiskajoče čete, zopet na prostoru. Iztrgale so sovražniku Svinjuhe in druge trdovratno branjene kraje.
C. in kr. čete, ki se bore v B|e-lovješkl pušči, so premagale Ruse pri Serešovu ter jih jih zasledujejo proti Pružanom.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Ji 6 f e r, fml. *
NEMŠKE   ČETE    SE BLIŽAJO GRODNU. — RUSI PRI PODUBNU ZNOVA PORAŽENI.
Beroiki, 30. avgusta. (Kor. urad.) WolfiOv urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 30. avgusta.
Vzhodno bojišče.
Armadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga.
Čete generala von Belowa se bore za mostišče južno od Friedrich-stadta.
V bojih, vzhodno od Njemena, je dospela armada generaiobersta von Eichhorna v okolico severo - vzhodno od Olite. Vjela je nadaljnih 1600 sovražnikov in osvojila 7 topov.
V smeri na Grodno smo vzeli v naskoku Llpsk ob Bobru, prisilili sovražnika, da je zapustil ods#k Sidre ter prekoračili Sokolko. Vzhodnji rob gozdov, severo - vzhodno in vzhodno od Bjelostoka, ]e na več točkah dosežen.
Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega.
Ob Bjelovješkem lesu se borimo za prehod čez gorenji Narev. Nemške in avstro - ogrske čete generaiobersta von Woyrscha so vrgle sovražnika iz njegovih pozicij pri Su-hopolju (ob vzhodnjem robu lesa) in pri Serešovu. Ostro ga zasledujemo.
Armadna skupina generala feld-maršala von Mackensena.
Da omogočijo umikanje svojih zadnjih skupin po močvirnatem ozemljil, vzhodno od Pruzanov, so se
plete iz svojih Žarkov škrlatasto-rdeč venec.
Na pogrebce. V vasi S. pod Sv. Goro so prinesli na pokopališče mrliča, da ga tam pokopljejo. Hoteli so ga ravno nesti v kapelico, kjer naj ga duhovnik blagoslovi, ko prileti na pokopališče italijanska granata. Kdo naj popiše strah pogrebcev, bežali so na vse strani! Smrtnega slučaja ali ranjenca ni bilo. Mrlič je ostal do večera na pokopališču in so ga ponoči pokopali.
Beseda »pucati«. Z dalmatinskimi junaki tu ob Soči se naše ljudstvo zelo rado pogovarja. Dalmatince je zgovoren, rad pripoveduje, kaj je vse doživel. Naše ljudstvo jih ljubi, kot se ljubi samo rodnega brata. Pripo-nudijo jim vsega, kar se dobi pri hiši. Posebno radi imajo sladke fige, katerih je bilo tu pri nas, onih, ki so prve zrele, zelo mnogo, tudi drugih bo v obilici; v kratkem bodo sočnate in jim postrežemo z njimi kolikor bodo hoteli. Vidimo te krasne junake, kako odhajajo v strelske jarke; žvižgajo si medpotoma in se šalijo, kot bi šli na radostno pirovanje in ne v krvavi bojni ples. Vidimo jih tudi, kako prihajajo iz strelskih jarkov v ozadje na kratek oddih. Čul sem, kako vprašuje kmetic, vračajoč se s polja, te dalmatinse junake: »No, brate, ali si dobro »pucal«?« — »E, boga mi svetoga, dobro,« mu odgovarjajo junaki. Beseda pucati se tu pri nas sedaj splošno rabi. Nikdo ne pravi več: na ta in ta griček so danes Lahi streljali, ne, tako pravimo: na ta in ta griček so danes Lahi pucali. In to ne samo pri nas v eni vasi. Čul sem tudi ljudi z Gor, kako ti pripovedujejo, da so tudi gor k njim prejšnji teden Lahi »pucali«.
f
Rusi včeraj na črti Podubno, v okoli, ci južno od Kobrina, še enkrat spustili v boj. Bili so poraženi, navzlic temu, da so se že cdkorakajoči oddelki še enkrat vrgli v boj. Pomagalo jim tudi ni nadaljevanje v vojni zgodovini vseh časov nezaslišne metode, da so v varstvo svoje bežeče armade gnali prebivalstvo svoje lastne dežele, in sicer na tisoče zlasti žen in otrok, ki jih vlečejo pri umikanju seboj, v naše napade.
Vrhovno armadno vodstvo.
POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠČU.
Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: ofenziva v vzhodni Galiciji je dospela do reke Strypa. Na vzhodnem bregu te reke so se Rusi ustavili v pripravljenih pozicijah na novo obrambo. Armada Pflanzer - Bal-tin gre Čez Buczacz, iz bavarskih čet in iz korov Hoffmann in Szurmav obstoječa armada Bothmer prodira na \VismoYvczyk - Kupczvnec - Zborov. Za Strupo so Rusi priredili za obrambo tudi reko Sereth. Med Zloe-zowcm in med Radziechowom (južno Sokala) napada armada Bohm-ErmoIIi, ki je ruske pozicije že na več točkah predrla tako, da je že dvomljivo še se bodo Rusi mogli tam držati. Ofenziva armade Puhallc napreduje uspešno na Luck, od katerega je oddaljena samo še 30 km Od Brest - Litovskega umikajoče se ruske armade imajo na razpolaganje samo dve veliki cesti, eno iz Kobri-na na Sluck in eno iz Pruzanov na Slomin. Na teh dveh cestah in njiju stranskih potih se vale ruske kolone in množine trena proti severovzhodu. Odhod se ustavlja, ker je na obeh straneh rečenih cest veliko močvirja in morajo po stranskih potih hodeče kolone prestopati na glavno cesto. Rusi so pri Kobrinu postavili velike čete, da bi zadrževale zasledovanje avstrijskih in nemških čet in omogočale umik. Te ruske zadnje straže so že poražene in bo kmalu zavzet Kobrin. Armada nadvojvode Josipa Ferdinanda je pri Szereszovi vrgla ruske zadnje straže in jim sledi na Pruzany, kamor se umikajo tudi od enajste armade vržene ruske čete. Položaj teh ruskih čet je kritičen.
Brest • Litovsk.
Veliki in sijajni so bili boji, ki so jih avstrijske in nemške armade iz-vojevale predno so zavzele Brest-Litovsk. Kakor Vladimir - Volinjski in Novi Georgijevsk tako so Rusi vžgali tudi Brest - Litovsk. Največji del mesta, v katerem Je bilo 50.000 prebivalcev, je pogorel, notranji forti so razstreljeni, kolodvori, mostovi, tovarne, hiše, vse uničeno. Ko je naše vojaštvo prišlo v mesto, so se goreče hiše sproti podirale. V celem mestu so našli le enega moškega z ženo in štirimi otroci.
Nemci v Kurlandijl.
V Londonu računajo s tem, tako se poroča iz Kodanja, da bodo Nemci
v kratkem zavzeli Vilno. Zdaj prodirajo Nemci na Rigo. Tudi možnost prodiranja na Petrograd ni izključena.
RUSKO URADNO POROČILO.
Ruskf glavni stan poroča dne 27. avgusta: V okolici Rige nobene rz-premembe. Pri Bansku m Birših v smeri na Friedrichstadt je sovražnik tudi 25. in 26. avgusta močno napadal naše čete, ki branijo to ozemlje. Trdovratni boji so se vršili v zadnjih dneh ob cestah v okolici južno od železnice Tauerkaln - Neugut. V okolici Dvinska in severno od železnice Dvinsk - Ponjevjež so pritiskale naše čete Nemce na fronti Ponedjeli - Ku-pišti. Iz vilenske okolice ne javljajo 25. avgusta ničesar novega. Ob srednjem Njemenu in na fronti med izviri Bobra in Pripjeta se umikajo naše čete pod zaščito bojev naših zadnjih kritij naprej. Jako ljute nemške poskuse, pričeti v noči na 26. avgust in drugi dan ofenzivo pri Bjelostoku in severno od tega mesta, smo z uspehom zadržali. Sovražnik jih je poplačal z velikimi izgubami. V Brestu Litovskem smo v smislu prejetega ukaza razstrelili utrdbe in mostove. Čete naše tamkajšnje posadke so se pridružile ostali armadi. V Galiciji nobenih znatnih sprememb.
O padcu Bresta Litovskega
je objavil ruski generalni štab še poseben razglas, ki pravi: Berolinski telegrami pravijo, da je bil Brest Litovsk osvojen po jurišu nemških in avstrijskih čet. To poročilo je netočno in tendencijozno. Resnica je, da smo se že prej odloČili, da ne pustimo posadke v trdnjavi in da smo radi tega dragocenejši materijal spravili na varno. Utrdbe na levem bregu so se le zato upirale, da se je mogla v tamkajšnjem ozemlju operi-rajoča armada umakniti proti vzhodu. Ko se je to zgodilo, smo utrdbe in mostove razdrli in posadka teh utrdb se je pridruž^a ostali armadi. (Naš in nemški komunike" nista trdila ničesar, kar bi bilo s tem »pojasnilom« v nasprotju. Rusi pravijo, da so se utrdbe na levem bregu upirale tako dolgo, kakor je bilo potrebno, naše čete so jih pač ravno v trenutku, ko je bilo »potrebno«, porazile in pregnale. Kakor je videti, se torej popolnoma zlagamo.)
Izjave ruskega vojnega ministra.
Berolinska »Nationalzeitung« poroča: Dne 21. in 22. je bila tajna seja dume. Vojni minister je podal sledeče pojasnilo o vojaškem položaju Rusije: Prodiranje sovražnike čez poljske in livlandske meje je v Rusiji vzbudilo velike skrbi, zlasti še vsled padca močno armiranih trdnjav Novogeorgijevsk in Kovno Skrbi so pretirane. Ruska armada je izvršila sijajen strategičen umik Varšave in Ivangoroda ni bilo mogoče držati. Ruske armade imajo primerne obrambne pozicije, ki pa jih je smatrati samo za provizorne. Gre pred vsem za to, da dobi rusko vodstvo čas za pregrupiranje armade. Čisto napačno je, govoriti o polomu ruske armade. Priznati se mora, da je Rusija doslej doprinesla velikanske žrtve na imetju in krvi in da so celi deli armade postali žrtve vojne. Tudi ruske elitne čete so hudo trpele, a ruska odporna sila ni zlomljena. Novi izdatni vpoklici bodo nastale vrzeli zopet izpopolnili. Žetev je večinoma spravljena in zato narodno gospodarstvo ne potrebuje več toliko delavskih sil, kakor prej. Nevarna je artiljeristična in tehnična presi-la sovražnika. Zlasti pomanjkanje topov je vzlic podpori zaveznic postalo kalamiteta. Ruske orožarne in municijske tovarne, ne morejo nadomestiti, kar manjka, četudi so od začetka vojne produkcijo posedmerile žal da ruska industrija ni izpolnila upanj, ki smo jih imeli. Na neki medklic je vojni minister odgovoril, da o skorajšnjem miru ni še mogoče govoriti, kajti sovražnik stoji sedaj na vrhuncu razvoja svojih vojaških sil. Rusija mora danes nositi vso silo sovražnega napada. Ruska armada pa ima prav posebno elasticiteto. To bo svet še videl. Zavezniki se pripravljajo na izvršitev važnih načrtov, tako da se bo najbrž težišče vojne premaknilo z ruskega bojišča. Minister je končal z izjavo, da naj Rusija z zaupanjem gleda v prihodnjost.
DROBNE VESTI IZ RUSIJE.
Listi poročajo, da so bili v Moskvi nemiri in sicer zaradi nekih vohunov. 18 redarjev je bilo težko ranjenih; štirje med njimi so smrtno-nevarno poškodovani. Policija je aretirala nad sto delavcev. Nemiri so se v sredo ponovili.
Na čelu ruskega tiskovnega urada je stopil grof Petrovski, ki je sam publicist. Iz tega imenovanja se sklepa, da bo imelo odslej rusko časopisje večjo svobodo.
Ruski minister notranjih del. knez ščerbatov, je odredil, da se ni-
199. ste v.
»SLOVENSKI NAKOtr, One 31. avgusta 1915.
Stran 3.
tenski kmetje, ki so na prigovarjanje pravoslavne duhovščine zapustili Galicijo, nasele v Sibiriji, kjer dobe Nemcem zaplenjena posestva. Teh ljudi je kakih 50.000.
ZAPADNO BOJIŠČE.
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Berolin, 30. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 30. avgusta.
Zapadno bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Obstreljevanje Compiegne.
Pariz, 30. avgusta. (Kor. urad.) »Temps« poroča o zadnjem obstreljevanju Compiegne, da je padlo v mesto 11 granat,ki so napravile znatno škodo, mnogo hiš je močno poškodovanih. Požari, nastali vsled obstreljevanja, so bili pravočasno po-gašeni.
BALKANSKO BOJIŠČE.
Srbi v Albaniji.
Po poročilih iz Albanije so nadomestili Srbi svoje albanske čete s črnovojniki in orožništvom. Vsa uprava je vojaška. Kristjani se boje mohamedanskih uporov, zlasti tam kjer so srbske garnizije prav maloštevilne.
Boj za Carigrad.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 30. avgusta. (Kor. ur.) »Agence Milli« poroča: Glavni stan objavlja:
Dardanelska fronta. V odseku Anaforta sovražnik včeraj ni poskusil nikake akcije. Naša artiljerija je povzročila požar na krovu sovražne torpedovke, katero je bila za-pa£ila.Pri Ariburnu ničesar pomembnega. Pri Sedil Baru je razrušilo naše topništvo neko sovražno pozicijo, ki je bila prirejena za metanje bomb. Na ostalih frontah ničesar pomembnega.
Poročila turških l!stov o velikih izgubah zaveznikov na Gallipoliju.
Iz Carigrada poročajo: Listi slave junaštva turških čet, ki sovražnika vedno znova porazijo. Zadnja zmaga je posebno pomembna, ker potrjuje splošno prepričanje, da sovražnik dolin Anaforte ne bo mogel več držati Izgubil je v zadnjih treh dneh na Gallipoliju okrog 20.000 mož mrtvih in ranjenih. Vjetniki pravijo, da je to število še večje.
Veselje v Carigradu radi zmag v Dardanelah.
Carigrad, 30. avgusta. (Kor. ur.) Naznanilo o velikih zmagah v Dardanelah je sprejelo prebivalstvo z velikanskim veseljem. Mesto je okrašeno z zastavami.
13 Bolta.
Bolgarski državnik o stališču Bolgarije.
»Vossische Zeitung« priobčuje članek iz peresa nekega bolgarskega državnika. Pod naslovom: »Česa pričakuje Bolgarija«, pravi pisec, da je turško - bolgarski sporazum največji politični dogodek, kajti Bolgarija se je s tem svojim činom jasno in definitivno pridružila centralnima državama. Značilno je v tem oziru tudi imenovanje novega vojnega ministra Žekova, ki je prijatelj Nemcev. Nemčija in Avstrija smeta smatrati Bolgarijo že danes za svojega zaveznika, kar bo, kakor je upati, Bolgarija v najkrajšem času posve-dočila z aktivno intervencijo.
Bolgarija odklanja srbske koncesije.
Budimpeštanski »A Nap« pravi da je bolgarska vlada izročila četve-rozvezi noto, v kateri izjavlja da smatra srbske koncesije za popolnoma nezadovoljive.
Cetverozveza hoče Srbijo prisiliti.
Iz Sofije poročajo: Srbski kronski svet ni odobril celega Pašičeve-ga kompenzacijskega programa ter je zlasti določil, da bo Srbija še le takrat izročila Bolgariji svoje makedonsko ozemlje, kadar bodo srbske čete zasedle Srbiji odmerjeni del hrvatskega teritorija. Z ozirom na to stališče srbske vlade je ententa baje odločena Srbiji s silo vzeti Makedonijo ter jo izročiti Bolgariji.
Bolgarsko - romunska pogajanja.
Iz Sofije poročajo: Med Bolgarijo in Romunijo se vrše diplomatič-na pogajanja, ki bodo morda že prihodnje dni ugodno zaključena. Pogajanja se tičejo predvsem raznih gospodarskih in prometnih zadev, ven-dar pa se bo nahajal v dogovoru tu- i
di pasus, da priznava Romunija bolgarsko zahtevo po primerni korekturi meje v Dobrudži. Ureditev tega vprašanja pa si pridržujete obe vladi za Čas po vojnu
Napačne vesti o vpoklicu v inozemstvu se nahajajočih romunskih čast-f nikov.
Pet v Švici se nahajajočih romunskih častnikov izjavlja v »N. Zuricher Ztg.«, da niso dobili nikake-ga vpoklica domov in da smatrajo tozadevno vest milanskega Secola za neresnično.
Nemčija in Amerika.
Iz Washingtona poročajo: Predsednik Wilson je sklenil, da se ne bo podal popreje na dopust, predno ne bo rešena afera z Nemčijo.
Po poročilih francoskih listov je položaj znatno zboljšan. Zelo verjetno je, da bo cela Arabic - afera še tekom prihodnjih dni mirno poravnana. O prekinjenju diplomatičnih od-nošajev med Ameriko in Nemčijo ne more biti govora.
VVilsonove zahteve.
Newyorški listi javljajo, da bo stavil Wilson Nemčiji naslednje 4 zahteve: 1. Nemčija graja postopanje svojega U-čolna, ako je ta torpe-diral parnik »Arabic« brez svarila. 2. Nemčija plača za uničenje »Arabica« odškodnino ter 3. kaznuje poveljnika svojega U-čolna. 4. Nemčija se zaveže ustaviti delovanje svojih podmorskih čolnov, kolikor se nahaja to delovanje v nasprotju z mednarodnim pravom.
»New York World« meni, da bo Nemčija 1. in 2. zahtevi rada ustregla, glede 3. in 4. pa bo predlagala na-daljna pogajanja. Wilson pa se baje ne bo spuščal v nikako poravnavo, ako ga Nemčija z dejstvi ne prepriča, da nima prav.
Nemški veleposlanik pri ameriškem državnem tajniku.
Reuter javlja: Nemški veleposlanik grof Bernsdorff je konferiral z državnim tajnikom Lansingom, kateremu je izjavil, da hoče Nemčija celo afero mirno poravnati, da pa še ni dobil podrobnih informacij iz Berlina. Kakor se poroča je dal Lan-sing razumeti, da pričakujejo Združene države izjavo Nemčije v primernem času.
Brvan kot posredovalec v Evropi.
»Frankf. Ztg.« poroča iz New Yorka: Bivši državni tajnik Brvan potuje v Evropo, kjer hoče posredovati med vojujočimi se državami.
M\ iz primeni dežel.
V italijanskem vjetništvu se nahaja kadet Milan Kolar z Nabrežine, absolvirani jurist. Pisal je nemško dopisnico — slovensko ne sme pisati, pisati se sme samo italijansko, francosko, angleško in nemško — da se nahaja v Finalmarina pri Genovi (Fi-naimarina - Genua) ter naznanja to tem potom svojcem. Poroča v pomir-jenje svojcev, da postopajo ž njimi dobro in da so vjetniki ločeni po narodnosti. Ž njim sta tudi učitelj Lojze Bravničar iz Tolmina in praporščak Jože Vorbah iz Celja.
Na poštnem uradu Trnovo pri Gorici se je pričel zopet poštni promet s pismi, rekomandiranimi poši-Ijatvami, denarnimi pismi, poštnimi nakaznicami in poštno hranilnico, s poštnim uradom v Kostanjevici in Vale promet s poštnimi nakaznicami in s poštno hranilnico. Pismena poročila v denarnih pismih in na poštnih nakaznicah niso dopustna. *
Vpisovanje v tržaške šole družbe v. Cirila 3n Metoda. Vpisovanje za šolsko leto 1915/16 se bo vršilo: a) na deški in dekliški šoli pri Sv. Jakobu dne 13., 14. in 15. septembra 1915 od 9. do 11. dopoldne v pisarnah šolskega vodstva; b) na deških vzporednicah (L—V. razred) na Acquedottu 20. dne 13., 14. in 15. septembra 1915 od 2. do 4. popoldne v III. nadstropju; c) na dekliški šoli na Acquedottu 20. dne 13., 14. in 15. septembra 1915 od 9. do 11. dopoldne v I. nadstropju. — Vse tri šole so osemrazredne z obligatnim poukom v nemščini od 3. in z neobligatnim v laŠčini od 4. razreda naprej. — Šolsko leto se prične dne 16. septembra.
Žalostna usoda neke begunske družine. V Gradcu je umrla v deželni bolnišnici gospa Caira Faidutti, rojena grofica Panigai iz Furlanije, vdova po višjem računskem svetniku, stara 57 let. Ob izbruhu vojne ji je umrl soprog. S svojmia dvema sinovoma je prišla iz Trsta v Gradec. Tukaj ji je umrl pred kratkim en sin. Radi obilnega napora in žaljeni, ki so letela nanjo v zadnjem času, je zbolela in umrla. Sedaj živi torej iz družine štirih članov samo še en sin.
Kolera v Trstu. Dne 26. avgusta je bilo v Trstu v zdravniški oskrbi 31 oseb; novi slučaji —* okrevati 2,
umrla 1\ ostalo v zdravniški oskrbi 28 oseb. Novi slučaji so bili konstatirani kot bacilonosci v opazovanju 12, v vili Sartorio je na opazovanju 36 oseb.
Nova imena cest v Pulju. Nadvojvoda Karel Fran Josip je dovolil, da se bo imenovala Kolodvorska cesta odslej po njem Cesta Karla Frana Josipa. Začetek ulice Altura, Centa-rini in Rosandra se imenuje odslej Cesta Colloredo - Mels, ulico Nicolo Tommaseo pa cesta Bourguignon in cesta Dandolo Cesta admirala Dan-dolo.
Izjave novega  župana na Reki.
Sotrudniku ogrskega lista »Az Ujsag« je podal novi reški župan dr. Vio take - le izjave: »Moja stranka je hotela, da sprejmem čast župana* zato sem bil dolžan, izpolniti željo stranke. Moj program je sledeči: Želim biti izključno administrativni načelnik in želim, da ima tudi mestni svet administrativni značaj. Sedanji čas ni primeren za politikovanje. Na gospodarskem polju pa imamo mnogo urediti in je to vprašanje v vojni morda najvažnejše od vseh mest. Glede službenega jezika italijanskega je rekel dr. Vio: Italijansko prebivalstvo na Reki je zadnji čas opetovano izrazilo svojo željo, da hoče ostati izključno v madžarskem podaništvu in ministrski predsednik se je o tem prepričal. Mesto postane polagoma tudi tako vse madžarsko. V poslednjih 30. letih se je Reka nasilno madžarizirala in ako se tako nadaljuje, bo skoro pomadžarjena. Ali to se mora vršiti naravnim potom. Rečani vidijo, da brez madžarščine ne morejo obstojati, nova generacija razume vsa madžarsko. Glede razmerja med Italijani in Madžari na Reki, je rekel dr. Vio: Na Reki ni Italijanov, ampak ogrski meščani so, ki govore italijansko. Rečani so uvideli, da je njihova sreča in procvit samo v Madžarstvu in pod madžarsko vlado in v vdanosti do dinastije.
Dnevne vesti.
— Cesar je sprejel v nedeljo mi-nistr. predsednika grofa Stiirgkha v daljši avdijenci. Načelnik vlade je poročal vladarju o rezultatih ministrskih posvetovanj, ki so se vršila tekom prejšnjega tedna.
— Odlikovani slovenski čast niki. Viteški križec Franc Jožeiove-ga reda je dobil višji intendant 2. razreda Ivan A n t o 1 i Č. Signum laudis sta dobila žandarmerijski major Aleksander S r e b r e in stotnik 27. domobr. p. Julij Lampič. Srebrni signum laudis je dobil poročnik 3. črnovojniškega polka Jos. Lešnik Signum laudis so dobili: črnovojni-ški nadporočnik Josip Parma 33. top. p., poročnik Gustav H o š e k 27. pešp., nadporočnika Franc Šega in dr. Makso O b e r s n e 1 97. pešp. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil asi-stenčni zdravnik Albin B 1 a ž i č gorske topnič. divizije. Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil veterinarec dr. Kuno Krajne. Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo je dobil stotnik generalnega štaba Franc Janša. Signum laudis so dobili: nadporočnik 7. lovskega batj. E. G o m b a č, nadporočnik v rez. 17. pešp. dr. Avgust A p i h , poročnik 39. top. polka Henrik Dolenc.
— Imenovanja  v armadi. Za
majorja je imenovan stotnik artilerijskega depota  v   Ljubljani Karol Greben. Za stotnika je imenovan nadporočnik   10. artilj.   divizije A. P e t r i č. Za nadporočnike so imenovani poročniki   E. V r a č k o 37. topnič. p., Pavel   L o č n i k a r 13. havb. p., Franc Vrečko 24. topnič. p., Albert R a v n i h a r 37. topnič. p., Valter 11 e 13. gorski topnič. polk. Makso Pogačnik 1. trdnj. artilj. p. in Rudolf Perko, 1. trdnj. top. batlj. Za poročnike so imenovani dr. Fr. Zu p a n   4. havbč.   p., Friderik K o p i č   2. težka   havbč. divizija, Adolf Orač 3. težka havbč. divizija, Anton Konečnik 5. trdnj. top. p., Alojzij Arzenšek 5. trdnj. top. p. Dalje so imenovani: za nadporočnika poročnik Otokar Plaveč, 8. trenska divizija, za   poročnika pa Friderik D e t i č e k 3. trenska divizija. Pri saniteti  je  imenovan poročnik Jos. Pavlin za nadporočnika. Za stotnika - provijantnika 81. pešpolka je imenovan nadporočnik E. Kosar. Nadporočnika - provi-jantnika sta postala poročnika Ernest P a k i ž pri 47. pešp., in Ivan M a -š e k pri 8. lovskem batlj. Za fortifi-kacijskega nadporočnika v Pulju je imenovan poročnik Jos. Košir. Za asistenčnega zdravnika pri garnizij-ski bolnici št. 26, je imenovan Mavrici} M a t j a š i č. Za vojaškega pla-čilnika 1. razreda je imenovan nad*-oficijal R. K o k o š i n e k.
— Imenovanja v domobranstvu Za podpolkovnika v generalnem štabu je imenovan major Karol Pla-<
h o t a. Za podpolkovnika sta imenovana majorja Karol Martinec 1. polka dež. strelcev in Peter F r a -n i č e v i č 5. domobr. p. Za majorja je imenovan major po naslovu in značaju Ivan Kramaršič v Ljubljani. Za poročnike so imenovani praporščaki Julij G u s t i n 26. domobr. p., Ivan P i b e r n i k , Teodor Pibernik in Robert Majerič 27. domobr. p. Za nadporočnika je imenovan poročnik 4. domobr. ulan-skega polka Karol Lavrič pl. Zapi a z.
— Z vojnega vjetništva. France Detel a se je oglasil iz kazanske gubernije v evropski Rusiji. Piše svoji sestri gdč. Angelici, ki stanuje na Sv. Petra cesti hiš. št. 93 v Ljubljani med drugim tudi tole: . . . Nič ranjen sem prišel v vojno vjetništvo in se prav dobro počutim. Tukaj je priložnost, da si bom kaj zalužil, kadar mi poide denar*'... V Rusiji dne 3. avg. 1915. — Edvard. Žjjurjeva Žena Frida, ki stanuje na Žabjaku hiš. št. 3 v Ljubljani, je prejela iz Petropavlov-ska pisanje od svojega moža, ki se nahaja v imenovanem mestu v vojnem vjetništvu. Dopisnica, datirana 12. maja 1915, se glasi: ... Preden ti nadalje pišem, te prav prisrčno pozdravim in ti dam vedeti, da se nahajam v Sibiriji v vjetništvu. Zdrav sem in želim, da bi bila tudi ti zdrava. Bog daj kaj kmalu mir. Mnogo pozdravov tebi in Bertki pošilja Edvard Zgur. Mesto Petropavlovsk šteje 20.000 prebivalcev ter leži na veliki sibirski poštni cesti in reki IŠimu v akmolinski guberniji. V Petropavlovsk prihajajo mnogo številne karavane iz Turkestana, ki imajo živahno trgovino in kupčijo zlasti s Kirgizi. — Stud. med. Ivan Lovšin piše v Ljubljano iz Tare: . . . Začasno bivam v mestu Tari nedaleč od Omska. Opravila nimam nobenega. Sicer sem pa prav zdrav. Tisoč pozdravov ti pošiljam iz Sibirije! V Tari, dne 26. junija 1915. Tara leži na otoku rek Arkake in Irtiša ter šteje nekaj čez 700 prebivalcev, ki so v trgovinski zvezi s Kino in Boharo. — Ljubljančan Pavel Zamida piše iz Tjumna: ... Na življenje v tujini sem se že nekako privadil. Mnogo mislim na dom in na lepe naše planine, posebno v poslednjem času. Zdrav sem, godi se mi dobro. Delo in opravilo imam tudi. Moj zadnji šport je proučevanje tatarščine. Ker je med mojimi pacijenti tudi nekaj Tar-tarov, lepo napredujem. Ruščino se tudi učim. Sprejmite srčen pozdrav! Mesto Tjumen z malo trdnjavo leži na stoku rek Tjumenke in Ture in šteje skoraj 30.000 prebivalcev. Skozi mesto plovejo parniki, ki tvorijo preko Omska važno prometno žilo mestom Semipalatinskom v južni Sibiriji in Tjumnom. — Ivan Bachler biva kakor vojni vjetnik v Karsumu v sibirski guberniji. Piše prijatelju v Ljubljano: ... V Moskvi sem čul o novačenju letnikov 1878—1894 v Avstriji . . . Pozdrav iz daljne daljave! — Ivan Žigante pošilja iz vojnega vjetništva v Taškentu, prijateljske pozdrave v Ljubljano. Piše, da je zdrav, samo vročina je huda. — Vinko Borštner biva kakor vojni vjetnik v Petropav-lovsku v Sibiriji. Piše, da je zdrav. V Petropavlovsku je več Slovencev.
— Pogreša se že od 7. aprila Andrej F r e 1 i h 27. polka. Zadnjič je pisal iz Galicije. Kdor kaj ve o njem, se vljudno prosi, naj to sporoči njegovi ženi na naslov: Marija Frelih, Sovodenj št. 4., p. Gorenja vas, Gorenjsko. — Že od oktobra 1914 se pogrešata Štefan F i g a r, planinski lovec pri 20. lovskem bataljonu, 2. stonije, in Alojzij Vender-min, pešec 97. pešpolka, 14. stotnije, prideljen sanitetnemu oddelku, vojna pošta št. 73, oba iz občine Kojsko pri Gorici. Kdor kaj ve, naj blagovoli to sporočiti na naslov: Ivan Figar, c. kr. orož. straržmojster, mornarska poljska pošta v Pulju.
— Z jugozapadnega bojišča: Tu na doberdobski planoti se nahaja ... bataljon železnega polka št. . . . Italijani nas takorekoč zasipavajo z granatami in šrapneli. Izgube naše so v primeri z boji, ki smo jih izvo-jevali pod vodstvom hrabrega in dobrega stotnika Kleina majhne. Lepo smo obhajali cesarjev rojstni dan. Ob istem času so dospeli tudi darovi iz domovine v dokaz, da naši ljudje ne pozabijo na nas. Krepki »Živio« so doneli po skaloviti dobrdobski planoti. Krepki »Na zdar«! Franc Bohinc, narednik: Ivan Lozej, rač. podčastnik; Franjo Oblak, računsk: podčastnik.
— Pred brambnim ščitom Vsled sklepa načelstva deželne zadruge brivcev, frizerjev in lasničar-jev se je v nedeljo, dne 20. avgusta ob 3. uri popoldan zbralo nad 30 zadružnih članov, pomočnikov in vajencev pred brambnim ščitom k skupnemu zabijanju žebljev. Zadružni načelnik gospod Engelbert Fran-chetti je z navdušenimi besedami sledeče nagovoril: Z najvišjim dovoljenjem Je postavila ljubljanska ob-čina navzoči brambni ščit čigar do-
hodek je namenjen za podporo vdov in sirot kranjskih junakov. S tem dohodkom je podana podlaga, da se bode v marsikateri družini olajšalo gorje, da se bode marsikatero oko zbrisalo grenkih solza, da se bode potolažilo marsikatero tužno srce vdov in sirot. Med tem ko se naši junaki bore na bojnem polju za dom in našo ljubljeno državo, je nam, ki smo ostali doma dolžnost, da prispevamo po naših skromnih močeh, da Tse ostalim svojcem padlih junakov ublaži britko izgubo moža in skrbnega očeta. Izmed 10.000 obrtnikov na Kranjskem je danes več kot gotovo nad 5000 vpoklicanih v vojaško službo. Prej pridni in skrbni obrtniki so morali zamenjati svoje rokodeljsko orodje z britkim mečem, da branijo dom in državo proti nesramnim nasprotnikom naše zemlje in naših pravic. V marsikateri delavnici, ki je prej delalo nebroj pridnih rok pod spretnim vodstvom gospodarja seda vlada mir in tihota. V marsikateri družini obrtnika, kjer je vladala sreča, zadovoljnost in blagostanje vlada danes žalost in pomanjkanje. Tudi pri našem obrtu so se izvršile vsled vojne prav občutne izpremem-be. Od 90 zadružnih članov je nastopilo vojaško službo 38 mojstrov in nebroj pomočnikov in vajencev. 18 brivnic je moralo vsled pomanjkanja delavnih moči zapreti, v ostalih 20 se pa dela z vajenci ali pa z mladimi pomočniki. Ta slika je dala povod zadružnemu načelstvu, da je vse y Ljubljani in doma ostale zadružne člane, pomočnike in vajence povan bilo, da danes po možnosti prispevajo k idejalni socijalni akciji, ki je ustanovljena za podporo vdov in sirot neštetokrat že pohvaljenih kranjskih junakov, ki stoje v vojni, kakor levi proti sovražnikom. Daj Bog, dat bi se s tem ščitom doseglo zaželjem uspeh in da se ta doseže smo mi obrtniki prvi poklicani, da z vnemo to zvišeno idejo podpiramo. Ob tej priliki pa kličem našemu dobremu in nad vse ljubljenemu cesarju Franc Jožefu I. in njegovi slavni armadi, kakor tudi kranjskim junakom na bojnem polju Slava! Slava! Slava! — Po končanem govoru je zabil za^ družni načelnik žebelj v imenu zadruge brivcev, nato so sledili ostal! člani, pomočniki in vajenci. (Opomba uredništva.) Želeti bi bilo, da bi tudi ostale obrtne zadruge sledile lepemu zgledu deželne zadruge brivcev v Ljubljani. Zadružnemu načelniku g. Engelbertu Franchettiju in vsem udeležencem tega vzglednega čina naj bode tem potom izrečeno naš priznanje.
— Pomožna akcija za begunce,
Vojna je provzročila, da v mnogih krajih civilno prebivalstvo ni moglo ostati v svojih navadnih bivališčih, marveč je bilo te ljudi spraviti v druge kraje. Že cesarska navedba z dne 11. avgusta 1914 je zaukazala posebne odredbe, da se take  ljudi v varnost spravi in jim omogoči zaslužek. Z ministrsko naredbo z dne 11. avgusta 1914 je vlada za prehrano beguncev določila podpore in sicer na 1 K za odrasle in na (60 v za otroke na dan. Za begunce brez lastnih sredstev je država napravila taborišča z barakami;   takim beguncem, za katere ni bilo prostora v barakah, pa je nakazala stanarino prvotno 70 v pozneje 90 v na dan, a s pogojem, da gredo v občine, ki jih je vlada določila. Z ozirom na težave pri aprovizaciji velikih mest, so bili begunci poslani največ v mala mesta in na deželo. Načelo je bilo, da se ločijo begunci po narodnosti in po veri. V taboriščih z barakami se je do konca junija nastanilo dosti nad 100.000 beguncev in sicer v Gmiin-du na Nižjem Avstrijskem 30.000 ru-tenskih v Volšpergu in pri Sv. Andreju na Koroškem 10.000 rutenskih, v Lipnici na Štajerskem 30.000 poljskih, v Chocenu na Češkem 20.000 poljskih v Mikulovu, Pohofelicah in Kvjovu na Moravskem 20.000 židovskih in v Brucku ob Litvi 3000 židovskih. Na Dunaju je kakih 200.000 beguncev brez lastnih sredstev; v Brnu, v Pragi in v Gradcu jih je skoro   100.000.   Na   Češkem   je nad 100.000 poljskih in židovskih ter nad 20.000 italijanskih beguncev; naMo-ravskem je kakih   50.000 poljskih, slovenskih italijanskih in židovskih beguncev; na Gornjem Avstrijskem je 15.000 slovenskih in italijanskih beguncev; v nižjeavstrijskih kmetskih občinah je nekaj tiseč nemških, slovenskih, rutenskih in romunskih beguncev, končno je na Ogrskem, a na stroške naše državne polovice Dreskrbljenih 40.000   slovenskih in židovskih beguncev. Vseh beguncev je bilo nad) 600.000 že koncem junija.
— Vojne podpore. Na drugem mestu omenjena spomenica c. kr. vlade o odredbah, izdanih povodom vojne, priobčuje tudi izkaz o vojnih podporah, ki so se že izplačale oziroma, ki lih le bilo izplačati do kog*
82
Stran 4.
•SLOVENSKI NAROD*, dne 31. avgusta 1915,
!§9 štev.
ta junija 11. Izdatek za vse kronovi-jie znaša v tem času 512,907.095 K 02 v in sicer po kronovinah razdeljeno 93,907.866 K 57 v za Nižje Avstrijsko, 12,778.691 K 58 v za Gornje Avstrijsko, 4,076.717 K 82 v za Sol-nograško, 21,955.547 K 53 v za Štajersko, 7,103.671 K za Koroško, 10,136.606 K 30 v za Kranjsko, 32,639.294 K 21 v za Primorsko, 29,207.149 K za Tirolsko, 193,459.837 kron 98 vin. za Češko, 62,786.752 K za Moravsko, 20,328.184 K 94 v za Šlezijo in 24,526.776 K 18 v za Dalmacijo. Izkaza o podporah za Galicijo in Bukovino ni in se je torej zgoraj navedena skupna svota podpor se za znatne milijone povečala. Za podpore avstrijskim državljanom v inozemstvu se je do konca aprila izdalo 10,669.300 K 92 v. Te svote kažejo, kako ogromne žrtve doprinaša država za podpiranje tistih, ki so prizadeti po vojni.
— Hvalevreden čin. Županstvo občine Kropa je poslalo deželnemu odboru znesek 100 kron kot čisti donos po županstvu prirejene veselice y korist oslepelih vojakov.
— Mati desetih sinov vojakov. jZa vdovo A. Drolc so darovali: iCastniški zbor tehnične akademije ŠModling 20 K. Bratje Deutsch Bie-lic, 10 K. Artilleriezeugsdepot Gradec, 10 K, Mautner, Taussig in kon-;sorti, domobranski liferanti, 40 K; gospa Helena Mautner pl. Markhof, Dunaj, 100 K. Armee\vaffenfabrik. Rast undd Gasser, Dunaj 17. okraj 50 Jcron, skupaj 230 K + zadnji izkaz 11548 = 1778 K.
—■ Zahvala. Na prošnjo mestnega županstva v Idriji so nabirale gospodične učiteljice c. kr. zavoda za domačo obrt v Idriji za naše vojake itobak, cigarete, denar itd. Nabrale so: za 15 K 86 v cigaret, za 1 K 10 vin. tobaka, za 5 K papirja in za 138 K 90 v gotovine, skupaj za 160 ikron 86 vin. Cenjenim nabiralkam in darovalcem se izreka s tem najlepša zahvala.
— Presenetljiv pojav. Znani dunajski vseučiliški profesor Bernatzik je v zadnjem sešitku lista »Oester-reichische Zeitschrift fiir offentliches Recht« priobčil študijo o pragmatični sankciji. V sedanjem času jje ta spis mala senzacija, ki bo med Madžari gotovo vzbudila močan od-jpor. Kajti ta Študija podsekava te-jmelje sedanjega državnopravnegz stališča Ogrske. Zlasti zanimiv je za nas v tej študiji odstavek, ki se tiče Reke. Kakor kak preiskovalni sodnik preiskuje Bernatzik, kako je bila Reka odtrgana od Kranjske, kako jo 5e Marija Terezija priklopila Hrvatski in kako se je potem na čuden in skrivnosten način zgodilo, da je prišla pod oblast Ogrske. Zanimivo je Idalje tudi to, da zavrača Bernatzik vse pretenzije Ogrske na posest Dalmacije in Bosne, izpodbija celo združenje nekdanje srbske vojvodine z Ogrsko. Bistvo celega Članka je pač naperjeno proti dualizmu.
— Prepovedane barve. Policijsko ravnateljstvo v Pragi je izdalo sledeči razglas: Prodaja trobojnic, kokard itd. modro - belo - rdeče barve v katerikoli sestavi teh barv, ka-|ror s takimi barvami okrašenih predmetov, se sploh prepoveduje. Kdor se proti temu pregreši, bo po § 11. ce-sarse naredbe z dne 20. aprila 1854 Jtaznovan z globo cd 2 K do 100 K, bziroma z zaporom od 6 ur do 14 dni.
Češki listi javljajo, da je »Školska Matica« izdala poziv, naj se ji čim prej vrnejo s trobojnico okrašeni nabiralniki, da preskrbi nove.
Blagovni vzorci, namenjeni vojakom na bojnem polju. Vsled odloka c. kr. trgovinskega ministrstva, se je razpošiljanje blagovnih vzorcev, namenjenih vojakom na bojišču, pod pogoji, ki so bili svoj čas naznanjeni, razširilo še na več vojnih pošt. Voj-nopoštni uradi, na katere odsihmal Jahko pošiljamo blagovne vzorce, naslovljene vojakom na bojišču, so ti-Je: št. 8, 9, 10, 11, 14, 16, 17, 23, 26. 31, 34, 39, 45, 46, 48, 51, 53, 55, 58, j59, 60, 61, 62, 65, 69, 73, 76, 77, 78, 81, 85, 88, 90, 91, 93, 94, 95, 96, 97, 99, 105, 106, 107, 108, 109, 113, 116, 119, 126, 129, 130, 136, 140, 143, 145, 149, 150, 151, 154, 155, 157, 158, 160, 164, 168, 169, 170, 176, 179, 180, 186, 187, 188, 189, 191, 201, 207, 208, 210, 211, 213, 214, 215, 216, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 251, 254, 300, 301, 302, 303, 304, 305, 306, 307, 308, 309, 310, 311, 312, 313, 314, 315, 316, 317, 318, 319, 320, 321, 322, 323, 324, 325, 326, 327, 328, 329, 350, 504, 506, 500, 601, 602, 603, 604, 605, 606, 607, 508, 609, 610, 611, 612, 613, 614, 615 to 630.
— Skrb za vojake - slepce. C.
fer. deželno predsedništvo poživlja vojake, ki so na vojni Izgubili eno ;>ko ali celo obe očesi, da se zglase ori mestnem magistratu v Ljubljani, ali pri svojih okrajnih glavarstvih karadi bodoče preskrbe. S seboj Je prinesti rojstni in domovinski list, vo-aško knjižico in eventualno druge istine.
— Ustreljen po prekem sodu.
»Laibacher Zeitung« poroča: Ivan Brence, posestnik in krčmar v Dovjem št. 10. na Kranjskem, je bil dne 24. avgusta 1915 radi razžaljenja veličanstva in državi sovražnih izjav od poljskega sodišča c. in kr. 5. ar-madnega etapnega poveljstva po prekem sodu ustreljen.
— Vojna in najemščine. Sodišča so doslej glede pravnega vpliva vojnih dogodkov na najemninske in zakupne pogodbe izdajala različne sodbe. Na prošnjo pravosodnega ministrstva se je najvišje sodišče v ple-mssimarnem senatu posvetovalo o tem vprašanju in je razsodilo: 1. Če je moral najemnik vsled grozečega sovražnega napada ali na oblastveni ukaz pri približanju sovražnika zapustiti najete prostore, mu načeloma ni plačati najemščine do časa, da se res vrne ali mu je vsaj dana možnost, se vrniti. 2. Če je bil najemnik v takih slučajih prisiljen, zapustiti svojo stanovanjsko ali kupčijsko opravo, potem mu je uvažuje vse okoliščine vsakega posameznega slučaja, odpustiti razmeren del najemščine.
— Črnovojniško okrajno zapo-vednišfvo se je dne 31. avgusta 1915 iz stare domobranske vojašnice preselilo v poslopje Lichtenthurnovega zavoda na Amroževem trgu št. S. — Tudi domobransko dopolnilno okrajno poveljstvo se je tja preselilo.
— Spomenica c. kr. vlade o odredbah povodom vojne. To je naslov obsežni knjigi, v kateri so pregledno razvrščeno navedene vse odredbe.
— Skladišča, shranjevališča ir važne naprave so radi preprečitve atentatov strogo zastražene. Občinstvo se opozori, da se ima, ko se približuje takim napravam, previdne obnašati in da mora ukazom straže, — v izogib nesreče, — brez ugovora takoj zadostiti.
— Nenavadna pisava in jezik pfi zasebnem dopisovanju. Občinstvc se opozarja, da raba pisave, ki ni splošno znana (kakor n. pr. pisava za slepce, stenografija, i. dr.) aii takega jezika (kakor n. pr. albanščina, kitajščina, esperanto i. dr.) za dopisovanje v pismenih pošiljatvah, ki se morajo po obstoječih predpisih oddajati odprte, povzroča znatno zamudo pošiljatve, vsled česar naj se vsakdo, ki mu je na tem ležeče, da se njegova korespondenca hitro dostavi, poslužuje splošno znane pisave in jezika.
— Objava. Vsled odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 17. avgusta 1915, št. 25.909/P se daje v splošno znanje, da v okraju c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu, ta čas v Ljubljani, v tekočem letu ne bo poštno - ofici-jantske prakse oziroma poštno-ofi-cijantskega učnega tečaja.
— Svojo ženo Karolino išče Ivan Gravner iz Sv. Florijana, Spodnje Ušje 145. Kdor kaj ve, naj sporoči na njegov naslov XVI./97. k. u. k. Militar - Arbeiter Abteilung, Feld-post 608.
— Premog hočejo podražiti. Nihče ne ve, kako bo kaj s preskrbo-vanjem drva v letošnji zimi, vemo le, da bo splošna draginja in zato je vse nevoljno, da hočejo producenti in veletržci zopet zvišati ceno premoga. Cesarska naredba z dne 10. oktobra 1914 drž. zak. št. 274, ki je bila izpopolnjena z dodatno naredbo z 11. avgusta t. L, pooblašča vlado preskrbeti kar treba za aprovizacijo prebivalstva in določiti najvišje cene. Za premog doslej niso določene najvišje cene, pač pa se je delavsko ministrstvo dogovorilo s producenti premoga, da do konca vojne ne bodo zvišali cen. Zdaj pa poročajo listi, da bi producenti premoga in veletržci radi cene zvišali in da so v tej stvari že storili primerne korake pri ministrstvu.
— Pozor! Rok dolžnosti naznanila za dušik vsebujoče snovi poteče dne 8. septembra in jih je naznaniti po stanju zadnjega dne meseca avgusta. Interesovani obrtniki in trgovci dobe tozadevne tiskovine pri obrtnem oddelku mestnega magistrata, kamor se imajo tudi izpolnjene doposlati.
— Poizvedovalne pole o stanju brezposelnosti v Ljubljani s podatki za mesec avgust je zanesljivo vpo-slati do dne 3. septembra, mestnemu magistratu (mestna posredovalnica za delo in stanovanja). Oni obrati, katerim so vprašalne pole pošle, jih dobe brezplačno pri mestnem magistratu.
— Zdravstveno stanje v LJubljani od 15. do 21. avgusta. Za infekcioz-nimi boleznimi so oboleli, in sicer: za tiiuzom 79 (74 vojakov, 2 tujca), za grižo 18 oseb (17 vojakov), za kolero 14 (13 vojakov in 1 tujka), za difterijo 6, med njimi 1 tujec.
— Nesreča na železnici. Na ljubljanskem državnem kolodvoru se je včeraj opoldan ponesrečil železniški uslužbenec Gašpar Dimnik. Pripeljal se je službeno z gorenjskim vlakom ter je hotel spraviti svoje orodje v delavnico. Pri tem je prezrl bližajočo se lokomotivo, ki ga je podrla na tir mu odtrgala levo nogo nad členkom ter ga tudi na desni močno poškodovala. Nesrečneža so prepeljali v bolnišnico.
V »Kino - Ideal« se prične z današnjim dnevom novi spored, ki se bo predvajal do četrtka. Prva učinkovita točka sporeda je velikanska dvodejanska Vitagrafdrama »Označba«, kjer nastopijo prvovrstni amerikanski umetniki, zbujajoč pretres-ljivost dejanja. Druga učinkovita točka je štiridejanjska muhasta veseloigra »Kopališki hotel« prvovrstno filmsko delo, katero vzbudi s svojimi komičnimi situacijami, polnim: humorja velikanski smeh. Tretja točka tega izrednega sporeda je veleza-nimivo avstrijsko vojno poročilo s krasnimi slikami s tirolskega bojišča, kakor tudi z vrsto originalnih posnetkov z nemško - francoskega bojišča (II. del) in naravni posnetek »Nemški vojaki s snežnimi čevlji«.
Krompir sta kradli na njivi Marije Borštnarjeve v ljubljanski okolici; dolgo časa ni vedela, kdo jej krade krompir, slednjič je zasledila tatici pri kopanju krompirja.
Pregnan vlomilec. Neki užitnin-ski paznik na Dunajski cesti je Čul zvečer ob 10. uri nekak ropot v bra-njariii nasproti. Ko je prišel tje, je skočila iz barake neka oseba, se dvignila čez plot in izginila. Vlomilec je odnesel nekaj drobiža.
SANATORIUM • EMONA
i ZA- NOTRANJE • IN • KIRURG iCNE -BOLEZNI,,
•PORDDNJ3N1CA, ' LtJUBLUANA • KOMENSKEGA ULICA- 4
sef-zdr^,t4k:r^kj*Đr- FR DERGANC
Mm H
M
* Nemški učiteni na boinem polju. Nemški listi poročajo, da služi v nemški armadi 54.518 učiteljev, to je 34"4% vsega učiteljstva. Za častnike je bilo povišanih 2781 učiteljev.
* Od mrtvih vstal je učitelj Krotky iz Poljčan na Štajerskem. — Uradno se je javilo, da je dne 9. septembra utonil v Drini, te dni pa se je oglasil iz Prošeka pri Trstu, kjer služi pri vojakih. Zakaj se Krotky svojim Poljčancem ni medtem prav nič oglasil, ne vemo.
* Ob obletnici bitke pri Tannen-bergu, v kateri je maršal Hinden-burg prvič občutno porazil Ruse, je določil nemški cesar, da se naj 147. (mazurski) nemški pešpolk za vedne imenuje »polk generala felčmaršala Hindenburga«. Cesar Viljem je o tem obvestil maršala Hindenburga v laskavem lastnoročnem pismu.
* V osvo'eni Varšavi. »Deutsche Warschauer Zeitung« poroča: Ker se varšavski tovarnarji in bankirji upirajo navezati z nemškimi državljani kupčiiske stike, jih je dal gubernator von Etzdorff spraviti v koncertracij-ske tabore ter je zaeno ukazal zapreti njihova podjetia. Nemška železniška uprava vpelje s 15. septembrom direkten brzovlak Berlin - Poz-nanjsko - Lodz - Varšava, ki bo prevozil to progo v 13 urah.
Darila.
Upravništvu naših listov je poslal:
Za »Rdeči križ«: Gosp. M. Rant iz Kranja, 5 K. Srčna hvala!
Današnji list obsega 4 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«,
Heteorologlčno poročilo.
Viilna M« morjem 306*2 Sređn i zr.čai tlak 73« mm
avgust	opazovanji	Stanje barometra ? mm	•. 1 m §• 2 Vetiovl — t. «* a 1— — ,	Nebo
30.	2. pop.	7290	21 8 | si. jvzh.	del. jasno
	9.zv.	7310	13 8 j si. zah.	nevihta
31.	7. zj.	7366	11 7 1 brezvetr.	del. jasno
Srednja včerajšna temperatura 17'0° norm. 17-1«. Padavina v 2* urah mm 41 6*
80 Odda boljši družini z eno ali dvema sobama z kuhinjo in kopalno sobo.
Kje pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2148
Za takojšnji nastop se EŠ5&JO
trgovski pomočnik
2135
in
dve prodajalki
za papirno trgovino, zmožni slovenskega in nemškega jezika. — Ponudbe pod npapir/2135<c na ur>rav. »Slov. Nar«.
Ubogi 17 letni
želi takoj vstopiti v trgovino, tudi
na deželi.
Ponudbe pod ,,učenlia<6 na upr.
«S!ovtnskega Naroda«. 2143
W m fižol, vini kamen, laneno seme ia sadje
sploh vse deželne pridelke kakor tudi prazne dobro ohracjeiic vreče kupi ANTON KOLENO v Celju,
Graška cesta 22.
1686
Mirna stranka išče malo zračno
stanovanje
1 sobo in kuhinjo za november, za poprej ali pa tudi za takof. — Išče se tudi
s štedilnikom, za eno osebo. Ponudbe se prosi pod „stanovanje 106 2141" na upr.
»Slovenskega Naroda«. 2141
di j
■z ECobapSda,
ki je v slovenskem in nemškem jfcziku v govoru in pisavi izurjen in je naredil 4 tečaje gimnazije v Gorici in 1 tečaj kmetijske šole v Ljubljani, čigar starši so v Kobaridu, a on sedaj ne ve nič od njih, prosi dobre prijatelje, da bi mu službo pridobili za pisača ali kaj družeča, katera bi bila za njega pripravna. Naslov: ANTON KOMAC, dijak, Judendorl 66, Seegrattea, Leoben.
2081
se radi smrti
poti ušsdnlml MI proda.
Dopisi na upr. »SI. Nar.« pod , slatina'.
po najnižjih premijah tudi za že na bojišču stoječe osebe.
se lahko sprejmo z majhnim doplačilom. Vprašanja na
C. GloboČllika, nadzornika c. kr. priv. Feniks v Ljubljani, Pod Trančo 2/11.
Ženitna ponudba.
Eden državni uradnik, eden poslovodja ter eden trgovec, vsi prosti vojaščine, uslužbeni v nekem prijaznem trgu na Sp. Štajerskem, se želijo seznaniti v švrho ženitve z boljšimi gospodičnami v starosti od 17-25 let.
Slike, ki se vrnejo, se naj blag. priložijo. Diskretnost zajamčena. Anonimno brez pomena. Cenj. ponudbe pod šifro „Samci 3/2145" na uprav. »Slov. Naroda«.
z večletno prakso 2084
žel! premeniti službo.
Ne izven Ljubljane, Naslov pove uprav. »Sloven. Naroda«.
Kupi 80 ~~ 2144
železno IMna
in dobro ohranjeno
:  kolo :
Ponudbe pod
Vojna zavarovalnica,
Lfublfana, Selenburjjova ulica 6, II nad.
Iščem za takojšnji ali prej ko mogoči vstop
•i
2146
.'prodajalko
špecerijske in manufakturne stroke.
! Fp. Oset, Vransko pri Celju.
2117
vseh vrst in vsako množino WG* kupuje po najvišjih cenah
GR0BELNIK, .„STSTE 22.
m
Priporočam za preprodajalce, sveže, stanovitne
1 i m o 32l e
pristne sicilijanske Verdelli primissima zaboj ca. 300 kom. ... K 30-— prima, velike „ „ 330 „ ... K 29— najfinejši pristni esnmentalski sir, bolacđski goadskl sir, kolandike salame (enakovredno nadomestilo za ogrske) najceneje. Razpošiljanje po povzetja In vposlatvi neplačila.
Nadrobno se ne razpošilja, zagotavlja pa se najboljša zanesljiva postrežba.
Pavel Ruppe, Linz a./D.
===== veletrgovina z južnim sadjem. =
Ustanovljeno 1853. 2127 Ustanovljeno 1853.
■awMBaw—■ i in mm« ■iiimhi
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejših kombina-kodjah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na do* živetje in smrt z manjšajočimi se H vplačili.
•"-••"•Vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Bourvnl fondi B 71,940.392*26. — lanlaćane odškodnine in kapitali]« B 145,150.178-29.
PO velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
--■—i- ¥*a pojasnila daJai---_
tarnata zastopstvi i ijnbliaii
lili	m
mm	Hi
čigar pisarne so v lastni ban-=====   čni hiši =======
v Gosposki Dlid ar. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode ceni  takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves/ koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte.
^983